Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 46.	V	Ljubljani,	v	soboto	15.	novembra	1902.	Letnik	VII.
»Slovenski List" izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14- vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ,.Slovenskega Lista* — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista". Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani
Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Naša zmaga v Idriji.
Iz Idrije.
Pred tremi leti so bile pri nas občinske volitve. V vseh treh razredih so : nagali naprednjaki. Navdušeni zmagoslavja so tukrat poročali v svet: klerikalni zmaj leži strt na tleh, iz katerih več ne vstane. Nam pa so prav samozavestno klicali: na svidenje čez tri leta pri Filipih.
Tri leta so minula in pri Filipih smo se gledali pretečeni petek. Bil je boj, pri katerem so vse tri stranke napele svoje moči, tudi že toiikrat za mrtvega proglašeni klerikalni zmaj se je vzdramil, se sklonil po konci ter prav krepko obrcal naše naprednjake. Zmagala je katoliško-narodna stranka. Pomenljiva je bila ta volitev radi tega, ker smo spoznali, do kakega števila se popne liberalna stranka, ako zadnjega volivca pripelje v volivno sobo, in koliko aparatov še dandanes dela v Idriji za liberalizem. Res vsi faktorji, ki uplivajo na omahljivega volivca, so se združili proti nam, da bi te preklicane klerikalce vžugali.
Davkarski uslužbenec moral je obljubiti svojemu šefu, da se ne udeleži volitve, on je sicer goreč pristaš katoliške stranke, a šef je le šef; a davkarski praktikant je pa smel med uradnimi urami biti v volivni dvorani, da je s pooblastilom volil, četudi je on še mladoleten, torej še postavnih 24 let ni doživel.
C. kr. okrajna sodnija je dala na razpolago svojega slugo in enega uradnika, da sta po hišah spretno agitirala za liberalce. Koliko taka dva uplivata na ubogega delavca, si lahko mislimo, saj se jih vsaki vstraši, misleč, je pa že kaka rubežen, ako sta berič in uradnik nepoklicana se oglasila.
Zadnja ,, Jednakopravnost" se tudi baha, da je njena zasluga, da se morajo mladeniči v Idriji podvreči skušnji, preden jih puste v rudarsko šolo, iz katere se potem kot rudarski pazniki povrnejo. Letos je odbranih več rudarjev za to
šolo in vsi so pristaši liberalne stranke. To daje listu povod, da udriha po zabitosti naših somišljenikov. Temu nasproti naj navedemo le faktum, da Fr. Podobnik ni delal nobene skušnje, pa je tudi določen za rudarsko šolo, in v Leobnu mora vsak učenec delati vsprejemni izpit, torej je skušnja v Idriji nepotrebna. Pravijo, da so jo radi tega vpeljali, da ložje odstranijo klerikalca. Faktum je, da so ravno v zadnjem času iz rudarske šole prinesli najboljša spričevala ravno mladeniči naše stranke, letos n. pr. je dobil naš pristaš celo izvanredno štipendijo radi lepega vedenja, vzorne pridnosti in velikega napredka. Toraj stvarnega vzroka ni odvračevati naše ljudi od višje izobrazbe in boljše plače.
Pri volitvah pa se je to obračalo tako, kakor da bi tudi rudarska direkcija bila na strani liberalcev. Res grozen faktor za revnega delavca!
Poleg tega bil je tudi občinski odbor, torej tudi volilna komisija popolnoma v liberalnih rokah. Volivni zapisnik so lahko sestavili po svoje, prepisati ga nam niso dovolili, pri volitvi so zopet lahko po svoje ravnali in odločevali. Le en zgled! Pustili so dvakrat voliti brez vsakega pooblastila gospoda dekana za beneficije. A v tretje so mu rekli, da sme vsaki volivec le dvakrat s pooblastilom voliti. Zastonj je ugovarjal, da tudi prej ni imel pooblastila, da je on tu kot juridična oseba, ki postavno voli za vse one davku podvržene naprave, katerim je on šef. Bilo je zaman. Komisija — v njej je sedel tudi doktor juriš — ni dovolila glasovati. Razume se, da se je pritožba takoj v zapisnik napravila.
Od 10. ure dopoludne do 2. ure popoludne je bila razpisana volitev, a ker je bilo vedno nad dvajset glasov večine na naši strani, raztegnili so volitev do polu sedme zvečer. Tako so imeli dovolj časa iskati volivcev po mestu. Še le ko se je naznanilo, da je zadnji liberalni volivec, ki so ga še zamogli vjeti volil, je vkazal župan dvorano zapreti.
Ni treba še posebej omenjati, da se ni po vrsti klicalo iz volivnega zapisnika* da so imeli
liberalci prednost, a naši morali več ur čakati, da so prišli na vrsto. Saj je znana liberalna de-viza: svojim groš, nasprotnikom knof.
Mi smo imeli sicer še nekaj volivcev v rezervi. Prosili so nekateri, naj se jih ne sili na volišče do skrajne sile, boje se zamere in nasledkov. Kaki so ti nasledki, pokazalo se je takoj drugi dan. Gospod podžupan vzel je na pol izdelano obleko krojaču, ki je volil z nami, ter jo izročil pristašu svoje stranke. Povemo ali bolje v spomin pokličemo liberalni gospodi, da s takim postopanjem bodo največ škodovali svojim pristašem. Lansko leto so enako ravnali. Odpovedali so vožnjo iz Logatca do Idrije špediterju naše stranke. Ko so pa zvedeli naši trgovci, da se možu radi njegovega značajnega nastopa krivica godi, odpovedali so tudi oni vožnjo liberalcu, ter jo izročili vozniku naše stranke. Liberalni voznik je tako zgubil nekaj stotakov zaslužka na leto in katoliški špediter je vesel priznal, da mu še nobena volitev ni prinesla toliko materijelnega dobička, kakor zadnja.
Tako smo tudi prepričani, da bode krojač Lapajne dobival od naših več dela, spominjevali se ga bodo za naprej tudi oni, ki dosedaj niso pri njem naročevali. Ako liberalna gospoda tako ravna, zakaj ne bi enako postopal tudi rudar? Svoji k svojimi
Pisali bi lahko še več o tej volitvi, a pustimo, naj se razburjeni duhovi pomirijo. Groze sicer, da bo volitev ovržena, koga pa bodo vrgli ? Liberalno komisijo I Saj je ona spoznala vsakega volivca, ona mu je prej pritrdila, preden je za-mogei oddati glas.
A naj bodo le ovrženel Pri drugih volitvah bodo šele videli, koliko nas je! Takrat bomo rekli še onim na volišče, katerim dosedaj nismo hoteli delati sile. Tudi imamo sedaj popolen zapisnik volivcev, tedaj si bomo še vse lažje pomagali, kakor dosedaj.
Med volitvijo so glihali liberalci z demokrati, češ, potegnite z nami, vi tako ne proderete. A ti niso hoteli izdati svojih tovarišev - delavcev,
0 pisatelju, ki se je smešil in sproti ugovarjal.
(Konec.)
»Torej sami ne veste", nadaljuje slavnostni govornik, »zakaj bi se Vas moralo ljubiti in na Vas ponosen biti!"
»Ljudje smo vsi!“
»Ha! Koliko pa je med Vami v besede pravem pomenu ljudij ? Mogoče da komaj pet od tisoč trdno veruje, da je človek sam svoj gospod, in trdim,- da je mogoče, da jih je komaj pet od tisoč, ki se zavedajo svete pravice, da smejo namreč svobodno govoriti, misliti, in ki bi bili pripravljeni za to svojo pravico žrtvovati tudi življenje. Vi V3i ste ponižni malomeščani, Vi ste samo v gotovih trenutkih ljudje. Pri Vas je človeško samo Vaša živalska stran! Ako gledam v Vaše motne, zaspane oči, vidim, kako ste vsi skupaj neodkrito-srčni in da med Vami ni junaka, da ste vsi podobni v tem oziru dolgouhatemu zajcu! Kako je revna moja domovina na junakih!"
Kakih dvajset poslušalcev pokaže govorniku hrbet, a on nadaljuje:
»Pravi človek vedno hrepeni po nečem, napenja vse sile, da bi to dosegel; Vi pa ste
mirni, ne zmenite se za to, kar se godi okrog Vas, ki ste nedovzetni za socijalna načela, skratka, Vi živite tako, kakor so ukazali staro-kopitneži. In teh se vi ne upate otresti, bojite se jim pokazati hrbet, akoravno so pijavke, ki Vam izsesavajo kri. Bojite se malega nemira, malo boja! Toda predmet Vašim govorom je tvarina, s katero lahko zabavate svoje goste. Kakor berači na cerkvenih stopnicah, tako stegujete roke po kaki novi knjigi, da bi si malo razvedrili duha. Vam prija, ako pišejo ljudje s krvjo in žolčem — toda samo Vam! V Vas ne ne vzbudi knjiga ljubezni ali sovraštva — ampak samo hvalo ali grajo. Vi niste ljudje, Vi ste — publikum ! Na svetu bi se prav nič ne zgodilo, ako bi zginili vsi naenkrat s sveta! Vi ste stoiki, ker ste sužnji. Ako Vas s škorpijoni tepejo — molčite, ako pa Vas kdo graja, se smehljate. Jezite se samo nad ženami, ako kosilo ne diši; Vaša bol je poželjivost po uživanju, nevoščljivost in pokvarjen želodec. Ako Vas čevelj tišči, stokate in zdihujete! Hudir naj Vas vse skupaj vzame. Ko bi se vendar zavedali, kako usmiljenja vredni ste, zoperni, neznosni, kako hudo da je med Vami živeti!"
Poslušalci so se polagoma razšli; niso namreč prijatelji dolgih govorov. Hudobec pa
se je v pest smejal; znal je vse ceniti. Junak-govornik ginjen, ker je tako dobro rešil svojo nalogo, ni zapazil, kaj se je okrog njega zgodilo in je nadaljeval:
»Bivanje je epos, junaška pesem, človeka, ki bi rad rešil večno zagonetko, a je ne more, kateri bi rad vse znal, a ne zna nič, ki bi bil rad vsemogočen, kakor njegov Oče v nebesih, a ne more biti niti gospodar svojih slabostij. Ali ste katerikr&t že kaj slišali o resnici, o pravičnosti, o želji vse zemljane videti enkrat ponosne, proste in lepe? Vi težite in delate samo za polne trebuhe, samo za to, da bi sedeli pri gorkih pečeh, svojo moč poskušali nad ženami in jih zapeljevali pod pretvezo ljubezni. Vi hočete mirno, brezskrbno, nemoteno živeti — to je Vaša sreča, Vaš ideal, Vaš cilj! In Vaša največja želja je z enim vinarjem pridobiti cekin. Srečo pa more nase privezati samo močan, delaven, neutrudljiv mož, ne pa taki lahkoživci kakor ste Vi. Vznemirjate se, ako morate količkaj naporno delati, da preživite svoje družine. Iz ravnodušja spravijo Vašega duha kaj lahko tudi Vaše boljše polovice, ako malo z bolj živimi pokoketirajo. Vedno zdihujete in zdihujete, kako hudo da se Vam godi, skratka vsikdar in povsod vidite le vse črno, ste najhujši pesimisti. Dobiček od tega?
četudi so drugega političnega prepričanja. Menimo, da tudi pri drugih volitvah ne bodo.
Naprednjaki, le bojte se nas 1 Pred tremi leti smo imeli le 55 glasov v tretjem razredu, letos jih je bilo 145, torej prirastek 90 glasov. In ti še niso bili vsi, kakor že omenjeno, bilo jih je še nekaj v rezervi za skrajno silo. Strah pred nami Vam narekuje brzojave in dopise, v katerih bi tako radi skrili pred svetom svojo bojazen. Da, mi vstajamo in vas je strah!
Politični pregled.
Ožja volitev na Dunaju. Krščanski soci-jalci so popolni gospodarji cesarskega Dunaja. Pri deželnozborski volitvi je bilo oddanih na Dunaju za krščansko-socijalne kandidate 110.290 glasov, za združene nasprotne stranke pa samo 55.903 glasov. Propadel je tudi dosedanji soci-jalno-demokraški poslanec dr. Adler v okraju Pavoriten in zmagal je, kakor smo že zadnjič poročali, krščanski socijalec Prohaska po ožji volitvi. Vroč boj se je bil, a bela krščanskosocialna zastava je ostala zmagoslavna. Posebno so se trudili nasprotniki, da ohranijo okraj Fa-voriten, tisoč agitatorjev so poslali v ta okraj, množice njihovih pristašev so zapirale pot do volišča krščanskim možem, provocirali so pretepe in več krščansko-socijalnih volivcev ranili. Ni bilo krščansko-socijalnega agitatorja, ki bi ne bil napaden. Mnogo naših mož je krvavelo, eden je bil zaboden, a stali so pogumno, nevstrašeno v boju. Nasprotniki so udrli v agitacijske prostore krščanskih socijalcev in so hoteli raztrgati zapisnike — bili so odbiti. Kljub temu, da je prišlo v ta okraj 800 policajev, ponavljali so se napadi. Bolnice so bile prenapolnjene z ranjenci. Veselje, ki je zavladalo po razglašeni zmagi mej krščanskimi četami, je bilo nepopisljivo. Dunaj je naš! Pod našim delom padejo tudi druge nasprotne trdnjave.
Kako delajo hrvaški niažaronski poslanci. Finančni odsek ogerskega državnega zbora je nedavno imel svojo sejo. Pri tej seji ni noben izmed hrvaških poslancev odprl ust, a ravno Hrvati imajo glede financijelnega vprašanja mnogo zahtevati. Molčali so tudi, ko je mini-sterski predsednik S zeli govoril, da vlada brani povsod, kjerkoli more, mažarsko državno idejo in da se vsa imena mest v uradnem poslovanju morajo imenovati mažarski. Noben si ni upal povedati Szellu, da Hrvaška ni mažarska pro-vincija in da je označeno postopanje proti na-godbi. Res žalostno je, da ima Hrvaška take poslance, ki izdajajo domovino Mažarom.
Novi zakonski načrt glede povišanja kontingenta novincev. Domobranski minister je predložil poslanski zbornici nov vojaški zakonski načrt, po katerem bi se prihodnje leto povišalo število novincev in sicer: v stalni armadi za 22.000, v domobranstvu avstrijskem za 4500 in
Zgodaj, mnogo prezgodaj zastrupite duha svojih otrok. Posledica je, da vidijo Vaši otroci povsod v življenju le slabo stran, toda še te ne v pravi, ampak v mnogo pretirani luči — skratka, njih duh postane top, malo dostopen zunanjim pojavom, mladeniči so kmalu mladi — starčki*.
Le še malo poslušalcev je poslušalo ta »izvrstni* govor našega junaka. Večina je odšla, a oni* ki so še ostali, gledali so pomilovalno na govornika. Brali so radi njegove spise, prisluškovali njegovemu govoru pomilovalno, ker ni imel — ,estetiške‘ vrednosti. Vsi so se dolgočasili, toda nobeden se ni čutil prizadetega. Sedaj pa zavpije nek mladenič:
»To so prazne besede, Vi mlatite samo prazno slamo; povejte raje, kakšen program imate, na podlagi katerega delujete!*
Dobro rejen mož pripomni:
»Tudi jaz sem bil v mladosti romantiker!* Crno opravljena dama vprašuje:
„Zakaj pa vendar za ženskim spolom škili?*
Hudič se smeje —
Pisatelj, ne zmeneč se za to, nadaljuje: »Dalje Vam moram povedati: sami sebi takrat najbolj dopadate, kadar ste nesrečni. Vse-
v ogerskem za 3000 mož. Poleg tega pa bi pridržali v aktivni vojaški službi 6000 nadomestnih rezervistov, od katerih bi ostala v ti službi ena tretina eno leto, druga tretina dve leti, a tretja tretina tri leta. Opravičeno je pač, da je vzbudil tudi ta novi zakonski načrt največjo nevoljo med poslanci. Zdaj čujemo, da tudi ta načrt v zbornici ne prodre, ker so se izjavile proti njemu skoro vse parlamentarne stranke, razun centra in Poljakov. Govori se namreč, da zastopniki ljudstva ne morejo privoliti, da bi se toliko delavnih moči odtegnilo delu, posebno pa poljedelstvu, kakor da ne morejo tudi nikakor dovoliti, da bi se še bolj kupičili že itak pre-ogromni stroški za vojaštvo. Na to stališče so se postavili posebno naši poslanci na čelu jim dr. Šušteršič. Nekateri listi, med temi tudi pražka „Politik", vedo povedati, da so nastale med ministerskim predsednikom in med domobranskim ministrom huda nasprotstva, ko se je ta novi zakonski načrt razpravljal v mini-sterskem svetu. Drugi pa hočejo vedeti, da se hoče dr. Korber že v najbjižjem času iznebiti parlamenta ter s pomočjo § 14 uveljaviti tak zakon, to pa samo zato, da bi se ne poslali domov nadomestni rezervisti, katerim poteče doba osemtedenskih vaj že s koncem tekočega meseca novembra.
Ruski car pri papežu. »Corriere della sera* javlja, da je sveti »oče te dni vsprejel ruskega državnega svetnika Šemereljeva, ki mu je priobčil, da ga skoro obišče ruski car.
Nemškega cesarja so pri njegovem potovanju na Angleško sprejeli na Angleškem prav hladno, zlasti angleški listi niso mogli prikrivati niti ob tej priliki svojega srda do Nemčije in med njimi je celo list »Times*, glasilo minister-stva za zunanje posle, ki kaže vso jezo. Ta list pravi, da gospodarski boj ne preti Angležkej ne od Ruske in ne od Francoske, ampak od same Nemčije. Nemčija je najbolj nevarna angleškim kolonijam. Francoska niti ne išče novih kolonij; Rusija se razteza proti skrajnemu vztoku samo iz gospodarskih ozirov. Pravi in edini nasprotnik Anglije je Nemčija. — Z nekakim zasmehovanjem poročajo angleški listi, daje nemški »kajzer* na dan njegovega prihoda na Angleško štirikrat menjal obleko v malo urah, ko je prišel, nosil je vojaško nemško uniformo, ko se je izkrcal iz ladije, nosil je uniformo admirala, ko je ogledoval konjico, bil je v uniformi angleškega polkovnika in ko je prišel do angleškega kralja, imel je vrhno suknjo in cilinder.
Na Balkanu. Dočim zatrjujejo evropski listi, da se ustaja v Macedoniji bliža koncu, oziroma, da je popolnoma ponehala, poročajo od bolgarsko - macedonske meje ravno nasprotno. Vsacega dne se vrše krvavi spopadi med ustaši in turškimi četami. Tostran Vardarja pazijo ustaši na vsako gibanje turških čet, katere si ne upajo napredovati. Turki se ne spuščajo v nobeno bitko, ako niso vsaj tri- do štirikrat tako
kakor se mi usiljuje misel, da delate to s premislekom; ne poznate namreč sredstva, s katerim bi pri drugih dosegli, da bi Vas spoštovali, cenili Vaše zasluge, in vsled tega Vam je dobro to sredstvo, da vsaj sočustvujejo z Vami. Otožnost, čut nesreče pa more v Vas vse vzbuditi, da celo pes, kateremu je kolo strlo nogo. Oh, ko bi Vi vendar imeli zdrav nežen čut ljubezni do življenja; Vi ne ljubite življenja, Vi se ga bojite. Ubogi, nesrečni ljudje! Da bi Bog pošiljal nesrečo za nesrečo nad Vas, da bi se začeli Vi nekoliko gibati, da bi bilo nekoliko izpremembe, ne pa ta večna enoličnost, ki je vladala dosedaj pri Vas! Potem bilb bi vsaj življenje res podobno življenju!“
Tu pa se je čutil med skupinico, ki je še poslušala »izbornega* govornika, nekdo prizadetim :
»Vsi niso taki! Hudir tudi 1 To je na vse zadnje krivično 1“
»Gospod, ne zahtevajte od mene pravičnosti! Kako pa hoče tudi med Vami pravičnost vspe-vati?! In vsi skupaj ste bore malo vredni, da, rekel bi, skoraj bi rekel, da ste ničvredneži brez izjeme. Vsi skupaj tvorite družbo 1 Kako naj Vas torej delim v dobre in slabe? V mladosti ste
številni, nego nasprotna ustaška četa. Radi tega uprizore Turki pravo klanje tam, kjer slučajno zmagajo. Oni pobijajo vse žive in ranjene ustaše, ki so jim prišli v pest. Svoj srd kažejo Turki posebno nad pravoslavnimi cerkvami, katere rušijo in požigajo. Poleg tega more žene, starce in otroke. V Senekovu se je ustaška četa, sesto-ječa iz 35 mož, pod vodstvom Gordana Stojanova 12 ur bojevala proti 300 Turkom. Bilo je mnogo njih ubitih in'ranjenih. Onstran Vardarja je polkovnik Jankov z 80 ustaši pognal v beg 400 Turkov in Albancev. Turkov je bilo 30 ubitih in 30 ranjenih. Zatrjuje se, da so se tudi pristaši Sarafovega macedonskega odbora pridružili ustaji. Iz Sredca poročajo, da se med Bolgarijo in Rumunsko sklene zveza. Diference med obema državama da so v zadnjem času popolnoma izginile in na sestanku rumunskega in bolgarskega vladarja v Ruščuku da se je razpravljalo tudi o macedonskem vprašanju. Iz Belegagrada poročajo, da se je te dni izvršil spopad med ustaši in Turki blizu Leškalaka v solunskem vilajetu. Osem Bolgarov da je bilo ubitih, drugi so pobegnili. V gorah Perin da je ena ustaška četa ujela turškega odličnjaka Rifat Beya. Iz Soluna se poroča, da je vlada ukrenila energične odredbe za zajetje in kaznovanje albanskega voditelja Mustafa Aga, ki je na več točkah uničil železniške proge med Mitrovico in Prizrendom. Tekom zime ostane v Macedoniji mnogo bolgarskih agitatorjev, ki bodo skrbeli za to, da se macedonsko gibanje vzdrži živo do prihodnje spomladi, ko se ustaja gotovo obnovi v taki meri, da bodo velesile primorane posredovati. Sedaj je v Macedoniji 25 organiziranih ustaških čet, ki razpolagajo s 3000 puškami. Proti ustašem operira 25.000 mož turške vojske. Zatrjuje se, da so pristaši Borisa Sarafova sicer nasprotni lokalnim ustajam, ker smatrajo vspešno le splošno ustajo, ali so se vseeno po onih krajih, kjer je buknila lokalna ustaja, istej pridružili. Sarafovo glasilo odločno oporeka vestem, da so njegovi pristaši nastopili proti ustašem. Isto glasilo zatrjuje, da so macedonske ječe prenapolnjene z Bolgari, kateri mesece in leta čakajo, da bi jih postavili pred sodišča. Iz Carigrada da je došlo izrecno povelje, naj se dotičniki ne sodijo, marveč le pridrže v ječah. Nekateri so že od leta 1900 v preiskovalnih ječah. So pa zopet drugi slučaji, da so bili nekateri z nenavadno naglico obsojeni. Kljub vsemu temu pa evropska diplomacija, tista diplomacija, ki je tako hitela utikati svoj nos v — kitajske stvari, ne zgane niti z mazincem, da bi enkrat zatrla turško grozovlado na Balkanu.
Domače novice.
Javno predavanje priredi zopet prihodnji torek ob polu 8. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma* »Slovenska kršč. socijalna zveza*. Predaval bo g. dr. Debevec iz Kranja.
opasali uma svitli meč, vsi ste sedeli svoje dni na šolskih klopeh, in vsi ste se ravno isto učili... Recimo, da so Vas učili samo lepo in koristno, slabega bi se Vi tako ne bili hoteli učiti. Težko si mislim vseučilišče, kjer bi se svetovalo poslušalcem vse presojati s stališča medsebojnega sovraštva in brezstrastnosti in pred vsem skrbeti za kruh. Vedno sem bil trdno prepričan, da se takih stvarij ne more poučevati; toda, ko prične človek živeti vsakdanje življenje, ne izginejo te nizkotnosti. Kar se mene tiče, vem samo to, da zatrjujete pri petindvajsetih letih, da nimate nobenega premoženja; s petintrideseti leti pa že zidate lepe hišice. Vem. da znate vse pripomočke porabiti, da si olajšate življenje — toda, vprašam Vas, kaj ste storili s tem za bivanje? Vsi skupaj ste brezčutni, še celo oni, ki so nekoliko v govorništvu izvežbani. Med Vami se dobi še celo mnogo nizkotnosti; ali ste pa katerikrat poskušali iznebiti se te nečednosti? Ne, nikoli! Najboljšim med Vami — in to sem sam videl — je zlezlo takoj začetkom tega boja srce v hlače. Prizadevanje, ostati čist, ohraniti si neomadeže-vano srce, je dobro, toda čednosten mož se ne boji tudi nesnage. Odkritosrčno govorjeno: Vsi skupaj smo krivi, da je naše življenje tako nizkotno! Pa saj se na vsej zemlji ne dobi pra-
Krščanski socijalci pri delu. Jutri ob polu 4. uri popoludne blagoslovi na Viču pri Ljubljani prevzv. knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič 19 novih hiš »Slovenskega delavskega stavbin-skega društva".
Dva zanimiva dvojčka sta prišla na svet na Kranjskem. Pravijo, da sta bolj zanimiva nego sta bila dvojčka, katera je vodil seboj cirkus „Barnum & Bailley“. Kadar prinese zopet oživeli »Slovan" njihovo podobo in podobo njihovega očeta, bomo o stvari še govorili.
Kje je Plantan ? »Narod" je že teden preje naznanil, da bo v sedaj tako slavni Kostanjevici govoril tudi — slavni Plantan. Komaj smo čakali, kdaj bo zopet po tolikem času odprl svoja usta ter potresel svojo rumeno brado — a Plantana ni bilo. Noč ga je vzela — in prišel je dr. Triller. Ta mož bi na vsak način rad prišel do kakega poslaniškega stolca, ko bi narodna stranka še kakega imela. Zalibog, da ga nima, mestni svetovalci pa niso — plačani. Nas pa vkljub temu zanima zakaj se Plantan tako boji javnosti. Ali je mislil, da bo treba pojasniti vseh 33 točk. „Narod“ je sicer obljubil, da se bo stvar vsa pojasnila, ko bo dokončana preiskava, a še sedaj ni dal »Narod" tistega pojasnila.
Nekaj o »Glasbeni Matici". Piše se nam iz gorenjske doline: Z začudenjem so prejele te dni naše posojilnice tisto polo, da naj pomagajo poplačati nekonsolidirani dolg »Glasbene Matice". »Slovenec" je v tem oziru prav izborno pisal in mi nimamo prav nič proti temu, če tudi naše posojilnice iz svojega čistega dobička pomagajo našemu narodnemu glasbenemu zavodu iz zadrege. Toda v spomin nam prihajajo časi, ko se je govorilo o prononsiraiiih politikih in se je postavil načelnikom neprononsirani politik dr. Ferjančič. Ali ni torej v prvi vrsti dolžnost teh neprononsiranih politikov dr. Ferjančiča, dr. Tavčarja itd., da pomagajo »Matici" na noge? Ali smo res klerikalci samo takrat dobri, kadar je treba — dati ? Poznamo par ljubljanskih liberalcev, ki imajo čez stoti-soče premoženja, in tem naj dajejo potuhe naše tolikokrat obrekovane posojilnice ? In vsa liberalna inteligenca ne more skupaj spraviti tistih borih 16.000 kron? To ni lepo zanjo!
Deželnozborske volitve na Koroškem so se vršile začetkom tekočega tedna v kmečki skupini. Za Slovence so bile pravi narodni škandal. Izvoljen je samo eden slovenskih kandidatov g. Grafenauer. V slovenskih občinah so slovenski kandidatje dobili samo par glasov. To je sad slovenske nedelavnosti. Politično društvo spi, namestu da bi prirejalo shode. Ne snujejo se izobraževalna društva, potem ni čuda, da se ljudstvo oklepa nemškonacijonalne stranke, ker se ta stranka ne izogiba ljudi. Bolj nego Slovenci so na Koroškem socijalno in politično delavni nemški krščanski socijalci, ki so vzeli nemškim nacijonalcem tri mandate. Izvoljen
vičnih ljudij, gotovo da ne 1 Toda, zakaj se tako suženjsko klanjate in pokorite surovi sili, in zakaj se tako bojite za svojo kožo? Zatrjujem, da je vse to in še marsikaj bolj žalostnega posledica dejstva, da ima vsak človek pred očmi le svoje blagostanje! In v tem so vsi v enaki meri krivi! Ako bi pa verjel na moč kletve — potem bi bil Vas že vse skupaj preklel! Toda verujem na nekaj druzega; kmalu bodo prišli drugi ljudje, pogumni, krepostni, zvesti — — kmalu — —
»Naj bode dovolj* šepetal mu je s zadovoljstvom hudobec.
Junak se ozre. Povsod vse — prazno.
„Cudno“, govori sam sebi, »kam so koli izginili, jaz vendar še nisem skončal.
»Vsi so v ognju tvojega govora zgoreli. Ha, ha...! Ali ne vidiš tam na strehi saje ? To je vse, kar je ostalo od njih .. . Pojdiva!" ...
Kaj se je'nadalje zgodilo z mojim junakom, ne vem. Konca pripovedki ne maram ustvariti, ker sem prepričan, da bi za mojega junaka ne bi preveč časten. Samo to še rečem, da mora vsak, ki ima preveč častilcev, od časa do časa zrak s karbolovo kislino resnice napojiti.
To je vse . . .
je tudi njih voditelj dr. Aleksander Pupovac, ti je nevstrašeno šel mej volivce in katerega bi bili skoro nemškonacijonalni suroveži ubili.
Zakaj so Korošci propadli 1 Uzrok nam je povedal »Narod", namreč klerikalizem. Kakor je s slastjo poročal, da na Štajarskem ni zmagal g. Korošec, je z debelimi črkami zapisal, da je g. Podgorc propadel. Mi smo popolnoma prepričani, da je »Narodu" deveta briga, če bi sploh zmagal kak slovenski kandidat, »Narodu" se gre samo zato, da je propadel — duhovnik. To se vidi iz vseh njegovih vrstic. Du-lovniki so krivi narodnega propada koroških Slovencev?! Zakaj jih pa dr. Kraut ni rešil? Zakaj pa ljubljanski liberalci, ki tako radi po kranjskem podučujete kmete, ne pridete na Koroško? O seveda zoper klerikalizem je lahko rohneti, zoper Nemce si pa ne upate, ter Vam je narodna ideja deveta bliga, ker vodi vašo politiko Tavčar-Schwegelnova zveza! Naj pride sem veliki dr. Tavčar na Koroško, pa mu naravnost povemo, da tudi deset dr. Tavčarjev nič ne pomaga!
Pametni liberalci — nežne dušice. Znano je, da je še precej elementov v liberalni stranki, ki grdi boj zoper duhovščino obsojajo, a na glas si tega ne upujo, ker se boje Malovrhove metle. Tem svojim je torej Malovrh dal lep priimek — nežne dušice, ki se zgražajo, če »Narod" okrca kakega popa in mu strga krinko hinavstva z lica, da rabimo njegove besede, ter pravijo, da je to farška gonja. Ne, g. Malovrh, ko bi tiste nežne dušice se mogle otresti tistega napačnega strahu pred „Narodom", videli bi, da jih je veliko, a boje se, silno boje, da ne bi kdo dejal strašno besedo, da so — „ klerikalci 1 “
Gl. Stiasny je dobil brco od „Naroda“. Zakaj ? Zato ker je učiteljstvo peljal v neko klerikalno gostilno ter tam baje izrekel obsodbo nad listom inteligence, ker je v vprašanju glede ljubljanskih učiteljev tako hinavsko postopal. Pa so ga okrcali, zato ker po svoje misli in ne časti nezmotljivih ljubljanskih generalov. G. dr. Tavčar, učiteljstvu se odpirajo oči in kakor mora jih tlači liberalna večina, ker si ne morejo pomagati, pa zabavljajo čez Dimnikovega „Tovariša", dr. Tavčarja in druge. Ce bi se danes predlagalo, naj se izvolita dr. Tavčar in Hribar častnima članoma, dvomimo, če bi se dvignilo toliko rok, kot se jih je nekdaj. Vseučiliščniki so se osvobodili, učitelji se puntajo, liberalci, kaj je potem še Vaše?
Dunajske volitve so naše liberalce popolnoma potrle. Nič ni bilo tistih običajnih Pe-nižkovih telegramov z razprostrto tiskanimi vrstami, ves svoj gnjev in svojo jezo je skril „Narod“ v telegram, da je Luegerjeva zmaga samo sad sleparij. In „Narod" se je bahal, da so slovenski liberalci daleč pred dunajskimi volivci. Resnica je, daleč naprej so naši liberalci — namreč v zabitosti in surovosti!
Doslednost »Gorenjca". V zadnji številki »Gorenjca* je uvodni članek pisan za ustanovitev konsumov. Tu stoji pisano: »Našproti združenim kapitalistom, ki izkušajo z akcijskimi družbami dobiti v svoje roke vse proizvajanje, se naravno združujejo tudi delavske mase, kajti v združenih goldinarjih mase so tudi milijarde. Ako ima ta masa li o n s u m in proizvajanje zadrug v svoji lasti, tedaj lahko s tem udari kapitaliste". — Na drugi strani istega lista pa gosp. Pirc da pisati zoper konsume, češ, da so nepotrebni, da hočejo kmete uničiti, da se ljudje ne smejo ščuvati zoper kapitaliste in da je prav, če delavci popolnoma mirno in zadovoljno žive, kakor doslej. Nam se zdi ta politika popolnoma primerna za predale »Otroškega vrtca".
Iz Kranja se nam piše: Ob zadnjem sejmu so kmetje mečkali po mestu grozovito blato. Vendar, če je za kmeta vse dobro, ni pa dobro za meščane, ki morajo hoditi zvečer po mestu v blatu po slabo razsvetljenih ulicah. A tudi glede razsvetljave se kmalu ne bomo mogli veliko pritoževati. Iz raznih gostilnic in prodajalni« že prihaja na ulico električna luč iu razsvetljuje okolico. Večje prostore po mestu pa razsvetljuj^ luč iz znamenj. Cerkev sveti z lučjo naprej) • liberalni mračnjaki pa capljajo za njo. Nadejajo se, da dobe po ceni vso električno razsvetljavo,
ker je eden liberalcev nekaj uprizoril. Utegne pa namestu luči zagledati nekaj drugega ta liberalec.
Narod se je zaletel, ko je poročal o ko-stanjeviškem liberalnem shodu. Rekel je, da je bil glavni agitator zoper dr. Tavčarjev shod načelnik katoliške posojilnice v svetem Križu pri Kostanjevici. Pomislil pa ni, da je ta posojilnica v zvezi z liberalno centralno posojilnico v Krškem. To se je gospod Lapajne v pest smejal, ko je bral, da je on pokrovitelj katoliških posojilnic.
Dr. Šušteršiču se je zopet povrnilo zdravje in je v ponedeljek 10. t. m. se odpeljal k sejam državnega zbora na Dunaj, kjer so ga mnogoštevilni njegovi prijatelji in znanci srčno pozdravili in mu čestitali na srečni rešitvi.
Odgovor na »Gorenjčev" dopis iz Stražišča z dne 8. novembra t. 1. Ideja o stanovski organizaciji ni proizvod politične prenapetosti. Ona nima strankarskega značaja, ampak stoji popolnoma izven strank. Zato se proti njim ne sme bojevati ta ali ona politična stranka, razven, če stoji na strani kapitalističnega izsesavanja delavskih stanov. Ge pa nastopijo ti proti nji, je popolnoma razumljivo, ker boj stanovske organizacije velja naravnost proti velikemu kapitalu. Kaj so, kak pomen imajo, kje in kedaj so potrebne, ne bomo še enkrat obširno obravnavali in opozarjamo le na članke „o gospodarskih zadrugah", priobčene v zadnjih številkah »Slov. Lista". Članki so ponatisnjeni iz »Narodnogospodarskega Vestnika", o katerem menda nihče ne bode trdil, da je v klerikalnih rokah. Ako preberete te članke, bodete morda prišli do prepričanja, da se stanovske zveze ne snujejo v pomoč »klerikalnih* strank, ampak v obrambo malega obrtnika proti izkoriščajočemu kapitalu. V 45. številki dne 8. t. m. prinaša »Gorenjec" izviren dopis iz Stražišča kot neki odgovor na članek »Sitarska obrt na Gorenjskem". Dopis je pisan seveda popolnoma v tonu, kakor ga razumejo gorenjski liberalni g i m-pelni in štiglci. Naš dopisnik o razmerah gorenjskih Sitarjev niti pojma nima. Radi verujemo, da bi bilo »Gorenjčevemu" dopisniku zelo ljubo, ako bi bile razmere znane le njemu; a bodite prepričani, da so nam razmere bolj znane, kot morda mislite in želite. V našem slučaju pa nismo hoteli razkrinkati liberalnih sleparij, ker se sploh osebnosti dotikati nismo hoteli. Tudi nismo hoteli z našim člankom ščuvati Sitarjev proti njihovim gospodarjem, kateri pravično postopajo ž njimi. Nasprotno, še povdarjali smo, da ne bodo oškodovani tudi v slučaju ustanovitve stanovske zveze, temveč bode ista njim samim na dobro. Da mora list, kakoršen je »Gorenjec", služiti nekaterim svojim pristašem in je zato tudi v stanu nam podtikati slabe namene, se ne čudimo. Naš članek je spisal seveda — pravi »Gorenjec" — neki mlečnozobi kaplanček. Stari refren liberalnih listov. Kdo je ta kaplanček, seveda ne pove, vendar pa zavije toliko, da so začeli nekateri sumiti g. P a u 1 u s a , kapelana iz Šmartna pri Kranju, kateri nas je radi tega prosil, da stvar pojasnimo. Ako bi tudi gospod Paulus dotični članek spisal, bi ne bilo nič hudega, vendar tem potom drage volje priznamo, da ni g. Paulus v nikaki zvezi z našim člankom. Članka pa tudi ni spisal kak drug kaplanček niti sploh kak duhovnik. Zato pa obetamo onemu, ki dokaže, da je prišel naš članek iz peresa g. Paulusa ali sploh kakega drugega duhovnika, pri tisti priči nagrado 1000 kron. Liberalci potrudite se ! Uredništvo »Slovenskega Lista".
Društveno gibanje. V Ribnici v Trnovem pri Ilirski Bistrici in v Štefanji vasi pri Ljubljani so ustanovili »Katoliško izobraževalno društvo". Povsod krepko na delo za pošteno izobrazbo našega ljudstva! — V »Bralnem društvu" v Vod-matu se je ustanovil pevski zbor. Le vedno naprej ! To društvo prireja sedaj tudi javna predavanja. Prihodnjo predavanje v Vodmatu bo 23. novembra. — »Slovenska krščansko-socijalna zveza" v Ljubljani je pričela prirejati poleg javnih predavanj tudi strokovno socijalne tečaje. Vrše se vsak petek točno ob 7. uri zvečer v »Katoliškem Domu". Kdor želi še pristopiti, naj se oglasi v torek pri javnem predavanju društvenemu tajniku.
Katoliško narodna stranka je priredila preteklo nedeljo shod na Čatežu ob Savi. Ta shod je pokazal, da se tudi Dolenjska otresa liberalnega suženjstva.
Ciril Pirc in „ta suha". Minulo soboto je Ciril Pirc milo tarnal v »Gorenjcu", da je neki liberalni dijacek prišel k njemu tožit kranjske duhovne, češ, da je dobil pri spovedi „ta suho", ker noče pustiti „Gorenjca“. Gospod Pirc je ravno farbal in je dijačka potolažil s tem, da mu je dal „ta mokro". Odvezo je siromaček tedaj vendar dobil, če ne take, pa tako.
Za sanacijo »Svetovaciavske založne" t Pragi je češka duhovščina darovala že blizu tri milijone kron! Taka požrtvovalnost je pač občudovanja vredna 1 Kedaj stori kaj takega liberalec? Kadarkoli se je zgodila kaka defravdacija v liberalnih denarnih zavodih, se liberalci niso niti zmenili, da bi ljudi odškodovali.
O volitvah v mestnik skupinah na Štajerskem. Govore o teh volitvah, pravi MSudsteie-rische Presse", da se v vsej naši politiki že nekaj let sem pojavlja neka mlačnost, ki se je kazala tudi na teh volitvah. Na slovenski strani da so nekako utrujeni od boja, ki ga jim nasprotniki usiljujejo od leta do leta. Ta boj, da bi bil že davno izvojevan nam v prilog, ako ne bi spodnještajersko renegatstvo dobivalo zanesljive opore v državnem uradništvu. S pomočjo državnih uradnikov se umetno vzdržujejo večine renegatov v mestih in trgih. Vlada kar ne jenja pošiljati slovenskih uradnikov s Štajerskega proti jugu, a Štajersko preplavlja z nemškimi uradniki. Slovenci vidijo to in vedo, da ne bomo poprej gospodarji na svoji zemlji, dokler Slovencem sovražni uradniki ne izginejo iz naše domovine. Od todi tista mlačnost med slovenskimi volilci, od todi mala udeležba na volitvah. To neudeleževanje je tudi glasen protest proti izrecno Slovencem sovražnemu vedenju uradništva na Spodnjem Štajarskem. Dokler bodo pošiljali k nam uradništvo iz tujine, ki bo, da-si plačano od našega ljudstva, vedno glasovalo proti domačemu prebivalstvu, dotlej bodo na volitvah v spodnještajerskih mestih in trgih vedno zmagovali renegatje.
Volitve v mestnih skupinah na Spodnjem
štajerskem so, kakor je bilo pričakovati, končane z uspehom za Slovence neugodnim. V celjski mestni skupini imajo Nemci 343 glasov, za okolu 100 več kakor zadnjič. Nemec Moric Stallner je dobil 707 glasov, slovenski kandidat dr. Karlovšek 364 glasov. Leta 1896. je dobil Stallner 568 glasov, Slovenec D. Hribar 318 glasov. V Mariboru je bil s 730 glasovi izvoljen nemški kandidat Karol Pofrimer. V mestni skupini ptujski je izvoljen nemški kandidat dr. Kokoschinegg s 503 glasovi, slovenski kandidat dr. Ploj je dobil 229 glasov. Razmerje glasov v tej skupini je bilo: Kokoschinegg je dobil v Ptuju 320, v Ljutomeru 69, v Ormožu 62, v Rogatcu 52 glasov; dr. Ploj je dobil v Ptuju 24, v Ljutomeru 59, v Ormožu 33, v Središču 113 glasov. Leta 1896. je dobil v tej skupini slovenski kandidat 247 glasov, nemški 364; slovenski glasovi so torej nazadovali, češar menda ni nihče pričakoval. V okraju Slovenji Gradec je zmagal nemškutar Jožef Lenko z 221 glasovi, slovenski kandidat dr. May er je dobil 54 glasov. - Na Gorenjem Štajerskem so v mestnih skupinah izvoljeni trdi nemški nacijonalci. V Gradcu ni bilo voliv-nega boja.
V Kranju se je ustanovilo izobraževalno društvo.
V Tržiču priredi predstavo „Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa* v nedeljo, dne 23. novembra 1902. v prostorih g. H. Dobrina (na Skali). — Na splošno željo: I. Tri narodne pesmi. II. Igra: „Sinovo maščevanje* ali „Spoštuj očeta*. Igra v treh dejanjih. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Za neude: I. sedež 80 vin., II. sedež 60 vin., stojišča 40 vin. Za ude: I. sedež 60 vin., II. sedež 40 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi prijazno vabi odbor.
Lepe razmere pri tržaškem kot kazenskem sodišču. Te dni se je vršila pred tržaškim deželnim kot kazenskem sodiščem proti neki dekli, trdi Slovenki, kazenska obravnava zaradi tatvine. Zapisniki izpraševalnega
sodnika so bili slovenski. Vkljub temu pa je napravilo državno pravdništvo obtožnico v italijanskem jeziku. Ker se je pri obravnavi dokazalo, da je bila dekla nedolžna, bila je oproščena. Razsodba se je proglasila v italijanskem jeziku. Koj po razsodbi pa so zapustili sodniki, državni pravdnik in branitelj sodno dvorano ter pustili v njej samo deklo. Ta pa je začela bridko jokati. Reva, ki ni umela niti besedice italijanskega, mislila je, da je obsojena na Bog ve kako kazen. Še le, ko so pristopili k nji drugi ljudje ter ji povedali, da je oproščena, se je dekla potolažila. Ali niso to res lepe razmere pri tržaškem deželnem kot kazenskem sodišču?!
Ljubljanski grad. Dne 1. t. m. je, kakor se poroča »Slovencu*, došla finančnemu mini-sterstvu ponudba mestne občine ljubljanske glede nakupa Gradu. Ker je ponudba občine precej nizka, dobilo je finančno ravnateljstvo v Ljubljani nalog, da po veščakih določi vrednost Gradu in se z občino pogaja glede kupne cene.
Iz Kranja. Ker sta načelnik zadruge prostih rokodelskih in dopuščenih obrtov in načelnikov namestnik odstopila, skliče c. kr. okrajno glavarstvo v svrho volitve novega načelnika in njega namestnika, zadružni zbor, kateri se bode vršil dne 25. listopada 1902 v mestni ubožnici Pungratu v Kranju ob 4. uri popoludne.
Ožje volitve na Koroškem. V splošni kuriji so pri vseh treh ožjih volitvah za deželni zbor zmagali nemški nacijonalci.
Razsodba porotnega sodišča v slučaju Škrk kasirana. »Edinost" piše, da je najvišji sodni in kasacijski dvor na Dunaju razveljavil razsodbo tržaškega porotnega sodišča, s katero je bil znani Škrk iz Saleža v občini Zgonik, obsojen radi umora svoje sinahe na smrt. Ob enem je naj višje sodišče odločilo, da pride slučaj Škrk pred gor iško porotno sodišče.
Defravdacija v »Umetniškem društvu*. Akademični slikar Ivan Grohar, ki je avktor te defravdacije, se je v nedeljo povrnil iz Beneške Slovenije v Ljubljano. Šel je naravnost v svoje stanovanje, katero pa je našel zapečačeno. Nato se je nastanil v hotelu „Lloyd", kjer ga je v ponedeljek policija aretirala in ga že izročila deželnemu sodišču. Nekaj denarja so še dobili pri njem.
Detomorilka. Na okrajno sodišče v Višnji gori so privedli 33 letno omoženo Margareto Habjan iz Leševja pri Krki, ki je pred 14 dnevi umorila svoje novorojeno dete in je skrila v seno nad hlevom. Habjan je že presedela šest let radi detomora.
Krstič še zmiraj na prostem. »Naša Sloga" poroča, da je znani renegat Krstič še zmiraj na prostem. Bil je pred kakega pol leta obsojen v trimesečni zapor, a do sedaj se je znal izvršenju te kazni ogniti z vsakakoršnimi zvijačami. Pred nekaj časa je prosil naj se mu dovoli kazen odsedeti v zaporu pri okrajnem sodišču na Volo-skem, kar mu je bilo seveda (!!) dovoljeno. Zdaj, ko je dovoljeni čas pretekel, prosi ravno narobe, naj se ga dene v zapore v Trst, a je vložil tudi prošnjo za pomiloščenje, naj se mu dovoli daljši rok za nastop kazni. Ta Krstičeva igra s sodniki je jako pomembna, a še bolj zavoljo tega, ker se sedaj v kratkem izvršijo občinske volitve v Veprincu, kjer si italijanska stranka s pomočjo Krstičevega upliva nadeja obdržati svoje dosedanje gospodstvo.
Iz Trsta nam pišeje: »Slovenec" je poročal, da se v Trstu shajajo slovenski in italijanski duhovniki in želi, da bi se skupaj našli na delu za preporod krščanski. V edinosti vere je združil sv. Duh vse narode — tudi odločno želi, da ima slovenski jezik povsod tisto pravico, ki mu gre. — Te besede je napisala gotovo plemenita, krščanska slovenska duša, ki na podlagi Kristovih naukov enako ljubi vse narode in bi jih rada videla združene na delu za preporod krščanski. Ali mi trdimo, mi proroku-jemo, da vse to se prav lahko zgodi, samo če — Slovenci zataje svoj jezik, samo če se Slovenci odrečejo narodnim zahtevam. Lahi sploh — ne le duhovniki, pripravljeni so boriti se za kar hočeš — as pogojem, da se odrečeš maternemu slovenskemu jeziku. Prevzv. škof Nagi ni imel še opravila z našimi Lahi, dal Bog, da bi se njegove želje izpolnile, a mi smo po žalostnih
dosedanjih skušnjah prepričani, da bo Prevzvišeni pri vsej svoji pravičnosti za eno skušnjo bogatejši. Poturica je hujša od Turka — in s takimi ima opraviti tržaško-koperski škof.
Laška zvestoba. ,11 Sole" očita laškim delavcem »regnicolom*, da so prvi in edini, ki izdajajo koristi delavcev, ker nepoznajoči nikake solidarnosti z drugimi delavci, gredo na delo za katero si bodi plačilo. Ob zadnjem ponesrečenem štrajku uslužbencev pri tržaškem tramvaju pa niso bili samo »regnicoli*, ki so zapustili štraj-kujoče, temveč laški delavci sploh. Naši Slovenci bili so mož beseda, a Lahi so jo prelomili, šli so na delo in tako ponesrečili ves štrajk.
Iz Reke poročajo, da pride o Veliki noči nemški cesar v Opatijo.
Drobne novice. Zaročil se je slovenski državni poslanec in svetnik pri upravnem sodišču g. dr. Ploj z gospo Schlimp, tovarnarjevo vdovo na Dunaju. — Delavce odpuščajo v tovarni Donawitz na Štajerskem. V soboto so odpustili zopet 56 delavcev. — Hotel »Novo pošto" v Kranju je od g. Lovrenca Rebolja kupil kamnosek gospod Rudolf Jeglič. — Poročil se je tukajšnji čevljarski mojster g. Benjamin Salmič z gdč. Terezijo Tancinger. — Umrla je v bol-niščnici v Ljubljani gdč. Ljudm. Černe, bivša učiteljica na Raki na Dolenjskem, hčerka urarja Černeta. Umrla je v Ljubljani stotnikova vdova g. Marija Hirschal. — Umrl je na Dunaju sin gospe Ivane Šušteršič g. Gašper Šušteršič, bivši posestnik »pri Bobenčku". — Meseca oktobra prejeli so od slovenskih potnikov na novi želez-, nici Gorica-Ajdovščina 20 tisoč kron. — Ravnateljem kranjske hranilnice je bil izvoljen g. dr. Schoppel. — Policija na Reki, ki je bila do sedaj občinska, preide s 1. januvarijem v državne ogerske roke. — Bojkot v Zagrebu z vspehom izvršujejo Hrvati proti Srbom. Dva srbska trgovca sta napovedala radi tega konkurz. — Družba treznosti za ljubljansko škofijo se bo prenovila. — Novo sodno poslopje prično v kratkem graditi v Litiji. Za stavbišče je občina brezplačno odstopila dosedanji živinski trg. V novem poslopju bo nastanjen tudi davčni urad. — Na Kranjskem se izpije na leto blizu pet milijonov litrov žganja (!), in to donaša deželi ravno en milijon kron. Na enega človeka pride ga skoro 10 litrov na leto. — Umrl je v Celju bivši c. kr. notar, posestnik g. Anton Kupljen.
Razne stvari.
Skrb za jetične otroke na Niže Avstrijskem. Deželni zbor na Niže Avstrijskem napovedal je boj jetiki in sicer je bil sprejet v zadnjem zasedanju sledeči bojni načrt med drugim za otroke. Ustanovili se bodo zavodi za otroke, ki so prestali vsakovrstne hude bolezni in vsled oslabljenega telesa lahko dobe jetiko. Deželni odbor je sedaj sklenil ustanoviti taka zavetišča za otroke in je v ta namen sklical enketo, v kateri je imel deželni nadzornik Gerenyi poročilo. Namerava se že v prihodnji spomladi ustanoviti več zavetišč za jetiki razpoložene otroke. Zavetišča bodo slična onim rudečega križa v Berolinu. V dunajski okolici najelo se bode več gozdov, v katerih se bodo postavile lope in ležišča. Otroci bodo v teh zavetiščih od 8. ure zjutraj do mraka od 1. majnika do konca septembra. V zavetiščih bodo otroci po dnevi tudi s hrano popolnoma oskrbljeni, zlasti z mlekom. Otročje vrtnarice bodo nadzorovale delo in zabavo otrok. Stroške pokril bo deželni odbor. Skrbelo se bode za znižane cene na mestni in električni železnici za gojence zavetišč, da bodo dobrot le-teh lahko deležni tudi najrevnejši sloji dunajskega prebivalstva.
Sina umoril. Ogerski listi javljajo iz Loce: Tovarniški delavec I. je prišel nekoliko vinjen domov, kjer se je začel prepirati s svojo ženo. Ta poslednja ga je tako razdražila s svojo jezi-kavostjo, da je šel z nožem nad njo. V kritičnem momentu pa se je vrgel med prepirajoča se njiju 16 letni sin, da bi pomagal materi. V hipu pa mu je stari Urban zasadil nož v prsa s tako silo, da se je mladenič mrtev zgrudil na tla. Morilca so prijeli.
Cesar Viljem in Poljaki. Poznanjski nemški listi oznanjajo, da namerava cesar Viljem zgraditi v mestu Poznanj kraljevski grad in vsako leto po nekaj tednov v njem prebivati. Nasproti dvomom berlinskih listov odgovarja poznanjsko nemško glasilo, da bo cesarjev grad stal poprej nego bodo to pojmile trde nemške glave. Poljski listi v Poznanji radostno pozdravljajo cesarjevo namero in pričakujejo od tega najboljših posledic za poljski narod. Menijo namreč, da se hoče cesar zbližati s poljskim narodom, kar bi bilo največjega pomena za Nemčijo. Da se ljubi bratje Poljaki le ne varajo v zaupanju do Nemca. Slovanski pesnik je vse drugače zapel o pravičnosti Nemcev!
Krvavo berilo. Leta 1893. je bilo na Avstrijskem in v Nemčiji izdano 23.000 krvavih
romanov. Med 121 mladimi obsojenci je
bilo 92 čitateljev takih romanov. Žalibog, da je tega duševnega otrova tudi veliko med Slovenci.
O mešanih zakonih med židi in kristijani se priobčuje sledeča štatistika: število mešanih zakonov od 1. 1875. do 1899. rase. Od 1. 1875. do 1879. je primeroma bilo v Nemčiji takih zakonov 239, od 1. 1895. do 1899. 433, število se je toraj skorej podvojilo. Otrok iz teh zakonov je 24°/o judovskih in 76°/o kristijanov. Ločitve takih zakonov so bolj pogoste, kakor v drugih zakonih.
Plemenitost pri dunajskem tramvaju. Pri
dunajskem tramvaju je 5000 uslužbencev, od teh je 400 plemenitih vitezov, 50 baronov, 4 grofi in tudi še nekaj drugih, ki imajo različne plemenite naslove.
Radi veleizdaje, ker so prodali važne listine glede trdnjave Metz, bili šo v Lipsiji kaznovani sledeči italijanski podaniki: Leon Beck 5 in pol leta ječe in na izgubo civilnih pravic tekom 10 let; Anton Bai 3 in pol leta ječe in na izgubo civilnih pravic 10 let; Proserpio 8 let ječe in na izgubo civilnih pravic 10 let; Marija Bai 9 mesecev ječe.
Kongregacija beuronskili benediktincev bo slavila koncem letošnjega leta 40 letnico svojega obstanka. Dne 1. januvarija 1902 je imela kongregacija 677 članov in eno leto preje 660. Od teh je bilo v Beuronu 163 menihov, 84 duhovnikov, 79 bratov; v Marrdsons v Belgiji jih je bilo 119, v Marija Laach 113 menihov, 38 duhovnikov in 75 bratov; v Emaus v Pragi 84, v Sekavi na Štajerskem 98, v Erdinglonu v Angliji 31, v Sovani v Belgiji. 37, v Cucujaesu na Portugalskem, kateri samostan je sedaj država odpravila 16, v Gerlevi na Vestfalskem 6.
Čudni recept. Iz Milana se piše: Anglež si je v neki tukajšnji prodajalnici izbral majhne bisere in prosil steklenico vode. Lastnik je vstregel tej želji, Anglež je poravnal račun, plačal 400 lir, vrgel bisere v vodo in je vse izpil. Lastnik ga vpraša, zakaj tako dela in Anglež odgovori: „To je imenitno sredstvo proti neurastheniji, t"da predrago. Izpil sem že takega zdravila za kakih 6000 lir“.
Otrok izginil. V neki vasi blizu Novare v Italiji živela je zakonska dvojica brez otrok. Že pred več leti šel je on v Ameriko. Pred štirimi leti pa je ona porodila otroka, čegar oče ni bil v Ameriki živeči soprog. Te dni pa je izginil otrok. Policija ga išče in išče, a o njem ni sledu. Ker mati ni pokazala nikake žalosti, jeli so sumiti na njo, da ga je umorila in zakopala, zato so jo zaprli. “
Lepa karijera. V Jesi v Italiji so zaprli tatu, ki je presedel 30 let v ječi, 5 let v prisilni delavnici; vseh kazni je imel do sedaj 30.
Rusija ljubi vse enako. Ruski list „No-vosti“ piše, da ruska oficijelna politika dela na to, da bodo varovane koristi vseh slovanskih narodov na Balkanu.
Sultanov dar. V Petrograd je prišel sultanov adjutant Feisi-bej in podaril v imenu sultanovem ruskemu velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču štiri krasne konje.
Predsednikov namestnik. Ko se je nedavno temu predsednik severo-am. Zjedinjenih držav, Roosevelt, vozil po železnici, mu je bilo jako sitno, da je moral na vsaki mali železniški postaji odzdravljati pozdravljajočemu ljudstvu. Da se reši te sitnosti, izmislil si je nekaj zvitega. Državni tajnik mornarice, ki se je vozil z Roose-
veltom, je namreč temu jako podoben. Kadar se je vlak zopet približal kaki majhni postaji in je začel počasneje voziti, postavil si je tajnik mornarice na glavo cilinder, zapel suknjo in prijazno odzdravljal navdušeni množici, katera je videla v njegovi osebi predsednika Roosevelta. Tako je lahko Roosevelt mirno sedel na svojem sedežu.
Vegetarijanskih gostilen je v Berolinu 16, na Dunaju 4. Zanimive podatke o vegetarijanstvu najdemo že v spisih sv. očetov ss. Bazilija, Gregorija in Chrizostoma, ki so vegetarijanstvo zelo priporočevali.
Bogastvo v državah. Ako gledamo bogastvo posameznih držav v gotovini in sicer v kronah, najdemo sledečo podobo: Anglija ima 295 milijonov kron gotovine, Francija 247, Nemčija 201, Rusija 160, Avstrija 103, Italija 79, Belgija 25, Holandija 22.
Železnice. Največ železnic imajo združene države v Ameriki in sicer 311.094 km, tedaj več kot vsa Evropa, kjer jih je le 283.525 km. V Evropi pride največ železnic na Nemško in sicer 51.391 km, Rusija ima 48.107 km, Francija 42,827 km, Avstrija 36.753 km in Anglija pa 35.086 km.
Wallraf. V Kolinu na Reni je Wallrafov museum. Ustanovil ga je kanonik istega imena leta 1824. Podaril je muzeju svoje zbirke in svojo knjižnico, ki je štela 14.303 zvezkov. Sedaj je tukaj 170.000 zvezkov knjig.
GLASNIK.
Razvoj ženskega dela.
Do srede osemnajstega stoletja bil je žensk delokrog omejen na družino. Preobrat, ki so ga ravno v tistem času izvršili na gospodarskem polju stroji, prouzročilje pa tudi vse druge razmere v družinskem življenji in je zlasti tudi ženski nakazal ves drug delokrog. Posledica razvoja industrije, preobrata denarnega gospodarstva, spremembe v stanovanjih in drugih prometnih razmer bila je, da je mož pri upravi svojega premoženja vedno manj bil navezan na ženskino sodelovanje doma. Preje so se izdelovale obleke in druge hišne potrebščine doma z velikim trudom in stroški, sedaj so pa tovarne za nizko ceno začele proizvajati in prodajati ravno te stvari. Posledica je bila, da za gospodinjstvo ni bilo več potrebno toliko prostorov, domače gospodinjstvo postalo je vsled napredka pri razsvetljavi, čiščenji, kurjavi itd. priprosteje in ložje, nego prej, ko je morala gospodinja z veliko previdnostjo, premišljevanjem in proraču-nanjem družiti osebno marljivost in tehniško izurjenost. Vsled napredka tudi gospodinjstvo sedaj potrebuje mnogo manj časa, moči in umetnosti kakor prej. Ker se je delo v gospodinjstvu vsled tega znižalo, potrebovalo se je tudi mnogo manj poslov v gospodinjstvu, vsled česar tudi domače neomožene ženske niso bile več tako neobhodno potrebne v gospodinjstvu, kakor prej. Vsled tega pa so neomožene in revnejše ženske bile prisiljene si, da se prežive iskati zaslužka, pa tudi one neomožene ženske, ki bi se tudi brez zaslužka lahko preživele, niso hotele lenariti in so se poprijele dela, v kolikor jim je bilo odprto.
Omejeno pa je bilo začetkoma žensko delo takrat le na ženska ročna dela in pa na učiteljsko vzgojevalni stan. Pri velikem navalu žensk na tem polji so pa kmalu sledile nizke plače, vsled česar je postalo stanje žensk brezupno in si niso mogle prislužiti tega, kar so potrebovale za življenje, vsled česar se je med ženstvom širila nenravnost.
Naravna posledica je bila, da so ženske približno leta 1840 začele izvrševati dela, ki so bila preje izključno polje možkih. Seveda, to ni šlo brez težave, ker so se moški delavci branili ženskih delavk z vsemi štirimi. L. 1848. n. pr. je krojaški Kongres v Frankobrodu zahteval varstvo pomočniških interesov napram ženski konkurenci, krojači so zahtevali, da se ženskam
popolnoma prepove tako izdelovanje moških, kakor tudi ženskih oblek. Na Saksonskem so se morale učiti šivati ženske pri krojačih, na domu niso smele ničesar izdelati, smele so hoditi samo na štiro. Ce se je našlo pri njih kako na domu izdelano oblačilo, se je brez usmiljenja zaplenilo.
Takratni več desetletij trajajoči boj žensk za pripoznanje pravice do dela je pričetek gospodarskega problema, ki se označi z imenom »žensko delavsko vprašanje". Ta boj je vodila v duševnem oziru na Nemškem še-le 25letna Alojzija Otto iz Meisna, ki si je pridobila ime „mati“ ženskega gibanja. V neki adresi na saško vladno komisijo, ki je imela nalogo proučevati obrtne in delavske razmere, opozarjala je zato na male plače ženskih delavk in iz teh izvirajoče nravne nevarnosti za uboge sestradane revice. Značilna adresa se konča z besedami: Gospodje ne bodete spolnili svoje naloge, če organizirate samo moško delo, prezrete pa ženske delavke, in če na delavke vsi pozabite, končala je samozavestno 251etna Lujiza svojo adreso, jaz nanje ne bom pozabila. Poleg navedene Lu-jize Ott omenjamo še Frančiško Levvald in Lu-jizo Buchner, ki ste v 5. in 6. desetletji preteklega stoletja odločno zastopali pravico ženskega dela na obrtno-proizvajalnem polji.
Borilke na tem polji obudile so splošno jozornost na žensko delo. Časopisje se je pričelo baviti s tem vprašanjem. Tudi delokrog ženskega dela se je razširil. Uplival je tukaj angleški zgled, kjer je bil ženskam že dalje časa odprt večji delokrog, nego v Srednji Evropi. Ženske so se začele nameščati na pošti in pri brzojavu; najprvo na Saksonskem in Badenskem, sledile so tudi druge države. Društva za otročje vrtce vzgajati so pričela otroške vrtnarice. V posamnih krajih uporabljati so se pričele tudi ženske knjigovodinje. Osrednjega društva za zboljšanje delavskih slojev predsednik Lette je leta 1865 predložil obširno spomenico odboru o novih ženskih poslih in o zboljšanju že obstoječih. Spomenica v kratkem označi bedno stanje, v katerem se nahajajo neomožene ženske, zlasti srednjih slojev, in zahteva: naj se ženskam odpre delo tam, kjer je po svoji naravi in zmožnosti lahko opravljajo. Ženske se mu zde za sledeče poklice zmožne in upravičene:
1. Na znanstvenem polji: zdravniška in kirurgiška praksa, zlasti pri ženskih boleznih, izključno pa kot babice in bolniške postrežnice. 2. Umetnost: slikarstvo, podobarstvo, izdelovanje modelov, litografija, lesna rezbarija, izdelovanje kart in podob, risanje. 3. Tehniško polje: izdelovanje kemiških in mikroskopiških preparatov, nadalje optični izdelki, brzojavljenje, poštna služba in prodaja železniških vožnih listkov. 4. Trgovina: knjigovodstvo, blagajničar-stvo, prodaja blaga na drobno, knjigotrštvo in posojanje knjig. 5. Rokodelstvo: izven črevljar-stva in kovaštva tiskanje knjig in knjigovezstvo, izdelovanje ur in urnih del, razna manjša dela v zlatarskem obrtu, laki. anje itd. Spomenica nadalje izraža željo, naj bi se šole ozirale bolj na praktiško stran, kakor tudi ustanovitev zavodov za praktiško žensko vzgojo. Toda nikdar in nikoli in tudi ne čez stoletja ne želimo politiške emancipacije in jednakopravnosti žensk z moškimi.
Lettejevo spomenico je društvo sprejelo, seveda ne brez nasprotovanja od strani moških delavcev članov in 1. 1866. 27. februvarja konstituiralo se je Lettejevo žensko društvo v Berolinu. Nameni društva so bili: 1. odstranitev predsodkov in ovir napram ženskemu delu, 2." pospeševanje učnih zavodov za žensko izobrazbo v kupčiji in obrtu, 3. Posredovanje za brezposelne ženske, 4. snovanje prodajalen in izložb za ženska ročna dela in umetne proizvode, 5. varstvo samostojno stoječih žensk proti izkoriščanju v nravnem in gospodarskem oziru, osobito s preskrbo pripravnih stanovanj in hrane. Društvo je bilo zelo primerno, akoravno je bilo pomanjklivo v tem oziru, ker se ni oziralo na delavke, marveč bolj na srednje stanove. Po-voljno se je tudi razvijalo in je ustanovilo več svojih času primernih zavodov. Tako je ustanovilo 1. 1874 šolo za črkostavke 1. 1875. poučni tečaj za ženska ročna dela, 1. 1879. šolo za umetna ročna dela, 1. 1878. nadaljevaljno šolo
in poučni zavod v pranji in likanji perila, leta 1886. pa gospodinjsko šolo z zavetiščem za dekleta, fotografiško poučni zavod in šolo za umetno tkanje. Namerava se v kratkem zasnovati tudi šola za knjigovezenje.
Toda s še širšim delokrogom in uspešneje je v ta namen delovalo in še deluje 1. 1865. po Lu-jizi Otto v Lyskem ustanovljeno žensko izobraževalno društvo s svojimi podružnicami. Otto je sprejela v svoje društvo tudi delavke; poleg tega pa je težilo društvo tudi zato, da se ženskam odpro tudi najvišji učni zavodi.
V pravilih je društven namen sledeče označen : društvo ima nalogo skrbeti za povzdigo ženske izobrazbe in odstraniti vse zadržke ženskega dela. Podružnice so delovale na praktičnem polji, glavno društvo se je pa posebno pečalo s tem, da je uplivalo na postavodajo, v kolikor se tifce omejitve ženskega dela in ne brezvspešno. L. 1874. se je to društvo pre-osnovalo v zvezo nemških ženskih društev. V zvezi se nahaja sedaj 237. ženskih društev s 70.000 članicami.
Zveza jako vspešno deluje na žensko izobrazbo po shodih, snovanjem zavodov za porodnice in s postrežbo na domu, z organizacijo dobrodelnosti, obiskom jetnic, ustanovitvijo domov za delavke itd. Poleg tega pa še med sa-boj tekmujejo na Nemškem razna verska ženska društva. Sploh so ženske na Nemškem v Bocijalnem oziru za socijalno organizacijo pod-vzetneje nego pri nas in so tudi že povsod ženske obrtne nadzornice za ženske.
Kar se tiče nas v Avstriji, opažamo glede ženskega dela iste razmere, kakor drugod. Samo to je, da se pri nas žensko delavstvo v najširšem pomenu besede, bolj izkorišča bodisi v gospodarskem, bodisi nravstvenem oziru, to pa za to, ker manjka še ženskih stanovskih društev.
Predsodek, da ženska spada samo v družino, danes ne velja več. Ženska je tu, ona dela, trpi, strada in se lovi za svoj kruh; zato pa še z večjo vnemo nego doslej na delo za organi-cijo žensk 1
Pozor! Po z'or!
V torek, dne 18. novembra bo v veliki dvorani »Katoliškega Doma"
ob 1ln8. uri zvečer
zanimivo javno predavanje.
Predava g. dr. Debevec.
Prihitite k predavanju v obilnem številu !
Odbor »Slovenske kršč. soc. zveze."
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
3©$ip Ufeibl
nasl. tvrdke 3* ?preitzer
Slomšekove ulice št. 4
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo
izborno urejeno delavnico
v kateri izdeluje 7 4!)—43
žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje pri spomenikih in na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata umetno in preprosto izdelana, balkone, verande, paviljone, stolpne križe, štedilnike itd. itd.
Specijaliteta: Valjični zastori — Železne konstrukcije — Vodne sesalke Napeljevanje vodovodov.
Napravlja troSkovnike in načrte po poljubnih risbah v različnih slogih in pošilja poštnine prosto.
Vse poprave
izvršuje najvestnejše in zanesljivo po najnižji ceni.
Cene so primerne solidnemu delu dokaj nizke.
Pozor!	Pozor!
Prijatelj, ako hočeš najeencjše in najpri-stnejše vino piti, tedaj se potrudi v gostilno na Francovo nabrežje, kjer ga toči
Josip Maček
sledečih cenah:	9	x—42
Istrijansko, belo, liter po		28 kr.
Cviček	V	32 „
Bizelsko	n n	36 „
Rebula	d n	40 „
Refoško	n ??	48 „
(Jez ulico točijo se zgoraj navedena vina pri litru 2 kr. ceneje.
Opozarjam Te pa posebno, da se tam dobi črni istrijanec po 24 kr. liter,
kateremu je vsaka konkurenca izključena, bodisi po kakovosti ali po ceni.
Blag gosp.
Gabrijel Piccoli
lekar
dvorni založnik Nj. svet. papeža Leona XIII.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero morem najtopleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878 in zmirnj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih.
KRMIN, dne 13. maja 1897.
Miroslav Leltner
c. kr. davčni blagajnik
Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočani vsem, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko), 6. marca 1898.
iv. 40 io—3	Karel	grof	Strasoldo.
»MmM
*
Stanje vlog 30, junija 1902: blizu 9 milijonov kron
Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje!
Preje: Gradišče št. I.
Denarni promet v letu 1901: čez 23 milijonov kron.
Ljudska posojilnica
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
sprejema m-hranilne vloge*** vsak delavnik od 8. zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
4
brez kakega odbitka, tako, da U 01 sprejme vložnik od vsakih 2 |0 vloženih iOO kron čistih 4 krone 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 K 70 h. Denarni promet v 1. 1901: 23,559.611 K 20 li.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so postno-hranilnične položnico na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. junija 1902. Dr. Ivan Šušteršič*,
predsednik.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Karol Kauschegg,
veleposeslnik v Ljubljani.
Karol Pollak
ODBORNIKI
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar.
podpredsednik
Anton Belec,	Dr.	Andrej	Karlin,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.	stolni	kanonik	v Ljubljani.
Matija Kolar,	Ivan	Kregar,	Frančišek	Leskovic,
župnik pri D. M v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani.	zasebnik	in	blagajnik	„Ljud. posojilnice'
Greg. Šlibar,	Dr.	Aleš	Ušeničnik
tovarnar in posestnik v Ljubljani.
župnik na Rudniku.
profesor bogoslovja v Ljubljani
47 8—2
m
Odgovorni urednik: Ivan Šteffe.
Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista".
Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.