Belokranjsko kolo in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago. Spisal J. Navratil. II. Poljansko kolo. c. Kolo v Predgradu. (Dalje.) o nevšečni nepriliki završilo se je to kolo v zadnjem zvezku prerano. Po predzadnjih dveh vrsticah tega spisa na str. 500 čitaj dalje: 8. Puška puče') iz drugoga kola Na nji kola -) Marija divica, I ubije Ivana junaka. Sinka Boga naručaj držijo.") Igraj kolo dva luga zelena! Poniozi Bog, pomozi Bog! ,Niso' ono dva luga zelena, Ndpi (j) meni, a jaču tebi. Več je ono ,ta* zvezda danica, Navada je po svedokovih besedah »kolo igrati« (v Predgradu) o veliki noči, o binkoštih, na svetega Janeza krstnika god, o božiču (»o božiči«), na sv. Štefana, na sv. Janeza,4) na s v. t r i k r a hj c in na novo leto. Zanimljiva in jako važna za našo razlago je svedokova opazka, dasi izbirajo dečdki neveste ali odrasle deklice za ženitev po navadi samo v kolu,6) (kakor se znanijo po včlikih mestih go- spodiči z gospodičinami na očitnih in neočitnih plesih po dvoranah ali sobanah). *) V matici bilo je že prav tako napisano hrv.-srb.: »puče«, potlej pa z isto roko ,popravljeno' t. j. pokaženo tako: »puči«. — Premotilo je pisalca najbrže nsl lice: »pdči«. *) Od lirv. »kolati« = nsl. sukati se (kreisen, sich im Kreise drehen). Pogrešam tega glagola pri Vuku; rabi pa i Žumberčanom (»Vlahom«). 8) Namesto: drži. Spomina je vredna ta posebnost, da se govori tü tudi o Mariji devici v 3. muožni osebi, kakor govorimo Slovenci o takih osebah, katere posebno po- štujemo, a vender svetnike in svetuice, [tudi Marijo devico], dh, celö Boga tikamo po stari navadi. Prim, tudi str. 498 (6). 4) Ivana evangelista (27. decembra meseca). , &) Po matici: »Navada je le takrat, kadar se kolo igra, de se dekleta fantjam (sic) dopadeta (sic), in fanti dekletam takrat, kadar je kolo. si fanti dekleta za ženitvo izbirajo navadno«. " Po tem se vidi, da pesmi, ki smo jih imeli v mislih iz početka. niso izmišljene povse, nego da se oslanjajo na resničen naroden običaj, ki se vrši med Belimi Kranjci pri Poljanah (oziroma: v Poljanah) še dandanes. Navadno se tudi v Predgradu začne kolo igrati »šele po ve" černicah« t. j. ob 3. ali 4. »popoldan« ter se igra do 8., do 9. ure zvečer; a na sv. Ivana (tu »Janza«) evangelista1) začnejo prčcej ob »pol enajste ure ,pred poldan', ter igrajo do dveh ,popoldan'«.2) Potlej gredd (»grejo«) južinat; po južini, ob treh ali štirih3) začnd (»začnejo«) pa zopet ter igrajo do 9. ure zvečer. Če je lepo vreme4), pridejo tudi drugi ljudje z vseh stranij kola (»kolo«) gledat, ne samo iz druge vasi, nego celd s Hrvatskega (»is hrvaškega«). »Navadno je«, dodajc naš svedok, »de enkrat ,skačejo', kedar kolo igrajo, in spet počasi okoli ,kolajo' in pojejo vsake vrste pesmi in tudi druge pesmi, in se veselijo.« Na sv. »Janeza krstnika dan ali god« je pa taka navada: Zvečer ob 8. uri se zberd (»zberejo«) iz vse vasi dečdki (»fantja« l) in dekleta, vzamejo najprej (»narprej«) voz, in s tistim vozom »grejo in začnejo prec od kraja vasi po hišah drva zbirat(i)«. Vsaka hiša mora nekaj (»nekej«) drv dati; če nc, vzamejo si jih dečdki sami. Po vsi (»celi«) vasi pobirajo drva od kraja do konca vasi. Potem odpeljejo tisti (»ot- pelajo tista«) voz drv Četrt ure daleč (»deleč«) od vasi blizu ceste na »eno« trato, in naložijo ter zakurijo ogenj6) »strašno, strašno velik in pri tistem ,ognji' kolo igrajo, . . tudi plešejo in se veselijo ter raz lične pesmice popevajo vso božjo noč do belega dne, vsi skupaj«.6) Tudi iz druge vasi pridejo dečdki kola (»kolo«) gledat, pa le tisti, »kteri se imajo dobro skupaj« z domačimi fanti, in kteri se upajo priti. Drugi ne smejo priti, zato ker se prčcej pokarajo (»skregajo«), napdsled (»nazadne«) še stepejo; ali to se malo kedaj (»kdaj«7) zgodi. Kedar je že ogenj zakurjen, ondaj (»takrat«) se začne kolo, ki je »strašno veliko« — iz vse vasi dečdki (»fantje«) in dekleta, ki po- l) Prim opazko na str. 551. *) V matici uprav: »do dveh urah popoldan«. 8) V matici: »ob treh ali štereh urah«. 4) V matici: »čeje leipo vrejme«. ft) V matici tu: »ogein« ; (pozneje pa: »pri ognji«). a) V matici: »in vsake sorte vršne pesmice pojejo celo božjo noč usi ukup fantja in dekleta«. ") Metličan izgovarja razločno: »kčdaj« s poluglasnim, naglašenim fe (%>); zato pisem tudi: »kedar« (a nc »kadar«). pevajo vsake vrste pesmi1); ano pesem izpisal, ktero nar Sveti Ive kres nalaga Na Ivauje .zvečer na večer', 'Si kresniki ua kres (lojdo Na Ivauje zvečer ua večer. 'Si kresniki in kresnice Na kres dojdo na I vanje. »ampak ,jest' bom«, veli naš svedok, »le pred začnejo peti«:3) [Na Ivauje zvečer na večer«3)]; Samo nije rože Margete Na Ivanje zvečer na večero. Roža Margcta doma se spleta Na Ivanje večer na večero. Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor, Pojdmo v kolo, dragi moj! Malo cupni, malo lupni.4) Da se trese celi dom! Z okom sevni, grlom pevni, Nogom skoči kako grom! Noga lahka, srce zdravo, Kolo leti kako ,djavo(l)'.6) ,PoskoČice* djevojčice, ,Kaj' so htele, to so i6) smele. ,Daj4 nam brate —;) piti ,Dej' nam iz vrča vina ulitid) Poj (d') sim9) brzo pa natoči Da nam bratja bol (j) poskoči. Jasno je nebo široko, Žarko je sunce visoko, Moja draga je daleko U10) sred kola u11) popreko, Preko gleda na mene I na o v u do I8) mene. 10. Momci Čili podvikuju. Muzik svira, ne da mira, A još više djevojčice, ,Njihe4 oči i nožice. »Dej, brate, ijujuj!« Kteri bi takov momak bil, Ke (ki) se ne bi pošalil? Hvatajtc se kola toga, Od višnjeg' je ono Boga; S rukom drži bratac brata, Blizi srca njega hvata Muzik18) svira, srce dira. Kolo, kolo muzik svira, Noga zemljo14) ne dodira. Dajmo, brate, ijujuju! ') V matici: »in tudi pojejo vsake sorte vršne pesmi«. 3) Malo poprej Čita se v matici: »navada je nar poprej tola pesem peti«. (Tako: »tola« nm.: »to-le«) pravijo v takih slučajih mnogi Gorenjci) Pis. 3) V matici izpuščena je menda jedna vrstica; kajti ondi čitaš (soper mero) tako: »Na kres dojdo na Ivanje zvečer na večer«. 4) Prim ono ,dubrovačko4: »hopa, cupa, skočmo bolje«, ... ki se čuje tudi v Lonjt (v Posavini), »Arkiv« VII 287. 6) Vrag (hudič). fl) Ta i je odveč i) [vina?] *) Pravilneje bi bilo: »Daj nam 'z vrča vina vliti«. v) V matici: »Poj sum«. ,0) fn ») v matici v. ") Tü »do« ss polag (poleg). ,s) V matici tü: »muzikant«, ki je pa je za ,osmerca' malo predolg; a malo niže čitaš tudi v matici dvakrat pravilno: »muzik (izr. muzik) um.: »muzikant«. I4) Nm.: zemlje. Tudi v srbskih narodnih pesmih čitaš pogostem kazalnik ali tožilnik (acc.) namesto zanekalnega rodilnika (genet, negationis). Veselje prikipelo je do vrhunca. Zato prijatelj! ne čudi se, da se je bas v zadnjih treh vrsticah malo pokvarila — mčra; kajti o taki priliki pčvec, ves v ognji, ne utegne šteti . . . zlogov na prste, kakor ti. »In to je use resnica, kar je tukaj popisano, in ,glih taku' imajo navado.« — S temi besedami završuje stoprav drugi naš svedok, Jure Räde iz Predgrada, svoj zanimljivi popis. — Gledč jezika v poljanskem kolu, treba pritrditi Kobčtovim be- sedam (str. 415), in to za sedanjo dobo s tem popravkom, da se po- pevajo v »poljanskem kolu« pesmi večinoma v srbsko - hrvatskem narečji, pomešanem kolikor toliko s slovenskimi besedami in oblikami. Po oblikah: »lipi (zbor)«, »divojak« (gen. pl.) v 1. oziroma 2. kolu poljanskemu (str. 493), »ki« (494) v 3. pesmi pa sodimo, da je — kakor v Metliko —, tako tudi v Poljane najprej dospelo hrvatsko (čakavsko) kolo, s časom se mu pa pridružilo tudi srbsko. Beseda v igri: »Most«, ki ne spada vprav v »kolo« je pa, kakor v Metliški igri istega imena, slovenska (razven nerazumnega: »Brojeli broj bronjke broj«); slovenska jc tudi 2. pesem (str. 493).: »V našem polji zlata jablan«. Po pobožnih pesmih, ki se vrstč s posvetnimi, vidi se krščanstva velik vpliv, kakor v naslednjem »žumbersku kolu« — tudi v »po- ljanskem«. Izvirna in prekrasno povedana je v tčm kolu tudi ndrodna misel, daje kolo uprav od »višnjega (t. j. najvišjega) Boga«, dočim bodemo slišali skoro, da ga je nekdo izvajal celö — od vraga, a posredno . . . od Turčina. II. Kolo na Vinici in po njeni okolici. Razglasil je bil dr. E.V. po lanskem »Slovanu« (str. 380), da se tudi okrog Vinice, kakor povsod ob Belokranjski Kolpi igra še »kolo«, posebno o božiču, da mu je pa gosp. Fr Trošt, nadučitelj na Vinici, poslal nekoliko »pripevek« k igranju, a brez izjeme same četverovrstne gorenjske in koroške, ki jih je utegnil tam zatrositi kak krošnjar, da pa drugod popevajo v »kolu« menda še prave domače popevke. — Zato sem istega vrlega narodnjaka, gosp. Trošta, letos pismeno na- prdŠel in res tudi naprosil, da je blagovolil še povpraševati na Vinici in okoli Vinice po pravih narodnih pesmih te vrste. Uljudni gosp. nadučitelj priobčil mi je napösled več nego sem si bil v nadi. Bodi i njemu zaslužena očitna hvala za to. Po njegovem poročilu igralo se je nekdaj »kolo« na Vinici na malem holmci »na Majeru«, in to o božiču in naslednjih praznikih, vselej po večernicah. Nekaj jih je plesalo na prostoru, napravljenem vsred »snežne gladine«; a drugi so gledali ter se zabavali1) z raznimi opazkami o plesalcih in plesalkah. »Petje« — pfše gosp. T. — »bilo je mnogovrstno, a le malo tega sem mogel zaslediti«. Pravo kolo so igrali še okolo in do leta 1870, a zatrlo se je, in to največ z vplivom častite duhovščine, kateri so gotovo neugodne bile kake ,nerednosti'. V starini bilo je sicer nekoliko izvirnih pesmic pri tej zabavi, a to že pred več nego 30 leti, dočim so se pozneje pope vale »na- vadne närodne popevke«, kakeršne so n. pr. Vodnikove okrogle in druge. Ena izmed starih začenjala se je tako: Mera: —u | —u | —U | —U —O I — v I —u I —U »Hajdi, hajdi, draga moja, L'jepa ti, devojčica!*) Majdi brzo, milena, Igraj brzo i veselo, Kolo igrat, duša draga, Mlada moja rožica!« »Dalje« — veli gosp. T. — »nisem mogel spraviti«. »V sosedni fari še zdaj plešejo kolo — na Vrhu, — a samo po 4 do 5 parov, in to ženske in moŽki, a ne ravno, da bi jih bilo enako število;3) pesem je pa ,sedanja närodna'. »Närodne v »kolu« so tudi te:« 2. Mera: —u | —U | —u | —v Fantič pride pod okence, Klobük si je na glavo d'jal. Potrkal je na polkence; Fantič pride na sred vasi, Mamka pa prav'jo, kje je ključ, Zavriskal je na vse strani; Da grem — po luč.4) Mamka pa prav'jo: faut gre v vas, Fantič se je svetlobe bal, ,Ki ima — lep glom znaČi pa »zabavljati se« : sich unterhalten.) J) »L'jepa«, a vender »d«. J. N. 3- Visoke si) gore, Zelčni travniki, Pa glädke sö stczč, ,Kod' ml moj fhntič grč. Peteliuček ») je zapčl, Danica je prišla; Fantiček slovo vzčl, Se dfekle jökala. Molči, molči ljubica,-') Se bomo videla; Mera: U — | u— Pod tvojim' okenci Se trav'ca zeleni. Na glavci klobuk 'mam, Za njim pa ,pušelc' lep Ta piišelc tako lep, Da ga m<5gel cesar vzet'.a) Ilribci zdaj odganjajo,4) Sneg je preč in p reč,5) I u rožice rastd, In ni je zime več. i o -1 Štiri muzikanti, Naredite eden marš0) Me bote spremili, Ker pojdem čez v4s. V Ljubljano sem prišel, So m(i) dali nov ,gvaut\ ,Tol flinto soldačko, Soldat moram bit'. Eno dčklc sem imel7) Se mlajšo 8) kot jaz Mera: u—u U—u Stanuje na Kranjskem, Na Laškem pa jaz Pozdravljena bödi Ta kranjska zemlji, Ki n<5tri stanüje Ta ljub'ca mojä. Eno®) pismo sem pisal, Na dom ga posl&l, Me zmčrom skrbčlo, Kakö je domd. u—v v— 5- Da sem znala, Ne bi se udala, Da je Ivo Čuden pijan'c; Pije po noči Do belega dana (Mera različna.) Pak od zore Do temne noči. Kad lunica sveti, On prolazi K svojoj dragoj ljubici. l) »Petelin« pripadal bi tii bolje, a samo zarad mere. ») Nrn.: »Molč' m61či ljubica«. J. N. J.N. a) Nm.: B' ga mogel cčsar vzčt' [= da bi ga mtfgel cčsar vzčti]. *) in 5) Nm.: Hribci odganjajo — In sneg je preč in preč. «) Nm.: »Nar'dite (zagod'te) en märS«. ?) Nm.: »En' dekli sem imfcl« (po gorenjski); a Beli Kranjec greši rajši soper mero nego zoper slovnico. J. N. *) Tü je bila zopet priroda jačja od slovnice. P) Nm. po gorenjski: »En' pis'm sem pisal.« (Dalje prihodnjič.)