8554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
|#
PRIhnimSKI DNEVNIK
#	Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 95 (10.007)
TRST, sobola, 22. aprila 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni g Govcu prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,'kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasui:
»Doberdob« zasužnjeni Evropi.
DANES POPOLDNE OB 15. URI ZAPADE ULTIMAT RDEČIH BRIGAD ZA ZAČETEK POGAJANJ 0 OSVOBODITVI ALDA MORA
KD potrjuje neomajno zvestobo državi in poziva teroriste, naj sprejmejo posredovanje Caritasa
^°goj za uspeh posredovanja cerkvene dobrodelne organizacije Caritas Internationalis je. vsaj Podaljšanje zapadlosti ultimata - Voditelj «delavske avtonomije» Scalzone poziva rdeče brigade, naj se odpovedo zamenjavi ujetnikov in postavijo «bolj popularne zahteve» - Stališča strank
sedal ves dan in je navezal stike z voditelji vseh strank ustavnega loka, vladne večine in opozicije.
Sprva se je zdelo, da bo zadnjo besedo izrekla vlada, vendar bi to pomenilo »kompromitirati državno oblast*, poleg tega pa vlada ni mogla sprejeti jasnega stališča glede na to, da so bila mnenja strank večine deljena. Tako se je ministrski svet sestal na krajši seji. Notranji minister Cossiga je poročal o razpletu Morove zadeve, ven-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
^ 1 Hseduik vlade Giulio Andreotti se je v teh dramatičnih urah zaskrbljenosti nad usodo ugrabljenega * Mora večkrat sestal s tajniki strank vladne večine, da bi uskladili stališča o zadržanju do izsiljevanja
Hl-M ~
foto ~~ Po sliki in sedmem spojko lworistov še en dokaz, da tiilt iir;.)r° ^vi: ugrabljeni predsed-Sal Q Slj'ar'ske demokracije je napi-2^0« - °. pismo tajniku stranke bina fmiju. Pismo, katerega vse
znana, je vrb KD dobil pred (Ive grupi: prvi naj bi zaupali ope-Pa ' ‘Jl.m med 22. in 23. uro, zanj rat.ivni del akcij (ugrabitve, umori,
tlCCj
;Se je
zvedelo šele ob 2. uri po-
zaključku sestanka.
W=Wni pisma, v katerega av-tl*°gnčoS*' ^če ne dvomi, ni bilo te ;e ! zvedeti ničesar. Kaže, da i' pr„Plec* demokrščanskimi vodite-Jato ,vJJ} le Zaccagnini, ki ga je Kljub °Cl Palici ji. le-ta Pa sodstvu. aajb)-? ^nlku preiskovalcev pa je Je Mor *aj verjetna domneva, da 0 Zanj1 .P°vzel in razčlenil predlog kaip„njavi. s ((političnimi** jetniki, vili ti. je že pisal v svojih pr-^inii„etU.Pisn»h Cossigi in Zacca-
Obenem naj bi zadnje pis-
f1 Piša
,-tožb
team. na račun krščanske demo-
•'<* h! ‘/sto, ki ga je pred nedav-abtojb 8 ^fužini, vsebovalo kopico
*tranwi’ češ cta ga njegova lastna
-- a zapušča.
^ jo JySnjpno vprašanje pa je, kakega P,s,ho prišlo do demokrščan-i'ii v , 'Visiva. Molk prizadetih je ter u,Wn pogledu neprodiren, ven-da ga rdeče brigade ni-
Kakop|!f!e neposredno Zaccagniniju. s,aja nJ’ že pa je to dokaz, da ob-
If^Hsti k0 Komunikacijska vez med Cn° organizacijo in stranko Ce nt' Večine.
tle dvomi v avtentičnost ®iinjju porovega pisma Zacca-tV(),bov llllaj° P;| izvedenci precej ^ri^i V izvirnost slike, ki so jo JPororii. Pos'ali skupaj s sedmim *] jih Na vsa vprašanja, ki žvozj J e>skovalci zastavljajo v tej >v0rb° mnraii v prihodnjih dneh i te h1 izvedenci, katerih delo k «bni? .h*50, ker gre za posne-vofijbji; ar°id», prj katerem so u-1 še bliskavico. \
?fe ža° Posti, ki vzbujajo sum, da rri fotomontažo, so naslednje: h'* Mor Vl Pogled ima človek vtis, Pftubln,ne drži v roki lista «La 5veri fa». časnik je tudi povsem /tej v 'lc'dtem ko bi moral biti S. Kg M,tdi nekoliko upognjen, če ePali • 0 držal — kot bi lahko i, dj s lz slike — za spodnji rob. * Prev«/1a lista na jetnikovi srajci } Posn,,., Prepričljiva in končno bi S irnJ va na prvi pogled sklepali, te dvof-?r° gostejše iase. O vseh hNii in pomislekih se bodo ??vi p.Jjo^i izvede ;ci, kajti na os-*eteni vtisov bi bilo vsakršno ^oUc . preuranieno.
ftadoii ...
Pfhji’ dobil,
tleoart- 11
ortu® i” sodna preiskava, ki lj ^ritjem skrivališča v Ul. j^riein . ^ bil a novega zagona, je v Clk, l1 u- Izhodišče za delo po-arabinje[.|ev in finančnih
RIM — Še nekaj ur ,jc do treh popoldne, ko zapade »ultimat« teroristov republiškim oblastem in demokratičnim silam: osvoboditev Al-da Mora v zameno za izpustitev zaprtih pristašev rdečih brigad oziroma začetek pogajanj v tem smislu.
Po dolgem dramatičnem dnevu srečanj in neprekinjenih razprav je končno vodstvo krščanske demokracije sporočilo svoj odgovor: »Krščanska demokracija potrjuje svojo neomajno zvestobo demokratični državi, njenim organom in njenim zakonom v dejanski solidarnosti z ustavnimi strankami; meni, da je pripravljenost Caritas internationalis, tildi v zvezi z današnjim pozivom Morove družine, ustreza potrebi, da se najdejo možne poti, kako prepričati Morove ugrabitelje, naj mu vrnejo svobodo.«
Skratka, KD skupaj z ostalimi demokratičnimi strankami poudarja, da ne pristaja na neposredna pogajanja med državo in teroristi za morebitno osvoboditev zaprtih bri-gadistov, vendar poziva ugrabitelje, naj upoštevajo možnost »vzporednih pogajanj« preko cerkvene mednarodne dobrodelne organizacije »Caritas«. Čeprav tega ne pravi, je pa vendar očitno, da KD pričakuje vsaj podaljšanje roka ultimata in upa, da bodo teroristi sporočili, če sprejemajo ponudbo o pogajanjih s «Caritasom» in kakšni naj bi v tem primeru bili novi pogoji za izpustitev Alda Mora.
Kot v pomoč slednjemu stališču KD se je z rimske univerze oglasil voditelj «avtonomije» Greste Scalzone, ki je v svoji izjavi dejal, da je «zamenjava ujetnikov lahko past« in izraža upanje, da bodo rdeče brigade ((postavile nove zahteve, ki naj bodo bolj popularne in take, da bodo spravile v zagato stranke*.
Seveda se sedaj morajo oglasiti ugrabitelji Alda Mora. Scalzone jim je nekako utrl pot in jim daje možnost, da «politično motivirajo* morebiten odklon od prvotnih zahtev.
Saj je znano, da so se rdeče brigade na vse kriplje in tudi zaman trudile, da bi si s svojimi akcijami pridobile podporo med avtonomističnimi skrajneži. Doslej te podpore niso imeli, Scalzone pa daje razumeti, da sedaj pričakuje »popularne zahteve* in torej tiho obljublja podporo novim zahtevam, v upanju, da bo nov korak teroristov spravil demokratične sile v še večjo zagato.
Ni tajnost, da so debate o odgovoru, ki naj ga državna oblast in torej demokratične stranke dajo teroristom, bile zapletene in dramatične. Med političnimi silami sta se izoblikovali dve ločeni stališči, ki sta se odražali tudi v sami krščanski demokraciji. KPI, republikanci in liberalci so zagovarjali linijo nepopustljivosti in odločnega zavračanja izsiljevanja «ljudi s krvavimi rokami*, medtem ko so socialisti soglasno potrdili linijo, da je ((reševanje človeškega življenja prva naloga državnih organov*. Craxi je to svoje mnenje povedal že prejšnjega dne in bil zato deležen ostrih kritičnih pripomb. Včeraj dopoldne je zato sklical sejo vodstva PSI, ki je so glasno potrdilo njegovo stališče: zamenjava jetnikov ni mogoča, vendar pa je zavračanje «a priori* ponujenih pogajanj lahko škodljivo za vse. Socialdemokrati so se, po prvotni nepopustljivosti, rahlo pri bližali socialističnemu stališču. Sa-ragat in Romita sta izjavila, da bi bilo treba «najt,i kanal pogajanj, ki naj ne kompromitira državnih oblasti*.
Tudi vatikansko glasilo »Osser-vatore roraano* podpira to stališče in meni, da je «treba najti rešitev, ki naj reši Moru življenje, obenem pa prepihi kapitulacijo države*.
Demokrščanski sklep je vsekakor sad dolgotrajnih razprav vodstva. oziroma nekakšnega »kriznega štaba*, ki je nepretrgoma za-
NA POLETU IZ PARIZA V SEUL ČEZ SEVERNI TEČAJ
Jažnokorejski boe ing 707pristal v Kareliji
, Letalo so prestregli sovjetski reaktivni lovci, ker je kršilo sovjetski zračni prostor
Aforistov. Na sliki:	Andreotti, Berlinguer (KPI), Craxi (PSI), Riasini (PRI), Romita (PSDI) in
Ccagnini (KD).	(Telefoto ANSA)
DEMOKRŠCANSKI TAJNIK GA JE DOBIL PREVČERAŠNJIM ZVEČER
dvomi v izvirnost posnetka Morovo pismo zaccagniniju
^Sebina pisma ni znana, kaže pa vsekakor, da vsebuje nov poziv za zamenjavo 5f *MIUčaimi» jetniki ■ Zasliševanje pred nedavnim aretiranih pripadnikov te-Cistične skupine «prima Iinea» ■ Foto/it najemnika skrivališča v UL Gradoli
stražnikov je gradivo, ki so ga našli v omenjenem stanovanju, na osnovi katerega, naj bi med drugim sestavili neke vrste orgartigram teroristične skupine, ki deluje v Rimu. Sestavna dela le-te naj bi bili
itd.), druga grupa naj bi bili tako imenovani’ pribočniki, nesumljivi ljudje, ki naj bi zbirali predvsem informacije in naj bi bili zaposleni v različnih državnih ustanovah. Končno je policija izdelala tudi iden-tikit in fotofit Vincenza Borghija, terorista, ki je pred dvema letoma vzel v najem stanovanje, ki ga preiskovalci skušajo sedaj identificirati.
Na osnovi odkritega gradiva (predvsem osnutkov načrtov za nekatere akcije) so preiskovalci pripravili načrt za širokopotezno in sistematično prečesavanje Rima ter bližnje in daljnje okolice. V ta okvir spadajo najbrž tudi cestni bloki, ki so jih včeraj postavili na cestah Lacija in sosednjih dežel in ki niso privedli do zaželenih rezultatov.
Končno gre tudi zabeležiti ,da sta načelnik javnega tožilstva dr. De Matteo jn njegov namestnik dr. In-felisi včeraj zaslišala štiri domnevne
pripadnike teroristične organizacije «prima linea*, ki so jih pred nekaj dnevi aretirali v vasi Licola blizu Neaplja. Sodnika sta Marii Fiori Pirri Ardizzone, Davidu Saccu, Lan-francu Caminitiju in Ugu Melchiondi izročila dve sodni sporočili, ki zadevata zasedo v Ul. Fani in ugrabitev Alda Mo"r ter obtožbo združevanja v zločinske namene in sodelovanja z oboroženimi tolpami v zvezi z nekaterimi dogodki v Rimu. Če ima nrvo sporočilo zgolj tehnični značaj, saj bi brez njega sodnika sploh ne mogla zaslišati aretiranih, drugo sporočilo vzbuja vrsto vprašanj in ugibanj, na katera pa spričo neprodornega molka sodnikov ni mogoče odgovoriti.
Prav tako nista hotela De Matteo in Infelisi črhnit; niti besedice o rezultatu včerajšnjega zasliševanja. Zvedelo se jo le, da je zasliševanju prisostvoval kot zagovornik odv. Tit-ta Madia in da bosta od danes obtožence branila Eduardo di Giovan-ni in socialistična poslanka Maria Magnan; Noya. Sodnika hočeta namreč poglobiti nekateri plati včerajšnjega zasliševanja, zaradi česar bodo domnevni teroristi še nekaj dni ostali v rimski kaznilnici Re-bibia. (vt)
Iz «!judske ječe«, v kateri že več kot mesec
razpolagajo na milost
nemilost s predsednikom
KD Morom, so teroristi poslali doslej dve sliki. Iz primerjave med prvo in drugo je predvsem razvidno, da je Moro po prestanih nelahkih preizkušnjah videti spokojnejši in zdrav. Prav to je vzbudilo pri preiskovalcih sum, da morda druga slika ni avtentična. Nekateri sc sprašujejo, kako je mogoče, da na drugi sliki ni videti Morovih rok, čeprav naj bi držal v njih dnevnik »La Repubbica«, ki se med drugim sploh ne upogiba. Od tod tudi ponovni pozivi ugrabiteljem, naj tudi drugače (morda z Morovim pismom) dokažejo, da .je predsednik KD še živ.

ZASKRBLJENOST MEDNARODNE JAVNOSTI ZA USODO ITALIJANSKEGA DRŽAVNIKA
Predsedniki najvišjih organov OZN izdali poziv za osvoboditev Mora
Poziv so naslovili predsednik generalne skupščine OZN Mojsov, predsednik varnostnega sveta A. Young ter predsednik EC0S0C D. Mills
NEW YORK - Predsedniki treh glavnih organizmov Organizacije združenih narodov in sicer predsednik generalne sk-upščine OZN Lazar Mojsov, predsednik varnostnega sveta OZN Andrew Young ter predsednik gospodarsko - družbenega sveta ECOSOC Donald Mills so po predhodnem posvetu s predstavniki drugih držav članic izdali osebni poziv, v katerem «izražajo Zaskrbijo nost in zaprepadenost zaradi ugra: bitve Alda Mora ii smrtne nevarnosti, kateri je izpostavljen*. Besedilo poziva, ki dokazuje mednarodno zaskrbljenost nad usodo italijanskega državnika, so trije predsedniki organizmov OZN prebrali predstavnikom tiska.
Predsednik generalne skupščine OZN Lazar Mojsov je še dodal, da je te dni bil priča izrazom solidarnosti in upanja v Morovo osvoboditev predstavnikov mnogih držav čla nic svetovne organizacije. Generalna skupščina, je poudaril Mojsov, se s spoštovanjem spominja Alda Mora, ki je večkrat vodil italijansko delegacijo v stekleni palači. V lastnem imenu je Mojsov še dodal, da kot predstavnik sosedne države, lahko še doda, da v Jugoslaviji Mora globoko spoštujejo. Mojsov je še citiral Titovo poslanico italijanskemu predsedniku Leoneju, v katerj je i-zrazil upanje, da se bo Moro vrnil na svobode in bo lahko še dalje služil državi.
O sicer neobičajni izjavi najvišjih predstavnikov svetovne organizacije so v New Yorku razpravljali domala ves dan, saj s tem v zvezi ni nobenega precedensa. Prvotno je pobudo za izjavo sprožil ameriški predstavnik Andrew Young, ki je predlagal var-
MOSKVA — Južnokorejski boeing 707 je v noči od četrtka na petek kršil sovjetski zračni 'prostor in pristal na ozemlju SZ.
Skrivnost letala, ki je izginilo neznano kam med poletom iz Pariza v Seul preko Severnega tečaja, je razvozlana. Kanadske in ameriške o-blasti so bile že sprožile reševalno akcijo nad Arktičnim morjem v smeri proti Ellesmerovi zemlji. Z iz-vidniškimi letali so preiskali vse področje med ustjem reke Macken-zie in Ellesmerovo zemljo. Američani so bili kaj kmalu prepričani, da je boeing 707 na sovjetskem o-zemlju in so prosili za pojasnila. Kasneje je sovjetsko zunanje ministrstvo obvestilo o kršitvi zračnega prostora in pristanku iužnokorejske-ga letala japonsko veleposlaništvo v Moskvi. Japonci tudi zatrjujejo, da sta pri pristanku dve osebi izgubili življenje, dve pa sta bili ranjeni.
Včeraj popoldne je prišlo uradno sporočilo agencije TASS, ki trdi, da je boeing 707 kršil sovjetski zračni prostor severovzhodno od Murmanska, priletel pa je z Barentsovega morja. Letalo je nadaljevalo smer proti jugu in sc še globlje pomaknilo nad ozemlje Sovjetske zveze. Protiletalska obramba je takoj poslala reaktivne lovce, ki so letalo prestregli in mu z lučmi ukazali naj jim sledi do bližnjega letališča. Posadka južnokorejskega boeinga pa ni upoštevala navodil in je z letalom pristala na zmrznjeni površini nekega jezera v bližini mesta Kem v Kareliji. Agencija TASS je še sporočila, da so vse. pomike (97) in člane posadke (13) prepeljali v bližnje kraje in da bodo lahko zapustili ozemlje Sovjetske zveze. O morebitnih žrivah in ranjencih ni nobene vesti razen izjav japonskega veleposlaništva.
Še vedno pa ostaja skrivnost, ka-
ko je lahko moderen štirimotomi reaktivec zgrešil za 1600 km svojo smer. Južnokorejski predstavniki letalske družbe zatrjujejo, da je to nemogoče, da je posadka izkušena in že štiri leta leti nad Severnim tečajem. Po vsej verjetnosti je prišlo do napake v letalskih inštrumentih. To tezo v dobršni meri potrjujejo vest, da so zadnje sporočilo južnokorejskega boeinga sprejeli na Spitzbergih, ko je posadka spo-' ročila svoje koordinate, ki so odgovarjale položaju začrtane smeri, zahodno od Groenlandije. Islandske o-blasti so prepričane, da je bil podatek zgrešen, saj letala, ki letijo preko Severnega tečaja oddajajo na visokih frekvencah, njihov domet je nekaj sto kilometrov in je nemogoče, da bi ga lahko sprejeli na Spitzbergih. Po vsej verjetnosti je bilo letalo že tedaj izven začrtane smeri, posadka pa se ni tega zavedla.
Primer je vsekakor precej zaple-
ten, predvsem ker je letalo kršilo zračni prostor nad ozemljem, ki je za Sovjetsko zvezo strateško zelo pomemben, saj se nahajajo na območju Murmanska številna raketna oporišča, pristanišče Murmansk pa je pomorska baza največje sovjetske eskadre.
Po zadnjih vesteh naj bi sovjetski lovci celo streljali proti južno-korejskemu potniškemu letalu, ker se jim je "Ive uri izmikalo in ni hotelo upoštevati navodil, naj pristane. Obenem so tudi potrdili vest, da sta bili dve osebi ubiti, ni pa še pojasnjeno, če je njuna smrt posledica rafalov ali pa zasilnega pristanka na zamrznjenem jezeru 1000 km južno od Murmanska. Sovjetske o-blasti so sinoči sporočile Združenim državam, da lahko pošljejo v Murmansk potniško letalo po potnike in posadko južnokorejskega boeinga.
(voc)
t*.
rostnemu svetu, naj naslovi italijanskim teroristom poziv, naj osvobodijo predsednika krščanske demokracije. Po poldrugi uri razgovorov za zaprtimi vrati je večina 15 članov varnostnega sveta OZN bila mnenja, da pobuda ameriškega predstavnika (in ne vlade ZDA, kot je sam poudaril) nima precedensov v dosedanjem postopku VS OZN. Statut tega najvišjega organa združenih narodov namreč določa, da ima svet nalogo ščititi mednarodno varnost in svetovni mir in da torej zadeva rdečih brigad in Alda Mora ne sodi v njegovo neposredno pristojnost. Pač pa je bila osvojena pobuda britanskega predstavnika ivora Richarda, naj poziv naslovijo v osebnem imenu predsedniki treh temeljnih organizmov OZN.
Vnovično razsajanje skrajnežev v Bologni
BOLOGNA — Skrajnim levičarjem tako imenovanih študentskih »avtonomnih kolektivov* se je celo v najtežjih trenutkih, ki jih doživlja italijanska demokracija po vojni, zdelo potrebno razsajati ter izzvati poulične izgrede. Morda pa sodi tudi to v destabilizacijsko strategijo v smislu načrtov «rdečih brigad*?
Pod pretvezo solidarnosti z mla dimi levičarji, ki jim sodijo zaradi incidentov marca lani, ko je bil u-streljen študent Lorusso (baje s svinčenko iz vrst organov pregona), je okrog 200 prenapetežev odšlo v sprevodu iz univerzitetnega naselja proti središču. Zaiskrilo se je, ko so hoteli s parkiranimi vozili ustvariti cestno zaporo in so nanje navalili policisti.
Demonstranti so se ločili po skupinah ter se predali nezaslišanim vandalskim dejanjem: poškodovali so kakih dvajset avtomobilov in več mestnih avtobusov, ki so jim tudi razbili okenske šipe in preluknjali gume; sežgali so nič koliko posod za odpadke, skoraj uničili nekaj javnih telefonskih govorilnic ter nazadnje lučali proti agentom in ka rabihjerjem zažigalne steklenice. Sile javnega reda so odgovorile s sol-zilnimi naboji in razpršile razbori-teže, razen tega pa aretirale dva petnajstletnika m 17 let starega fanta (narkomana) pod obtožbo povzročanja gmotne škode, nošnje nepravega orožja in združevanja v uporniške smotre. Dva od prijetih bi ljudje skorajda linčali.
Senat odobril dekret o zaščiti javne varnosti
RIM — Senat je odobril z glasovi vseli strank vladne večine dekret, ki spreminja nekatere člene kazenskega zakonika in postopnika za u-činkovitejšo zaščito javnega reda. Vzdržali so se liberalci, medtem ko so misovci glasovali proti.
Dekret, ki ga je vlada sprejela takoj po ugrabitvi posl. Mora in pokolu njegovega spremstva, bo mo-
rala sedaj odobriti še poslanska zbornica.
Senat s tem ni zaključil svojega dela. Načelniki skupin so se namreč sporazumeli s predsednikom senata Fanfanijem, da bo ta veja zbornice zasedala tudi prihodnji teden, kljub prazniku 25. aprila.
Nočni sestanek na Morovcm domu
RIM — Po objavi demokrščanske-ga poziva organizaciji Caritas In-temationalis, naj posreduje za osvoboditev Alda Mora so se na njegov dom v Ulici Forte Trionfale podali podtajnik pravosodnega ministrstva DelTAndro, podtajnik za trgovinsko mornarico Rosa ter Morova tesna sodelavca Guerzoni in Rana. Z Morovo družino so se zadržali v pogovoru do polneči in pol. O vzroku sestanka na Morovem domu niso marali dajati izjav.
LONDON — Etiopska tiskovna a-gencija je sporočila, da je predsednik začasne revolucionarne vlade Mengistu odpotoval na uradni obisk na Kubo.
DOKONČNO POTRJENA EVROKOMUNISTIČNA USMERITEV KPS
MADRID — Udeleženci 9. kongresa Komunistične partije Španije so včeraj z veliko večino glasov odobrili resolucijo, po kateri se KPŠ odslej ne bo več imenovala -»marksistično - leninistična*. pač pa »marksistična revolucionarna in demokratična partija*.
Volitve so se odvijale pod vtisom zadnjih besed iz pozdrava KP SZ ,l*_ongresistom, ki so se glasile; »Naj živi marksizem leninizem, zmagovita doktrina*. Ne samo, sovjetsko odposlanstvo, ki je sprva štelo tri člane, se je pomnožilo s četrtim, a Sovjeti so darovali španskim komunistom Leninovo gigantografijo.
Nikomur seveda ni padlo na um, da bi moskovsko potezo označil kot nekakšno provokacijo, saj je bilo včeraj z več strani znova potrjeno, da nova definicija partije nikakor ne pomeni odmika od leninizma, ampak nasprotno predpostavlja »utrditev in zlasti 'aktualizacijo’ ustreznih teorij*, član politbiroja KPŠ Sanchez Montero je bil dovolj jasen: »S tem, da se opredeljujemo za marksistično in revolucionarno demokratično partijo, izražamo nasprotovanje Stalinovemu zbirokratiziranemu centralizmu. Uveljaviti moramo lastno, španskim razmeram ustrezno politično usmeritev. Izrekamo se za evrokomunizem in zoper vse odklone, ki so v preteklosti spremljali komunistično gibanje.*
Med včerajšnjo razpravo .je tudi prišlo do izraza odločno nasprotovanje španskega delavskega razreda in KPš vsakršnemu terorizmu, pa naj se skriva ood to ali ono barvo. Proti teroristom se .je treba boriti s krepitvijo demokracije in s političnim bojem.
OBISK DRŽAVNEGA TAJNIKA ZDA V MOSKVI
SALT v ospredju pogovorov med Vanceom in Gromikom
Pogajanja potekajo v dokaj optimističnem vzdušju
MOSKVA — Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko sta tudi včeraj v Kremlju nadaljevala pogovore o omejitvi strateške oborožitve. Van-ceov glasnik je povedal, da so med včerajšnjo diskusijo še poglobili vprašanja. ki so jih začeli obravnavati v četrtek. Ni jasno, ali sta obe strani dali nove predloge za premostitev sedanjega zastoja v pogajanjih. Pogovorov se udeležuje s sovjetske strani tudi načelnik glavnega štaba oboroženih sil in namestnik ministra za obrambo maršal Nikolaj Ogarkov. To naj bi pričalo o dejstvu, da so Sovjeti pripravljeni na takojšnje odločitve. seveda po posvetovanju z izvedencem Ogarkovom.
Vzdušje pogovorov je »stvarno*, kot ga je označil glasnik ameriškega zunanjega ministrstva. Ovire na poti k sporazumu SALT zadevajo predvsem tri skupine problemov: 1. omejitev vrste balističnih izstrelkov tako z ameriške kot s sovjetske strani: 2. omejitev dometa sovjetskega bombnika «backfire». ki ne bi smel postati strateškega značaja: 3. ista u-gotovitev velja tudi za ameriški raketni izstrelek »cruise*. Potem pa obstaja menda najbolj žgoče vprašanje, se pravi, nadzorstvo nad obve-
zami, ki jih bosta obe strani sprejeli. Tako v ameriških kot v sovjetskih krogih prevladuje dokaj optimistično vzdušje, vsaj kar zadeva sedanjo fazo pogajanj o omejitvi strateške o-borožitve. Sicer pa nihče ne verjame, da bi utegnili doseči' dokončni sporazum že sedaj.
Včerajšnji pogovor med Gromikom in Vanceom se je zaključil v 'poznih jutranjih urah. med tem časom pa sta oba zunanja ministra imela poldrugo uro pogovorov na štiri oči. Pogovori se bodo nadaljevali tudi danes. v nedeljo pa bo Vanče odpotoval v ZDA. najbrž ne da bi dosegel dokončnega sporazuma, vendar po splošni oceni s konkretnimi možnostmi za skorajšnjo rešitev tega vprašanja, (if)
Atherton v Kairu
KAIRO — Ameriški potujoči veleposlanik na Bližnjem vzhodu Alfred Atherton je prispel včeraj na tridnevni obisk v Egipt. Ob svojem prihodu je izjavil, da njegovo potovanje sodi v okvir prizadevanj ZDA, da bi dosegle globalni mir na Bližnjem vzhodu. Atherton se bo v nedeljo sestal s predsednikom Sadatom. danes pa z egiptovskim zunanjim ministrom Kamelom.
PO NEGATIVNEM MNCNJU DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA
Ogorčenje zaradi preziranja zahtev in potreb naše šole
Odmev v deželnem svetu ■ Interpelaciji komunistov in Slovenske skupnosti ■ Izjava Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
Vest, da je deželno odbomištvo za Šolstvo dejansko zavrnilo zahtevo po osamosvojitvi slovenske strokovne šole ter po ustanovitvi dveh novih sekcij za geometre in elektromehani-ke, je izzvala val protestov. Slovenska javnost se ne more sprijazniti z grenko resnico, da se po dolgoletnem boju za avtonomijo in izpopolnitev te šole stvari niti za ped nis0 premak nile z mrtve točke, kar še enkrat dokazuje, da se je odnos oblastveni-kov do upravičenih zahtev slovenske narodnostne skupnosti delno spremenil samo v besedah, ne pa v dejstvih.
To grobo prezivanje potreb in zah tev slovenske šole je imelo včeraj odmev tudi v deželnem svetu, kjer so komunistični svetovalci Lovriha, Bosari in Colli vložili pismeno vprašanje na predsednika deželnega sveta, v katerem ga pozivata naj se zavzame za ugodno rešitev vprašanja. Negativno mnenje deželnega odbor-ništva za šolstvo ne upošteva po mnenju komunističnih svetovalcev ne rio’očil osimskih sporazumov, ne najosnovnejših demokratičnih načel v vzgojnem procesu.
Tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je včeraj naslovil na predsednika deželnega odbora interpelacijo v zvezi z vestjo, da je deželni odbor zavrnil zahtevo po osamosvojitvi že obstoječe strokovne šole in po ustanovitvi slovenske sekcije za geometre in elektrotehnike pri italijanskih zavodih; Stoka sprašuje, ali je vest resnična in zahteva pojasnila o tem ukrepu, ki grobo diskriminira slovensko šolstvo v Italiji.
Daljšo izjavo je poslalo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje. V poročilu je rečeno, da se SDGZ že dolgo let skupno z ostalo slovensko javnostjo bori za pravilno šolsko strokovno izobrazbo, ki je ne-obhodno potrebna za skladen gospodarski razvoj.
Pomanjkanje strokovno izobraženih sil na raznih področjih vodi v nujno osiromašenje gospodarstva slovenske etnične skupnosti in v usmerjanje de. la mladine v italijanske strokovne zavode in s tem v prvo fazo potujčevanja.
Restriktivno stališče, ki ga je zavzel deželni odbor do osamosvojitve obstoječe slovenske strokovne šole in negativno mnenje do ustanovitve slovenskih sekcij za geometre in elektrotehnike pri italijanskih šolah, je načrtno zaviranje gospodarskega razvoja slovenske etnične skupnosti v Italiji, obenem pa nič kaj v skladu z duhom osimskih sporazumov in načelnih izjav na pripravljenost reševanja odprtih problemov Slovencev.
SDGZ izraža svoje začudenje nad takim dvoličnim početjem in zahteva, da deželni odbor čimprej spremeni svoje mnenje s tem v zvezi.
ložaja v tej tovarni, ki ima v programu proizvodnjo specialnih vrst jekla. 500 delavcev obrata je že dalj časa v dopolnilni blagajni, po štirih mesecih od trenutka, ko je bil sprožen ustrezen postopek, pa zakladno ministrstvo še ni izdalo dovoljenja za povečanje glavnice s 6 na 11 milijard lir, kar je nujen pogoj za prehod na novo proizvodnjo. Hkrati s tem je ravnateljstvo prenehalo izplačevati delavcem predvidene predujme oziroma plače, ker so u-strezne terjatve družbe do zavoda INPS dosegle že okrog 2 milijardi lir.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STKANI
SINOČI V KULTURNEM DOMU
ZBOR «JOŽA VLAHOVIČ» ZAKLJUČIL SEZONO GM
\ drugem delu koncerta je prišla na dan temperamentnost in vsa energija zbora
la matura se bo pričela 14. junija in se bo zaključila 29. junija.
Na šolah druge stopnje (višje srednje šole in poklicni zavodi) se bo pouk končal 15. junija, do tega datuma bodo objavili tudi končne ocene. Velika matura se bo pričela 3. julija in se bo zaključila najkasneje do 31. julija. Matura na strokovni šoli se bo začela 16. junija in zaključila 23. junija v po štev pa pridejo vsi predmeti, ki so jih dijaki imeli v zadnjem letniku.
Otroške vrtce bodo zaprli pred, vidoma 30. junija.
Predmeti, ki bodo prišli v poštev na posameznih slovenskih višjih srednjih šolah pa se naslednji. Na vseh italijanskih šolah je predvidena pismena naloga iz italijanščine, na slovenskih šolah pa bo naloga iz slovenščine, ravnatelji samo še čakajo na uradni ministrski dekret, ki bo to potrdil.
Klasični licej: pismeno (slovenščina in prevod iz grščine), ustno italijanščina, (slovenščina), latinščina, zgodovina, matematika.
Znanstveni licej: pismeno slovenščina in matematika, ustno italijanščina (slovenščina), tuj jezik, filozofija, fizika.
Učiteljišče:	pismeno slovenščina
in matematika, ustno italijanščina (slovenščina), latinščina, pedagogika in filozofija, prirodopis.
Trgovski tehnični zavod: pismeno slovenščina in trgovinstvo, ustno italijanščina (slovenščina), knjigovodstvo, pravo, blagoznanstvo.
Glede ustnih izpitov pa bo prav gotovo prišlo do sprememb, saj bosta prišli v poštev slovenščina in italijanščina, po vsej verjetnosti pa bo odpadel eden izmed drugih dveh preostalih predmetov, ki bo dal mesto slovenščini. To se veda na šolah s slovenskim učnim jezikom.
Položaj v obratu SIRT se čedalje bolj slabša
Tovarniški svet obrata SIRT (So-cietš Industrie Riunite Triestine), bivše steklarne Vetrobel, je izdal daljšo noto, v kateri opozarja javno mnenje na stalno poslabšanje po-
............................................................
OCENA POKRAJINSKEGA TAJNIKA ROSSETTIJA
KPI ZA BOLJ ODPRTI ODNOSI MED STRANKAMI NA POKRAJINI
Pozitivna ocena odobritve proračuna in kritika zaprtosti KD in dvoumnim stališčem manjših strank
S sinočnjim celovečernim koncertom mešanega pevskega zbora <Jo-ža Vlahovič» iz Zagreba v Kulturnem domu se je izčrpala abonmajska sezona tržaške Glasbene matice. Letošnja sezona je bila po mnenju mnogih protislovna, saj so odličnim koncertom sledili manj dobri, vendar mnenje o tem prepuščamo drugim, ki so bolj doma na glasbenem polju.
Ud sinočnjega koncerta zbora *Jo-ia Vlahoviču' smo si kljub vsemu pričakovali kaj več, saj je prišel zbor v Trst s slovesom enega najboljših jugoslovanskih zborov. Predvsem je razočaral prvi del, ko so se zvrstile skladbe Gallusa, Mo-kranjca, Skalnvskega in drugih. Ta vtis smo dobili mogoče zato, ker je bilo izvajanje, oziroma izbira skladb zelo heterogena, saj smo poslušali petje, ki je segalo v obdobje znamenitega slovenskega skladatelja Gallusa, pa vse do črnskih duhovnih pesmi, ki sicer s svojim ritmom
pritegnejo poslušalca, a so bile podane s premajhnim zanosom. Mogoče pa tako heterogenega podajanja, izbora sporeda, nismo navajeni.
V drugem delu, ko so bile na sporedu skladbe iz ljudske zakladnice jugoslovanskih narodov pa smo dobili popolnoma drugačen vtis. Če izvzamemo «Slovenski venček», je v tem delu prišla do izraza vsa moč in energija, ki jo premore zbor. Do izraza jc prišel tudi temperament, ki ga je zboru vdahnil sloviti dirigent Emil Cossetto, ustvaril si je tisti ambient, ki nas je ponesel v Panonijo, Srbijo ali Makedonijo. K uspelemu drugemu delu je botroval tudi instrumentalni ansambel. «La-darke» so bile zapete res tako kot je bilo treba, pa tudi tšokačka pis-ma» in štiri panonske pesmi.
Sicer ne moremo trditi, da je bil koncert slab, mogoče je bil tudi zelo dober, a ko si od nekoga preveč pričakujemo, ostanemo razočarani.
•iiiiiiimiiiiiimiiiMiniMiiiiiiiiiiiinMimiiiMmiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiii
V OKVIRU DNEVA OSVOBODITVE
Številne proslave na pobudo pokrajine občinskih uprav ter raznih združenj
Osrednja proslava v ponedeljek v Rižarni - Vlado bo zastopala ministrica T. Anselmi
Proslave ob 25. aprilu, dnevu o-svoboditve, imajo letos še posebno težo in pomen, saj dogodki zadnjega meseca, zadnjih dni, terjajo bolj kot kdajkoli prej v zadnjem tride-setletju, da odločno potrdimo zvestobo idealom, za katere je padlo toliko žrtev.
Osrednja proslava bo v ponedeljek, 24. t..m., ob 18. uri v tržaški Rižarni, edinem uničevalnem taborišču v Italiji. Svečanost, ki jo prirejata tržaška (»krajinska in občinska uprava, se bo pričela z verskimi obredi, katoliškim, pravoslavnim in židovskim. Nato bodo spregovorili tržaški župan Spaccini, podpredsednik pokrajine Martone, podpredsednik deželnega sveta Pit-toni, v slovenščin bo povzela besedo Ljubka Šorli - Bratuž, vlado pa bo zastopala ministrica Tina An-
Točni datumi zaključka pouka in predmeti za maturo
Včeraj je ministrstvo za šolstvo sporočilo dokončne datume o za ključku pouka na raznih šolah, o začetku matur in predmete, ki pridejo v (»štev na maturah Tako je sedaj slika popolnoma jasna in odpravljena je zmešnjava prejšnjih dni, ko se je govorilo, da se bo pouk končal pred običajnim rokom.
Na osnovni šoli se bo pouk zaključil 15. junija, do tega datuma pa bodo objavili tudi ocene. Izpiti na osnovni šoli se bodo pričeli 16. junija in končali 23. junija
Na nižjih srednjih šolah se bo pouk zaključil 6. junija, ocene pa bodo obljavljene do 8. junija. Ma-
...........n......KI,..mil.......................................
Pokrajinski tajnik KPI Giorgio Rossetti je včeraj v daljšem poročilu ocenil zadnje dogodke v pokrajinskem svetu. Kot predstavlja odobritev letošnjega proračuna za KPI nadvse pozitivno dejstvo, ker preprečuje nevarnost predčasnega razpusta pokrajinskega sveta ter uvedbe komisarske uprave, tako ostaja še naprej zaskrbljenost nad nadaljnjo usodo te krajevne upravne eno te. Ta zaskrbljenost pa izhaja iz splošnega vzdušja, ki je prevevalo razpravo o letošnjem proračunu, pravi tajnik Rossetti v svojem poročilu, to je vzdušje togosti in zaprtosti s stremi KD in PRI ter določene negotovosti s strani drugih strank, kot PSDI in SSk. V razpravi, pravi Rossetti. ni prišla do izraza skrb za nekatere bistvene probleme, ki pretresajo današnjo italijansko stvarnost, kot bi bilo pričakovati glede na izjemen položaj, ko
ČESTITKE OB JUBILEJU
Prisrčno čestitam ob jubileju Primorskega dnevnika, nekdanjim in sedanjim urednikom, novinarjem in celotnemu kolektivu. Mislim, da je tudi danes najpomembnejše podčrtati, kako v času junaškega oboroženega boja našega ljudstva in, po vojni, v vseh najtežjih zgodovinskih obratih in preizkušnjah, je Primorski dnevnik redno, vztrajno, dosledno in častno držal visoko zastavo boja za svobodo in dostojanstvo slovenskega človeka.
V teh desetletjih je Primorski dnevnik začrtal svojo smer in svojo vlogo iz globokega spoznanja, da je takšen boj istoveten z bojem za osvoboditev vseh narodov in delovnih ljudi.
Boris Mrak, Koper
V*.zadovoljstvo mi je, da vam lahko čestitam k izidu 10.000. številke Primorskega dnevnika, dnevnega glasila Slovencev v Italiji, z zeljo, da bi slavili jubileje na vseh področjih vašega delovanja v dobrobit naših ljudi, ki živijo v prijateljski Italiji. Ta moja čestitka velja vsem tistim, ki delate pri Primorskem dnevniku, in vsem, ki se čutijo povezani
t rošim listom.	.	....
Predsednik Združenja ekonomskih propagandistov Črne gore - Titograd Djuro Jovanovič
Dragi prijatelji in tovariši	.......
Ob vašem pomembnem jubileju — 10.000. številki lista — se pridružujem številnim čestitkam in pozdravom.
Čeprav je minilo že vrsto let od tedaj, ko sem sodeloval pri listu, se živo spominjam razburljivega in hkrati lepega obdobja izhajanja lista v prvih povojnih dneh.
Od tedaj pa do danes je list vsestransko napredoval m tako kot ob svojem začetku pomeni svetel zgled borbenega angažiranega gla-sila ki ie kljuboval premnogim težkim dnem in okolju v boju za na-ciorialne in socialne pravice Slovencev na Tržaškem, Goriškem in drugje.
Vaš Ciril šter, Ljubljana
Te dni je vaš dnevnik slavil pomembno obletnico — izšlo je 10.000 številk vašega pomembnega sredstva obveščanja, ki opravlja prt zamejskih Slovencih v Italiji od samega nastanka, vse pomembnejšo vlogo.
Iskreno čestitamo urednikom in novinarjem Primorskega dnevnika, tako nekdanjim, kakor sedanjim pa tudi vsemu kolektivu z željo, da bi v bodoče, prav tako uspešno kakor doslej, uresničevali naloge časopisa, fci si prizadeva za narodnostno utrjevanje ter za družbeni napredek.
'Tovariško pozdravljam	RTy Koper Miro Kocjan
je potreben bolj kot kdajkoli prej skupen in odgovoren nastop vseh demokratičnih sil, pač pa so bile podčrtane ravno tiste razHke, ki politične sile razdvajajo. Z drugimi besedami nekatere stranke bolj skrbi bližajoča se predvolilna kampanja, kot pa ustvarjanje novih odprtejših odnosov med demokratičnimi strankami, ki bi pripomogli, da bi se lažje reševala vsa odprta vprašanja tudi na krajevni ravni.
KPI je v vsem tem času upravljala na pokrajini vztrajno iskala sporazum z drugimi silami, ugotavlja pokrajinski tajnik v svojem poročilu in pri tem navaja primer' parlamenta ter raznih drugih krajevnih uprav v Italiji, kjer je prevladal nov odnos do komunistov. Pri tem se vprašuje, zakaj ostaja tržaška KD še vedno trdno zakoreninjena na določenih preživelih pozicijah.
V resnici so demokristjani dobro razumeli, odgovarja Rossetti na to vprašanje, da je politično vodenje Trsta lahko drugačno in boljše od tistega, ki „ no ga bili vajeni 30 let in to dokazuje sorazmerno kratka, a pomenljiva izkušnja levičarske u-prave na pokrajini, ki je poživila to javno ustanovo ter navezala številne stike z raznimi družbenimi plastmi našega mesta. Od tu tudi oster boj KD proti tej levičarski upravi. Žal pa tega očitno niso razumele manjše stranke pravi Rossetti, ki so se še enkrat povezale s KD, namesto da bi izkoristile novo stvarnost na pokrajini za izboljšanje svojega položaja. Rossetti zaključuje svoje poročilo z upanjem, da se bo pred 4. majem, ko bo sedanji pokrajinski odbor odstopil, to vzdušje izboljšalo.
Danes koncert TPPZ v zavodu «A. Volta»
Današnji dan pomeni nov ter izredno pomemben mejnik v doslej sicer še razmeroma kratkem dejav-nostnem obdobju Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Ob 10. uri nastopi ansambel v novih prostorih industrijskega tehničnega zavoda «A. Volta* v Trstu, prvič torej na neki italijanski šoli.
Prireditev bo toliko bolj pomenljiva, kolikor so dali pobudo zanjo sami študentje, da bi s pesmimi iz časov narodnoosvobodilnega boja in odporniškega gibanja, kot tudi z borbenimi pesmimi zatiranih sploh zgledno počastili dan vstaje. Zavod ni svet je prošnjo soglasno odobril.
Med koncertom, ki mu bodo prisostvovali poleg dijakov šolniki in starši, bo profesor tega zavoda pre-čital pismo otrokom izpod peresa na smrt obsojenega italijanskega proti fašista iz ječe.
selmi. Govorom bo sledil kulturni program s pesmimi in recitacijami obeh Stalnih gledališč iz Trsta, slovenskega in italijanskega, ter nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora.
Številne proslave bodo tudi v o-koliških občinah. Že jutri, 23. t.m., s pričetkom ob 11. uri bo proslava v Zgoniku. Tako je sklenil pripravljalni odbor, v katerem so poleg občinske uprave vključene vse krajevne družbenopolitične komponente. Pred občinskim spomenikom bosta spregovorila predsednik in pokrajinski tajnik VZPI - ANPI Arturo Ca-labria in Dušan Košuta. Po polaganju vencev bo nastop mešanega pevskega zbora Majnik iz Zgonika, mešanega pevskega zbora Primorec iz Trebč, osnovnošolske mladine in godbe na pihala s Proseka. Športniki ŠK Kras pa bodo stražili ob spomeniku.
okA/iuu proslav, 33-letnice osvor boditve organizirata v torek popoldne ŠK Kras in PD Rdeča zvezda ne
padlim v zgoniški bo na igrišču v Zgoniku ob 14. uri, ob 14.30 odhod iz Zgonika skozi Sa-lež, mimo kraja pri Samatorci, kjer je bil ubit partizanski učitelj Koko-ravec, pa do Gabrovca in Zgonika, kjer bodo udeležencem pohoda nudili okrepčilo. Ta množični pohod bo v vsaljem vremenu in ba v glavnem potekal po pešpoteh. Vpisovanje bo pri Nadji Škabar oziroma na ZSŠDI ter neposredno pred startom na kraju samem. Vpisnina znaša 1.500 lir za odrasle, 1.000 za mladino.
Proslava v občini Devin - Nabrežina bo v torek ob 11. uri na glavnem trgu v Nabrežini. Enotni antifašistični odbor je letos še posebno skrbno izdelal program. Po polaganju vencev v spomin padlim v NOB, bodo govorili predstavniki političnih demokratičnih strank, VZPI - ANPI, sindikalnih, kulturnih in drugih organizacij. Na proslavi bodo nasto-
pili tudi nabrežinska godba in združena pevska zbora Igo Gruden in Fantje izpod Grmade. Spored polaganja vencev v raznih krajih občine pa je naslednji: ob 8. uri na sedežu občine, ob 8.15 v Šempolaju, ob 8.30 v Praprotu, 8.45 v Trnovci, ob 9. uri v Prečniku, ob 9.15 v Mavhinjah, ob 9.30 v Cerovljah, ob 9,45 v Devinu, o’> 10. uri v Medji vasi, kjer bo tudi odkritje spominske plošče s priložnostno prireditvijo, ob 10.45 v Slivnem ter ob 11. uri v Nabrežini.
Prav tako v torek bo tudi proslava v Miljah, ki jo prirejajo občinska uprava, svetovalske skupine KPI, KD, PSI, PRI, PSDI, PLI in Odporniški odbor. Ob 9.30 bo iz občinske palače odšla delegacija, ki
V DVORANI OPENSKEGA PROSVETNEGA DOMA
Razstava pisem in pečatov iz koncentracijskih taborišč
Na desetine map s pismi iz fašističnih in nacističnih taborišč m ječ
Smo v dneh, ko se na koledarju I in bo dostopna občinstvu ob delav-zvrsti za nas več pomembnih, zgo-' nikih od 18. do 20. ure, ob praznikih dovinskih obletnic. V torek, 25. t.m., in ob nedeljah pa od 10. do 12. ter se spominjamo vstaje italijanskega od 17. do 20. ure. ljudstva proti nacifašizmu leta 1945, dva dni pozneje, 27. t.m. pa bo 37. obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte. V tem smislu so slovensko prosvetno društvo <Tabor» z Opčin, sekcija Združenja bivših partizanov z Opčin ter pokrajinski odbor vsedržavne zveze partizanov Italije organizirali v dvorani openskega Prosvetnega doma izredno zanimivo in duhu časa primemo razstavo, ki jo je pripravila Openka Mila Daneu - Perkova. Gre za razstavo znamk in pisem iz koncentracijskih taborišč, nadalje za več serij znamk, ki so jih izdale Poljska,
Vzhodna Nemčija in Jugoslavija na temo odporništva in koncentracijskih taborišč, ter fotografije kakih 45 spomenikov, ki smo jih postavili padlim partizanom po naših vaseh in krajih, začenši s spomenikom v Trebčah, pa do poslednjega, začasnega spomenika padlim iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca.
Na odprtju razstave, ki se ga je poleg številnih Opencev udeležil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Vladimir Plečaš, predstavništvo Zveze borcev iz Sežane, ki ga je vodil Miro Škapin, zgoniški župan Josip Guštin, je nastopil domači pevski zbor, ki je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel dve partizanski ter Zdravljico, člani domačega društva Melita Malalan, Armando škerlavaj ter Igor Simonič in člana gledališke skupine «Contrada» Ariella Reg-gio in Tonino Pavar pa so prebrali nekaj pretresljivih pisem na smrt obsojenih. Nato sta o razstavi in o današnjem trenutku spregovorila bivši načelnik glavnega štaba divizije Garibaldi - Furlanija Bruno De Gavardo ter bivši politični komisar Vladimir Kenda.
O razstavi, ki je vredna izredne pozornosti, bomo obširneje še pisali, za danes dodajamo le naslednje: razstava bo trajala do 30. aprila
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Danes bosta v Križu sklenila življenjski zakon
MILENA BOGATEČ in
STANISLAV SADLOWSKI
Obilo sreče na novi življenjski poti jima želi
stric z družino
Ustanovljena tovarniška celica PSI za bolnišnice
Na sedežu PSI na Trgu Goldoni so v teh dneh ustanovili socialistično tovarniško celico bolnišniških in drugih uslužbencev v zdravstvu. Za političnega tajnika so na skupščini članov celice izvolili Tullia Tomasi-cha, za organizacijskega tajnika Silvano Biagijevo, za propagando in tisk pa bo skrbel Giampaolo Man-druzzato.
Pismo uredništvu
Gledališča
AVDITORIJ
Revija «lnvito al teatro*: II. stava. Danes, 22. t.m.. ob 16- in 20.30 M Mario Maranzana predstavil «Quai un učimo* Gabriela Cacho Millet*' Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaži Protti.
ROSSETTI Danes, 22.
Spošt. uredništvo
Primorski dnevnik — Trst
V	zvezi s člankom objavljenem v vašem dnevniku dne 20. aprila 1978 pod naslovom »Zanimivi gledališki pristop do mladih*, kjer je neposreden namig za nezanimanje te šole za predstavo «Marcovaldo» v gledališču «F. Prešeren* v Boljun-cu, želim pojasniti naslednje:
dijaki iz razredov oddelka «a* srednje šole «S. Gregorčič* v Dolini so si omenjeno predstavo ogledali že 27. oktobra 1977, ko jo je skupina »La Contrada* predvajala v avditoriju v Trstu. Takrat se sploh ni vedelo, da bodo isto predstavo ponovili tudi v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu. Nesmiselno pa bi bilo, da bi učenci dvakrat gledali eno in isto predstavo.
Dijaki iz razredov oddelka «b» te šole pa so si ogledali omenjeno predstavo v gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu.
V	dvorani so mogoče res bili naši dijaki v manjšini, vendar za to je treba iskati krivdo drugje.
Pisec članka bi se moral za to malo več pozanimati in biti globlje informiran o celotnem problemu delovanja dolinske srednje šole. Potem bi lahko objektivneje pisal in s svojimi članki vsaj skušal razumeti in pomagal reševati probleme slovenske šole.
t
S spoštovanjem
Ravnatelj
srednje šole «S. Gregorčič* dr. Aldo Štefančič
rickmovajjii ..pohod ob sgomenikit) adlim v zgoniški občini. Zbirališče
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiDiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHitišiiiiiiiiiitiiiiiin
Z izletom našega dnevnika v Budimpešto
Tržaška občinska uprava sporoča, da bo tržaška Rižarna odprta občinstvu ob nedeljah in drugih prazničnih dneh od 10. do 19.30, oh delavnikih od 9. do 19. ure, v ponedeljek Pa bo zaprta.
OD DANES DO VKLJUČNO 1. MAJA
Pri Montebelu razstava cvetja in okrasnih rastlin Flershotv 78
Uratlno odprtje bo ob 10. uri - Predvidene posebne nagrade za najlepše gredice, kompozicije in posamezne primerke - Od preprostih cvetlic do mogočnih ceder
Na razstavišču pri Montebelu bo-
do danes dopoldne odprli razstavo
cvetja in okrasnih rastlin «Florshow
78», prvo cvetlično razstavo v našem mestu po desetih letih, ki bo
ostala odprta do vključno 1, maja.
Občinstvo bo lahko stopilo na sej-
mišče — ob tej priliki pa bi razstavni prostor rajši označili kot
cvetlični ali botanični vrt — že ob
9. uri, uradno odprtje pa bo uro kasneje, ko bodo vanj stopili predstavniki krajevnih oblast', ki jih
bosta pri glavnem vhodu pozdravila predsednik in ravnatelj velesejem-ske ustanove dr. Toresella in dr. Linassi.
Že danes dopoldne bo začela z delom posebna žirija, ki ji je bila zaupana naloga, da podeli tri predvidene nagrade, in sicer za najlepše urejeno gredico, za posebno uspelo kombinacijo in za izreden primerek cvetlice ali okrasne rastline. Posebna priznanja bo žirija podelila občinskim upravam iz raznih italijanskih mest, ki sodelujejo na razstavi. Med temi nastopa na primer tudi občinska uprava iz Neaplja, katere strokovnjaki prikazujejo nove metode za cepljenje rastlin. Posebne razstave so namenjene prikazu cvetja in rastlin za stanovanje, travnatih površin, ureditve skalnatih vrtov,
zvrsti kot so na primer cedre, magnolije, oljke, itd.
Danes in jutri bo dostop na sejmišče možen neprekinjeno od 9. do 23. ure, ob delavnikih pa bo razstava odprta od 9. do 12.30 ter od 15.30 do 23. ure. Kakor smo že zabeležili v včerajšnji številki, bodo obiskovalci rastline in cvetje na razstavi lahko direktno kupovali, razstavljavci pa bodo sproti obnavljali svoje gredice, tako da bo razstava ves čas sveža in kar najbolj privlačna, zimzelenih rastlin in zahtevnejših
NA POBUDO DUS
Zbirka aktov s posveta o zakonu «Bucalossi»
Deželno upravno sodišče je izdalo akte s študijskega seminarja o zazidljivosti zemljišč, ki je bilo v kongresni dvorani v Grljanu v dneh 7. in 8. oktobra lani. Za zbirko je poskrbel glavni tajnik sodišča dr. G. Viozzi, ki je poleg 7 poročil in 17 posegov vključi' v zbirko tudi poročila o razpravah v poslanski zbornici in senatu o zakonu »Bucalossi*. Zbirko aktov, ki obsega okrog 400 strani, je možno naročiti v tajništvu TAR v Ul. Cellini 3.
Včeraj ^b 7. uri je odpotovalo iz Trsta in okoliških vasi okrog 250 udeležencev tradicionalnega izleta, ki ga prireja že dolgo let Primorski dnevnik. Letos je namreč naš dnev mik priredil več izletov in sicer v Egipt, v London, na Kitajsko in včerajšnji, zadnji izlet, v Budimpešto.
Iz mesta sta odpotovala dva avtobusa, medtem ko pa so trije odpotovali iz okoliških vasi. Vsi avtobusi so se srečali na mejnem prehodu pri Fernetičih in skupno nadaljevali pot proti glavnemu mestu Madžarske, kjer bodo izletniki ostalih celih tri dni. Zadnji dan si bodo naši izletniki ogledali še Maribor in okoli co, nato pa bo povratek v Trst, ki je predviden za torek zvečer.
Na sliki: izletniki pred odhodom na Foru Ulpianu.
Prijava dohodkov za mala podjetja
V zvezi z vestmi, da vsebujejo ministrska navodila za izpolnjevanje obrazca 740 za letošnjo prijavo dohodkov («Vanoni») nekatere napake kar zadeva mala podjetja, ki prijavljajo pavšalni dohodek, je ministrstvo za finance včeraj izdalo posebno poročilo, v katerem pravi, da so omenjena navodila name njena široki kategoriji davčnih za vezancev. Kar zadeva mala podjetja z letnim prometom do 2 milijonov lir, bo ministrstvo v kratkem izda lo posebno okrožnico z navodili za izpolnjevanje-prijave lanskih dohod kov.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
ALEKSEJ ARBUZOV
IRKUTSKA ZGODBA
drama v dveh delih
Prevod	MILE KLOPČIČ
Scena in kostumi
EDVARD ZAJEC Glasbeni Izbor in priredba
ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija	JANEZ	MEJAČ
Asistent režije	BORIS	KOBAL
Režija	MARIO	URŠIČ
Danes, 22. aprila, ob 20.30 — abonma red F — sindikalni.
V. ponedeljek, 24. aprila, ob 20.30 SOBOTNI ABONMA.
V torek, 25. aprila, ob 17. uri NEDELJSKI ABONMA.
V gledališču «France Prešeren* v BOLJUNCU
t.m., ob 16. in 20.3® (kanec ob 23.30) «La brocca rott*> Heinricha von Kleista. Režija: Gior' gio Pressburgher. Predstava v sh0® maju: kupon št. 7. Večerna predstav*; red »Druga sobota*. Rezervacije Pp osrednji blagajni Pasaže Protti.
Kino
Ariston 16,00-18.00 - 20.00 - 22-00 diavolo probabilmente*. Režija W bert Bresson. Prepovedan mla®1" pod 14. letom.
Mignon 16.00—21.30 «West side stob’1 Barvni film.	j
Nazionale 15.00 «Per chi suona " campana*. Gary Cooper in InP1' Bergman. Barvni film.
Grattacielo 16.00—22.15 «Due vite "jr j volta*. Shirley McLaine, L*®" Brovvne, Anne Bancroft. Barvni f'*7. fjicclsior 15.30 «La febbre del sa8*|f i sera*. John Travolta. Glasbo k '! mu izvajajo «Bee Gees*. Prepoj dan mladini pod 14. letom. Beri111 j
film'	rili'
Fenice 16.30 «Stella dargento*.
liano Gemma, Sven Valsecchi, ™ j zia Monreale. Barvni film. . j Eden 16.00 «11 professionista*. J*n’, Cobum, Michael Sarrazin. Bari film.
Ritz 16.00 «Ecce bombo*. Nanni jj1 j retti, Fabio Traversa. Barvni f''1*1 j Cristallo 16.00 «Piedone rafrica1'0’1 1 Bud Spencer. Barvni film. Kilodrammatico 16.00 — 22.00 »SuP*‘j excitation». Prepovedan mladini P00 j 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.15 «La mazzetta*. !
Manfredi, U. Tognazzi. Barvni Io/t ! Capitcl 16.30—21.30 dneontri ravv"" nati del terzo tipo. Barvni filrn. ' Moderno 16.00 »Giulia*. Jane Fonda Vanessa Redgrave. Barvni fU1*1 ; Ideale 16.00 «La svastica nel verir^ Prepovedan mladini pod 18. le®*®11 j Barvni film.	a	I
Vitorio Venelo 16.30 «Squadra ^ trulfa*. Thomas Milian. Barvni ijrT Astra 16.30 «11 signor Robinson*.
lo Villaggio, Zeudi Araya. , ,, { Radio 16.00 «Gola profonda*. l&i Lovelace. Prepovedan mladini V* \ 18. letom, barvni film.	,
Volta 17.00 «Cattivi pensieri*. Ugo1 gnazzi in Edwige Fenech. Prepo'. dan mladini pod 14. letom. Bari film.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA. 22. aprila
LEONIDA
i*
Sonce vzide ob 5.08 in zaton« 18.59 — Dolžina dneva 13.51 —VI na vzide ob 18.18 in zatone ob ’■ Jutri, NEDELJA, 23. aprila VOJKO
Vreme včeraj: Najvišja tempera11®' 16,1 stopinje, najnižja 9,3, ob	v 1
16; 1 stopinje, zračni tlak 1014,9 j; ustaljen, vlaga 65-odstotna, nebo. desetink pooblačeno, veter jugovZd\ ni k 8 km na uro, morje skoraj nU1"1! temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 21. aprila 1978 se je v rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 o5 * * * 9' j RODILI SO SE: Marzia Gua^' Desiree Crescentino, Federico Mr«1^ Deborah Faganel, Diego Vardab*5 - j Francesco Marchetti, Michela j Gabriele Marcolin, Massimo Fil'P j Gioia Pribaz.	j
UMRLI SO: 77-letna Angela vd. Scarpa, 78-letni Michele Ba*' 78-letni Carlo Trocca, 79-letni j pold0 Dollanzi. 80-letna Marcella Se% von vd. Schiavon, 4 leta stara M*,j Lucia Durgali, 82-letna Angela d , ta vd. Donato.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)	4
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica ^
F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20-w Ul, Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SUU^ Nočna služba za zavarovance IN , in ENPAS od 22. do 7. ure: te' št 732-627.	j j
V predprazničnih In prazničnih jf dnevna in nočna služba deluje ^ pretrgoma do 7. ure dneva po Pr*j,(, ku. To velja za zavarovance IN a [NADEL, ENPAS. Dnevni pozri ^ telefonski številki 68-441, nočni 9* številki 732-627.
Sekcija KPI Zorko Kralj iz Tr< izreka iskreno sožalje svojceri smrti tov. Hermana Kralja (MaD^
Uprava dolinske občine izrek* smrti bivšega občinskega sveto'* j, Andreja Hrvata prizadeti družini globlje sožalje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124.
Dne 20. t.m. nas je zapustil
HERMAN KRALJ
(Manci)
Pogreb bo danes, 22. aprila, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Trebčah.
Žalostno vest sporočajo vsi svojci
Trst, 22. aprila 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo)
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v Ponedeljek, 24. aprila, ob 20.30 v Zgoniku (Športni krožek «Kras»)
v sredo, 26. aprila, ob 11. uri v Trstu (Poklicna šola)
V ^ctrtek, 27. aprila, ob 12. uri v Rojanu (nižja enotna srednja sola)
EN SREČEN, VESEL! INU TROŠTOV POLN DAN VOŠČIM
Večer govorov vipavskega redov-mka JANEZA SVETOKRIŠKEGA
Nastopa: JOŽE ZUPAN
Razna obvestila
lj|ušiv0 slovenski upokojencev v Ita-J1 Priredi
v četrtek, 4. maja. celo-
_ evn' izlet v Gonars in v Passaiia-o (vila Manin) za tržaške in goriške ' ne. Vpisovanje v Trstu od srede, j • \,rn-- do petka. 28. t.m., od 10. 0 i2 ure v Ul. Cicerone 8.
Razstave
Prosvetno društvo «Kraški dom» iz Repentabra s sodelovanjem občinske uprave
prireja srečanje s kulturno skupino «Pobratenje» iz Tržiča na Gorenjskem pod geslom
SREČUJMO IN SPOZNAVAJMO SE
SPORED
DANES, 22. APRILA,
ob 15. uri: sprejem in odprtje razstave «Tržič včeraj in danes» v galeriji Kraške hiše v Repnu. ob 20.30: kulturni večer v dvorani gostilne Križman v Repnu s pozdravi in nastopom domače dramske skupine ter gostov iz Tržiča.
JUTRI, 23. APRILA,
ob 9. url: ogled Rižarne.
ob 11.30: spominska svečanost pred spomenikom padlim v Repnu z govori, nastopom otrok domače osnovne šole »A. Gradnik* in komornega zbora «Peko» iz Tržiča, ob 13. url: piknik s tržiškimi gosli na balinarskem prostoru v Repnu (v primeru slabega vremena v stari šoli na Colu).
Vljudno vabljeni!
Hanci
s. 22. aprila, ob 18.
uri
umetnostni galeriji Tavolozza d oro, a Irgu Puecher 3 (bivši Trg Giulia-^ otvoritev razstave risb Alda Rav-
2 .... Razstavo, ki se bo zaključila
I ®aia. si bo mogoče ogledati od 10. dni. ure 111 °d 12. do 20. ure ob avnikib ter od 10. do 13. ure ob
Praznikih.
gospodarsko društvo na kontovelu
°bvešča vse člane, da bo
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
anes, 22. aprila, ob 20.30 v pr-em sklicanju in ob 21. uri v rugem sklicanju v društvenih lr°storih na Kontovelu.
Mali oglasi
... * VIRGILIO sporoča vsem prija ■Ičm in znancem, da je odprl novo '°dajo vseh vrst starih in novih av-j mobilov. Na zabgi 500 L 71 750 68 zb (fi ,27 72 i2o 7] 73 Ai]2 73 12« ,“UPe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S
'“ Sinica 1301 72 citroen DS 20 71 itroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111
h« (
Z4 coupe 72 in še druge na iz-
0- Obiščite nov salon v Ulici Bri p'9« Casale št. 7. tel. 826084. ČITNiskd PRIKOLICO 9 ležišč f »faj novo ugodno prodam. Tcle-.'onir«i 750028.
dohNKRMNl motor caliniti 12 KM inf 0 °Rranjen ugodno prodam. Te-Jwoniratj 212267.
PD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA
prireja v sodelovanju s
ŠOLO GLASBENE MATICE V TRSTU
KONCERT
mladinskega zbora Trnovo pri Lj‘ubljani
Zborovodja MAJDA HAUPTMAN
Koncert bo danes, 22. APRILA, ob 20.30
v gledališču v Boljuncu.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Revija otroških in mladinskih zborov
NASA POMLAD
Jutri, 23. aprila 1978, ob 17. url v Kulturnem domu v Trstu.
Predprodaja vstopnic danes na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri bagajni Kulturnega doma.
Vabljeni!
Izleti
SPDT prireja v torek, 25. aprila, avtobusni izlet v Istro z ogledom Buzetai-Motovuna, Grožnjana, Pazina in znamenitega Pazinskega polotoka. Vpisovanje ,ie na, »sdsžjj^ZSŠDl (Ul. sv. Frančiška 20) danes^ ob uradnih urah.
"'»•mi,,
"'••illiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiliiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiniiiiiiMiliil
Darovi in prispevki
j^^hesto cvetja na grob Bruna Trebč daruje družina Jo-
tl. Trsta 3.000 lir za poimeno T0fj6- šole
Tom6,.so|e v Trebčah po Pinku Nam ■
^ali l° cvetia na S1,0!5 Bruna S.Ooo'9 daruje Marcela Padovan Trv,iv-	ll'	za	poimenovanje	šole	v
ist; „ah	po	Pinku	Tomažiču.	V
5.00/1 na®en daruje Emil Stiickler Krni-	lr	za	sekcijo	KPI	»Zorko
^	iz	Trebč.
kra]«n na nepozabnega Bruna ?a ijo kpi «Zorko Kralj» iz

borom 1.°-000 lir za ANpI
Trebč. 5.000 lir za ŠD
in
Žvezo
^Primorec.
5.000 lir za pevski
^i.smn6sto cvetja na grob Giulie (Pari!vCin daruje Karlo Kale v lče) 5.000 lir za ŠD Gaja.
<^etat>masVt:ev spomina Vojkovega Van- vk>dimira Slavca daruje Šilce L,v?*oppi 5.000 lir za PD Fran
^eseren.
?Vrla‘t!)!n na Salvatoreja (Pina) dita ■1 ,1'lja darujejo Gizela, Ju-
h-	Krmit* 1 n m\(\ i:«
^Užin J3oris 10.000 lir za Skupnost n la Opčine.
ceetjP^astitev spomina pokojnega
rne,.‘l plovne kolegice Berte Vre
lir Zad^’.uie Lojze Abram 10.000
Za Dijaško matico.
^rernr.IXlC';astitev spomina Alberta lir >a a darujejo Draščkovi 20.000
0? $ Polet.
mci smrti
l6shiča-csa PaPana Vekoslava
obletnici smrti

(20.4.78)
vd. z^ai'a daruje hčerka Darinka dobr^jep 10.001) lir za Slovensko
;r°deln0
Mam"“u društvo.
^°žke cvetja na ffrob prof. bivš| „A“rezigarjeve daruje njen
Di^nee Mitja Logar 30.000'lir 1. as'{i dom.
*<^titev spomina na Boženo hega sarlevo, mamo našega delov-Lijajkc<)lvar|ša Bojana darujejo: za
Elio Fornazarič 3.000 lir, Jože Koren 3.000 lir, Giulio Kalc 1.000 lir, Marta Lampe 1.000 lir, Dušan Kalc 3.000 lir; za ŠD Breg Mario Čuk 2.000 lir; za ŠZ Bor Lucijan Volk 3.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Pok. Atilija Čuka darujeta sestrični Dorina in Ana z družinama 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V počastitev spomina Bruna Kralja daruje mama Ida 10.000 lir za sekcijo ANPI iz Trebč.
V	počastitev spomina moža in očeta Alberta darujejo družine Vremec, Su-sič in Sabba 20.000 za Finžgarjev dom, 20.000 za Skupnost Družina Opčine. 20.000 za ŠD Polet, 20.000 za SPD Tabor in 20.000 lir za Černetov sklad.
V	spomin pok. Alberta Vremca daruje družina Miro Kralj (Trebče)
5.000	za ŠD Primorec. 5.000 za Skupnost Družina Opčine in 5.000 lir za cerkev v Trebčah.
V	počastitev spomina pok. Alberta Vremca darujeta Kristjan in Sonja Susič 5.000 za ŠD Polet. 10.000 za Skupnost Družina Opčine in 10.000 za SPD Tabor.
V	počastitev spomina pok. Alberta Vremca daruje Ubald Vrabec 20.000 lir za openski cerkveni pevski zbor in v isti namen Andrej Persinger
10.000	lir.
DOPOLAVORO FERROVIARIO
iz Trsta priredi
STROKOVNJAKINJA KOZMETIČNE FIRME
OLGA
TSCHECHOVVA
«
KOZMETIKA 90»
na Opčinah, Narodna ul. 118 telefon 212061
od 26. do 30. aprila 1978
0r, matico Vojko Colja 2.000 * nda v Marc 3.000 lir. Vladimir J-Ooo i-	lir, Vojmir Tavčar
Na«- ■ Drago Gašperlin 3.000 Ur,
Via*.	u xj«o I1U1	v m
der J<!.. ^a8aJna 2.000 lir, Aleksan-3.000 i. 3.000 lir, Ivan Fischer za br. -	----- -
Stojan Spetič 2.000 lir;
bcclni0tllen'b padlim v NOB iz
''i9, s Koionkovca in od Sv ' J^Lian
e"nrjan Dolgan 5.000 lir in b°st rtUa?vic 3.000 lir; za Skupku 1 s!iUz'na Opčine Helena Da-au() bi'; za SPD Igo Gruden
SZ
Moderno združenje na uslugo delavcem, študentom in upokojencem
POTOVANJE NA OTOK ELBA
OD 12. DO 14. MAJA 3 dni — vse vključeno 59.000 lir
Program — vse informacije in podrobnosti na sedežu
Zainteresirani lahko dvignejo pomladanski turistični program ARCI pri deželnih uradih ARCI ali pa pri poverjenih krožkih.
Informacije in vpisovanje: ARCI, Ul. del Toro 12, od 17. do 20. ure (razen ob sobotah). Telefon 794-530.
april -1. maj
aF*NlK: 9 oo _ 12.30
Isobr 15-30 — 23.00
3°ta in prazniki 9.00 — 23.00)
florshovv
Ustava cvetic in rastlin
Tržaški
velesejem
TRG DE GASPERI 1
a

Na ŽELEZNIŠKI POSTAJI je odprta
RAZSTAVA OB STOLETNICI ,rr. PRVE TRŽAŠKE POSTAJE
od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, jutri od 10. do 13. ure.
v torek, 25. aprila, na dan sv. Marka posebno vožnjo TRST — BENETKE s parno vleko.
Prijave sprejema Dopolavoro Ferroviario Trst, Ul. Vittorio Ve-neto 3. vsak dan od 9. do 12. ure.
bo na razpolago vsem odjemalkam v parfumeriji
OB 6. SREČANJU DOSP
Pozdravljeni slovenski dijaki v mestu kjer smo Slovenci vedno veliko pomenili
Dopoldne bodo športne tekme - Ob 11.30 v Avditoriju kulturna prireditev in razstava slik - Srečanja z goriškim županom in župani slovenskih občin
Nad 700 dijakov višjih srednjih šol Primorske in njihove profesorje, ki pridejo danes v Gorico na šesto dijaško obmejno srečanje Primorske, goriški Slovenci prav prisrčno pozdravljamo. Pozdravljamo jih v naši sredi s tisto toplino, ki je bila lastna goriškim Slovencem, ki so v letih pred prvo vojno pozdravljali Sokole, ki so prišli k nam iz vse Slovenije, slovenske vojake, ki so 2. novembra 1918 prisegli zvestobo slovenskemu Narodnemu svetu na Rojcah, slovenske partizane, ki so 1. maja 1945 osvobodili Gorico.
teldosti tudi danes, kl.jub mejnim črtam, ostali enotni, da pride tudi s takimi in predvsem s takimi src čanji do pravega izraza politika, enotnega kulturnega prostora, ki sc bo lahko še bolje in v še večji meri izvajala v načrtnem izvajanju jugoslovansko-italijanskih sporazumov.
Dijaki in profesorji slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta, Nove Gorice, Tolmina, Idrije, Ajdovščine, Postojne, Sežane, Kopra in Pirana se bodo tianes srečali v raznih krajih v našem mestu in na našem podeželju, športne tekme med dijaki bodo tako v šolskem poslopju v Ul. Alviano kot v drugih telovadnicah in na drugih igriščih. V Avditoriju bo ob 11.30 osrednja kulturna prireditev, istotam bo razstava likovnih prispevkov. Ob 10. uri bo zastopnike vseh slovenskih šol na Primorskem sprejel goriški župan. Popoldne pa se bodo vsi ti dijaki porazgubili po slovenskih vaseh in sprejeli jih bodo vsi trije naši župani. Zvečer pa se bodo dijaki spet sešli na družabnem večeru v telovadnici slovenskih sred
njih šol.
Skratka, Gorica in Goriška na italijanski strani meje bosta danes zaživeli kot malokdaj.
Danes imamo v Gorici slovenske šole. iz katerih prihajajo zavzeti pripadniki naše narodnostne manjšine. V naših šolah pa ni danes, in to iz razumljivih razlogov, toli-
ko dijaštva, kot ga je bilo v na šem mestu pred prvo svetovno voj no, ko je bila goriška slovenska gimnazija »ognjišče omike» za Slo vence na Goriškem. Kot beremo prav v teh dneh v našem listu, so slovenska državna gimnazija, ki se jo ustanovili tik pred prvo svetovno vojno, prejšnja nemška gimna zija, v kateri :;o bile paralelke za slovenske dijake, slovensko učite ijišče in še vse druge šole, pravo središče omike, v katerem so se vzgajali tisoči naših fantov in deklet. ki so zatem zasedli važne položaje v tukajšnjem kulturnem, gospodarskem, socialnem in političnem življenju.
Nekoč spjo bili Slovenci na Go riškem ifl* v Gorici tako močni, da smo lahko »izvažali* vredne in sposobne ljudi v druge slovenske dežele. Iz naših šol so izšli umetniki, znanstveniki, strokovnjaki, ki jih danes časti ves slovenski narod.
Današnje srečanje dijakov z obeh strani državne meje pa bo dokaz, da smo Slovenci, tako kot v pre-
POTEK SREČANJA
8. - 8.30: Prihod udeležencev. Zbirališče v šoli. Goriški spremljevalci bodo čakali avtobuse na prehodu pri Rdeči hiši, na terminalu tovornjakov pred Rdečo hišo in na železniški postaji.
8.30: Začetek tekmovanja po razporedu v raznih krajih.
9.00: Sestanek predstavnikov šol na šoli v Ul. Alviano.
10.00: Sprejem predstavnikov šol pri goriškem županu.
11.30: Kulturni program v Avditoriju. Ogled razstave likovnih prispevkov.
13.30: Kosilo.
15.30: Odhod z avtobusi na o-bisk v tri slovenske občine.
17.30: Družabnost s plesom v šolskem poslopju v Ul. Alviano.
20.00: Razhod.
Razna stališča o zasebni šoli
Zagovorniki zasebne šole ne mirujejo. Gre v tem primeru predvsem za ljudi iz katoliškega tabora, ki želijo ne samo ohraniti, marveč tudi poživiti s pomočjo denarja iz javnih sredstev zasebno šolo konfesionalnega tipa, v kateri naj bi mladino vzgajali v strogem verskem duhu.
Kot je znano, bo kmalu prišel v razpravo v deželnem svetu zakonski osnutek o deželni pomoči šolam. O tem vprašanju se je razvila v vsej deželi živahna razprava. O tem je bilo govora tudi na eni iznied zadnjih sej občinskega sveta, ko so odobrili resolucijo, v kateri je poudarjena važnost javne podpore državni
šoli. V isti resoluciji so sicer tudi brez podpor iz javnih sredstev. Za to resolucijo so glasovali vsi sveto valci razen demokristjana Pellegri ni ja.
V Gorici se je osnoval odbor star še v za zasebno šolo, sedež ima v notredamskem zavodu v Ul. sv. Kla re in zbral nad dva tisoč podpisov. Ustrezno resolucijo so poslali predsedniku deželnega sveta.
Podaljšana veljavnost bolniških knjižic zavoda IiNAM
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda INAM sporoča, da bodo nekaterim skupinam zavarovancev uradno po daljšali veljavnost bolniških knjižic do 30. aprila 1980. Ukrep velja za tiste, ki imajo splošno invalidsko pokojnino. starostno pokojnino in pokojnino po umrlen zakoncu.
Ukrep pa ne velja za ostale zavarovance, ki bodo morali bolniške knjižice še naprej obnavljati iz leta v leto, kakor je bilo v praksi že do sedaj.
PRIDE 00 RAZPRAVE V OBČINSKEM SVETU
Spremeniti je treba načrt o industriji okrog Standreža
Tozadevno resolucijo je predlagal socialistični svetovalec Vladimir Nanut
Na prihodnji seji občinskega sveta v Gorici,, ko se bo zaključila razprava o letošnjem proračunu, bodo svetovalci morali glasovali •> resoluciji, ki jo je na zadnji seji predlagal svetovarje PSI dr. Via dimir Nanut.
V resoluciji je rečeno, da ob u poštevanju revizije splošnega rego lacijskega načrta je treba preučiti nova predvidevanja industrijskega razvoja tako na lastnem zemljišču kot v širšem področnem merilu, da je treea upoštevati potrebe kme tijstva v periferičnih področjih, da je treba upoštevati legitimne zali teve in predloge prebivalstva stan dreza, ki ne gleda z zadovoljstvom dejstva, aa bi se morale tovarne graditi tik pred vasjo; upoštevajoč resolucijo, ki jo je občinski svet izglasoval 13. februarja 1976 olive zuje resolucija občinski odbor, d.i globalno preuči skupno s strokov lijakom, ki izdeluje revizijo, vpra šanje industrijskih gradenj na po dročju občine; na ta način bi lab ko odpravili neskladja dosedanjih načrtov in predlagali nove razvojne smernice upoštevajoč potrebe celotnega goriškega področja.
/a člane ob torkih in petkih med 22. in 23. uro. V primeru, praznika, upo raba bazenov ne bo dovoljena.
• Pričenjajo se prazniki na odprtem. V Gradišču bodo razna praznovanja od 22. aprila do 7. maja. v Slov vencu pa v torek, 25. aprila, s pohodom po raznih vaških poteh in raznimi šport nimi ter rekreacijskimi nastopi.
Zaključek prireditev ob 900-letnici Locnih a
• /.druženje Gorizia nuoto sporoča, da bodo plavalni bazeni, od prihodnjega tedna dalje, spet na razpolago
Jutri se bodo uradno zaključile slovesnosti ob 900 letnici obstoja Loč niha. ki so se začele že lani. V letu dni se je zvrstilo nekaj pomembnih kulturnih, folklornih in drugih prire ditev. Ob pomembnem jubileju so v Ločniku natisnili tudi krajevni bil ten. posvečen zgodovini kraja.
Zaključ e slovesnosti sovpadajo tu di s praznovanjem vaškega patrona, sv. Jurija. Od kulturnih dogodkov, ki se bodo zvrstili jutri, velja ome niti vsaj dva. V župnijski dvorani bo nastopil oktet iz Krmina. poslušalci pa si bodo pred koncertom ali po njem lahko ogledali zanimivo razstavo slik Luigija Lusnicha.
iiHiiHimiMfiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiMiiiiit iiiim mi um nun ii mn miiii iiiiimiimiiMimuiiMi muhi mn niiiiMimiii im milimi iMiiMitmiiiMiMiHiimiuiimMUiiitiMiuiii
1*0 SKORAJ TRIMESEČNKM PREMORU
Konzulta za slovenska vprašanja te dni obnovila svojo dejavnost
Za novejja predsednika je Idi soglasno izvoljen E. košuta
Doslej je bil la posvetovalni orjjan premalo upoštevan
Po skoraj trimesečnem premoru se je prejšnji teden sestala konzulta za slovenska vprašanja pri goriški občini, ki se je v prvem delu seje ukvarjala predvsem z nekaterimi organizacijskimi zadevami, kakor izvolitev novega predsednika, podpredsednika in nadomestilo članov. Kakor .je znano .jo dosedanji predsednik Emil Valentinčič, na seji 26. januarja letos podal ostavko. Na njegovo mesto so člani konzulte soglasno izvolili Edmunda Košuto, ki je že tudi prevzel dolžnosti. Ker tildi Mirko Primožič, ki je do zdaj opravljal dolžnosti podpredsednika, izstopa iz konzuhe, je bil na to mesto soglasno izvoljen Danijel Čotar V kratkem, najbrž že na prihodnji seji, pa bo treba poskrbeti za na domestilo članov, ki so izstopili (Primožič in Valentinčič).
Trimesečno mrtvilo v delovanju konzulte je zapustilo precej sledov tudi v programu dela tega posvetovalnega telesa (ki pa do zdaj ni bilo preveč upoštevano).
Zadnja seja .je bila zato bolj ka kor razpravi o konkretnih vprašanjih. namenjena analizi dosedanjega dela. V lej zvezi je predsednik Košuta omenil, da je konzulta dosegla kak uspeh, a je doživela no drugi strani veliko razočaranj. »Občinska uprava je konzulto na splošno premalo upoštevala, da ne govorimo o določenih značilnih dogod kih, kakor na primer županovo zadržanje pri zadnjem srečanju, ko je že kmalu po začetku seje odšel*, je rečeno v tiskovnem poročilu konzulte. V tej zvezi je član konzulte Humar pripomnil, da je občinska uprava jasno pokazala, kako ji je šlo za to, da konzulto imenuje, ne pa za to, da ji da možnosti resnega dela in da jo upošteva.
Ker se bo tako ravnanje najbrž nadaljevalo tudi v prihodnje, saj v večini ki trenutno upravlja ob čino ni kakšnih posebno vidnih znakov, ki bi dali slutiti na določene spremembne v tej smeri, je član konzulte Rupel predlagal, naj bi konzulta iskala več neposrednih stikov z občinstvom. To bi se dalo doseči s prirejanjem okroglih miz o najbolj aktualnih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v goriški občini in na Go riškem nasploh, kajti vprašanja so tesno poveza'nk.u,y'ltf*i	s?
omenja tudi možnost in nujnost po gostejših .<;tjli|p\fc«z
davnem vsedržavnem kongresu PSI. Ob tej priliki bo v Gradežu tudi član osrednjega Vodstva socialistič ne stranke prof. Luigi Covatta,
Danes in jutri konferenca KPI
zultami.
trenutku za slovensko skupnost naj bolj aktualno vprašanje spreminjanja regulacijskega načrtu gori-ške občine. Ne more biti dvoma, da namerava občinska uprava obiti vse možne ovire in čimprej sprejeti (vsiliti) določene odločitve. To potrjuje tudi zadržanje do članov komisije za revizijo regu lacijskega načrta, ki niso bili seznanjeni o nameravanih spremembah. Prav regulacijskemu načrtu bodo posvetili največ pozornosti na prihodnji seji, ki bo že v petek 28. t.m.. in na katero bodo povabili tudi predstavnike rajonskih konzult iz Standreža, Podgoie in Pevme ter predsednika štandreške ga društva za zaščito zemlje.
Danes in jutri bo na sedežu KPI v Ul. Locchi mestna konferenca Komunistične partije Italije. To bo prva tovrstna konferenca potem ko so 'IdrtV	'noVd* 'organizacijsko
strukturo in ustanovili več sekcij v
bo-
stranke. Konferenca še’ bo pričela danes ob 15. uri, jutri pa ob 9. uri. Uvodno poročilo bo imel • Boris Coceani, zaključil pa bo jutri tajnik federacije Tulijo Paiza.
Dežela« zborovanje socialistične mladine
V hotelu Adria v Gradežu bo jti tri deželna konferenca Zveze socia listične mladine, ki bi, posvečena aktualnim vprašanjem v deželi in dr žavi in preučevanju socialističnega manifesta, ki so ga sprejeli na ne-
IIMIItHMfllMMMIMHMMMlMMMMIIMimMMIIHIIItlllHiniMMHIIIIMMMIMMMMMMIIMMHIMMMMMIMMIMMMIMMMIMmMIHHMMIHMIHHIIHIMMMMMMIIIIMMMMIIlMMMIM
OB PRILIKI OTVORITVE KNJIŽNICE V ROMJANU
Pevci «Srečka Kosovela» iz Ronk so se po dolgem premoru spet zbrali
Tudi tokrat jih je vodila Pavlina Komelova ■ Zbor je zaradi številnih težav prenehal z delom pred nekaj leti
iSlillllllil
Ulit

Pevci z Laškcua na nedeljski prireditvi
Po večletnem premoru smo v nedeljo spet poslušali petje moškega zbora «Srečko Kosovel* iz Ronk. Zbor so ustanovili v začetku šestdesetih let Slovenci z Laškega. V glavnem so bib to Doberdobci, Doljani, Vrhovci, Poljanci, Jameljci, ki so se bili v povojnem času izselili iz domačih krajev v Ronke, Tržič, Foljan in še v druge kraje na Laškem, da bi bib bliže delovnemu
mestu v tovarnah Tržiča.
Slovensko prosvetno društvo »Srečko Kosovel* je tako postalo zbirališče Slovencev na Laškem, zbor je vodila več kot deset let Pavlina Komelova, ki so jo pevci v glavnem poznali že od prej, ko je vodila zbora na Vrhu in v Dolu.
Pred leti je zbor nehal z vajami, ker je ostal brez prostora, v katerem je imel dotedaj vaj«. Breč uspe
ha so bili poizkusi, da bi našli nov sedež. Manjkal pa jim je tudi priliv mlajših pevcev, saj se je mlada slovenska generacija na Laškem v glavnem porazgubila v tamkajšnjem italijanskem morju.
Pevci so se spet zbrali, da bi zapeli na svečanosti ob otvoritvi podružnice občinske knjižnice v Rom-janu, predmestju občine Ronke. Tako je tudi bilo, spet so peli pod taktirko Pavline Komelovi in marsikomu se je orosilo oko, ko je poslušal slovensko petje teh naših ljudi, ki jih je življenjska nuja iztrgala domačemu kraju, ohranili pa so zveze, prijateljstva, ljubezen do slovenske ga jezika in do slovenskeg! petja.
PROSVETNO DRUŠTVO »KRAS.
DOL - POLJANE
priredi
danes, 22. t.m.. ob 20. uri v dvorani pri Zlatem pajku
PLES
VLJUDNO VABLJENI!
Urnik trgovin v prihodnjem tednu
Ob državnem prazniku. 25. aprilu, bodo goriške trgovine poslovane po siedečem urniku:
PONEDELJEK. 24. aprila — vse tr govine bodo poslovale po običajnem urniku. Po želji bodo odprle lahko tudi trgovine, ki imajo ob ponedelj kih tedensko zaporo. Mesnice bodo odprte tudi popoldne.
TOREK, 25. aprila — v dopoldan skem času bodo odprte samo proda jalne kruha in mleka.
SREDA, 26. aprila — trgovine bo do poslovale po običajnem urniku.
Preklicana je zapora za trgovine, ki so ob sredah popoldne običajno zaprte.
SOBOTA, 29. aprila — vse trgovine bodo poslovale po običajnem urniku. Po želji bodo odprte tudi trgovine, ki imajo drugače ob sobotah redno
tedensko zaporo.
1 rušilcem
iz Brandenburga v Palmanovo
Šoferji goriškega zelenega križa so pripravljeni na vsakršno žrtev. Te dni so spet opravili posebno na logo, ki jo velja vsekakor zabeležiti. Iz brandenburške bolnišnice, kakili 50 kilometrov od Berlina, so z rešilnim avtomobilom prepeljali delavca iz Gonarsa, ki se je ponesrečil na delu, pri gradnji velike jeklarne, ki jo gradijo nekatera italijanska podjetja. Rešilec goriškega zelenega križa je krenil na pot v petek zjutraj, v nedeljo zvečer pa je že srečno pri peljal v Palmanovo. Na preko dva tisoč dvesto kilometrov dolgo pot sta se podala šoferja Claudio Gregorig in Stefano Santillo, ki sta nalogo izpeljala brez kakršnihkoli težav.
Strela udarila v svetoivansko cerkev v Gorici
Nevihta, ki je včeraj popoldne pri zadela Gorica in okolico je povzroči-
la precejšnjo škodo. Goriški gasilci so morali okrog 15.30 posredovati kar dvakrat. Strela je namreč udarila v zvonik cerkve sv. Ivana v istoimenski ulici, uničila električno na peljavo, razbila pločevinaste žlebove, zaradi groma pa so popokale tudi šipe. Škode je po prvih ocenah za okrog 4 milijone lir.
Druga skupina gasilcev pa je pohitela na glavno pošto, kjer so se znašli v težavah, ker je tudi tam kaj treščila strela. Na srečo ni povzročila večjo gmotno škodo, ker je uničila električno napeljavo samo v kletnih prostorih, ki služijo za skladišč*. Škode bo za nekaj sto tisoč Hr.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo vabi elane in prijatelje,da se v čimvečjem številu udeležijo prvega pomladanskega pohoda v naravo. Zbirališče pred mejnim prehodom na Rafutu ob 8. uri. Prosimo za točnost.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v četrtek, 4. maja. celodnevni izlet v Gonars in v Passa-riano (viia Manin) za tržaške in goriške člane. V Gorici vpisuje Marija Koršičev«.
Izleti
Sekci ja V/.P1 - ANPI Dol - Janilje priredi enodnevni izlet v snboto, 27. maja, v Ptuj in okolico z ogledom mestnega muzeja in vinske kleti. Med povratkom postanek v Rogaški Slatini. Vpisovanje pri Ettoru Moru v Dolu in pri Alojzu Legiši v Jamljah do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu.
Avtobusa, ki bosta peljala goriške žene 25. aprila na izlet v Novo Go-iico in Kobarid (izlet prireja Zenski iniciativni odbor) bosta vozila po sledečem voznem redu: Sovodnje (gostilna Tomšič in pred cerkvijo) ob 7. uri, Dol (pri Devetakih in Mikolih) ob 7.10. Doberdob (pri spomeniku) ob 7.20 ih Poljane (gostilna) ob 7.30. Drugi avtobus pa bo odpeljal iz štatiri reža (pred marketom) ob 7. uri. iz Podgore (pri baru in pri spomeniku) ob 7.10, z Oslavja (trg pri kostnici) ob 7.20. iz Pevme (spomenik) ob 7.30 in iz Gorice (Travnik) ob 7.40.
Kino
C or iv n
VERDI 17.15—22.00 «Io Bean Geste e la Legione straniera*. M. Feldman in A. Margret.
CORSO 17.15—22.00 «Incontri ravvici-nati del terzo tipo». R. Dreyluss in T. Garr.
MODERNISSIMO 17.30—22.00 »Damico americano*. D. Hopper in B. Ganz. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00-22.00 *La belta ad. dormentata nel bosco*. W. Disney. Predvajali bodo tudi film «11 mio a-mico Beniamino*.
VITTORIA 17.00—22.00 «lntcrno di un convento*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «Io, Beau Geste, e la Legione straniera*. KXCKLSIOR 16.30—22.00 «Quell oscuro oggetto del desiderio*.
Nora Goriva in okolicu
SOČA »Preporod v divjini*, ameriški film ob 17. in 20. uri.
SVOBODA »Ta Amerika*, italijanski film ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Super Inframen*. hongkoo-škj film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341.
EEEsmm
V sklau za organizacijo Dijaške ga obmejnega srečanja Primorski DOSP so prispevali: Katoliška knjigarna v Gorici 20.000 lir, Vid Primožič 50.000 lir.
Iz doberdobske občine so prispevali: Mario Gergolet 5.000 lir, Li viana Gergolet 5.000, podjetje Marušič 10.000. Darko Gergolet 2.000. Fabio Gergolet 2.000, Uidi Gergolet 5.000, M. Kristina Gergolet 2.000, Sisana Jarc 2.000, Rosana Lavrenčič 1.000. A Ido Gergolet 1.500, trgovina Gergolet 10.000, gostilna Peric 5.000, trgovina Ida 500. trgovina Elda 3.000, Franka Jarc 4.000, Karlo Lavrenčič 2.500, Romano La vrenčič 1.000. Viljem Gergolet 2.000, Franka Ferletič 2.000. Gabrijel Fer-folja 1.000, Lucija Marušič 2.000, Franka Devetak 2.000, SKD »Hrast* 5.000, Daria Gergolet 5.000. Marta Frandolič 1.000, Kmečko-obrtna hranilnic« 50.000.
Novost na knjižni polici
Miško Kranjec:
Povest o dobrih ljudeh
Malo pred vojno je izšel roman Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Doslej je izšlo ie več izdaj tega dela, po romanu smo gledali tudi prijeten domač film. Zdaj je založba Mladinska knjiga v počastitev Kranjčeve sedemdesetletnice pripravila novo izdajo romana in ga opremila z nekaterimi barvnimi podobami iz filma. Povest o dobrih ljudeh, ki sodi med najboljše stvaritve Miška Kranjca in med klasična dela sodobnega slovenskega slovstva bo tako na voljo novim rodovom bralcev.
Roman pripoveduje o starima Kosterčevima, o Jožefu in Ani, ki sta živela v majhni hišici na otoku, sredi rokava Mure in samotno preživljala svojo starost. Imela sta otroke, ki so odšli v svet, jima pošiljali svoje otroke, potem pa so se izgubili tudi ti. Ostal je le še vnuk Peter Koštrca, ki pa je bil razbojnik, saj so ga preganjali žan-darji. Prišel je tiho in neopazno, preživel nekaj dni pri starima, potem pa izginil v svetu. Pozimi sta pri Koštrčevima preživljala zimo sezonska delavca Ivan in Marta. Poleti sta odhajala na delo, pozimi pa preživela v majhni bajti in dočakala spomlad. Potem je nemirna kri odnesla Marto v svet. Odšel je tudi njen Ivan in pri starima je o-stala le Martina slepa, nezakonska hči Katica. Ta s svojo pesmijo očara tudi razbojnika Petra, ki prir haja na otok Mure zdaj kot berač, zdaj kot velik, širokogruden razbojnik, ki obdaruje reveže. In tako se ta napol pravljična napol realistična pripoved o dobrih ljudeh ob Muri prevrže v povest o Jožefu in Ani, v povest o razbojniku Ko-štrci, o slepi Katici, v povest o mladi ženi in v povest o vseh malih, dobrih ljudeh.
Kranjčeva Povest o dobrih ljudeh soidi med bisere sodobne slovenske proze, literarna kritika pa romana ne uvršča zaman med najboljše Kranjčeve stvaritve. Ob novi izdaji rPovesti o dobrih ljudeh», povesti o Jožefu in Ani Koštrca, ki nista umrla, temveč sta se spremenila v pravljico, kakor se je Katica spremenila v pesem, razbojnik Peter pa v simbol dobrotnika, ki kaznuje bogate in pomaga revežem. smo lahko zadovoljni, da imamo ta biser pripovedništva Miška Kranjca znova na knjižni polici v lepi izdaji, ki je dostopna vsakomur.
• * •
Ker že redno poročamo o zbirki Zgodovina v slikah, ki jo po nemškem originalu založbe U&H? Ver-
lag v Baden - Badnu izdaja pri nas Državna založba Slovenije, smo dolžni poročati tudi o novih dveh knjigah zbirke. Pred nami sta 11. in 12. knjiga zbirke, ki so jo v o-riginalu pripravili številni strokovnjaki nemško govorečega področja, slovensko izdajo pa domači znanstveniki Branko Božič, Tomaž We-ber ter prevajalec Stanko Jarc. Te knjige zbirke Zgodovine v slikah imajo namen predvsem s slikovnim gradivom in le deloma s tekstom, prikazati zgodovinski razvoj določenega obdobja po točnem, sistematičnem razporedu, ki vsebuje najprej zgodovinski pregled, to je navedbo najpomembnejših dogodkov, kronološki potek, s prikazom zgodovinskega razvoja posameznih kultur in ter na koncu še pojasnila, ki predstavljajo dodatno razlago stvari in pojmov. To je ustaljen razpored snovi, ki ga bralci knjige že dobro poznajo in ki daje določeno sistematiko celotnemu gradivu in olajša bralcu razumevanje.
Knjiga, ki nosi oznako 11. obravnava časovno obdobje v letih 1454-1600. To je bil čas, ko se je Evropa znašla na začetku novega veka. Začelo se je obdobje humanizma in renesanse. Rusija se začenja vzpenjati in odpirati proti zahodu, prav tako pa je to tudi obdobje vzpona islama in razcveta osmanske države. V Afriko pridejo prvi Evropejci, prav tako tudi v Indijo. Jugovzhodna Azija je predmet zgodbe evropske kolonizacije. Na Kitajskem vlada dinastija King. V Ameriko pride Krištof Kolumb, Srednjo Ameriko pa odkriva Hernando Cortez. To pa je tudi novo obdobje v obdelavi kovin. Na svetlo pridejo novi iznajde-ni stroji, iz Amerike prineso v stari svet nove rastline, ki jih prej tu niso poznali. Papir in tisk pa sta samo dve značilnosti tega obdobja, ki je novo in obeta neslute-ne možnosti razvoja.
Dvanajsta knjiga Zgodovine v slikah pa obravnava obdobje v letih 1600 - 1714. To je bil v Evropi čas tridesetletne vojne, čeprav so za ta čas značilna tudi nova odkritja (strelno orožje, optični instrumenti) pa tudi razvoj rudarstva, nastanek prekopov, izsuševanja. Na področju kulture je še posebej značilen barok. V tem smislu govori dvanajsta knjiga Zgodovine v slikah o razvoju naravoslovja, o nizozemskem in francoskem slikarstvu v dobi baroka. Seveda pa v nemškem cesarstvu in^bdobjuJtu-
i
Al#.
\ •••
<
(
partizanska knjiga
'0
NAME NITI SLOVENCI
V počastitev stoletnice rojstva Otona Zupančiča je Partizanska knjiga izdala v zbirki Znameniti Slovenci, ki jo ureja Josip Vidmar, štiri monografije o utemeljiteljih slovenskega sodobnega slovstva, o štirih stebrih naše moderne, Zupančiču, Cankarju, Ketteju in Murnu.
Podobo IVANA CANKARJA je v preprosti in lepi besedi zarisal Dušan Moravec in na nazoren in vsakomur razumljiv način strnil v enovito celoto Cankarjevo življenje in delo.
Nemara najboljši poznavalec OTONA ZUPANČIČA, njegov dolgoletni sodelavec Josip Vidmar je zarisal duhovni portret tega vznemirljivega poeta in nam razkril notranje vzgibe, ki so vodili Zupančičevo življenjsko pot in umetniško rast.
Z veliko mero strokovnega znanja in ljubezni do pesnikovega dela je upodobil DRAGOTINA KETTEJA znani sarajevski slovenist Juraj Martinovlč, v slovenščino pa je knjigo prevedel Severin šali.
Osebno prizadeti odnos in moderno občutenje pesniške umetnosti sta odliki knjige o JOSIPU MURNU, ki jo je napisal Jože Snoj in nam v njej predstavil Murna kot utemeljitelja slovenske moderne poezije.
Znameniti Slovenci — dragoceno pričevanje o kulturni dediščini našega naroda.
Znameniti Slovenci — živa, sodobna misel o duhovnem izročilu naše preteklosti.
Znameniti Slovenci — knjige za današnjo rabo.
Prvi komplet zbirke Znameniti Slovenci:
Jože Javoršek; Primož Trubar Jože Pogačnik: Jernej Kopitar Niko Košir; France Prešeren
France Mesesnel: Janez in Jurij Šubic cena 380 din
Drugi komplet:
Josip Vidmar: Oton Zupančič Dušan Moravec: Ivan Cankar Jože Snoj: Josip Murn Juraj Martinovič: Dragotin Kette
cena 400 din
Naročila v JUGOSLAVIJI sprejema PARTIZANSKA KNJIGA Ljubliana, Trg osvoboditve 13 in poverništvo PARTIZANSKA KNJIGA — KOPER, Staničev trg 19.
V ITALIJI sprejema naročila

TRST — ULICA SV. FRANČIŠKA
dvika XIV. v Franciji. V Rusiji je prišlo do nestabilnosti države, potem pa do vlade Petra Velikega. Severna Amerika je v znamenju evropske kolonizacije, islamski svet pa v 17. stoletju začne stagnirati. Na Kitajskem je za to obdobje značilen propad dinastije King. Sicer pa je evropska kolonizacija na po-dohu tudi v jugovzhodni Aziji. Vse to pa je prikazano v besedilu in bogatem, predvsem barvnem slikovnem gradivu.
Odveč je poudariti tudi odlično opremo knjig, k{ samo še potrjujeta ne samo solidnost, temveč imenitnost te zbirke.
SI. Ru.
Prejšnji ponedeljek je bilo v gledališču «F. Prešeren« v Bol juncu srečanje z Baletom gledališča Verdi, ki ga je organiziral koordinacijski odbor prosvetnih društev dolinske občine. Na sliki: prizor s predstave.
Illlllllil..milllllllllillllllllMIlliililIlIlllilIllllunini.llllilllllllllil.tiiiiiiJiMlMiiMlIiimilluuiiliriiiiniflimiilimillllllllMi ................................................
PRIDOBITVE SODOBNE ZNANOSTI IN TEHNIKE
Ultrazvočni mikroskop nam odkriva skrivnosti presnavljanja celic
Novi aparat se bo verjetno dobro obnesel pri preučevanju človeških in živalskih celic ter v geologiji in metalurgiji
Znanost uporablja zvočne valove na področjih, kjer oko ne zaznava ničesar: preučevanje morskega dna ter geoloških plasti na primer, ali pa opazovanje srca, ožilja ter nadzor nad nosečnicami. S svojo zadnjo pridobitvijo, to je z akustičnim mikroskopom, pa si je odprla novo pot pri svojem prodiranju v vesolje telesc, celic in bakterij.
Prototip takega mikroskopa so preizkusih v vseučiliškem središču v Valenciennesu, v laboratoriju, ki ga vodi Roger Torguet. Ta mikroskop je bolj podoben kakemu orodjarskemu stroju kut pa optičnemu inštrumentu. Vendar pa nudi dobre slike nevidnih telesc, ki jih je preiskal s svojimi ultrazvoki. Slike so zelo nadrobne.
Po rojstvu mikroskopije, ki se ima zahvaliti za vse holandskemu prirodosloven Antonu Leeuvven-hoecku, ki je živel konec 17. stoletja, je raziskava nevidnega sveta zabeležila velik napredek. E-lektronski mikroskop, ki .je pravcat orjak, poveča predmete kar za stotisočkrat. Kaj , torej sili,
''dsf* danejŠKŽteORrmio po nenavadno pdmoč k j^oliŽJm?
•Rawra*el$»že«otWWrjenega središča Torguet pravi dobesedno: »Na ravni povečave se aparat lahko "spusti” do 0,2 mikrona, to je do ene pettisočinke milimetra. To je enakovredno zmožnostim optičnega mikroskopa. Mi pa nočemo tekmovati na tej ravni. Akustika bi nam tega ne dovolila. V zameno pa nam ta nudi druge informacije. ki jih doslej še nismo poznali. Pri tem gre za elastične lastnosti predmetov, ki jih opazujemo in ki jih naš mikroskop poudarja.*
Gre za resno pridobitev, sai s tem aparatom ne dobivamo več statične slike. Akustični mikroskop omogoča preučevanje živih celic. Pokazal bo «in vivo» skr-čevalne lastnosti mišičnih vlaken, kakor tudi notranje obnašanje ce lic, ko se te razmnožujejo. Menda bi utegnil skoraj na mah zavreti rakaste celice. Prav tako bi nudil zaporedne slike v globini človeškega ali živalskega tkiva ne da bi ga poškodoval.
Poskusi, ki so jih opravili no naročilu nekega geologa in nekega metalurškega strokovnjaka, dokazujejo, da se prav tako lahko omogoči analiza skal, ali pa izsledijo morebitne razpoke v kaki kovini ne da bi bilo potrebno pri
tem razbiti vzorce, ki jih raziskujemo.
Za te vrhunske dosežke se moramo zahvaliti lastnostim ultrazvokov. Akustični zvoki gredo skozi številna telesa, toda so neškodljivi Odbijajo se in njihove vibracije posredujejo sporočila. Vsakdo ve, da delfini in netopirji izkoriščajo te zvoke zato. da »vidijo*. Torguetova ekipa je repro ducirala in povečala ta fizični pojav.
In še neka druga pridobitev bo verjetno iznenadila tiste, ki bodo uporabljali akustični mikroskop: preprostost njegove- uporabe. Ta mikroskop ne zahteva več, da se predhodno pripravijo steklene ploščice, kar je doslej predstavljalo veliko oviro v klasični mikroskopiji-
Pred pregledovanjem so morali namreč laboranti razrezati vzorec na zelo majhne prozorne plasti, ki so na splošno debele , pet mikronov. Te plasti so potem lepili na steklene ploščice. Da bi bolje videli, so jih morali prav tako obarvati, ali pa jih obdelati z reak-tivpimi sredstvi, kar pa ie utegnilo spremeniti njihove lastnosti. Te , cesto zakasnijo \>j£ psije, oziroma .analize odvzetih, snovi. Akustični mikroskop pa odpravi vse te nevšečnosti. Vzorec, ki ga je treba opazovati, se postavi pod lečo in rezultat je takoj znan na zaslonu.
Izpopolnjevanje tega novega mikroskopa se je začelo pred desetimi leti. Zamisel se je porodila istočasno Torguetu v Parizu in Calvinu Forrest Quaieju v Stan-fordu — ZDA. Amerikanec je zmagal v prvem času, leta 1973. Toda rentabilnost njegove prve naprave ni bila povsem gotova.
Torguet je potem upal, da bo izboljšal izum, ko ga je namestil pred štirimi leti v Valenciennesu. V ta namen je osnoval vseučili-ško središče v Hainautu Cambre-zis, da bi dohitel mogočni fizikalni laboratorij v Stanfordu.
Prototip mikroskopa je izdelal pred dvema letoma skupaj z dvema svojima asistentoma. Potem so ga preizkusili pri radiološki službi v Strasbourgu. S tem se je porodil aparat druge generacije, kot pravijo, to je tisti, ki deluje sedaj. Aparat deluje nekako kot klasičen mikroskop ter je postavljen navpično nad vzorcem, ki ga opazujemo.
Ultrazvoke proizvaja generator. Ti povzročajo vibracije kristala. Leča osredotoča oddajane valove, ki se odbijajo na vzorcu, ki ga opazujemo, nakar se ponovno vračajo v lečo in v kristal, ki jih je prej fokaliziral. Poseben receptor sprejema informacije, jih tolmači ter spreminja v sliko na fluorescentnem zaslonu.
Pravijo, da je danes francoski mikroskop najboljši na svetu, tako po svoji koncepciji/toLtudi po izdelavi.	"
mu. V Valenciennesu "delujejo' trije aparati. V Montfcilieru' pa brbfe-sor Marcel Rouseyre, ki je študiral ultrazvoke v ZDA, skupaj s Calvinom Quatejem, preizkuša dva druga akustična mikroskopa, ki sta podobna tistim, ki so jih izdelali v Stanfordu. Njihovi «o-četje* pravijo, da ti stroji, ki so se porodili brez hrupa pri osnovnih raziskavah, tako francoski kot ameriški, so prav gotovo operativni. Sedaj preostaja samo prepričati industrijo, da bodo ti mikroskopi rentabilni.
(Po «L’Expressm)
Iz umetnostnih galerij
Razstava Fulvia Monaia v občinski galeriji nudi nenavadno prijetno doživljanje barvnih emocij. V širokem loku razpona treh desetletij, odkar se je iz rodnega 'mesta Pulja naselil v sončni Gorici, je slikar temeljito presejal svoje, spočetka odlično oblikovno usmerjeno slikanje iz prvih let umetniških nastopov, čeprav je postopoma iz svojega pokrajir.ar-stva izločil vsakršne ostrine oblik prirode, pa stalno ohranja v njem njih bistveno slikarsko prvino, njihovo barvnost.
V zam.eno pa je za takšno izločanje oblik narasla v njegovih pokrajinah moč barv stopnjujoča slikovitost prirodne pojavnosti razgledov kraške in istrske narave, ki nam bogato poplača njihovo oblikovno zreducirane opisne sestavine. Takšno drsenje oblile iz nekdaj prevladujočega položaja, do skgnda abstraktnega izgleda Monaievih olj, pa omogoča slikarju likovno izžii>ljtinjč tudi z 'žarom dobro izbrdhih barv in njih nasproistev. ' ' ’'
Ako je njen čar zavajal Monaia v slikah iz prejšnjih razstav večinoma v slikanje žarečih prikazov barv jeseni v jasnostj sončne luči dneva, se je pa ta dan v. slikah iz te nove razstave nagnil k večeru, ki prehaja tudi v srebrno obsijane mesečne noči z rožnatovijoličaslimi odsevi za grmi skritih pojenjajočih kresov. Pametno pa slikar obenem s to opojnostjo barvnega izobilja razstavlja tudi črno-bele risbe
M. B.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) -Pred delom, ki vas čaka, ne bo odveč živčni odmor. Prijetne ure v druž >i starih prijateljev.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - U-speh, ki ste ga dosegli bo težko ohraniti. Po nepotrebnem utegnete povzročiti ljubosumnost.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Vaš ugled se bo povečal zaradi delavnosti. Ljubljena oseba vam bo pripravila presenečenje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — V običa jno delo bo treba vnesti kako novost. Vaše privatno življenje bo polno intenzivnega doživljanja.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - U-
Horoskop
poštevajte kritike, k. so vam lahko samo v korist. Okoliščine vam bodo omogočile uveljavitev.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Prijatelj bo potreboval Vašo pomoč. Koristni pogovori TEHTNICA (od 2o. 9. do 22. 10) — Samo z mirnostjo lahko rešite probleme. Komplikacije v odnosih z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Ne izgubljajte po nepotrebnem dragocenega časa. Srečen zaključek prevzete dolžnosti.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Check-up, oddaja o medicini 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Ob petih s...
SANDROM MAZZOLO
17.05 Odpri se, sobota 18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja ft parlamenta
19.20 IZGUBLJENI OTOKI: «Čarovnik», TV film
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	MA CHE SERA, glasbena oddaja z Raffaello Carra
21.50	Ražiskava o parapsihologiji
22.45	V evroviziji, boks:
VALDEZ - CORRO
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	ZAKLAD GRADU BREZ IMENA, TV film
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Odprta šola
14.30	Evropski dnevi
17.00	Tabu tabu
18.00	Sobota dve
18.35 Dnevnik 2 - ŠPORT
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Dober večer s... Superman in Atlas Ufo Robot Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 Shakespeare - Laforgue:
HAMLET
21.55 V evroviziji iz Pariza:
EVROVIZIJSKA POPEVKA 1978
Ob koncu Dnevnik 2 - ZAD-' NJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.05 «Profesor Baltazar*
8.15 S. Makarovič:
Kosovirja na leteči žlici
8.35 Vrtec na obisku
8.50	Tehtnica za natančno teh tanje
9.20 Pisani svet: o lesu 9.55 Zdaj zaori pesem o svobodi
10.30	Študij na univerzi: Strojništvo
11.00	PAUL GAUGUIN	'
11.55 Jugoslovanska trimska tele-1
vizija
12.25 Beograjska otroška pomlad
15.50	Nogomet:
C. ZVEZDA — SARAJEVO
17.45	NAVIHANCI, film
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Prvi trije
20.05	A. Nevvman:
Šopek z bodečo žico
21.00	MARNIE, film
23.05	DNEVNIK
Koper
15.50 Nogomet:
C. ZVEZDA - SARAJEVO
19.30	Otroški kotiček
20.15	ODPRTI PROSTOR
20.30	DNEVNIK
20.45	EVROVIZIJSKA POPEVKA 1978
22.45	VROČA LJUBEZEN, film Igrajo: Jacques Perrin, Ca-therine Denevue in Franc®1' se Brion.
Zagreb
17.45	Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti
18.45	Gledališče v hiši
19.30	DNEVNIK
20.00	Dokumentarna oddaja
20.30	EVROVIZIJSKA POPEVKA 1978
22.30	KAVBOJ BREZ MIRU. fll®
ŠVICA
18.05	OPERACIJA VULKAN TV film
18.30	Sedem dni
19.45	Risanke
20.05	DNEVNIK	.
20.30	EVROVIZIJSKA POPEVKA 1978
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiuiiiiMiiiniiiimiiiiuiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiuiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiA1
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12)
—	Potrebna bo previdnost, če hočete preprečiti neprijetno presenečenje. Dobili boste priznanje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
—	Odnos sodelavcev do vs. se bo spremenil. V večernih urah prijetno srečanje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) -Odlično razpoloženje na delovnem področju. Sprejeti boste'morali važne odločitve.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Primeren trenutek za rešitev nekega problema. Več odkritosrčnosti do ljubljene osebe.
TRST A
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00, 18.00,
19.00,	Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturna rubrika Primorskega dnevnika; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasila po željah; Pa se sliš’, slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Radijska igra; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30,
19.30,	20.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine; 9.15 Poje Jože Kobler; 9.32 Emmeelle; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Gla-

Velika upanja; 15.40 Rockocd; 16-^j Najprej glasba, potem besed®’ 17.10 Radijska drama; 17.35 Zlat8 doba-; 18.25 Schubert in Italija’ 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Ja2* ’78; 20.10 Oddaja o medicini; 20.3® Italijanska folk glasba; 21.05 GJ°j betrotter; 21.50 Glasba in dogodi® Latinske Amerike; 22.35 Recital--' 23.05 Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 10.00, 12.30, 13.30, 16-30-17.30, 19.30 Poročila; 6.00 in Za dobro jutro; 8.45 Spomini in *c' pa glasba; 9.32 Zadeva Maurizl®5' 11. nadaljevanje; 10.12 Predstav 'Ljajo.,se diletanti; 11.00 Popevke 28 vsakogar; 12.45 Ne, ni BBC!; Zabavna oddaja; 15'00 Glasba ogledatoVh';' 16.37 Opereta včeraj in danes; 17.25 Izžrebanje loterije’ 17.55 Gran Varieta; 19.50 Klasi««* glasba; 20.30 Evrovizijska popevk8 ’78; 22.45 Tout Pariš.
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10-jJ” 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.W’ 19.00 , 22.00, 23.00 Poročila: 6.20 Kf
paj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 8-08 Glasbena matineja; 9.05
' sba po željah; 14.00 O ljudskih nirski tednik; 9.35 Mladina k--	. m ur r-rj-t i-------i—1— io cen- .
11.03 &
navadah; mT Vk^er Zghe 10.15 Kdaj, kam,' kako in po si; 14.33 LP tedna; 15.00 Pesmi in 10.45 Turistični napotki; 11.03 plesi iz vsega sveta; 15.45 Plošče; pojemo; 11.20 Svetovna reportaž«'
16.00 Pismo iz. . .; 16.05 Folk glasba; ‘6.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba.
11.40 Pianist Peter Nero; 12.1 Godala v ritmu; 12.30 Kmetij811 nasveti; 12.40 Veseli domači naP8. vi; 13.20 Zabavna glasba; 13-^ Priporočajo vam. . .; 14.05 Gre®’ v kino; 14.45 S pevko Ireno Koho*11 15.30 Glasbeni intermezzo; 1"' . S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Pešf. nas druži; 18.30 Glasbena abeced8' 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lab* noč. otroci!; 19.45 Minute Z ,a samblom Boja Adamič; 20.00 Sr Čanja (kviz); 21.(K) Za prijetno ra' vedrilo; 21.30 - 23.00 Oddaja *? Benečija; 12.05 Show down; 13.35 naše izseljence; 23.05 Popu 1 ar®* Glasbena oddaja s Sergiom Endri- dvajset; 00.05 - 4.30 Nočni P1^ gom; 14.32 Europa Crossing; 15.05 gram — glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; Operetna glasba; 11.25 Ena dežela na enkrat;
0 gimnaziji v Gorici, nekdanjem
«Ko boš večji, moj prijatelj morda kje bral o meni, da povesti pisal in v povesti tudi s' ^ učitelje postavljal. Pa da sem L bil krivičen in da sem jih sme -
n(
«ognjišču omike» za Slovence na Goriškem
Ne, moj mali prijatelj, tegJ^.j
verjemi! Verjemi rajši tem '“Lo: cam, s katerimi bi tj rad za vej^,,
dopovedal, da sem bil takoj za ši in dobrotniki svojim učite«,)
-	,	- V
vedno hvaležen in da učiteljski J
Ko so dijaki pripravljali Vodnikovo besedo v šolskem razredu leta 1868, jim učiteljski zbor tega ni dovolil. Dopisnik je v- tržaškem »Primorcu* dogodek komentiral: «Ker pa so na goriški gimnaziji skoraj sami nemški učeniki, kteri Slovence tako težko gledajo, morebiti zato, ker imajo našj dijaki vrleji pevce, nego nemška Konkordija 1 nemško pevsko društvo v Gorici; op. BM), uprli so se tj našim rodoljubom, kterj so se za učence potezah in prošnjo odbili*.22 Simon Rutar nam je v svojem že omenjenem dnevniku zapustil za čas med leti 1869 do 1872 zapise o podobnih epizodah, izmed teh je še najbolj značilna tista iz leta 1870, ko je bil L maja tabor v Tolminu. Profesorji so do ponedeljka naložili dijakom težke naloge in za nedeljo — ko se je tabor odvijal — zapovedali ob vezno udeležbo pri maši v Gorici.23
Narodnostna nasprotja, ki smo jim bili tudi na Goriškem priča od dru ge polovice 19. stoletja dalje, so se kazala tudi v odnosih med goriški-mi gimnazijci predvsem italijanske in slovenske narodnosti. Napetost pa ni bila vselej trajna in pravilna, saj so se med mnorimi dijaki, predvsem Slovenci in Italijani, pletle priiatel.i-ske vezi, ki so jih nekateri ugled-niki gojili do zadnjih dni življenja,
če pri tem spomnimo na primer povezanosti med dijakoma, kasnejšim prevajalcem Ervinom Pocarjem in Milkom Kosom, uglednim slovenskim zgodovinarjem. Takih vezi je še nekaj, temeljile so na medsebojnem spoštovanju in priznavanju.
Goriški dijaki so se udeleževali tudi političnega življenja in sprem ljali tako goriška dogajanja kot tudi dogajanja osrednje slovenske politike. Rutar nam zopet ohranja nekaj epizod, od teh se zdi zanimiva zlasti reakcija dijakov, ki so prvo številko novega goriškega lista »Glas*, konservativnega nasprotnika mladoslovenskj «Soči», julija leta 1872 «javno* zažgali kar na šoli.24 Podrobnejši opis dijaške dejavnosti bi seveda moral vsebovati še druge oblike njih dela. dijaška društva, rokopisne liste itd. Dijaško javno delovanje pa je dobilo bolj organizirano podobo v desetletjih pred vojno. Na Goriškem so se naiprej združili visnkošolci v akademsko ferialno društvo «Adrija» (1902), ki je imelo oomemben obseg dela in vpliv, zdru ževalo je tudi srednješolce in se u-»merjalo po liberalni poti. Društvo ie zlasti delovalo v krajih, kjer je bila na Goriškem slovenska narod nost naiboli ogrožena (Do'enie. Mirnik, Zagrai). Zamisel «Adrije» je dijaška kuhinja v Gorici in usta-
navljanje vaških knjižnic (Miren, Neblo, Ozeljan).28 Kot protiutež tej naprednejši organizaciji je v Gorici pričelo delovanje na katoliški strani.26 V Gorici je izhajal dijaški list «Most» v duhu Krekovega krščan-sko-sorialnega gibanja; ustanovljena je bila Slovenska dijaška zveza. Društvi sta med sabo tekmovali, zlasti katoliška organizacija je imela močne položaje na podeželju. Povsem novo gibanje pa predstavljajo «Preporodovci», ki imajo svojo organizacijo tudi v Gorici; na goriški gimnaziji je agitacijo vodil dijak Janže Novak, ki je s temi nameni prišel iz Ljubljane.27 Preporodovsko gibanje je bilo usmerjeno protiav-strijsko ter je tedaj delovalo ilegalno. Jugoslovanska misel je bila med goriškimi dijaki izredno razvita (vpliv tudi prof. Roberta Kende28), da je mogel italijanski goriški list zapisati: «V Gorici smo slišali s svojimi ušesi slovenske diiake, ki so nemoteno peli srbsko himno v nasprotovanju laškim vzklikom za italijansko univerzo v Trstu. Vemo celo. da so slovenski učenci trgali iz učnih kniig avstrijsko himno in ,io nadomestili s srbsko.*2" Diiaki tudi niso bili gluhi za socialistične ide-ie, ki se jim je Gorica odzivala z deiavno.sti aktivistov iz vrst delavcev (J. Milost, J. Petejan; in in-
telektualcev (dr. H. Tuma, dr. A. I so še živi med nami in še bo kakšna
Dermota). Predvojni socialist in ko- njih kapilara segla v bodočnost. Svoj-munistični voditelj po prvi svetovni stvena navzočnost stare goriške gim-
vojni Jože Srebrnič je bil dijak go- nazije med nami je Klub starih gori-riške gimnazije, isto socialist Josip škili študentov, ki od leta 1963 dalje
Ferfolja Zanimiv podatek je predavanje dr. Tume »Kant in Marks* na občnem zboru «Adrije» 26.3.1913, poslušalci so ga pozorno spremljali.
To paberkovanje o goriških srednjih šolah (s poudarkom na gimnaziji) ni popolno in je moglo komaj nakazati nekaj smeri, ki naj bi Jj nadrobna raziskava znatno razširila. Zanimiva tema bi bila vsekakor vredna temeljitejše študije, kot jo ima ta prigodniški prispevek, ki je le želel pokazati eno izmed slovenskih šol pretekle dobe v dokaj prostranem delokrogu dejanj in vpliva. Pomen goriške gimnazije in ostalih srednjih šol je nesporen, dati so mogle tisto, kar je pač omogočal državni in družbeni sistem, ki so mu hotele služiti. Goriške srednje šole so vzgoiile generacije, ki so se ak tivno vključevale v dogajanja kasnejših dob in s svojim različnim pose-ganiem soustvarjale današnji čas (Peter Martinc. Avgust Čuk, dr. Franc Marušič, France Kramar so bilj profesorji in učitelji na goriški gimnaziji v Šemnetru in N. Gorici; gimnazijo oz. učiteljišče so obisko vali v Gorici), široko razvejani vplivi
organizirano združuje vse živeče bivše goriške dijake iz let pred prvo svetovno vojno. Klub sj je naložil pomembno nalogo odkrivanja spominskih plošč in spomenikov zaslužnim primorskim rojakom in vsem tistim Slovencem, ki so na nekdanjem Goriškem delovali. Delovanje, ki mu jr načeloval France Gorkič (1888-1977, maturant iz leta 1909), je rodilo izjemne sadove, saj je s ploščami in spomeniki kluba posejano področje od Breginja do Pod nanosa in celo Ljubljane ter od Zakojce do Opatjega sela. Spomine na fforiško gimnazijo in ostale srednje šole pa bodo v bodočnost prenašala na goriško šolanje vezana literaturna dela njenih nekdanjih učencev pomembnih slovenskih literatov (I. Pregelj. I. Šorli, J. T-ovrenčič, F. Bevk, A. Budal, A. Gradnik. D Lokar), leta šolanja v Gorici so jih vzpod budila k prenekateri objavi.
Naj končamo. Izposodili si bomo nekaj pr j Pregl iu. Izposojeno res ne more zaiet.i tistega, kar naj bi konec vseboval, napotilo pa nas bo k nadalinierm. premišljevanju in morda tudi sodbam:
cenim in spoštujem, ki sem sa®*^ ga stanu bremen in bridkosti bjjjj,! slov poizkusil in s tem izpo'^,
da sem tud. obraze iz tega
ljubeče jih oblikujoč, zajel v fd
povesti, si jih tako osvojil kot & ji duhovna bitja, ki naj jim i«*® ^ ko mene ve«
lica
bo
živita
.30
OPOMBE
22	štev. 2, 2. 2.
23	N. d., 38-9.
24	N. d.. 100.
1868.

25 A. Rejec-Z. Jelinčič, »Adrij8*^ | Goriškem pred in po prvi vojni. Jadranski koledar
194‘176-	, J'
D. Pahor, Mladi rodovi -
bodočnosti. Prosvetni zbornik 1968. Trst 1970, 187-198.	(tir
26 Nekaj epizod iz dejavnosti ^ liškega kroga je ohranil Jož*
■	IZdl-lB"‘
renčič v «Med Scilo in Ka,lj
(Gorica 1954; ja», 1928/9).
ponatis iz ‘J*
27 L. Komel, Goriški preporodov" J
F. Tavčar, Preporodovci na rutt ški gimnaziji v letu 1912-1914- ^ porodovci proti Avstriji, 197®’ 287. 288-292.
t/
i P. Zavrtanik, Manom dr. Kl^jt ta Juga. Planinski vestnik,
255-6.
29 Po A. Gabrščku, n. d.
30 Naš rod, 1933/4, 3.


Zdrahe z jezikom v Gruziji
Na pritisk javnosti je sprejet ustavni člen o državnem gruzijskem jeziku republiki — Manifestacije v Tbilisiju — Izredno živahna javna razpra
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, IS. apr. — Vroča zakavkaška republika Gruzija Je vnovič potrdila svoj sloves, da je »nekaj posebnega«: med 15 sovjetskimi zveznimi republikami, ki v teh dneh dobivajo n«vo ustavo po dobrih štirih desetletjih, izstopa s svojim 75. členom, ki gruzijski jezik 'azglaša za »državni jezik Gruzijske sovjetske socialistične republike«. Ustavni projekt, ki Jc šel v javno razpravo, tega člena ni vseboval, a na pritisk javnosti so ga naposled morali sprejeti, kot Je v svojem govoru na seji vrhovnega sovjeta republike povedal gruzijski Prvi sekretar Edvard Sevardnadze.
2e v prejšnjih gruzijskih Ustavah, tako zadnji iz leta 1936 kot tudi prvi iz leta 1922, J® bila gruz/nščina zapisana aot državni jezik republike, v Projektu nove ustave pa so to Ustavno določilo Izpustili, najbrž v skladu z zvezno usta V°, sprejeto pred pol leta in drugimi republiškimi ustava-ki jih sprejemajo te dni *n kjer o državnem ali urad-nem Jeziku .ni govor. Kot )e v svojem govoru na zasedanju vrhovnega sovjeta, objav ‘jenem v tbiliškem dnevniku “Zarja vostbka«, povedal »evardnadze, prvi sekretar republike od leta 1972, je v Javnosti sloviti 75. člen zbudil Precej pozornosti, v ustavno komisijo je prišla vrsta predlogov, ki so jih morali upoštevati.
Celotna javna razprava o novi ustavi je bila v Gruziji 'čredno živahna in kot je povedal Sevardnadze, so tokrat prvič uporabili tudi ši-roke raziskave javnega mnenja: poseben svet za javno mnenje pri CK KP Gruzije je svedel obsežne ankete med Predstavniki delavcev, kme-t°v, inteligence, študentov in mladine. Kaže, da so prav te snkete vplivale na dokončno °uločitev ustavne komisije P°d vodstvom Sevradnazde
Je. da vključi 75. člen v ustavo.
®evardnadze je govoril v vrhovnem sovjetu minuli pe-‘dk, takoj po plenumu CK re-Publike, ki je odobril poprav Jeni ustavni projekt, istega ne so bile v Tbilisiju javne manifestacije več deset tiso-*v ljudi, v prvi vrsti mla-ne: po trditvah nekaterih o mladi terjali vključitev 75. 'ena v novo ustavo, po trdit,-. gruzijskega notranjega mi 3t-ra Konstantina Kepiladze-a Pa so zgolj Izražali pod-P°ro sprejemanju nove usta-*• v vsakem primeru so te knifestacije, ki so imele si-. *r Precejšen odmev, 'ziiame e živahnega angažiranja *rUzijskih ljudi v sprejema, zid n°Ve ustave> zlasti še kar deva nacionalni ponos, gru *‘jski jezik.
Gruzijci so tradicionalni, „ 0 vezani na svoj - jezik in *rodavno kulturo (skupaj
»ta rmenci so edini °branllt ^ ro pisavo, medtem ko so
inUKi Prevzeli rusko cirilico) P° zadnjem popisu jih je
e
Rerit
PRIMORSKI
DNEVNIK
**«»»«..___
le 1,6 odstotka navedlo namesto gruzinščine drugi ma terin jezik (med Belorusi je bilo takšnih 20 odstotkov, med Ukrajinci blizu 15 odstotkov). V Gruziji s kakimi 5 milUoni prebivalcev živi 96,5 odstotka vseh Gruzijcev ali približno 3,5 milijona. Vendar pa v Gruziji živi še na desetine drugih narodnosti, od tega blizu pol mili Jona Armencev in nad 400.000 Rusov, Gruzijo) pa predstavljajo 66,B odst. prebivalstva republike.
V projektu nove ustave so sprva napisali, da imajo Gruzijci »možnost uporabljati' svoj nacionalni jezik kot tudi jezik drugih narodov« in da imajo »možnost pouka v nacionalnem jeziku«. Zdaj so, na pritisk javnosti, razglasili v 75. členu gruzinšči-no za državni jezik republike, hkrati pa tudi dodali, da država skrbi za vsestranski razvoj gruzijskega jezika in zagotavlja njegovo uporabo v državnih in družbenih organih ter kulturnih, prosvetnih in drugih ustanovah. Ustava obenem zagotavlja svobodno uporabo ruskega in drugih jezikov, ki jih govori prebivalstvo.
Gruzijski prvi sekretar je sicer v svojem govoru poudaril, da je nujno spoštovati in proučevati »znameniti in bogati jezik velikega ruskega naroda«, rekel pa je tudi, da se ne sme pozabiti tiste zgodovinske vloge, ki jo je »nesebično odigrala velika Rusija; veliki in genialni ruski narod«. Opozoril je, da bi gruzijski narod že davno izbrisali z lica zemlje, ko »ne bi bilo Rusije, velikega ruskega naroda« in pa »težavne, vendar modre odločitve prednikov o prostovoljni združitvi z Rusijo«, katere 200-letnico bodo proslavljali v bližnji prihodnosti.	i‘».,
Sevardnadze je sicer razkril, da so v javn^ . razpravi ljudje načeli tudi ' nekatera vprašanja, ki jih je republiška ustava povzela po zvezni ustavi in ki jih 'orej zdaj ni več mogoče Spreminjati: gre za ustavna določila o zasebni lastnini, o dovoljeni privatni zemlji in o dopuščanju osebne iniciative v različnih kmetijskih m obrtniških poklicih, pa v gostinstvu in kulturi, Za Gruzijo z dokaj razvito zasebno Iniciativo tako glede gojenja južnega sadja kot tudi glede tradicionalnih ljudskih obrti 'e to novo ustavno določilo, ki ga je oktobra lani prvič prinesla nova zvezna ustava,, še posebej zanimivo.
Zdi pa se hkrati, da je to v ospredju javne razprave tudi v drugih republikah, k) te dni sprejemajo novo ustavo (med prvimi so Jo spre-
jele Ruska federacija, Estonija in Gruzija). Četudi večina teksta v republiških ustavah zgolj povzema določila zvezne ustave, pa so ljudje vseeno znova načeli nekatere člene, ki so bili »vroči« že med lansko vsezvezno javno razpravo. Posebne pozornosti pa je bilo tokrat deležno tisto osrednje poglavje republiških ustav, ki govori o državni suverenosti posamičnih republik. 2e zvezna ustava je prinesla republikam povečane pravice v koordiniranju in kontroliranju dejavnosti centralnih organov na njihovem področju, republiške ustave pa so to še podrobneje obdelale.
Estonija je te dni dobila svojo drugo socialistično ustavo: prvič jo je dobila avgusta 1940, le mesec dni po priključitvi k ZSSR, poprej pa je veljala ustava buržoazne republike. Zanimivo je, da so v toku sedanje javne razprave najbolj pri-
merjali sedanjo ustavo z buržoazno ter pri tem poudai jali prednosti nove. To je bi lo hkrati povezano z reagi ranjem na zahodno kampa njo o človekovih pravicah Vseeeno pa estonska ustavu za razliko od gruzijske, ne razglaša estonščine za držav ni jezik republike.
Seveda navkljub novim predlogom iz javne razprave niso mogli spreminjati tistih členov, ki so jih republiške ustave povzele po zvezni. Zato pa so partijski funkcionarji obljubili prebivalstvu, da bodo njihove pripombe upoštevali pri sprejemanju novih zakonov, v skladu z novo ustavo. Sevardnadze je napr. zagotovil Gruzijcem, da bodo ustrezni organi vse njihove predloge natančno proučili in upoštevali pri sprejemanju novih zakonov.
Čeprav je bila poglavitna politična mobilizacija sovjetskih ljudi lani poleti, med sprejemanjem zvezne ustave, pa so bile tudi javne razprave o republiških ustavah močno v znamenju kritičnega obravnavanja težav in napak v delovanju posamičnih državnih organov: za ljudi je bila to pač nova priložnost za kritično pretresanje dela oblasti, ki bo, kot so opozo-rili partijski funkcionarji, te kritike moraia upoštevati.
TIT DOBERSEK
Celovit prikaz afriškega juga
Knjiga J. Božiča v Novih vidikih: »Jug Afrike in narodnoosvobodilni boj«
Nedavno je v zbirki Novi vidiki pri Zavodu SR Slovenije za šolstvo izšla knjižica Jnžeta Božiča z našlo vom »Jug Afrike in narodnoosvobodilni boj«. Po obsegu ne preobsežno delo (140 strani) je nedvomno dragocen prispevek k razumevanju zapletenega dogajanja v enem izmed dolgoletnih svetovnih kriznih žarišč, dogajanja, ki nosi tako »regionalno« obeležje narodnoosvobodilnega boja na tem območju kol tudi vedno očitnejše vplive medblokovskega tekmovanja v tem delu sveta. Avtor je preko zgoščenega zgodovinskega prikaza vsakega izmed osvobodilnih gibanj na tem območju (tako tistih, ki še niso na oblasti kot tistih, ki so se že uveljavila kot nosilci oblasti v novih neodvisnih državah) ter z opisom njihovega sedanjega položaja in dilem, pred katerimi so se znašla, Jasno izpostavil, kako lesno povezana gospodarska In politična celota je ves afriški Jug in kako odločilno lahko dogodki v eni izmed njegovih celot vplivajo na dogajanje drugje. Ta osnovna premisa, ki je vodila avtorja pri izboru obravnavanih tem, Je seveda zahtevala, da vključi v knjigo tudi položaj v Južnoafriški republiki in Namibiji ter Rodeziji: m šele tak celovit prikaz bč> tudi bralca pripravil do tega, da se bo strinjal z Božičevo ugotovitvijo, da je dekolonizacija vsega afriškega juga izredno dolgotrajen in zaradi zunanjega (pozitivno in negativno obarvanega) vmešavanja še dodatno zapleten in še vedno nedokončan proces, ki tudi pred tiste države, ki so formalno že neodvisne, postavlja izredno hude probleme, obenem pa vsaj deloma pojasnjuje, zakaj znotraj osvobodilnih gibanj obstajajo tako huda trenja ln nasprotja, ki Jih avtor nikakor ne skriva.
Zadnje poglavje knjige (Jugoslovanska idejno-politič-na Izhodišča do Južnoafriških osvobodilnih gibanj ter konkretne oblike in mehanizmi naše pomoči tem gibanjem) še dopolnjuje vtis, da gre za zelo pregledno, skrbno dokumentirano delo s svežimi podatki, ki je prišlo na knjižni trg v izredno aktualnem trenutku. Dodatno vrednost mu daje še to, da je pokrilo eno izmed številnih lukenj na tako deficitarnem področju slovenske politične publicistike.	J. L.
Dobički gredo v Pretorio
Študija nemškega ekonomista o namibijskih potencialih — Južna Afrika načrtno preprečuje možnosti, da bi se Namibija gospodarsko osamosvojila
OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU
NAIROBI, aprila ■— Trditev južnoafriške vlade, da mora biti Namibija spričo svojih gospodarskih možnosti in gospodarske strukture slej ko prej odvisna od Južne Afrike, Je deležna argumentirane kritike v 93 strani obsegajoči študiji zahodnoncinškega ekonomista Wolfganga Schmiderja Harlholda z naslovom »Gospodarski potencial Namibije in njeni srdanji stiki z Južnoafriško republiko«. Bartliold Je sodelavec Nemškega razvojnega Inštituta, ki ga je ustanovilo bonsko ministrstvo za gospodarsko sodelovan je.
Barthold je nadoknadil »pomanjkanje ažurnih in zanesljivih podatkov« z lastnimi, lani izvedenimi raziskavami ih poizvedbami. Pomanjklji. vost podatkov razlaga z dej stvom, da so N^pjilpjp dejansko vključili v južnoafriški sistem, spričo česar mno. gih podatkov ne izkazujejo ločeno. Drugi, važnejši razlog je navodilo južnoafriške vlade vsem upravnim in gospodarskim telesom, da ne srhejo objaviti nobenih podatkov o Namibiji. Namibijsko gospodarstvo | ima vse značilnosti dežele v ■ razvoju, opozarja avtor: dru. i ga ob drugi živita naturalno in tržno gospodarjenje m pridobivanje surovin daje glavni delež v dohodku. Tako je proizvodnja surovin bila 1975. leta udeležena s 43 od-stotki, terciarni sektor s 40, sekundami pa s 17 odstotki Dalje: malone ves izvoz se stoji iz domačih surovin. Komaj 10 do 20 odstotkov vse. ga dohodka pride iz delne predelave surovin, rud, rib in mesa. Pri izvozu odpade 60 % na rudnine, 16 % na ribe in ribje Izdelke, 13 % na
35 let vstaje v getu
^letnica junaškega odpora prebivalcev varšavskega 9eta — Krvava »velika akcija« nacističnih zločincev
POSEBEJ ZA DELO
Vah
19, aprila — V Evropi je bilo doslej kaznovanih ki v tisoč nacističnih vojnih zločincev, v Zvezni republi-cev	P» »o pred sodišče postavili samo 6425 hiterjev-
»Odei 1'7 odstotka od 82.667 bivših nacistov, osumljenih °vanja v hudih vojnih zločinih.
Začetek »velike akcije« pa se je v nasprotju s pričakovanji fašističnih krvnikov spremenil v oboroženo vstajo doslej pokornih in deprimi-ranih prebivalcev geta. Okrog 3000 esešovcev in kvislin-gov je naletelo na odločen odpor 1100 pripadnikov židovske borbene organizacije in drugih naprednih političnih grupacij.
Židovski borci, izolirani in obkoljeni z vseh strani, za sutl s topovskim in strojničnim streljanjem in ognjem Iz metalcev plamena, so se zavedali, da je njihov odpor brezupen in da ne bo dolgo trajal. Cilj njihovega boja je v dveh stavkih orisal znani aktivist židovske borbene organizacije Jurek VVilner: »Ne želimo reševati svojih življenj Branimo človeško dostojanst vo.«
Prebivalcem geta je bilo lasno, da nimajo kaj izbirati: smrt'jih je čakala ali v junaškem boju ali v internaciji, na poti v krematorij. Za seboj so imeli nekaj let nad, človeškega trpljenja, po ge
»C(3tli1?0<iatlte je zapisal pred tazi.], Pujske komisije za čiti0v 0vanie hitlerjevskih zlo pr°f' dr. Czeslaw Pilic-’ v članku, ki Je po-Savsu 35-'etnici vstaje v varit^ 111 getu. »Zmerno« sta voSO(j(Zahodnonemškega pra
^ah 8 po n-ie«ovih 136
Pisain	»zločincem za
krvav ° rn'ZOl< ■ odgovornim za (ta - . bkvidacijo varšavske 8a nrJ\ ln Pomor židovske-fopj Glvalstva širom po Ev-ksztii °ma8°č,i,lo, da so ušli
iDjj* današnji dan 19. aprila Prebivalci Varšave v butit]g Jutranjih urah Pre ra*leoaiCletonacije, so se
hiestp 6 iz geta- izoliranega » vig**a območja, obdanega tast	zidom in močno
ki a . ega- To Je biI dan
Vo
» J« .
*th6iwIa'° za začetek tako
nacistično poveljst-
va,. - —lo
likvifr “velike akcije« — brav7R^'e varšavskega geta, 3in„-.Prav zadnjih izmed židovske
četrti Prebivalcev
iJMčavhf' ao Jih odpeljali v ki Tret^-' ^borišči Majdanek
tu, kjer je večina živela v nečloveških razmerah, sta pustošili lakota ln bolezen. 2r tve pogostih racij so odvažali v tisočih v razna končen tracijska taborišča, med ka terimi so tisto, ki je bilo Varšavi najbližje, to je Treh linko, spremenili v »tovarno smrti«.
Varšavski geto Je obsegal večino mestne površine, okoli katere so novembra 1941 postavili tri metre visok zid Postal je začasno bivališče za tisoče Židov iz Poljske in drugih zasedenih držav. Ljud je so se bojevali za vsak prosti meter stanovanjskega prostora. Povprečno je v eni sobi živelo po deset ljudi Samo leta 1941 je v getu za radi lakote in bolezni umrlo okoli 45.000 prebivalcev Pred sednik židovskega sveta Adam Czerniakowski je naredil sa moraor, ko so ga esesovci pozvali, naj jim vsak dan »dobavi« po šest tisoč ljudi za koncentracijska taboriš ča ..
Treba bi bilo veliko pro štora, da bi opisovali hudo delstva in zverinska mučenja ki si jih je Izmislil nacisti čnl stroj smrti za »reševanje židovskega vprašanja«.
»Veliko akcijo« je vodi) general SS Jtlrgen Stroop ki so ga zahodni zavezrrki po vojni izročili Poljski, kjea
žlahtno krzno ovac karakul, | »Cenijo, da bo do leta 1980
Namibija zmogla kriti 10 co 15 odstotkov energetskih potreb zahodnih industrijskih dežel.«
Barthold ugotavlja intenzivnejše izkoriščanje diamant, nih rudnikov v zadnjem času. Zaloge diamantov so skrbno varovana 1 skrivnost, rudniki pa spričo zastraženo-sti »država v državi«. Naglico pri kopanju diamantov si Barthold razlaga z željo tu. jih družb — predvsem glavne, Consolidated Diamond Mineš — kar se da hitro in temeljito izčrpati koncesijo, še preden bo Namibija postala neodvisna.
Letni profiti Consolidated Diamond Mineš zdaleč pre segajo vrednost investiranega kapitala in prispevajo največji delež k dobičkom grupacije De Beers. Tako so leta 1974 iz namibijskih diamantov iztržili 93 milijonov dolarjev, kar je znpslo 53 odstotkov vseh profitov.
Namibijsko rudno bogast vo obvladujejo štiri velike rudarske družbe, v katerih je glavni delež britanskega, ame riškega in — na tretjem me stu — južnoafriškega kapitala.
Avtor študije navaja med drugim predvsem naslednja neskladja:
Beli priseljenci, najprej — do 1914 Nemci, nato pred vsem Južni Afričani — so si »zagotovili zase najboljšo ln z vidika profitov najdonos nejšo zemljo, pač glede na njihovo znanje in raven njihove tehnologije.«
Rezervati za Afričane sploh niso povezani z železniškim omrežjem, ki je sicer dobro razvito. Cestne povezave so delne in neustrezne. Rezervati ne premorejo cest, ki bi bile prehodne vse leto. Toda: »Zanemarjenost prometnega omrežja je samo eno od znamenj splošne zapostavljenosti rezervatov.«
Ker se domače prebival stvo preživlja domala izključno z živinorejo, je od prodaje živine in mesa bistveno odvisna njihova živ ljenjska raven. Toda Južna
11 odstotkov pa na govedo in meso.
Kar zadeva rudnine, so dolgo vrsto let prevladovali diamanti, ki so po vrednosti nanesli do dveh tretjini,izv«-, za. Toda že prihodnje leto, napoveduje Barthold, bp ,JW prvem mestu uranov oksid.
Zakladnica rudnin
Kako bogata je Namibija z rudninami, kažejo naslednji podatki za leto 1973: te. daj je premogla en odstotek ali več zalog naslednjih mineralov:	arzena, diamantov,
urana (po pet odstotkov), srebra (2%), kadmija in cin ka (po en odstotek). Temu je potrebno dodati še po membne zaloge, bakra, svinca, kositra, vanadija, tung stena, litija in soli.
Ali z drugimi besedami: še pred odprtjem številnih bogatih rudnikov urana je bila Namibija četrti največjd proizvajalec rudnin v Afriki, za Južno Afriko, Zairom In Zambijo.
Perspektiva je po mnenju zahodnonemškega ekonomi, sta še veliko bolj obetavna.
so mu sodili in ga usmrtili leta 1951. Akcija je trajala namesto tri kar 28 dni, od 19. aprila do poznega veče ra 16. maja 1943, ko so um čili štabni bunker židovsue borbene organizacije v ulici Mila. Za naciste je bilo to podaljšanje vojne eden naj hujših idejnih in vojaških porazov, ki je ovrgel »znan stvene« trditve o superiornosti arijevcev in židovski sira hopetnosti.
Eno najpretresljivejših pri čevanj o tem zločinu je ne davno objavljena knjiga polj skega novinarja Mierczysla wa Moczarskega »Pogovori s krvnikom«. Moczarskega so v povojnih stalinskih časih po krivici obtožili kontrare volucionarne dejavnosti in ga zaprli v isto celico z genera lom Stroopom, kasneje pa so ga izpustili in rehabilitirali. Ta novinar je objavil zapiske pogovorov s »krvni kom Varšave«, ki Je podrob no opisal zločine v getu in .
priznal, da so med »veliko Arrika sistematično prepreču-
akcijo« ubili okoli 70.000 2i dav.
»Pogovore s krvnikom« |e v režiji Andrzeja Wayde upri zoril mali oder varšavskega gledališča »Teater Povvszec bni«. To je bila v zadnjem času ena najbolje obiskova nih predstav in vstopnice si je bilo treba zagotoviti za dva do tri mesece vnaprej
V okviru proslave 35-letnlce vstaje v varšavskem getu so poleg mnogih žalnih In dru gih slovesnostih v bloku 27 nekdanjega zloglasnega tabo rlšča v Osvviencimu odprli no vo postavitev stalne razstave o trpljehju Zidov v času na cističnega terorja v Evropi
ILIJA MARINKOVIČ
Je razvoj predelovalne industrije v deželi sami. Tako Barthold navaja, da 70 do 85 odstotkov letne prireje živine za trg (od 330.000 do 435.000 glav) živo prepe ljejo v južnoafriške klavni ce. To je neekonomično tn drago, vendar ne v škodo Južne Afrike. S tem ohra njajo klavnice polno zapo Siene ln predelava razumlji vo prinaša dodatne dobičke Pa Se Južnoafriške železnice zaslužijo pri tem: vagoni se ne vračajo prazni.
Podobno, a hujše je z ribi štvom Razen mezd za ribi če in delavce v tovarnah konserv ne ostane v Nami biji noben dohodek od ulo va in predelave rib.
Zavestno zaviranje razvoja
Posledice te in drugačne zapostavljenosti devetih desetin afriškega prebivalstva povzema Barthold takole:
»Mentaliteta, ideologija in zakonski ukrepi sistema apartheida, ki jih je Nami biji vsilila južnoafriška vla da, so pripeljali do sedanjih razmer, kjer med ne-belim prebivalstvom skorajda nt modernih kmetov, nobenih kvalificiranih1 delavčev, nobenih obrtnikov, razen med etničnimi skupinami colo reds in Basters, in nobene ga upravnega osebja za trgovino in administracijo, in drugič — kar je tesno povezano s prvim — kupna moč je zavoljo vsega tega komaj omembe vredna «
Avtor opozarja na izrazite »značilnosti kolonialne trgovine«: surovine menjajo za gotove izdelke. Rudarstvo in ribištvo sta razen nekaj nepomembnih izjem v rokah tujih, čezmorskih in južnoafriških družb, za ravnanje le-teh pa je značilno:
1.	pri pridobivanju surovin so pripravljene povzročiti dolgoročno gospodarsko in ekološko škodo v prid kratkoročnih gospodarskih pred nosti;
2.	pičlo so zainteresirane na postavitvi tovarn ln na prav za dodelavo in predelavo surovin v Namibiji sami;
3.	kapital investirajo v Na mibijo torej samo zato, da bi zagotovili in razširili zmogljivosti za ekstrakcijo surovin; predelava je omejena praviloma samo na tako, ki znižuje prevozne stroške; vse druge faze opravijo v čez morskih deželah In čedalje bolj v Južni Afriki;
4.	spričo vsega tega trans-ferirajo pretežno večino v Namibiji doseženih profitov na tuje ali doma kujejo dobičke s predelavo iz Namibije uvoženih surovin.<
Skratka, pravi Wolfgang Schneider Barthold, Namlbi ja ne samo Izgublja dobiček ki bi ga imela od predelave surovin doma, marveč izgublja tudi profite od pridobi vanja surovin, transferi rane na tuje — torej nima kapitala, ki ga nujno potrebuje za razvojne potrebe.
Poglavitna misel, ki jo izvede Barthold, je: »Namibija lahko premaga neugoden go spodarski položaj, ki je po sledica vključenosti v južno afriško gospodarstvo samo, če dobi vlado, prosto južno afriškega vpliva, ki bo lah ko odpravila apartheid in znala zmanjšati gospodarsko odvisnost dežele.«
To odvisnost je možno zmanjšati alt celo odstraniti, nasprotno od trditev južnoafriške vlade:	»Poglavitni
vzrok, da namibijski gospo darskl potencial ni izkoriščen v prid dežele, tiči v politiki južnoafriške vlade; ta poli tika je tudi vzrok politično pogojenih ozkih grl, ki pre prečujejo razvoj ter gospodarskih vezi, ki so Namibiji v škodo. Ravno s tako poli tiko pa južnoafriška vlada ustvarja argumente, ki jih potrebuje za opravičevanje nadaljnjih intervencij v Na miblji.«
J02E ŠIRCELJ
Začeteksprememb
Na Kitajskem prvi koraki sodelovanja delavcev v upravljanju — Nagrajevanje po delu — Uspehi v proizvodnji
PEKING, 17. aprila — »Delavci morijo sodelovati v upravljanju gospodarstva, funkcionarji pa v proizvodnem delu,« nam je dejal v neki pekinški tovarni namestnik partijskega sekretarja Cao Ciun-čing. To ni nova formula, saj jo je bilo mogoče na Kitajskem slišati že prej.
Vendar pa so sedaj novi poskusi, da bi te ideje uresničili v praksi. V tovarni generatorjev in turbin v Pekingu so v vsakem obratu ustanovili »skupine delavcev za sodelovanje v upravljanju«. Te skupine, v katerih je tretjina delavcev vsakega obrata, so si razdelile obveznosti, tako da se ena skupina ukvarja s statističnim delom, druga z organizacijo družbenega življenja in standarda, tretja z vprašanji kvalitete v proizvodnji, četrta s strojnim parkom, peta z plovnimi normami, šesta z varnostjo Itd. V vsaki skupini je osem delavcev, ki jih izvolijo za mandatno dobo enega leta. Delo vseh skupin pa usklajuje »obratna skupina delavcev za upravljanje«. Kako pravzaprav delavci upravljajo, smo vprašali partijskega delavca, enega od peterice funkcionarjev skupine, ki dva dneva na teden zapusti svojo pisarno in dela v proizvodnji.
Iz odgovora smo lahko sklepali, da je za zdaj sode lovanje delavcev v upravljanju Se bolj posvetovalno. »Pod vodstvom partije delavci zbirajo mnenja drugih delavcev in o tem poročajo par tijskt organizaciji, ki sprejema odločitve.« Delavci ime jo možnost, da povedo svoje mnenje pred sprejemanjem odločitev o proizvodnem planu, o imenovanju direktorja itd. Vsake tri mesece, ima direktor sestanke z delavci, na katerih govorijo o delovnih obveznostih, od delavcev pa pričakujejo določene predloge. Na teh sestankih sprejemajo tudi predloge o stimulativnem nagrajevanju, kakor tudi o napredovanju delavcev Iz nižjega v višji plačilni razred, odločitve pa so še vedno prepuščene direktorju.
V zadnjih mesecih so v stotih podjetjih širom po Kitajski začeli eksperimentalno uvajati bolj stimulativne ob-
like nagrajevanja delavcev. V Pekingu te oblike uvajajo že v celi vrsti kolektivov, po juniju pa naj bi vsa podjetja prešla na nagrajevanje po rezultatih dela. Tisk je zadnji čas poln člankov, v katerih pojasnjujejo posamezne Izkušnje o sprejemanju novih oblik nagrajevanja.
Dnevnik »Kvan Min 21 Bao« je pred nekaj dnevi pi sal o izkušnjah nekega delavca v premogovniku, ki je »plače povezoval s količino proizvodnje«. Po pisanju ki tajskega lista je bila neposredna posledica takšnega na čela nagrajevanja dvig »soci alističnega navdušenja mno žic, napredek v proizvodnji, izboljšanje življenjskega standarda delavcev, kakor tudi medsebojnih odnosov med de lavci.« Odkar so v tem rud niku začeli uporabljati sistem nagrajevanja po učinku, ne nehno presegajo proizvodne načrte, hkrati pa se zmanjšuje število delavcev. Pokazalo se je, da je skoraj vsak četrti delavec preveč, zato so jih premestili na druga, ustreznejša mesta. V tem času se je proizvodnja povečala za 41 odstotkov, delavske plače so se povečale za okrog 35 odstotkov, rudnik pa je dal državi za okrog 37 odstotkov več sredstev kot prej, poleg tega pa se je učinkovitost dela povečala za okrog 65 odstotkov.
Takšnih primerov je še veliko, kitajski tisk pa o njih piše zato, da bi tudi druga podjetja in tovarne spodbu dili da bi sprejele podobne oblike nagrajevanja. Seveda pa ta proces, ki se je šele začel, ne poteka brez problemov. Največje ovire so »na kopičene stare dogme«, ki so jih leta vsiljevali delavskemu razredu: vse do pred kratkim so nagrajevanje po delu oce njevali kot »revizionizem«, tiste pa, ki so se zavzemali za stimulacijo dobrih proizvod-
nih rezultatov, so obtoževali kot »kapitalistične pristaše.«
ALEKSANDAR NOVACIC
,Kampučija 78‘ na francoski televiziji
Obisk jugoslovanskih časnikarjev je novinarski dogodek leta
OD NASEDA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 20 aprila - Novi. narski dogodek zadnjih let — oziroma »scoop« v žargonu — je po splošni sodbi štirinajstdnevni obisk skupine jugoslovanskih novinarjev v Kampučiji. Po tistem, ko je ves francoski tisk obširno povzemal pisanje jugoslovanskih posebnih poročevalcev, je bila z veliko reklamo napovedana od. daja Nikole V.itoroviča »Kampučija 1978«, ki jo je francoska televizija sinoči predvajala na drugem programu.
Pred tem Je bil Nikola VI-torovič gost na centralni francoski radijsk' postaji »France-tnter«. kjer je v najbolj poslu-I šanlh poročilih odgovarjal na telefonska vprašanja poslušalcev Njegov film o današnji Kambodži, kjer od aprila 1975 ni bilo »nobenega zahodnega novinarja«, so predvajali v okviru redne oddaje »Vprašanja našega časa«, potem pa je bila še razprava med Vi-torovičem ter nekaj poznavalci Kambodže in ubežniki iz te dežele
Nikola Vitorovič je predvsem poudaril, da je bil obisk jugoslovanskih novinarjev mogoč zaradi neuvrščene politike Jugoslavije in da so reportaže jugoslovanskih novinarjev po eni strani veliko razkrit ie te nenavadne dežele, po drugi strani pa prvo znamenje da se doslej tako vase zaprti režim le odpira svetu.
STANE IVANC
V novi čilski vladi enajst civilistov in pet generalov — »Etapa demokratizacije« — Ozadje Pinochetovih potez
OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEHIKI
CIUDAD MEXlCO, 18. aprila — Sredstva obveščanja, ki Jim je bilo veliko do takšne publicitete, so obesila na veliki zvon spremembo, ki so jo bili dramatično pripravljali in napovedovali in jo tudi spektakularno izvedli. Čile je minuli teden dobil novo »vlado«, sestavljeno iz 11 civilistov in le petih ministrov v generalski!' uniformah.
Potem ko so marča delno ukinili policijsko uro, ki so jo uvedli prvi dan po vojaškem udaru leta 1973 (pešcem je zdaj v Čilu zagotov. ljena svoboda gibanja vso noč, za avtomobilski promet pa še vedno velja prepoved od druge do pol šeste ure zjutraj), je.Augusto Pinochet te dni izvedel več pomemb nih sprememb v vrstah ministrov, ki po njegovem scenariju in navodilih vodijo Čile. Iz dosedanjega kabineta je odslovil nekaj visokih oficirjev, na njihova mesta pa je postavil ljudi, ki ne pripadajo nobeni izmed vojaških formacij. Civilisti imajo zdaj »v svojih rokah« ministrstvo za notranje zadeve, zunanje zadeve, gospodarstvo, finance, pravosodje, javna dela, kmetijstvo, delo, rudarstvo, stanovanja in promet, vojska pa še vedno nadzoruje obrambo, izobraževanje, kolonizacijo ozemelj in zdravstvo, ohranila pa je tudi položaj vladnega generalnega sekretarja. Rokado v Sanuagu je spremljala priložnostna Pinochetova izjava o »novi etapi na poti demokratizacije Čila« In napoved »novih podobnih korakov«, med katerimi Je, kot poudarjajo, najpomembnejša izpustitev političnih zapornikov (Pinochet pravi, da jih ni več kot 109 in da bodo vsi v kratkem lahko izbirali, ali hočejo še naprej ostati za rešetkami ali pa se izselita v tujino) in sprejetje nove ustave (ustrezna komisija naj bi izdelala predlog tega dokumenta do 21. maja, nato pa oodo o njem odločali na referendumu, ki bo leta 1979 ali 1980).
ta položaj imenovali civilista, zdaj v Santiagu poudarjajo kot najmočnejši adut in najbolj očitno znamenje »zagnanega procesa demokratizacije«.
V ozadju te najnovejše pro pagandne ofenzive :z Santia ga pa so tudi nekatere po drobnosti, ki jih ne omenja jo, pač pa je z njihovo pomočjo mogoče spoznati in oceniti osbriost 39- letnega pravnika, k' so mu čilski generali zaupali enega od dveh
ATJGUSTO PINOCHET: Novi ukrepi »demokratiza-oije«
najpomembnejših ministrstev v državi. Četudi eden naj, j mlajših v kabinetu, se je Femandez v teh petih letih (od strmoglavljenja Allendeja in prihoda hunte) že precej »uveljavil«, zlasti kot minister za delo ln nacionalni »generalni nadzornik«.
Po mnenju, ki ga je bilo i te dni slišati v krogih čil skih komunistov — emigran-
tov v Mehiki, stoji Sergio Femandez na tistih reakcionarnih pozicijah kot general Pinochet (če že ne še bolj reakcionarnih) in se je vzpel, ker je doslej brez ugovora izvrševal vse ukaze svojega gospodarja. To še posebej velja za obdobje konec minulega in v začetku letošnjega leta, ko se je še posebej »izkazal« med pripravami in potekom referenduma, s katerim si je hunta zagotovila »nacionalno ratifikacijo« svoje notranje tn mednarodne politike.
Ne gre si torej delati utvar: imena ln položaji so se spremenili, politika m opredelitve pa so ostale iste. Pač pa se vsiljuje vprašanje, ki terja pojasnilo — zakaj se je Pinochet za to rokado odločil prav v tem hipu in v kolikšni meri mu bo to pomagalo ohraniti položaj, ki je čedalje bolj majav?
Ob domačih tekočih težavah, ki so čedalje nujše, se je čilska vojaška hunta v zadnjem času zapletla tudi v spor z Bolivijo in Argentino, kar je postavilo v novo luč njeno moč ln poti, za Katere se je neprekliono odločila. Poleg tega je v najožjem vodstvu oboroženih sil zadnje mesece prišlo do polarizacije sil in zahtev po pospešitvi procesa institucio-nalizacije režima in novega vsiljenega sistema, ki bi med drugim sprožila tudi spremembo celotne vladajoče garniture s Pinochetom na čelu.
In končno, zadnji udarec — nedavni razplet »alere Le-telier«, ki Je prinesel neizpod-bitne dokaze o odgovornosti Santiaga za umor Divšega Allendejevega ministra ln enega najvidnejših predstavnikov čilske politične emigracije Orlanda Leteliera (septembra 1976 v Washingtonu).
SLOBODAN PAVLOVIČ
V teh zadnjih čilskih pretresih je brez dvoma največ pozornosti vzbudilo imenovanje odvetnika Sergia Fernan-deza za novega notranjega ministra — položaj, ki ima spričo razmer v tej državi in razmerja sil v vrhu »specifično težo« premiera tn ene najbolj vplivnih osrtmosti zu. naj nedotakljive vladajoče hunte. Prav dejstvo, da so namesto vojaške osebnosti na
»GAAAAACy\AAA/NAAAA/7WVWVVWVW7SA/WWVW7VWW.
BERITE
REVIJO

PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA
m f, v ■" ■ - ■ |
Marelice spet v ospredju
Za nekoč znamenite, pred kratkim pa pozabljene pišečke marelice se vse bolj zanimajo strokovnjaki — Načrtna priprava sadik za plantažne nasade
Pl-šEGE, 17. aprila — Na valovita pobočja pod Orlico jc že dahnila pomlad, čeprav se med cvetoča drevesa prav te dni mešajo tudi velike snežne zaplate. Po prostranih vinogradih so ljudje že opravili prva dela, kajti očesca se vse bolj napenjajo in iz tal navzgor se iz dneva v dan živahueje pretakajo življenjski sokovi.
Ob toplejšem vremenu se bodo iz poganjkov izvili listi in drobni grozdiii, v prebujajoči se naravi pa medtem že odovetajo tudi visoka drevesa. Marelice so to, brezimne, bi V-m lahko rekli, in ed’ne te vrste v Sloveniji so. Umaknile so se na obrobje vinogradov, pod značilne sl i e hiše ali ob mejaške poti.
Zlasti okrog Pavlove vasi pritegujejo pogled velike krošnje in debela skrivenčena debla, ki dajejo slutiti, da so za njimi mnoga viharna j ta. »Pišečke« marelice pa še vedno rode in dajejo kljub visoki starosti — mnogo stoletnic je med njimi - izredno lepe in aromatične sadove. Področje že desetletja slovi po okusnih sadežih, saj še ni dolgo tega, o 'kar so se proti Pišecam nav. zdol vili vozovi, do vrha nalo. ženi z rdečerumenimi marelicami.
De • s je položaj precej drugačen: mnogo dreves so izruvali ali potrgali spomladanski vetrovi, mladi se odločajo za donosnejše kulture, izostajala pa je tudi skrb širše družbene skupnosti. Tej trditvi znajo pritegniti tudi domačini
mogočna drevesa. Ker je cepljenje moj konjiček, sem na Remihovo podlago vzgojil nekaj deves, bilo je to ob mladem mesecu, in marelice lepo uspevajo. Podobne izkušnje imam tudi z drugimi cepiči. Mislim, da to pogojuje tudi ugodna lega, saj so naši griči dobto zaščiteni pred severnimi vetrovi.«
Da so Pišece s svojo okolico najtoplejši kraj Posavja, trdi tudi 70-letni Alojz Kene. Iz razgovora je mogoče zaznati, da je izkušen sadjar, to pa nekoliko kasneje potrdi tudi sam: »Menda sem med prvimi absolventi kmetijske šole na Grmu, kasneje pa sem prakticiral še v Mariboru. Sam sem ugotovil, da je naše okolje primemo za vzgojo marelic. Podobno kot češnje uspevajo po grebenih, skopati je treba ie dovolj globoko jamo, ali pa drevesce vsaditi na zrigolan teren. Potem so uspevale prepuščene same sebi. brez obrezovanja in gnojenja.«
Podobnega mnenja je Marija Sušnik, kmetijski tehnik, ki je doma iz bližnjega kraja, za-
kajti le starejši še z ljubez- nimanje za bodočnost mareli-nijo skrbijo za svoje marelice, ce pa jo je povsem prevzelo:
Med njimi je tudi Rudi Ver. stovšek iz Pavlove vasi, 66-let-ni samouki sadjar. »2e ko sem prišel na domačijo, so bila to
»Pod Silovcem je posebno ugodna mikroklima, s severa in zahoda je kotlina zaprta pred zimskimi in zgodnjespo-
mladanskimi vetrovi, pa tudi povprečna temperatura je tod višja kot drugje.«
In kaj pravijo na take izkušnje in bolj ali manj osebna mnenja strokovnjaki? Ing. Darko Jelčič t Otljukove gore, ki je pustil zaposlitev in se posvetil sadjarstvu, ve povedati, da brežiška Agrarm že dlje časa pripravlja rešitev »pišečke« marelice, vendar sama za raziskovalno nalogo nima dovolj sredstev. Dosegli pa so, da je to postala naloga katedre za sadjarstvo pri Biološki fakulteti Ljubljana, sredstva pa naj bi zagotovila še republiška Raziskovalna skupnost. »Predvsem bo potrebno ugotoviti klimatske pogoje na dovolj celovitem območju, ki sega vse od Orešja pri Bizeljskem do Zdol, to pa pomeni strokovno raziskavo lege, temperature sončnih dni, padavin, sestavo tal, odnos do podlag, sort in klime. 2al že precej zamujamo, kajti od 22 ma tičnjakov so ostali le še trije, delo pa je pred desetletjem zastavil pravzaprav že inž. Dragan Honzak. Vokviru Agra-rie Brežice smo lani že cepili 250 podlag na slive remih, bi-strica in majdača ter iz kolekcije v Goriških Brdih.«
Tako, je že nastal zametek drevesnice, ugotoviti pa bo treba seveda še, katera sorta
NOVE CESTE
Počasni kilometri
Lani so posodobili 314 kilometrov cest — Več težav s soglasji kot z denarjem — Novi odseki nastajajo počasi
LJUBLJANA, 18. aprila — O delih na naših cestah najraje sodimo po tein, koliko novih prometnic nam uspe zgraditi vsako leto. V republiški skupnosti za ceste se upravičeno pohvalijo, da toliko rekonstrukcij in modernizacij cest kot lani še ni bilo (lani na 314 kilometrih cest, od tega na manj razvitih območjih na 104 kilometrih). Vendar tudi sami priznavajo, da se z novogradnjami ne kaže postavljati, l*rl tem za enkrat ni šlo toliko za denarno plat, temveč bolj za očitno zamujanje pri vsem, kar neko novo cesto spremlja, od pridobivanja različnih soglasij naprej.
Gradnjo novih cest v Sloveniji bi morali nenehno primerjati s tem, kar so lami potrdili delegati v zvezni oziroma v republiških in pokrajinskih skupščinah. V dogovoru o osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj magistralnih cest v obdobju 1976 do 1980 je namreč zapisano
posojilo.
Poznamo slabe prometne razmere na sedanji poti med Ljubljano m Klanjem. Zato je tembolj očitno, da avtocesta med Naklom ter Ljubljano sodi med potrebnejše. Zanjo pravkar izdelujejo glavni projekt. Prav tako je izdelana vsa investicijsko tehnična doku
bi najbolje uspevala, kdaj bi veljalo cepiti, kako je z gno-jenjem, škodljivci in vplivi mikroklime na rast marelice, in morda še kaj, da bodo razjasnjene mnoge domneve in izbrana vrsta, ki bo sodila na plantažne nasade.
Take, predvsem praktične zaključke ima v mislih tudi Jože Vovk, vodja pospeševalne službe pri TOK Avrarie Brežice. »Pišeoka« marelica — strokovnjaki menijo, da gre za tip ogrske marelice — naj bi namreč dajala sadeže za vlaganje, uživanja in predelavo, zanjo pa že zdaj kaže zanimanje ajdovski Fructal. Zanimanje zasebnih kmetovalcev, industrije in trgovine pa bo prišlo šele tedaj, ko bo zadeva zrela za plantažne nasade, ki bodo morali dajati vsaj toliko, kot, denimo, vinska trta. Do tega pa bo mogoče, kot že rečeno, priti le s strokovnimi raziskavami, zato pomoč širše družbene skupnosti ne bo smela več izostati.
Ne bi se namreč več smel ponoviti čas izpred poldruge, ga desetletja, ko smo kupova. li neproučene sadike z juga, ki so zaradi vegetativne podlage propadle, in je v sadovnjaku od stotih ostalo te še 5 do 10 dreves.
Marelica je vse bolj iskan sadež, zato bi ao »nove pišeč-ke« marelice morali priti le tako, da bi izhajali iz podlag in sort, ki že sedaj uspevajo na tem področju.
VLADO PODGORŠEK
da bodo v tem času v Sloveni- mentacija in že opravljen
....	,	.. . .1 .	„ I_ l..l,nniial»4	rvalr	OU
tudi
ji zgradili ali pa bodo v teku dela, ki se vključujejo v traso avtoceste Bratstva in enotnosti (Karavanke Gevgelija) To pa, pomeni da sem vštevamo predor skozi Karavanke, avtocesto Naklo—Ljubljana, Crnu-če—Dolg! most ter Dolgi most —Škofljica. Za te ceste so ocenili investicijske stroške na dobrih šest milijard dinarjev. Zlasti zaradi Osimskega sporazuma pa je v tem dokumen tu govor tudi o nekaterih drugih cestah, tako Razdrto—Sežana—državna meja, Ravne— Kambreško tei Solkan—Brda, za katere bi bilo treba dodati še 1,8 milijarde dinarjev.
Cestnega denarja kljub ogromnim zneskom gotovo ne bo dovolj za širokopotezne načrte, kamor je seveda treba všteti še prav tako velik del, ki ga odštejemo za rekonstrukcije in vzdrževanje naših cest. Zato se kaže ozreti po tem, na kaj lahko do leta 1980 v resnici računamo, če se bo do izpolnile napovedi republi-ške skupnost) za ceste.
Za predoi Karavanke je v izdelavi investicijsko-tehnična dokumentacija, tako da bi ga predvidoma pričeli graditi na slednje leto Skupaj ga bosta gradila Slovenija ter Avstrija, prj tem pa naj bi zagotovili 40 odstotkov lastnih sredstev, drugo pa bi bila tuja posojila. Skozenj naj bi se zapeljali leta 1983.
Leta 1978 je bil pri MB pri-javljen odsek obvozne ceste Črnuče—Dolgi most,—Rudnik —Škofljica, ki ga brez ustreznega posojila ne bi zmogli sami zgraditi. Mednarodna banka je del te ceste že uvrstila v svoje devete posojilo, In bo s tem sofinancirala najprej gradnjo štiripasovnice od Celovške ceste do Dolgega mo stu oziroma Brezovice. Dela bodo stekla še letos, računajo pa, da Jih bodo sklenili 1980 leta Ob tem je že tudi misija MB predlagala, da bi v enaj stena posojilu banka odmerila posojilo za dela na odseku Dolgi most—Rudnik. Dela bi se tako lahko pričela leta 1980, medterr ko je bolj nego tova usoda ceste od Rudnika do Škofljice Ob tem se je ponudila tudi možnost, da bi morebiti ljubljansko južno ob voznico pričeli graditi celo ? prihodnje leto Tako namreč lahko razumemo tudi prve po govore z evropsko investicij sko banko, ki bi za to cesto mogoče že letos odobrila svoje
lokacijski postopek za avtocesto Razdrto—Sežana—državna meja Čeprav je ta odsek omenjen tudi v Osimskem sporazumu, pa je v glavnem odvisno od mednarodnih posojil, kdaj ga bodo pričeli graditi. Republiška skupnost 'za ceste namreč nima v svojem planu do leta 1980 za to avtocesto nikakršnih sredstev, slabo pa kaže tudi s posojili. Tako vsaj letos m prihodnje leto gradnje skorajda še ne bo mogoče pričeti.
Dosti časa se že govori, da bi bilo potrebno na cesti Ljubljana—Bregana zgraditi vsaj nekaj dodatnih pasov na nuj-ših klancih Tega se seveda zavedajo tudi v skupnosti za ceste, toda za rekonstrukcijo ui dodatne pasove nimajo denarja, saj gre za velike zne ske Rekonstruirati bi namreč morali večje vzpone (višnje gorski klanec, odsek Bič— Trebnje, vzpone pod Hmeljni-komi Vendar pa že izdeluje-jo glavni projekt rekonstrukcije klancev tei glavni projekt dveh dodatnih voznih pasov, ki bosta ob koncu spremenila sedanjo dvopasovnico v pravo štiripasovno avtocesto
Glede na osimski sporazum je za cesto Kambreško—Livek izdelana idejna študija možnih variant tei idejni projekt za prestavitev dela ceste na odseku Bukova ježa—Dolenje Ravne Prav tako so že pnpra vili Idejno študijo možnih raz. ličic cestne povezave med Solkanom m Goriškimi Brdi po južnem pobočju Sabotina Prj mejnem prehodu Vrtojba je izdelan glavni projekt ceste od meje do priključka na cesto Nova Gorica—Sežana in ima jo že tudi lokacijsko dovoljenje. Vendar pa še niso uspeli pripravit) glavnega projekta mejne ploščadi m objektov na njej Prva etapa izgradnje pre-hoda naj bi sicer stekla še v tem polletju vendar bodo morali hitreje priti do Končnega dogovora ob spornih vpraša njih, kdo vse naj sodeluje pri financiranju komunalne in cestne infrastrukture na tem prehodu.
Nared ie glavni projekt avtoceste med Novo Gorico (Vrtojbo) ter Seli idejni projekt pa za odsek Selar-Razdrto Vendarle ie delo na tej avto cesti povserr odvisno od tega če bodo na voljo tudi tuja po sojila Prav tako še m preveč jasno, kake bodo uredili cest no avezo med Trstom—Kozi-
no, Rupo in Reko. Na Hrva škem namreč predlagajo, naj bi to bila pravcata avtocesta, medtem ko je v slovenskem planu le rekonstrukcija ceste na posameznih odsekih Slovenska skupnost za ceste drugače predlaga, da bi kazalo graditi avtocesto med Divačo, Ribnico in.Rupo,,^
Na štajerskem delu slovenskega cestnega križa bo do konca tega desetletja rekonstruiran sedanji mejni prehod Šentilj, pričeli pa bodo tudi gradnjo hitre ceste skozi Ma ribor na odseku Pesnica—Hoče.
Seveda pa ne bi smeli pozabiti več novih pridobitev za lažji ur varnejši promet Tako bodo letos in v prihodnje mar sikaj postorili na nekaterih ljubljanskih in celjskih cestah, oziroma tam, kjer se je cestna skupnost dogovorila s posameznimi občinami o skupnih naložbah za ceste (obalna cesta, cestno omrežje v Kranju in podobno).
STOJAN 2ITKO
Fest
amaterskih
filmov
Organizirala sta ga krožek Zarja in atelje animiranega filma
IZOLA, 18. aprila — Sinoči sta v izolskem kulturnem domu filmski krožek Zarja in koprski atelje animiranega filma organizirala prvi Fest amaterskih kratkih filmov pri nas. Program, ki ga obsega »Festaf«, je obetaven in pomeni nov korak v spodbujanju razvoja slovenskih amaterskih filjr^iov.
V Izoli so se lahko že pred več kot desetimi leti poliva lili z izkušnjami,- ,ki so, Ji, pridobili ob filmanju krat kih amaterskih aninnranii. filmov. Prve korake so naredili pionirji osnovne šolt Vojka Smuča, ko se že let. 1965 pod vodstvom in na pobudo Kenija Steinbaherja ustanovili filmski krožek Zarja. Prvi kratki film so posneli leta 1967, leto pozneje pa je v njihovem krožku nasta la prva risanka v Slovenij Sledila je vrsta kratkih fi mov, ki so dosegli najrazličnejše uspehe in nagrade na vrsti festivalov in tekmovanj.
BORIS ŠULIGOJ
Sodobni
dosežki
kmetijstva
Kranjski kmetijski in gozdarski sejem končan — Več sejemskih kupčij
KRANJ, 17. aprila — Sinoči so zaprli 17. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem, Id si ga. je v desetih dneh, kljub slabemu vremenu, ogledalo 56.000 obiskovalcev. To je 10.000 ljudi manj kot so predvidevali. Ugodnejši pa so podatki o prodanem blagu in sklenjenih kupčijah.
Po doslej ugotovljenih podatkih je 461 razstavi jalcev, med njimi 216 iz tujine, sklenilo kupoprodajne pogodbe ali pa prodalo na sejmu razstavljeno kmetijsko mehanizacijo, živino, prehrambene I in druge izdelke v vrednosti 530 milijonov dinarjev. Pi-vo letošnjo sejemsko prireditev v Kranju je obiskalo več strokovnih delegacij iz domovine in tujine (sinoči ob zaprtju sejma delegacija zveznega sekretariata za kmetijstvo in zvezne gospodarske zbornice). Prvič odkar se v Kranju ukvarjajo s sejemsko dejavnostjo, so za kakovost razstavljenih mlečnih sirov, sodobne kmetijske mehanizacije in goveje živine podelili zlata, srebrna in bronasta odličja Gorenjskega sejma. Medtem, ko so bile razstavljene ovce prodane že prvi sejemski dan — namen tovrstne razstave je bil spodbujanje ovčjereje na Gorenjskem, kjer je sedaj le še 3.500-glava čreda drobnice — so v soboto prodali osem glav kakovostne plemenske goveje živine črnobele in lisaste pasme. Tako je dobil sejem tudi obliko živinorejskega Izpred dvajsetih let, ko so v Naklem zadnjič na Gorenjskem pripravili prodajni sejem živine. S posebno diplomo so na sejmu nagradili posestvo Poljče kranjskega kombinata in kmeta Franca Sokliča z Bleda kot najboljšega rejca.
Ker je bilo na Gorenjskem sejmu razstavljenih več novosti kmetijske mehanizacije, ki bodo prikazane na osrednjem jugoslovanskem sejmu v Novem Sadu, so že v Kranju kanadskemu proizvajalcu Balthes samohodnega sadilnika in obiralnika, za-hodnonemškemu univerzalnemu traktorju s priključki za delo v strmih gozdovih in vinogradih firme Holder, proizvajalcu priključkov za mercedesov unimog, kranjskemu kmetijskemu kombinatu za novo škropilnico umetnih gnoji Lin žalskemu Hmezadu za stroj za pogozdova nje in sajenje, prisodili zlato plaketo kranjske sejemske organizacije. Enaka priznanja so dobile Ljubljanske mlekarne za sir posavec, kranjska mlekarna za sir gaudo, Mariborske mlekarne za sir »mini desert«, mehki sir »camembert« proizvajalca Sirius iz Avstrije ter kombinat Belje za sir special. Po leg razstave sodobne kmetijske mehanizacije in mlečnih sirov- je največja pozornost med obiskovalci veljala čebelarski in gozdarski razstavi.
PETER POTOČNIK
iZBRANA FOTOGRAFIJA
Od Vrhnike do Ljubljane pa spet v kolonah
LJUBLJANA, 17. aprila — Dokler ne bo naslednje leto stekel promet tudi po podaljšku avtoceste od Vrhnike proti ljubljanskemu Dolgemu mostu, se bomo še vedno naglo vozili od Razdrtega do Vrhnike (na sliki), nato pa se zlagoma pomikali do Ljubljane. Vendar pa je vse tešče videti mnogo vozil tudi po stari cesti, saj ,je brez gnete vožnja po njej v resnici prijetna. Vendarle pa podatki republiške skupnosti za ceste kažejo, da so na avtocesti med Razdrtim in Vrhniko lani zbrali 66,7 milijona dinarjev cestnine od 4,204.042 različnih vozil. Na polovični avtocesti Hoče—Arja vas pa so lani iztržili 23,1 milijona dinarjev cestnine, saj je to cesto prepeljalo 2.400.833 vozil. Lani je namreč v povprečju vsak dan prepeljalo avtocesto Razdrto—Vrhnika 11.517 vozil Hoče—Arja vas pa 6.577 vozil.
S. t.
Foto: Janez Zrnec
Na izlet udobno z vlakom
Železničarski »nočni skok« tudi v Bar, na Djerdap, v Grčijo, na Sicilijo, v Rim, Pariz in Benetke — Brez kolon na cestah je prav gotovo udobneje
LJUBLJANA, 18. aprila — »Atek, kdaj sc bomo peljali z vlakom? Kdaj?«, me je iz tedna v teden dobra tri leta obdelovala naša najmlajša nadobudnica, dokler ni končno prišel tisti dan, ko smo se končno odločili, se zapeljali na ljubljansko železniško postajo In sedli na vlak. pravzaprav na mo-torko in se odpeljali v napol neznano.
Spet smo v „modi“
V portoroškem hotelskem podjetju pravijo, da ležišča nikoli ne prodajo dvakrat hkrati — Prehude posledice
PORTOROŽ, 19. aprila — Jugoslavija je spet v modi in spet smo konkurenčni s cenami. Italija in Španija sta podražili vrsto uslug, pri nas pa ni velikih sprememb. Kupna moč nekaterih evropskih držav se je povečala. Neuvrščena Jugoslavija je politično utrjena, notranje varila in mirna. To naj bi bili glavni vzroki za povečan obisk tujih turistov. Nekaterim se zdi to enkratna priložnost in hočejo na vsak način izcediti iz gostov čim več, čeprav zato nimajo vseh pogojev Eden od takih pojavov je tudi ta, da prodaš eno posteljo dvema Ce kdo ne pride, jo ho plačal drugi. Ce pa prideta oba, bo enemu že kako »postlano«.
To se lahko hudo mašču je. Ne samo z odškodnino, ki jo mora hotelsko podjetje plačati opeharjenemu gostu, ampak tudi s slabim glasom, ki si ga s tem nakoplje hotel
V portoroškem Turističnem hotelskem podjetju se dobro zavedajo posledic takega ra vnanja, zato nam je direktoi te OZD Zoro Mihelj pove dal, da tega pri njih niso storili. Nekaj so k temu pripomogle tudi slabe izkušnje iz prav tako konjunktumega leta 1973, ko je bilo v Portorožu nekaj primerov takih turistov ki niso dobili svoje, že plačane sobe.
Sam postopek prodaje ho telskih kapacitet ni enosta ven, saj spremlja prodajo vrsta tudi tveganih posegov Prva težava nastane pri take imenovani »allotment« proda ji - to je prodaja hotelskih kapacitet agencijam. Te lah ko določen čas pred priho dom gosta (v sezoni je to 14 dni) odpovedo tudi vse že kupljene hotelske kapacitete Izkušnje učijo, pravijo turi stični delavci, da od vseh ta ko prodanih zmogljivosti, pri peljejo agencije v povprečju samo od 35—40 odstotkov go , stov. (Pripisati pa je treba,
Za prvo družinsko vožnjo z vlakom nas je navdušilo ne samo dejstvo, da tokrat ne bomo sedli v osebni avto, na avtobus ali v letalo, temveč preprosto dejstvo. da ,bomp., skupno odkrili nekaj novega — vlak, ki tako veše-,lp.,zapiska, ki ima svojo »ce sto«, pred katero obstane ves drug promet. In, da ne pozabim, v roke nam je prišlo tudi z roko napisaho vabilo, opremljeno z zemljevidom krožnega izleta po železnici, kraji in postanki, in nenavadnim pozivom: »Z vlakom na regrat«. Kam? V Most na Soči pri Tolminu in peš na puntarske Mengore in še kam
Čeprav je naša nadobudni ca protestirala, češ da motor-ka še zdaleč ni pravi vlak, ki ima vsaj deset vagonov in Lokomotivo na čelu, se je kaj
Nočni skok v Pariz
Preden je minil teden dni po prvem uspešnem izletu z vlakom, čeprav samo na regrat, sem dobil pred kosilom na mizo šop vabil za prvomajske »lete v Beograd in napfej iv Bar,'do Djerdapa. v Lipico, Benetke, Rim in v Pomp&je, Pariz, Grčijo, na Nizozemsko, v Miinchen in na Sicilijo, pa še kam — samo z vlakom.
Kam torej? se je vame zazrla vsa družinska skupnost. Hči se je najprej navdušila za tridnevni prvomajski izlet po progi Beograd—Bar, ki stane komaj okroglih tisoč din na družinskega člana, sin bi si raje šel ogledat hidroelektrarno velikanko Djerdap na Donavi (štiridnevni izlet), medtem ko se je žena začela ogrevati za tulipane na Nizozemskem (sedemdnevni
hitro sprijaznila z njo, ko H | izlet), Rim (štiridnevni prvo-je voznik ali motorni stroje-
majski izlet), ali pa morda za Grčijo (devetdnevni izlet), pa se, kot običajno, ni mogla odločiti.
»Poskusimo, vsaj za prvomajske praznike pustimo avto doma in se peljimo z vlakom kamorkoli.«
»Res je, postali smo pravi sužnji avtomobila, saj niti do tristo metrov oddaljene samopostrežnice ne znamo več peš,« se je strinjala žena, J»ks»ti J« »raaila, kup --pomislekov naid zastarelimi, vlaki, čistočo, zamudami in po strežbo' na njih, pri čemer jo je posebej zanimalo, kako in koliko čiste so rjuhe v spalnikih, koliko še smrdi v vlaku z električno lokomoti vo in še cel kup drugih, vendar velikih malenkosti, še ka ko pomembnih za dokončno odločitev.
Železna cesta
»Po svetu je vlak spet na pohodu. To so moderne mo-torke, ki vozijo med večjimi ali manjšimi mesti, pa tudi med državami. To je najhitrejši, najcenejši in najprimer-
nejši prevoz,« je kot iz V1'0". spekta deklamiral sin. »Vlak* vozijo ne samo sto, temveč do dvesto kilometrov naur°> skoraj brez šuma in poceni* poznajo popuste za šolarje i** upokojence, polovične vozov-niče za delavce itd «
Kam vozi naš vlak? V m°' derno prihodnost kot, drugod po svetu ali si bo sčasoma nabral še več zamud? Se n>° lahko ^zaupamo čez prvomaj' , 'ske pbtfftmee, zato da °e bomo praznikov preživeli v .avtorfibbiltr vsi napeti in n» tmib v predolgih cestnih k®-čah?
»Zakaj ne z vlakom? P°* skusiti je vredno,« me iz dne' va v dan vzpodbujata otr°' ka, ko tehtamo, kam, kako i** po čem na prvomajski izlet zdaj, ko na novo odkrivam0 izletniški potniški vlaK Zve-čer sedeš vanj, zjutraj se zb*1' diš v Beogradu, Baru, n® Djerdapu, v Rimu, Parizu, Siciliji.
Zares, zakaj ne z vlakom'-' NIKO LAPAJNE
da so ta odstotki seveda raz lični — v sezoni so nekoliko višji, izven sezone pa nižji)
V tistih 14 dneh, ki ostane jo hotelu na voljo, ne bi mo gli nikoli zbrati in napolnit) hotela. Torej b: bili tudi v največji sezoni hoteli prema lo zasedeni. Zato pa, recimo že v aprilu orientacijsko pre gledajo, kako uspeva agentu jam prodajati kapacitete. 1? orientacijski pregledi, zau jujejo turistični delavci iz skupne prodajne službe v THP, pa jim največ povedo Ce opazijo, da gre pri pr vem orientacijskem pregledu agencijska prodaja slabo, po tem se ve, da lahko določen procent ležišč ponovno pro dajo drugi agenciji. Seveda o tem obvestijo prvo agenci jo, ki potem, jasno, ne pro daja več nezasedenih kapacitet Določen procent postelj pa ostane vedno na voljo za individualne goste. Tako, da bi v najslabšem primeru, če bi prišlo zelo veliko turistov ostali praznih rok samo tisti ki bodo prišli na lastno pest v Piran, Portorož, Lucijo Strunjan Belvedere, ali pa v Ankaran Tak naval, pravi Jo portoroški turistični de lavci, bo trajal le dober me
sec, od srede julija do sre de avgusta.
Pivi orientacijski pregledi go-orijo, da je letošnje zanimanje za počitniški Portorož izredno Neverjeten vzpon je čutiti pri turistih iz Velike Britanije, ti so že sedaj napovedali, da so prodali že skoraj 100 odstotkov vseh Ka pacitet, ki so jih kupili pri Turističnem hotelskem pod jetju. S podobnimi rezultat; se lahno pohvali tudi danska agencija.
Direktor OZD Purističnega hotelskega podjetja pa jena kazal tudi na nekatere dru ge probleme: »Za domače go ste, torej za domačega gosta smo v THP rezervirali 30 od stotkov naših kapacitet. Res je to nekoliko nizek odsto tek. Vendar je treba veden da lahko le tako realiziramo večji devizni priliv Mi devize ne rabimo. Rabi pa jih združeno delo Te devize bomo delili s tistimi delovnimi organizacijami, ki nas bodi oskrbovale s hrano, pijačo opremo S takimi tudi bolj in boli vzpostavljamo dohod kovne odnose Korak za ko rakom pa vendar vztrajni povezujemo interese in si de limo delo To je pogoj za boljše gospodarjenje in bolj kvalitetno ponudbo Isto ve ija tudi za naše sodelovanje z agencijami, z drugimi ho teli, s trgovino Trgovci prodajo poleti veliko več agencije peljejo naše turiste na izlete v Benetke, Trst. Li pico, Postojno Tudi tam pustijo kakšen dinar.«
BORIS ŠULIGOJ
vodja veselo pomežiknil, preden je mož z rdečo kapico dal znak za odhod. In tako smo s skupnimi 'spoznanji začeli odkrivati prednosti vlaka, ki so — gledani iz otro-:'-:ega zornega kota — v primerjavi z osebnim avtom in avtobusom predvsem v tem, da se med vožnjo mirno lahko sprehajaš po vagonu, se spoznavaš in sklepaš prijateljstva z drugimi izletniki si naročiš toplo ali hladno pija čo in da — v vagonu za kadilce - lahko celo kadiš, kar vse v avtobusu ni mogoče.
Z vlakom na regrat
i
Dobro, mimogrede smo ugo tovili, da je Gorenjska z vlaka še čisto drugačna, kot če jo gledaš s ceste, kjer se mora človek neprestano jeziti nad počasnimi avtombbi li ali nesramneži, ki nevarno prehitevajo, nenadno zavira jo in človeku pri vsem tem še kažejo osle ali se s prstom pomenljivo trkajo po lastni glavi. Vseh teh tako vsakda njih, vendar neprijetnih do godivščin na vlaku nismo Oili deležni, pač pa smo v Baški grapi odkrili pravo množico predorov, strme soteske in deročo rečico Bačo, sem in tja kak slap in neverjetno strme in visoke gore.
Čeprav je šel tam pod Men gorami in ob Soči regrat že v cvet, smo ga vsaj laže na šli, se veselo sprehodili in pohiteli nazaj na vlak ki nas je odpeljal tik ob meji mirni-Nove Gorice in čez Kras pro ti Postojni in nazaj v Ljub Ijano.
»Kdaj se bomo peljali s pravim vlakom, s tistim, ki ima tudi postelje in gostilno.« je bilo naslednje vprašanje ki ga je kategorično postavi la najmlajša članica naše dru /.inske skupnosti z utemeljit vijo, da na letalu, iz katere ga nič ne vidiš, se nimajo postelj ter da mora nanj take ali tako zmeraj preveč čaka ti, kar jo hudo znervira ...
Devize in naši turisti v tujini
Varčno, a z mero
Precejšen primanjkljaj v naši zunanjetrgovinski bilanci že nekaj časa spodbuja najrazličnejše razprave o nujnosti ukrepov, ki bi zagotavljali varčevanje z devizami na najširši tronti. Nic čudnega, da je vedno več razmišljanja m razprav tudi v turističnih organizacijah. Čeprav je turizem nasploh bolj znan Kot precej pomemben »dobavitelj« deviz, ne smemo pozabiti, da naši državljani v vedno večjem številu odhajajo v tujino na izlete, na let-ni oddih, po nakupih, na razne ekskurzije, po službeni dolžnosti ipd.
Po uradnih podatkin nam je lanska turistična sezona navrgla,, merjeno z zelo strogimi bančnimi merili, nekaj manj kot 900 milijonov dolarjev 2a; pa nimamo podrobnih in tocnin podatkov. Koliko deviz so lani porabile jugoslovanske turistične agencije, ki lanko iz dela svoje retencijske devizne Kvote vozijo naše turiste v tujino, kot da te vrste podatki ni-Komui preveč »ne dišijo« Imamo podatek da so predlanskim naši državljani v tujini ustvarili 2.600.000 prenočitev, vemo tudi da so leta 1976 naše agencije prepeljale v tujino, na razne izlete in letni oddih okrog 169.000 jugosiovansKin turistov. Ni pa podatkov Koliko so za potovanja v tujino porabile deviz naše agencije, seveda še manj vemo. koliko denarja je šlo ob tem v tujino v aenarnioan Jugoslovanov tako dinarjev kot deviz, vsekakor tisto. Kar porabijo agencije. Ko peljejo Jugoslo vatle v tujino, m Kdo ve KaKo velika vso ta, če jo primerjamo z auu milijoni do tarjev lanskega deviznega dotoka. Na ne uraden podatek, da je tani »slo ven« ok rog 600 milijonov dolarjev, so naše agen eije ostro reagirale in poudarile, da so v tej številki zajeti vsi izdatki iz gospodar stva (tudi dnevnice, reprezentanca ipd i Ko skupine ali posamezniki se Kar pogo sto nodijo v tujino na razne stroKovne ekskurzije na lastno pest, mimo agencij
Kljub dejstvu, da so vsi Jugoslovani (tudi »neturisti«) prediansKim v tujini ust varili 2.600.1100 prenočitev, tuji turist« pa ieta 1975 pri nas že vec Kot 31 milijonov prenočitev bi vendarle ne mogli prezre ti nekaterih podatkov, Ki Kažejo odhajanje Jugoslovanov v tujino v precejšnjih
razsežnostih. Spomnimo se samo let® 1976, Ko je letovalo v Grčija ze blizu po,1 milijona Jugoslovanov, isto leto je mejo prekoračilo kar 15 milijonov naših drzt>v Ijanov. Ali pa ocena o najmanj 40.000 slo venskih smučarjih, Ki so bili v letošnji zimi v tujini.
Razmišljanja in razprave o tem, kako in kaj bi lanko privarčevali na področju turizma, se nagibajo v vse smen, tudi v takšne skrajnosti, da ni morali na prime) omejit) Kvoto denarja, Ki jo Jugoslovan lahko nese čez mejo. Kot vemo, iahk° vsak državljan prekorači mejo s 1500 d* narji v žepu. Ker pa število prehodov meje ni omejeno, torej tudi ni nikakršne meje za prenašanje denarja tali skriti1* deviz) čez mejo. Drugi, treznejši, menij0 da bi morali postaviti realne meje ui v turističnih agencijah vezati potovanja na ših turistov na tuje z ustvarjenimi devizami. Na primer: če bi agencija z »uvo zom« tujcev ustvarila ioo dolarjev, naj bi za potovanja Jugoslovanov na tuje pc* rabila 10 ali 20 dolarjev.
Vsekakoi bo treba ta vprašanja tem6’ ijito pretehtati in sprejeti trezne, preudaf ne in realne ukrepe, saj oi skrajnosti lab ko imele zelo Kratkotrajne učinke. Ekstremno omejevanje turisticmn potovanj 01 nedvomno slabo odjeknilo v svetu, saj s° gospodarstvu tuji enosmerni tokovi.
Vsekakoi bi v ten razmišljanjih lahko brez pridržkov pritrdili tistim, Ki se zavzemajo za uKinitev Kreditov, Ki jih že nekaj let precej SiroKogrudno delijo naše agencije. Kdor želi na izlet, an tetni od dih v tujino. Do moral pac sam nekolik0 varčevati, saj končno tudi nakupa najraz itčnejšega biaga, ki ga se vedno mnog' tako radi kupujejo v tujini, ne kreditirajo jugoslovanske banke, maryeč ga mor® naš državljan takoj plačati iz lastneg® žepa Pač pa bi Kazalo Kreditiranje turi stičnih izletov in letnih oddihov raje uve (javljati na domačem tržišču. To možnost so lam že imele nekatere ljubljanske turistične agencije, zal pa je niso izkoristile, čeprav je Ljubljanska Danka za te na®e' ne ponudila Kredite.
IGOR PREŠERN
NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
ŽIVLJENJSKO VAŽNA TEKMA ZA PROSEŠKO ENAJSTERICO
Tudi v ostalih amaterskih ligah bodo naše ekipe odigrale več zelo pomembnih srečanj
J’ amaterska liga
jjonchl Primorje
t Ronr]0-0013 -'e nedeljsko srečanje C1"® življenjske važnosti za terski rne’ za njihov obstoj v 1. ama-‘luženn'8'; V ne<ielj0 je Primorje za-■Buttnia<X nes*0 zlata vredno točko iz nj J(a',vendar mu to ni pomagalo,
*atn0 n a s ^ točkami še vedno tega i* ,hreciz.adnjem mestu. Do Som in pnP°mogel remi med Pieri-** iznaH nS0' sta todi kandidata lem ta' °rez dvoma je velik pro-J je tUffneria Giovanninija napad, čaral , -v P^eljo popolnoma razo-Vj- aj ni nikoli resneje ogrožal brez h,, vratarja. Ronchi bo
Se sma izredno trd oreh za Pri‘
vratarja.
1 izredno ti
tiepr"ii'a|?ai ie v nedeljo popolnoma Sa;a?Van0, a vseeno zasluženo gotovji ™anzanese, ki si je že za-je, ^tostop v višjo ligo. Primor-[ati jn , e ostati v ligi, mora zma-tejid 10 z napadom, ki ga ima, is	lahko, poleg tega ve-
Tven«.,01 • da je Ronchi v tem <i$litm U Kr®! doma vedno odlično *a Pfj ’ da bi predstavljala točka dvoboja °rje ie zadovoljiv izid tega
.J' AMATERSKA liga
Po nej Juventlna
'Snju ■ue‘Jskem neuspešnem gosto-^lu 5. Aiellu bodo v naslednjem losteh atraonovi varovanci igrali v 'i trenu, rat Pmti ekipi iz Terza, «0 lest,,.00 zaseda predzadnje me-* gostphCe 'n Je v prejšnjem kolu fljub nF, remiziral s Fiumicellom.
° .emu spodrsljaju imajo Jek v ,.C1. veliko možnosti za obstale Uiatonf1' • T°čka bi predstavljala a^^no rešitev. Terzo v tem \ mitv res nima več kaj izgubiti, Vlo	da bo Juventini tudi
lrziti zlata vredno točko.
Br£E fUpercaIfe — Breg
Porno ,,,aiv nedeljo dokaj na-W z Orvf • je' saj se bo spopri-s^aviia	SuPercaffe, ki je že
zaporedno zmago in to ^ so ? ^an Marca (z 2:1). Bre-{Nbilj w Nedeljo dokaj nerodno iz-*' sPada bv- Sergi>u s Costalungo, Ntva ^ boljše ekipe tega pr-®rega nj> ,Jub tomu p? je položaj
0	°hdr»Bi estvici ostal enak, saj ^"ino s ^r* točke prednosti pred ^L^Percsiffe. Jutri bo torej ^ianSv, t,.01® za obstanek v ligi.
1	: t* ,, seveda zadostoval re-i*jtj i2*Jl?frno pa si delati utvar, >o. v 5^1« točko bo
naporno de-^laia oi postal po-v r'am^Jan°,v res nevaren, imeli eno toT '	-
dvP^^adnjim
d -•'•^zaanjim na lestvici, ^$tva> c	pred koncem pr
e
aS"«8 - Primorec
? 'zpadu zmagi nad Edero, ki je J v nižjo ligo, čaka Tre-vlreč n,a naI°ga, gostovali bodo h Pt«jšnm ®IdPi Costalunge, ki je f^gorn V"* kolu slavila zmago nad ? v«dnn .10 zmago ima Costalunga r^dov^j retične možnosti za na-k ZrnaEa*-’ V nedeljo pa mora nuj-■ ■	kar gotovo ne bo lah-
iaha ni i
‘tli fJiu!’ kjer zaseda z 29 toč-
5ise
^rmi in to lahko vidimo
hSjivfs® nahaja Primorec v za i-.1 termi
^ °^n° četrto mesto.
Gaj|a Libertas
S1?4 in „v nedeljo prijetno preše Aru- ,8<>steh odpravila vodečo K	z 1:0. Gotovo je bil
J*. Sai 5*!len °a vrhu razpredel-ka Liki00’ sedaj Edile Adriati-*■ C« l ,rt-aKa in Opicine le toč-i. 0vaniBCe ^'hertas upati na na-
Mizi«/-« >» nrTofi f- o .
*** jpJ^,]ttl0ra nujno zmagati, Ga-eSftr>etil»aipa’ ki je že nekajkrat
‘8 V0H0A- „1.;_
&<*
vodeče ekipe.
San Marco
. °8a; v 10 čaka v nedeljo težka 1 ’ ki |viaf0Sl€ ho sprejela San Mar-Or ."'kakor etnat'čno še ni rešen, za-3«. 7a. ne .h« z lahkoto položil aiiv np,Ja -'e v nedeljo iztržila dj s 24 inA?.016111 gostovanju z Zaula-6; "°rhe n am' pa ^ ^ vedno sre-je j0t' izpadu iz lige. Brez bn ena h' remi zadostvoval 0-sta igr,!1 er'cama. zato mislimo, da
al' Predvsem
3. AMATERSKA LIGA
Mladost - Pogglo
Doberdobci bodo jutri sprejeli v goste izredno nevarno enajsterico iz Poggia, ki je v prejšnjem kolu v Sovodnjah odpravila z 1:0 domačo e-najsterico. Mladost je v nedeljo slavila peto zaporedno zmago in s tem tudi popravila svoje stanje na lestvici. Doberdobci so v zadnjih srečanjih zadovoljili, bodisi z igro, kot tudi z rezultati. Prepričani smo. da bodo tudi proti Poggiu igrali «kot znajo»: če se bo to zgodilo, bo zmaga neizbežna.
Sovodnje — Pro Farra
Sovodenjci bodo v naslednjem kolu sprejeli v goste Pro Farro, ki spada med boljše enajsterice tega prvenstva, v nedeljo pa je na domačih tleh podlegla Audaxu, ki je trenutno
drugi na lestvici, s tremi točkami zaostanka za Romano. Sovodnje že tri nedelje niso zabeležile pozitivnega rezultata, sedaj Pa imajo enkratno priložnost da to storijo, saj so v ne oeljo le pokazale lepo igro. Zato lahko upamo, da bodo le odnesle točko.
Vesna — San Vito
Vesna bo v nadaljevanju prvenstva sprejela v goste San Vito, ki s 25 točkami zaseda četrto mesto na lestvici. V nedeljo je San Vito v gosteh premagal AFI SIAT in s tem utrdil svoj položaj na lestvici. Tudi kriška Vesna je potrdila, da je le solidna enajsterica in kar s 4:0 odpravila E-sperio. Enajsterici nimata več nobenih ambicij na lestvici, zato upamo, da bomo priča lepi nogometni predstavi, neglede na izid srečanja.
NS,- ‘«us»
Sli
rtnn» , ce»za ^ilan
Jiho , p ' Monza a'crm<*
X 2
X 2
X
2
ATLETIKA
TROFEJA CIVIDIN
DANES PRIČETEK LETOŠNJE SEZONE
Na sporedu bodo le moške discipline, dekleta pa bodo startaia v torek
Danes se bo na stadionu «Grezar» pri Sv. Soboti v Trstu uradno začela letošnja atletska sezona. Otvoritveni mitifig priredi tržaško društvo CSI, ki je prav v tej sezoni sklenilo abinacijo z gradbenim podjetjem Cividin.
Manifestacija, ki se ipienuje »Trofeja Cividin* bo izključno za moško konkurenco.
V	soboto bodo nastopali mlajši mladinci v sledečih panogah:
100 m, 400 m, 800 m, 3.000 m, 2.000 m ovire, višina, palica, disk, kooje, štafeti 4x100 in 4x400, hoja 5 km.
Zbirališče ob 15.15.
Jutri zjutraj (ob 9.00) pa se bodo sestali mladinci in člani, ki se bodo pomerili v sledečih panogah:
400 m zapreke, 100 m, 200 m, 400 m, 1.500 m, višina, daljina, krogla, disk, štafeti 4x100 m in 4x400 m.
V	torek, 25. aprila, pa se bo v Gorici začela tudi ženska sezona. Program pred^videva vse panoge, zbirališče atletinj pa bo ob 9. uri.
A. B.
Borova peterka med srečanjem z Interjem 1904
NA MLADINSKIH IGRAH
Zadovoljivi rezultati
Včeraj je bil na stadionu na Ko-lonji na sporedu občinskega dela tekmovanj v atletiki v okviru mladinskih iger za deklice letnikov 1965 in 1964. Tekmovanja so se udeležile tudi slovenske atletinje, vendar ni nobeni uspelo, da bi se uvrstila v pokrajinski finale. Kljub temu so bili nekateri rezultati kar zadovoljivi. Oglejmo si jih.
Skok v daljino:
1. Furlani (Codermaz) 4,50 metra, 14. Nadja Menegatti (Levstik) 3,77 m, 19. Valnea Cibic (Levstik) 3,65 m, 26. Nives Guštin (Levstik) 3,50 m, 32. Katja Palčič (Kosovel) 3,42 m, 34. Sonja Doljak (Levstik) 3,41 m, 52. Bojana Spacal (Kosovel) 3,07 m, 60. Fabiana Leuz (Kosovel) 2,89 m, 61. Katerina Vremec (Kosovel) 2,48 metra.
Met krogle:
1. Marino (Bergamas) 9,86 m, 13. Karmen Menegatti (Levstik) 7,21 m, 16. Tatjana Milkovič (Kosovel) 7,10 m, 18. Tanja Furlan (Levstik) 7,09 m, 38. Rosana Rauber (Levstik) 6,03 m, 57. Daniela Čok (Ciril in Metod) 5,14 metra.
60 m:
Slovenske tekačice so dosegle sledeče čaše':'" KlarS Stefani (Levstik) 9”, Damjana Sedmak (Levstik) 9”2, Elena Laver '(Wfl in Metod) 9"4, Gabrijela Mastronuzzi (Bor) 9"5, Gabrijela Bezin (Levstik), Janka Škamperle in Aleandra Furlanič (obe Ciril in Metod) 9’'6, Kristina Guštin (Levstik), Ariana Zochi (Ciril in Metod), Katja Kuk, Tatjana
iiiniinmiiiiHiiHiiMiiiiiniinimiiiiiiiiiiiMiMiiiiiHnMHimuMHmHMMHiniMiiiiiiiiiuiiiiiiiMiimniiiiiiniiHiimiiiHiHmiiiMiiiiiiumHiiiiiiiiiuniiiuiiiimiiiiiii*
Gregori, Alenka Kalc (vse Kosovel) 9”9, Katja Guštin (Levstik) 10”, Kristina Guštin in Elena Počkaj Čohe Kosovel) 10”4, Darja Debenjak (Ciril in Metod) 10"6, Tamara Pahor (Levstik) pa se je ustavila že pred ciljem, tako da so ji potem izmerili čas 17”4.
1000 m:
Zmagala je Apollonio (CSI) s časom 3’24”9; od slovenskih tekmovalk je bila najboljša Andreina Menegatti (Levstik) s časom 3’52’T. Sledi Sonja Rupel (Levstik) 4’55”8, Elena Purič (Levstik) pa je odstopila.
V skoku v višino pa so slovenske tekmovalke tako skakale: Maruška Gregori (Kosovel) 1,25 m, Kristina Tomšič (Ciril in Metod) 1,20 m, A-lenka Križmančič (Kosovel) 1,15 m, Martina Čuk in Vesna Renčelj (obe Kosovel) 1 meter.
DOMAČI ŠPORT
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
19.30	na Proseku Kontovel - S. Luigi Trst
2.	MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Gorici Dom - Intrepida
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
16.30	pri Banih Sloga - Sokol
ATLETIKA
TROFEJA CIVIDIN
15.15 v Trstu, stadion «Grezar»
Nastopata tudi Bor in Adria
NATA IZ NI TENIS
VAŠKI TURNIR
20.30	v Križu Prireja ŠD Mladina ~
NOGOMET
KADETI
15.30	na Proseku
Primorje - Edile Adriatica ZAČETNIKI 15.30 v Doberdobu Mladost - Sistiana
CICIBANI
15.00	v Štandrežu Juventina - Sanroccbese
* * »
16.00	na Proseku
Primorje - Muggesana
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiniiiiiniinMiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiHiimiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiniiiii
DAN KS
SOBOTA, 22. aprila 1978
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.45 v Miljah Jeans Comer - Bor
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Dolini Jadran - Servolana
» « #
15.00	v Gorici, na Rojcah
Dom - Sagrado
NARAŠČAJNIKI
17.00	v Gradežu Grado - Dom
* » «
18.30	v Trstu, Ul. Ginnastica Ginnastica Tricstina - Kontovel
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
18.00	pri Banih Sloga - AGI Gorica
» 4» *
18.00 v Gradišču
Torriana - Breg
1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Nabrežini Kras - CUS Trst « » #
19.30	v Spilimbergu
Ginnastica Spilimbergo
01ympia
ODBOJKA
V RAZNIH LIGAH
Danes in jutri bo igralo kar deset slovenskih ekip
V ŽCL se bo Sloga drevi borila za obstanek v ligi - Pomem-ben nastop Krasa v l.MD-V 3.ZD domači derbi Sloga-Sokol
KOŠARKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
Kar trije slovenski derbiji
1. moška divizija: Kontovel - Polet; naraščajniki: Polet-Bor; kadeti: Breg-Bor - Borovi člani bodo drevi igrali v Miljah
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci bodo verjetno drevi zaključili najtežji del povratnega dela tega prvenstva. Igrali bodo namreč v Miljah proti ekipi Jeans Comer, ki ima na lestvici dve točki več od «plavih».
Po srečanju z De Bortolijem so se «plavi<> v gosteh spoprijeli v Tržiču z ekipo ARA, nakar so igrali doma z vodečim Interjem 1904, drevi pa se bodo pomerili z Miljčani. Štiri zares težka kola in doslej so «plavi» osvojili dve točki (doma z De Bortolijem).
Drevišnje srečanje bo za »plave* dokaj težko iz več razlogov. Miljčani so namreč doslej zelo zanesljivo igrali in so povsem upravičeno na četrtem mestu razpredelnice. Za to prvenstvo so se namreč o-jačili z nekaterimi izkušenimi košarkarji in so doma že premagali Inter 190-1 in De Bortoli.
Poleg tega .je miljska telovadnica prava past za vse ekipe V tej telovadnici je namreč izgubilo že več ekip .in tudi borovci so bili vedno v Miljah v težavah.
Če dodamo še, da bodo verjetno «plavi» igrali z dokaj okrnjeno postavo (nekaj košarkarjev bo za poslenih na športnem tekmovanju DOSP), potem je jasno, da bode «plavi» drevi pred zelo težko nalogo.
1. MOŠKA DIVIZIJA
B SKUPINA
Jadran bo danes v Dolini igral proti Servolani. Naši košarkarji so tega nasprotnika v prvem delu prvenstva z dokajšnjo težavo premagali, nakar pa so naši fantje bolj sproščeno in samozavestno igrali ter zanesljivo premagali vse ostale nasprotnike.
V	drevišnjem srečanju so seveda košarkarji Jadrana favoriti. Vsekakor pa ne gre podcenjevati Ser-volane.
C SKUPINA
V	drugem povratnem kolu te lige bo jutri slovenski derbi med Kon-tovelom in openskim Poletom. Medtem ko s« poletovci doslej igrali dokaj zanesljivo in so povsem izpolnili pričakovanja (trenutno so prvi na lestvici), pa so Kontovelci
nekoliko odpovedali. Kontovel je namreč doslej zbral le dve točki.
V prvem derbiju (na Opčinah) so zmagali poletovci, jutri na Konto-velu pa je pričakovati hud boj.
KADETI
Tudi v tem prvenstvu bo jutri slovenski derbi. V Dolini se bosta namreč spoprijela Breg in Bor. Zal, bo to srečanje odločalo le o po slednjem mestu. Bor je namreč trenutno na lestvici predzadnji,
Breg pa zadnji brez točke.
«Plavi* so v soboto proti Firro-
viariu A igrali odlično in so tako j Najboljši na igrišču (v vrstah 0-potrdili dobro formo. Brežani pa so I iyrnDje) sta bili M. Primožič in C. proti Italsidru doživeli najhujši pr-1 Bertolini: v vrstah belo-rdeče eki-venstveni poraz.	.	. j pe pa J. Srebrnič in A. Petejan.
Favorit v jutrišnjem srečanju je y prihodnjem kolu se bosta naši seveda Bor.	-
v goriškem slovenskem derbiju šesterici 01ympie in Doma. Tekma je bila veljavna za prvo kolo 3. ženske divizije.
Zasluženo je zmagala šesterka O-lympie, ki je pokazala tudi boljšo in učinkovitejšo odbojko.
«Belo-rdeče» so bile enakovredne »plavim* le v prvem setu; v ostalih dveh pa so zaigrale vse preveč živčno in neurejeno. Priznati moramo, da sta obe ekipi opravili v zadnjih letih viden napredek, saj igra pri obeh postaja zanimiva in dopadljiva.
NARAŠČAJNIKI
In spet slovenski derbi. Na Opčinah se bosta v tem nrvenstvu spoprijela domači Polet in Bor. V prvem derbiju so slavili borovci, ki so tudi v soboto zanesljivo premagali Servolano. Polet, ki v tej ligi igra z dokaj mlado ekino, je do slej ostal praznih rok in ie na zadnjem mestu lestvice. Openci pa so na svojem igrišču dokaj nevarni in zato je vsako predvidevanje o izidu jutrišnjega derbija nemogoče.
Kontovel pa bo drevi pred izredno težko nalogo. V gosteh bo namreč igral z Ginnastico Triestino, ki sodi med favorite za osvojitev prvega mesta.
ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA Olympla — Dom	3:0
(15:8, 15:3, 15:2)
DOM (Gorica): Marta Koren, Vida Dijan, Dolores Bensa, Manuela Cemic, Jolanda Srebrnič, Adrijana, Petan, Marta Vižintin, Dan ja Bre gant in Antonietta Petejan.
OLYMPIA: Silvana Persč. Manuela Primožič, Tatjana Košič, Chiara Bertolini, Doriana Devetak, Lučka Uršič, Manuela Flego, Neva Tomasi, Vanda Srebotnjak in Anamarija Uršič.
SODNIK: Domenico Calligaro iz Gorice.
V četrtek zvečer sto. se spoprijeli
šesterki spoprijeli z ekipo Scatote-ca iz Gradišča (bivša Torriana) in s šesterko AGI iz Gorice.
I. K.
Danes in jutri bo igralo kar deset slovenskih šesterk. Med vsemi našimi zastopniki pa igra najbolj važno tekmo Sloga doma pri Banih z AGI iz Gorice. V najnižji ligi bo na sporedu tudi slovenski derbi, kar pomeni, da bo tudi to pot precej živahno ob odbojkarski mreži.
ŽENSKA C LIGA
V tej konkurenci igrajo drevi in jutri dopoldan zadnje, 14. kolo. S tem pa se prvenstvo ne bo še končalo. ker je potrebno odigrati še zaostalo 11. kolo, ki je bilo preloženo. Za Breg bo nastop v Gradišču s Torriano le prvenstvena formalnost, ker je usoda Dolinčank že znana in je praktično nemogoče, da bi.gpstjevPitetoagale domače igralke.
Vse drugače pa je z vrsto Sloge, ki bo gostila solidni goriški AGI. Go-ričanke so v dvanajstih prvenstvenih nastopih zbrale 16 točk in so na tretjem mestu lestvice, Sloga pa je bila trikrat uspešna in je s šestimi točkami na predzadnjem mestu razpredelnice. Slogašice morajo drevi zmagati za vsako ceno, ker edino tako bi se rešile najhujšega, ker imata neoosredna tekmeca za izpad — Don Bosco in Corridoni, po dve točki več. Glede na zadnjo dobro i-gro v Schiu so slovenske zastopnice slej ko prej sposobne za ta podvig, toda zaigrati bodo morale zanesljivo, umerjeno in tudi učinkovito. Prvo srečanje v Gorici se je končalo s 3:1 v korist domačink.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Osrednja tekma v tej ligi bo prav gotovo derbi v Nabrežini med Krasom in CUS iz Trsta. Naj takoj povemo, da imajo Zgoničani s tem nasprotnikom odprt račun. V prvem delu prvenstva (in seveda tudi povratnem) so bili Tržačani edini, ki so premagali Kras. Samo srečanje ;e bilo izredno izenačeno in poraz Grilanca in tovarišev je bil še toliko bolj pekoč. V treh srečanjih povratnega dela prvenstva slovenski odbojkarji niso pokazali take odbojke, kot je bilo pričakovati in kot tudi resnično znajo igrati. Glede na nasprotnika pa bo drevi povsem drugače. Gostje res ne bi smeli predstavljati nepremagljive ovire in z zmago bi napravili veliko uslugo tudi vrsti Oiympie, ki bi ostala sama na drugem mestu lestvice. Goričani v tem zavrtljaju imajo povsem drugačnega tekmeca, saj je Ginnastica iz Spilimberga na predzadnjem mestu, s štirimi točkami. Naš drugi zastopnik odhaja v Spilimberg po dvanajsto prvenstveno zmago. Tekma v Gorici se je končala s 3:0 v korist domačinov.
inilMMimillHIMIIIIHIIMHIIIMIIIIIIIIIMlIlllllimmtimilllllllllllimiHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIM
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURNIR
Zanimiva športna prireditev v Križu
V središču pozornosti bo zlasti nastop ljubljanske Ilirije
V okviru prvomajskih proslav v Križu prireja ŠD Mladina danes in jutri dva zanimiva namiznoteniška turnirja, katerih namen je predvsem popularizirati to športno panogo v vasi. Drevi bo v Ljudskem domu vaški turnir, ki je namenjen zgolj domačinom, ki gojijo to panogo v rekreacijske namene; vpisnina stane 1.000 lir, vpisujejo odborniki (tudi uro pred pričetkom turnirja).
Jutri zjutraj pa bo (vedno v Ljudskem domu) mednarodni turnir, katerega se bodo poleg domačinov udeležili še te ekipe: Juventina, Portuale - ARCI in Ilirija iz Ljub ljane.
Križanom se torej obeta zanimivo
športno doživetje, saj sodijo gostje iz Ljubljane med najboljše ekipe v Sloveniji.	S. T.
miVKSULO
ŠK Kras in PD Rdeča zvezda
organizirata v okviru občinske proslave osvoboditv. dne 25. t.m. množični netekmoval’ i pohod 0-krog spomenikov NOB v zgoniški občini. Zbirališče ob 14. uri na •grišču v Zgoniku. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI, (el. 767304 in pri Nadji Škabar od 16. do 18. ure, tel. 227359.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
V	tej konkurenci se govori, da bodo nazadovale štiri ekipe. Naš edini zastopnik — Kontovel ima za seboj prav toliko nasprotnikov, toda zmaga s tržaško ekipo S. Luigi bi pomenila še dodaten korak na varno sredino lestvice. V prvem srečanju je slavil S. Luigi, toda potrebno je omeniti, da je Kontovel pričel prvenstvo iz objektivnih razlogov izredno slabo. Ni potreba posebej poudarjati, da sta točki poleg praktične važnosti še toliko bolj pomembni iz prestiža. Prednosti domačega igrišča ne smemo pozabiti, kar pomeni, da imajo slovenske odbojkarice enkratno priložnost za zmago, ki jo morajo skrbno izkoristiti,
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Po zadnjem, dokaj pekočem porazu v mestnem derbiju z AGI igrajo odbojkarji Doma drevi pred domačimi gledalci z Intrepido iz Marjana. Ni torei potrebno posebej poudarjati. da je to več kot idealna priložnost za «popravni izpit* po izgubljenem srečanju pred tednom. Če bodo domovci zaigrali tako kot znajo se jim izkupiček ne bi smel izmuzniti. Prvo srečanje v Marjanu so Goričani izgubili s 3:2, kar pomeni, da je motiv več, da zaigrajo še bolj zagrizeno. '
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
V	skupini A bo pri Banih slovenski derbi med Slogo in Sokolom. Medtem, ko je Sokol na solidnem drugem mestu so mlade igralke Sloge zadnje, brez točk. Glede na dosedanje prvenstvene razplete je tudi to pot ekipa iz Nabrežine favorit za zmago.
V	skupini B igrata Kontovel in Breg jutri. Kontovelke odhajajo v goste k OMA, ki je v petih nastopih izgubila samo eno srečanje. Domačinke so nesporne favoritinje, kot i-ma minimalne možnosti za zmago tudi Breg v neposrednem obračunu s šesterko nekoliko nenavadnega i-mena Killjoy.
G F.
KOLESARSTVO’
JUTRI IN V TOREK
Adria na'treh dirkah
Kolesarji lonjerske Adrie bodo jutri in v torek nastopili na vrsti kolesarskih dirk v naši deželi in v bližnjem Venetu.
Amaterja Petelin in Godnič bosta nastopila jutri pri Trevisu na dirki, ki jo organizira klub De Nardi. Pravzaprav je gotov le nastop Petelina, saj se je Godnič poškodoval v četrtek na treningu, ko mu pri Tržiču ni dal prednosti neki avtomobil iz Vicenze. Lonjerski predstavnik je zadobil vrsto udarcev po nogah in levi roki, tako da je njegovo sodelovanje na jutrišnji dirki v dvomu. Skoraj gotovo pa se bo udeležil v torek skupaj s svojim klubskim tovarišem 148 km dolge dirke iz Trsta do Benetk. Start tega tekmovanja bo v torek ob 9. uri na Trgu Unita v Trstu, cilj pa v Mestrah.
Juniorji Čok, Leniša in Ravbar bodo nastopili v torek na tradicionalni dirki za »Pokal Montes* v Ronkah, ki jo prireja istoimenski kolesarski klub. «Belo-modri» kolesarji imajo tako možnost, da se izkažejo na tej precej naporni dirki.
Veterani bodo jutri dirkali v Dolini s startom ob 10. uri na 61 km dolgi in precej naporni progi. Pred dolinskim županstvom se bodo za lo-njersko kolesarsko društvo predstavili Bonanno, Macarol, Marušič, Ce-rasari, Verginella in Fcrluga. Proga bo precej naporna, morda preveč za to kategorijo, saj bodo mo rali nastopajoči voziti kar sedemkrat od Domja skozi Dolino do ceste za Prebeneg. Bolj kot ekipno sodelovanje bo jutri v dirki veteranov odločala moč in vzdržljivost posameznikov, ki se bodo morali sedemkrat spoprijeti z ostrim vzponom v Dolini. Možnosti za uspeh imajo
tudi lonjerski vozači, čeprav sta favorita za osvojitev prvega mesta Zaramella iz Padove in Del Bianco iz Tarčenta, izrazita specialista v tovrstnih tekmovanjih, ko odloča bolj tehnika posameznikov, kot e-kipna igra. Na vsak način pa ima Adria, po dobrem nastopu pred dvema tednoma v Bazovici, tudi tokrat dobre upe za dostojno uvrstitev nekaterimi svojimi predstavniki.
R. Pečar
TENIS
Franulovič v polfinalu
HOUSTON — Jugoslovan Željko Franulovič in Romun Nastase sta se uvrstila v prvi polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Houstonu. Franulovič je pretnagal A-meričana Solomona, Nastase pa Čilenca Fillija Fillola.
NOGOMET
V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Madridu je Brazilija premagala Atletico s 3:0.
JUTRI
NEDEUA, 23. aprila 1978
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 na Kontovelu Kontovel - Polet
KADETI 9.15 v Dolini Breg - Bor
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah Polet - Bor
NAMIZNI TENIS
MEDNARODN TURNIR
9.30	v Križu Nastopajo štiri ekipe
ATLETIKA
TROFEJA CIVIDIN
9.00	v Trstu, stadion «Grezar»
Nastopata tudi B r in Adria
KOLESARSTVO
AMATERJI
10.00	v Trevisu
Nastopa 'udi Adria
VETERANI 10.00 v Dolini Nastopa tudi Adria
ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, licej Petrarca OMA - Kontovel
• » •
11.30	v Trstu, Sv. Sergij KiIljoy - Breg
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Ronkah Ronchi - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA 15.30 v Terzu
Terzo - Juventina » » •
15.30 v Bazovici
Zarja - S. Marco » « •
15.30 na Padričah
Gaja - Libertas
» » «
15.30 v Trstu, Sv. Sergij
Costalunga - Primorec * * *
15.30 na Opčinah
Op. Supepcaffe - Breg
3.	AMATERSKA LIGA 15.30 v Doberdobu Mladost - Poggio
«r * •
15.30 v Sovodnje
Sovodnje - Pro Farra * * »
15.30	v Križu
Vesna - Roianese
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Štandrežu.
Juventina - Sovodnje
NAJMLAJŠI
12.30	pri Domju Montebello - Zarja
* * *
9.45	na Opčinah
Op. Supercaffe - Primorje ZAČETNIKI
11.00	v Ločniku Lucinico - Juventina
* » •
11.45	v Trstu, Sv. Sergij Inter SS - Primorje
iiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiififMiiiiiiiiinifi
KOŠARKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Dom za napredovanje nima nobene možnosti
Med naraščajniki imajo «klo-rdeči» lepo priložnost
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	soboto je Domova prva ekipa začela povratni del prvenstva L divizije z visokim porazom. V go steh so jo premagali razigrani igralci Pagnossina, ki so s prikazano igro povsem nadigrali »belo-rdeče*. Trenutno je lestvica še pre-cei okrnjena, ker je treba odigrati še veliko zaostalih srečanj. Kljub temu pa z novim neuspehom domovci nimajo več nobene možnosti za napredovanje v sklepni del prvenstva.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Begliano - Villesse	66:71
Sagrado - Mobilcasa	n.o.
Pagnossin - Dom	105:71
LESTVICA
Pagnossin 10; Mobilcasa 8; Dom 6; Villesse 4: Begliano, Sagrado 0.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Villesse - Pagnossin Dom - Sagrado (na Rojcah ob 15. uri)
Mobilcasa - Begliano
NARAŠČAJNIKI
V	tej konkurenci je v goriški skupini položaj zelo zapleten. Do konca prvenstva je treba odigrati samo še štiri kola, kljub temu pa se za vstop v finalni del bori kar pet ekip. Med temi imata naš slovenski zastopnik Dom in Pagnossin največ možnosti, kajti prav v zadnjem kolu sta obe ekipi premagali neposredna tekmeca za vrh lestvice in pri tem dohiteli vodeči Italmonfalcone. Toda že prihodnji koli bosta povedali mnogo, kajt; koledar predvideva zelo važna in zanimiva srečanja.
IZIDI 18. KOLA Mobilcasa - Arte	49:74
POM - Villesse	105:32
Pagnossin - Grado	83:63
Ardita - Turriaco	85:61
Dom - Italmonfalcone	67:61
LESTVICA
Dom, Pagnossin, Italmonfalcone 26: Arte 24: Grado 22: Ardita 18: POM 16; Turriaco 12: Mobilcasa 4; Staranzano. Villesse 0.
(Dom - Mobilcasa. Grado - Ardita, Villesse - Staranzano zaostala srečanja.)
PARI PRIHODNJEGA KOLA (22. 4.) Arte - Pagnossin
Staranzano - POM Italmonfalcone - Ardita Villesse - Mobilcasa Grado - Dom (v Gradežu ob 17. uri)
PARI 20. KOLA (25. aprila) Dom - Arte (na Rojcah ob 9.00) Ardita - Villesse POM - Grado Mobilcasa - Turriaco Pagnossin - Staranzano
PROPAGANDA
V predzadnjem kolu so najmlaj ši domovci nerodno izgubili sreča nje na domačem igrišču proti kr minski Mobilgasi. »Belo-rdeči* so kljub porazu ostali na tretjem mestu lestvice in po vsej verjetnosti ga bodo ohranili tudi v zadnjem kolu IZIDI PREDZADNJEGA KOLA Arte - Ardita	54:22
Pagnossin A - Pagnossin B 82:24 Dom - Mobilcasa	34:46
LESTVICA
Arte 18; Pagnossin A 14; Dom 8; Mobilcasa 6; Pagnossin B 4; Ardita 2.
PARI ZADNJEGA KOLA Dom - Pagnossin A Pagnossin B - Arte Mobilcasa - Ardita
Vladimir
MINIBASKET
TROFEJA Z 4 R Don Bosco B — Bor A 28:17
BOR: Rudes 8, Kovačič, Civardi 6, Polo jaz M. Sedevčič, D. Sedev-čič, Pupulin, Betocchi 3, Počkaj in Barbiero.
V zadnji tekmi letošnjega prvenstva Borovi igralci niso uspeli pokazati napredek. Borbeno so igrali v obrambi proti višjim nasprotnikom, vendar so v napadu zgrešili neverjetno število košev. Če naštejemo te napake (Civardi vsaj sedem. Počkaj, Rudes, Kovačič. Betocchi in Barbiero vsa j po dve) je razvidno, da bi naši igralci lahko brez težav zmagali (tudi i dobro razliko).
Pohvalimo predvsem Kovačiča, ki .je igral zelo pametno in je edini (zaradi doseženih petih osebnih napak v obrambi) moral zapustiti igrišče.

Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorico, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. zo naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS
61000 Ljubili
viš.
43
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 *ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st,
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnic« . sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir b«8*'. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Jcljk krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih «
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8
v Italiji pri SPI.
22. aprila 1978 i Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fzdaja \ In tiska f
Član italijanskj
IZTr	zveze časopisnJ|
lTrst	založnikov 1^®
risom PROTI BDEČIM BIIHiADISIOM* V TERENU
Obtoženci ravnodušni do usode predsednika krščanske demokracije
Odvetnik Sterle o stikih z obtožencem Lazagno
TURIN — Včerajšnja sodna o-bravnava na procesu proti «rdečim brigadistom* se je odvila premočrtno, brez pomembnejših novosti. Porota je zaslišala 31 prič (pretežno v zvezi s svoječasno ugrabitvijo funkcionarja družbe FIAT Ameria), med temi tudi časnikarje tedenske revije «£,'Eiprcsso» Scialoia, Invernizzija in Zanettija, ki je njen odgovorni urednik. Pojasnit’ so morali okoliščine, v katerih so zbrali gradivo za objavo dveh intervjujev z zaprtimi teroristi. .
Pred sodnike je nato stopil genovski odvetnik Giovanni Sterle, o-aebni prijatelj sodnika Maria Sos-sija, ki so .ga »rdeče brigade*, kot znano, 23. marca 1974 ugrabile in »obsodile na smrt*, nato pa izpustile. Oc|v. Sterle je skušal tedaj na vse načine pomagati žrtvi, tako se je celo ponudil za Sossijevega zagovornika na «ljudskem procesu BR». Sterle je bil zaslišan v zvezi z njegovimi odnosi do odv-, Lazagne (obtoženca na svobodi). »Prosil sem Lazagno za javno, solidarnostno 'gesto’ v pomoč Sossiju, posebno glede na njegovo pomembno in cenjeno preteklost kot partizanskega ko mandanta,* je ponazoril Sterle, »vendar mi je odvrnil, da si prav spričo svojega položaja ne more prevzeti takšne odgovornosti.*
Tedaj je uskočil odv. Guiso s predlogom. naj se Sterlejevo zasliševa nje prekine in odgodi tako zaradi pomembnosti argumenta (Lazagna) kakor zaradi odsotnosti obtoženče-vega branilca. Predsednik sodnega zbora dr. Barbaro je pritrdil in o dložil zaslišanje za nedoločen čas.
Omenimo naj še pričevanje bivšega zapornika Ceccarellija. Ko je bil v jetnišnici »Nuove*, sta si obtoženec BR Muraca (na prostosti) in brat izmenjala listič, ki je prišel nato v rake Ceccarelliju; ta si je
Ta prva tovrstna publikacija Slovencev v nemščini objavlja v svoji pr v j številki prispevke o tekočih po litičnih procesih proti pripadnikom manjšine, o pripravah na volitve, o solidarnostnem gibanju, o zakonu o narodnih skupinah in njegovih posledicah v praksi, o nastopu koroških Slovencev na beograjski konferenci, o 7(i-letnicl slovenske prosvetne zvteze, o letošnjih 9. kulturnih dneh in o novih publikacijah v zvezi z manjšinskim vprašanjem.
Kot piše »Slovenski vestnik*, že teh nekaj podatkov o vsebini prve številke novega biltena kaže, da gre za dejavnost, ki bo lahko bistveno prispevala k odstranjevanju predsodkov, zgrajenih prav za enostransko manipuliranem javnem mnenju. Odstranjevanje predsodkov pa je hkrati korak k razvijanju vzdušja, v katerem se bodo lažje ustvarjali pogoji za resnično enakopravno sožitje v deželi.
Tatovi ukradli Rubensove Tri gracije

Mojstrovino in drugih devet umetnin odnesli iz galerije v florentinski palači Pitti
imii n m imiiii m umi ih um iiriati n m mini ia iimiia 111111111111 im ii Knin d mi ■miiiiiiiai 11111111111 m m m 1111111111 im m milu d im mm m 111111111|
TERORISTI SO SE OGLASILI TUDI PISMENO
Sporočilo rdečih brigudistov o umoru podčustniku Di Cutuldu
Preiskava doslej brez vidnejših uspehov - Identikit morilcev ne bo kaj prida prispeval k identifikaciji
MILAN — Rdeče brigade so si u-j stno že prevzele odgovornost za u-priskrbel dvojnik in ga izročil ka raor podčastnika jetniških paznikov
zobniškemu ravnatelju. Iz »kletke* ™-----------__
je ob teh besedah eden od briga-
distov zakričal: »Dober si, za to te bomo še poplačali!*
Proces se nadaljuje v sredo, 26. aprila, (dg)
Prva številka informacijskega biltena koroških Slovencev
V Celovcu je te dni izšla prva številka novega informacijskega biltena koroških Slovencev, ki je namenjen nemškogovorečim sodeželanom. Pod naslovom »Informacijski bilten Slovencev v Avstriji* naj interesira-nemu bralcu redno posreduje stališča koroških Slovencev do aktualnih vorašanj. Bilten izdaja Slovenski in formaciji bi in dokumentacijski center (Sindok) v Celovcu.
Francesca Di Catalda, včeraj pa so o svojem podlem atentatu poslale tu di pismeno sporočilo. Naj takoj omenimo, da je sporočilo napisano v slogu, ki je, za tp psevdopolitično morilsko organizacijo lasten, z vrsto blaznih parol'in gesel! Zanimivo je, da v sporočilu sploh ne omenjajo u-grabitve predsednika krščanske demokracije Mara. Poleg tega je sporočilo napisano z normalnim pisalnim strojem, ne z električnim IBM, kot so napisana sporočila rdečih brigad, ki zadevajo Morovo ugrabitev. V sporočilu, o katerem so obvestili milansko redakcijo tiskovne agencije ANSA in ki so ga pustili v košu za smeti v neposredni bližini redakcije, obtožujejo Di Cataldovi morilci vse demokratične sile, od naprednih političnih strank do sindikalnih or ganizacij, da kujejo zaroto proti delavskemu razredu in proletariatu. O tem zgovorno priča, trdi sporočilo
tlMVNItf MIUIIIIII tllllHIItll tllllllllllHIIIMII tl lil 1111(1111 MIH Hill IIIIIIII IIIIMIIHIIIIt Hll MIH lllllllllltllltf 1111111 lit
Ponarejeni potni listi v Ul. Gradoli
wmjssx '% .or.
RIM — Včeraj zjutr-.j je delavec za vzdrževanje dvigal odkril na strehi in v jašku dvigala neke hiše v Ul. Gradoli (prav nasproti v torek odkritega skrivališča rdečih brigad) številne ponarejene in ukradene tuje potne liste. Delavec je takoj obvestil policijo, ki je po kratki preiskavi aretirala 62-letnega Pedra Paza in 32-letno Edith Marin Nelico, oba argentinska državljana. V njunem stanovanju so preiskovalci odkrili naprave za ponarejanje polnih
listov številnih držav (Francije, Španije, Češkoslovaške, Mehike, Ekvadorja, Venezuele, Argentine in Avstralije). Dvojica se je hotela potnih listov iznebiti zaradi poostrenega nadzorstva in policijskih hišnih preiskav po odkritju skrivališča rdečih brigad v Ul. Gradoli. Aretirana vsekakor nista imela nobenega sti-k s teroristi.
Na sliki (telefoto rejeni dokumenti.
ANSA): pona-
rdečih brigad, tudi uvodno poročilo Bufalinija na zadnjem centralnem komiteju KPI, ali «berlinguerjevcev», kot jih imenujejo.
V jutranjih urah so včeraj izvedli obdukcijo nad truplom umorjenega podčastnika Dj Catalda. Ugotovili so, -So gf..žftd4e,štjri krogle, od sedmih, kolikor jih je izstrelil terorist. Dve krogli sta ga smrtno zadeli v glavo, drugi dve pfl sta povzročili prav tako smrtni rani v prsih. Potrdili so, da se je terorist poslužil samokresa kalibra 32, katerega tulce So tudi našli na kraju zločina. Nadaljuje se medtem policijska preiskava, med katero so ugotovili, da se rdeči brigadisti tokrat za beg niso poslužili ukradenega avta, temveč da so si vozilo najeli pri neki agenciji. Preiskovalci skušajo ugotoviti, kdo je pri agenciji avto prevzel.
Izdelali so tudi identikite vseh treh zločincev, vendar kaže, da rekonstrukcija obrazov ni najboljša. Manjkajo namreč vidne značilnosti, ki bi omogočile identifikacijo morilcev. Med drugim domnevajo, da gre za trojico, ki pred tem ni imela opravka s policijo in jo bo torej zelo težko izslediti.
Tajništvo organizacije vodilnih funkcionarjev kaznilnic je objavilo resolucijo, v kateri obsoja podli u-mor podčastnika Di Catalda ter izreka družini najiskrenejše sožalje. V nadaljevanju ugotavljajo tudi, da je korpus jetniških paznikov spet dal težak doprinos k ohranitvi demokratičnih ustanov, (if)
Posredno odgovoren za uboj karabinjerskega brigadirja
Cesare Chiti zašel v past
are
CASERTA — Karabinjerji so tirali 22-letnega bandita Cesareja Cliitija, člana zloglasne tolpe Maria Ubalda Rossija, ki je odgovorna za nebroj ropov in ugrabitev male Sare Domini (izpuščene proti milijardni odkupnini).
Ko so ga 12, oktobra lani orožniki z avtomobilom peljali iz genovske jetnišnice v kaznilnico v Trani-ju, so jih napadli Chitijevi pajdaši. ,r oboroženem spopadu je izgubil
življenje brigadir Ruggero Volpi (30 let), Vtem ko je bil karabinjer Rocco Barretta (21) ranjen. Genovsko sodišče je februarja obsodilo Chiti ja v odsotnosti na 20 let ječe.
Z njim so bili včeraj aretirani svak Maurizio, žena Maria Assun-ta Flamini in tašča Elda Tuoni.
MADRID — Španski zunanji minister Marcelino Oreja je včeraj odpotoval v Kinšaso in Jaunde. To je že drugo potovanje Oreje v Afriko v roku enega meseca. Gre za odgovor na deklaracijo iz Tripolisa o afriški pripadnosti Kanarskih otokov. Deklaracijo bo morala potrditi seja državnih poglavarjev članic organizacije afriške enotnosti, kj bo junija v Sudanu.'
KD potrjuje
(Nadaljevanje s 1. strani)
dar o tem niso sporočili ničesar. Sprejet je bil tudi ukrep, ki zviša osebne dohodke (doklade) policijskim agentom in jim jamči razpo ložljivost ljudskih stanovanj.
Tako je zadnjo besedo imela KD. ki je končno našla rešitev, s pozi-
vom, ki ga objavljamo na začetku.
Naj omenimo še, da .je polemika o zadržanju državnih oblasti do izsiljevanja teroristov, zrahljala dosedanjo solidarnost med strankami vladne večine. Republikanci na primer polemizirajo s socialisti, katere sprašujejo v komentarju svojega glasila, ali »nameravajo rešiti to državo ali pa jo hočejo porušiti*.
Mnenje komunistov je ponovil Gian Carlo Pajetta, ko je dejal, da so teroristi pisali svoj ultimat in ponujali pogajanja, istočasno pa ubijali v Milanu. Zato »zožiti vse zgolj na vprašanje neke osebe pomen; dokazati, da nismo razumeli, kaj se lahko zgodi državi, če kapitulira*. Priznati pogajanja z morilci, nadaljuje Pajetta. pomeni dejansko priznati, da se nahaja Italija v državljanski vojni. Odgovor «demokratičnc države mora biti samoobramba, dolžnost državljanov pa je, da ji pri tem pomagajo*.
(st.s. — m.f.)
FIRENCE — Skupina treh ali štirih na moč spretnih in v takšnih «podvigih» zagotovo specializiranih tatov je včeraj ponoči odnesla iz pa-latinske umetnostne dvorane v sloviti palači Pitti deset umetnin neprecenljive zgodovinske vrednosti. Gre za slike Pietra Paula Rubensa in drugih flamskih oziroma nizozem skih mojstrov, ki so del javnega florentinskega umetnostnega premože nja.
Avtorji ukradenih del so poleg Rubensa Comelius Van Poelenburgh, Pieter Molyn starejši, Gaspare Ven titelli, Paul Bril. Slike so bile podpisane, nosile so tudi datum, ki gre od 1. 1595 do 1685. Najznamenitejša med njimi je prav gotovo Rubensova, ki prikazuje «tri gracije*; je zelo redka in morda model za skulpturo v slonovi kosti. V Antvverpnu jo je med 1650. in 1660. letom kupil kardinal Leopoldo dei Medici. Lani poleti jo je florentinska galerija posodila prirediteljem razstave ob Rubensovi 300-letnici prav v Antvverpnu ter jo v ta namen zavarovala za 300 milijonov lir. «Tri gracije* bo sila težko preprodati, ker je mojstrovina predobro znana, česar pa ni mogoče trditi o drugih devetih umetninah (skoraj izključno pejsažih), ki so sicer tudi dragocene in temu primerno drage, vendar bi jih ta ali o-nj premeten prekupčevalec že kako «plasiral».
Sicer so v preiskovalnih krogih mnenja, da je šlo pri tatvini za izrazito delo po naročilu morda kakšnega petičneža. Policisti in karabinjerji so dognali, da je zločinska tolpa vdrla v palačo Pitti, kjer je nekdaj bivala kraljevska družina in kjer so poleg palatinske še galerija sodobne umetnosti in muzeja srebrnine ter porcelanskih umetnin, brez posebnih težav iz okoliškega parka Boboli, ki je odprt javnosti noč in dan, so stopili na tako imenovano Bakhusovo dvorišče, od tod vdrli skozi slabo zavarovana vratca ter se po zunanji lestvi vzpeli do strešne steklene lopute, odstranili okence in se nazadnje spustili v notranjost poslopja. Z nakradenim blagom so izginili v noč po isti vratolomni noti.
TRŽAŠKI DNEVNIK
P0 PRIJAVI BANCA D’IT ALI A
Tri aretacije zaradi nepravilnost v upravljanju nabrežinske posojilnici
V središču alere lastnika klavnice in vrste mesnic brata Lazzaro
Galerijski skrbnik prof. Luciano Berti pravi, da je denarno vrednost izropanih umetnin skoraj nemogoče opredeliti. Nekateri jpenijo, da bi pri včerajšnji tatvini utegnilo iti za «rop stoletja*, saj hranijo v palači Pitti med drugim tudi dela velikih mojstrov, kot so Raffaello, Tiziano in Del Sarto. Dogodek je silno vzburil oblasti in javnost, ki naglašajo potrebo po učinkovitejši nadzorni službi. Čez neka) dnj bi moral začeti delovati nov elektronski alarmni sistem. Tolpa je to očitno vedela... (dg) Na sliki (telefoto ANSA) fotografski posnetek Rubensove mojstrovine.
BARI — četverica ugrabiteljev je predsinočnjim odvedla neznano kam 50-letnega trgovca z gradbenim materialom Giuseppeja Di Micca ter se doslej še ni oglasila z zahtevo po odkupnini.
IIIIIIHHHIIIIIIIIHHIIIHIHnillltlHIIIHIHIIHHIIIIHIHItlltllHtMIIIHIItllltlllllHIlIHtllltHHHIIIIHHIIIHHIimiM
STROGA RAZSODBA RIMSKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA
Alessio Monselles obsojen na šest let zaporne kazni
Njegova nekdanja je bila
zaročenka Daniela Valle pa oproščena zaradi pomanjkanja dokazov
RIM — Kazensko sodišče v Rimu je po poldrugi uri posveta obsodilo na šest let zaporne kazni, tri milijone lir globe in dosmrtno prepoved o-pravljanja javnih služb Alessia Mon-sellesa, toskanskega časnikarja, ki je bil obtožen, da je pomagal na begu banditom, ki so pred enim letom izropali blagajno kluba Mediteranee na Krfu. Nekdanja Monsellesove zaročenka Daniela Valle, ki je bila obtožena istega kaznivega dejanja, pa je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Branju razsodbe je prisostvoval le časnikar, ki je sprejel strogo kazen dokaj hladno in neprizadeto ter je zamomljal le nekaj nerazumljivih besed.
Včerajšnja razsodba rimskega kazenskega sodišča je epilog dogodka, kj so mu italijanski in drugi listi posvetili veliko pozornosti tako zaradi hudega dejanja samega (rop milijarde lir v krfškem klubu in umor učitelja plavanja, ki se je postavil banditom po robu) kot zaradi o-sebnosti tistih, ki so imel; v »zgodbi* nosilno vlogo. Precejšnjo pozornost so poročevalci posvetili zlasti razmerju med Mdnsellesom in Danielo, saj sta zaročenca, vsaj nekoliko spominjala na ameriško dvojico Bonnie in Clyde, ki je zaslovela s šestimi zaporednimi ropi. Kaznivo dejanje, katerega sta bila obtožena novinar in njegova zaročenka, sicer ni tako hudo, vendar pa je dajalo razpletu dogodkov neki «banditsko romantični* priokus.
Kot smo poročali sta bila Daniela in Monselles na križarjenju v Grčiji z jahto «Aleksija», ko sta pri Krfu naletela na bandite. Kaže, če naj sprejmemo izvajanje rimskih sodnikov, da se' je novinar res dogovoril z njimi, da jim bo omogočil beg seveda za ustrezno podkupnino, s katero naj bi s: kupil novo jahto. Ta-
koj po ropu v klubu Mediteranee, pri katerem so roparji ubili učitelja plavanja, je Monselles najprej odplul proti Jugoslaviji, nato pa do o-tokov Tremiti, kjer so se banditi izkrcali. Daniela in časnikar sta se nato vrnila v Hercegnovi, kjer sta pustila jahto in se z vlakom vrnila domov. i
Po aretaciji je dekle najprej podprlo samoobrambo zaročenca (banditi, naj bi ju z orožjem prisilili, da odplujeta), pozneje pa se je spremenilo v glavno obremenilno pričo. Tudi med sodno razpravo je poudarilo, da je bil toskanski časnikar dogovorjen z banditi in da je za pomoč zahteval vsaj šest mibjonov lir. Sodniki so očitno ocenili njeno izpoved kot verodostojno in zato skoraj v celoti sprejeli zahteve javnega tožilca (8 le zaporne kazni za Monselle-sa), dekle pa proti mnenju tožilca oprostili, dasi z dokaj dvomljivo formulacijo pomanjkanja dokazov. Preden se je sodni zbor umaknil k posvetu so spregovorili še zagovorniki Daniele in novinarja, ki so zahtevali oprostitev za oba, češ da nista zagrešila pripisanih jim kaznivih dejanj. (vt)
Aretacija povratnika s 5 kg čistega heroina
TRAPANI — V Alcamu so karabinjerji zaplenili povratniku Filippu Puleu 5 kg čistega heroina v vrednosti kakih 100 mibjonov lir. Možu so dosodili prisilno bivanje v Sant’ Agostinu pri Ferrari, ker naj bi bil povezan s severnoameriško mafijo. V resnici je dolgo živel v ZDA, od koder se je nepričakovano vrnil v domovino in v Alcamu kupil stanovanje za 30 mil. Ur..
Tri aretacije zaradi domnevnih nepravilnosti pri vodenju kmečke in obrtniške posojilnice v Nabrežini. Zaporne naloge je izdal namestnik državnega pravdnika dr. Coassin, potem ko je proučil poročilo, ki ga je tržaškemu državnemu pravdni-štvu poslala Banca dTtalia. Sredi a-fere naj bi bila brata Lazzaro, ki naj bi bila opeharila banko za skoraj 400 milijonov lir. Gre za lastnika vebke klavnice v Furlaniji in vrste mesnic, med katerimi sta dve mesnici tudj v Nabrežini. Kot kaže, sta v nabrežinski posojilnici vnovčila več nekritih čekov in sta izkoristila dokaj visoko jamstvo, ki sta ga prejela kot protivrednost nepremičnin v Nabrežini in v Gonarsu. Ob stečaju njunega podjetja so ugotovili, da je bila cenitev teli nepremičnin neprimerno visoka. Poleg njiju so aretirali tudi bivšega funkcionarja kmečke in obrtniške posojilnice Petra Grudna, ki je osumljen prisvojitve tujega denarja z obteževalni-mi okoliščinama.
Predmet preiskave sodi seveda v strogo tajnost, zato o tem dogodku nismo izvedeli noben® podrobnosti. Vsekakor se baje za zadevo zanima tudi videmsko sodišče, kjer je v teku preiskava o stečaju podjetja Lazzaro. V vso zadevo naj bj bila vpletena tudi neka druga posojilnica iz Furlanije, verjetno iz Gonarsa ali iz Tavagnacca. Namestnik držvne-ga pravdnika bo že danes zaslišal vse tri osumljence, vendar po vsej verjetnosti ne bo mogoče o tem i-zvedeti ničesar, saj gre za strogo preiskovalno tajnost.
Ses?
Neslana šala o bombi na progi Trst-Tržič
Včeraj malo po 12. uri je neznanec telefoniral na glavno železniško postajo in izjavil, da govori v imenu rdečih brigad in da je bomba
IIIIIIIIIItltllMIIIIIIIIHtllllllllllllllltnillHHIIItlliniHIIIIHIIIIHIiniMIHtlllHIHIIIHIIIHHIHHIHIHItHIHIHIHHI
S POPOLNIM PRIZNANJEM VSEH OBTOŽENCEV
USPEŠNO ZAKLJUČENA PREISKAVA 0 ROPU PRED OBRATOM «SM0LARS»
Namestnik državnega pravdnika dr. Staffa bo verjetno že v prihodnjih dneh sestavil obtožnico - Proces predvidoma že čez mesec dni
Preiskava o ropu pred obratom podjetja Smolars v Ul. Matteotti se je uspešno zaključila včeraj ponoči s popolnim priznanjem vseh osumljencev. Namestnik državnega pravdnika bo v prihodnjih dneh sestavil obtožnico in predal akte sodišču; proces proti Mariu Bortoneju in o stalim bo predvidoma čez približno mesec dni.
Na zaslišanju, kj se je zaključilo včeraj v nočnih urah, so vsi trije obtoženci Mario Bortone, Fulvio Lombardo in Dennis Taddeo priznali krivdo. Rop sta izvedla Bortone in Lombardo, Taddeo pa je bil »bazist* in je obema posredoval podatke o plačevanju uslužbencev Smolarsa. Vsi trije se bodo morali tako zagovarjati zaradi sodelovanja pri ropu, Bortone in Lombardo pa še zaradi posesti orožja in tatvine motornega kolesa, s katerim sta izvedla rop. V zaporu pa je še vedno tudi Aldo Iurincich, ki pa je osumljen le, da je nudil kritje roparjem.
Priznanje obeh glavnih obtožencev (med zaslišanjem sta se Bortone in Lombardo celo fizično spopadla) je baje zelo podrobno. Bortone je celo spremil preiskovalce v Ul. Benussi, kjer je po ropu skril samokres in prazne kuverte, v katerih so bile plače uslužbencev Smolarsa. Oba sta tudi priznala, da je bila njuna baza prav v zapuščeni hiši v Ul. Co-stalunga 5/7, kjer so preiskovalci našli precej orožja.
Ob koncu naj še omenimo, da so agenti letečega oddelka v okviru preiskave o tem ropu aretirali 20-letnega Adriana M., vendar so ga že sinoči izpustili na svobodo.
Namestnik državnega pravdnika dr. Staffa pa je začel tudi z dodatno preiskavo, da bi ugotovil morebitne odgovornosti katerega od obtožencev ropa pred obratom Smolars za dva ropa v tržaških poštnih uradih januarja letos ali za rop v Banca Antoniana v Ul. Combi.
Sinoči okoli 20. ure so agenti letečega oddelka tržaške kvesture ponovno preiskali Bortonejevo stanovanje; v pralnem stroju so našli 5 milijonov lir, verjetno del ropa pred podjetjem Smolars. Preiskavo so izvedli komisar Padulano, podčastnik Scozzai in stražniki Dulcinati, Cerna in Pusante. Bortone je predsinočnjim sodniku sicer izjavil, da je denar zaigral v Portorožu, a mu preiskovalci očitno niso verjeli in so zato ponovno preiskali stanovanje.
# ACI obvešča, da bodo vozniki lahko plačali prometno takso za drugo štirimesečje na vozila, ki presegajo
10 konjskih sil, od 26. aprila dalje. Obrnili se bodo lahko na urade na sedežu ACI v Ul. Cumano 2. vsak dan (tudi ob sobotah) od 8. ure do 13.15. Takso bodo lahko plačali tudi v uradih ACI, ki so nameščeni pri podružnicah Fiat.
Zagotoviti ohranitev sidanjega kampinga
Občinska - uprav« junija lani sprejela varianto storitev, ki namenja kamping pri Obelisku mestnemu parku. Prav ta odločitev je bila v ospredju srečanja, za katero sta dala pobudo vodstvo »Campeggio club* iz Trsta in odbor za zaščito kampinga pri Obelisku. Na to srečanje so bilj povabljeni predstavniki političnih sil, da bi skupno našli rešitev, ki bi zadovoljevala tako urbanistične zahteve kot potrebe koristnikov tega kampinga. Ob tem predstavniki tržaškega kluba izražajo zadovoljstvo za razumevanje, ki so ga pokazali politični predstavniki in za zagotovila, da bo ob razpravi v občinskem svetu o varianti št. 25 k regulacijskemu načrtu predložen tu di predlog o ohranitvi kampinga
na železniški progi v bližini na. Železničarska uprava j e,1!* doma prekinila promet in polk®]^ natančno pregledala progo, a ^ j šla ničesar, šlo je le za • šalo.
Številne proslave
(Nadaljevanje z 2. strdil
bo položila m; Vivodi
ob spomenik i,
vence
v Trstu, od ploščo padlim partizanom v delnici Alto Adriatico in ■sP°n')(• ploščo Mauru Liberu v Stari® ^ ljah. Ob 11. uri bo svečano**,) Trgu Marconi, kjer bodo sprfj^ rili podžupan Ezio Ciacchi,
iO”
svetovalec Alfredo Berzanti rtu* ši partizan Ptetro Viola. Oi**!*
pa bodo v sprevodu odšli do
—•	•	—-•jkltj
nika padlim in k spomeni*"J} Sv. Barbari, kjer bodo P® vence.
Miljska sekcija VZPI - Alf redi v sodelovanju z miljsk«
* v jvuviuruuju L.	.
no partizansko srečanje v LJU. domu pri Korošcih. Na sreč«*? bo v torek, bo prisotno tudi *jL| stvo Zveze borcev NOV iz ^bjfi Na sporedu je pozdrav zastnPL, Zveze borcev iz Kopra, govor
1 „	___1 i	___rfl/1 *
la
Seme, nato bosta pevski ^
Jadran in miljski pevski zbor la nekaj borbenih pesmi. Pr«*1*/ val bo bivši partizan Kilja® luga.	*t
Proslava v Dolini pa bo 2J-*’ la ob 18.30 pred občinskim SIT padlim. Proslavo prirej*
niikom
notni antifašistični odbor. P°,. ganju vencev bosta spregovori®* pan Edvin Švab ter predsedm**
,GhS
žaške pokrajine Lucio kulturnem programu bodo n® mešani zbor France Prešerf^, Boljunca, moški zbor Fran VL| rini od Domja, godba na P Breg, z recitacijami pa dijak/.! ie srednie šole Simon Gregor* !,
Doline ter dijaki italijanske * r, od Domja. V
srednje šole od Domja. slabega vremena bo proslava 'U dališču France Prešeren v Bo™ #
Od ponedeljka dalje pa bod°^j;;
slave tudi
motorji. Ttiaški arzenal, S.
v Štivanu itd.). Pr«®jf
večjih obratih ''
i ■ sv
. redJ*
glavni tržaškimi bodo
KV/
pa se bodo s*1
papirnica menikom na niški postaji poklonili spominu za dlili železničarjev. V na pobudo VZPI - ,ANPI, - .0, in ANED poklonili spominu t pred spomeniki in spominskih beležji v mestu.	jfl
Pokrajinski odbor VZPI - f vabi na polnoštevilno udelef~flJj vseh teh proslavah in komeiJV/ jah, za katere je sam dal Pacali pri katerih sodeluje z upr* organizacijami in izvoljenimi
vami.	*
Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA S
W
BOGATA ZAKONODAJNA DEJAVNO*1
Na včerajšnjem zasedanju je deželna skupščina odobrila pet novih zakonov. Najprej je soglasno sprejela zakon, s katerim bo podelila pordenonski pokrajinski upravi poseben prispevek v znesku treh milijard lir. Eno milijardo bo pokrajinska uprava uporabila za nakup zemljišča, na katerem bo zgradila šole in druge socialne strukture, o-stali dve milijardi pa bosta služili za odkup vojaške kasarne, ki jo bodo preuredili v bolnišnico.
Nato je skupščina z večino glasov (vzdržali sta se KPI in PSI) odobrila zakon, s katerim se določajo nova pravila za sanacijo proračunov za finančno leto 1977 bol-nišniških deželnih ustanov.
Soglasno je bil nato sprejet zakon, s katerim bo deželna uprava podelila 100 milijonov lir za leto 1978 in po 50 do leta 1981 tistim ustanovam in organizacijam, ki bodo podkrepile misli in pobude o združeni Evropi. Vsi svetovalci, ki so posegli v razpravo so si bili e-dini o koristi te pobude, pri tem pa
poudarili, da je finančno prenizko.
Soglasno
»e®1
/
nato sprejet* glasno sprejela zakon, ki pr^ f;
je bil
naknadne finančne prispevk« if nam in njihovim konzorcijem y končanje del in upravljanje kih jasli.
Soglasno je bil tudi sprejet ki ga je skupščina proučila **8 J
Pil	ičn ipfTo '/aefvianifl. & tiitf
včerajšnjega zasedanja, f |ji* je nakazala 100 mibjonov **■ **
ski univerzi iz Trsta, ki bo v ^ la in izdelala vrsto pobud za ‘j italijanske narodnostne skupjTji*' Jugoslaviji da bj tako ohranjJ*J je kulturne in jezikovne z”a Vsi svetovalci so podčrtali v’ . f prijateljskih odnosov, ki so / stvarili v zadnjem času me* p deželo in sosednjo Slovenijo goslavijo. Pred izglasovanjem cjf’ na je skupščina sprejela reso v smislu katere bo morala **'
ljudska univerza izdelati toče® f'
...................>
gram o vseh pobudah, ki ji® rava izvest, in ga nato
prvi deželni komisiji.
Ge li je center mesta pretesen
obišei naš novi
MARCHI GOMMA MARKET - Ul. Baiamonti 56/13
racionalno ure|en prostor za nd" kup, izven mestnega prometa, z velikim parkiriščem ter z velik0 izbiro proizvodov: za družino, dom in prosti čas
torej
anem
* onima
ARKET
ULICA BAIAMONTI 56/13
! '