MTM CELOVEC SREDA 25. NOV. 1987 Letnik XL!I. Štev. 49 (2356) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b. b. [gg ^ Protesti proti iočitvenemu skiepu naraščajo - ze prve demonstracm Val protestov proti tro-strankarskemu sklepu na Dunaju je v zadnjih dneh še narasel. Kar kupčijo se solidarnostne izjave z bojem koroških Slovencev za ohranitev skupne dvojezične šole, pa tudi koroški Slovenci sami, z njimi vred pa tudi demokrati po vsej Avstriji zavračajo skrajno nedemokratični in za reputacijo Avstrije v mednarodni javnosti več kot sramotni in škodljivi sklep o ločitvi otrok na južno- koroških šolah. Že naslednji dan po sklepu strankarskih predsednikov pa so se začele tudi prve javne demonstrativne akcije. Na Dunaju so „zased!i" Dunajčanom podarjeno koroško božično drevo, v Gradcu pa se je ob priliki obiska jugoslovanskega zunanjega ministra Dizdareviča pri avstrijskem vicekanclerju Mocku pred hotelom Steirerhof spontano zbralo nad 300 ljudi - Korošcev in Štajercev ki so odločno zahtevali preklic ločitvenega sklepa ter uvedbo take šolske ureditve, ki bi ustrezala potrebam ter željam slovenske narodne skupnosti na Koroškem (glej sliki zgoraj). Tudi iz inozemstva je prišlo že nešteto solidarnostnih telegramov, tudi v Ljubljani so demonstrirali pred avstrijskim konzulatom. Marjan Sturm (ZSO), Matevž Grilc (NSKS) ter Karel Smolle (ZAL) pa so v petek na tiskovni konferenci domači in inozemski' tisk informirali o stališču koroških Slovencev do tega sklepa ter tudi poudarili, da slovenska narodna skupnost na Koroškem ni pripravljena kloniti masivnemu napadu na njen obstoj. Še toliko mafij, ker gre pri tem za popolno popuščanje nemškonacional-nim silam, ki tudi 50 let po anšlusu še vedno sanjajo o nemškem rajhu. (Več o tem berite na straneh 2 - 5). Vranitzky vabi na pogovor! Na začetku meseca decembra naj bi bii pogovor s Siovenci na Dunaju. Osrednja tema bo šoisko vprašanje. Kakor je siiša-ti, zadnja beseda še ni izrečena. V četrtek, 26. novembra pa bo šoisko vprašanje na sporedu ORF, v oddaji „Ciub 2" ob 22.22 uri. Sodeiovaii bodo tudi Siovenci! PREBERITE na strani 2 Dizdarevičeva izjava o strankarskem sklepu 3 Protestna zborovanja po vsej Sloveniji 4 Seminar o manjšinskem pravu 5 DieseVVocheim Slovenski vestnik 6 Tedenski televizijski in radijski spored 8 Koledar kulturnih prireditev 9 Slovenska prosvetna zveza predstavila knjižni dar 10 Vestnikova križanka 12 Uspehi slovenskih namiznoteniških moštev „Je bi!a Mikiova Za!a '87 potrebna?" Pod tem provokativnim nasiovom prirejata Siovenska prosvetna zveza in Slovenski vestnik v četrtek, dne 3. decembra !987 ob !9.30 uri v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu diskusijo o najpomembnejšem kuiturnem dogodku v tem ietu na Koroškem. Sodeiovaii bodo: Maria Hai-mer, Hanzi Tomažič, Pepe Marketz, Siavko Pezdir, dramaturg Bruno Hartman, režiser Peter Miiitarov, Hanzi Wuzei!a in Hanzi Wieser. Vsi, ki vas Mi-kiova Zaia še tišči -tako aii drugače -prisrčno vabljeni! Šinigojevo pismo Wagnerju Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj (slika zgoraj) je ob sprejetju priporočil in modela dvojezičnega šolstva poslal koroškemu deželnemu glavarju Leopoldu Wagnerju pismo, v katerem med drugim piše: „Moram vam izraziti svoje veliko začudenje in globoko zaskrbljenost. Pričakoval sem, da bi naše dosedanje sodelovanje, za katerega sem menil, da je bilo vedno odprto in pristno, in ga tudi cenil kot tako, moralo vključevati tudi odprte razgovore o tako pomembnih vprašanjih, kot je šolsko vprašanje na Koroškem. Sprejeta pa so bila ravno tista priporočila in model, ki bodo, kot to trdijo predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem, peljala v politiko narodnostnega ločevanja in osamitve slovenskih otrok. Posebno me skrbi, če sem prav razumel sprejeta priporočila, da je prav v demokratični Avstriji prevladala skrajno nacionalistična t. j. Haiderjeva usmeritev. Gospod deželni glavar, menim, da sprejemanje tako pomembnih odločitev brez soglasja predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji ne more biti znamenje dobrega sodelovanja in korektnih odnosov med sosedi. Vedno sem v najinih srečanjih poudarjal, da bi morale biti prav manjšine most, in to trden most, povezovanja med našima dvema deželama, kot tudi med SFRJ in republiko Avstrijo. Sedaj pa sem zaskrbljen, da bo takšna politika povzročila veliko škodo našim medsebojnim odnosom, slovenski narodni skupnosti in vsem naprednim silam na Koroškem, kakor tudi hudo prizadetost v SRS inSFRJ. Zato vas prosim, da v nadaljnjem postopku storite vse, kar je v vaši moči, da bo šolski sistem odražal željo in potrebo manjšine in da bo pred dokončnim sprejemom zakonov vendarle prišlo do ustreznega konsenza s slovensko narodno skupnostjo v Avstriji." Dizdarevič: ^Ločitveni sk!ep nasprotuje 7. členu!" V ospredju srečanja zunanji ministrov Avstrije in SFR Jugoslavije, Aloisa Mocka in Raifa Dizdareviča, je bil sklep predsednikov SPO, OVP in FP o ločitvi otrok na Koroškem. Prav to dejstvo se je močno odražalo tudi na tiskovni konferenci obeh zunanjijh ministrov, saj tudi novinarji po uvodnih izjavah obeh ministrov niso imeli drugih vprašanj. Dizdarevič je dobesedno dejal: „V zelo odprtem in prijateljskem pogovoru sem razložil stališče Jugoslavije k temu vprašanju. Ponavljam, da smo v Jugoslaviji zelo neprijetno presenečeni nad vsebino dogovora treh strank, saj smo pričakovali, da to vprašanje ne bo rešeno brez manjšine in proti njenim interesom. To se na žalost ni zgodilo. Politični kompromis je bil sklenjen brez manjšine in na njeno škodo. Smatramo, da je ločevanje na jezikovni osnovi najtežji element tega dogovora, katerega ne moremo sprejeti. Ločevanje tistih, ki žive in bodo živeli skupaj, ustvarjajo skupno usodo. Če se delitev enkrat začne, ne more nihče reči, kje se bo končala. Ne bi želeli verjeti, da bi se demokratična Avstrija mogla odločiti za rešitev, ki vsebuje elemente ločevanja. Raje bi verjeli, da ta politični sporazum, tak kot je bil dogovorjen, ne bo uzakonjen. Mislimo pa tudi, da sporazum ni v skladu z duhom 7. člena Avstrijske državne pogodbe! Prijateljsko ugotavljamo, da obstajajo med nami različne ocene, v kakšni meri je realiziran 7. člen Avstrijske državne pogodbe. Avstrijski zunanji minister dr. Mock meni, da je uresničen, mi kot sopodpisniki pa mislimo, da v vseh elementih ni. Zato smatramo za potrebno, da bi obe naši državi v smislu prijateljstva in sodelovanja to vprašanje prediskutirali skupaj. Dogovorili smo se, da bi bil tak dialog koristen. Kar se tiče sporazuma treh strank, se nismo poglobili v detajle, ker je to stvar pogovorov med vlado in narodno skupnostjo, ki je avstrijskega državljanstva. Naši obe državi sta dosegli visoko stopnjo sodelovanja in medsebojnega razumevanja in tako bomo tudi nadaljevali." Avstrijski zunanji minister, vicekancler Mock se je tudi na tiskovni konferenci še naprej ogreval za sklep tro-strankarskega vrha na Dunaju, čeprav ni mogel več s tako gotovostjo, trditi, da ta ne bo vsaj bremenil odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, kakor je to zatrjeval še po strankarskem vrhu na Dunaju. Sicer sta se Mock in Dizdarevič menila še o izboljšanju gospodarskih odnosov med obema državama, ter o zasedanju KVSE na Dunaju, na katerem sta obe državi pomembni - ena kot nevtralna, druga kot neuvrščena država. Podpisala pa sta tudi kulturni sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo. Protest SR Slovenije Predsedstvo Socialistične republike Slovenije je na svoji seji z zaskrbljenostjo ugotovilo, „da so pri reformiranju šolstva na Koroškem v ospredju stališča, ki razdvajajo otroke na osnovi materinega jezika." V izjavi so poudarili, da so z Avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 pravice manjšin zaščitene, določeno obveznost pa je Avstrija prevzela tudi s podpisom Helsinške listine. „Predsedstvo SR Slovenije pričakuje, da bo Avstrija spoštovala manjšinske pravice na Koroškem in zavrgla nacionalistične težnje", je rečeno v njegovi izjavi. Jogos/ovansk/ zunanji m/n/sfer Ra/f Dizdarevič (levo) je trditve Mocka (desno), da b/ b/7 7. č/en Avstujske državne pogodbe /zpo/njen, zavrni/. VESIM Po skiepu o ločitvi: MobiimraM bomo mednarodno javnost! S iteve! E* Drage brathe, drag) brak:!! Uredništvi Siovenskega vestnika in „našega tednika" sta takoj po sramotnem skiepu treh strank izdaii posebno števiiko, ki jo je prejeto 45.000 gospodinjstev na dvojezičnem Koroškem. Za vse naročnike „Siovenskega vestnika" izven dvojezičnega območja pa je priioiena tej števiiki! Izjava Zveze stov. izseljencev Na svoji seji dne 19. novembra 1987 je odbor Zveze slovenskih izseljencev obravnaval tudi najnovejši razvoj v vprašanju manjšinskega šolstva na Koroškem in po temeljiti razpravi sklenil naslednjo izjavo: „Dogovor, ki so ga sprejeli vrhovi treh v avstrijskem parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strank glede nadaljnjega reševanja šolskega vprašanja na Koroškem, pomeni novo kapitulacijo pred nemškona-cionalnimi krogi ter nevarno ogroža ne le slovensko narodno skupnost in njene pravice, temveč tudi sožitje obeh narodov v deželi. Pri svoji odločitvi so stranke zavrgle vse utemeljene argumente neposredno prizadete narodne skupnosti ter domačih in mednarodnih strokovnjakov in so brezobzirno vsilile diktat, ki ga koroški Slovenci nikakor ne moremo sprejeti. Zato Zveza slovenskih izseljencev zagotavlja osrednjima organizacijama koroških Slovencev vso podporo v nadaljnjem boju za uresničitev pravic, ki so nam zagotovljene v Avstrijski državni pogodbi in drugih mednarodnih dokumentih. Pri tem smo mnenja, da bo spričo trdovratnega nerazumevanja merodajnih državnih in deželnih činiteljevza naša življenjska vprašanja treba seči tudi po bolj odločnih oblikah narodnostne politike. Namesto nepotrebnega in v sedanjem trenutku povsem nerazumljivega razpravljanja o sosvetih je treba združiti vse sile, da bomo široko avstrijsko in svetovno javnost ter podpisnice državne pogodbe in različne mednarodne forume obvestili o uveljavljanju šolskega apartheida v Avstriji. Sedanji sklep o ločevanju šolarjev po jeziku oz. narodnosti je v zadnji konsekvenci namreč zelo podoben ukrepom, ki sojih v svoji rasistični politiki uporabljali nacisti proti Zidom in njihovim otrokom. Leto 1938 — opomin mladini DUNAJ. Dunajski župan Helmut Zitk, jeza 13. marec naslednjega leta napovedal spominsko uro na trgu pred dunajskim rotovžem. V okviru spomina na dogodke za časa anštusa in po njem naj bi se te svečanosti udeležita v prvi vrsti avstrijska mladina ne glede na strankarske in svetovnonazorske meje, je dejal Zilk. Pri tem misli na mobilizacijo pri-lično 76.000 mladincev — ravno toliko Avstrijcev so nacisti takoj po prevzemu oblasti v letu 1938 aretirali ali deportirali.! V okviru prireditve naj bi bila dana možnost diskusij in informiranja, navzoči bodo bivši kacetarji, politični begunci, borci proti fašizmu in drugi. V ljudski dvorani rotovža bo istočasno spominska razstava, ki jo pripravljajo med drugim zgodovinarka prof. Erika Weinzierl, vodja Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora dr. Neugebauer in novinar Hugo Portisch. Zilk je poudaril, da naj bi ta spominski dan veljal kot dan sprave, kar pa nikakor ne pomeni - „pozabljanje" dejstva, da so si mnoge vodilne osebnosti za časa prve republike in anšlusa naprtile veliko kriv- Odstopi! dr. Michaet Graff DUNAJ. Dr. Michael Graff (slika zgoraj), od leta 1982 naprej generalni tajnik avstrijske ljudske stranke (OVP), je odstopil! Vzrok za njegov odstop je bil intervju v nekem francoskem listu, v katerem je Graff menil, da bi moral avstrijski predsednik dr. Kurt Wald-heim odstopiti šele tedaj, če bi „šest Židov zadušil z lastnimi rokami..." Za Graffo-vega naslednika je strankino vodstvo OVP postavilo zgornjeavstrijskega deželnega svetnika dr. Helmuta Kukacko. do. Tudi to ter nadaljnji razvoj in vlogo teh ljudi bo treba ocenjevati v objektivni luči. Umr! dr. Joža VHfan LJUBLJANA. V 79. letu starosti je v slovenski prestolnici umrl član sveta federacije dr. Joža Vilfan. Rodil se je leta 1908 v Trstu in leta 1934 postal član KPJ. Med vojno je bil aktivist Osvobodilne fronte in partijski delavec na Primorskem. Tudi po vojni je opravljal pomembne družbenopolitične funkcije v SR Sloveniji in na ravni federacije. 1988: Srečanje ba!kanskih držav Jugoslovanski zunanji minister Dizdarevič je izjavil, da so prizadevanja Jugoslavije za srečanje zunanjih ministrov balkanskih držav že dobro napredovala. Na tako srečanje, ki bo v naslednjem letu v Jugoslaviji, so pristale že vse vlade. Kraj in točen datum srečanja še nista dogovorjena, glede vsebine zasedanja pa so se dogovorih, da bodo razpravljali o vseh problemih, ki so v vsestranskem interesu. Študijske pristojbine? GRADEC. Nekaj časa je že v teku javna razprava o samoprispevku bolnikov v primeru bolniškega okrevanja v bolnicah, ki ga na nekakšen način hočeta uveljaviti koalicijski stranki. Tudi to naj bi bil eden izmed mnogih restrikcijskih varčevalnih ukrepov, proti katerim so se v zadnjih tednih izrekli' široki deli prizadetega prebivalstva, v prvi vrsti študentsko gibanje. Da bolniški samoprispevek predstavlja le višek raznih do zdaj še nepoznanih nesocialnih ukrepov, dokazujejo izjave štajerskega predsednika deželnozborskega kluba OVP: javno je zahteval uvedbo mesečne študijske pristojbine v višini 420 šilingov. Prizadeti študentje so proti tej izjavi ostro protestirali ter napovedali nadaljevanje boja proti državnemu paketu socialnih bremen. V Grčiji: študenti stavkajo ATENE. Tudi Grčijo je zajel val študenstkih protestov Kakor v Avstriji, se tudi tam študentje upirajo proti neso cialnim ukrepom vlade. Nad 100.000 grških študentov stav ka. Protestom so se priključili tudi nekateri sindikati ter de visokošolskih učiteljev. Prišlo je do zasedbe univerzitetni poslopij in masovnih demonstracij ter policijskih izgredov Študentje zahtevajo zagotovilo socialne varnosti ob študiju. Protestna zborovanja v Sloveniji in na Dunaju Do demonstracij po škandaloznem sklepu treh strank o ločevanju otrok na dvojezičnih šolah na južnem Koroškem ni prišlo samo v Gradcu in na Dunaju. V petek se je pred avstrijskim konzulatom zbralo skoraj tisoč Ljubljančanov (slika) in protestiralo proti „koroškemu pedagoškemu modelu". Proti ločevanju otrok je protestirala tisočglavna množica tudi na Leninovem trgu v Mariboru in s tem dokazala, da koroški Slovenci v svoji borbi za ohranitev skupne dvojezične šole nismo sami. Demonstracijam v Ljubljani in v Mariboru sta se s protestnim pismom pridružila tudi Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski P.E.N-klub, ki sta trostran-karski pakt označila kot narodno zapostavljanje. Eden izmed govornikov na Prvo akc/jo prof/ /oč/tvenemu sklepu freb strank so /zvedi/ dunajski študenti, k/ so v četrtek k/jub s/abemu vremenu „za-sed/i" božično drevo /ž Se/ pred dunajsko mestno hišo. demonstraciji pred avstrijskim konzulatom v Ljubljani pa je v zvezi s srečanjem zunanjih ministrov v Gradcu obisk Dizdareviča v Avstriji obsodil z utemeljitvijo, da bi teža dogovora treh avstrijskih strank terjala najmanj odločen protest in odpoved obiska! Solidarnostno izjavo pa je izrekla tudi Zveza združenj borcev Slovenije, ki je dunajski sklep ostro obsodila. 10. Go!jupovi dnevi: Protest novina!jev! Slovenski in jugoslovanski novinarji, zbrani na 10. študijskih dnevih Mitje Gorjupa v Novi Gorici, se pridružujemo protestom in nestrinjanju z nameravnano spremembo šolske ureditve na avstrijskem Koroškem. Predlagane spremembe izničujejo prizadevanja za utrditev zaupanja in sožitja med obema narodoma, živečima na Koroškem in objektivno škodijo stalnim naporom za poglabljanje dobroso-sedstva med sosednjima državama. Čudimo se, da je v demokratični Avstriji mogoče sprejemati tako usodne odločitve brez soglasja in v nasprotju ne le z mnenjem prizadete manjšine, marveč celo znatnega dela demokratične in strokovne večine in da politične stranke popuščajo pritisku šovinističnih in raznarodovalnih sil, , ki že zdavnaj sodijo —na smetišče zgodovine. Pozivamo tudi svoje novinarske kolege v Avstriji, da se z objektivnim informiranjem zavzamejo za takšne rešitve, ki bodo poglabljale sožitje, zaupanje in medsebojno spoštovanje vseh v Avstriji živečih narodov v dobro miru in neoviranega napredka. KOMENTAR MTEZ ZAtOSTME PODOBE MzcAac/ G/o^ je za/c.s vz/ez ža/oA/ac po JoAe. Ko je v pogovora s /ia/;co-sAz//; črz^opziso//z s s/ar-Aooz, /A/ „Wa/JAcz'/a za Aus7z*ž/'o /aAo zAz/gzz /;e Azz ///'cJs7ar//u/ p/oA/c//za, zA/AAv ara ac JoAažc/o, Ja je /a/.7ao/*očao zaJa.s7/ yesv ./zzr/oc", IzpoveJa/fo, Aa/ je A Ja pog/arJaa po/z-/zčaa /a;;ja //z/JsAt' ,s//aaAc v p/cJscJ/ZMAc/a vo/z7/zc/a Ao/a (pa fe Jo zaJa/zA /Mesecevj, je aeaaJo/aa pzzs/a/ osa/aZ/e/! /a je /ao/*a( ///*e.se/ieče/!o ago/o-t';fz, Ja prav z.s/z, A*Z so /o še v časa ,jpo///Z/!sZre s/raže" aeš/e/oZova pZsa/Z v svoje/// /EAa, zJaj za/z/evajo /zje-gov ozZs/op. A/zc/zaeZ Grzzjjje oJs/o-p/7, čeprav očzZ/zo /zz JojeZ, Ja je svo/z/ Aay ZzaJega; praz /aAo //zaZo Avz/ ajegov šejAZocA, Zcz še Jazz popre/ /zz vzJeZ rz/oAa. Ja A/ /zzoraZ /zjegov se&refar zaraJz /ega s/av&a oJsfo-pz/z. .Szzj je ZzzZa prav /a /eza zago/ovZZo za ZzvoZ/7ev tVaZJ/zez/zza. vo//zz zZočz-aec je sa/rzo Js/z, Az Zas7/zo-roč/zo zaJzzšz ,/es/ JaJov", Jrage ArzvJe v voj/zz /zz. Grajjbv oJs/op /zz szg-/zaZ za AaAo pogZavzZ/zo ^p/c/ac//zAo av.s//zpAcga j/zvaega /zz/ze/zja v oJ/zosa zZo /zazzsZzzvze zgoJovz/ze. .Szz//zo čzz.s za /1 r.s/zzjo /re-/zzz/zzo /zz agoJe/z. Prej A7z//zerz;zZszZ;zzjzsZ)zz/;zZo//z. /za pa//zjsAz7z ses/a/zAz7<. v gosZzZ/zzšAzZ; /'A.sZzzzzzz/z/j! z/z AjerAoZz že - Za//; so zaAe zzjave sZej A o prej /za J/zev-/zeaz reJzz za prz7/aZ///'eae. ZVavzvea pa se je Zre/zzz ZzAaza/z ^p/coAr/zjeacga, poseZ/ao še prej . jzz/izZej-az/a Ze/o/a" Z9AA. z/zz.szz' še pre/Z /za//zeravzz/;z//; posAzzso/a prZAzjzzčz/ve A EGA. čjrzzjjje /z z Z za /aAa raz-//zzšZ/zz/zja preozZArz/, preveč resa/coZ/z/Z/e//. z//z je /zaprej zas/opaZ Zz/z/jo, s Aa/zvo je WaZJZ/e/7/zzz prz-po/aogeZ v Jvor/zo paZa-čo. V za/zvaZo se je IVzzZ-JZzez/a zZzsZa/zczrzzZ oJ GrajjovZZz zzjav - /aJz Zzraz o.seAacgrz z/zzzčzzja/ Ko/ z;z'//zšAz ojžczr 14'zz/zZ-Aez/a seveJa poz/za svojega .SrZaZZe/ja, v zZra/az ,,Za/o/a Ezc.sAa p/z Ge/zzzz-jz" /zajJe/ao para/eZo A Grajja. ..Zaazorec je svojo JoZžaos/ opravzZ, za/aorec /zzzj gre". Avstrijsko manjšinsko pravo kot zahteva in resničnost v vsakdanjem živi jen ju! Prav presenetljivo je, kako malo pritožb so koroški Slovenci v preteklosti naslovili na Ustavno sodišče. To spoznanje in ob enem kritika na račun obeh osrednjih organizacij nista mogla med udeleženci pravnopolitičnega seminarja Nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezične šole na Koroškem preprečiti občutka, da sta osrednji organizaciji v preteklosti v boju za demokratične pravice, zajamčene v 7. členu ADP premalo upoštevali pravno-politični moment. Prav zaradi tega je pobuda dvodnevnega seminarja, ki je bil pretekli konec tedna v Mladinskem domu v Celovcu, toliko večjega pomena. Geslo prireditve: .,Avstrijsko manjšinsko pravo - zahteva in resničnost". Prireditelj je seminar izvedel skupaj z dunajskim odvetnikom dr. Georgom Zangerjem. poleg slovenskih pravnikov pa so ga udeležili mnogi, ki vidijo v pravnih postopkih nadaljnjo možnost za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dr. Georg Zanger je uvodoma nakazal pravne aspekte manjšinske politike in možnosti njihove uporabe v vsakodnevnem življenju. Pravtakoje analiziral dosedanje odločbe Ustavnega sodišča, iz katerih je razvidno, da ob dobro pripravljenih pritožbah to sodišče lahko preveri ustavnost raznih zakonov in odredb v zvezi s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. Navzoči so razpravljali o raznih problemih v zvezi z zakonom o narodnih skupinah, problemih komunalne politike in, kar je v tem trenutku v ospredju vseh razprav - šolstvu. Kakšne možnosti so. da v bližnji bodočnosti lahko naslovimo pritožbo na Ustavno sodišče? To vprašanje je bilo zastavljeno tako v predavanjih kot tudi v diskusiji, posebej še v zvezi s tako imenovanim pedagoškim modelom, o katerem med tem vsi vemo, kaj pomeni uresničitev. Naj na tem mestu njegova citiram odlomek iz pogovora dr. Georga Zan-gerja z urednikom slovenskega oddelka Avstrijskega radia, v katerem dr. Zanger pravi: „Na politični ravni so se tri stranke zmenile, da hočejo uresničiti takoimeno-vani pedagoški model. Sedaj pa je naloga koroških Slovencev, da dokažejo, da obstoja manjšine ne ogroža le ta pedagoški model, temv.eč, da je obstoj ogrožal in ga ogroža tudi že sedaj veljavni princip prijavljanja k dvojezičnemu pouku. Ustavnost zakona, ki naj bi uzakonil pedagoški model, neglede na to, v kolikor je formalno identičen z ustavnimi določili, je dvomljiva na vsak način tedaj, če je posledica takega zakona dejansko uničenje manjšine." Na pravnopolitičnem seminarju pa je poleg šolskega vprašanja prišlo tudi nekako do izraza, da se Slovenci, že tako vajeni vsakodnevnih diskriminacij, sploh več ne zavedamo, kjer vse bi morali tako j podvezi pravne postopke. Odvef/i/A dr. Georg Zanger To naše nezaupanje in uklonljivost je nedvomno zgodovinsko pogojena z neštetimi negativnimi izkušnjami. Ob vsakem ponovnem neuspehu in teh v preteklosti ni bilo malo, seje utrjevalo prepričanje, da so vsi poskusi zastonj. Kar so veliki" sklenili, je običajno obveljalo. Naše zadržanje v teh pogledih, naše odpovedovanje pravnim postopkom, pa jih je samo še okrepilo v njihovi samovolji. Pritožbo na sodišče bi morali smatrati tudi kot pozitivno perspektivo, ne pa že v naprej resignirati v prepričanju. da „itak nič ne pomaga". Venomer si moramo zastavljati vprašanje, kakšne pravne poti so odprte. Le tako bo uresničen tudi namen in smisel manjšinske politike, da .morajo tudi sodišča manjšini zagotoviti obstoj in jo ščititi. Ce bomo stopali bolj samostojno in se bomo po potrebi obrnil tudi na Društvo slovenskih pravnikov in k drugim strokovnjakom, se bomo v bodočnosti tudi uspešneje branili proti vsem. katerih edini cilj je „ponemčiti Koroško". Naj nam bodo v tem boju v pomoč tudi pravna sredstva. Miha Pasterk ,,Nimamo kaj praznovati!" To, že malo obrabljeno geslo, je za nas Slovenc^ te 3jni dobilo novo aktualnost. Po dogodkih in odločitvah/ zadnjih dni, je nastala situacija, v kateri bo treba nujno ukrepati in z akcijami opozarjati demokratično, Slovencem naklonjeno javnost na dejansko stanje. Skupne šole si ne damo vzeti! V senci teh aktualnih sprememb in napadov na naše življenjske temelje so se v Gradcu z dokajšno zamudo 18. novembra spet odprla vrata s pomočjo slovenskih podjetij in organizacij prenovljenega Kluba slovenskih študentov in študentk (glej sliko). Skupaj s številnimi gosti od daleč in blizu smo se veselili obnovljenih prostorov v neon-stilu, ki s svojo pisano barvitostjo odsevajo pestro ponudbo kluba. Ti prostori pa naj ne bi služili samo srečanju, zabavi in počitku, ampak, v še večji meri kot doslej, izobraževanju, kakor je v pozdravnem govoru poudaril predsednik Peter Wuzella. Sposobnost in prizadevnost klubašev najbolj zgovorno izpričujejo na novo urejeni prostori sami, ki smo jih študentje in študentke posodobili. Večer s kulturnim sporedom so v celoti oblikovali klubaši: Moški pevski zbor pod vodstvom Romana Verdela, pianistka Andreja Močilnik, klubaš-veteran basist Ludvik Karničar, duo prečna flavta-kitara roman Verdel in Janez Gregorič. Svoje fotomontaže in druge umetniške fotografije razstavlja Anton Rcichmann. Pomen kulturnih in političnih ustanov v takih dneh, kot so sedanji, samo še raste. Da ne bomo mirovali, da se bomo prizadevno trudili za svoj obstoj in razvoj, da se bomo branili in z demokratičnimi sredstvi opozarjali nase in na svoj prav nič rožnati položaj, naj bo poudarjeno z vso odločnostjo. rav-har-bar Ko je 7. maja 1945 gauleiter Rainer predajal oblast v takozvane ..demokratične roke", je izrazil željo, da bi koroško politiko nadaljevali v njegovem duhu ter da ne bi kaznovali nobenega nacionalsocialista. To njegovo oporoko so dejansko zvesto izpolnjevali vseh 42 povojnih let. V vseh teh desetletjih so bili namreč bivši koroški partizani in antifašisti tarča številnih napadov s strani nacionalističnih elementov. Že leta 1952 so organizirano vodili močno difamacij-sko kampanjo proti koroškim partizanom. Po podpisu Avstrijske državne pogodbe leta 1955 so se spet pojavljale neofašistične in druge skupine, ki so delovale proti slovenski narodni skupnosti. Koroški Heimatdienst je pričel kampanjo proti obvezni dvojezični šoli. Tedanji deželni glavarje klonil pritisku nacionalističnih elemen- Zvesti izpoinjevaici Rainetjeve oporoke tov in leta 195? ukinil obvezni dvojezični pouk na mešanem ozemlju. S tem je odstranil sklep, ki so ga po vojni sprejele vse koroške stranke in ki je bil uzakonjen na podlagi antifašistične borbe, torej boja koroških partizanov in vseh tistih, ki so bili zaradi svoje slovenske narodne pripadnosti, naprednega demokratičnega nazora pregnani s svoje zemlje in trpeli v raznih zaporih in koncentracijskih taboriščih. Ugotavljamo, da odgovorni krivci za trpljenje pripadnikov naše narodne skupnosti tudi danes diktirajo proti-narodno politiko na Koroškem in s tem tudi politiko vla-dujočih strank v Avstriji. Zaradi takšnega političnega vzdušja, je tudi razumljivo, da v naši državi diktira manjšinsko politiko koroški Heimatdienst in kot kaže jo bo vodil tako dolgo, dokler Koroška ne bo postala enojezična - nemška, kar je tudi cilj te organizacije, ki svojo dejavnost skriva pod plaščem demokracije. Koroški Slovenci, posebno pa bivši koroški partizani v tako politiko ne bomo privolili in zato proti sklepu o ukinitvi skupne dvojezične šole na Koroškem odločno protestiramo. V skupnih akcijah bomo pokazali, da sklepov, ki jih sprejemajo proti volji prizadete manjšine, ne bomo sprejeli. Prepričani smo, da v tem oziru nismo sami in da nas bo podprla tudi mednarodna javnost. Za Zvezo koroških partizanov Janez Wntte-! nc, predsednik SLOVENSKI VESTNIK 25. november 1987 5 DtESE WOCHE !M !n nachster Zeit verstarkte rechtspoHtische Aktivitaten Vie!e Protestreso!utionen Am 18. November d. J. haben sich die drei Parteien SPO. OVP und FP grundsatz-lich liber die Annahme des sog. Karntner Padagogenmo-dells als Grundlage fiir die ge-planten Anderungen im zwei-sprachigen Schulwesen Slid-karntens geeinigt. Dies ge-schah unter AusschiuB und gegen den erkiarten Wiiien der slowenischen Voiksgrup-pe bzw. ihrer Organisatio-nen. Die mit diesem BeschiuB erfolgte Verschlirfung in der Auseinandersetzung um die Zukunft der zweisprachigen Schuie war wichtigster Ge-genstand der Beratungen ei-nes rechtspolitischen Semi-nars am 21. und 22. 11. 1987 in Klagenfurt/Celovec. An diesem vom Komitee zur Verteidigung der zvveispra-chigen Schuie vorbereiteten Seminar nahmen neben sio-wenischen Juristen, Kommu-naipoiitikern, Kuiturarbei-tern, Padagogen auch inter-essierte Juristen aus dem ub-rigen Osterreich teii. In der Diskussion wurde mit Besorgnis festgesteiit, daB aus der von den drei Par- teien angestrebten Neurege-iung nicht nur eine schwere Belastung flir die zum Siowe-nischunterricht angemeide-ten Kinder erwachst, sondern die slowenische Voiksgruppe insgesamt in ihrem Bestand bzw. ihrer Entwickiung be-droht wird. Es wurde festge-haiten, daB die geplanten ge-setziichen Anderungen dem verfassungsrechtiich veran-kerten Minderheitenschutz widersprechen. Im Zusam-menhang damit wurden Mog-iichkeiten fiir konkrete rechtspoiitische Schritte eror-tert. Dabei wiesen die Semi-narteiinehmer auch unter an-derem auf das Erkenntnis des Verfassungsgerichtshofes vom 5. 10. 1981 hin, wonach samtiichen, die Minderheit betreffenden Rechtsnormen gemeinsam ist, „daB sie eine Wertenscheidung des Verfas-sungsgesetzgebers zugunsten des Minderheitenschutzes enthaiten". Es wurde beschiossen, un-verzligiich einen rechtspoiiti-schen Arbeitskreis zu biiden und die rechtspoiitischen Ak-tivitaten in nachster Zeit insgesamt zu verstarken. Nicht akzeptieren! Wir sind nicht bereit zu akzeptieren, daB die demokrati-schen Vertreter der drei Par-iamentsparteien, SPO, OVP und FPO, das von dem Karntner Heimatdienst und der FPO initiierte „Padago-genmodeii" in Karnten gegen den Wiiien der siowenischen Voiksgruppe durchdriicken woiien. Der gefahrdeten Minder-heitenschuie wird durch die-sen BeschiuB die Existenz-grungiage entzogen. Die Trennung von Kindern nach sprachiichen Gesichtspunk-ten ist mit den durch den Staatsvertrag festgeiegten Rechten der Voiksgruppe nicht vereinbar. Wir fordern die Bundes-parteiobmanner auf, ihre de-mokratische Verantwortung ernst zu nehmen und keine Beschiiisse gegen den Wiiien der Voiksgruppe zu fassen. Wir werden gegen diesen demokratiefeindiichen BeschiuB mit aiien demokrati-schen Mittein Widerstand iei-sten. Saizburger Komitee zur Verteidigung der zwei-sprachigen Schuie in Karnten Wider die Vemunft Die Einigung der drei Parteien SP/VP/FP steht in kras-sem Gegensatz zu einer soziai verantwortbaren Poiitik. Gegen den Wiiien der betroffe-nen „Minderheit", unter MiBachtung von warnenden und kritischen Stimmmen in-nerhaib der SP und zum Teii auch der VP seibst, und mit Ignorierung wissenschaftii-cher Erkenntnisse wurde die Entscheidung zugunsten des „Padagogenmodeiis" gefaiit. Die erfoigte „Einigung" widerspricht jeder Vemunft: # Kein padagogisches Argument spricht dafiir - wohi aber kamen poiitischwahitak-tische, opportunitische Uber-iegungen zum Tragen. # Die Entscheidung wurde unter Ignorierung zahirei-cher, quaiitativ ausgearbeite-ter wissenschaftiicher Anaiy-sen und Vorschlage - die we-sentiich von der UBW aus-gingen-getroffen. # Die Position der ethni-chen Minderheit, die von der Entscheidung unmitteibar hetroffen wird, wurde zwar zur Kenntnis genommen, dann aber miBachtet. Die Vorgangsweise der Bundes-regierung bzw. der „groBen" Bundessparteien, die sich von den Karntner Landtags-parteien ihr Verhaiten diktie-ren iieBen, und die ietztend-iich einem deutschnationai und minderheitenfeindiich motivierten Druck nachgege-ben haben, wird schiimme Foigen fiir das poiitische Kii-ma haben. Arbcitsgruppc Piidagngik StRV Biidungswissen-schaften, Kigit. Sofortige Rucknahme Die OH-Kiagenfurt prote-stiert scharfestens gegen den BeschiuB das sogenannte „Karntner Padagogenmo-deii" im Bereich des Minder-heitenschuiwesens ais Basis einer Gesetzesanderung an-zunehmen. Wir verweisen insbesonde-re darauf, daB die mehrmo-natige, intensive Arbeit der am BMUKS eingerichteten Expertenkommission, die einen Zwischenbericht vorge-iegt hat, von den drei Parteien hiermit ais nuii und nichtig erkiart wurde und das ur-sprlingiiche,, sogenannte „Karntner Padagogenmo-deii" beschiossen wurde. Damit wurde eine poiitische Lo-sung durchgedrlickt, die gegen jegiiche padagogische und wissenschaftiiche Argu-mentation verstoBt. Nun wurde auf Bundesebe-ne dem Druck des deutschna-tionaien „Karntner Heimat-dienstes", nachgegeben. Wir weisen daher die Vor-gangsweise der drei Bundes-parteien ais demokratiege-fahrdend zurlick, erkiart sich mit den Aniiegen der Karntner Siowenen soiidarisch, fordert die Rucknahme des Beschiusses und die Wieder-aufnahme von Verhandiun-gen. OH Kiagenfurt Demokratie- feindkch Die Karntner Mitgiieder der Bundesexpertenkommis-sion zu Fragen des Minder-heitenschuiwesens sind schockiert vom Umstand, daB die drei Karntner Land-tagsparteien ihr Trennungs-modeii in Wien durchsetzen konnten. Auch die Bundesre-gierung scheint sich nun liber aiie padagogischen Argumente hinwegsetzen zu woi-ien, denn dieses Modeii ist gegen jede Verstandigungs-mogiichkeit, gegen die Zwei-sprachigkeit, gegen das inter-kuitureiie Lernen und gegen die friediiche Gemeinsamkeit Karnten - und damit auch gegen die Lehrpianzieie der osterreichischen Schuie - ge-richtet. Wir haiten die Reaii-sierung dieses poiitisch motivierten Modeiis fiir demokra-tiefeindiich, da seine Durch-setzung nur gegen den dekia-rierten Wiiien der Minderheit, und gegen die Auffas-sung der Mehrheitder betrof-fenen Bevoikerung, spezieii gegen die der Lehrkrafte und padagogischen Fachieute er-foigen kann. Univ. Prof. Dr. Giinther Hodi, Univ. Prof. Dr. Peter Gstcttner, Univ. Ass. Dr. Viadimir VVakonnig, Dr. Reginaid Vospernik, Dr. Avgust Matte, Hofrat Dr. Pavie Apovnik, Franc Kukoviča, Gabrijeia Part), Hofrat Dr. Vaientin Inzko jugos!awischen AuBenministers zur Schu!frage AniaBiich seines Staatsbe-suches in Osterreich gab der jugosiawische AuBenmini-ster, Raif Dizdarevič (Biid oben), foigende Steiiungnah-me zur Minderheitenschui-frage bzw. zum BeschiuB des Parteiengipfeis, in Karnten die Trennung durchzuflihren, ab: „In einem sehr offenen und freundschaftiichen Gesprach iegte ich den Standpunkt Ju-gosiawiens zu dieser Frage dar. Ich wiederhoie, daB wir in Jugosiawien liber den In-hait der Dreiparteieneini-gung sehr unangenehm liber-rascht sind und daB wir er-wartet haben, daB diese Frage nicht ohne die Minderheit und gegen ihre Interessen ge-iost wird. Dies ist ieider nicht geschehen, da der poiitische KompromiB ohne die Minderheit und zu ihrem Schaden beschiossen wurde. Das schwerwiegendste Eiement dieser Absprache, die wir nicht annehmen kon-nen ist, daB eine Trennung nach sprachiichen Kriterien erfoigt. Eine Trennung jener, die gemeinsam ieben, das ge-meinsame Schicksai schaffen und die auch weiterhin gemeinsam ieben werden. Wenn mit der Trennung ein-mai begonnen wird, kann nie-mand mehr sagen, wo sie en-den wird. Wir mochten nicht giau-ben, daB sich das demokrati-sche Osterreich fiir eine Lo-sung entscheiden konnte, die Eiemente der Trennung bein-haitet. Wir mochten giauben, daB dieser poiitische BeschiuB, wie er gefaBt wurde, nicht zum Gesetz wird. Wir meinen aber auch, daB der BeschiuB nicht im Einkiang mit dem Geist des Artikeis 7 des Osterreichischen Staats-vertrages steht. Freundschaftiich steiien wir fest, daB es zwischen und verschiedene Bewertungen gibt, inwieweit der Artikei 7 des Osterreichischen Staats-vertrages reaiisiert ist. Der osterreichische AuBenmini-ster Dr. Mock, meint, er ware reaiisiert, wir ais Mitunter-zeichner meinen, daB nicht in aiien Eiemenenten. Deshaib erachten wir es ais notwen-dig, daB unsere beiden Lan-der im Geiste der Freund-schaft in Zusammenarbeit diese Frage gemeinsam liber-iegen soiiten. Wir haben ver-einbart. daB ein soicher Dialog nlitziich ware." Sofortige Zurucknahme des Dreiparteien-Beschtusses! Die Hoffnung, daB Osterreichs Regierende den deutschna-tionaien und antisiowenischen Kraften in Karnten nicht nach-geben wlirden, haben SPO, OVP und FPO auf ihrem Wiener Gipfei am 18. November niedergetrampeit. Der DreiparteienbeschiuB - der zur Regierungsvoriage her-angezogen werden sdli - ist eine Kriegserkiarung an das friediiche Zusammenieben der Voiksgruppen in Karnten-beschiossen von staatstragenden osterreichischen Parteien am Vor-abend des Gedenkjahres i988 im Geiste jener, die zu Toten-grabern der Freiheit Osterreichs und der europaischen Voiker wurden, und die in Karnten die Minderheitenpoiitik bestim-men dlirfen. Wir, Betroffene beider Nationaiitaten, werden dies nicht ru-hig hinnehmen. Wir fordern die Bundesregierung auf, den DreiparteienbeschiuB rlickgangigzu machen. DasUberpartei-iiche Komitee zur Verteidigung der zweisprachigen Schuie ruft aiie demokratischen Kriifte in Karnten auf, an der von den zentraien siowenischen Verblinden und vom Komitee veran-staiteten Protestkundgebung ant 27. November in Kiagenfurt teiizunchmcn und appeiiert an die Soiidaritatsgruppen in den Bundesilindern, verstiirkt eigene Protestakte zu setzen und So-iidaritat zu liben. Die nationaie und die internationaie Offent-iichkeit soiien wissen, wie die osterreichische Regierung das Gedenkjahr )988 einzuieiten sich entschiossen hat. (Aus der Presseerkiartmg des Komitees zur Verteidung der zweispraehigen Sehuie in Karnten) 17.100nevnik;17.%) -1 12 ] TVAV8TRUA1 B3 9.05 Srečni Luka; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Naša mala farma; 11.55 Paradiž živali; 12.15 Le Pen - dokumentacija; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Zmajev čopič - lutkovna igra; 16.55 Poročita za otroke; 17.05 Perrine; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Življenja grenka sladkost; 21.45 Knjiga meseca; 22.22 Šport; 23.55 Nočni studio; 0.55 Aktualno. 9.05 Franz Xaver Brunnmayr; 9.30 Dežela in ljudje 10.00 Šolska TV; 10.30 Avstrija 1 - dokumentacija 12.00 Homo Tehnologius; 12.15 Klub seniorjev 13.25 Mi; 13.55 Aktualno; 16.30 Am, dam des 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Janoševa sanjska ura; 17.35 Black Beauty; 18.00 Mi; 18.30 Angei na zemlji; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Tele as; 21.45 Lotostudio; 21.551 -2-X; 22.22 Kar se je zgodilo jutri - film.; 23.45 Equalizer - kriminalka; 0.30 Aktualno. E3 9.05 Pan optikum; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Življenja grenka sladkost; 10.00 Rogovje -risanka; 12.10 Notranjepolitični report; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Pustolovščine družine Met-zger; 17.30 Baker Street Soys; 18.00 Mi; 18.30 Angei na zemlji; 19.15 Tedaj; 19.30 čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Derrick - kriminalka; 21.20 Vstopiti - četrt ure ORF-a; 21.35 A Chorus Line na Dunaju - oddaja o potovanju uspešnega musicla. TV AVSTR! JA 2 16.00 VVurlitzer; 17.00 Kemija v vsakdanu; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Franz Xaver Brunnmayr; 18.30Avstrijavsiiki; 19.00 Časvsliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kuiturni žurnal; 20.15 Avstrija 1 - dokumentacija; 21.45 Obrazi Evrope; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 čas v sliki; 22.22 Lovec čarovnic-film; 23.50 Petrocelli; 0.40 Aktualno. 16.00 VVurlitzer; 17.15 Knoff-Hoff-šov; 18.00 Pan-optikum; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Znanje aktualno; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Dynasty-Denverjev-clan; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2; aktuaino. 16.00 VVurlitzer; 16.45 Cena oblasti; 17.30 Mrtvo morje - dokumentacija; 18.00 2X7- tedenski pregled TV programa; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Čemu kmetje? - dokumentarna oddaja; 21.20 Zadeva: Slovenija - reportaža; 21.50 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Adios Gringo - western; 23.55 Zaslišanje -film; 1.20 Aktualno. TV LJUBLJANA 1 10.00 Integrali; 10.40 Neveste prihajajo - drama; 16.10-23.25 Teletekst; 16.25 Videostrani; 16.40 Mozaik; 17.20 Kljukčeve dogodivščine; 17.40 Utonilo je sonce; 18.15 Pota odraščanja: Ljubezen pri sedemnajstih; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Ciklus brazilskega filma: Jubiaba; 21.50 Dnevnik; 22.05 Po sledeh napredka; 22.45 Rezerviran čas; 23.25 Videostrani. 9.25 Šolska TV: umetnostna zgodovina; 10.25 Svetovni pokal v smučanju - superveleslalom; 11.30 Junaki divjega zahoda; 15.25-23.05 Teietekst; 15.55 Mozaik - šolska TV; 16.55 Superveieslalom -posnetek iz Sestriera; 17.25 Miško Poieno; 17.40 Pisma iz TV klobuka; 18.25 Potrošniška porota; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.10 Gosta Berting; 22.10 Dnevnik; 22.25 Manjšine - bogastvo Evrope. 8.25 Tednik; 9.25 Po sledeh napredka; 10.25 Svetovni pokal v smučanju - superveleslalom; 11.30 Gosta Berling; 14.45-1.05 Teletekst; 15.00 Videostrani; 15.15 Tednik; 16.15 Po sledeh napredka; 17.05 Svetovni pokal v smučanju - superveleslalom; 17.35 Pravljica o carju Saltanu; 17.50 Super stara mama; 18.15 Za učinkovito umsko delo; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.30 Dnevnik; 20.05 Festival revolucija in glasba; 21.00 Planet Zemlja. 17.10 Dnevnik; 17.1. vstaja; 18.30 Risark 19.00 Koledar; 19' 20.00 Znanstveni jutri; 21.45 Umetni 17.10 Dnevnik; 17.3} 18.00 Potopis; 18.} črke - kviz; 19.00 'j Dnevnik; 20.00 N% 20.45 Poročila; 20.5 igrišč; 21.10 DokuH ge. J 17.10 Dnevnik; 171 18.30 Risanka; 18 ' Domači ansambli; 19.30 Dnevnik; 20' bena oddaja; 20.4: Legenda o suramsMf En avtor-en film. 9.05 Angleščina; 9.35 Francoščina; 10.05 Ruščina; 10.35 Kaj se je zgodilo jutri; 12.00 Nočni studio; 13.00 Mi; 14.35 Ave Marija - film; 16.00 Pinocchio; 16.25 Okoli sveta; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risati - slikati - oblikovati; 17.30 Pika Nogavička; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Stavim, da...; 22.10 Yes minister; 22.35 Rockpop in koncert; 0.35 Serie Rose - zabavna oddaja; 0.05 Aktualno. 9.05 Zadnji kralj v osrčju Afrike - dokumentacija; 9.50 Dežela gora; 10.35 Tedenski pregled; 11.00 Ura tiska; 12.00 Orientacija; 12.30 Flello Austria, hello Vienna; 13.00 Mi; 13.30 Obrazi Evrope; 13.40 Poslan je vsak-dokumentacija; 14.40Tedaj; 14.45 Moja soba postaja harem; 16.10 Jakob in Elizabeta; 16.15 Poročita za otroke; 16.25 Otroci Bullerbuja; 16.50 Ena, dve ali tri; 17.35 Helmi - otroški prometni klub; 17.40 X-Large; 19.30 Čas v sliki; 20.15 15 let „Luč v temo"; 21.35 Častivredna druščina. 9.05 Spencerjevi piloti; 9.50 Rdečelične želve; 10.00 Šolska TV; 10.30 Moja soba postaja harem -film; 12.00 Visoka hiša - oddaja iz parlamenta; 13.00 Primer za ljudskega tožilca; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam. des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Zgodbe slik; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; 19.15 Otroci pripovedujejo; 19.30Časvsliki; 19.57 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Miami vice; 22.00 Fronta na ledu in v skalah; 22.45 Lovec podgan - opera; 1.45 Aktualno. 12.30 Svetovni pokal - slalom za ženske; 14.55 2X7 - pregled tedenskega sporeda; 16.00 Visoka hiša -oddaja iz parlamenta; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče?; 18.00 Traiter - nasveti za ljubitelje filmov; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Moč leguana - film; 22.10 Šport; 22.40 Vprašanje kristjana; 22.45 V mreži nasilja -film; 0.20 Dvoboj v Soccorri - western; 1.40 Aktualno. 9.05 Neighbours - prepir o posesti rože; 9.15 Cobra - film; i 0.00 Joseph Flaydn - življenje, delo in smrt; 12.00 Športno popoldne; 15.45 Donava v notah - dokumentacija; 16.45 Zgornjeavstrijske adventne pesmi; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mi specialno; 18.25 Poglej in zadeni; 18.30 Avstrija v sliki v nedeljo; 18.55 6 iz 45 - žrebanje lota; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Prizorišče dejanja - kriminalka; 21.50 Sedem dni športa; 22.22 Led ob slogu -trdna prijateljica-film. 12.30 Svetovni pokal - slalom za ženske; 16.00 VVurlitzer; 17.30 Telekoleg - fizika; 18.00 Lindens-tra8e; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Klinika v Schwarzwaldu; 21.00 Tedaj; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 šiling - gospodarksi magacin; 21.50 Stranski pogledi; 22.00 čas v sliki; 22.22 Zadnja izdaja - film; 0.10 Orkester; 0.35 Aktualno. 8.00-0.35 Teletekst; 8.15 Videostrani; 8.25 Radovedni taček; 8.40 Pamet je boljša kot žamet; 8.45 Kljukčeve dogodivščine; 9.00 Utonilo je sonce; 9.35 Pravljica o carju Saltanu; 9.55 Svetovni pokal v smučanju - slalom; 11.00 Zbiramo star papir; 12.00 Mesta; 12.30 Glasbena oddaja; 12.55 Slalom - prenos; 14.00 Videostrani: 14.35 Mladinski film; 16.30 Kulturna dediščina; 17.00 DP v košarki - Zadar: Jugoptastika; 18.25 Na zvezi; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Knjiga; 19.30 Dnevnik. 7.40-0.05 Teletekst; 7.55 Videostrani; 8.05 Živ žav; 9.00 Ob prazniku; 9.55 Svetovni pokal v smučanju slalom: 12.55 Slalom-2. tek; 14.00 Na zvezi; 15.00 Poznate Jugoslavijo? 16.30 Domači ansambti: Ansambel Tonija Flervola; 17.05 Dirka za bombo; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Kino; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno. vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Jugoslavija danes - dokumentarna oddaja; 21.35 Zdravo; 22.55 Vuk Karadžič; 23.55 Videostrani. 8.35-23.40 Teletekst; 8.50 Videostrani; 9.00 Kaj mora sova opraviti jeseni; 9.25 Super stara mama; 9.55 Svetovni pokal v smučanju - slalom; 11.00 Vrnitevvparadiž; 11.45 MPZZagorje; 12.15Zrcato tedna; 12.55 Slalom (Ž); 14.00 Melodije za vse čase - Vransko 87; 14.30 Radovedni taček; 14.45 Pamet je boljša kot žamet; 14.50 Znak; 15.20 Čas brez pravljic; 17.05 Dirka za bombo; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Pod drobnogledom; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik. 14.35 Jugoslavija."} skifilm; 16.40 V red Čarovnik iz Oza-o", ameriška nadaljeva" na zaslonu; 20.55 21.50 Feljton; 22.40' ski komentar. 8.55 Poročila; 9.00}} Oddaja resne glas} dokumentarna serij] dost; 19.00 Reps Ve!ež:Hajduk; 19-3}, 20.25 Mali koncerta Strindberg; 22.00 v oddaja: 23.00 TV g"' 17.10 Dnevnik; 17.3] oddaja; 17.45 Otro-program; 18.55 P'S športu; 19.30 Dne''}} politična oddaja; 2} danes, jutri; 21.05 j film; 22.35 Znanst^ 9.05 Avstrija v sliki; 9.30 Angleščina; 10.00 šolska TV; 10.30 Ave Marija - film; 11.55 Skedenj - nada-ijevanka; 12.05 Šport ob ponedeljkih; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno: 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Čebelica Maja; 17.30 Oddaja z miško; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; 19.15 Otroci pripovedujejo; 19.30 čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Univerzum; 21.00 Poglej in ugani; 21.07 Dallas - serija; 21.55 Superflip; 22.22 Nekega dne ...; 0.10 Aktualno. 16.00 VVurlitzer; 17.00 Šolska TV; 17.30 Orientacija; 18.00 Srečni Luka; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Kaj sem? 21.00 Poglej in zmagaj; 21.07 Zunanjepolitični report; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki 2; 22.22 Klub 2, Aktualno. Torek, 24.11. Ob začetku smučarske sezone... Sreda, 25.11. Narodno-zabavna glasba Večerna 21.00-22.00 IV). Bačko:MartinKrpan 100-letnica smrti pisatelja Frana Levstika (I. Virnik) imena: Hodiše in okolica (A. Feinig) Sobota, 28.11. Duhovni nagovor (dekan P. Kassl) Voščila (M. Hartmann) Nedelja, 29.11. Po sledovih Maksimilijana, zadnjega viteza -Martin Hobel v Mehiki Četrtek, 26.11. Rož-Podjuna-Zilja Petek, 27.11. Domača in ledinska Ponedeljek, 30.11. Advent Torek, 1.2. Dr. Pavle Zablatnik - 75. Sreda, 25.11.1987 ob 21.00 uri 100 let smrti Frana Levstika Večerni slovenski spored je tokrat posvečen slovenskemu pisatetju Franu Levstiku ob 100-letnici njegove smrti. Rokopis za oddajo je pripravil Ivan Virnik. Po spominskem zapisu, ki je namenjen Levstikovi osebnosti, pa bo na sporedu njegova povest Martin Krpan, ki jo je po nastopu mariborskega igralca Marjana Bačka za slovenski oddelek koroškega radia priredil Miha Vrbinc, ki je to oddajo tudi uredil. Nedelja 29.11. 1987 Po sledeh Maksimiljana -zadnjega viteza Martin Hobi doma iz Bilnjovsa pri Bilčovsu je pripravi) potopis o tritedenskem potovanju po Mehiki. Predstavil nam bo deželo, kije polna nasprotij ter pripovedoval o doživljajih v pragozdu in pri Indijancih ter predstavil tudi izvirno mehiško glasbo. 10.00 Šolska TV: Kemija, naravoslovje, zobozdravstvo, jezikovni utrinki; 11.10 Angieščina XXV; 11.40 Francoščina Vlil; 16.05-22.30 Teletekst; 16.20 Videostrani; 16.35 Mozaik - ponovitev; 17.45 Zbirajmo star papir; 18.45 Risanka: 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 I. Matič: Neveste prihajajo; 21.25 Integrali; 22.05 Dnevnik; 22.20 Klub 2; 23.20 Videostrani. 20.00 Kvaliteta ži"}j oddaja; 20.30 2'^ bogastvo Evrope'" SLOVENSKI VESTNIK Naročam da mi ga p^^ Ime in priimek ^ naslov pošta Obvezujem se, da bom naročnino (250 šiling slavijo) redno plačeval(a) in prosim, da mi (kraj in datum) Dvojezični božiček Dunajčanom! Z<7<2/ fr^re/ Aož/čno r/revo /z t/yo/ez/čne o/te/ne 5e/e /g .s7op' sret// Dnnn/n Ao/ nrnt/n/ poA/on zvezne t/eze/e /čoročAe pre/?/yn/cent tvy.s2rpsAegn g/nynegn /ne.st<2. A7o//Ao /e A//o razprav g/e<7e /eg<2 Jreye.sn -s^eye<7n ne nn Dnn/n, zn/o pn /en/ Ao// z/ynAn/A nn TčoročAen/ s^nn/en/, .sp/ ^o s^e po/eg oAčnnoy /VZnnne/Aergn čn//A n z/t//'en e ys/ „pr/i/n/" /7oro.sc/. .S s/rnn/ Aeze/ne y/nt/e .so nnrnreč nn/'-pre/ /o „čn.s7"poyer/// oA/7n/ AA/n/n/e/Aerg, če p n yer/7nnen/o Aoro.sAentn Jnevne/t/n //.sAn, /e n/enJn /n/.sP t/nAn /nAtneAoč y zn<7n/'e/n /re-nn/An preč/n AA/n/n/e/Aerg n/ Aot/e/ZA/ ,,čn.s/no nn/ogo" oAč/n/ ^e/e. /Vo, AeAn/Z .so A/// /e čn.s/ne nn/oge .sepeAn ye.se/Z, .sn/ A7o/o.sA// /nAAo yo.sč/ A)Mnn/čnnon/ ye.se/ Aoz/č .s A o ros A o .svnreAo /e fsnAAz č/7z/ je spot/Tott/t/ t/e/ouo/tje /ttosAregopet-sArego Art-oz/e/o Gorjo/teer (7&S3). ZVs/o-/tov/V je Arojef/to por//oz/tt'ert C/r/7 A7e/o<7oue <7/*;/-zZ/e. Mer) 7<$92 /7t Z <$97je Zz/7 //ter) rtsfo/tovr7e/j/ ,,/V/o-/t/Z/ttee t/t posrtjtZ/t/r e v TG/f/ztor/ uosz". 7979. /e/o po je Z/rt//rtto/ tts/rt/tttvt7t'/ Aztt/trožeuo/ztego rZ/tzs/vo Ottrjo/tcev. 77/Z je /or)/' v /tor)zrt/7te//t rtr)Ztoro Zveze AorrtsA/Zt zor)/*//g. ZGt/ /oA se je /zr)eZez/Z s/ev/Z/t/Zt /oZtrtrov /7t ZjorZsA/Zt zZtrtrrtvo/tj. NA POUCAH KN JtGARNE DRAVA-NAŠA KN J!GA SMO NAŠL! Milan Kleč: LASJE Zbirka absurdnih, nenavadnih zgodb, napisanih v presenetljivo vsakdanjem jeziku. Poslastica za ljubitelje avantgardne literature in humorja, nič za nežne dušice. Založba Partizanska knjiga, Ljubljana. Bogo Grafenauer: SLOVENSKO NARODNO VPRAŠANJE )N SLOVENSKI ZGODOVINSKI POLOŽAJ Pričujoča knjiga je zbirka avtorjevih člankov, ki so izhajali v različnih publikacijah tik pred začetkom druge svtovne vojrie v letih 1939-40. Brizanten dokument, ki ima danes ob aktualnih narodnostnih problemih še vedno ali spet veliko veljavo. Založila Slovenska matica v Ljubljani, cena 198 šil. Črtomir Zorec: PO PREŠERNOVIH STOPINJAH Avtor knjižice je upokojeni kustos kranjskega Prešernovega muzeja, ki je več desetletij zbiral gradivo o pesnikovem življenju iz zapisanih virov in iz pripovedi potomcev Prešernovih sodobnikov. Izredno zanimivi teksti, ki nam približajo Prešerna kot zasebnika. Knjiga je predelan, dopolnjen ponatis, ki bo nagovoril krog bralcev, ki pozna pesnikovo poezijo, njegovega življenja pa ne. Izdalo Časopisno podjetje Glas Kranj, cena 54 šil. ROŠL1N )N VERJANKO, zbirka Ateph /10 Krajša proza štirinajstih avtorjev na temo stare slovenske balade o Rošlinu in Verjanku; tematika služi sodobni problematiki le v simbolih. Književna mladina Slovenije, Ljubljana, cena 96 šil. Anton Fuchs: DESERTEUR (Dezerter) Pričujoči roman je pretresljiva pripoved o človeku, ki hoče sredi vojne in njene nečlovečnosti živeti svoje življenje prav zato, ker se čuti soodgovornega v svetovni moriji in zato dezertira. Knjiga ni zgolj obtožba vojne; bralca privede do razmišljanj o moralnih vrednotah, ki so v izjemnih časih obrnjene na glavo,... „ker ima militarizem še vedno dobro vest na svoji strani." V nemščini. Založba Alekto, Celovec. Peter Sichrovsky: SCHULDIGGEBOREN (Rojeni s krivdo) Otroci nekdanjih Hitlerjevih zločincev, ki morajo živeti s krivdo staršev. Avtor se ne ukvarja z dejanji med vojno, pač pa z odnosom povojne generacije do zločincev, s katerimi si je v najbližjih človeških odnosih. Paleta reakcij teh potomcev sega od popolnega odklanjanja staršev do poskusov opravičevanja in baga-teliziranja dogodkov; na vsak način pa so ti otroci na ta ali oni način žrtve svojih staršev. Faši-stoidna miselnost v nekdanjih nacističnih družinah živi dalje... V nemščini. Založba Kiepen-heuer & Witsch. Andrej Kokot: SHence of Stone Sitence .<)f stone ANDREJ KOKOT Kokotova zbirka Silence of Stone je prevod njegovih najzrelejših pesmi v angleščino. Prevajalec je Franc Sekovič , Slovenec, ki živi. v Kanadi, tudi sam pesnik, filmski delavec, prevajalec, poučuje filmsko, video in gledališko umetnost na srednji šoli. Leta 1979, ko je pri Cankarjevi založbi izšla Kokotova zbirka Kamen molka, se je slovenski literarni svet zavedel umetniške prepričljivosti avtorjeve vezane besede, zbirka je požela izključno dobre kritike. Kokotova univerzalnost je prav v tem, da je tako zelo individualen. Svojo bol izraža v pesmi in mu je prav malo mar, če bo pri tem komu gladil dušo ali pa jo prizadel. Zato ni niti najmanj presenetljivo, da si je prevajalec izbral prav Kokota, da ga predstavi angleškogovorečim bralcem, da jim preko pesnika približa zgoščeno slovensko bolečino, rahločutnost in vztrajnost v življenjskem poslanstvu. V knjigi je objavljeno tudi pismo Petra Handkeja avtorju, v katerem med drugim piše: Ne nagovarjajo le slovensko ljudstvo, marveč tisto pozabljeno, zgubljeno ljudstvo v vsakem posamezniku, kjerkoli že.... Zaradi tega je čudovito, da so Vaše pesmi prišle v drug jezik, in so ob tem, zdi se mi. tudi pravilno prevedene: prosto, zvesto, ohranjujoč vašo jezikovno tišino. Tako se z Vami prisrčno veseli vaš Peter Handke." S Handkejem se iskreno veseli tudi koroška javnost, ki ceni Kokotovo poezijo. OTROK HH Ste tudi tako korajžni, otroci? Lučke na hribih vabijo POREDNt VALENT! N Mračen zimski popoldan. Bete snežinke ptešejo po zraku. Zdaj so pokrite že potja in travnike in smreke so dobite bete ktobuke. Otroci se v gručah vračajo iz šote. Nebo se je spustilo nizko. Tema se vedno botj gosti. Kmatu se morajo razkropiti po hribih. Vsakzteze na svojo pot, ki je že zametana. Skozi kmečka okna se raztiva svet-toba kot semafor. A otrokom se zdijo ta popotdan domovi in tučke žeto dateč. Jakec hodi v tretji razred. Vetik deček je. A danes se mu te škornji zajedajo v mehak sneg in vedno teže teze v hrib. „Hm, si reče, hiša je prirasta za zemtjo, torej ne more do mene. Jaz, ki se tahko premikam, moram k njej." Nenadoma mu zastane korak. Vetika temna gmota se pomika proti njemu. Že hoče zavpiti, a mu gtas ne pride iz grta. Btižajoča se pošast zataja s svojim gtobo-kim glasom. „A ti si, Karo!" se je raz-vesetit prijaznega dolgodlakega psa, ki se mu je dobrikat. Potem je pes htačat pred njim in mu utirat gaz. Tam dateč se je premikata drobna tučka, kakor kresnička. Nekdo se btiža z baterijo. „Jakec!" se je zarezat gtas v mehko puhasto beto pokrajino. „Tu sem, mama! Karo me vodi!" je veseto odvrnit in otrt mokre snežinke z obraza in koračit za svojim prijatetjem. Karotina Kohnanič V naši utici je samo en Valentin. Včasih nam je to čisto zadosti, največkrat pa še preveč. Ta naš edini Vatentin ima namreč poseben dar: zna biti hkrati povsod, vse videti, vse narediti. Nam se zato zdi, da imamo v svoji utici ne enega, ampak sto pravih Vatentinov. Na primer včeraj . . . Včeraj se je Vatentin šele komaj prebudit in si z dvema prstoma otrebil krmežljave oči, pa je že steket na utico. Tako naredi vsak dan. Hoče prej ko prej zvedeti, ati se ni ponoči, ko ga ni bito na cesti, zgodito kaj pomembnega, kaj posebnega, kaj takega, kar mora in mora videti. In verjemite ti ne, Vatentin vsako jutro odkrije kaj novega. Če pa nikakor ne more nič odkriti, si pa sam izmisli. Tako je bito na primer tudi včeraj . . . Vatentin je šet po ulici, žvižgat, gtedat na tevo in desno in je ustavit pred hišo tete Lenke. Pozorno je ogledovat črnega mačka, ki se je sončit na oknu, in močno potrkat na hrastova vrata. „Kaj bo dobrega, Vatentin?" je nezaupljivo vprašata teta Lenka, ko je odprta vrata. „Pa ne, da si že spet užagat kaj takega, česar bi ne bito treba?" „A jaz?" se je na vso moč iz srca začudit Vatentin. „Od kod neki taka miset?! Jaz sptoh nisem nič naredit, zato pa vaš maček ..." „Moj maček?" je takoj v skrbeh pohitela teta Lenka. „Govori, fant, kaj je z njim?" „Vaš maček", je reket Vatentin in skrbno odmerjat vsako besedo, „vaš maček ima rumene pege". „Kratko in mato ni mogoče", se je zmedeno nasmehnita teta Lenka. ..Moj maček je črn, od vrha uhtjev pa do konca repa. Najbotj črn maček v utici". „Res je", je tjubeznivo pokimat Vatentin. „Še do prejte je bit najbotj črn maček na svetu. Potem pa so se mu, kdo bi vedet, zakaj, v črnem krznu zasvetite rumene maroge. In če prej ko mogoče, ne napravite konec tej nepričakovani nesreči, bo vaš maček čisto porumenet. Da bo rumen kakor rumenjak, rumen kakor Rumeno morje, rumen kakor trobentica spomladi." „Ne!" je kriknita teta Lenka. „Samo tega ne!" ..Storite kaj", je predtagat Vatentin. „Prej ko mogoče, tem botje, Jok še nikomur ni nič pomagat". „Kaj naj naredim?" je brez gtave vprašata teta Lenka. „Se da kaj pomagati proti rumenim pegam?" „Poktičimo veterinarja", je svetovat Vatentin. „Ta bo menda že vedet, kako se to pozdravi". „Steci!" ga je poprosita teta Lenka. „Ne zapravljaj časa. Saj sam veš, vsak trenutek je dragocen!" . . . Vatentin je teke) in na poti povzročit še nekaj zmede. ... In tako so se pred hišo tete Lenke znašti zdravnik z živinozdravnikom, gasitci z babico Magdaleno in sosedi s sosedi, kakor so jih iz hiš skti-cati razburjeni kriki in sirene, ki so utirale pot gasitskemu avtomobilu. Pred vsemi temi prišleci pa je v okviru težkih hrastovih vrat stala teta Lenka, vsa rdeča od svete jeze in šibečih se nog po vseh strahovih, ki jih je preživeta. ; . . Zgodba /z si/kan/ce „POREDN/ t/ALENT/N", M///voj Mafošec, prevede/ danko Moder, //usfr/ra/a Je/ka Reichman; Naša a!/eca, Zagreb 7937 Niko Grafenauer K!obuki Klobuki bero časopise in pijejo kavo. A vse svoje misli in vtise shranjujejo v glavo. Klobuki sede na ušesih vrh te ali one glave. Na svojih klobučjih poteh si delijo klobučje pozdrave. Mimo hitijo po promenadi klobučje babice z vnučki. In vmes so klobuki, ki radi poškilijo za klobučki. V čakalnici se držijo na obešalnikih za kak klin. Klobuk se najbolj bojijo brezglavih višin. Klobuki imajo zvečer navado, da v garderobe glave oddajo in potem s pravo klobučjo naslado vso noč ktobuštrajo. Strah Strah ima strašno vetike oči, a strahovidne. Vidijo same take reči, ki so drugače nevidne. Včasih je strah od strahu čisto brez vsake moči. Takrat se ves rdeč od sramu sam sebi strašno smeji. Najbotje vidijo v črni temi. Takrat je strah najbotj strah. Zato na vse kriptje na varno beži s svincem v nogah. Kadar se strah čisto mato boji, je prepiašen, a kadar vse v strahu drži, je strašen. UMETNOST V Jrag/po/ov/c/ o///oZ?ra /e č??7a v //7/7?//'aa^//^w ?'az.s7at7?c??; pa^/T/o//?? 7^//?ar<7a ./aArcp/ča razdava ,,/a/ar/ //7" - raz.s/ava t/c/ M/?76/w/A;of /z /rt'/? <7czc/.' .SV^fca/jc, avv//*?y.s7:c /7??rov/rc ?7? F;??7a??//c - 7??///.sAc A/aj/ac. 77o//c z??aA?o, y'c /??7a prva raz-v/ava /n/ar/ v Ce/ovca n a/ar? čn o pr