NOVI TEDNIK Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ST. 30 - LETO XLVI CELJE, 29. 7. '93 CENA 1 1 O SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Nebo postaja neusmiljeno SvetzganjapanS(omdiozonsldhlukenl.Paprim?lntervjusT8n^ Zakaj so na celjskem telefoni dražji? Odgovorivintervjuluzdirektorlem celjskega PTTJožefom Paznikom. Stran5. Vlomilci za zapalii CeljskipolKistiprijeli osumljenca za več kot 20 vhmov. Stran 14. Nova ulična imena Koliko celjskiti ulic so pteimenovaii? Nova imena in roki za zamenjavo dokumentov na sM Skansen v Rogatcu Reportaža iz sh venskega muzeja na prostem na strani 8. IZ VSEBINE: Reportaža Glasl)ajesreča'portretceijskeglast)enice Valentine Ocvirk in Elektrika iz vetra - Stanko Sevčnikar iz Velenja si je zgradil lastno elekttamo. Stran 16. Šport Weltklase Renata. Stran 13. Miss Celja Predstavljamo nove kandidatke. Stran 15. Glasba Don Juan - sedemletnik. Stran 20. Salmonela Nevarnost vse manjša. Stran 2. 2 Nevarnost zvečine mimo Prewianost pri ravnanju s perutnino In JaJcI zaradi nevarnosti okužbe s salmonelo nI nikoli odveč v celjski veterinarski in sanitarni inšpekciji so v začetku preteklega ted- na na štirih prodajnih mestih na Celj- skem zabeležili prodajo piščancev, okuženih z bakterijo Salmonella ente- ritidis. Iz Zavoda za zdravstveno var- stvo Celje, kjer so opravljali brezplač- na laboratorijska testiranja o more- bitni okuženosti ljudi, ki so prišli v stik z okuženimi piščanci pa sporo- čajo, da so bili rezultati vseh pregle- dov negativni in do okužb ni prišlo. Kot smo poročali že v prejšnji šte- vilki Novega tednika je zasebnik Ivan Klebčar iz Nove Sušice pri Pivki pred približno mesecem dni na celjskem območju prodajal piščance za nadalj- njo rejo, id so bili okuženi z bakterijo Salmonella enteritidis. Ti piščanci so v večini primerov poginili, okužili pa so tudi kokoši, ki so jih občani imeli doma že pred nakupom nove jate. V inšpekcijskih službah so zaradi te- ga, ker je obstajal sum, da je Klebčar prodajal okužene piščance tudi dru- god po Sloveniji, obvestili svoje kole- ge v drugih občinah, skupaj z Zavo- dom za zdravstveno varstvo Celje pa so pozvali vse občane, ki so prišli v stik z okuženimi piščanci, na pre- ventivne laboratorijske preglede. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivan Eržen nam je povedal, da je bil odziv občanov, ki so okužene piščance kupili in potem do- ma oskrbovali, precejšen. Protiepide- mijski ukrepi so bili nujni, v Celju pa so zadovoljni zaradi odziva ljudi in njihove precejšnje zdravstvene osveš- čenosti. S telefonskimi klici se je na- mreč na Zavod za zdravstveno varstvo Celje obrnila množica ljudi iz vse Slo- venije, na laboratorijske preglede pa se je k njim oglasilo 24 občanov. Re- zultati vseh pregledov doslej so bili negativni, glede na čas, ki je minil od odkritja okuženosti, pa se razlogi za zaskrbljenost vse bolj manjšajo. Ob tem pa zdravstveni delavci vseeno svetujejo previdnost pri ravnanju s perutnino in jajci, saj je možnost okužbe z bakterijo Salmonelle prav v poletnih mesecih (tudi po izkušnjah iz drugih evropskih držav) povečana. I. STAMEJČIČ Veienisifo Jezero bo spet oživelo Tako obljubljajo predstavniki Termoelektrarne Šoštanj Pred dvema tednoma so v šoštanjski termoelektrarni začeli z gradbenimi deli, pove- zanimi s sanacijo četrtega blo- ka oziroma gradnjo čistilne naprave. Obenem pripravljajo projekte za sanacijo petice, še pred jesenjo pa bodo začeli uresničevati projekt zaprtja krogotoka izcednih voda iz de- ponije pepela. To so med dru- gim v torek na tiskovni konfe- renci povedali direktor Ter- moelektrarne Jaroslav Vrtač- nik, vodja projekta odžveplje- vanja bloka 4 Jože Dermol ter vodja tehničnega področja Bo- ris Dejanovič. Projekt ekološke sanacije so Soštanjčani pripravili pred še- stimi leti. Po besedah Jarosla- va Vrtačnika so v teh letih raz- vili ekološko informacijski si- stem, gre za 6 stacionarnih in eno mobilno postajo, ki jim omogoča pregled nad onesna- ževanjem. Z naslednjimi pose- gi, zlasti aditivnim odžveplje- vanjem na vseh petih blokih ter ukrepi za čiščenje dušiko- vih oksidov na bloku 4, so do- segli še nadaljnje zmanjševa- nje emisij v okolje. Trenutno poteka v TES pro- jekt odžvepljevanja dimnih plinov na štirici. Po podpisu pisma o nameri in sklenitvi pogodbe so pred dvema tedno- ma začeli z gradnjo čistilne naprave. Jože Dermol je pove- dal, da je naložba vredna 143 milijonov nemških mark, 65 milijonov mark so zagotovili s kreditom Bank Austrie, 25 milijonov mark bo prispeval ekološki fond, 42 milijonov mark znašajo lastna sredstva, ostalih 10 milijonov mark so finančni krediti. Z montažo či- stilne naprave bodo začeli no- vembra, konec prihodnjega le- ta naj bi začeli s poskusnim obratovanjem, naprava pa naj bi začela delovati spomladi 1995. Sodobno opremo bodo uvozili iz tujine, pri sanaciji pa sodelujejo tudi slovenska podjetja. V TEŠ ocenjujejo, da bodo v začetku leta 1995 znižali emisije SO2 na štirici za dobrih 90 orečan je takrat po- vedal, da bo podjetje šlo v lik- vidacijo. Minuli petek je padla drugačna odločitev: Strojna gre v stečaj, stečajni upravitelj bo Xiojze Posedel, sicer zapo- slen v občinski upravi, pred časom pa je bil stečajni upra- vitelj Zarje Lesne Petrovče. Sodišče je namreč zavrnilo predlog Hmezad Banke kot največjega upnika, da bi raz- mere v Strojni reševali z likvi- dacijo, ker zanjo po oceni so- dišča niso izpolnjeni pogoji. Namesto likvidacije je sodišče s 23. julijem uvedlo stečajni postopek. Delavci Strojne so v petek že dobili odločbe o prekinitvi delovnega raz- merja, v torek in danes pa naj bi uredili vse potrebne pK)stop- ke na zavodu za zaposlovanje. Po besedah stečajnega upravi- telja Lojzeta Posedela so de- lavci v petek dobili junijske plače, za mesec julij bodo iz- plačane konec avgusta, sep- tembra pa naj bi delavci dobili nadomestilo z zavoda. Strojna je v tem tednu zaprta, zaradi pritiska upnikov, ki so si dol- gove želeli poplačati z njihovi- mi proizvod, so morali zame- njati vse ključavnice. V teh dneh približno 15 ljudi oprav- lja inventure in zbira potrebne dokumente, v ponedeljek pa naj bi stekla proizvodnja za dokončanje naročil predvsem tujih kupcev. Koliko ljudi bo avgusta prišlo na delo, bo zna- no konec tega tedna. Konec septembra bo predvi- doma že prvi narok na sodišču, kjer bodo po informacijah ste- čajnega upravitelja poskušali Strojno prodati v celoti ali po posameznih delih oziroma od- dati objekte v najem. Posedel ocenjuje, da bo prvi narok morda tudi zadnji in da bo ste- čajni postop>ek razrešen v raz- meroma kratkem času. Stroj- na ima še vedno nekatere dele, ki so zanimivi za nadaljnji razvoj, predvsem obrat mizar- stva v Preboldu, prav tako je zanimiva proizvo^ja kmetij- ske mehanizacije. Tudi lokaci- ja upravne zgradbe in zemljiš- ča okoli Strojne so takšne, da bo verjetno precej zanimanja za nakup oziroma najem. Loj- ze Posedel pričakuje, da v ste- čajnem postopku ne bodo ime- li večjih težav z upniki in da bodo z njimi našli ustrezen do- govor. Še največ zapletov se bo po oceni stečajnega upravite- lja pojavljalo pri delitveni bi- lanci s šempetrskim Durijem. Strojna je namreč 49-odstotni lastnik Duri Šempeter, ostalo je v lasti Hmezad Export Im- porta. Kljub vsemu Lojze Po- sedel upa, da se bo stečajni postopek v Strojni iztekel ta- ko, da bo večina zdaj že bivših delavcev tega podjetja spet imela delo. Da je to mogoče, je Posedel pred kratkim dokazal kot stečajni upravitelj v Zarji Lesna Petrovče. IB Obisk iz Koina V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje je te dni na delovnem obisku direktor nemškega Zveznega urada za zdravstveno vzgojo Giinther Welsch, ki že leta tesno sode- luje s slovenskimi strokovnimi delavci s področja zdrav- stvene vzgoje. V torek se je nemški gost seznanil z razmerami v celj- skem Zdravstvenem domu in bolnišnici, s prizadevanji za zdravstveno vzgojo v vrtcu Anice Čemdeve, obiskal pa je tudi Zdravstveni dom Žalec in Dom Senek. Welscha je sprejel celjski podžupan Maks Bastl, v sredo pa je nadalje- val z delovnimi obiski v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, Zdravstvenem domu Šentjur, Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah ter Zdravilišču Rogaška Slatina in Atomskih Toplicah. Svoj obisk v Sloveniji Gunther Welsch danes zaključu- je, pred odhodom pa se je sestal še z ministrom za zdrav- stvo dr. Božidarjem Voljčem in obiskal Inštitut za varova- nje zdravja v Ljubljani. IS Žalski upokojenci protestirajo Trditve vlade o velikih pokojninah so navadna laž Zaradi stalnega zmanjševa- nja pokojnin ter načina, kako se v zadnjem času obravnava upokojence, je žalsko društvo upokojencev poslalo protestno pismo Zvezi upokojencev Slo- venije. Od Zveze pričakujejo, da bo z njihovimi zahtevami seznanila tudi vlado. V protestnem pismu upoko- jenci ostro kritizirajo ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja ter ministri- co za delo Jožico Puhar. Žal- čani se ne strinjajo z njunimi izjavami, da upokojenci obre- menjujejo državni proračun. V pismu so zapisali, da so si svoje pokojnine zaslužili s 40 ali 35 letnim delom, obenem pa nasprotujejo reševanju so- cialnih problemov in izplače- vanju pokojnin oficirjem raz- padle Jugoslavije preko pokoj- ninske sklada. Odločno zavra- čajo tudi dejstvo, da se na sklad »obeša« 150 tisoč prisil- no upokojenih ljudi, po oceni žalsl^ upokojencev so to brezposelni državljani, za ka- tere mora poskrbeti država. S prisilno upokojitvijo vlada samo slepi sebe in Evropo, da ima malo brezposelnih. Žalčani vladi nadalje očita- jo, da ni ustrezno rešila vpra- šanja zastopstva upokojencev v skupščini Zavoda za pokoj- ninsko in invalidsko zavaro- vanje ter Zavoda za zdravstve- no zavarovanje. Prav tako za- vračajo vsakj^no povečevanje soudeležbe pri zdravstvenem zavarovanju. Zaradi zmanjše- vanja pokojnin v zadnjem času živi 70 odstotkov upokojencev na robu preživetja, zato so vla- dine teorije o velikih pokojni- nah, ki siromašijo državo, gola laž. Ker so upokojenci sami potrebni pomoči, se ne strinja- jo tudi s prispevkom za soli- darnost. Podobna protestna pisma so v Ljubljano poslala vsa ostala društva upokojen- cev v žalski občini, njihovemu protestu se je pridružila tudi Demokratična stranka upoko- jencev. Pričakujejo, da vlada ne bo spet preslišala njihovih zahtev, v nasprotnem primeru pa se bodo upokojenci lotili še kakšnih drugačnih, ostrejših načinov protesta. I.JURHAR Primer Širše icončan LJUBLJANA, 28. julija (Delo) - Parlamentarna preiskovalna komisija dr- žavnega zbora je brez več- jega obotavljanja sprejela dopolnjeno vmesno poroči- lo, v katerem so zajeti njeni izsledki o zlorabah javnih pooblastil Janeza Širše ta, bivšega ministra za turi- zem. Poročilo bo poslala v vednost vsem poslancem, ti pa naj bi o vsebini skle- pali na eni od jesenskih sej. Zbrane ugotovitve vse po vrsti hudo bremenijo osumljenega funkcionarja. Dacar pozna samo revne In bogate LJUBLJANA, 28. julija (Dnevnik) - Zbiranja ra- zličnih potrdil in računov, potrebnih za uveljavitev olajšav pri napovedi do- hodnine, naj bi bilo pri- hodnje leto predvidoma konec. Osnutek novega za- kona o dohodnini, ki ga je vlada poslala državnemu zboru glede olajšav, na- mreč predvideva precej bolj enostavno in tudi soci- alno pravičnejšo rešitev - neobdavčljivi del dohod- ka v znesku, ki predstavlja :: deset odstotkov slovenske plače v vsakem posamez- ' nem letu. Zaradi tega pa naj bi odpadle številne olajšave, ki so sedaj pred- videne v 7. členu zakona. Kršico v omrežju? ; Krško, 27. julija (Delo):: - V torek bi morali pognati ; jedrsko elektrarno Krško ; in jo začeti vključevati v slovensko elektroomrež- je. Zagon pa so odložili in po pričakovanjih naj bi nu- klearko pognali danes, . v četrtek, 29. julija. Neupravičeno višali cene molče " In kruha ^ LJUBLJANA, 26. julija . (STA) - Nekateri proizva- jalci moke in kruha niso upoštevali Uredbe o dolo- čitvi najvišjih cen moke in kruha, sprejete 1. junija le- , tos, temveč so cene neupra- vičeno zvišali, so sporočili iz republiškega tržnega in- špektorata. Cene pšenične moke so se neupravičeno^ zvišale od 6,8 do 12 odstot- kov, drobnoprodajne cene moke od 9,6 do 19,3 odstot- ka, cene kruha pa od 8,9 do 14,5 odstotka. Vsem kršil- cem uredbe so tržni in- špektorji izdali odločbo o vrnitvi cen na predpisano raven in jih ovadili sodni- kom za prekrške. -NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko- Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Janja Intihar, Brane Jeran- ko, Edo Einspieler, Edi Mas- nec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Teh- nični urednik: Franjo Boga- di. Oblikovanje: Minja Baja- gič. Tajnica uredništva: Moj- ca Marot. Naslov uredništva: Trg V. kongresa 3 a, Celje. Tele- fon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 30 - 29. julij 1993 31 Nova ulična imena Po treh letih ¥ CeUu uspelo preimenovanje nekaterih ulic - V drugI polovici avgusta nove ulične In hišne oheležhe Minuli petek so tudi uradno zaživela nova imena nekaterih celjskih ulic. Po triletnem pre- mlevanju številnih novih predlogov za imena nekaterih celjskih ulic je bil na julijskem zasedanju občinske skupščine sprejet odlok o preimenova- nju, zakonsko določen rok, v katerem naj bi bilo preime- novanje izpeljano tudi v prak- si, pa poteče 23. septembra. Prvotna zagretost Celjanov, da bi imena celjskih ulic spre- minjali sistematično in po v skupščini verificiranih nače- lih, je kaj kmalu naletela na nepremostljive ovire. Tako se je posebna komisija za pre- imenovanje ulic v preteklih treh letih kar nekajkrat dopol- njevala z novimi člani, saj so nekateri obupali zaradi v raz- pravah slišanih številnih ide- oloških predsodkov, drugi spet pa - zaradi zahtevnosti dela. Politično evforijo v preimeno- vanju ulic pa bi Celjanom, kljub nekaterim kompromi- som pri končnem besedilu od- loka o novih uličnih imenih, le stežka očitali. Minuli petek so tako tudi uradno zaživela nova imena za nekatere ulice in trge v središ- ču Celja, glavnina dela, da bo- do nova imena zaživela tudi v praksi, pa bo zdaj odpadla na delavce Geodetske uprave. Nekdanja Zidanškova bo spet Gosposka, Trg svobode bo Trg Celjskih knezov, Tomšičev bo Glavni trg, stavbe na Trgu V. kongresa bodo preoštevilče- ne v podaljšek Prešernove, na Trgu Oktobrske revolucije v Kocbekovo, v Čuprijski zno- va v Razlagovo, na Titovem tr- gu v Krekov trg, na Šlandro- vem pa v Gledališki trg. Stav- be v južnem delu Ulice 29. no- vembra bodo preoštevičene v Kosovelovo, severno od ma- gistral pa v Brodarjevo, Ulica Moše Pijade je Stritarjeva, za Ulico 8. črnogorske brigade, pa zdaj tudi uradno velja ime Stara Dečkova cesta. Na ob- močju Aljaževega hriba odlok ukinja Kosovelovo, v Medlogu pa Zupančičevo ulico, medtem ko bodo stavbe iz Stritarjeve ulice v tem mestnem predelu preoštevilčili v Nazorjevo ulico. V Geodetski upravi so nam povedali, da morajo zdaj izde- lati vse pisne in grafične spre- membe, s sklepi o preimenova- nju pa obvestiti občane. V celj- skem EMO bodo naročili pri- bližno 200 tablic za označitev ulic oziroma hišnih številk, predvidevajo pa, da bodo v drugi polovici avgusta nove tablice že nameščene ob rob starih. Približno eno leto naj bi bile na stavbah v preimeno- vanih ulicah nameščene stare in nove tablice v modro-beli barvi, »dvojnost« gre pred- vsem na račun hitrejšega in lažjega prilagajanja novim imenom (dostava pošte, obiski tujcev,...) I. STAMEJČIČ Stroški preimenovanja neka- terih celjskih ulic bodo kriti iz občinskega proračuna, občani pa bodo morali poskrbeti za menjavo osebnih dokumentov in za spremembo svojega »sta- rega« naslova. Ne z enim, ne z drugim ni potrebno hiteti, saj v občinskih upravnih orga- nih svetujejo, da občani doku- mente menjavajo ob poteku veljavnosti oziroma takrat, ko so tudi sicer nameravali po opravkih na občino. Povsem enostavna bo preošte- vilčba stavb v ulicah, kjer se spreminja samo ime. Tako bo denimo Zidanškova 13 postala Gosposka 13, v hišnih števil- kah pa se bodo v teh primerih ohranili tudi vsi morebitni pristavki a, b oziroma c. Le-te bodo zvečine odpravljali v pri- merih, ko bodo posamezne uli- ce oziroma trgi preoštevičeni v podaljške drugih ulic, tam pa bo potrebno povsem na no- vo določiti tudi hišne številke. Neuspel referendum Krajani Vitanja so že drugič glasovali o samoprispevku in tudi tokrat je bil odgovor NE. Referenduma se je udeležilo 80 odstotkov volivcev, od tega jih je ZA glasovalo 47,05%, ta- ko da je za pozitiven rezultat zmanjkalo 2 odstotka glasov. K temu je največ pripomogla nezadovoljnost krajanov iz Spodnjega Doliča, kjer še se- daj ni urejene republiške ceste ter krajanov Ljubnice in Ste- nice zaradi neurejene telefon- ske napeljave. Nekaj pa je k temu pripomogel tudi novi zakon o referendumu, ki tudi volivce, ki ne pridejo na glaso- vanje, obravnava kot da so glasovali proti. Sedaj so Vi- tanjčani torej finančno vezani le še na občinski proračun, ki pa jim ne bo zagotovil dovolj denarja za uresničitev zastav- ljenega prgrama. TANJA SLEMENJAK Več za stanovanje in vrtec Šmarska vlada se je strinja- la s 2 7-odstotno podražitvijo stanarin ter najemnin za po- slovne prostore (z avgustom), pa tudi z novo ekonomsko ce- no v Vzgojno varstvenem za- vodu Rogaška Slatina. Ta zna- ša, za čas od 1. julija, 16.700 SIT, kar je 9 odstotkov več. Občinska vlada se je za podra- žitve odločila pretekli teden. Po nedavni uredbi republi- ške vlade lahko julijske in av- gustovske stanarine znašajo 2,9 odstotka od vrednosti sta- novanj. V šmarski občini so, konec preteklega leta, posto- poma dosegli znesek 2,26 od- stotka vrednosti stanovanja, v skladu z marčevsko uredbo pa so Šmarčani poviševali sta- novanjsko najemnino po 4 od- stotke na mesec. V občini na- mreč ugotavljajo, da še nimajo pravih ekonomskih stanarin, stanovanjski fond pa je presla- bo vzdrževan. Tako bo po novem najemni- na za starejše dvosobno stano- vanje (v Rogaški Slatini) zna- šala 3617 SIT, za novejše, tri- sobno (v Kozjem) pa 5018 SIT. Bivanje v novejšem enosob- nem stanovanju (v Šmarju) stane 3123 SIT, v Marlesovi stanovanjski hiši (Šmarje) pa 6905 SIT. Povišanje ekonomskih cen v vrtcu pa je povzročilo pred- vsem poviševanje plač v nego- spodarstvu. V strukturi eko- nomske cene vrtca predstav- ljajo plače že 65 odstotkov zneska (bruto izhodiščna pla- ča zaposlenega v negospodar- stvu se je junija povišala za 9 odstotkov, na 26 tisoč SIT). Bistveno povišanje prispevka staršev pa je povzročila maj- ska odmera prispevkov in to kar za 84 odstotkov. Res pa je, da so v vrtcu izračunali za pr- vo polletje tudi za 12 odstot- kov višje materialne stroške. Tokratno povišanje bo v bre- me občinske blagajne. BRANE JERANKO Ustanavllajo podletniški sklad v šmarskem proračunu je denar, posebej namenjen po- speševanju obrti in podjetni- štva, letos pa občani vračajo tudi obresti lanskih posojil. Zato so se v občinski vladi od- ločili za ustanovitev Sklada za razvoj obrti in podjetništva. O tem so, pred dnevi, spreje- li osnutek posebnega odloka, ki ga bodo posredovali v eno- mesečno javno razpravo. Sprejeli bi ga po skrajšanem postopku. V omenjenem skladu bi združili tudi različna kreditna sredstva in denar od vrednost- nih papirjev, torej večino de- narja za razvoj obrti in podjet- ništva. Delo sklada bi vodil upravni odbor, ki ga bo ime- novala občinska vlada, nad- zorni odbor pa občinska skupščina. Občinska vlada na- merava sprejeti tudi statut te- ga sklada. Na zadnji seji ob- činske vlade so poudarili, da pri tem ne bo prišlo do zapo- slovanja novih uslužbencev, saj bo delo potekalo znotraj obstoječga občinskega sekre- tariata za gospodarstvo. Do imenovanja upravnega odbora bi sklad zastopal sekretar omenjenega sekretariata, Marjan Drofenik. BRANE JERANKO Ureditev poslovnega časa Po sprejemu zakona o trgovini ter nastajanju podzakonskih aktov, pripravljajo v šmarski občini prvi občinski odlok o poslovnem času. Pri tem gre tudi za upoštevanje vse številnejših kritik obča- nov, ki stanujejo v bližini gostinskih lokalov, kjer motijo nočni mir, ter za zaščito potrošnikov nasploh. Z odlokom nameravajo urediti poslovni čas v lokalih, kjer nudijo gostinske in obrtne storitve oziroma se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Če bo odlok sprejet, bo vsakršne spremembe poslovnega časa treba javiti občini, kjer bodo o tem izdali potrdilo. V osnutku odloka, ki ga je občinski izvršni svet že sprejel, so za kršitelje predvideli denarne kazni. BJ SVET MED TEDNtS^M Čestitajmo Miloševiču za zmago! Piše: Slaven Bosnič Za medije je postalo Sa- rajevo znova zanimivo; srbska ofenziva na Igman ima namreč namen herme- tično zapreti Sarajevo in ga potem prepoloviti, kar bi pomenilo začetek konca. Svet bi moral s pomočjo kamer prisostvovati spek- takulamem uboju nekega mesta. To bi bil vrhunec te- levizijskega sadizma: srb- ske enote junaško napre- dujejo, da bi zadale končni udarec in da bi uničile vsa- ko sled neke multikultume skupnosti, ki je obstajala stoletja. V Sarajevu je še okoli 50 tisoč Srbov, ki so trenutno v najbolj nehva- ležnem položaju. Kakšno usodo zanje pripravlja Kat- ko Mladič, legendami uni- čevalec Bosne, lahko samo ugibamo. Obleganje Sarajeva traja že šestnajst mesecev. Ko so Srbi začeli z agresijo pa so bili prepričani, da bo Sara- jevo pokleknilo v nekaj dneh. Napaka v izračunu znaša okrog petsto dni! Vojaški strokovnjaki so še pred nedavnim ugotovili, da je v napadu na Sarajevo prisotnega več topniškega orožja na kilometer kot pa za časa nemškega oblega- nja Stalingrada. Razen te- ga ne smemo pozabiti, da sarajevski branilci razpo- lagajo z neprimerno manj orožja in municije. Pa so položaji kljub temu ohra- njeni, Sarajevo pa živi dalje. Na samem začetku voj- ne, je bila na Igmanu, kjer danes potekajo najhujši boji, vojska Hrvaškega obrambnega zbora. Vendar hrvaško topništvo z Igma- na nikoli ni streljalo na srbske položaje, srbsko-hr- vaško sodelovanje na po- dročju Kiseljaka pa je še pred letom dni imelo vse značilnosti vojaškega in političnega sodelovanja. Srbskemu agresorju so prišle prav tudi poteze Ali- je Izetbegoviča. Ko je bo- sanski predsednik igral na karto vojaške intervencije, je nekajtoat odložil deblo- kado Sarajeva, danes pa, ko se je srbski obroč okoli Sarajeva že tako zožil, je o kakršni koli deblokadi težko govoriti. Bosna je preveč računala na evrop- sko in svetovno solidarnost in resnicoljubnost in prav to jo je stalo nekaj stotisoč življenj Bosancev. Ker so verjeli, da srbska stran, ta- krat še vedno Jugoslovan- ska ljudska armada, spo- štuje ženevske konvencije, so se civilisti množično predajali, vendar so jih na- mesto korektnega ujetni- škega tretmana čakala koncentracijska taborišča, masovni poboji in sistema- tična posilstva, ki so bila vrhunec ponižanja sovraž- nika. Najnovejši krog ženev- skih »klepetov« bo težko prinesel kaj novega. Ver- jetno bo kakšen vztrajen fotoreporter v svoj objektiv ujel prijateljski pogovor Miloševiča in Tudmana, ob obveznem kozarčku in na- smešku, ta prisrčnost pa pove več od katerega koli podpisovanja sporazuma in mirovnih iniciativ. Bosna je raztrgana in njene perspektive niso rož- nate. Frustrirani kartogra- fi bodo najverjetneje na eni izmed ponovnih ženevskih seans znova poskušali raz- deliti tisto, kar je bilo, še do nedavnega, povsem ne- deljivo. Vendar je danes et- nično prečiščeno in poruše- no Bosno povsem mogoče razdeliti in to je dejsto, na katerega bodo Muslimani morali pristati. S svojo ne- odločno politiko je Izetbe- govič k triumfu Srbov dosti pripomogel. V olajševalno okoliščino mu je mogoče ' šteti dejstvo, da Miloševiču nihče ni kos. In tako je ge- nij zla, Miloševič, zmagal. Bog vojne je pogosto na- klonjen hazarderjem, Milo- ševič pa je hazarder, čigar igra na vse ali nič bi morala kmalu obroditi sadove v smislu Velike Srbije. Kmalu bo to ugotovil tu- di hrvaški predsednik Tu- dman in z bosanskim pred- sednikom Izetbegovičem se bosta potem lahko drug drugemu razjokala na ra- mi, saj jima kaj drugega ne bo preostalo. Zmaga Srbov v Bosni predjudicira tudi njihov triumf na Hrva- škem, to pa si upajo izgo- voriti samo nekateri redki opozicijski politiki. Njiho- va predvidevanja pa bodo kmalu postala dejansko stanje. Balkan še naprej gori in čeprav se Evropa boji tega plamena, se zdi da se je na njem prav prijetno greti. In ravno v tem je vsa perverznost evropske poli- tike. Manj loja in več mesa Po mlečnem še novi pravilnik o kakovosti mesa Pred kratkim je začel veljati novi pravilnik o kakovosti mleka, ki od rejcev zahteva še boljšo kvaliteto. Konec leta naj bi začel veljati še pravilnik o ocenjevanju kakovosti mesa. Namesto v tri še vedno jugo- slovanske kategorije bodo ži- vino razvrščali v sedem evrop- skih starostnih kategorij. Po še vedno jugoslovanskem standardu živino danes raz- vrščajo v tri starostne katego- rije: teletino, mlado pitano in odraslo govedo. S pomočjo no- vega pravilnika bomo podob- no kot vsa Zahodna Evropa govejo klavno živino razvršča- li v sedem starostnih kategorij. V prvo bo sodila teletina. V kategorijo mlada govedina bodo uvrščeni biki, stari do 24 mesecev, klavne prvesnice, stare do 30 mesecev ter moški kastrati, stari do 30 mesecev. Kategorija odrasla govedina ima prav tako tri podkategori- je in sicer: krave, stare od 30 mesecev do 5 let, krave stare nad 5 let, bike, stare nad 24 mesecev ter vole, starejše od 30 mesecev. Pravilnik 6 ocenjevanju ka- kovosti mesa bosta v bistvu se- stavljala dva dokumenta, prvi je namenjen vrednotenju go- vejih klavnih polovic, drugi pa rutinskemu ugotavljanju klav- ne kakovosti tržnih prašičev. Z novimi merili naj bi podob- no kot zahodni sosedje dosegli drugačen način plačevanja: rejcem bodo v klavnicah pla- čevali meso, ne pa tudi maščob oziroma loja, ki na slovenskem in tujem tržišču ne gre v promet. Čeprav bo novi pravilnik začel veljati šele konec leta, bodo menda v nekaterih klav- nicah po Sloveniji že pred uradno uveljavitvijo pravilni- ka poskusno plačevali živino po novem. V Celjskih mesni- nah in šentjurskem Juriju so povedali, da se bodo zaenkrat ravnali po starem pravilniku, za nov način plačevanja pa se bodo odločili šele takrat, ko bo pravilnik uradno v veljavi. V Celjskih mesninah so ta te- den za kilogram tople polovice v E klasi kmetom plačevali 300 tolarjev, v 1. kakovostnem razredu pa 290 tolarjev. Po 300 tolarjev so rejci za kilo- gram tople polovice dobili tudi v Šentjurju, v 1. kakovostnem razredu pa so rejcem za kilo- gram tople polovice odšteli 270 tolarjev. IB Javna dela so oživela Za javna dela v občini Šmarje v začetku ni bilo prave volje, letos pa jih izvajajo v za- dovoljstvo večine. Za leto 1993 so v občini prijavili 10 novih programov ter podaljšali dose- danjo pomoč na domu, s tem pa so se strinjali tudi v Ljub- ljani. Večino javnih del so pri- pra\ili v znaku leta turizma, zato se lotevajo predvsem čiš- čenja in urejanja okolja. Pri tem so izjema v KS Ko- strivnica, kjer z javnim delom še niso začeli (manjkajo jim še kadri), programa Podjetja za vzdrževanje in varstvo cest ter Podjetja za urejanje voda pa so že zaključili. Po ugotovi- tvah, ki so znane občinski vla- di, so na ta način opravljali dela, ki bi jih morali tudi sicer. Trenutno je vključenih v javna dela nad petdeset ude- ležencev, ki prejemajo od 8 do 20 tisoč SIT na mesec, odvisno od stopnje zahtevnosti dela. V krajih turistične občine so zelo zadovoljni zaradi očišče- nih črnih odlagališč, žal pa se ta pojavljajo na novo. Za Po- moč na domu je šmarska vlada z aprilom uvedla prispevek koristnikov, ki ga zmorejo pla- čati. Pred dnevi so v Ljubljani odobrili še novo javno delo Zdravilišča Rogaška Slatina, ki bi opravilo najnujnejša po- pravila propadajočega šmar- skega Jelšingrada. Veliko iz- vajalcev javnih del pričakuje njihovo podaljšanje, česar pa, predvidoma, ne bo. Tudi Po- moč na domu naj bi, na držav- ni ravni, izločili iz javnih del, sicer pa bi ostala. V Ljubljani se dobro zavedajo, da gre za najcenejšo rešitev, saj marsi- kateremu starostniku zaradi tega ni treba v dom. BRANE JERANKO Nov inšpektor Dosedanji šmarski ob- činski veterinarski inšpek- tor, mag. Jernej Peterlin, se je upokojil, zato so, s so- glasjem občinskega izvrš- nega sveta, imenovali na- slednika. Odločili so se za dr. Boleslava Bizjaka. BJ Št. 30 - 29. julij 1993 4 Tudi poieti le iaiiico liiadno v Celju že dobro leto deluje podjetje ICP d.o.o., ki se razen z računalniškim in investicij- skim inženiringom ter sveto- vanjem na računovodskem in knjigovodskem področju uk- varja tudi s klimatskimi na- pravami. Podjetje ICP je uvoznik, montažer in serviser klimat- skih naprav znanega japon- skega proizvajalca Toshibe. Te klimatske naprave odlikuje vrhunska kvaliteta in tudi raz- meroma nizke cene glede na njihovo kvaliteto. Za Toshibi- ne klimatske naprave velja, da so izredno zanesljive, kar do- kazujejo tudi številke. V treh letih so pri vseh montiranih Toshibinih klimatskih napra- vah v Sloveniji odkrili le 0,02 odstotka napak, japonski pro- izvajalec pa si je zadržal pra- vico, da lahko preveri vsako montirano napravo. V podjet- ju ICP, ki ga vodi dipl. inž. Jo- sip Bezenšek, so klimatske na- prave montirali v Borovu Tra- de, Celjskih lekarnah. Turi- stičnem društvu Laško in pred dnevi tudi v naši časopisni in radijski hiši. Klimatske na- prave so primerne za vse pro- store, od pisarn do trgovin, pravijo v tem podjetju. Skrat- ka, povsod tam, kjer se želimo zavarovati pred poletno vro- čino. Podletnišlci center tudi v Žaicu žalska vlada naj bi v krat- kem sprejela sklep o organizi- ranem delovanju podjetniške- ga centra. Edina večja ovira, da vlada o tem še ni rekla zad- nje besede, je dopustniški čas, zaradi počitnic so preložili dve seji, sklicani v mesecu juliju. Žalski izvršni svet, zbornica zasebnega gospodarstva, sklad za razvoj obrti in podjetništva ter družba z omejeno odgovor- nostjo Izvir so se že lani prik- ljučki republiški podjetniški pospeševalni mreži in si s tem zagotovili informacije, zani- mive za podjetnike. l6isneje so se Žalčani vključili v izobraže- valne seminarje za svetovalce, licenco svetovalcev za podjet- ništvo sta si pridobila zborni- ca ter podjetje Izvir. Poleg te- ga so se v občini prijavili na natečaj za pridobitev republi- ških sredstev za projekte po- speševanja malega gospodar- stva. Prijavili so tri projekte, in sicer: ustanovitev in delova- nje strokovne svetovalne orga- nizacije za razvoj malega go- spodarstva in podjetništva, program razpoznavanja in uresničevanja po^etniških pobud ter Inkubator Žalec. Vsi trije projekti so izdelani, dva je pi^prla tudi republika s svojimi finančnimi sredstvi. Sredi julija so se vsi part- nerji republiške pospeševalne mreže dogovorili za sprejem potrebnega dokimienta o usta- novitvi podjetniškega centra. Ta naj bi podjetnikom in obrt- nikom zagotavljal potrebne informacije, svetovanje in strokovno pomoč pri razvija- nju podjetniških pobud, po- moč pri ustanavljanju in s^a- četku delovEmja novih gospo- darskih družb, izobraževanje ter organiziral podjetniške fo- rume za predstavitev poslov- nih načrtov. IB Za strele spet sredi avgusta Med kolektivnim dopustom več novih naložb v Gorenju Za večino delavcev največ- jega podjetja v sistemu Gore- nja, Gospodinjskih aparatov, se je 21. julija začel letošnji kolektivni dopust. V programu Kuhalni aparati so zaposleni odšli na dopust že 17. julija, predvsem zato, da so se v po- djetju lahko pričela večja dela. V programu Kuhalni apara- ti so se letos odločili za zame- njavo peči ter sušilnika za te- meljnji emajl. Nova peč naj bi začela redno obratovati že 16. avgusta. V programu Hla- dilno-zamrzovalni aparati bo- do v obratu zamrzovalne oma- re uredili stoodstoten nadzor kakovosti, poleg tega bodo na- mestili še opremo, potrebno za začetek uporabe freona R 134 A, ki bo nadomestil freon Ril in R 12. V programu Pralno- pomivalni aparati pa bodo v prirezovalnici montirali nov nalagalnik pločevine, ki so ga skonstruirali in izdelali v Go- renju. V Gorenju Gospodinjski aparati su letos izdelsdi že pre- ko 820 tisoč kuhalnih apara- tov, hladilnikov in zamrzoval- nikov ter pralnih in sušilnih strojev. Proizvodnja v prvi po- lovici leta je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem večja za 10 odstotkov. Kolek- tivni dopust so tokrat podalj- šali za 5 dni, delno zaradi več- jih naložbenih in preventivnih vzdrževalnih del v posameznih programih, delno pa zaradi manjšega povpraševanja po izdelkih bele tehnike na tujih tržiščih. Tujim kupcem proda- jo 95 odstotkov celotne proiz- vodnje, polletna proizvodnja za izvoz pa je bila letos za 8 odstotkov večja kot lani. Pet delovnikov podaljšanega ko- lektivnega dopusta bodo zapo- sleni v Gorenju Gospodinjski aparati nadomestili z delom ob prostih sobotah do konca leta. MARJAN LIPOVŠEK NOVO NA BORZI Uicrep viade umiril tečaje Vrtoglavo naraščanje cen vseh delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi je vsaj začas- no umirila - ne pa tudi ustavi- la - odredba Ministrstva za fi- nance, ki dopolnjuje odredbo o 10 odstotnem dnevnem spre- minjanju tečajev VP na Ljub- ljanski borzi (Ur. 1. RS št. 61/ 92). Odredba je bila obljavljena v Ur. 1. RS št. 42/93 in je začela veljati 23. 7. 1993. Odslej bo moral izdajatelj VP katerega cene vrednostnega papirja so narasle ali padle za 30 odstot- kov od dneva uveljavitve ukrepa, obvestiti borzo, kaj je vzrok takšnih sprememb cen. Med osnovnimi zahtevanimi podatki so knjigovodska vred- nost delnic, kdaj in kdo je opravil revizijo, kdo so večin- ski lastniki dnižbe, imena čla- nov odborov družbe in njihovi deleži, nove poslovne odloči- tve, novi kadri... Borza bo te podatke objavila. Vse dokler jih ne bo prejela, pa bo trgova- nje s tem VP suspendirala. Za- nimivo je to, da če bo podjetje javilo, da v samem podjetju ni vzroka za + ali - 30 odstotkov, bo borza s tem zadovoljna in trgovanje se bo lahko veselo odvijalo naprej. Vsekakor je prav, da se do- ločene stvari na trgu kapitala uredijo, vendar bi bilo bolj smiselno kot prej navedeno omejevanje, da bi zakonodaja- lec zahteval od vseh podjetij katerih VP kotirajo na Ljub- ljanski borzi, da mesečno ali četrtletno objavljajo vse po- datke o poslovanju, ne glede na gibanje tečaja. Sama odredba nima direkt- nega vpliva na cene VP, je pa ul^p nekoliko prestrašil in- vestitorje, tako da so nekateri začeli z obsežnejšimi prodaja- mi delnic. Kljub temu so cene ostale na več ali manj isti rav- ni ali pa so celo porasle. Naj- več koristi od ukrepa ima tako spet borza, saj je promet po sprejetju ukrepa dnevno zna- šal ozrog 10 mio DEM, v torek pa je dosegel rekordnih 15 mio DEM. Na torkovem borznem se- stanku se je zopet največ trgo- valo z delnicami Probanke (8 mio DEM) tečaj je porasel na 45.174 SIT (+450 SIT) in Dada- sa - tečaj je znašal 342.643 SIT (+2.213 SIT). Tudi tečaji ostalih delnic so v glavnem naraščali. Narasla pa sta tudi tečaja obeh državnih obveznic in si- cer pri RSLl za +0,6% in pri RSL2 za +1% pri visokem pro- metu 4,3 mio DEM. Kot smo pričakovali, se je kapital začel dejansko seliti iz delnic nazaj v obveznice in efektivno (marka je pri ceni 70 SIT/DEM poceni), ki prinašajo investitorjem dosti nižje dono- se kot delnice, zato pa mirnej- še spanje. Piše bma Kovačič GOSPO DARSKI [& (S> JM ■ T ■ R Kovinoteiina v Opiotnici Nekoč enovito podjetje LIP iz Slovenskih Konjic se je pred časom razdelilo na več družb. Z reorganizacijo naj bi se rešili iz težav, ki so to konjiško podjetje pri- zadele po razpadu jugoslo- vanskega tržišča. V Lipo- vem p^jetju Stavbno po- hištvo v Opiotnici so se obenem odločili še za podr- žavljenje in podpis pogod- be s Skladom za razvoj. Pred kratkim se je za na- kup Stavbnega pohištva v Opiotnici odločila celjska Kovinotehna, kar je gotovo porok, da bo podjetje zaži- velo. Kovinotehna je 80- odstotni lastnik poidjetja, 20 odstotkov bodo v dogo- voru s Skladom namenili delavcem. Kovinotehna namerava v Opiotnici ohraniti proizvodnjo stavbnega pohištva, po ka- terem povprašujejo kupci na domačem in tujem tržiš- ču. Obenem pa nameravajo v Kovinotehni prilagoditi proizvodni program svojim Ifkstnim potrebam, pred- vsem proizvodnji palet. V Cinkarni ukinili obrat Vodstvo celjske Cinkar- ne se je odločilo za začasno ustavitev obrata, v katerem so izdelovali litopon, pig- ment, ki se uporablja v in- dustriji barv ter lakov. Za- pori obrata so botrovali predvsem ekonomski ra- zlogi ter velika ponudba li- topona po nizkih cenah iz Kitajske. V zadnjih mese- cih je bilo v obratu zapo- slenih 32 delavcev, ki jih bodo prerazporedili na druga delovna mesta v ok- viru Cinkarne. Blokirano vsako enalsto podletle Po podatkih celjske Služ- be družbenega knjigovod- stva se razmere v gospodar- stvu na Celjskem še ve^o ne izboljšujejo. Fizični obseg industrijske proizvodnje je bil v prvih pe^ mesecih niž- ji za 10,6 odstotkov v primer- javi z enakim lans^m ob- dobjem. Nadalje se je zmanj- šal tako obseg izvoza kot tu- di uvoza podjetij, ki jih po- kriva celjska podnižnica. Ju- nija je bUo blokirano vsako enajsto podjetje, v teh po- djetjih je zaposlenih 34 od- stotkov vseh delavcev z ob- močja šestih občin. Zaposle- nost v gospodarstvu je manj- ša skoraj za 10 odstotkov, povečali so jo le v Šentjurju, največji padec zaposlenosti pa beležijo v Celju. Kljub vsemu so v vseh šestih obči- nah zabeležili nadpovrečno rast plač glede na dinamiko ustvarjenega neto prihodka posameznih občin. Posollia konllškim obrtnikom In podletnikom Območna obrtna zbornica Slovenske Konjice se je odlo- čila za razpis drugega nate- čaja za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja drob- nega gospc^arstva. Članom območne obrtne zbornice ter občanom, ki so vložili zahte- vo za izdajo obrtnega dovo- ljenja ali priglasitev za vpis v sodni register in izpolnju- jejo pogoje za ustanovitev obratovalnice ali podjetja, bo na voljo dobrih 14 milijo- nov tolarjev. Posojilojemalci bodo morali kredit vrniti v enem letu, dobijo pa lahko največ 700 tisoč tolarjev. IB PONUDBA ilN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Lesgalant parketama iz Idrije nudi Lamparket po itali- janski tehnologiji, mozaik par- ketov raznih oblik ter montažo, obdelavo in lakiranje parketov. Informacije: tel. 065/78-029 (Friderik Pavlič). - Podjetje Trg d.o.o. nepre- mičnine Bled nudi nakit ter od- kup unikatov za proizvodnjo oziroma reprodukcijsko prodajo. Informacije: tel. 064/78-116 in fax 064/76-076 (Marija Piber). - Podjetje Magro d.o.o. Ra- dovljica nudi »EUR« palete di- menzij 1200 X 800 mm. Dobavijo tudi večjo količino žaganega lesa poljubnih dimenzij. Za poveča- nje kapacitet pri izdelavi palet (avtomatizirano postrojevanje - linija) iščejo italijanskega ali avstrijskega partnerja. Informa- cije: tel. in fax 064/715-585 (To- ni Kurdos). - Sodarstvo Maučec Marjan Beltinci nudi vse vrste sodov za belo in rdeče vino, žganje, vinjak ipd.. Sode izdelujejo iz hrasta ali akacije, volumna od 51 do 20 ti- soč litrov. Lahko so parafinirani ali neparafinirani. Informacije: tel. in fax: 069/42-000 (Marjan Maučec). - Podjetje Kontexport Rijeka nudi hrastov, bukov, jesenov klasični in lamelni parket. Infor- macije: tel. 051/212-449 in fax 051/256-816 (Željko Mihelič). - Podjetje BIM d.o.o. Murska Sobota nui mehčalec Bimolan, tekočine za pomivanje posode Bimat, šampon Bimay in peneče kopeli Bimosan. Informacije: tel. 069/32-500 in fax 069/21-136. - Podjetje DVZ Ponikve d.o.o. Dobrepolje nudi drobnokovin- ske predmete, tudi majhnih serij (značke, obeske, odpirače, me- dalje, plakete, gumbe, kravatne igle, priponke, napisne ploščice ipd.), primernih predvsem za re- Idamne namene ter označevanje uniform in prostorov. Informaci- je: tel. 061/787-111 in fax 061/ 787-219 (Rihard Gašparič). - Podjetje Inpo d.o.o. Ljuto- mer nudi kompletno linijo in tehnologijo za proizvodnjo to- plotnih izmenjevalcev z vsemi potrebnimi orodji. Toplotni iz- menjevalci se vgrajujejo v vse vrste hladilnih elementov (pulti, vitrine, skrinje idr.). Za postavi- tev proizvodnje je potrebna po- vršina cca 150 m^. Informacije: tel. 069/82-487 in fax 069/82- 593 (Silvo Potočnik). Povpraievanle: - Podjetje Optimizem Hol- ding d.d. Postojna išče vlagatelja za bodoče projekte. Informacije: tel. 067/22-158 in fax 067/22- 302 (Boris Tinta). PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 28. 7. 1993 POROČAJO BROKERJI- Splošne banke Celje d.d. Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ah direktno 215-631. Št. 30 - 29. julij 1993 5 Najprej združitev, potem razdelitev Direktor PTT poilJeUa CeUe Jože Palčnik: »Na CeUskem so telefonski priključki HražU žaram wisoklh stroškov Izgratinte omrežja Bodoči telefonski naročnik v središ- ču Ljubljane odšteje za priključek 900 nemških mark v tolarski protivredno- sti, v občinah celjskega območja pa se ta cena vrti med tremi in štirimi tiso- čaki. Tisti v najbolj oddaljenih krajih z nezgrajenim telefonskim omrežjem pa bi bili celo zelo zadovoljni, če bi jih priključek veljal le toliko. Najvišja ce- na za telefonski priključek na Celj- skem je namreč dosegla 6 tisoč 500 mark, od katerih je poldrugi tisočak odpadel na nakup obveznic PTT po- djetja Celje in jih bo naročnik ugodno obrestovane dobil vrnjene. Direktor PTT podjetja Celje Jože Palčnik meni, da bo z zdajšnjo politi- ko republiške vlade do oblikovanja cen PTT storitev in reorganizacije ce- lotnega PTT področja v Sloveniji sča- soma le prišlo do poenotenja cen tele- fonskih priključkov. A dotlej bo na Celjskem za telefonski priključek še vedno potrebno odšteti občutno več kot na območjih, kjer so ruralna nase- lja v manjšini. PTT področje v Slove- niji je trenutno še organizirano v se- stavljeno PTT podjetje in 9 regional- nih družbenih PTT podjetij, med ka- terimi je celjsko, ki pokriva 8 občin našega območja z 255 tisoč prebivalci, po velikosti tretje največje. Tako bo še vse do konca septembra, ko naj bi skladno z uredbo republiške vlade o reorganizaciji PTT področja v Slo- veniji zaživelo enotno PTT podjetje z devetimi poslovnimi enotami. Kako bo to vplivalo predvsem na razvoj te- lefonije in ostalih PTT dejavnosti na Celjskem in kakšni so bili srednjeroč- ni delovni načrti celjskega PTT po- djetja, smo vprašali direktorja Jožeta Palčnika. »Leta 90 smo imeli 16 telefonov na 100 prebivalcev, povprečje v Sloveniji pa je bilo že takrat preko 20. V sred- njeročni delovni načrt do leta 95 smo si zastavili cilj 33 telefonskih prik- ljučkov na 100 prebivalcev, tako se želimo približati takratnemu sloven- skemu povprečju, ki naj bi znašalo okoli 35 telefonov. Za celjsko območje je bila značila tudi zastarela tehnol<^ja. Že pred leti je bila zato sprejeta prioroteta, da je treba kar največ telefonskih central avtomatizirati... Zagotovo.'Čeprav moram reči, da ni bila glavni problem zastarelost tele- fonskih central, zastarelost tehnolo^- ie je bila enaka kot v ostali Sloveniji. Slo je bolj za različne pogoje. Stroški iz^adnje telekomimikacijskih omre- žij so na našem območju veliko večji, kot to velja za, denimo, območje Ljub- ljane in Kopra, kjer je več velikih cen- trov in manj ruralnega območja, ki pri nas tudi v gospodarskem smislu velja za manj razvito. Glede tehnologije ni- smo bistveno zaostajali za ostalo Slo- venijo in če gledamo nadaljnje poso- dabljanje telefonskih central, mislim pa predvsem na digitalizacijo omrež- ja, smo v glavnem izpolnjevali zastav- ljene cilje. Predvsem s tem, ko smo leta 91 vključili digitalni del glavne telefonske centrale v Celju in si s tem odprli pot za nadaljnjo digitalizacijo celotnega omrežja v regiji. Bili smo med prvimi v Sloveniji, uredili pa smo tudi digitalno povezavo s tranzitno centralo v Ljubljani ter konec leta 91 digitalizirali vo^šča v Rogaški Slati- ni in Slovenskih Konjicah, še pred tem pa v Laškem. Beležimo torej do- kaj dobre rezultate, letos nas čaka še centrala v Šentjurju in najkasneje v začetku prihodnjega leta še vozlišč- na centrala za območje Šempetra in Žalca. V letu 90 ste si zastavili nalogo pod- vojiti število telefonskih priključkov do leta 95. Zdaj smo na polovici tega obdobja, koliko je že uresničenega? Če sem dejal, da smo zadovoljni s posodabljanjem - v tem obdobju smo na celotnem območju namreč posodo- bili, zamenjali ali na novo zgradili več kot 20 telefonskih central - pa nismo dosegli cilja, da bi priključili ustrezno število novih naročnikov. Moram reči, da tudi celotna Slovenija temu ni uspela slediti. Dosegli smo porast s 16 na 20, povprečje v Sloveniji pa je 25 telefonskih priWjuckov na 100 prebi- valcev. Kaj je glavni vzork, da vam ni used- lo, čeprav so bile dane vse možnosti? Vsekakor osnovne cene PTT stori- tev, ki od druge polovice leta 91 niso več omogočale sredstev za razvoj, za zagotavljanje kapacitet tako v tele- fonskih centralah kot v omrežju. Let- no bi morali v centrale vključiti 7 ti- soč priključkov in vsaj 5 tisoč naroč- nikov. To nam je le delno uspelo v le- tih 91 in 92, ko smo v dveh letih in pol vključili nekaj več kot 10 tisoč naroč- nikov, vendar je to za doseganje plana vsekakor premalo. Podobno je tudi stanje v ostali Sloveniji in pri tem prav nič ne zaostajamo. Prej bi rekel, da smo morda lani v primerjavi z ostalimi območji v Sloveniji celo prehitevali vključevanje telefonskih naročnikov v omrežje. Ambiciozen plan iz leta 90 smo poskušali uresni- čevati tudi tako, da smo si med prvimi v Sloveniji drznili razpisati obvezni- ce. Verjeli smo, da bodo cene osnovnih storitev na s temi obveznicami zgraje- nih kapacitetah prinašale takšen pri- hodek, da nam bo z lahkoto omogočal vrnitev zapadlih anuitet in še nadalj- nji razvoj. Žal se to ni zgodilo. Leta 90 - preračimano v DEM, ker je to glede na nakup celotne opreme, ki se plaču- je po svetovnih cenah, nujno - je 1 marka znašala 7 dinarjev, cena in- pulza pa 0,4 din. To razmerje lahko primerjamo z današnjim, ko je marka 70 tolarjev, impulz pa se je podražil za 2,5-krat in torej znaša 1 tolar. Šele z naslednjim mesecem bo dražji za 30 odstotkov. Gre torej za štirikratno za- ostajanje cen osnovnih storitev, kar je povzročilo tolikšen zastoj v investira- nju in velike probleme pri plačevanju anuitet od obveznic, ki pa jih vseeno uspevamo redno izplačevati telefon- skim naročnikom. Kakšen je bil cenovni razpon tele- fonskega priključka na celjskem ob- močju? Vemo, da je za naročnike v odročnejših krajih cena priključka pogosto kar krepko presegala 5 tisoč mark... V letu 90 smo s pomočjo obveznic zastavili ambiciozen prodam. Tele- fonske priključke smo gradili po pri- bližno enakih cenah kot danes, vendar pa smo del sredstev potem v obliki odkupljenih obveznic priznavali v po- vratni obliki. V naslednjih dveh letih in pol bodo ta delež, ugodno obresto- van v protivrednosti nemške marke, naročniki dobili izplačan. Kakšno je razmerje? Koliko je po- vratnih sreidstev in koliko znaša fiks- na cena telefonskega priključka, ki jo je treba plačati? To razmerje je bilo od 30 do 50 odstotkov cene priključka. Na območ- ju mesta Celja je bilo od 3 tisoč mark povratnih 1.500 mark. To so bile veli- ke akcije izgradnje telefonskega omrežja v Štorjih, Vojniku, Tmovljah, na Ljubečni in Teharjah. Na drugih območjih pa se je to razmerje povrat- nih sredstev gibalo okoli 30 odstot- kov, kar je v denarju v povprečju zna- šalo od tisoč do 1.500 mark pri ceni priključka, ki se je spet v povprečju gibala od 3 do 4 tisoč mark. Pred kratkim je republiška vlada vendarle podprla novo cenovno politi- ko, po kateri naj bi bila cena priključ- ka nižja, storitve pa dražje. To ste si v PTT podjetjih želeli, značilno pa je tudi za druge, telekomunikacijsko razvite države... Zagotovo. Mislim, da je ta politika zelo dobro zastavljena, vendar pa me- nim, da bo potreben kontinuiran, po- časen proces, saj se tega prehoda ne da izpeljati čez noč. Podražitev nam komaj pokriva nekatere izpade pri- hodka v preteklosti. Večina podjetij je kratko in dolgoročno zadolženih in nekaj tega denarja bo p>otrebno tudi za odplačevanje kreditov, ki smo jih najemali, da smo ob zaostajanju cen še uspeli investirati. Uspeli pa tudi tako, da smo za telefoiiiska omrežja pridobivali denar interesen- tov za priključek vnaprej in bojim se, da bo ta oblika financiranja še morala nekaj časa obstajati. Predvsem zato, ker možnost pospešenega zniževa- nja cene telefonskega priključka dana šele takrat, ko bo mogoče tudi preli- vanje sredstev oziroma bo ustanovljen fond za izgradnjo telefonskih prik- ljučkov na območju celotne države. V tem primeru bo treba določena sredstva od tam, kjer je gostota že zdaj nadpovprečna in cena omogoča razširjeno reprodukcijo, preliti na na- še in še nekatera druga območja, kjer so cene priključkov bistveno višje - to pa bo trajalo nekaj časa. Zato se bo- jim, da bi prišlo do zastoja, če bi zdaj nehali z vnaprejšnjim zbiranjem de- narja interesentov za telefonske prik- ljučke. Naši kupci, bodoči telefonski naročniki, izgubljajo potrpljenje in so pripravljeni dati denar - seveda ob za- gotovilu, da bodo telefon tudi dobili. V zadnjem obdobju smo sklenili kar precej pogodb s krajevnimi skupnost- mi, ko smo v okviru njihovih gradbe- nih odborov organizirali izgradnjo te- lefonskih priključkov tako, da smo razporedili ceno (3 do 3 in pol tisoč mark) telefonskega priključka na več, tudi do 12 obrokov. S tem seveda, da se glede obveznosti, ki smo jih prevze- li, jasno držimo vseh dogovorjenih rokov. V začetku leta smo se v Sloveniji resneje lotili reorganizacije celotnega PTT področja in prejšnji teden so bili predstavljeni prvi koraki. Kako bo to vplivalo na vaše načrte? Pozdravljamo načrte in odločitev ministrstva, da končno našemu po- • dročju posveti več pozornosti kot v preteklih dveh, treh letih. Še vedno smo organizirani kot 9 družbenih re- gionalnih podjetij in sestavljeno po- djetje PTT Slovenije, v prvi fazi pa je bila prejšnji teden izdana uredba, po kateri se vsi združimo v enotno, še vedno družbeno PTT podjetje Slove- nije, ki se bo lastninilo skladno z ve- ljavno zakonodajo. Te statusne spre- membe morajo biti izpeljane do konca septembra, na sedežih zdajšnjih PTT podjetij bodo oblikovane poslovne enote, ki bodo nadaljevale dosedanjo dejavnost. Pri tem bo PTT podjetje prevzelo finančne funkcije ter vodenje investicij in magistralne ter medna- rodne nivoje p>ovezovjmja z drugimi organizacijami. Podjetje naj bi se v enem letu preoblikovalo v dve po- djetji, javno podjetje Pošta Slovenije in pa najverjetneje neke vrste delni- ško družbo Telekomunikacije Slove- nije. Gre bolj za statusne spremembe in -ne toliko za vsebinski poseg? Seveda to deloma posega tudi v vse- bino dela. Kakor hitro je zdniženo financiranje, je to bistvena spre- memba. Bodoče poslovne enote torej ne bo- do imele svojih žiro računov in nadzo- ra nad finančnim poslovanjem? Samo deloma, imeli bomo podraču- ne, enoten žiro račvm pa bo imelo PTT podjetje Slovenije. Prizadevamo pa si, da bi zagotovili kar se da veliko samo- stojnost poslovnih enot, saj so regi- onalna podjetja doslej opravila do- kajšnje poslanstvo. V Celju je bilo PTT podjetje ustanovljeno leta 1961, ko je bilo v omrežje vključenih 1.200 naročnikov, danes pa... Razvoj je bil str£ihovit tudi na račvm tega, ker smo znali storitve približati uporabnikom, kar bi bilo v velikem birokratsko ustrojenem podjetju zelo težko. Me- nim, da smo že v pripravah dokumen- tov storili precej, da to ne bo primer v PTT podjetju Slovenije, saj smo ves čas opozarjali, da bi se morali iz po- slovnih enot v kar najkrajšem času formirati profitni centri. Gre za mož- nost motivacije, interes za neposreden vpliv na poslovanje. Lahko kljub združevanju v enotno PTT podjetje zagotovite, da boste opravili vse obveznosti, ki ste jih do- slej prevzeli? Gre namreč za največ- krat upravičeno bojazen, saj se iz Ce- lja odliva več denarja, kot se ga kas- neje vrača. Vse obveznosti sedanjega PTT po- djetja Celje se prenesejo na PTT po- djetje Slovenije in prav nobene bojaz- ni ni, da jih v okviru poslovne enote ne bi uresničili. Zagotovo jih bomo. Ni- česar nismo delali na pamet, zadeve so tehnično in finančno pokrite in bojaz- ni, da bi se ta denar odlil, ni. Kako bo torej telefonija na Celj- skem izgledala leta 2000? Morda za začetek to, kaj delamo, da bi bila telefonija boljša že naslednje leto. V zadnjem času smo sklenili vr- sto pogodb z občinami za telefonske centrale ter dogovorov s krajevnimi skupnostmi za iz^adnjo omrežja. Ta- ko naj bi naslednje leto zgradili oziro- ma zamenjali opremo v najmanj 15, verjetno pa 18 novih telefonskih cen- tralah. Na Celjskem si v naslednjih dveh letih obetamo pravi bum v iz- gradnji kapacitet v telefonskih cen- tralah. Kjer so zgrajena tudi omrežja, bomo dokaj enostavno vključevali no- ve naročnike, tam, kjer bo omrežja treba še graditi, pa bomo storili vse, da bi jih vključili čim več. Posluževali se bomo vseh mogočih oblik, ki bodo na voljo — razmišljamo o sredstvih za razvoj Evropske banke ali namen- skem denarju, ki se bo zbiral v Slove- niji - prepričan pa sem, da bo nekaj časa še ve^o potrebno odšteti nekaj več iz lastnega žepa, če želimo prik- ljučke jutri in ne pojutrišnjem. Še po- sebej tam, kjer danes priUjučkov ni moč dobiti in ni zgrajenega omrežja. Tam namreč tudi novozgrajene cen- trale ne bodo nič pomagale. Računam pa, da bomo v naslednjih dveh letih vključili najmanj 10 tisoč priključkov. Do leta 95 ne bomo dosegli gostote 33 priključkov na 100 prebivalcev, verja- mem pa, da bomo to dosegli nekje do leta 97, 98. Do leta 2000 pa so realna pričakovanja o gostoti med 35 in 40, kar pomeni možnost pridobitve tele- fonskega priključka za vsako gospo- dinjstvo oziroma gospodarstvo. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDO EINSPIELER O avtocestah šele leseni LJUBLJANA, 26. julija (STA) - Državni zbor je na začetku 11. zasedanja spre- jel zakon o taksi na izvože- no blago in o najetju poso- jila pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj za pre- strukturiranje podjetni- škega in bančnega sektorja ter novelo zakona o pred- sanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranil- nic. Odbor državnega zbo- ra za infrastrukturo in okolje pa je pred pričetkom zasedanja DZ obravnaval gradivo o gradnji avtocest v Sloveniji. Člani odbora so poslancem predlagali, da državni zbor v skladu z no- vim poslovnikom o predlo- ženem gradivu opravi splošno razpravo, do sep- tembrskega oziroma okto- brskega zasedanja pa vlada pripravi predlog nacional- nega programa izgradnje avtocestnega sistema v Sloveniji. Omovšek sprejel Wendta LJUBLJANA, 26. junija (STA) - Predsednik sloven- ske vlade dr. Janez Drnov- šek je sprejel ameriškega veleposlanika v Sloveniji Allana Wendta in ga sezna- nil s tekočimi gospodarski- mi vprašanji v Sloveniji. Posebno pozornost sta v pogovoru namenila vlogi ameriške države in njenih specializiranih institucij pri sodelovanju na področ- ju prestrukturiranja go- spodarstva, sanacije banč- nega sistema in procesu privatizacije. Dmoviek v Bratislavi BRATISLAVA, 28. julija - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek se je v sredo mudil na enodnevnem obisku na Slovaškem. S slovaškim premierjem Vladimirjem Mečiarjem sta podpisala več dokumentov o gospo- darskem sodelovanju med državama. Drnovšek in Mečiar sta podpisala me- morandum o liberalizaciji vzajemnih trgovinskih sti- kov, sporazum o trgovini in plačilih, sporazum o varo- vanju in promociji vlaganj in sporazum o odpravi vi- zimiov. Izglasovali bencinski tolar LJUBUANA, 28. julija (Delo) - V nadaljevanju za- sedanja državnega zbora so poslanci izglasovali »ben- cinski tolar«, torej sred- stva, ki jih bomo v Sloveni- ji v naslednjem petletnem obdobju namensko porab- ljali za gradnjo avtocest. V zakonu, ki govori o ben- cinskem tolarju, se je sicer ohranila že aprila sprejeta odločitev, da bodo imeli preiiost odseki na smeri vzhod-zahod, torej držav- na meja pri Šentilju - dr- žavna meja pri Novi Gorici z odsekom za Koper, ter državna meja pri Sežani in Lendavi. Št. 30 - 29. julij 1993 6 Viadukt Tremarje prevozen konec avgusta Minulo soboto so delavci Ingrada ¥NG opravili montažo veznega dela viadukta nad železniško progo Gradbena dela na celot- nem kompleksu obvoza v Tremarjah opravljajo tri specializirana podjetja: de- lavci Cestnega podjetja Celje vsa cestna gradbena dela, celjskega Nivoja na brežinah Savinje in Ingrada VNG pri gradnji viadukta čez železni- co in oporne pilotne stene ob brežini Savinje. Minulo so- boto so v Ingradu VNG spra- vili pod streho zahteven de- lovni zalogaj — montažo vez- nega dela viadukta med celj- sko in laško stranjo. Viadukt Tremarje je dolg 150 metrov, gradnje pa so se lotili v treh delih. Iz celjske smeri so začeli z gradbenimi deli na nasipinah, nadalje- vali v mostno konstrukcijo in končali pred progo, drugi simetrični del viadukta pa je bil v preteklih tednih zgra- jen iz laške smeri. V soboto pa so se lotili montaže vez- nega dela nad samo progo, ki je bila zaradi velikosti in te- že montažnih nosilcev izred- no zahtevno opravilo. Dva montažna nosilca skupaj s čevlji, ki sta tehtala blizu 75 ton, njuna dolžina pa je presegala 26 metrov, so In- gradovi delavci v dogovoru s Slovenskimi železnicami izdelali v Čretu, saj na sa- mem gradbišču tik ob želez- niški progi ni bilo dovolj prostora. S posebno vlakov- no kompozicijo so jih v sobo- to dopoldne prepeljali v Tre- marje, med montažo pa je bil dvakrat po tri ure ustavljen tudi ves železniški promet. V Ingradu računajo, da bodo na viaduktu položili armirano betonske plošče in celoten viadukt preplastiti z asfaltom do konca avgusta, ko naj bi bili urejeni tudi pločniki ter 238 metrov dol- ga pilotna stena, ki služi kot oporni zid za cesto tik nad obrežjem Savinje, saj je cest- ni odsek zaradi nevarnosti poplavnih voda Savinje pre- cej dvignjen. Konec avgusta, najkasneje v začetku sep- tembra bo po celotnem ob- vozu Tremarje že mogoč po- skusni promet, dela na celot- nem gradbenem kompleksu pa bodo skladno s pogodbe- nimi roki zaključena predvi- doma novembra. I. STAMEJČIČ Foto: EDI MASNEC Za jubilej nov avto in prapor 24. julij je dan, ki bo vedno ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovini gasilskega društva Planina pri Sevnici. Ta dan so namreč proslavili 100 letnico društva, ki se uvršča med naj- starejše v občini, pa tudi v Slo- veniji. Zbrala se je množica ljudi, ki so tudi s svojim obiskom dali priznanje planinskim ga- silcem, ki so ob jubileju dobili nov avto (darilo Kovinotehne) in prapor, na katerega so pri- peli več trakov botrov. To je prvi gasilski prapor, ki je bil razvit po letošnjem gasilskem kongresu v Slovenj Gradcu. V šoli so odprli razstavo »Gasilstvo skozi čas«, za kar so gradivo preko raziskovalne naloge zbrali učenci domače osnovne šole, izdali so spomin- sko brošuro in na slavnostni seji podelili več priznanj, med njimi tudi devet GZS. Prejeli so jih Miha Romih, Edi Dobr- šek, Ferdo Božič, Rihard Sto- pinšek in Francka Hvale (odli- kovanje 3. stopnje), Srečko Vovk (odlikovanje 2. stopnje), Božo Ulaga in Marjan Tovor- nik (plamenica 2. stopnje) in Roman Pušnik (plamenica 3. stopnje). Priznanji GZS za veterane sta dobila Miha Ro- mih in Pepi Jazbec. 35 gasilcev je dobilo priznanje Občinske gasilske zveze Šentjur, več pa tudi društvena priznanja. Na tekmovanju za prehodni pokal Planine in pokal ob 100 letnici je zmagala ekipa GD Prožin- ska vas, ki je sodelovala na gasilski olimpiadi v Berlinu. Ob gasilskih dejavnostih pa so se planinski gasilci ob jubi- leju izkazali tudi s premiero ljudske igre Domen, ki si jo je ogledalo 500 ljudi in jo bodo še ponovili koncem poletja. Predsednik GD Planina pri Sevnici Rihard Stopinšek: »Za nami so nekajmesečne pripra- ve na proslavo pomembnega jubileja. Zdaj je za nami veliko delo in hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali. V novo sto- letje stopamo bogatejši za spoznanje, da nas imajo ljudje res radi in zato je delo za njih toliko več vredno.« T. VRABL Foto: E. MASNEC Kmečl€l praznik v Ločah v nedeljo je bil v Ločah že 22. kmečki praznik. Le- tos ga je organiziralo gove- dorejsko društvo iz Loč. Pripravili so obsežen program, ki se je pričel s turnirjem v malem nogo- metu in sejmom rabljene kmetijske mehanizacije. S pestro ponudbo so se predstavile okoliške turi- stične kmetije. Pripravili so tudi lovsko in gasilsko razstavo (Gasilsko društvo je pred kratkim praznovalo 90-letnico), razstavo malih živali, najbolj pa je bila obiskana razstava kmečkih dobrot, na kateri se je predstavilo več kmečkih žensk, ki so pripravile raz- ne vrste peciva in kruha, potice, pletenice, gibanice, krofe, razne vrste piškotov, torte ipd. Vse te dobrote so obiskovalci lahko tudi ku- pili. Glavni del praznika pa je predstavljala povorka dvajsetih vozov, na katerih so kmetje iz cele občine predstavili star način pre- krivanja strehe s slamo, ža- ganje hlodov in rezanje desk, pripravo stelje, črno kuhinjo, žganjekuho, izde- lavo kmečkega voza ter stare šege in plese. Pripravili so tudi tekmo- vanje v košnji in mlačvi, društvo kmetic pa je pri- pravilo tudi modno revijo. Prireditev si je ogledalo približno 3 tisoč obiskoval- cev, organizatorji pa ob- ljubljajo, da bodo v prihod- nje še kaj dodali in izbolj- šali. TANJA SLEMENJAK V spomin Gorazd Šaiej Le kje se kriva tisti angel ali hudič, ki nekaterim lju- dem ne da miru? Kje sta ta nerazumljiva užitek in mo- ra nenetmega hrepenenja po uspehu; polnem, vzne- merljivem, bogatem in žal tudi hitrem, prehitrem živ- ljenju. Kdo bi vedel? Kajti ljudje, ki tega angela ali hudiča nosijo v sebi, o tem ne govorijo. »Tako pač je,« pravijo in hitijo iskati po- polnost. Ko te mlinski kamni potegnejo vase, jim ni mogoče več uiti. Saj ni pomembno, kakšen smisel je v tem. Bistven je uspeh. Kaj je bil za Gogota uspeh? Uresničiti tisto, kar se je v določenem času zde- lo popolna iluzija. Nekaj za kar ni dovolj le denar, tem- več pogum, spretnost, zna- nje, retorika. In velikansko tveganje, da visiš na skraj- nem robu. Denar? Da, toda morda zato, da zagotovi daleč najljubšima Niku in Simoni lepo eksistenco. Fsmtastičen avto? Da, ker je bil pač nor na avtomobile. Ljubiti in biti ljubljen? Da, ker je obože- val svojega sina in ženo. Gogo nikoli, ampak res nikoli, ni mogel sedeti pri miru vsaj nekaj minut. Vedno se mu je mudilo; v Ljubljano, v Portorož, v Miinchen, v Bankog in žal tudi v Umag, minuli teden, ko je izdahnil tam, kjer je preživel ogromno časa: v svojem BMW-ju, najbolj- šemu na trgu, kajti Gogo je občudoval samo najboljše. Toda tudi najboljše ne mo- re premagati fizikalnih lastnosti. Nikoli. Vse, kar je Gogo delal, mu je bilo kot prirojeno. Za velike biznise ni rabil fa- kultete. Zanj je bil dovolj občutek in tisto, kar je izhajalo iz njegove notra- njosti. In vedno mu je uspe- lo biti korak pred drugimi. Zato ni manjkalo tistih, ki so mu očitali bahavost, na- pihnjenost in pokvarjenost. Ponavadi tisti, ki ga niso poznali ali oni, ki so ga za- man poskušali dohiteti. Ti- sti, ki so ga površno pozna- li, bog si ga vedi, koliko je kdo sposoben spoznati lju- di te vrste, so rekli: »Tak- šen je in takšnega imamo radi«. Ali: »Takšen je in takšnega naj sprejme, kdor ga pač hoče.« In še: »Tak- šen je in takšnega ne ma- ramo. « Za tiste, ki so ga dobro poznali, je bil prijazen in dober, poln idej in vedno voljan pomagati. Če ne drugega, z nasveti, kajti Gogo seje prepričal, da de- nar res povzroči velikanske probleme med prijatelji. Za nekatere je bil srečen izbranec, ki mu je v življe- nju pač dano veliko več kot mnogim ostalim, za druge le domišlavec, ki hlasta po uspehu, ki se mu reče de- nar. Tako se vedno dogaja z ljudmi, ki hočejo biti pr- vi. Le malo koga zanima, kakšne so njihove duše v resnici. Je Gogota sploh kdo poznal? Z otroškim obože- vanjem štiriletni sin Nik. Z blazno zaljubljenostjo žena Simona. Slednja zgo- tovo najbolje, saj je le njej Gogo zaupal, da se boji le tega, če njihova sreča ne bo trajala dolgo. »Kaj, če se komu kaj zgodi,« je veliko- krat ponavljal. Kaj nas je res prav vse stah smrti? Verjetno še bolj tiste, ki so nekaj dosegli. Zadnje čase je Gogo ob popoldnevih rad ostajal doma. Še posebno, če je bil doma Nik. Prejšnji teden Nika in Simone ni bilo doma. Bila sta v Umagu. Gogo je hitel k njima. Sto naključij se je združilo v katastrofalno posledico in Gogo je umrl. Ostala sta Nik in Simona. In tudi trgovinica Bim- bo, pred katero je bilo ved- no slišati Gogotov prisrčen smeh. VOJKO ZUPANC I Celjski sejem i d.o.o. I I organizira začetne tečaje I TENISA za OTROKE in ODRASLE I S pričetkom: - v ponedeljek, 2. avgusta I * zbor otrok ob 8. uri I * zbor odraslih ob 18. uri pri oskrbniku tenisa, ki tudi sprejema prijave, vsak dan od i 8. do 22. ure. I Cena 10 urnega tečaja za otroke 1.500 SIT I Cena 10 urnega tečaja za odrasle 2.000 SIT I Vse ostale informacije po telefonu 33-233 int. 232 in 213. i Ne zamudite priložnosti, ki vam jo nudi Celjski sejem! i Celjski se/em d.o.o. - 63000 Celie. Dečkova L tel.: 063/33-233. fax: 063/33.09S Odpis doiiodnine Potem ko so v šmarski občini začeli prejemati pr- ve odločbe o odmeri lanske dohodnine, so občani že odgovorili s prvimi proš- njami za odpis, v občini so zato pretekli teden imeno- vali komisijo, ki bo reševa- la prošnje, saj plačilo do- ho^ine ne sme ogroziti nujno preživetje zavezanca ter njegovih družinskih članov. Za predsednika ko- misije so imenovali Zlatka Štolcerja, vodjo šmarske izpostave Republiške upra- ve za javne prihodke, za člana pa Romano Prevol- šek ter Mitjo Kranjca. BJ Št. 30 - 29. julij 1993 7 Nebo postaja neusmilieno Svet zganja paniko žaram ozonskih lukenj - kaj pa Slovenci? Kakšno bo danes vreme? Kar priznajte, da je to eno naj- pogostejših vprašanj, ki si ga praktično zastavljamo vsak dan znova. Tudi v pogovoru med ljudmi beseda kaj rada nanese na vreme. Enkrat nam je prevroče, drugič prehladno, tretjič takšno, da nismo za no- beno rabo. Kako vreme vpliva na naše počutje? Postaja son- čenje res vse bolj škodljivo? Se tudi Slovenci kaj ukvarjamo z meritvami ultravijoličnega sevanja? Na klepet o vseh teh vpraša- njih smo se odpravili na Hi- drometeorološki zavod v Ljubljano. Sogovornica mag. Tanja Cegnar je uradno bioklimatologinja, v prostem času in za lastno veselje pa se ukvarja s področjem biomete- orologije oziroma vplivom vremena in klime na ljudi. Napovedi za nekaj mesecev vnaprej »Takšnega vremena, kot je letošnje, pa še ne,« pogosto pravijo ljudje. Je vreme res drugačno kot pred nekaj de- setletji ali je to zgolj človeška domišljija? »Ne bi rekla, da gre za do- mišljijo ljudi,« meni Cegnarje- va. »Določene spremembe v ozračju in v klimi se dogaja- jo. V zadnjih letih opažamo določene ekstrenme vrednosti. Tipičen primer je lanski av- gust. V Sloveniji imamo zbra- ne podatke od leta 1851, lan- skega avgusta je bil dosežen ekstrem po temperaturah in po trajanju sončnega obseva- nja v velikem delu Slovenije. I^di letošnja zimska suša se je zavlekla v marec, zadnjih ne- kaj zim smo v nižinah praktič- no brez snega.« K naravnim spremembam je svoje dodal seveda človek. »Veliko prispe- va k temu, da ima suša tako hude posledice, dejstvo, da smo v preteklosti pretirano iz- suševali posamezna področja, nepazljivo izbirali vrste rast- lin za sajenje, tudi agrotehnič- ni posegi vedno niso bili pri- merni, da o onesnaževanju niti ne govorimo posebej.« Vremenoslovci danes napo- vedujejo vreme za dan ali ne- kaj dni vnaprej, v prihodnje naj bi sestavljali tako imeno- vane regionalne vremenske napovedi. »Včasih smo meni- li,« pravi Cegnarjeva, »da so regionalne napovedi loterija. Toda z boljšimi numeričnimi modeli in boljšim poznava- njem procesov v atmosferi po- stavljamo temelje, da bi sčaso- ma prišli do kolikor toliko za- nesljivih klimatskih napovedi za nekaj mesecev vnaprej.« Ne pričakujte, da vam bodo pove- dali, kakšno bo vreme čez dva meseca v Celju, temveč gre za napovedi tipa vremena ali pa odstopanj od povprečnih obi- čajnih vrednosti za letni čas in določeno območje. Strah pred ultravijoličnim B sevanjem Zaradi pretiranega onesna- ževanja strokovnjaki v zad- njem času bijejo plat zvona. Kemikalije, ki jih ustvarja člo- vek, goltajo zaščitno zemelj- sko plast veliko hitreje, kot so napovedovali pred leti. Ni več ogrožen le južni pol, ozonske luknje se kaj hitro lahko odpro nad poseljenimi območji po vsej zemeljski obli. Tanja Ceg- nar o tem pravi takole: »Stro- kovnjaki resnično opozarjajo na nekontrolirano naraščanje polutantov v ozračju, ki tanj- šajo ozonsko plast v stratosfe- ri. O ozonu zelo veliko govori- mo, redko pa ločimo in poteg- nemo mejo med ozonom v stratosferi, ki je za nas živ- ljenjsko pomemben, in pa ozo- nom v prizemni plasti. Približ- no 90 odstotkov ozona je v stratosferi, 10 odstotkov v prizemni plasti. Bistvena funkcija ozona v stratosferi je ravno v tem, da ščiti vsa živa bitja pred ultravijoličnim de- lom sončnega sevanja, in sicer pred tako imenovanim C in B spektrom. A spekter pride do tal, to je tisti del, ki vzpod- buja tvorjenje D vitamina, presnovo kalcija, omogoča le- po porjavelost kože. Ultravijo- lično B sevanje pa je tisto, ki ima negativne učinke. Pri lju- deh povzroča staranje kože, gube in poroženelost kože, opekline, osumljeno in obtože- no je nastanka kožnega raka. Nadalje je to ultravijolično se- vanje škodljivo očem, povzroči lahko sivo mreno ter slabi splošni imunski sistem. Pri mikroorganizmih deluje bak- tericidno, denimo, če je preveč tega B sevanja, začne oeljali z družino Pukl.« Tanja Holm (Švedska): »V Sloveniji nam je bilo zelo lepo. Tukaj je drugače, kot si mnogi na Švedskem predstavljajo. Veliko smo se naučili, videli precej zna- menitosti, zanimiva je Rimska nekropo- la. Česa takega še nisem videla. Vsem, ki so nam to bivanje omogočili, prav lepa hvala.« TONE TAVČAR V spomin Jožica Nemec 8. julija smo se na poko- pališču pri cerkvi Sv. Jedrti v Sedražu nad Laškim po- slovili od Jožice Nemec - upokojene trgovke. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica prijateljev, sodelavcev in znancev, kar pove, da je bila spoštovana in priljubljena. Rodila se je 7. januarja 1944 pri Sv. Jedrti (današ- nji Sedraž) nad Laškim preprostim staršem. Otro- štvo je preživela v težkih povojnih letih z materjo in starejšo sestro v domači vasi. Očeta ni poznala. Pa- del je v partizanih nekje na Dolenjskem. Izučila se je trgovskega poklica in kot vestna in marljiva delavka kasneje končala še poslo- vodsko šolo. Mnogi Lašča- ni se spominjajo prijasaie, rdečelase trgovke v nekda- nji prodajalni »Jagoda« v Laškem, kamor se je vo- zila na delo iz Sedraža. Že od dekliških let je bi- la aktivna na raznih po- dročjih, predvsem v Gasil- skem društvu Sedraž, kot dolgoletna blagajničarka v vodovodnem odboru, na pevskem koru in še kje. Bi- la je ena najbolj vestnih, zanesljivih in požrtvoval- nih pevk na koru župnijske cerkve Sv. Jedrti. Pela je lep, intonančno čist so- pran, če pa je bilo potrebno je znala poprijeti tudi alt. Za zbor je prepisovala in razmnoževala note in si v več kot tridesetletnem prepevanju nabrala nema- lo glasbenega znanja in iz- kušenj, ki so prišle še kako prav, kadar je bil zbor brez organista ali ko so se v zbor vključevali mladi Večkrat je tudi s svojimi veščimi ro- kami okusno okrasila cer- kev za razne slovesnosti Leta 1988 je dobila de- lovno mesto bliže doma v domači vasi in z družino bi lahko živela svoje umir- jeno življenje, če se ne bi v njeno telo prikradla za- hrbtna bolezen našega časa - rak. Vsi smo s težkim sr- cem spremljali njeno trp- ljenje in občudovali njen optimizem v prepričanju, da se bo življenje nadalje- valo. Mnogi jo bomo pogreša- li: mož, hčerki, sokrajani, gasilci, pevci... PETER NAPRET Št. 30 - 29. julij 1993 11 Zdravstveni dom obstaja zaradi občanov Po izteku mandata Marjanu Golobu, po stroki ekonomistu, je v začetku julija mesto direk- torja v žalskem zdravstvenem domu prevzel mag. sc. Franjo Velikanje, dr. med. Zanj poznavalci pravijo, da je izredno preudaren mož. Najprej premisli, potem odkri- to pove svoje stališče. Politika ga ne zanima, prisega samo na stroko in argumente. Da je prijeten in prijazen sogovor- nik, se človek v pogovoru z njim kaj hitro prepriča. V žalski zdravstveni dom je prišel v začetku leta 1991 in prevzel vodstvo dispanzerja medicine dela, prometa in športa. Pred tem je bil v Celju devet let vodja vseh obratnih ambulant oziroma predstojnik enote obratne ambulante z 52 zaposlenimi. Celjan, specialist medicine dela, prometa in športa, si je leta 1989 pridobil še magistrski naslov, sodeluje v republiški sekciji medicine dela, bil je v komisiji za verifi- kacijo in nadzor enot medicine dela ter sodeloval še v nekate- rih drugih projektih. Letos so žalskemu cMspanzerju za me- dicino dela, prometa in športa podelili najvišje stanovsko priznanje Delo in zdravje za dosedanje delo, to priznanje podeljujeta Inštitut medicine dela, prometa in športa ter sekcija medicine dela pri slo- venskem zdravniškem dru- štvu. »Za to priznanje so zaslužni vsi člani dispanzerja,« pravi Franjo Velikanje. O razmerah v njihovem dispanzerju pa: »Poznam razmere v Žalcu in tudi po drugih občinah. V žal- ski občini je veliko manj pro- blemov, kot jih navajajo dru- god. V drugih občinah je pre- ventivno zdravstveno varstvo delavcev usahnilo, v Žalcu še vedno obstaja. Preventivno zdravstveno varstvo žalski go- spodarstveniki še vedno ceni- jo, kar je posledica njihove za- vesti, najbrž pa tu^ našega dela in dobrega sodelovanja.« Dr. Velikanje ob tem opozarja na novo zakonodajo. »Social- na nota je v novi zakonodaji precej popustila. Zaradi šte- vilnih zasebnih podjetij se bo- jim, da bodo delavci prihajali samo na predhodne preglje, kar določa zakon, manj pa bo zanimanja za kasnejše pregle- de. Najbrž tudi zato, ker bodo sankcije prenizke.« Mnogi so se z dr. Velikanjem srečevali v času slovenske voj- ne, ko je sodeloval s štabom teritorialne obrambe in pokri- val tri pomembna območja, v zadnjem času je dispanzer za medicino dela, prometa in športa prevzel vsakoletno pre- gledovanje nabornikov. Nove- ga direktorja dobro poznajo tudi športniki. »V Celju je si- cer zelo dober dispanzer športne medicine, ki ga vodi dr. Čajevec,» pravi sogovornik, »vendar se je treba približati šolam in športnim organizaci- jam na našem območju. Zato za posamezne klube opravlja- mo redne preglede, ki jih pred- pisuje športna zveza. V zad- njem času sodelujemo tudi s športno akademijo mladih, ki je bila lani organizirana na žalski osnovni šoli. Spremljali bomo otroke od drugega ra- zreda, ko se akadamija začne, njihove dosežke in zdravstve- no stanje. Pri tem sodelujemo z dispanzerjem za šolsko me- dicino in usklajujemo naše de- lo s preventivnimi sistemat- skimi pregledi.« Kot direktor dr. Velikanje meni, da zdravstveni dom ob- staja predvsem zaradi obča- nov. »Sestali smo se vsi tisti. za katere se je govorilo, da smo na različnih bregovih, in ugo- tovili, da sta oba programa, za direktorja sva namreč kandi- dirala dva, zelo podobna in da ju je možno uskladiti. Narejeni so prvi koraki, spremenjen je statut, narejena je združitev določenih služb v boljše in bolj operativne enote. Naš zdrav- stveni dom mora pokrivati vse segmente populacije in skrbeti za usklajeno delovanje vseh služb.« V svojem programu de- la in razvoja se je novi direktor zavzel še za ureditev primer- nega delovnega okolja, saj se v žalskem zdravstvenem domu srečujejo z veliko prostorsko stisko, potem za izobraževa- nje, primemo nagrajevanje in kadrovanje, obenem pa čim boljše stike tako znotraj kot tudi zunaj kolektiva. IRENA BAŠA Prlijubijeni tečaji Masaža In peHIkura na Srednji zdravstveni šoli v CeUu Srednja zdravstvena šola v Celju že deset let organizira tečaj za masažo ter tri leta te- čaj za pedikuro. So prvi in edi- ni v Sloveniji, ki izobražujejo po verificiranem programu, njihova spričevala so priznana v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švi- ci in drugod. Program za maserja so zače- li izvajati leta 1983. Do sedaj se je vpisalo 359 tečajnikov, vsako leto torej od 30 do 35, med njimi pa prevladujejo zdravstveni delavci, zlasti bol- ničarji, zdravstveni tehniki, medicinske sestre, zdravniki, pa tudi delavci drugih strok, npr. delavci v športnih dru- štvih, študentje, profesorji, trenerji... Pogoj za vključitev v tečaj je dokončana bolničar- ska šola, zato delavci drugih strok opravljajo diferencialne izpite. Tečaj traja štiri mesece ob vikendih, od tega je 8 viken- dov teoretičnega pouka v Ce- lju in 6 vikendov praktičnega pouka, ki zaradi prostorske stiske poteka v Zdravilišču Dobrna, kj^ so ustrezni pro- stori, mize za masažo in tudi inštruktorji. Teoretični del vo- dijo kot predavatelji zdravniki specialisti. Program obsega splošno masažo celega telesa, športno masažo pri zdravih in pri re- konvalescentih, zdravstveno varstvo v ambulanti, doma, v zdraviliščih, bolnišnicah in socialno-varstvenih dejavno- stih, telesno kulturo v športnih društvih, rekreacijskih centrih in zdraviliškem turizmu ter osebne storitve v kozmetičnih salonih. Po končanem tečaju imajo udeleženci možnosti za zapo- slitev v zdraviliščih, kozmetič- nih salonih ali pa pridobljeno znanje uporabljajo doma. Te- čajnike večinoma financirajo zdravilišča in zdravstveni do- movi, nekaj je samoplačnikov, nekatere pa financirajo tudi delovne organizacije. V zad- njem času pa vse več tečajni- kov na tečaj napoti Zavod za zaposlovanje, saj jim s tem omogoča prekvalifikacijo in večjo možnost zaposlitve. V ta tečaj se vključujejo tudi slepi in slabovidni, ki jih veči- noma financira Zveza za slepe in slabovidne. Zaposlijo se v zdraviliščih, v Topolšici in Moravcih že imajo slepe ma- serje. Tri leta pa že izvajajo tečaj za pedikuro. Ta je manj znan, zato se vanj vključuje manj ljudi. Traja 10 vikendov - 6 vi- kendov je teoretičnega pouka v Celju, 4 pa prakse v Zdravi- lišču Laško in letos prvič v sa- lonu Marguč v Celju. Pred kratkim je bilo ustanovljeno tudi Društvo pedikerjev, ki se največ povezuje z Društvom diabetikov, saj ravno pri di- abetikih najpogosteje prihaja do gangren in drugih infekcij zaradi nepravilne nege nog in neustreznih instrumentov. Že- lijo, da bi se tudi pedikura po- pularizirala kot del zdravstve- ne dejavnosti. Srednja zdravstvena šola praznuje naslednje leto 40 - let- nico obstoja in delovanja. Do takrat želijo rešiti prostorsko stisko. V ta namen so že uredili nove kabinete za nego v vili Sonji. TANJA SLEMENJAK REKLI SO Alojz Kampuš, novi direk- tor kmetijske zadruge Go- tovlje: »Z novo zadružno zakono- dajo so zadruge postale sa- mostojen subjekt na osnovi prostovoljnega članstva. Za- družniki se zavedamo, da le organizirani lahko na tržišču dosežemo cene, ki bodo vsaj delno pokrile stroške pride- lave. Zadruga bo morala ve- čino dohodka ustvariti z do- polnilno dejavnostjo. Nujno je potrebno povečati zadruž- no hranilništvo, ki bo tudi osnova za pridobivanje ugodnejših kreditov. Nega- tivne posledice razbitja do- bro organizirane zadruge Savinjske dolina se že poz- najo in ne sme nas preseneti- ti stečaj katere od zadrug v bodoče.« T. T. Namesto trideset ie deset ton Pridelovalcem kumaric letos ni bilo naklonjeno vreme. Pri Kmetijski zadrugi na Polzeli so, po besedah direktorja zadruge Josipa Tanka, z desetimi kooperanti sklenili pogodbe za pride- lavo tridesetih ton kumaric za Eto iz Kamnika. Zaradi suše pa bo pridelek za več kot polovico manjši. Kumare že nekaj časa odkupujejo na sedežu zadruge. Cena za prvo kvaliteto je 56 tolarjev (3 do 6 cm), za drugo kvaliteto 35, za tretjo dobi pridelovalec le 7 tolarjev. Na sliki: Nataša Terčak pri odkupu kumaric na Polzeli. T. TAVČAR Krompir s Icrompirjem Ema Zdolšek že 30 let gospodinji na svoji 38 ha veliki kmetiji na Ponikvi, vendar do sedaj še ni imela kakšne po- sebne sreče z velikim pridelkom. Letos pa jo je presenetil ogromen pridelek krompirja, saj je pri odkopavanju odkri- la kar nekaj velikanov, vsak posamezen med njimi je bil zadosti za kosilo. Dva je prinesla tudi v našo redakcijo in ko smo ju dali na tehtnico, je eden tehtal skoraj 1,5 kg, drugi pa 1 kg. Podobnih pridelkov bo letos še precej, bralce pa naprošamo, da nam pokažejo zares le pridelke nenavadne teže in obli- ke. Na primer: krompir bo zanimiv le, če bo težji od vsaj 2 kg. Pa obilo »krompirja« vsem. EDI MASNEC Konzulat za dvanajst gostov V Kozjanskem konzulatu lahko naenkrat posedi dva- najst gostov. Verjetno ste, po napisu na fotografiji, ugotovi- li, da gre za novo šentjursko posebnost, zamisel Branka Vareška. Sod je starejšega datuma, iz leta 1957, izvira pa s Sladke gore pri Mestrnju. Zob časa mu je precej ponagajal, zato so pomagale spretne roke Narč- ka, kot kličejo Bernarda Žli- čarja. Sod, ki je nekdaj varo- val 11.244 litrov zlate tekoči- ne, je Vareško, upravnik šent- jurskega letnega kopališča in njegove okrepčevalnice, po- stavil kot zanimivost. Ta je, seveda, brž privabila številne radovedneže, še preden so ga uradno odprli. Pojavila sta se že dva ansambla, željna foto- grafiranja pred nevsakdanjo zanimivostjo. Upravnika bazena pa smo povprašali tudi o tem, kako ocenjuje letošnjo sezono. »V osmih letih, odkar upravljam bazen, je letos najslabše,« ugo- tavlja. V kozjanskem mestu krepko čutijo gospodarsko krizo in svojo rekordno brez- poselnost, to pa se pozna seve- da tudi pri obisku bazena. K temu prispevajo tudi za ko- panje neprimerni dnevi. Vstopnice za kopanje v šent- jurskem bazenu stanejo za odrasle 230 ter za otroke 130 tolarjev. »Ceneje ni mogoče,« je povedal upravnik. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER Nova šentjurska posebnost izvira s Sladke gore pri Mestinju. Št. 30 - 29. julij 1993 12 Prostovoljci rešujefo velilconočnico Na Ponikvi pri Grobelnem ter na Boču imajo edini rastiš- či velikonočnice v Sloveniji. Na Boču vzbuja zaščitena rastlina veliko pozornost, na Ponikvi pa je ogrožena. Strm obronek hriba, kjer je ta iz- jemni naravni spomenik, je težko kositi, zato ga je ostareli lastnik požigal. Velikonočnice je zato na Ponikvi vse manj. Letos zaradi požiganja sploh ni cvetela, občudovalci pa so prihajali zaman. Pred poletno košnjo se je, na pobudo Terezije in Franca Bu- serja, zbrala skupina Ponkov- Ijanov, ki se je odločila za reši- tev krajevne znamenitosti. Z lastnikom zemljišča so se dogovorili, da bodo travnik pokosili, in v četrtek je kosilo pet koscev, med njimi nekda- nji šentjurski župan Gorjup, sicer domačin. V petek smo na strmini srečali krajane, ki so grabili, prišli pa so iz Boletine, Zgornjega Okroga in Podgaja (na fotografiji). Vsi seveda upajo, da si bo velikonočnica opomogla. Ponkovljani pa se še vedno razburjajo tudi zaradi uniče- vanja znanega, zaščitenega kostanjevega drevoreda. Oba vodilna naravna spomenika šentjurske občine, rastišče ve- likonočnice ter kostanjev dre- vored, sta na območju Ponik- ve, občinska skupščina pa ju je ta mesec posebej zaščitila ter določila kazni za kršitelje. Za- radi drevoreda se krajani še posebej jezijo na občino, saj so lani, ko so širili cesto, dvanajst dreves posekali, na drugi stra- ni pa pustili nekaj napol obža- ganih. Z obljubo, da bodo po- sadili druga drevesa, ni bilo nič. Neodvisni strokovnjak iz arboretuma Volčji potok je opozoril, da bi bilo treba trdi- tev o rakavosti dreves dokaza- ti z laboratorijsko analizo, kar pa, kot jim je znano, ni bilo storjeno. Ali so Ponkovljane zavedli? V današnjem, zmedenem prehodnem času, se lahko za- neseš predvsem na svoja deja- nja. Na Ponikvi je veliko mar- ljivih rok, zato so se lotili reše- vanja svoje naravne dragoce- nosti, znanilke pomladi. Upa- jo, da se jim bodo prihodnje leto pridružili še drugi kra- jani. BRANE JERANKO Ponkovljani rešujejo izjemno krajevno naravno dragocenost. KOZERIJA Kontraevolucila v časih, ko je že skoraj vsak drugi prebivalec čudovite de- žele na sončni strani Alp pen- zionist, vsak tretji pa brezpo- seln, se je prav zanimivo vpra- šati, kaj pa potem, za vraga, počnejo tisti prvi, ki nekje (še) nekaj delajo. Ali pa imajo vsaj službo. Če bi bili malce pikri, bi re- kli, pač delajo za tiste tretje in druge. Če bi bili pa malce zlobni, bi dodali vsaj še, da garajo za tiste četrte, ki so na bolezenskih, bolniških, izred- nih, porodniških, študijskih in seveda - letnih dopustih. Teh pa v zadnjih dneh kar mrgoli. Saj je menda teh četr- tih celo več kot prvih in niti malo Einsteinovega talenta nam ni potrebno, da si naraču- namo sila logično vprašanjce: ja, kdo, Mica Kovačeva, pa po- tem v tej državi sploh še kaj dela?! Glede na politične, lastnin- ske, zvodniške in kiiminalne afere je odgovor kot na dlani: delajo predvsem mračne sile na sončni strani Alp. Čudna kombinacija, kaj? Mrak in sonce... Čudna kombinacija, res, ampak kaj hočemo?! De- mokracija čudeže dela. S tem je pač tako kot z ne- srečo, ki nikoli ne počiva. Ali pa kot z begunci, ki kar naprej počivajo. Pravijo sicer, da bi delali, če bi smeh; ker pa - na srečo — ne smejo, se pač samo delajo, da bi radi delali. In si pojejo, sicer rahlo drugače kot v dobrih starih časih sarajev- ski Plavi orkestar, tudi takole: »Bolje biti begunac nego Slo- venac, nije važno mlad ili star, važno je da si političar...« Ampak pustimo. Vrnimo se k delu. Čudna so pota narave! Delu čast in oblast. Proletarci vseh dežel, združite se! Združeno delo. Organizacija združenega dela. Temeljna organizacija združenega dela. Sodišče združenega dela. Delavsko sa- moupravljanje. Delavski svet. Zbor delavcev. Vas to na kaj spominja? Ja? Mene tudi Na kaj? Na leta, ko se je dalo od (ne)dela še živeti Ko so vsi - pa res vsi - še delali Ali pa vsaj bili v službi Spominja me na lepe, dobre, stare čase evolucije. Saj še veste, kako so nas učili v šo- li - delo je bilo tisto, ki je člove- ka iz opice preoblikovalo v človeka; človek bi še danda- nes skakal po drevju, se veselo plodil in hrustal banane, če ne bi bilo dela. No, in? No, glede na prej povedano smemo torej sklepati, da gre v naših najnovejših, demoia-a- tičnih časih za nekakšno kon- traevolucijo. Se pravi, da ima- jo naši vrli politiki po svoje celo prav: smo na najboljši po- ti, da spet postanemo, kar smo nekoč že bili - bananojedci, brez skrbi, kako bo danes s službo in jutri s penzijo. Pa se bo kdo zdaj razpištolil in rekel: »Ne delaj se norca iz Slovencev, mi smo priden na- rod, porkadušnahamol!« Ja, saj smo. Saj nič ne re- čem. Ampak - kakor kdo. Bal- kan je eno, Evropa drugo. Ja- ponska pa - kaj bi govoril - či- sto nekaj tretjega. In Sloveni- ja? Hja, nekaj četrtega. In spet smo pri četrtih in pri dopustih, pri penzionistih, brezposelnih, čakajočih in de- lavcih. In pri misli, ki ni tako iz trte zvita: bil je čas revolu- cije, bil je čas (in menda še je) kontrarevolucije, zdaj pa je čas kontraevolucije. Brez dela ni jela. Kdor ne dela, naj ne je. Vas to na kaj spominja? Mene, ja. Na stavko štorskih livarjev in kruto resničnost brez dela, brez plače sredi vro- čega dopustniškega poletja 1993. Dame in gospodje, nasvide- nje v nasleSiji džungli! Tarzan (na čakanju) Elitni Anin ples V soboto je bil v Kristalni dvorani v B<^aški Slatini elit- ni Anin ples, v čast praznika svete Ane, zaščitnice Bogaške, pa so v petek pripravili tudi koncert orkestra Musica ca- merata v cerkvici svete Ane v Rogaški. Prvi ohranjeni pisni viri o Aninem plesu segajo v leto 1892, in sicer sta ohranjena vabilo na ples in plakat. Kas- nejši zapisi kažejo, da je bil Anin ples v Rogaški ena naj- bolj elitnih plesnih prireditev v tem delu Avstro-Ogrske in je hkrati pomenil tudi vrhunec rogaške turistične sezone. Na njem se je zbirala smetana ta- kratne monarhije. Po razpadu Avstro-Ogrske je ples začel počasi izgubljati svoj elitni značaj, po drugi svetovni vojni pa je skoraj zamrl. Lani, ob stoti obletnici pr- vih ohranjenih zapisov o tej prireditvi, se je podjetje Bon ami iz Slatine odločilo, da oži- vi Anin ples v njegovi prvotni podobi. Prireditev jim je lepo uspela, zato postaja Anin ples tradicionalna vsakoletna elit- na prireditev. In letos je to tudi bil. Plesa se je udeležilo 130 povabljenih gostov, zdravnikov, poslancev, direktorjev, podjetnikov, ki so za vstopnico plačali »elitnih« 7.000 tolarjev, vendar pa za to doživeli tudi temu primeren večer. Do 21. ure so sprejemali go- ste z uradno najavo vsakega para ob koncertni glasbi zdra- viliškega orkestra Musica Ca- merata, sledila je slavnostna Anina večerja, Id jo je pope- stril nastop baletne skupine mariborske Opere. Elitni Anin ples sta po ve- čerji otvorila predsednik po- slovodnega odbora Rogaške, Darko Bizjak, in Angela Šeti- na, ki je na Aninem plesu prvič plesala še pred drugo svetovno vojno. Pred polnočjo so razre- zali še Anino torto. Vseh šest prisotnih An pa je dobilo tudi darila, zlate prstane. Za ples je igral ansambel Šok, pela pa je Alenka Godec. ANDREJA BASLE ČetrtošolcI na Debeli rtič Letos poleti bo na Slovenski obali organizirano letovalo približno štiristo osnovnošolcev iz šentjurske občine. Za več kot sto učencev je pripravila letovanje občinska Zveza prijateljev mladine, 289 četrtošolcev pa se je prijavilo za šolo v naravi na Debelem rtiču. K dobremu odzivu so veliko prispevali ugodni odmevi po lanski šoli v naravi, zlasti pa ugodnost zaradi razmeroma nizkega prispevka staršev. Ti morajo plačati 120 DEM tolarske protivredno- sti, kar je 60 odstotkov vseh stroškov, ostalo pa prispeva občinski proračun. Tako bodo od danes do 5. avgusta na Debelem rtiču osnovnošolci iz Šentjurja, Blagovne in Dra- melj, od 5. do 12. avgusta pa iz Slivnice, Loke, Prevorja, Ponikve, Planine, Dobja in Kalobja. FRANC KRAMPL Vedno več obisica Snežna Jama Ho konca avgusta otiprta vsak lian Snežna jama na Raduhi po- staja iz dneva v dan vse po- membnejša turistična točka v Zgornji Savinjski dolini. Mi- nuli konec tedna so v jami za- beležili rekorden obisk, saj si je to kraško alpsko lepotico ogledalo preko 350 obisko- valcev. Domačim gostom se je to- krat pridružilo lepo število Nemcev, Avstrijcev, Nizozem- cev in Italijanov. Razen le|X)t Snežne jame privablja obisko- valce tudi svojevrsten način vodenja in ogled s karbidnimi svetilkami. Po ocenah obisko- valcev je težko najti i^obno kapniško tako bogato jamo, še zlasti pa na nadmorski višini, na kakršni leži Snežna jama. Zaradi povečanega obiska so se preboldski jamarji, ki so ja- mo našli, jo raziskali in uredili za obisk odločili, da bo do konca avgusta odprta vsak dan od 9. do 17. ure. Vsem obi- skovalcem priporočajo topla oblačila, temperature v Snežni jami se ^bljejo od O do 3 stopi- nje Celzija. DN Darulte kri! Kri je življenje, vaša daro- vana kri je dragoceno darilo ob pravem času, sporoča Rdeči križ Slovenije, ki opozarja na avgustovske krvodajalske ak- cije. Na celjskem območju bo- do 5. v Rogaški Slatini, 17. v Kozjem, 25. v Šentjiuju ter 26. avgusta v Žalcu. Prijavite se občinski organizaciji Rde- čega križa, v delovni organiza- ciji pa aktivistu Rdečega k^a. Foto life Mladenka na fotografiji je imela veliko sreče, da je ve- trček popihal ravno v tre- nutku, ko je na sprožilec fo- toaparata pritisnil Srečko Napret iz Velenja. Vprašanje je, če bi sicer prišla v ča- sopis. Kako pa vi slikate? Kakšne posebne zagnano- sti ne vidimo. Upamo pa, da se boste potru^li in nam svoje izdelke tudi pokazali. Namignemo vam naj, katere fotografije gredo zelo hitro mimo nas: rdeče, temne, ne- ostre, fotografije brez življe- nja, brez ljudi, tiste, kjer manjka pol glave, tiste, kjer slikate otroke sredi travnika in se vidi vse kaj drugega kot otrok, statične fotografije... In ne boste verjeli: 90 odstot- kov takšnih fotografij dobi- mo na naslov akcije, ki smo jo vzeli zares. Tudi zaradi le- pih nagrad smo še bolj kri- tični. Sodelujte! EDI MASNEC Št. 30 - 29. julij 1993 13 Weitklasse Renata CeUska metalka kop/a dobila povabilo za nastop na slovitem mitingu v ZOrIcbu ' Cankar Jutri In v soboto v Španiji na mladinskem EP Minuli teden je državna rekorderka v metu kopja Renata Strašek dobila la- skavo povabilo za nastop na slovitem mitingu Weitklasse v Ziirichu (4. avgu- sta), ki ga je zaradi poškodbe sprejela z majhnim zadržkom. Dokončno odloči- tev bo po temeljitem posvetu s trenerjem Jožetom Kopitarjem sporočila danes ali jutri. »Bolečino v predelu desne roke med komolcem in zapestjem sem začutila po vrnitvi s sredozemskih iger in natančne zdravniške preiskave so pokazale natr- gano mišico v dolžini štirih milimetrov. Počivala sem le nekaj dni, nato pa se izogibala le vajam specialne tehnike in prejšnji teden z opornico le začela treni- rati tudi s kopjem,« je o neprijetni po- škodbi dejala Straškova, ki je pred štiri- mi leti zaradi bolečin v komolcu počivala skoraj pol sezone. »Pri prvih metih ni bilo težav, toda tudi obremenitve niso bile hude in v bi- stvu je šlo le za postopno prilagajanje kopju. Natančne predstave o trenutni formi nimam, zato bom na treningu opravila nekaj kontrolnih metov in se odločila glede Ziiricha. Pred SP vseka- kor nameravam nastopiti na vsaj enem mitingu, že zaradi konkurence pa bi bil najbolj primeren prav Zurich,« je naj- boljša atletinja Kladivarja Cetisa še ra- zložila načrt glede mitinga Weitklasse. Doslej je imel izmed celjskih atletov priložnost za nastop na najbolj uglednem tekmovanju na svetu le Rok Kopitar, a je povabilo obakrat zavrnil: leta 1979 zara- di poškodbe, naslednje leto pa se je zara- di utrujenosti po nastopu na olimpijskih igrah odločil za počitek. Ž.Z. Danes se*v San Sebastianu začenja mla- dinsko EP, na katerem nastopa tudi celj- ski skakalec v daljavo Gregor Cankar. Jutri bodo kvalifikacije (normo bodo do- ločili šele na tehničnem sestanku), v so- boto pa finale. Cankar ima z najboljšim letošnjim izidom 760 cm med vsemi pri- javljenimi šesti rezultat. Arsenal v Celju v nedeljo se bo začelo nogometno prvenstvo Danske, tekmo 1. kola Odense-Limdby pa si bo ogledal tudi celjski trener Zavrl in tako dobil najbolj celovito podobo o nasprotniku v predkolu evropskega pokala. Nasprotno Danci za Publikimi ne kažejo nobenega zanimanja, pač pa tembolj sloviti Arsenal. Za 9. avgusta so napovedali pri- hod petčlanske delegacije, ki si bo med dvodnevnim obi- skom ogledala mesto, štadion in hotele (zdaj bodo v Evropi), z njimi pa bo dopotoval tudi predstavnik lon- donske policije. Teniška MEP Celjska teniška igralka Tjaša Jezemik se je na MEP do 16 let uvrstila le do osmine-finala in tako ponovila lanski uspeh. Slabše se je odrezala Urška Radanovič iz Velenja, ki je na prvenstvu do 18 let v Lizboni izpadla že v l.kolu. StarovasnIk v Miklavž Mitja Starovasnik bo v novi sezoni igral za Miklavž, ki je uredil vse papirje s Celjem, s katerim je imel mladi reprezentant še enoletno pogodbo. Starovasnik je v prestopnem roku sicer najprej popisal za Pivovarno Laško, vendar Celjani z njimi niso vzpostavili stikov glede prestopa, saj oboji igrajo v II. SKL. Vaš Intervju: Boštian Strašek V naslednji številki Petice bo gost pogovora po želji bral- cev 24-letni rokometni vratar Celja Pivovarne Laško in dr- žavni reprezentant Boštjan Strašek. Bralci ste svoje glasove na- menili še hokejistoma Tomažu Vnuku in Robertu Žoleku, kegljavkama Tanji Gobec in Mariki Kardinar, kolesarjema Iztoku Melanšku in Valterju Bonči, košarkarju Borisu Go- rencu, rokometašu Rolandu Pušniku, šahistu Francu Peš- cu, teniškemu igralcu Boštja- nu Doberšku, kegljaškemu trenerju Ladu Gobcu, košar- karskemu trenerju Janezu Dr- variču, nekdanjim asom, atle- tu Romanu Lešku ter smučar- jema Mateji Sveti in Roku' Pe- troviču ter gostima lanskih Petič, atletinji Britti Bilač in smučarskemu skakalcu Fran- ciju Petku. Nagrajenci (darilni boni v skupni vrednosti 6000 tolar- jev): Mihaela Brezovnik iz Mo- zirja, Breda Ivič iz Pristave pri Mestinju in Franc Kumprej iz Ljubnega. Medella, 1.8. Lokostrelstvo Gornji grad: mednarodno tekmovanje, od 11. ure. Sreda, 4.8, Nogomet Ljubno: Ljubno-Rudar (S), Šmarje: Šentjur-Era Šmartno, Štore: Kovinar-Dravinja, Zre- če: Unior-Svoboda, Hrastnik: Hrastnik-Vransko (l.kolo po- kal§i MNZ Celje, vse 17); Hme- zad, Papimičar, CR Krško prosti; Publikvma, Rudar (V), Steklar neposredni udeležnci 1. kola pokala Slovenije. Lokostrelski jubilej Lokostrelci iz Gornjega Grada so v minulih desetih le- tih posegali po vidnejših uvr- stitvah v jugoslovanskem in zdaj tudi slovenskem prostoru, okroglo obletnico delovanja pa bodo v nedeljo obeležili z mednarodno tekmo. Nastop so potrdili lokostrel- ci iz Italije, Madžarske, Hrva- ške in Amerike, dogovarjajo pa se še z Bavarci in Švicsirji. Poleg tujcev bo nastopila po- polna slovenska reprezentan- ca, ki bo v Gornji Grad prišla iz nizozemskega Haaga, kjer sodeluje na svetovnih igrah neolimpijskih športov. Repre- zentant je tudi domačin Zare Kranjc. Ce bo nedeljska med- narodna tekma potrdila priča- kovanja, bodo Gomjegrajčani skupaj s Kamničani za prihod- nje leto kandidirali za organi- zacijo pokala Alpe-Jadran. US Osnovna šola Frana Roša Celje razpisuje: 1. Pomočnika ravnatelja Kandidat mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje za ravnatelja Mandat traja 4 leta. 2. KV kuharja za določen čas s polnim delovnim časom Prijave s pisnimi dokazili o izobrazbi in državljanstvu pošljite v osmih dneh na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po konča- nem zbiranju prijav. RANtSRAMA Atletika_ PeteroboJ Veszprem: (rezultati repre- zentantov Kladivarja Cetisa ir Velenja) moški - 100 m: 5. Spui 11,06; 1500 m: 2. Hrapič (obj Vel) 3:54,91; 400 m ovire: 1 Kocuvan 50,68; daljava: 2 Cankar (oba KI) 753; ženske - 800 m: 2. Steblovnik (Vel 2:14,24; višina: 5. Valant 170 krogla: 4. Jazbinšek 12,61 kopje: 2. Jazbinšek (obe KI 51,52. Streljanje Slovenska liga MK puška - 4 kolo (Celje): 1 Celje (Jeram 260, Malec 253 Dobovičnik 243) 756, 2. Po- stojna 743, 3. Kovinar (F. Ko- čevar 245, I. Kočevar 243 Dečman 239) 727, 4. Krim 723, 5. Dušan Poženel (Sajevic! Brunšek, Gorišek); posamez- niki: 1. Jeram (Ce) 260, 2. Mr- kun (Krim) 258, 3. Malec (Cel 253 itd. Kajak - kanu Slovenski pokal Mura: K-1; spust - ml. mla- dinci: 1. Javomik; st. dečki: 2. Pogorevc, 5. Gedlička, 6. Ti- linger; ml. dečki: 3. Zgonik; veterani: 1. Vrhovšek, 2. Kov- če, 3. Kolman (vsi Nivo). , Nogomet Prllatellske tekme Publikum - Zagreb 0:2 (0:1); Publikum - Lada Dimitrov- grad 0:3 (0:1), Rudar (V) - Za- gorje 5:0, Dravinja - Studio D 1:1 (1:1), strelec: B.Hrovat; Dravinja - Studio D 0:3 (0:3); Pobrežje - Steklar 0:5, Unior - Segesta 0:4 (0:0). Plavanje Državno prvenstvo Trbovlje: mladinci - 50 m prosto: 1. Jurak 24,71 (ize- načen ml. drž. rek); 100 m pro- sto: 1. Jurak 53,93; 200 m pro- sto: 1. Jurak 1:58,82; 200 m mešano: 2. Jurak 2:17,24; 4 X 100 m prosto: 3. Neptim 3:53,84; 4 x 100 m mešano: 3. KUPON Vprašanje za Boštjana Straška: Predlog za naslednjega gosta: Ime in priimek:_ Naslov:_ Kupone do 15. avgusta pošljite na naslov: Novi tednik, Trg V. kongresa 3 a, 63000 Celje, s pripisom Vaš intervju. Med t>ralce bomo znova razdelili tri darilne bone s skupno vred- nostjo 6000 tolarjev. Neptun (Jurak, Stojanovič, Ocvirk, Košar); mladinke - 50 m prosto: 1. Ukič 29,31; 100 m prsno: 1. Ukič 1:02,64; 100 m delfin: 3. Krajnc 1:11,61; 100 m hrbtno: 2. Ukič 1:14,56. Kadeti - 100 m hrbtno: 1. Kolčan 1:03,88, 3. Stojanovič 1:06,78; 200 m hrbtno: 2. Kol- čan 2:18,16; 4 x 100 m mešano: 3. Neptim (Stojanovič, Kolčan, Reberšak, Pečar) 4:8,72; kade- tinje - 50 m prosto: 2. Roš 29,81; 100 m delfin: 2. Roš 1:10,19; 200 m delfin: 2. Roš 2:33,62; 100 m hrbtno: 3. To- plak 1:14,07; 200 m hrbtno: 3. Toplak 2:36,86; 200 m mešano: 2. Roš (vsi Neptvm) 2:36,71. V minulem, 4. kolu Golding lota je bilo med skoraj sto kuponi najmanj ugibanj (samo 18), da se žoga na sliki Edija Masneca skriva za enico, ki pa je bila pravilen odgovor (večja slika). Nagrajenci: Marija Ži- bret-Krašovc iz Planine (5000 tolarjev), Tomaž Pod- lesnik iz Celja (3000 tolarjev) in Zvone Turnšek iz Celja (2000 tolarjev). Nagrade bo- do dobili po pošti. Za naslednje kolo je foto- skrivalnico spet pripravil Edi Masnec. Na kuponu mo- rate le obrožite številko, za katero menite, da skriva žo- go. Zadnji rok za oddajo ku- ponov je sobota, 31. julija (veljaven je poštni žig). Na- slov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. 5. KOLO: 12 3 4 Ime in priimek: Naslov: _ Št. 30 - 29. julij 1993 14 • Očitno nekateri starši otrok ne znajo naučiti, da je delo največja vrednota v civiliziranem svetu. Dva smrkavca, ki sta ostala brez tovrstne vzgoje, sta se namreč s fračami spravila na delavca Marka B., ki je izvajal vzdrževalna dela na objektu Merxa v Ulici 29. novembra. Zadetek v glavo je bil neverjetno natančen. Delavec je posle- dice natančnega strela že občutil, starši in nadobud- na ostrostrelca pa jih še bodo. • Prejšnjo sredo je najst- nik, njegovo indentiteto so že ugotovili, iz drugega nadstropja celjskega Zdravstvenega doma odtu- jil šop ključev in z njimi pobegnil. Ko so ga možje postave ulovili in še preden so ga našeškali po zadnji plati, je povedal, da je od-*^ tujil tudi dva jogurta. Olaj- ševalna okoliščina je ta, da jogurta nista bila sadna, pač pa čisto navadna. • Selima M. iz Ulice Mil- činskega 2 v Celju je "še da- nes čisto prestrašena. V sredo prejšnji teden je namreč v njeno stanovanje prišla soseda Danica N. Najprej je primazala klofu- to njenemu 12-letnemu sinku Dejanu, potem pa še ' njej. Srborita Danica bo zaradi tega šla k sodniku za prekrške. • Marija G. iz Vojkove uli- ce 5 je ugotovila, da v sose- dovem stanovanju, katere- ga lastnik je Bojan S., moč- no smrdi. O tem je seveda obvestila policiste in sose- de. Slednji so ugotovili, da Bojana niso videli že naj- manj teden dni, ko so na kraj dogodka prišli vrli po- licisti, pa so ugotovili, da iz Bojanovega stanovanja smrdi iz čisto enostavnega razloga. V rožicah je za- spal, j>otem ko je dal v šte- (ilnik peči dobro svinjsko pečenko. Tudi on bi lahko postal pečenka, če ne bi imel dobrih sosedov... • Armela V. je policistom prijavila, da so neznanci iz kuhinje hotela Celeia ukradli ročno prenosno blagajno, v kateri je bilo za 350 tisoč SIT bonov za ma- lice, last delavcev Kovino- tehne. Očitno gre za tatiča. ki ničesar ne ve. Boni so zanj brez vrednosti. Res pa je, da bodo največ »oblizni- li« v kuhinji hotela. Brez bonov namreč Kovinotehni ne morejo fakturirati stro- škov malic, kar pomeni, da so oškodovani za gornji znesek. • Neznanec je v petek celj- skim policistom po telefo- nu sporočil naj obvestijo Martina P. iz Rogaške Sla- tine, da mu bo ponoči ubil ženo in dva otroka. K sreči si je premislil. • Istega dne, torej v petek , je poslovodkinja marketa Dolgo polje zaprosila poli- ciste za intervencijo, ker si je upal kršiti javni red in mir Zvonko P. iz Celja. K sodniku za prekrške pa bo morala tudi natakarica Zvonka P., ker je točila al- koholne pijače že itak utrujenemu Zvonku. Če bi tovrstne ukrepe kot za Zvonko, sprejemali za vse natakarice, potem bi pa res bilo manj nočnih cvetk... • Dubravka K. je polici- stom prijavila, da pogreša otroka. Ko so prišli k njej na Cesto na Dobrovo poli- cisti, so kmalu ugotovili, da je otroka odpeljal njen biv- ši mož Jožef. Ker staršev- stvo še ni urejeno, so ju na- potili na zasebno tožbo. Prav bi bilo, če bi kdo še otroka vprašal, pri komu je najraje! • V soboto so na veselici v Štorah pretepli Martina S. iz Ipavčeve ulice v Celju, v nedeljo je pred vrati Mar- jana O. iz Celja obležal pi- jan moški, V Kovinarski ulici je bila ob nočni poči- tek gospa, ker je 20 let mlajši sosed praznoval rojstni dan, G.S. ni hotel na vlaku iz Zidanega mosta plačati pečenega krom- pirčka ... Vse to in še mar- sikaj zanimivega doživljajo iz dneva v dan in ne samo ponoči policisti. • V nedeljo zvečer je Haj- rudin v stanovanju Milene zalotil Ištvana. Res je bilo zelo vroče, zato sta bila po- manjkljivo oblečena. Haj- rudin je Mileno, ki je mi- mogrede njegova žena, oz- merjal s sočno slovensko besedo, ki se seveda začne na K (vsi namreč imajo slo- vensko državljanstvo). Pred sodnika za prekrške bo po vsej verjetnosti mo- ral Hajrudin, kajti Ištvan je povedal, da gre za žalitev časti. Ne Milenine, pač pa njegove, kajti v življenju je imel še vedno opraviti zgolj s poštenimi ženskami, ne pa s takšnimi, kot jih je opisal Hajrudin. JANEZ VEDENIK Našli so osumljence vlomov Ukradene stvari našli tudi v hišni preiskavi pri Izidorju Č. v Podlogu Hrvaška državljana Dragutin J. iz Pre- grade in Izidor Č. iz Podloga sta uteme- ljeno osumljena, da sta v zadnjih dneh vlomila v vsaj dvajset osebnih avtomobi- lov v Celju. Iz avtomobilov sta odnašala različno opremo in avtoradie ter kaseto- fone, na celjskem OKC pa pravijo, da sta stara znanca policistov. Kako so policisti sploh ugotovili, za koga gre? 10. julija je neki občan obvestil celjsko policijsko postajo, da mu je neznani sto- rilec pred stanovanjskim blokom na Tkalski ulici ukradel avtomobil znamke Zastava 850. Istega dne so policisti opra- vili tudi ogled kraja kaznivega dejanja in ugotovili, da je neznani storilec iz av- tombila Zastava 750 ukradel avttoradio s kasetofonom. Ko so zbirali še druga obvestila, so ugotovili, da so ukraden av- tomobil našli pred lokalom Klukec na Jamovi ulici. V ukradenem avtomobilu so našli še ukraden avtoradio s kasetofo- nom. Voznika ukradenega avtomobila so policisti povabili iz lokala in ugotovili, da je to 28-letni J. D., ki začasno stanuje v Celju. Kasneje, ko so ga pripeljali na razgovor na policijsko postajo, so ugoto- vili, da je J.D. v tisti noči najprej vlomil v Zastavo 750, potem pa še ukradel Za- stavo 850. S tem avtom se je odpeljal, snel registerske tablice in prtljažnik, po- tem pa vozil proti Celju. Policisti so zbrali še druga obvestila in ugotovili, da je osumljeni D.J. s 46-letnrm I.Č., ki za- časno biva v Žalcu, od začetka lanskega aprila opravil še več drugih kaznivih de- janj. Vlamljal je v vozila in kradel avto- mobilske dele. V glavnem na območju Dečkovega naselja in v Novi vasi. Na podlagi ugotovitev so policisti zoper osumljena Dragutina J. in Izidorja Č. po- dali kazensko ovadbo. Preiskovalni sod- nik zanju ni odredil pripora. Hkrati pa so celjski policisti in krimi- nalisti odkrili še tri mladoletnike, ki so utemeljeno osumljeni več kaznivih de- janj. Tako so odpeljali štiri avtomobile, trikrat so jih skušali odpeljati, pa jim to ni uspelo, pred štirinajstimi dnevi pa naj bi vlomili tudi v stanovanje v Okrogarje- vi ulici v Celju. Najbolj predrzen naj bi bil 14-letni gojenec doma v Radečah, ki je imel izhod, sedaj pa je v priporu, druga dva fanta, tudi Celjana, pa sta stara 16 in 18 let (polnoleten je postal pred 20 dne- vi). Fant, star 16 let, je bil v zavodu v Preddvoru. Ob tem se seveda lahko vprašamo, kakšni so ukrepi v podobnih zavodih. Zlasti zato, ker sta bila mlado- letnika že prej utemeljeno osumljena kaznivih dejanj, pa sta bila še najmanj časa v zavodih in več na »terenu«. J. V. Preživel padec s 17 metrov v ponedeljek zvečer se je v Velenju pripetila nenavadna nesreča, ko je dveletni otrok padel v stopniščno odprtino, 17 metrov globoko na betonska tla. Kljub hudim poškod- bam otrok ni več v smrtni nevarnosti. Nesreča se je pripetila, ko je dveletni Matej skupaj s sestro in staro mamo prišel do vhodnih vrat njihovega stanovanja, ki je v petem nadstropju enega izmed stano- vanjskih blokov na Jenkovi ulici v Velenju. Medtem, ko je stara mama pri vratih zvonila, je mali Matej odšel do stopniščne ograje, se povzpel nanjo, nato pa omahnil in padel v stopniščno odprtino 17 metrov globoko. Takoj so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugoto- vili, da kljub hudim poškodbam Matej ni v življenjski nevarnosti. mini KRIMICI Delal bi rad Na gradbišče šentjurske ob- voznice v kraju Lokarje je pri- šel iz noči od torka na sredo neznanec in iz parkiranega bagra ukradel zaboj z oro- djem, demontiral večji hidra- vlični cilinder, hotel odmonti- rati še dva, vendar mu to ni uspelo. Neznanca še iščejo, očitno pa je bil to človek, ki rad dela, sicer ne bi ukradel zaboja z delovnim orodjem. Razen seveda, če ga ne misli prodati naprej. Vlom v stanovanjsko hišo v noči iz torka na sredo je doslej še neznani storilec vlo- mil v nedograjeno stanovanj- sko hišo Alojza Tumerja v Spodnjem Senovem v občini Šmarje pri Jelšah. Ukradel oziroma odtujil je, kot se temu uradno reče, več električnih delovnih strojev, kot so, deni- mo, vrtalniki in žage. Lastnika Tumerja je oškodoval za 100 tisoč SIT. S sekiro po ušesu Minuli teden se je največ mini krimičev pripetilo v to- rek, kar je pravzaprav čudno, saj še ni polna lima. Popoldne so se med sabo sprli celo so- rodniki in to zaradi zemljišča v gozdu na Hudinji pri Vita- nju. Med prepirom je Jože Za- ložnik iz Okoslavcev s sekiro zamahnil proti Ivanu Sevšku s Hudinje. Udarec ni bil po- vsem precizen, saj ga je poško- doval le po ušesu. Ivan Sevšek pa je prav tako vzel v roke Ni plačevai računov Eden od lastnikov in direk- tor zasebnega podjetja IMEKS iz Velenja Pejo P. naj bi z laž- nim prikazovanjem in prikri- vanjem plačilne nesposobnosti spravil v zmoto odgovorne osebe v nekdanjem Gorenju Commerce (sedaj Gk)renje GA), nekdanjem Gorenju MGA v Nazarjah, v velenjski Eri, kranjski Iskri Eri in šem- peterskem SIP. V prvi polovici leta 1991 so ta podjetja Imek- su, ki se je ukvarjal z velepro- dajo, dobavljala večje količine izdelkov, za katere pa niso do- bili plačil. Brez pripadajočih obresti jim Imeks dolguje sku- paj več kot 14,5 milijona tolar- jev. Imeksov žiro račun pri SDK Velenje je blokiran že od aprila 1991. nevarni predmet, med katere sodi tudi sekira, in Branka Po- gorevca udaril po desni pod- lahti. Oba sta bila k sreči le lahko telesno poškodovana. Zamah s kuhinjskim nožem Zvečer sta se v domu oskr- bovancev Nine Pokom v Gali- ciji sprla 43-letni Franc Kri- stanšek in 2 7-letni Remzo Na- preljac. Franc je s kuhinjskim nožem Remza zabodel v roko in razimie se, da je bil Remzo poškodovan. K sreči le lažje. JANEZ VEDENIK PROMETNE NfZGODE Prepoceni oddajai Gorenje Glin d.o.o. iz Naza- rij naj bi bilo v času od lanske- ga aprila do spetembra oško- dovano za skoraj 3,5 milijona tolarjev, ker naj bi takratni di- rektor tega podjetja Janez Ž. sklenil škodljivo pogodbo. Z novo nastalo hčerinsko fir- mo Glin pohištvo naj bi bil sklenil pogodbo za najem po- slovnih prostorov, pri čemer pa je bila Glin Pohištvu obra- čunana nižja najemnina, kot so znašali dejanski stroški. Zailvaia policistom • »Ob priliki protestnega sho- da delavcev Železarne Štore- Livama d.o.o., dne 19.7.1993 pred stavbo Skupščine občine Celje, se Vam v imenu stav- kovnega odbora iskreno zah- valjujem za varovanje in ko- rektno sodelovanje pri izvedbi tega shoda.« S takšnim pismom se je celj- skim policistom zahvalil pred- sednik stavkovnega odbora Milan Kreuh. Komandir poli- cijske postaje, Ivan Žaberl pravi, da so veseli, če se kdo spomni in tudi javno pohvali policiste. F^ed kakšnimi dvaj- setimi leti jih morda ne bi. Planinca sta zašla v soboto ponoči so gorski reševalci iskali planinca, ki sta med sestopom z vrha Olševe zgrešila pot in zašla. Ko sta to ugotovila, sta pri- čela klicati na pomoč. Njune klice je slišal Franc Ošep iz Podolševe in o tem obvestil Gorsko reševalno službo. Gor- ski reševalci so ju iskali dobre štiri ure, ob dveh zjutraj pa so akcijo prekinili, ker je bila tr- da tema. Ob pol petih zjutraj se je akcija nadaljevala in čez štiri ure so reševalci uspeli najti Danila Prušnika ter nje- govo ženo Brigito iz Celovca. Oba sta v spremstvu reševal- cev srečno sestopila v Logar- sko dolino. K sreči ne samo živa, pač pa tudi zdrava. J. V. Vzvratno trčil v peško v torek, 20. julija je ob pol enajstih dopoldne 31 letni Mi- roslav Korunek na Starem tr- gu v Slovenskih Konjicah, kjer je prepovedan promet za vsa vozila, razen dostavna, z oseb- nim avtomobilom zapeljal vzvratno in trčil v peško Jože- fo Jelenko, staro 72 let iz Slo- venskih Konjic. Peška se je pri tem hudo telesno poškodovala. Podrl Je kolesarko Prejšnji teden v torek po- poldne se je na regionalni cesti pred naseljem Založe v žalski občini zgodila prometna ne- sreča, ko je Anton Čvan, star 46 let iz Pariželj vozil tovor- njak iz Velenja proti Polzeli. Pred naseljem Založe je z dvo- rišča nenadoma zapeljala na cesto kolesarka Cecilija Ra- kun, stara 73 let iz Založ. Voz- nik Čvan jo je zbil po cestišču, tako da so jo hudo telesno po- škodovano odpeljali v celjsko bolnišnico. Iz stranske ceste pod avto Voznik motomega kolesa, Matejko Resnik, star 22 let, iz Otemne, je v soboto zvečer v križišču v Šmartnem v Rožni dolini zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik osebnega av- tomobila Blaž Vavdi, star 22 let, iz Celja. Vozili sta trčili, hudo poškodovanega Matej ka Resnika so odpeljali v celjsko bolnišnico, na vozilih pa je na- stalo za dobrih 70 tisoč SIT gmotne škode. Petletna deklica pod avtomobil Deklica K.D. je v petek po- poldne stekla z dvorišča hiše št. 21 v Gaberkah pri Velenju naravnost na cesto. V tistem trenutku je mimo pripeljal 33 letni voznik osebnega avtomo- bila, Branko Primožič iz Vele- nja in petletno deklico zbil s prednjim delom vozila. Hudo telesno poškodovano pimčko so odpeljali v slovenjegraško bolnišnico. S pločnika na levi bok v petek ob enih zjutraj je z Rogle proti Zrečam vozil ko- lo z motorjem devetindvajset- letni Andrej Podgrajšek. V ne- posredni bližini stanovanjske- ga bloka Cesta na Roglo št. 21 je zapeljal preblizu desnega roba vozišča in je s sprednjim kolesom drgnil ob dvignjeni rob pločnika. Pri tem je izgu- bil oblast nad vozilom, zape- ljal je na pločnik ter padel na levi bok. Hudo telesno poško- dovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico. Padel Je s traktorja v soboto ob dveh zjutraj je vozil neregistriran traktor in to še brez vozniškega dovolje- nja 34-letni traktorist Alojzij Kralj iz Sv. Florijana. V bližini stanovanjske hiše v Rogatcu št. 20 je s traktorja padel na vozišče sopotnik Stanislav Šket, star 30 let iz Irij, ki je sedel na blatniku traktorja. Šket se je hudo telesno poško- doval. ' Zaletel se Je v kup gramoza v soboto zjutraj se je iz Gor- njega grada proti Črnivcu pe- ljal z osebnim avtomobilom 19-letni Marko Čulk iz Šmart- na ob Dreti. V Dolu pri Gor- njem Gradu je v desnem ne- preglednem ovinku zapeljal v levo na bankino, kjer je trčil v kup gramoza. IM tem se je hudo telesno poškodoval. Motorist Je umrl 19 letni voznik Emil Javor- nik iz Vojnika se je v petek zjutraj smrtno ponesrečil na regionalni cesti Višnja vas- Dobma. Ko je z neregistrira- nim motornim kolesom pripe- ljal v blagi levi ovinek, ga je zaradi neprimeme hitrosti za- neslo z vozišča, kjer je trčil v nasip, zatem pa še v vodni propust. Na kraju nesreče je umrl. V drog Javne razsvetljave v nedeljo ob pol štirih zju- traj je po Levstikovi ulici v Ce- lju vozil osebni avtomobil Gri- ša MUieljak, star 18 let, iz Šempetra. Pri stanovanjski hi- ši v Levstikovi ulici št. 2 je I v desnem ostrem ovinku zape- ■ Ijal s ceste, trčil v drog javne razsvetljave in nato v stano- j vanjsko hišo. V tej nesreči se je hudo telesno poškodovala se- I demnajstletna sopotnica Š.M. I iz Celja. ) ! V motorno kolo brez luči Primož Turnšek, star 22 let iz Brega pri Polzeli je v soboto zvečer zapeljal s parkirnega prostora pri gostilni Kač v Pa- rižljah na lokalno cesto proti Polzeli. Takoj je začel prehite- vati pred sabo vozeči osebni avtomobil. V tistem trenutku mu je nasproti pripeljal voznik motomega kolesa Davorin Rojšek, star 19 let iz Rakovelj i in to brez prižganih luči. Vozi- I li sta čelno trčili, pri čemer se je Rojšek hudo telesno poško- • doval in so ga odpeljali v celj- I sko bolnišnico. Skupna mate- rialna škoda znaša okrog 230 • tisoč SIT. JANEZ VEDENIK Poostren nadzor v noči od petka na soboto je celjska policijska postaja opravila poostren nadzor, da bi se prepričala, kakšno je psihofizično stanje voznikov. Ustavili oziroma kontrolirali so 76 vozil in voznikov. Pri tem je bilo trideset prekrškov cestno prometnih pred- pisov, petim voznikom so začasno odvzeli vozniška dovo- ljenja, štirinajstim pa preprečili nadaljnjo vožnjo. Med vzroki za največ nesreč v regiji je v prvi vrsti še vedno vožnja pod vplivom alkohola. S preventivnimi akcijami bodo celjski policisti nadaljevali še v naprej in to najmanj dvakrat na mesec. Št. 30 - 29. julij 1993 15 VROČI CE Miss Ceija za iWiss Sioveni je Za nami je drugi krog kvali- fikacij za izbor Miss Celja 93. In znane so že tri finalistke: Polona, Nataša in Sabina. V zadnjem Vročem CE je regi- onalni lepotni sceni štrene me- šala tudi kranjska naveza oz. publika simpatizerjev »luštne« Gorenjke Narcise. Devet gla- sov - ob nenormalnem torpedi- ranju »domačih« zanesenjakov - je prav gotovo uspeh (ob pri- merni dozi glasovnic, seveda, lahko gospodična pride celo v finale...). Podobno velja tu- Sanela Ljutic iz Šmarja pri Jelšah je siara iS let. Visoka je 173,5 cm, težka 58 kg. Ima rja- ve oči in temno rjave lase. Ra- da plava, po horoskopu pa je rojena v znamenju vodnarja. Alenka Strašek iz Grobelnega 59, je stara 16 let. Visoka je 170 cm, težka 48 kg. Barva njenih oči je plava, plavi pa so tudi njeni lasje. Rada bere knjige, rojena pa je v zname- nju rib. Sergeja Štefančič iz Ljubljan- ske 54 v Celju, je stara 17 let. V višino meri 177 cm, težka je 59 kg. Ima rjavo-zelene oči in kostanjevo rjave lase. Rada plava, rojena pa je v znamenju tehtnice. Romana Cesnik iz Celja je sta- ra 21 let. Visoka je 170 cm, težka 52 kg. Ima modre oči in temno rjave lase. Rada potuje, rojena je v znamenju kozo- roga. Anita Zorko iz Polul pri Celju je stara 16 let. Visoka je 170 cm, težka 58 kg. Barva njenih oči je zelena, lase ima rjave. Njen hobby je igranje klavirja, po horoskopu pa je rojena v znamenju bika. Sobotni večerni Srogram Maje umej Maja Šume j se je poleg opravljanja moderatorskih in napovedovalskih nalog specializirala tudi za vode- nje sobotnih večernih pro- gramov. Glede na število kli- cev, ki jih prejema v priljub- ljeni rubriki Cocktail želja, poslušalci radi prisluhnejo šarmantnemu Majinemu glasu in prijetnim klepetom ob telefonskem naročanju glasbenih želja. Sicer pa je Maja polna energije in je go- tovo med našimi najbolj obremenjenimi radijskimi napovedovalci in vo^telji. Zdaj pa je tudi že med naj- bolj izkušenimi, saj modera- torski team Radia Celje v glavnem sestavljajo napo- vedovalci mlajše generacije, ob prekaljenih Idi Baš in Ivi- ci Bumik. Maja pa je tudi dobra študentka jezikov na Filozofski fakulteti, pri mo- deratorskem delu, ki zahteva ljudi širokih obzorij in razvi- janju svojega stila, pa ji bo veliko znanja nedvonmo ko- ristilo. • ŠPORTNE SREDE-V drugi polovici avgusta bomo že za- čeli s športni sredami na Radiu Celje. Ognjeni krst bo 18. av- gusta, ko bo v Celju velik športni dogodek, saj bodo no- gometaši Publikuma v kvalifi- kacijah pokala evropskih po- kalnih zmagovalcev na Skalni kleti gostili dansko moštvo Odense. To tekmo bomo naj- verjetneje tudi neposredno prenašali, za večerni športni program pa bo naše uredni- štvo pripravilo komentarje, reportažne zanimivosti in dni- ge podrobnosti o tej tekmi de- setletja za celjski nogomet. • DOPUSTI - Novinarske re- dakcije so v poletnih mesecih precej zdesetkane in tudi Ra- dio Celje ni nobena izjema. Se- veda pa mora program teči normalno, prava sreča pa je, da nas poletje ne bombardira s poUtičnimi dogodki, tako kot dmgi letni časi. Poleti v pro- gramu pomagajo tudi prakti- kanti, študentje in srednješol- ci, ki z anketami in reportaži- cami prispevajo, da bi bil naš program zanimiv tudi v tem z dogodki «suhem« času. • USPEŠNICE-Po pogovoru z glasbenim urednikom Stane- tom Špeglom smo se odločili, da v poletni programski shemi vrtimo več slovenske zabavne glasbe. Še posebej sveže uspešnice, ki jih po festivalu Melodij morja in sonca v Ko- pru res ne manjka. • KONCERTI - Glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel, ki sicer intimno bolj preferira rock glasbo, čeprav mora kot dober profesionalec poznati in v našem glasbenem programu upoštevati vse glas- bene zvrsti, se je udeležil kon- certa svetovno znane skupine Depeche Mode v Budimpešti. Glavno mesto Madžarske je zdaj poleg Dimaja najbližje mesto, kamor, zaradi vojne v delih nekdanje Jugoslavije, prihajajo svetovno znane sku- pine. • EKSKURZIJA-Naša novi- narka Nada Kumer, ki se v glavnem ukvarja z gospodar- skimi temami, bo predvidoma v oktobru obiskala uredništvo nemške RTV postaje Deutsche Welle v Kolnu in na enoteden- ski ekskurziji spoznavala delo naših kolegov v slovenskem uredništvu Deutshe Welle. Gost Ivan Kristan Na sobotni glasbeni pogovor v oddaji Glasba je življenje, bom povabila gospoda pred- sednika državnega sveta, dr. I- vana Kristana. Gospod Kristan je eden iz- med ključnih štirih slovenskih predseiiikov. Predsednik vla- de gospod Drnovšek, predsed- nik države gospod Kučan, predsednik državnega zbora gospod Rigelnik in predsednik državnega sveta gospod Kri- stan so nedvomno vodilni slo- venski kvartet. Gospod Kri- stan pravi, da so ubran kvartet. Naša poletna nagradna igra Sola pa dobiva vse večji od- mev. Žreb je v prejšnji oddaji določil tako: uro Sola dobi Kristina Erjavec iz Podvelke, po dve majici pa dobijo: Ana Marčič z Bleda, Ali Roje iz Ce- lja, Beti Radež in Novega me- sta in Franc Zupan iz Radov- ljice. Nagrajencem čestitamo in opozarjamo vse sodelujoče na končno žrebanje konec avgu- sta, kjer je glavna nagrada po- tovanje v Španijo. Ole! SIMONA H2O di za Katjo, ki je trenutno na počitnicah (sicer pa živi v Ljubljani). Res pa je, da sta Nataša in Sabina, pardon - njuni navijači - dobesedno zmleli konkurentki. Sabina (ali pa njen promocijski štab) je ravnala zelo pravilno, ko je še pred glasovanjem na direk- cijo Vročega CE poslala »malo morje« glasovnic. Recept, ki ga nemara velja upoštevati. Med t.i. poraženkami zares odlično kaže Marjani (iz prvega kro- ga), ki je zaenkrat nabrala že petinšestdeset glasov in prav lahko se zgodi, da bo pač ena od treh, ki se bodo uvrstile v finale na podlagi »obračima glasovnic«. In sicer 6. avgusta, ko bo na sporedu še zadnji, četrti krog predtekmovanj. Jutri bo na sporedu tretji, predzadnji kvalifikacijski krog. Izmed petih kandidatk (sp^aj na fotografijah) bomo izbrali dve. Morda še to: mla- denke, ki so se prijavile, pa jih nismo uvrstili med uradne kandidatke, naj dobro premi- slijo, kako visoke so in kako mlade. Da ne bo nepotrebnega razburjanja. BOJAN K. RADIJSKI SPORED od 29. julija do 4. avgusta RADIO CELJE Četrtek, 29.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKO Celje,6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (ReS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute za zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center pred- stavlja, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (pre- nos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 18.30 BBC novice. 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 30.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnrca, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novrce, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novrce, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vroči CE (Bojan Krajnc), 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 31.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes. 10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot. 14.05 Glasba je življenje. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melodij - l_ZM, 19.30 Večemi program - o ženski urejenosti, koktajl želja, časovni stroj, 23.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 1.8.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 9.10 Inšpektor Martinček. 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 2.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročita OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.25 Poročita OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novtae, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtntae, 17.30 Domača glasba (Tone VrabI), 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 3.8.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročita OKC Celje, 6.30 Poročita OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obve- stila, 8.25 Poročita OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novtae, 12.00 Novtae, 12.10 Tečajntaa, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.10 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Zimzelene melodije, 18.30 BBC Novtae, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 4.8.: 5.40 Jutranji program. 6.00 Poročita OKC Celje, 6.30 Poročita OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS). 7.20 Tečajntaa. 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obve- stila. 8.25 Poročita OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Radta Celje se skriva, poiščite nas, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 10.30 Pokličite in vprašajte, 12.00 Novtae, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtntae, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez Vedenik, Tone VrabI Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V.kongresa 3a, Celje. Telefon 29-431. Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 30 - 29. julij 1993 Glasba je sreča Poletni klepet z obetavno cellsko glasbenico Valentine Ocvirk Junija je končala 3. letnik Akademije za glasbo v Ljub- ljani. Violo. Pri profesorju Miletu Kosiju. Sedaj nastopa na evropski turneji z Mla- dinskim orkestrom Gustava Mahlerja, v katerem je nekaj več kot sto glasbenikov iz več kot dvajsetih evropskih držav. Vstopnica za sedež v tem orkestru je kakovost. In Valentini Ocvirk je pri igranju ne manjka. Njen profesor pravi, da je v nje- nem igranju toliko čustev, da bi jo lahko označili za po- slednjo romantično dušo. V otroških letih je Valenti- na igrala violino, za violo se je navdušila šele kasneje, ko je profesor Marvin v orke- stru potreboval viole. »Viola zahteva več fizične kondicije pri igranju, torej močnejšo roko, daljše prste, zato nas je nekaj starejših določil, da smo igrali ta inštrument. Njegov žametni zvok mi je postal všeč«, pravi Valenti- na. Potem, ko je v orkestru spoznala še nekaj študentov glasbe, ki so ji pripovedova- li, kako je na Akademiji, je sklenila, da se zapiše glasbi in violi. Valentina Ocvirk izhaja iz glasbene družine, njen oče je muzikant narodnozabavnih viž. Valentina je včasih po- magala s svojim vokalom očetovemu ansamblu, njena ljubezen pa so bili vselej ko- morni orkestri. V Celjskem godalnem orkestru sodeluje še danes, čeprav večino časa preživi v Ljubljani. Solistič- na kariera ji ni bila nikoli pri srcu. »Raje imam kolektivno igranje, skupinsko uživanje v glasbi.« Zadnje čase jo vse bolj mika študij solo petja. Toda za to je še čas. Najprej viola in diploma, potem morda še solo petje, razmi- šlja. Letos so bile zvezde Va- lentini še posebej mile. No, ne le zvezde, predvsem ta- lent je bil tisti, ki ji je pripo- mogel, da je postala članica izjemno priznanega Mladin- skega orkestra Gustava Ma- hlerja. »Najprej so v njem i^ali le mladi iz Avstrije, Češke in Madžarske, kasneje se je zanimanje razširilo na vse evropske države,« pripo- veduje Valentina. Več kot sto mladih iz 20 evropskih držav letos igra v njem, med njimi sta tudi dva Slovenca. Ena je, seve- da, yalentina. »V orkester sem prišla na podlagi avdici- je. Člani komisije so nas pri- šli poslušat na Akademijo, posneli so naš nastop, izva- jati pa smo morali en stavek koncerta, ki smo ga že prej naštudirali, ter odlomke iz simfonij. Note smo dobih le nekaj dni prej, da so lahko člani komisije videli, kako hitro smo se sposobni nauči- ti. Bilo mi je v veliko čast in presenečenje, da sem bila sprejeta,« se spominja danes. Z orkestrom se je nato aprila odpravila na triteden- sko turnejo. Najprej so dva tedna vadili v majhni av- strijski vasici, potem pa v desetih dneh opravili deset nastopov v najbolj znanih koncertnih dvoranah v Av- striji, Nemčiji, Sloveniji in Slovaški. »Najljubši mi je bil nastop v ljubljanskem Can- karjevem domu,« zatrjuje. »Ko sem se seznanila s čla- ni orkestra, sem prišla do ve- likega spoznanja, da se bo treba poleg angleščine na- učiti še kakšnega jezika. Vsaj nemščine. Ko vidiš, da večina teh mladih, ki sodelu- jejo v orkestru, govori tri oziroma štiri jezike, se poču- tiš majhnega,« je spoznala. Pokroviteljstvo nad Mla- dinskim orkestrom Gustava Mahlerja je prevzela avstrij- ska industrija, ustanovitelj orkestra pa je svetovno zna- ni dirigent sir Gustav Meri- mer. Ta je mladim glasbeni- kom dirigiral tudi zadnjih pet dni na pripravah v Av- striji ter nato na koncertih. »Zanimalo nas je, kako bo delal z nami tako slaven člo- vek, ki smo ga doslej poznali le s televizije. Bil pa je zelo prijeten, potrpežljiv. Res je tudi, da gre to pripisati kva- liteti glasbenikov v tem or- kestru, saj je bila že naša pr- va vaja dobra, piliti smo mo- rali le nianse.« Člani orke- stra so stari od 15 do 26 let, s članstvom v njem pa ti dol- goletno mesto v orkestru še ni zagotovljeno. Vsako leto mora namreč vsak član uspešno opraviti avdicijo. »Najdaljši staž v orkestru ima neki Čeh, ki je v orke- stru že sedem let, po drugi strani pa je morala moja ko- legica letos orkester zapusti- ti, ker ni uspešno opravila avdicije,« pravi Valentina. V začetku julija je Valenti- na odšla z orkestrom na evropsko turnejo, ki bo tra- jala do druge polovice avgu- sta. Najprej so odšli v itali- janski Bolzano, kjer so nekaj dni vadili pod vodstvom znamenitega dirigenta Cla- udia Abada. Potem pa na pot. V devet držav s 13 kon- certi. Gostujejo v Italiji, Nemčiji, Angliji, Rusiji, Bel- giji, na Danskem in drugod. »Honorarjev v orkestru ne prejemamo, vendar so izkuš- nje, ki jih pridobiš, pomemb- nejše«, zagotavlja Valentina. Dodaja, da je organizacija izjemno dobra, da jim stro- ške potovanja, prehrane in Valentina je pričela z violino. Kasneje se je odločila za violo. Danes pravi, da se ji zdi violina v primerjavi z violo kot igračka. Še vedno pa rada kdaj zaigra tudi na violino. Elektrika iz vetra Stanko Sevčnikar Iz Velenja si še zgradil lastno elektrarno V bližini Velenja že nekaj časa stoji mini elektrarna, ki za svoj pogon potrebuje ve- ter. Izdelal jo je Stanko Sevčnikar, elektromojster in delovodja v šoštanjskih ter- moelektrarnah. »Pred tremi leti sem se upokojil, zato sem 'se začel ukvarjati s to elektrarno. Uporabljamo jo predvsem za svoje potrebe,« je pripovedo- val Sevčnikar. »Vedno sem si želel imeti hišo ob vodi, da bi lahko postavil majhno hi- droelektrarno. Za to nisem imel možnosti, kasneje pa sem si želel hišo postaviti tam, kjer je vsaj malo vetra. Zdaj se mi je velika želja končno uresničila, pred kratkim je moja elektrarna pričela poskusno obrato- vati.« Že pred desetimi leti sta Stanko in njegov sin vUla te- melje za stolp, čez leto pa postavila prvo mini elektrar- no. Takoj na začetku je Sevčnikarjevim ponagajal veter; pihal je v močnejših sunkih in polomil vetrnico. Vendar se Stanko ni vdal. Ponovno je opravil meritve, postavil nov stolp ter na no- vo skonstruiral vetrnico. Se- daj je sedaj močnejša in ima vgrajen 35-stopinjski varo- valni zapah. »Glavni del elektrarne, ge- nerator, je avtobusni alter- nator, previt z 28 na 220 vol- tov. Prvotna trifazna-med- fazna izmenična napetost se usmeri z diodami in nato vo- di v 110 metrov oddaljeni 500-vatni grelec, s katerim se pregreva sanitarna voda. Del energije in fazna nape- tost preko manjših diod po- ganjata rotor za magnetenje, ki je pri 130 voltih 0,25 am- pera. Generator se vzbudi sam s pomočjo remontnega magnetizma, zanj ni potre- ben drug vir energije, kar je vsaj po hteraturi novost. Elektrarna doseže polno moč, ko se propeler s preme- rom štirih metrov zavrti 125- krat na minuto. Vetrno kolo ima nagib krakov 35 stopinj in varovalni zapah, ki ga va- ruje pred premočnim ve- trom. Vetrnica nima repa, poljubno jo je možno razsta- viti iz glavne smeri pretoka zraka in tako obvarovati pred obremenitvijo. Da ge- nerator doseže zadostno šte- vilo vrtljajev, je med njim in vetrnim kolesom vgrajen pomnoževalec s prestavo 1:18. Preizkušamo pa še cen- trifugalni omejevalec vrtlja- jev z zavoro,« je Stanko Sevčnikar strokovno razložil tehnično stran mini elek- trarne. Nova elektrarna na veter trenutno obratuje poskusno za hišne potrebe, saj z njeno energijo uspešno ogrevajo sanitarno vodo. Zaradi ne- katerih novosti pa prijatelji in znanci Stanka Sevčnikar- ja še prepričujejo, naj paten- tira izboljšave. LOJZE OJSTERŠEK Stane Sevčnikar svojih izboljšav še ni patentiral. Vetrnica za elektriko. Zlitji Z mladimi na Planlnsi^ Dan je bil prijetno topel in sk žencev planinskega tabora na Kl( otrok in njihovih planinskih vodu večina je učiteljic in učiteljev, se nem dnevu začela vzpenjati po vij poti proti svojemu končnemu cilju jami. Utrujenost se je zarisala ni otroški obraz in misli so bile i vendar je v njih kljub temu ostaja dobra volja, ki jo človek začuti znebi, dokler je v hribih«. Tisto i stavno preplavi in povzroči, da se: vo, da postaneš del nje. »Tovarišica, glejte, smo že na t reče deček, oči se mu zasvetijo drobna roka pokaže na od sonca i perelo leseno tablo, ki označuje vi ko in doda, »še 206 metrov, pa snu da se bližamo koči, ne pomeni le pak tudi dobro kosilo, ki se po zelo prileže, in tudi to žene »majh navzgor s tako neustavljivo silo. Komaj prispemo do koče, že pokaže oskrbnik doma Tomisla v času tabora skrbi, da otroci dol počutijo kot doma, kar mu, po be kov, tudi zelo dobro uspeva, saj j nolika in okusna. Ves nasmejan i in odpelje otroke na kosilo. Po vrsti zabava in utrujenost, se zdi,; vala. Otroci so zopet razigrani, ai te, drugi mečejo pikado, spet drn pirajo, nekateri slikajo, pišejo... Planinska krožka I Letos, kot so mi povedali, je bi skem taboru, ki je na osnovni Št. 30 - 29. julij 1993 16,17 J pokrovitelji ^ potrebujejo istne potrebe, enemu kolegu , tudi tu delno ptnoč na Ijub- jiji s štipendi- 500 nemških ise pravi, da je ba. Tako kot Lise za rojene hamenju ribe. ^sba in umet- j imajo konec 0 skupnega. Kosi mi pra- slednji celjski zadeva igra- mnogo vibra- ostalih okra- |U.« mora Valenti- [. In najraje se |ed izpitom na 1 pred nasto- linjski nož po- ,vanje. Takrat ^ dni le opa- ijo v roke vza- ^saj za tri ure. potrebno, priz- ur, ki jih šteje josto za Valen- I Sodeluje na- ^estrih. Že drugo leto ima štipen- dijo pri orkestru RTV Slove- nija. Seveda jo mika tudi tu- jina. Morda za podiplomski študij ali kaj podobnega. Si- cer pa si življenje prestav- lja razpeto med glasbo in družino. »Za žensko je še po- sebej težko nastopati v orke- stru. Recimo v berlinski in dunajski filharmoniji so v orkestru samo moški, ker ženske slej kot prej zanosijo, to pa pomeni iskati zamenja- vo zanje vsaj za leto dni. Za- to v tujini neradi sprjemajo v orkester ženske. Pri nas, na srečo, še ni tako. Seveda si sama nekoč želim urediti družinsko življenje, postati žena in mati. Ko si bom na- brala precej izkušenj v orke- strih, se bom verjetno odlo- čila še za pedagoški poklic.« V prostem času Valentina rada kolesari, plava, poje, posluša glasbo, ločuje jo na dobro in slabo in ne po zvr- steh, vse, kar počne, pa je podrejeno elasbi. »Glasba je zame vse. Življenje, hobi, za- bava, upam, da bo tako vse življenje. Srečo najdem v glasbi.« NATAŠA GERKEŠ Foto: MIŠO MIHELJAK Z naravo la KlemenčevI lami Trubarja v Laškem postal skoraj že tradicija, še posebej zanimivo, saj so se ga prvič udeležili tudi člani planinskega krožka iz osnovne šole Dramlje. Ivan Čede, vodja planinskega krožka, ki je hkrati tudi ravnatelj drameljske šole, je pove- dal, da v njihovi šoli že več let deluje planinski krožek, kjer otroci spoznavajo različne planin- ske rastline, življenje v planinah, organizirajo pa tudi številne planinske izlete, kjer preizku- šajo in nabirajo kondicijo za vedno višje in napomejše vzpone. V letošnjem šolskem letu so se povzpeli na Kum, Porezen, Blegoš, Boč, Snežnik in Golico. Tudi planinski krožek na osnovni šoli Laško deluje že vrsto let. Dragica Kumer, ki ga že enajst let vodi, pravi, da so sprva vsako leto organizirali taborjenja, letos pa so se že drugič odločili, da se nastanijo v planinskem domu. »Za delovanje našega krožka je zelo pomemb- no tudi sodelovanje s planinskim društvom Laško, ki kaže precej zanimanja za mlade in nam tudi finančno pomaga, kar nam je v veliko veselje,« je še dodala. Delo v planinskem krožku na OŠ v Laškem je razdeljeno v tri starostne skupine, prilagoje- no je znanju otrok o planinstvu in se nadgraju- je. Da pa je program krožka bolj privlačen in da se mladi planinci tudi dejansko seznanijo s tistim, o čemer se pogovarjajo, vsako leto organizirajo nekaj izletov, letos 10. Izlete pri- lagajajo zmožnostim prvošolcev in se hkrati trudijo, da so zanimivi tudi za višješolce. Ker učenci pridno obiskujejo krožek in se pogosto udeležujejo izletov, naj bi bil letošnji planinski tabor, po besedah mentorice Kumrove, mišljen kot neke vrste nagrada za vse, ki so se med letom udeležili vsaj štirih izletov in so redno obiskovali planinski krožek, v okviru katerega je potekal program planinske šole. Hkrati pa je eden izmed razlogov, zakaj se na šoli odločajo za tabor, spoznanje pedago- gov, da je stik z naravo za otrokov razvoj izrednega pomena. »Pri svojem delu opažamo, da so nekateri otroci dobesedno zasužnjeni s sedenjem pred televizijskimi ekrani, želimo jih odvrniti od tega, jih popeljati v naravo, da spoznajo, kakšna sreča je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti,« je povedala Dragica Kumer. Nova prijateljstva Ker so otroci prišli iz dveh različnih osnov- nih šol, se med sabo še niso poznali in so bili sprva v zadregi, vendar so se že na spoznav- nem večeru med njimi začele tkati prve, sicer še krhke, prijateljske vezi in zadrega je bila premagana. Prvi, za marsikoga od udeležencev nestrpno pričakovani dan je poleg novih znan- stev minil v znamenju načrtovanja petdnevne- ga življenja v taboru na Klemenčji jami in usklajevanja programa z željami in sposob- nostmi otrok — mladih planincev. Prebujenje Prva daljša tura, ki so jo »vzeli pod noge«, je bil vzpon na Strelovec, ki je, po besedah Dra- gice Kumer, za otroke predstavljal prebujenje, in sicer prebujenje telesa in duha s pomočjo narave. »Odrasli smo pogosto prepričani, da otroci tega in onega ne zmorejo, vendar v res- nici razpolagajo z veliko energije. Treba jih je le znati motivirati in se nato tudi z njimi vese- liti,« je še povedala. Povzpeli so se tudi na Škrbino in Okrešelj ter si, ne daleč od koče, ogledali najdebelejši macesen v Sloveniji. Med zanimivostmi, ki so popestrile življenje v taboru, so bila predavanje lovca Marjana Bende in alpinista Francija Horvata ter prak- tično seznanjanje z alpinizmom. Mladi planin- ci so ob pomoči alpinistov in planinskih vodni- kov poizkusili hojo ob vrvi, plezanje na balva- ne in vezanje vozlov. In čeprav je bilo večino v začetku malce strah, so vendarle stisnili zobe in strah premagali, nekateri tudi zato, da bi se dobro pripravili na vzpon na Ojstrico. Vendar pa je ta vzpon na žalost mnogih mladih planin- cev, ki so se udeležili tabora tudi zato, da bi se povzpeli na eno najlepših gora v slovenskih Alpah, odpadel, saj je vodstvo ocenilo, da bi bil za mlade planinske nadobudneže preveč neva- ren. Sneg je namreč Ojstrici oblekel ledeno kapo. Otroci so bili sicer malce razočarani, vendar pa je njihovo druženje izbrisalo to majhno črno piko in kar težko so se poslovili od prijateljev, tovarišic, tovarišev, oskrbnika, čistega zraka in pogleda na mogočno Ojstrico nad planinskim domom. ANDREJA BASLE Št. 30 - 29. julij 1993 18 ODMEVI Odgovor na izjavo za Javnost Občinski odbor LDS Šent- jur je v »izjavi za javnost«, ob- javljeni v 29. številki Novega tednika, ostro kritiziral izdajo soglcisja za imenovanje ravna- telja v osnovni šoli Slivnica. Pri izdaji soglasja naj bi šlo za nespoštovanje predpisov in načel pravne države, kar po njihovem mnenju vo^ k po- polnemu brezpravju in anar- hiji. Vendar pa te velike besede nimajo osnove v dejanskem stanju. Svet osnovne šole Sliv- nice je namreč posredoval vlo- go komisiji za kadrovske zade- ve, volitve in imenovanja SO Šentjur, da izvede postopek izdaje soglasja za imenovanje ravnatelja za kandidata, ki je bil na svetu šole izvoljen z ve- liko večino glasov. Komisija je pri preverjanju izpolnjevanja formalnih pogojev kandidata ugotovila določeno neskladje pri predpisih, ki virejajo to po- dročje, vendar je bila posledi- ca te ugotovitve le dodatno de- lo za komisijo in ne gre za brezpravno stanje in anarhijo. Nadalje je komisija ugotavlja- la, koliko je kandidat sprejem- ljiv kot ravnatelj za kolektiv in za sam kraj. Ugotovila je, da kandidat izpolnjuje formalne pogoje in da ima podporo tako v osnovni šoli kakor v samem kraju. Po- zitivno mnenje pa je izdal tudi Zavod za šolstvo. Tako je ko- misija predlagala, da skupšči- na izda soglasje za predlaga- nega kandidata. To so odbor- niki tudi potrdili z dvigom rok. Da so zaradi tega kar vsi na seji sodelujoči odborniki dvo- ličneži in nenačelneži pa je ugotovitev, ki meče kaj čudno luč, vendar ne na odbornike, ampak na Občinski odbor LDS Šentjur in avtorja Čldukd JURIJ MALOVRH Predsednik SO Šentjur Odziv na odgovor Grdine Odgovor na moje odbomi- ško vprašanje je tciko brez- predmeten in žaljiv, da je po- trebno malo pojasnilo na ra- čim sprenevedanja in prikri- vanja resnice. Upam, da so to opazili volivci in davkoplače- valci. Za tiste, ki mislijo z last- no glavo in jim ni motiv samo osebna korist, je tak odgovor jasna slika tovariša iz časov diktatorskega totalitarnega režima. Sreča je samo v tem, da gospod L.Grdina čaka še samo na upokojitev. V zaključno pojasnilo po- vem samo to, da sem ista vpra- šanja dejsmsko pripravil za skupščinsko razpravo in sem jih istočasno kot medijem po- slal tudi skupščini. Ta razpra- va v skupščini upam še sledi, javnost pa je tako spoznala, kakšno težko in naporno je de- lo odbornika, ki išče resnico in deluje v skladu z volivnimi ob- ljubami in programi. Prav za- radi tega lepa hvala IS za javni odgovor, ki ga jaz osebno še nisem dobil in upam, da ga bo v skupščini bolj konkretiziral, oziroma dopolnil. dr. stom. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur Nasilje in poiitika lil. O, sveta preproščina, kje si?!? To vprašanje se mi je najprej p>orodilo ob branju »pisemca«, ki ga je naslovil name g. B. Ek- selenski. V uvodu tudi tokrat zagotovi, da ne bo klatil ne- umnosti in dolgovezil pa ven- dar počne ravno to. Dokaz je v 130 standardiziranih vrsti- cah najnovejšega umotvora, ki zopet potrdi, da g. B. Ekselen- ski tudi tokrat ni razumel vprašanj, ki sem mu jih zasta- vil v prispevku »Nasilje in po- litika I.«. V najnovejšem umotvoru zopet na dolgo in široko raz- glablja predvsem o nosilcu vprašanja (razočaranje, FSPN, nekakšni »netipski viri« izo- braževanja, »imobilnost druž- be« itd.) medtem ko, vsebino vprašanja (ne)spretno zaobide. To je že večkrat počel (tudi) kot stari znanec te rubrike bo- disi v »polemikah« z menoj bo- disi s kom drugim. Za konec najnovejše »polemike« pa že- lim g.B.E. predočiti še nekaj v zvezi z evforično čislanim Z. Jelinčičem, ki ga g. Ekselen- ski kuje v nebo in sicer bom uporabil star slovenski prego- vor z avtorskim dodatkom: »Kdor visoko leta, nizko pade« (s padalom ali brez...). Smola, pa takšna, g.B.Ekselenski?!? Morda Vam je sedaj kaj bolj jasno...! GREGOR URANIČ Celje Psevdonim »Plescdec« je plod F. Jurija, V. Vasleta idr. pri fir- mi »Delo«. Uredništvo: G. Uranič in g. Ekselenski sta si tako javno povedala vse. Če se v čem še ne strinjata, pa javno predlagamo pogovor na štiri oči v kavami. Kavo bo plačalo uredništvo NT&RC. Baba sanjala, baba videia aii Maia lašica flašica Nikarte misliti, da mislim, kako je prireditev »pivo in cvetje« tabu in da v desetih dneh, kolikor traja, ni ničesar pripombe vrednega. CJospod Aleš Jošt, ki je pod gomjim naslovom za NT nabral k diše- čim vrtnicam za svoje ljub- ljenčke tudi obilico trnja za prireditelje, je, kot kaže, tisto sredo vstal z levo nogo. Vznejevoljilo ga je že to, da dogodek, ki ga je pripeljal v megatonsko zdolgočaseno Laško, ni bil najavljen v pro- gramu in na plakatih. Kar pri- rediteljem ni bilo pravočasno sporočeno, ni moglo v pro- gram, katerega tiskanje terja kanček več časa, kot ga porabi pek za sveže žemlje. Gospod Jošt, ki bržčas dirja z ene rokovske veleprireditve na drugo, pač nima časa prele- teti programa prireditev, ki jih je Laško načrtovalo za letošnje leto in do danes vse obete tui uresničilo. V prospektu je na- mreč nanizanih 35 koncertov, razstav in drugih kulturnih dogodkov. In če nič drugega, vsaj tako močno reklamirane »grajske igre« bi mu morale pasti v oko, če se je že namenil seznanjati javnost z glasbenim utripom na namenski strani tednika. Tudi žeja in dejstvo, da ni mogel kar pri priči do pijače, sta ga vznejevoljila, da se ni mogel odločiti, ali je laško pi- vo dobro, kar trdi enkrat in v isti sapi ter odstavku piše o »za nalašč za to priložnost vodenem pivu«, ki ga je moral piti, kot tisoči drugih, iz pla- stenk. Fina ritka, ni kaj. Živeti in pustiti živeti je ge- slo, ki ga svet zelo slabo upo- števa, pa tudi naš glasbeni sla- dokusec je glede tega naglu- šen. Na lepakih in letakih, v vseh časopisnih in radijskih rekliimah je pisalo črno na be- lem, da je sreda bila pač fol- klomo narodnopisna, in še to le na enem od številnih »pivo- cvetniških« prizorišč. Če je go- spod Jošt zašel tudi na Ašker- čev trg, je bil pač žrtev lastne neobveščenosti, da ga je tako potrlo in zatrlo in da je ulovil uhajajočo dušico šele, ko so ga spet ovili zvoki edine zvrsti glasbe, ki jo priznava... V tem tednu je bUo v Laškem za vsa- kega kaj, tudi za ljubitelje ubranega petja (Slovenski ok- tet). No, »večer po domače« na glavnem prizorišču je napolnil največji trg. Po joštovsko so bile klopi namazane s smolo, da ljudje niso mogli vstati in zbežati, tistim pa, ki bi se le rešili terorja zatiralske folklo- re, so to preprečili krepki kmečki hmsti, ki nikogar niso spustili s prizorišča, še lulat ne. Kar pa zadeva cvetje, ki ga je gospod Jošt tako iskal, tole. Cvetja je bilo celo pri šankih, na oknih ter celo na mostu. A kaj, ko ne zna žvižgati, češ, sem poglej, tukaj sem! Cvet- lična razstava je imela cvetja v slapovih, vendar je bila od- prta šele v petek, ker, to vsak butec ve, rezano cvetje ne vzdrži svežine ves teden; v ne- deljo pa ga je bilo v paradi spet na vozove... A kaj, ko to ni bilo takrat, ko si je gospod Jošt izvolil ogledati žar veli- kanskega cirkusa, do katerega so se ponižali tudi njegovi iz- voljenci v sicer megatonsko dolgočasnem Laškem. Pa bog ne daj, da bi zanikal vrednote kakršne koli glasbe, ki je sad določenega znanja in truda. Kar se tega tiče, priki- mavam Mau, da naj cveti sto cvetov. JURE KRAŠOVEC, Laško PREJELI SHO Za skupno pokrajino Občinski odbori LDS - Libe- ralno-demokratske stranke Mozirje, Velenje in Žalec ob- veščamo javnost, da soglaša- mo, da je potrebno čimprej pričeti z aktivnostmi, ki bi pri- peljale v pričakovano novo za- konodajo na področju državne uprave in lokalne Seimouprave, do povezovanja sedanji teh treh občin v upravni okraj, kjer bi bile fimkcije državne uprave enakomerno porazde- ljene med temi tremi obči- nami. Obenem se zavzemamo, da bomo z regionaUstično narav- nano programsko politiko Li- beralno-demokratske stranke, prako naših lokalnih skupščin sprožili pobudo po ustanovitvi pokrajine kot vmesne ravni med državnim centrom in bo- dočimi občinami na tem po- dročju. Vodstva skupščin občine Mozirje, Žalec in Velenje ter ostale politične stranke pa po- zivamo, da v najkrajšem mož- nem roku navežejo stike in podprejo to našo pobudo. LDS Mozirje, Velenje in Žalec Humanizacila, da ali ne? Občinska organizacija Celje je res poskrbela, da je program Humanizacija zagledal luč sveta in ga tudi vrsto let, vse do danes, po svojih močeh fi- nancirala. Ta program je bil vseskozi le sestavni del celotnega progra- ma dejavnosti OORK Celje in OORK Celje zanj ni nikoli pre- jemala namenskih sredstev. Do ukinitve SIS-ov (1991) so izvajanje celotnega progra- ma OORK Celje sofinancirale SIS za soc. skrbstvo, za zdrav- stvo in za izobraževanje. Po ukinitvi SIS-ov pa so vsi ti viri sofinanciranja usahnili. Zadnje dve leti je iz progra- ma OORK Celje financirana le socialna dejavnost in to iz sredstev Družbenih dejavnosti občine Celje. Kljub zelo težki finančni si- tuaciji je OORK Celje, vse do danes, uspela za program Hu- manizacije namenjati, za OORK Celje, precejšnja sred- stva. Še ve^o imamo, samo za izvajanje programa Humani- zacije, redno zaposlenega de- lavca, ki stane OORK Celje preko 130.000,00 SIT mesečno. Pridobivanje sredstev je z vsakim dnem vse težje, zato bo odgovor na vprašanje Hu- manizacija da ali ne potrebno v bodoče iskati pri koristnikih tega programa, ki bodo morali program financirati, če bodo zanj zainteresirani. Sekretar OORK Celje TONE MASTNAK Živina - talec za Izsiljevanje slovenskih Icmetov Slovenija si je v Svetovni zvezi za varstvo živaU v Lon- donu (WSPA) pridobila poh- valno mesto kot ena najna- prednejših republik kar zade- va odnosa do živali. Lansko leto smo v protibikoborski kampanji samo v Sloveniji zbrali 3.588 podpisov dočim (za primerjavo) je Hrvatska zbrala le 40, ostali del Jugosla- vije pa le 840 podpisov. Tako tudi v tej svetovni organizaciji uživamo ugled, za kar se tru- dim skupaj s slovenskimi dru- štvi proti mučenju živali že preko 30 let. Nedavno pa je Slovenija do- bila madež po krivdi sloven- skega kmeta, ki je za dosego svojega cilja obdržal kot talca živino in jo več dni ni pustil naprej do italijanskega kupca. V imenu Svetovne zveze za varstvo živali (WSPA) sem razposlala na desetine protest- nih telegramov z »obljubo«, da bomo o tej sramoti razpravlja- li na prvem naslednjem sve- tovnem kongresu, ki ga bomo imeli v WSPA. Slovenija je na- mreč že sprejeta v Evropsko skupnost in bo zato morala spoštovati vse norme o tran- sportu živedi. V »starih časih« smo se izgovarjali, da je za ne- human transpKjrt živali kriv jugoslovanski sistem - kdo pa je kriv danes? Kot mi je pojasnil republiški veterinarski inšpektor gospod dr. Mihael Vengušt, so biLi or- ganizatorji stavke pravočasno opozorjeni, da bo ta izzvala grozljive posledice, sramoto in gpsi^arsko škodo, da o trp- ljenju živali niti ne govorimo. V imenu WSPA bi se rada zahvalila vsem Društvom pro- ti mučenju živali v Sloveniji t.j. iz Celja, Maribora, Ljublja- ne, Kopra, Slovenj Gradca itd., ki so bila enotna in močno povezana ter prav tako pisno, telegrafsko ali telefonsko pro- testirala proti mučenju živine zaradi stavke kmetov. Odpre- miU smo na desetine telegra- mov na dr. Drnovška, ministra Osterca, Kučana, dr. Zagožna, Marjana Podobnika, škofa Šu- štarja, Kračima, Republiško veterinarsko inšpekcijo in še in še. Pri vsem tem se vprašam: »Smo vredni, da smo stopili v Evropski svet?« Trpljenje ži- vine, gospodarska škoda, za- vržen čas, izgubljanje živcev moralna sramota — je spet do- kaz, kako nujno potrebujemo obmejne stacionarje za napa- janje in krmljenje ter počitek živine, ki potuje preko naše države. In če bo še kdo upal zanikati, da ne potrebujemo Zakona proti mučenju živali? LEA EVA MULLER, Ljubljana Kaj pa slovenski Jezik? SSK izraža svojo zaskrblje- nost, ker so v osnutku zakona o gospodarskih družbah iz- puščene določbe o varstvu slo- venskega jezika in njegovi ob- vezni uporabi v poslovanju podjetij. Pozivamo predlaga- telje, da preštudirajo določila mamših evropskih držav, zla- sti Švedske, ki ima v zakonu o družbah določilo, da mora biti poslovanje v tujih podjet- jih v švedščini in da mora biti večina članov v upravnih od- borih švedskih državljanov. Tuja podjetja morajo zaposliti švedske strokovnjake (advo- kate, finančnike, trgovce), ki so člani upravnih odborov ter tako omogočajo poslovanje v švedščini. Mnoga naša po- djetja (Iskra, Elan, Zlatorog, IMV) so imela nasprotne iz- kušnje, saj so morala najprej naše predstavnike poslati v je- zikovne tečaje. Poleg tega mo- ra biti tudi vse drugo trgovsko poslovanje v domačem jeziku, pod čimer se razumejo stan- dardi, navodila o delu, navodi- la o uporabi, tipkovnice raču- nalnikov, računalniški pro- grami itd. SSK opozarja, da bo ta za- kon edino zakonsko določilo, ki bo zagotovilo uporabo slo- venskega jezika in namestitev slovenskih , strokovnjakov v tujih podjetjih. Opozarjamo, da ne smemo biti lahkomiselni ter v preveliko liberalizacijo omogočiti potujčenje sloven- skega gosp^arstva. Prepriča- ni smo, da se bodo tujci prila- godili predpisom, kot so se na Švedskem, Finskem, Islandu in drugih državah, če bodo imeli gospodarske ugodnosti, ne pa jezikovnih. Vse je odvis- no samo od našega parla- menta. V zvezi s pripravljajočim se zakonom o stvarnih pravicah tujcev na nepremičninah, po- zivamo poslance in organe Dr- žavnega zbora, naj vztrajajo pri ohranitvi določila, pK) kate- rem tujci ne morejo postati lastniki zemljišč in drugih ne- premičnih na območju 10-ki- lometrskega obmejnega in ob- morskega pasu. SSK prav tako predlaga, da Državni zbor čimprej z zako- nom določi rabo slovenskega jezika v javnih informativnih ter reklamnih napisih in obve- stilih. Takšno zakonsko dolo- čilo naj bi predvidelo, da mora poleg vsakega napisa v tujem jezilm biti obvezen tudi enako opazen slovenski napis enake velikosti. Predsednica SSK -KS dr. IRENA MISLEJ J Spomlnsicl park Teharje Na severnih pobočjih hriba, kjer stoji cerkev sv. Aiie na Te- hcirjah, so bile močvirne doline porasle z gozdovi. Tako kaže še letalski posnetek tega po- dročja iz leta 1956. Na teh po- bočjih in v dolinah je OZN-a s pomočjo KNOJa in NZ (na- rodne zaščite) ustanovila že 11.5.1945 zbimo taborišče za svoje žrtve. Taborišče je delo- valo do marca 1946. Taborišč- na kosa smrti je pokosila tudi do 2000 žrtev na noč. Pobočja in doline sv. Ane na severu, vzhodu in nekaj proti zahodu so posejana s skupnimi ali po- samičnimi grobovi. Po letu 1962 so se začeli sledovi žrtev revolucije brisati. Tako so bila pozidana, zasuta, razstreljena in prekopana številna grobišča v Sloveniji. Primer Teharja je posebno barbarsko bmtalen in kaže na zakrkjenost komunističnih politikov in gospodarstveni- kov vse do danes. Po letu 1962 je Cinkarna Ce- lje dobila odkazani dve dolini za svoje odpadke. Dolino pod sv. Ano in dolino, kjer je danes odlagališče »Za travnikom«. Cinkama je takrat proizvajala ogromno količino žveplene ki- sline, ki je bila idealna za raz- top kosti. Proizvodnja nenor- malne količine žveplene kisli- ne je uničila ožji in širši rast- linski pokrov v občini Celje in delno v Šentjurju. Žveplena kislina je puščala za seboj pre- veliko pustošenje, premalo pa je ostajalo količinskih odpad- kov, ki bi prekrili dve dolini. Ponudila se je idealna mož- nost, ko je Tito hotel ugoditi svojim boljševiškim prijate- ljem. Sovjetska zveza je rabila strateško surovino titan (avi- oni, rakete), ki naj bi jo proiz- vajala Jugoslavija. Celjska ko- mimistična politika in njihova gospodarska elita je uporabila ves svoj vpliv, da je ta proiz- vodnja bila določena Celju (na eno tono proizvoda 13 ton od- padkov). Istočasno so na vzpo- redna pobočja doline mrtvih določili za komimalno smetiš- če in odlagališče drugih 0(j padkov celjske industrij* Strateški načrt fizičnega pr« krivanja sledov povojnih po bojev na področju Teharja j bil izvedljiv. Po volitvah 1990 je celjsk skupščina sprejela smernice i] sklepe glede ureditve tega po dročja. V ta namen je bila h voljena skupščinska komisija imenovana »Teharska komisi ja«, v republiškem merilu j Peterletova vlada imenoval vladno komisijo, katera naj b pripravila pogoje za pomnik na Rogu in Teharjah. Na po budo Teharske komisije ij celjskih članov vladne komisi je je vladna komisija razpisal natečaj za ureditev Spomin skega parka Teharje. Na nate čaj je prispelo 34 anonimni] elaboratov. Prvo nagrado y dobil mladi arhitekt Mušič i; Prekmurja, drugo nagrado pj hči g. Milana Kučana, An; Kučan. Prvonagrajeni projekt pred videva zazelenitev in zasadi, tev z drevesi skoraj 15 ha po vršin sedanjega komunalneg; odlagališča in odlagališč: stmpenih in trdih odpadkov Cinkarne Celje (točno nad naj- večjim ^obiščem). Na prosto- ru bivših taboriščnih barai naj bi stal sakralni objekt zs verske obrede, spominska pol pa bi vodila k cerkvi sv.Ant na vrhu grička. Projekt je pi- etetno zasnovan, vprašanje pa je, kako vskladiti smetišča strupena odlagališča ter gro- bišča v sozvočju z evropske kulturo, krščanskim razmi- šljanjem ter poslovnimi inte- resi Cinkarne in Komvmale. Cinkama teži, da svojo »evropsko pot razvoja«, tlako- vano preko Teharja, nadaljuje še 20 let. Komunala Celje pa želi svoje smetišče razširiti š« dalje proti vzhodu, vse do od- lagališča Za travnikom. Takšne nasprotujoče si tež- nje skuša vskladiti Teharska komisija ter državno vladna komisija, ki pa je za leto 1993 ostala brez sredstev v republi- škem proračunu. Delovni razgovor vseh teh grozljivo različnih interesov z dne 18.5.1993 v dvorani DS Cinkarne Celje ni mogel dati končnega odgovora. JANEZ ČERNEJ, Celje Dovolj je zastrupljanja ljudi! 10. maja 1993 je bila zaradi okvare, ki smo jo Zeleni Slove nije napovedali že pred letom, saj ni bil opravljen kvaliteten nadzor po opravljenem re- montu, ponovno ustavljena Je- drska elektrama Krško. Ker verjetno ne bo obratovala naj- manj do konca julija, bo v tem času Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) delala s polno močjo, se- veda le v primem, če ne bo prej izčrpala hladilne vode in če (predvsem) prebivalcem Ša- leške doline ne bo prekipelo! Pomanjkanje hladilne vode namreč ni največja težava, ki jo povzroča obratovanje elek- trarne. Ker trenutno TEŠ de- luje s polno močjo (najmanj 550 in ob porabi 16.000 ton premoga daje dnevno v omrežje 15.000 MWh elek- trične energije, izbruha v zrak tudi 300 ton žveplovega diok- sida in 20 ton prahu ^pela) na dan. Splošno znano je, da je takšno ravnanje v nasprotju s sprejetim sanacijskim pro- gramom, s sklepi velenjske skupščine, z zakonskimi do-| ločbami ter zahtevami prebi- valcev na ogroženih območjih.' Da, res je: elektrama od 1.1.1993 ob emisijslcih preko- račitvah obratuje nezakonito, saj bi lahko po Odloku o mej- nih emisijskih koncentracijah od takrat emisija žveplovega dioksida dosegla le 350 mg/m^ dimnih plinov, dejansko pa presega 5000 mg/mf Tako so od 10. maja 1993 do danes merilne postaje Ekolo- Št. 30 - 29. julij 1993 19 škega informacijskega sistema TES zabeležile več kot 200 prekoračitev dovoljenih in več kot 30 prekoračitev kritičnih emisijskih koncentracij. V Šo- štanju je bilo naprimer le v ob- dobju od 18. do 29.jimija kar sedemkrat prekoračena dovo- ljena dnevna koncentracija. V lepem vremenu in brezvetrju se nenormalno visoka emisija SO2 razprši po celotnem šir- šem vplivnem območju TEŠ (Savinjska dolina, celjsko ob- močje do Trojan, Savinjske Alpe in Pohorje ter globoko v Avstrijo), ob najpogostejšem južnem in jugoz^odnem ve- tru pa je pod udarom ožje ob- močje severno od eketrame (mesto Šoštanj in celotno po- dročje, vključno z Graško go- ro), ki se spremeni v plinsko celico. Dejstvo je, da TEŠ v času popravila NEK nosi glavno breme preskrbe Slovenije z električno energijo. Prav ta- ko pa je dejstvo, da država (parlament, vlada, pristojna ministrstva...) Šaleško doli- no, velik del Slovenije in pre- bivalce sosednjih držav zaradi tega zavestno izpostavlja hu- demu ogrožanju zdravja. S tem pa neposredno škoduje tudi gospodarstvu države (kmetijstvo, gozdarstvo, turi- zem, zdravilišča, izdatki za zdravstveno varstvo, bolezni- ne ipd). Termoelektrarna Šoštanj proizvaja električno energijo z visoko stopnjo zanesljivosti in bo tudi v prihodnje najpo- membnejši energetski objekt v državi. Zato je nedopustno, da objekt ni bil nikoli dokon- čan (čistilne naprave) in nevz- držno, da država Slovenija ves čas s figami v žepih obljublja, v resnici pa prelaga celotivo ekološko sanacijo TEŠ. In pri tem celo krši lastne zakone! Polno obratovanje TEŠ pa pri- naša državljanom še eno iz- jemno pomembno sporočilo: Slovenija zmore živeti brez je- drske elektrarne! Kljub temu, da ne obratuje že več kot dva meseca, v Sloveniji ni redukcij električne energije! So pa na Hrvaškem! Sklep je torej več kot jasen: NEK potrebuje predvsem Hrvaška, Slovenija pa zmore ob očiščeni TES, s pametnimi dogovori s sosed- njimi državami o uvozu iz iz- vozu energije, ob učinkoviti izrabi obnovljivih energetskih virov in s smotrnim zmanjša- njem porabe, preživati brez nje! Posebej želimo opozoriti, da je bil zaradi večje uporabe obnovljivih'! virov (po izraču- nih Inštituta Jožef Štefan pribl.350 MW) leta 1992 v parlamentu vložen zakon, ki ga je (ista) vlada tik pred spre- jemom blokirala in še vedno nestrpno čaka na pozornost poslancev. Trditve o nenado- mestljivosti nuklearke so se torej v preteklih dveh mesecih izkazale za popolnoma ne- umestne. Odgovor na vpraša- nje, ali lahko predčasno zapre- mo NEK je torej na dlani: da, lahko jo in to smo storili. Jedr- ska elektrarna je že dva mese- ca zaprta (zaustavljena). Za- kaj naj bi jo sploh znova pog- nali? Zakaj ne bi ogromnih sredstev, ki jih terja, raje takoj vložili v ekološko sanacijo TEŠ, v pospešeno izrabo ob- novljivih energetskih virov in se od jedrske energetike za vedno poslovili? Podpisani domnevamo, da namerava vlada nameniti veli- ka sredstva za popravila NEK, predvsem za zamenjavo obeh uparjalnikov (do 200 milijo- nov dolarjev!), še preden se bodo o njeni usodi plebiscitar- no odločili državljani na refe- rendumu. V tem primeru bodo celovita ekološka sanacija TEŠ, večja izraba okolju pri- jaznih energentov in zmanjša- nje uporabe energije po enoti proizvoda, ostali le prazna ob- ljuba, zagovorniki jedrske energije pa bodo predvsem na TEŠ še naprej kazali kot na največjega onesnaževalca ter poudarjali »čisto« proizvodnjo v NEK. Nikakršno naključje ni, da v teh dneh od tam priha- jajo izjave, češ da elektrarna ne izpolnjuje vseh varnostnih standardov le zato, ker nima dovolj denarja. Toda tudi TEŠ ne izpolnjuje z zakoni določe- nih varnostnih standardov, zaradi česar dokazano za- struplja ljudi in okolje ter pov- zroča izjemno veliko ^spo- darsko škodo! Ker je TES naj- pomembnejši energetski ob- jekt v državi, ki uporablja do- mačo surovino (energent), smo prepričani, da je pogoj za nje- no nadaljnje polno obratova- nje le takojšnja celovita ekolo- ška sanacija. Sedanje obrato- »vanje TEŠ namreč ne ogroža le ljudi in okolja v Šaleški dolini, ampak v celi državi in čez nje- ne meje! Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da: - proizvodnjo v TEŠ nemu- doma uredi, tako da skupna letna emisija SO2 ne bo prese- gla 90.000 ton; - nemudoma stori vse potrebno za pričetek sanacije V. bloka TES in o tem seznani javnost; - spoštuje zakone in odloke (prisega pred parlamentom) in v kritičnih vremenskih razme- rah zmanjša proizvodnjo v TEŠ ter s tem preneha za- vestno zastrupljati ljudi, živali in rastline v Sloveniji in sosed- njih državah; - nemudoma razišče odgovor- nost pristojnih ministrstev, ki zaradi svoje nedejavnosti krši- jo zakone in dovoljujejo za- strupljanje ljudi; - ne pristane na izsiljevanje za- govornikov jedrske energije in ne dovoli večjih vlaganj v jerd- sko elektrarno (zamenjava uparjalnikov) pred referen- dumsko odločitvijo državlja- nov Slovenije o njeni bodoči usodi. V primeru, da Vlada RS ne bo ravnala v skladu z zakoni in ne bo upoštevala opozoril ljudi, se bomo podpisniki pri- družili tistim civilnodružbe- nim zahtevam, ki terjajo radi- kalnejše ukrepanje. ZELENI SLOVENIJE (šest podpisov) Teden upokojencev občine Šmarje pri Jeišah v »Tednu upokojencev obči- ne Šmarje«, ki je bil letos prvič organiziran, se vrstijo številne kulturne prireditve. Med naj- pomembnejšimi je gotovo bila »tekma žaniic in koscev« v Se- novici pri Šmarju, o kateri je bilo že napisano v prejšnji šte- vilki Novega tednika. Upokojenci, predvsem pa mnogoštevilni mladi udele- ženci so bili zares veseli prika- za. Navdušeni so bili tudi šte- vilni tujci - gostje iz bližnjih zdravilišč. Prisrčna je bila tudi kultur- na prireditev Društva upoko- jencev Kostrivnica. V nabito polni kulturni dvorani smo prisostvovali »Praznovanju zlate poroke po domače«, ka- tero so prikazali mladi člani kostrivniške dramske sekcije. Kostrivniška idilična vasica se nahaja pod 1.000 m visokim znanim Bočem in se prišteva k enemu najmanj ekološko os- krvmjenem delu naše Slove- nije. DU Kostrivnica je med šte- vilčno najmanjšimi društvi upokojencev občine Šmarje, toda eno izmed najbolj uspeš- nih in prizadevnih na vseh kulturnih področjih. Predsed- nik tega društva g. Simon Hrup je dejal: »Če smo stari med mladimi, se počutimo tu- di sami mladi.« V »Tednu upokojencev obči- ne Šmarje« bo organizirana še ena večja kulturna prireditev v Društvu upokojencev Bistri- ca ob Sotli, ki letos praznuje svojo 40. obletnico obstoja z razvitjem društvenega pra- pora. Upokojenci šmarske občine smo veseli, da se še lahko udej- stvujemo na raznih kulturnih področjih, predvsem pa smo zadovoljni, da imajo tudi naši mladi posluh in voljo za sode- lovanje na naših prireditvah. IVANKA VEHOVAR 30 iet deia društev proti mučenju živaii v Sioveniji 23. junija 1993 je minilo 30 let, odkar smo v Ljubljani ustanovili prvo slovensko re- publiško Društvo proti muče- nju živali. To je bilo za mlado generacijo povsem nekaj nove- ga, posebnega, saj smo na vsa- kem koraku poslušali le o skr- bi za človeka nič pa o skrbi za naravo in živali. Republiško DPMŽ smo ustanovili v silno težkih časih. Ko sem ga šla registrirat, sem na odgovornem uradu ugoto- vila posmeh, v marsikaterem (politično usmerjenem) tisku pa tudi kakšno zbadljivko v tedniku »Tovariš« karikatu- ro kače s pripeto medaljo ipd. Tedanje državne strukture nam niso bile naklonjene, kaj šele, da bi nas podprle. Smeli smo se ukvarjati le obrobnimi težavami, dočim je bil naš pro- gram reševati težke ključne probleme: transport živine, odprava poskusov na živalih, vzgoja in izobraževanje o hu- manem odnosu do živali in to vse od vrtcev do univerz, pri- prava zakona proti mučenju živali. Žal so bili vsi ti naši napori za dosego navedenih ciljev izničeni. Imeli smo težke boje, da so nam sem ter tja objavili kak članek. Nad delo- vanjem društev je bdela poli- tična organizacija Socialistič- na zveza, ki je imela v svoji sestavi kadrovsko komisijo z nalogo, preverjati politično identiteto vseh društevnih funkcionarjev. Danes deluje v državi Sloveniji šest registri- ranih društev proti mučenju živali. Vsako DPMŽ se namreč ukvarja s specifičnimi težava- mi, zlasti z reševanjem zavrže- nih, najdenih in mučenih živa- li v svoji okolici; z delom na terenu (kontrole), raznimi in- tervencijami, navodili, predlo- gi sodnikom za prekrške zara- di mučenja živali. Težko bre- me si je nadelo mariborsko DPMŽ z izgradnjo azila za za- vržene živali, ki je natrpano z brezdomnimi mačkami in psi vseh vrst, starosti in porekel. DPMŽ Celje, Koper, Ljublja- na, Maribor, Slovenj Gradec, Piran itd. Bi se želela vključiti v Zvezo DPMŽ, ki bi povezo- vala delovanja vseh DPMŽ, poenotila delo in bila v pomoč ogroženim živalim. Vse delo v DPMŽ je prosto- voljno in brezplačno. DMPŽ-ji niso finančno podprti iz pro- računa niti ne participirajo na kaznih zaradi mučenja živali, ki jih (redko!) izrekajo sodniki za prekrške (ZJRM). Rdeča nit vseh 30 let delova- nja DPMŽ je uveljaviti lasten Zakon proti mučenju živali. Preštudirali in pripravili smo iz 25 tujih zakonov osnutek te- ga zakona, ki bo veljal v Slo- veniji. Prišli smo do zaključka da nam najbolj ustreza švicar- ski zakon. Spoštovana slovenska jav- nost! V imenu vseh Društev proti mučenju živali v državi Slove- niji in tudi v svojem lastnem imenu, se želim zahvaliti vsem tistim, ki so s svojimi dobrimi deli pomagali reševati trpeče in ogrožene živali, vsem ki so nas podpirali moralno, finanč- no in materialno pri našem nedčloveškem naporu za dose- go ciljev. Upamo in želimo, da nam boste še v naprej ostali zvesti ter nas bodrili ter nam pomagali pri delu, ki ga z ve- seljem opravljamo v korist ži- valim, ter nemim sopotnikom. Storili smo vse kar je bilo v naših močeh. Pred nami je izdelan osnutek Zakona proti mučenju živali, ki ga bo moral sprejeti Državni zbor in za ka- terega se bomo morali še moč- no boriti. Prosimo in pričaku- jemo od Vas, da boste osnutek zakona podprli v sredstvih javnega obveščanja osebno priporočali pri Vam znanih osebnostih, ki so na položaju v javnem družbenem in poli- tičnem življenju. LEA EVA MULLER, Ljubljana Koio na viak! Slovenci nismo samo narod smučarjev in planincev. Bolj in bolj postajamo tudi narod kolesarjev. Zgledi seveda vle- čejo, tako je denimo, vsak tret- ji Nizozemec kolesar. Res pa je tudi, da je Nizozemska prepre- dena z urejenimi kolesarskimi stezami in potmi. Slovenija žal (še) ni, morda pa nekega dne bo. Dotlej pa se bodo morali vsi kolesarski navdušenci, re- kreativci in trimčkarji pač znajti vsak^po svoje. V tej naši lepi deželi je veli- ko cest in poti, kamor štiriko- lesniki bolj poredko zaidejo. Skratka - raj za kolesarje! Tre- ba je le priti tja, kar pa ni vedno preprosto. Naš predlog je — Kolo na vlak! Tako se najlaže izognete nevarnemu vrvežu mestnih ulic in obvoznic in se z vlakom udobno pripeljete do kraja, ki ste si ga izbrali za izhodiščno točko svojega kolesarskega potepanja. Le brez skrbi, tudi zvečer vas bo za domov čakal vlak. Izbira smeri je velika. Samo še temeljit dnižinski ali prijateljski posvet in srečno pot! Za večje skupine kolesarjev, ki bi si zaželeli čisto svojo smer, so Slovenske železnice pripravile poseben kolesarski vagon, ki ga je mogoče najeti v dogovoru s prodajno službo Slovenskih železnic. Cena za prevoz koles je enotna — 180 tolarjev, ne glede na relacijo in vrsto vlaka. Potniki prevoz kolesa plačajo ob nakupu red- ne osebne vozovnice, kolo pa oddajo železničarju v službe- nem vagonu, seveda pravočas- no in ne v zadnjem trenutku pred odhodom vlaka. Kolesa ni mogoče oddati samega. Po- tuje lahko le z istim vlakom kot njegov voznik. Vse podrobnejše informacije o prevozu koles z vlakom lah- ko kolesarji dobijo na železni- ških postajah in v prodajno in- formativnih centrih. Slovenske železnice Ljubljana PRITOŽNA KNJIGA Prisiijeni ietni dopust preko agencije ZUNi v mesecu maju 1993 smo se preko privatne agencije Zum, ki posluje v Celju, Ulica V. Prekomorske Brigade odlo- čili in prijavili za dopust v Španiji. Dopust smo prijavili za čas od 3. julija do 11. julija 1993. Pred pričetkom nastopa dopusta dne 26. junija je moje- ga moža zadela možganska kap in se od takrat naprej zdravi v Bolnici Celje. Zaradi te zelo hude in nepri- jetne zadeve sem se napotila na agencijo Zum, ker sem mi- slila, da se bom lahko z gospo- dom Matjažem Zupancem, lastnikom te agencije, pogovo- rila glede vračila že plačanega dopusta. Od lečečega zdravni- ka sem tudi zahtevala potrdilo o poteku bolezni in nadaljnem zdravljenju mojega moža. Se- veda je bilo prvo vprašanje lastnika agencije, ali sem ob plačilu dopusta plačala tudi zavarovanje. Moj odgovor je bil seveda ne. Ker je bil to naš težko prihranjeni denar za let- ni dopust, sem g. Zupanca kljub vsemu prosila, da mi de- nar vrne z odbitkom 20 odstot- kov od celotno plačanega' zne- ska. Njegov odgovor je bil, da nam vrne samo 20 odstotkov od celotno plačanega zneska. Možnost vrnitve celotnega de- narja je bila samo v tem, če sami najdemo zamenjavo. Omenila bi rada, da se je med tem časom v agenciji prijavilo za dopust v Španiji 5 kandida- tov, on pa o zamenjavi ni hotel slišati zaradi nekakšne meša- ne kalklulacije. Vse to se je dogajalo v dopoldanskem ča- su, zato sem se k njemu v agencijo vrnila zopet v po- poldanskem času. Takrat je iz- javil, da mi bo vrnil 880 DEM »če bo lahko«. Ob vsej tej zmešnjavi in ne- razumevanju agencije Zum sem bila primorana, da na do- pust prisilim svoje starše (oče- ta in mamo) ter svoja dva otro- ka. Pri poizvedovanju pri dru- gih agencijah o tem mojem primeru sem naletela na veliko večje razumevanje, zato sem prepričana, da ne bom nikoli več urejala dopust v tej nehu- mani agenciji Zum, kjer nima- jo posluha za tako težke stvari kot je bolezen. SEME ZLATKA, Celje Kataioška prodaja pri DZS Kot večina družin, je tudi naša v začetku meseca aprila prejela na dom revijo »Katalog pomlad-poletje 93«, izdano pri Državni založbi Slovenije, d. d. Naročili smo nekaj artiklov in naročilnico odposlali nekaj dni po prejemu kataloga. Nato smo zaman čakali na kakršnokoli obvestilo oz. po- ložnice, katere naj bi prišle po pošti. Ko sem ob koncu aprila te- lefonirala na eno izmed tele- fonskih številk, objavljenih v katalogu, je zaposlena pri »kataloški prodaji« pojasnUa, da nas kljub preteku toliko dni še niso uspeli evidentirati oz. vnesti v račimalniško datote- ko. Zaradi očitnega mnoštva naročil sem zadevo skušala ra- zumeti in prosila za pojasnilo, kdaj približno bi lahko priča- kovali položnice. Odvrnila je, da ne ve in da je tako ali tako pošla zaloga večine artiklov. Ko so položnice, skupaj s seznamom artiklov, ki pa je bil skrčen, končno prispele, smo znesek prvega obroka po- ravnali z dne 6. maja 1993. Glede na to, da je v reviji »Katalog pomlad-poletje 93« na 98 strani zapisano: »Naročeno vam bomo dosta- vili na dom praviloma najkas- neje v dvajsetih dneh od dne- va, ko bomo prejeli vaše naro- čilo, če boste poravnali svoje obveznosti do datumov, ki bo- do navedeni na položnicah,« sem močno presenečena, da so uspeli artikle dostaviti, do 3. jimija 1993. Poleg tega pa se mi zdi zgoraj navedeni stavek močno dvoumen. Kako na- mreč lahko pri Državni založ- bi Slovenije, d.d. vedo, da bo naročnik svoje obveznosti za- res poravnal v roku, če bo po- djetje zares izvedlo dostavo praviloma najkasneje v dvaj- setih dneh od dneva, ko bo prejelo naročilo stranke oz., od kdaj naj torej naročnik upo- števa rok dobave: od dneva naročila ali od dneva plačila? To pa še ni vse. Da ne bom prejela kopalk in potovalne torbe, ki sem jo med drugim naročila, je bilo sicer bolj ali manj razvidno že iz seznama, ki je bil priložen položnicam. Omenjena artikla preprosto nista bila navedena, čeprav na 98. strani kataloga - pri pogo- jih naročanja - jasno piše: »Če bo zaloga F>ošla, vas bo- mo obvestili, da vam določe- nega artikla ne bomo mogli dostaviti.« Sprva nisem vedela ali gre za površnost pri branju naro- čilnic ali pa sta to artikla, ka- terih zaloga je pošla. Ker je bil znesek temu primemo upošte- van na položnicah, sem pač sklepala, da gre za drugo in da bom morala to sprejeti kot ne- kakšno »pisno obvestilo«. Višek vsega pa je, da so si dovolili to predrznost, da so brez kakršnegakoli pojasnila, obvestila ali opravičila preko kurirja dostavili artikel, ki ga nismo naročili, niti ni bil pred- stavljen oz. zajet v katalogu. Gre za peresnico s kataloško številko 319. Prejeli smo na- mreč popolnoma drugačno in tudi v veliko manjšem obsegu od tiste, ki je bila na fotografi- ji pod številko 319. Povrhu vsega je bilo potemtakem po- trebno zanjo odšteti enako vsoto denarja. Gre torej za očitno goljufanje naročnikov. Zanime me, ali je bil odziv na kataloško prodajo res tako velik, da smo ostali kar brez dveh artiklov ali pa je bilo v katalogu omenjeno »omeje- no« število artiklov zares tako omejeno ali pa je šlo za praz- njenje kdo ve katerih starih, neprodanih zalog blaga? Med drugim je tudi omenje- no, da za pravočasno dostavo in kvaliteto izdelkov jamčijo DZS, d. d. in dobavitelji. Zani- ma me: Kako oz. s čim? Ob koncu pisma bi opomni- la osebo, odgovorno za ome- njeno kataloško prodajo Dr- žavne založbe Slovenije, d.d., da sta vestnost in poštenost splošna moralna kriterija, po katerih se ocenjuje določeno obnašanje subjektov v poslov- nih razmerjih in da so dobri poslovni običaji standardi po- slovne morale v prometu blaga in storitev. Toliko o ažurnosti in izpol- njevanju poslovnih obvez- nosti. SAŠA ZIDANŠEK, Petrovče ZAHVALE, POHVALE Human odnos do invalida S to zahvalo se želim javno zahvaliti za lep, himian odnos do ponesrečenega delovnega invalida. Dne 22.4.1993 sem utrpel težjo prometno nezgo- do, po krivdi drugega in kot samsko živeči sem bil v zelo težki situaciji, kajti največ sem bil v postelji in le malo sem hodil z opornicami. Naj- težji problem je bila nabava osnovnih življenskih artiklov in opravljanje drugih poslov za kolikor toliko človeka vred- no življenje. Največja zahvala gre šefici trgovine Solidarnost na Lavi, kakor tudi ostalim osmim zaposlenim te trgovine, da so mi brezplačno dostavlja- li živilsko prehrambene arti- kle. Seveda sem blago sproti pošteno plačeval. Za tako hiunan odnos zap( slenih trgovine Solidamos ožjega sorodstva in zelo redki prijateljic, ki so mi postori vse, česar sam nisem zmogf še enkrat prav lepa hvala. 1 zahvala pa velja tudi članoT Društva invalidov Celje, ki s mi preko gospoda Ivana Knez. pošiljali pomoč in dobre želj» za mojo čimprejšnje okre- vanje. Tudi moje prizadevanje v vsej preteklosti je bilo name- njeno skrbi za vse, ki so v raz- nih težavah potrebni pomoči, posebno tisti, ki se težje sami gibljejo oziroma so odvisni od vozička. Moje stališče je vedno bilo in še ostaja, da je treba sočlo- veku pomagati, kajti nihče ne ve, kdaj bo sam v tako brezi- zhodni situaciji, oziroma odvi- sen od tuje pomoči. Vsem in vsakemu posebej, ki so mi v nesreči nudili pomoč, od srca želim dolgo, zdravo in srečno življenje. V neizmerni hvaležnosti RUDI VOVK, Celje Št. 30 - 29. julij 1993 120 Don Juan - sedemletnik Pravzaprav je težko zapisati kaj novega o skupini, ki jo pozna praktično vsakdo v Slo- veniji — od najmlajših pa do najstarejših. Skupina deluje že sedem let v nespremenjeni za- sedbi (Vili Bertok, Damir Ju- rak, Vojko Sfiligoj in Branko J.Vunjak), kar je pravzaprav velika r^kost za naše raz- mere. V tem času je fantom uspelo nanizati res lepo število uspeš- nic od Mandarine, ponarode- lih Pod oknom sem stal in Rdečo rožo utrgal bom zate. Preko Rad bi ti rekel nekaj le- pega do najnovejše Mali ogla- si, ki je himna vseh osamlje- nih. Sedemletno delo so zao- krožili z izdajo kompaktne plošče (in dveh kaset z istim programom) s preprostim na- slovom Don Juan, na kateri je kar dvajset skladb, ki pred- stavljajo nekakšen pregib de- lovanja skupine v tem času. Verjetno bo kateri od zve- stih poslušalcev kakšno pesem pogrešal v izboru. Vendar se je posnetkov nabralo res mnogo, kar nazorno prikazuje tudi di- skografija ob koncu članka. Poleg tega je skupina veliko in nesebično pomagala mlajšim, manj uveljavljenim skupinam ter glasbenikom-solistom. Ma- lokdo danes še ne ve, da so s pomočjo članov skupine Don Juan prišli do prvih posnetkov Majda Arh, Magneti, Hajdi Korošec, Prerod, Andreja Ma- koter in Mikado, če naštejemo le nekatere. Ob vsem studij- skem delu pa niso zanemarjali stika z občinstvom in tako so s pridnim nastopanjem »Od Murske do Kopra« (tudi na- slov ene od uspešnic) nanizali tudi po 150 in več nastopov na leto, kar znese doslej že več kot tisoč koncertov po vsej do- movini in tudi v zamejstvu. To seveda pomeni nešteto prevo- ženih kilometrov in predstav- lja velik napor, ki pa ga fantje prema^jejo z izdatno mero humorja in ljubezni do glasbe. Vsako leto na jesen si pri- voščijo tudi dva do tri mesece delovnega počitka, ko se po- svetijo vsak svojim stvarem (ustvarjanje glasbe, delo v štu- dijih, gostinstvo, podjetništvo, itd.) in si napolnijo akumula- torje za novo sezono. Kot zani- mivost naj povemo, da so si takšen počitek privoščili tudi v času predvolilnih shodov in zborovanj leta 92, ko so bili edini med znanimi imeni slo- venske estrade, ki kljub mam- ljivim ponudbam niso želeli nastopiti za nobeno stranko. In še ena zanimivost - pesmi Don Juanov so tako redek gost na valovih nacionalne radijske postaje, da ima poslušalec včasih občutek, da gre za na- merno šikaniranje in bojkot. Na srečo je Radio Slovenija le »častna izjema«, kajti lokalne radijske p>ostaje so bile skupi- ni od vsega začetka naklonje- ne in tudi njim ^e zasluga, da je bilo v Sloveniji doslej pro- danih preko pol milijona kaset in plošč Don Juana. I*rav vsi projekti doslej so namreč izšli v zlati, nekateri celo v platina- sti nakladi, kar je nesporen dokaz priljubljenosti in vzpodbuda za nadaljnje delo. Don Juan deluje že sedem let in nobene ovire ni, kot pravijo fantje, da ne bi bili z vami tudi ob svoji sedemdesetletnici. Diskografija: Naj, naj, naj 1 (junij 1986), Naj, naj, naj 2 - Mandarina (januar 1987), Naj, naj, naj 3 (november 1987), Ona sanja Pariz (de- cember 1987), Naj, naj, naj 4 (oktober 1988), Od Murske do Kopra (februar 1989), Naj, naj, naj 5 (december 1989), Uspavanka za... (marec 1990), Naj, naj, naj 6 (decem- ber 1990), Rad bi ti rekel nekaj lepega (november 1991), Hajdi in Don Juan (junij 1992), Naj, naj, naj 1 (ponatis - avgust 1992), Don Juan - največji uspehi 1+2 (november 1992), Naj, naj, naj 7 (december 1992), Don Juan - največji uspehi CD (maj 1993). Don Juan nekoč... .. .in danes. Pop loto Pravilen vrstni red skladb je napovedala Anica Gorjup, Cesta v Teharje 6, Škofja vas, Celje. Pri sponzorju od- daje, trgovini ^omusica iz Zidanškove ul.v Celju, dobi nagrado, vredno 3000 SIT. Za skladbe, ki jih je tokrat izbrala naša nagrajenka, lahko glasujete v sredo. 4. avgusta, ob 17.30 na tele- fonski številki: (063) 441-310 in 441-510. Nagrada, ki jo podarja sponzor oddaje, tr- govina Promusica iz Zidan- škove ulice, je vredna 3000 SIT. Kupone pošljite na naslov: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Gore Rouge in mešana solata Dober dan, dobil sem tele- dekagram. Pošilja mi ga Mar- ko iz Kopra in v njem med drugim sporoča, da bo tam- kajšnje Društvo prijateljev zmernega napredka tudi letos poskrbelo za nadaljevanje du- ty free festivala Core rouge, ki bo grmel sredi mesta (pred Primorko, zraven občine) in sredi Koprske noči jutri 30. in pojutrišnjem 31. julija. Očitno zadovoljen s ponati- som svojega Coctaila na CD-ju predsednik društva obljublja za prvi večer nastop Francija Blaškoviča (Gori uši Winetou) in promocijo njegovega zad- njega diskografskdga podviga z naslovom Rolling Stonzs, isti večer pa bodo nastopali še Kmečka godba, 2227 in Wind fuckers. Medtem, ko je nastop Javne traje za nasle^ji večer vpisan pod šifro »mogoče*', pa bodo zagotovo na odni torpe- dirali Kvaka 22, Mayer on acid, Megabitch in jasno Bre- celj. Konferansije na priredi- tvi bo nihče drug kot sam Pri- mož Schmidt, p^ kratkim od diktatorja Bred j a odlikovani Udarnik. V teledekagramu zbode v oči še jedkanica s pod- naslovom Za slepe ni pravice, govori pa o ognjemetu, v kate- rega namerava organizator tu- ristične kozlarije Koprska noč vložiti nič več in nič manj kot 20 tisoč mark. BuuuH V glav- nem ste tako imeU namen en- krat kreniti proti obali in se- daj je priložnost, da del počit- nic preživite brez strahu pred dolgočasjem. Vsekakor povab- ljeni! Gotovo pa vas je tudi nekaj, ki vam spomin na takratni Arena festival zamegljuje um in vas zanima, v kateri smeri se bo letos zamajal Majičev poletni festival v Pulju, a za vas tokrat še nimam kosti, morda pa v Capodistrii sta- knem kaj vročega. Tacaš pa se v prezgam koth- ni dnevno izmenjujeta zima in poletje. Luna je debelila svoj prvi krajec, ko smo si v petek privoščili češki Disco, ki je precej podoben albert keksom, le da je v sredini imitacija čo- koladne kreme, mladokapita- lističnega izvora in socialistič- ' nega okusa. Sanjska in Buča, ' ki sta pohvalno neizbirčni, i predvsem pa se požvižgata na politiko, sta posladek jasno zmazali brez problemov, jaz pa sem se naslajal z novo zob- no pasto s propolisom. Potem , smo v soboto sprejeli Rafijevo povabilo na poslovilnega in se, zvečer odpeljaU v Motnik. V mladinski sobi sem takoj opazil napredek, ki pa žal ni- ma nič skupnega z zmernostjo in zaudarja po brezbarvnem' vplivu mestne dekadence, pre- ^jene v celjskem nočnem življenju z nekontroliranim poreklom. Zanimalo me je ka- ko so zvozili z gasilsko veseli- co, ki se je nisem udeležil v glavnem zaradi Agropopa in Barbarč mi je zaupal: »Tri dni smo garali kot črna ž'vina, po- tem pa je prišlo malo ljudi, de- bela banda pa je bila presneto draga in zaendrek!« Tako gre to! Gasilci, cev med noge, pa- met v roke, pazite se brezob- zirnih požiralcev vaših prora- čunov, ki jih kot mušic okoli vinske kleti mrgoli po deželi krajnski, vaše sanje o dobičku pa naj žene vložijo skupaj s kumarami, šalotko in ko- prom v kisu. No, kaj še čakate, spalko na rame, punco pod roko pa gre- mo na morje. Pst, pst, brez- domci si lahko v Kopru prislu- žijo ilegalno pomoč pri preno- čitvi. Informacije na Core ro- uge. Ugoden veter in lahka jadra! Piše Aleš Jošt POKROVITELJ LESTVICE CEUE GUBČEVA 1 LESTVICA RADIA CEUE Tuje zabavne melodije: 1. TWO PRINCES - SPIN'DOCTORS (8 2. FIELDS OF GOLD - STING (4 3. EXPRESS - DINA CARROLL (6 4. SHOCK TO THE SYSTEM - BILLY IDOL (5) 5. NOTHINGNESS - LIVING COLOUR (4) 6. COSE DELLA VITA - EROS RAMAZZOTI (3) 7. NONE OF ABOVE - DURAN DURAN (1) 8. WILL YOU BE THERE - MICHAEL JACKSON (3) 9. BODDY X - NENEH CHERRY (2) 10. OUT OF FOCUS - MICK JAGGER (1) DomaČe zabavne melodije: 1. BELI PRAH-NERON (3) 2. ONA SPI - MIRABELLA (5) 3. JESEN-ORLEK (7) 4. POT DOMOV - AVTOMOBILI (10) 5. ČOLNIČ IMAM - VIDEOSEX (1) 6. TIH DEŽEVEN DAN - 1-X BAND (6) 7. POGREŠAM TE - DARJA ŠVAJGER (2) 8. AVANTURA-CHATEAU (3) 9. KRKA-ČUKI (4) 10. ZDAJ SE VRAČAM - ALENKA GODEC (1) Narodno-zabavne melodije: 1. DAJ Ml SRCE - GAŠPERJI (7) 2. LASTOVKA - ZORAN ZORKO (7) 3. NAJLEPŠA LETA - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI (6) 4. PONESI SAVINUA - HMEUARSKIINSTR. KVINTET (8) 5. KJER SE PREBUJA SLOVENIJA - HENČEK (1) 6. SRCE - ANS. SIMONA LEGNARJA (4) 7. NA PAVRE - ŠTIRJE KOVAČI (5) 8. TJA DALEČ BI ŠEL - ŠALEŠKI FANTJE (4) 9. PESEM SLOVENSKA NAJ ŽIVI - FANTJE IZPOD ROGLE (3) 10. 50 LET IMAŠ - SLOVENSKOGORIŠKI KVINTET (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: CAN YOU FORGIVE HER - PET SHOP BOYS WHAT'S UP - 4 NON BLONDES Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: VSAJ NEKAJ - DOMINIK KOZARIČ NISEM NOR IN NE HUDOBEN TIP - MIHA STABEJ Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: OB SREBRNI POROKI - FANTJE IZPOD ROGLE S HARMONIKO NA RAJŽO - ALPSKI KVINTET Nagrajenca: Eda Cvahte, Vipavska 8, Celje Marko Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Molodija v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domačih zabavnih melodij. izvajalec__ lestvica narodno-zabavnih melodij. izvajalec____ ime in priimek: naslov:_ Št. 30 - 29. julij 1993 21 Koncertni dogodek poletja Prihajalo Kool and the gang Agenciji Gala in sežanske- mu Avditoriju je uspelo v ok- viru evropske turneje v Slove- nijo, natančnje v Sežano, da- nes, 29. julija, ob 21. uri, pova- biti skupino Kool And The Gang, legende pravega plesne- ga soula. Skupina obstaja že vse od daljnjega leta 1969, ko sta bra- ta Bell (Robert »Kool« in Ro- nald) k sodelovanju povabila še sedem prijateljev, samih od- ličnih instrumentalistov. Kmalu so fantje podpisali po- godbo z založbo Dee-Lite, do leta 1974, ko so posneli svoj prvi hit »Jungle Boo^e«, pa so večino časa brez večjega uspe- ha nastopali po klubih okoli Jersey Cityja, od koder je bila doma tuci večina članov benda. Njihova mešanica jazza, so- ula in močnih plesnih ritmov pride do pravega izraza šele konec sedemdestih, v času raz- cveta disco glasbe. Kool And The Gang so ena redkih sku- pin, ki so preživele zaton disco glasbe, v svoji 24-letni karieri pa so posneli kar 21 skladb (Ladies Night, Celebration, Steppin' Out, Gtet Down On it, Joanna, Cherich, Victory..), ki so se uvrstile med prvih dvajset na tej ali oni strani oceana. Leta 1988 pride v sku- pini do kadrovskih sprememb, zapusti jih pevec James »J.T.« Taylor, Bell pa v skupino pri- pelje pevski trio, z Skipom Martinom (ex-Gap Band) na čelu. Skupina malo omehča plesni ritem, njihova glasba se zadnja leta vse bolj nagiba k soulu, še vedno pa so ohrani- li izvrstno naštudirane nasto- pe. Njihovi koncerti so pona- vadi velikanska zabava, ka- kršno si obetajo organizatorji tudi danes v Sežani. SŠ Profesionalni saniači Takšni so člani žalske skupine Neron Pred približno petimi leti je v Žalcu zaživel takrat tipičen garažni bend petih najstnikov. Dva dni pred prvim špilom so si morali fantje izbrati ime. V otroškem leksikonu so na slepo udarili v besedo Neron (rimski cesar). Ostali so Neron, vedno petčlanska ekipa, če- prav so se v teh letih, kar prei- gravajo svoje in tuje komade, nekateri poslovili in prišli drugi. Danes, tik pred izidom nji- hove prve kasete, ki bo po na- povedih izšla nekje v septem- bru, imajo Stane Sotlar (klavi- ature), Uroš Salobir (kitara), Aleš Storman (vokal), Matjaž Romih (bas kitara) in Joco Škorjanc (bobni) občutek, da bodo še dolgo skupaj. Material za kaseto je bil pKJsnet že kar pred nekaj časa v ljubljanskem studiu Tivoli, pri tem sta jim p>omagala tudi Celjana Mitja Korbar na kitari in Davorin Klarič na klaviatu- rah. Verjetno bo kaseta dobila ime po komadu, ki bo prav ta- ko na njej in pravi »Udar me dol«. »Ta naša prva kaseta je takšna, da smo iskreno napi- sali, kar smo čutili, na njej so zapisana in končana naša najstniška leta,« pravijo fant- je. To pomeni, da bodo odslej svoj trdo obarvan rock prebar- vali v kaj drugače zvenečega? Verjetno. Vendar bodo na ka- seti vsi njihovi avtorski koma- di, ki so se že vzpenjali in pa- dali po slovenskih glasbenih lestvicah. »Le zakaj«, »Ko sva sama« in »Rad imam« so mla- dini, njihovi večinski publiki. že dobro znani, na kaseti pa bo tudi »Beli prah«. Ta je Nero- nom letos na rock festivalu v Mariboru prinesel nagrado strokovne žirije. »Seveda smo bili veseli. Ve- deli smo, da je skladba dobra, nagrada pa nam je dala prepo- trebno vzpodbudo.« Beli prah naj bi dobil tudi svoj video, skupina pa bo po izidu kasete nastopala še več in na različ- nih koncih. SŠ 32-letni Američan nemškega rodu Balf Bieckman je pri nem- ških heavy-metalcih SCORPIONS zamenjal bas kitarista Fran- cisa Bucholtza, ki je s skupino igral vse leta 1974. Scorpions trenutno zaključujejo snemanje svojega trinajstega studijskega albuma z naslovom »Face The Heat«, ki bo izšel septembra. THE RAMONES so izdali EP »Acid Eaters« na katerem so priredbe treh rock klasik iz šestdesetih. Poleg skladb »Surfin' Safari« skupine The Beach Boys in »Take It As It Comes« od The Doors so se The Ramones lotili še komada »Substitute«, hita skupine The Who iz leta 1966. Spremljevalne vokale za to priredbo jim je zapel kar Pete Townshend, kitarist in glavni avtor zdaj že razpadlih The Who. Jamajski reaggy zvezdnik SHAGGY je po velikem uspehu s skladbo »Oh Carolina« naskočil lestvice z novim singlom »Soon be Done«. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je izšel tudi njegov debutantski album »Pure Pleasure«, komad »Oh Caro- line« pa je izšel tudi na albumu z glasbo iz filma »Sliver«. V spomin na JOHHNYA THOUDERSA, aprila 1991 unu-lega kitarista legendarne newyorške zasedbe New York Dolls, bo izšel album, na katerem bodo nekaj njegovih še neobjavljenih skladb zaigrali John Tylor (Duran Duran), Rody Frame, Willy De Wille in preostali še živeči člani New York Dolls. Izbranci natečaja za Novi rock '93 sicer še niso znani, znani pa sta že dve tuji gostujoči skupini tega največjega, letos že trinajstega po vrsti, alter-rock koncerta pri nas. SMASHING PUMPKINS (na sliki) prihajajo iz ZDA in so trenutno med uspešnejšimi predstavniki novega vala post hard-cora. S skladbo »I Am One« so se uspeli prebiti do prvega mesta angleške indie-lestvice, te dni pa bo pri založbi Sony izšel njihov drugi album. Druga mednarodna atrakcija NR'93 bo britanski bend VERVE, ki je pravkar izdal svoj prvi album, s katerim so navdušili otoške glasbene kritike. Alter dogodek letošnjega leta, v Sloveniji seveda, pa bo prav gotovo nastop skupine BUTHOLE SURFERS iz Teksasa, legende ameriškega avant-post-pimka, ki se po nekaj letih spet .vrača v Slovenijo. Surferji bodo nastopili 16. septembra v Kri- žankah, kjer bodo poleg nekaterih že znanih komadov promovi- rali tudi svoj zadnji album. STANE ŠPEGEL Izšla je 25. kaseta popular- nega ansambla Henček z na- slovom Ne hiti na Tahiti. Na njej je dvanajst skladb, večino je napisal Berti Rodošek, ne- kaj pa tudi vodja ansambla in njegova sinova. Kaseto je iz- dala ZKP RTV Slovenija, pro- mocija po slovenskih krajih pa bo jeseni. Andrej Blumauer, kralj or- glic, pripravlja zanimiv načrt: štiri večje koncerte. Prvi bo v Izoli, na njem bodo izvajali samo pesmi latinskega melosa, drugi pa v Mozirju ob razstavi cvetja^ kjer naj bi nastopili glasbeniki, ki jih bo izbralo osem regionalnih radijskih po- staj in dve iz tujine, radia Ce- lovec in Trst. Ta večer med cvetjem bo 14. septembra. Kraj in čas tretjega koncerta še nista določena, četrti pa bo okoli božiča. Avgusta bo prišlo do spre- memb pri lestvicah domače in zabavne glasbe, ki ju objavlja- mo v NT in RC. Nagrada je bila doslej skupna, v prihodnje pa ne bo več tako. Tisti, ki bodo glasovali samo za doma- čo glasbo, bodo v avgustu vsak teden dobili po dve kaseti za- ložbe Sraka iz Novega mesta, ki letos slavi peto obletnico. Do konca leta bomo pritegnili k sodelovanju večino sloven- skih založb, kako pa bo pri- hodnje leto, bomo pravočasno sporočili. TV Svet Vzgojno-varstvenega zavoda Rogaška Slatina razpisuje prosti detovni mesti vodjo organizacijskih enot z obveznostjo v oddeiku pomočnika pedagoškega vodje Kandidati morajo izpolnjevati pogoje določene z Zako- nom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Zakonom o organizaciji in financiranju in Statutom WZ, ter imeti: - 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, - organizacijske in strokovne sposobnosti, - uspešno dosedanje delo Izbrana kandidata bosta imenovana za štiriletno man- datno obdobje. Začetek dela september 1993. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov VZGOJNO VARSTVEN I ZAVOD Rogaška Slatina, Kozjanskega odreda 2, s pri- pisom »za razpis«. Prijavljeni kandidati predložite še VIZUO ZAVODA. Kandklati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. INPOS d.o.o. CELJE razpisuje prosto delovno mesto POSLOVNE TAJNICE Kandidatka mora izpolnjevati nasled- nje pogoje: - brezhibno znanje nemščine - dobro znanje angleščine - izobrazba vsaj srednje stopnje - znanje strojepisja in uporabe raču- nalnika - slovensko državljanstvo - vozniški izpit B kategorije ~ urejen videz in primeren nastop če ste prepričani, da imate navedene kvalifikacije ter želite sodelovati z na- mi, Vas prosimo, da pošljete pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju po- gojev ter z opisom dosedanjih izku- šenj v 8. dneh po objavi na naslov: INPOS d.o.o.. Mariborska 1, Celje O izbiri bomo kandidatke obvestili v nacJaljnjih 15. dneh. 3 moderni interieri PRODAJNI CENTER LEVEČ deluje že petnajsto leto in se razvija v center z vse širšo ponudtx), kipa bi jo želeli še dopolniti in zaokrožiti. Zato VABIMO K SODELOVANJU podjetnike in obrtnike, ki za opravljanje svoje dejavnosti potrebujejo manjše lokale na zelo frekventni lokaciji. ODDAJAMO PROSTORE na parkirišču prodajnega centra v Levcu za postavitev enotnih tipskih kioskov za opravljanje ekološko neproblematičnih dejavnosti: NUDIMO INFORMACUE na tel. 28-708, od ponedeljka do petka, od 7. do 14. ure. ZBIRAMO PONUDBE interesentov za najem prostora za postavitev kioska s kratkim opisom predvidene dejavnosti, potrebno površino in ostalimi zahtevami od petka 20.8.1993. V DOBREM SODELOVANJU BOMO ŠE BOU USPEŠNI! Št. 30 - 29. julij 1993 22 TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved 36. nadaljevanje Ob tem razmišljanju sem se sponrmil na tisto poglavje, ki govori o trti in vinu kot o sta- rem sredstvu, ki ga pozna me- dicina za različne oblike zdravljenja. Bolje bi bilo reči, da ga pozna staro zdravilstvo in da sta ga spoznali tudi so- dobna farmacija in medicina. Nanj sem se spomnil zaradi te- ga, ker prevečkrat postavlja- mo problem alkoholizma ob bok razpravam o vinu. To je po svoje razimiljivo, toda ob tem se mi zdi koristno poudariti, da je sodobna medicina bolj odprta do rabe vina — tudi med samim zdravljenjem - seveda ne alkoholizma, ampak zdrav- ljenjem drugih bolezni. Dr- . Slavica Šikovec je v svoji knjigi Za vsakogar nekaj o vi- nu opisala primer z univerzi- tetne klinike v Perugi leta 1969, ko je med specializacijo na kliniki obiskovala nekega hudega bolnika: »Ko je ob de- litvi večerje vstopila strežnica z vprašanjem; Kakšno vino, belo ali rdeče? je bil to zame, ki sem prišla iz sveta, obreme- njenega z medicinskimi tabuji glede vina, pravi šok. Torej mu ni več pomoči, sem si mislila. Skozi priprta vrata pa sem za- gledala voziček, ki je bil pol 3 dl stekleničk z vinom. Ob tem sem pomislila, da skoraj ni mogoče, da bi bilo toliko ljudi zapisanih smrti. Zato sem previdno načela pogovor o vinu, da to vendar ne gre skupaj z zdravili. O nasprot- nem me je prepričal profesor s klinike, ki mi je kot medicin- skemu laiku pojasnil: Naš člo- vek je navajen na redno pitje vina ob hrani. Ko zboli in pri- de na kliniko, ni prizadet samo telesno, ampak tudi čustveno. Iztrgan je iz svojega okolja, bolan, ločen od svojcev in zdaj naj "mu odvzamemo še tisto, na kar je navajen in kar mu razen v nekaterih izjemnih primerih ne more škodovati, to je vino. Zakaj? S tem da dobi svoj ko- zarec vina ob kosilu in večerji, prihranimo najmanj eno ta- bleto dopoldne za poživitev in zvečer za pomiritev.« Poznam ljudi, ki niso nikoli bili ne zmerni ne drugačni piv- ci vina - do vina sploh niso imeli nobenega odnosa, so raje pili sok, pa so postali alkoholi- ki. Ne zaradi vina, ne zaradi žganja. Vzrok je bil drugje, vi- no in žganje sta bila le sred- stvo za opijanjanje, za beg pred stvarnostjo, omama pač. Poznam tudi alkoholike, ki ne pijejo vina, ker jim je pre- drago, pa tudi premalo močno jim je in iščejo drugačne kom- binacije, da bi se čimprej učin- kovito omamili. Nimam namena, pa tudi strokovno nisem usposobljen za to, da bi na tem mestu ana- liziral alkoholizmem, zdi se mi pa nadvse dragoceno in po- trebno ta pojav omeniti. Iz nmogih primerov pa vem, da je vino velikokrat po krivici ob- sojeno za marsikaj, kar ima korenine drugje, in nikakor ne v vinogradu. Vsi vemo, da so z alkoholiz- mom težave: njegove žrtve so moški in ženske, celo otroci, stari in mladi, neizobraženci in intelektualci vseh vrst, pa brezdelni potepuhi, umetniki, do duhovnikov, zdravnikov, politikov, znanstvenikov, go- spodinj, revnih in bogatih. Analize bi pokazale razlike le v različni stopnji udeležbe do- ločene skupine v strukturira- nosti obsega pojava. Ta za Slo- venijo ni nezamerljiv in zaslu- ži vso pozornost. Toda če je država vinarjem prepovedala delati reklamo za vino, s tem še zdaleč ni rešila problema alkoholizma. Seveda je vprašanje, ali po- maga tudi že stereotipen vzldik, da naj država poskrbi za človeka dostojno življenje, pa ne bo alkoholizma, splavov, narkomanije in vsi bomo sreč- no živeli... Nekaj gotovo po- maga tudi urejeno socialno okolje, toda alkoholizem poz- najo tudi v Nemčiji, na Šved- skem, v Švici, ZDA, na Nizo- zemskem in Danskem, torej v visoko razvitih državah, in ne le na Vzhodu, ki je že postal sinonim za zlo. In v teh drža- vah, ki jih imamo za visoko socialne, niso med alkoholiki le klošarji, temveč tudi tisti, ki imajo kaj pod palcem in tako imenovani ugledni ljudje. Naj končam to razmišljanje o alkoholizmu takole: ne sme- mo si pred njim zatiskati oči, ne smemo pa zaradi njega me- tati vse v en koš in nekritično pripisovati vinu krivde, kakor mu tudi ne moremo pripisova- ti nekritično in ne selektivno zdravilno, da ne rečem že ču- dežno moč za dolgo in zdravo življenje. Tudi za oblikovanje našega odnosa do tega proble- ma nam naj pomaga — spošto- vanje do vina. Zato sem slišal že marsikoga, pa tudi sam se držim tega pravila pri uživa- nju vina: ko je najprijetneje — nehaj. Poslovi se od vina, za- to, da bo vino ostalo vino, člo- vek pa človek. Da si bosta na- slednjič spet pogledala z ra- dostjo v oči in uživala drug ob drugem, ne pa se zlorabljala in uničevala. Zavedam se tudi tega, da je v življenju marsikaj lažje reči kot storiti, in če bi bilo vse tako preprosto, težav sploh ne bi imeli. Zato se zavzemam za to, da je treba o vinu pisati objektivno - objektivno pa ra- zumem tako, da argumentira- no poudarjamo njegove vred- nosti in vrednote, koristi in žlahtno plat v vsej njegovi družbeno-socialni in zgodo- vinski konotaciji, hkrati pa opozarjamo, da je druženje z njim nadvse odgovorno po- četje. A ne bi smeli ostati le pri tem opozorilu: to se mi zdi premalo, celo nekoliko lice- mersko, češ opozorili smo vas, s tem smo si oprali roke, svojo dolžnost smo opravili enkrat in za vselej. Mislim, da bi morali ravno s pisanjem o vinu prispevati k tisti razsežnosti v poznava- nju človekove zgodovine in vloge v njej, ki bi nam omogo- čala spoznavati, da je druženje z vinom v življenju vrednota, dragocenost, ki dopolnjuje na- šo osebnost in držo, dragoce- nost, ki jo, kot vsako pač, lah- ko tudi zapravimo. In poziv k odgovornosti tako, da je tudi v naših glavah, srcih in rokah nekaj moči in volje za prizade- vanje, da teh vrednot ne bomo zapravili. Voda žene mlinček, vinček pa klinček... Ko smo govorili o pregovo- rih in rekih, smo omenili neka- tere, ki so dovolj značilni za našo Slovenijo, čeprav je pri teh stvareh včasih zelo relativ- no govoriti o izvirnosti kakšne misli ali pregovora, kajti pri različnih narodih najdemo ta- ke z enako vsebino. Tega, ki sem ga uporabil v tem naslovu, sem namenoma pustil za pri- ložnost, ko je treba kaj reči tudi o tisti plati, ki se ji Slo- venci radi izogibamo v javnem govorjenju (tudi stereotip?), to je o erotiki, ki je povezana z vinom. In ravno ta povezava nam pokaže, da Slovenci nismo ta- ko »nedolžni«, pa tudi ne tako zavrti, kar zadeva »tiste« stva- ri. In navsezadnje, zakaj bi bili izjema, saj je znano, da vino ne vzradosti krvi in srca le pri nas, ampak pri vseh »normal- nih« ljudeh. Že Grki so s čaščenjem Di- oniza in orgijami, ki so bile sestavni del tega čaščenja, sla- vili božanstvo. V vseh zgodo- vinskih obdobjih so pili vino tudi v veselje do življenja. Na neki nalepki, ki je bila na steklenici s šmamico, je pi- salo: »Kvinton in šmamica krepita moško moč, pri žen- skah pa vzbujata poželenje mesa.« Janez Trdina je v svojih za- pisih masikatero zabelil na ra- čun vina. Poglejmo najprej ne- kaj njegovih splošnih ugotovi- tev, nato pa še njegovo zgraža- nje nad zidanicami, ki so bile po njegovem le hiše pregrehe: »Moglo bi se ugovarjati, da se ljudstvo vedno pomnožuje in da več ljudi potrebuje tudi več vina, pije da se ga morda res precej več nego prejšnja le- ta radi nemogočnosti prodaje, ali ne toliko, da bi se narodu moglo očitati splošno pijanče- vanje. Te splošnosti jaz tudi ne trdim, marveč jo tajim. Do- lenjci še niso zabredli tako da- leč, da bi se jim moglo reči pijanci. Jaz sem poznal dosti premožnih kmetov, ki ga ne pijejo nikdar čez mero. Kadar ni vina, trpi to pomanjkanje večina gospodarjev brez velike žalosti, ne dela na hišo dolgov, da si ga more kupiti, je zado- voljna, če ima vsakdanjo hra- no. Nadaljevanje prihodnjič Gornji gobani so torej brez mrežice po betu, pore so belkasto rumenkaste, brez rdečih primesi, meso pa ne greni in ne smrdi. Vsi so dokaj redki, še največkrat lahko naletimo na Preprostega ali Spreminjavega gobana. Slednji je od vseh gobanov najdrob- nejši in ga zato lahko hitro zamenjamo za kakšno pol stenko. Med drugim tudi zato, ker ima bet povsem gol. 13.1.Bet je gol, torej brez luskic, kosmičev ali dlačic. Spodaj rjavordeč, zgoraj pa rumen. Bet skoraj ni debelejši od 2 cm. Klobuk je na robu svetlejši od temena. Na prerezu hitro temno modri. • Spreminja vi goban! 13.2.Bet je deloma aU v celoti pokrit z drobnimi kosmički, luskicami ali dlačicami. Te lahko včasih razlikujemo le z dobro lupo. • Na vprašanje 14! 14.1. Meso na prerezu ne spreminja barve. Bet je pokrit z drobni mi dlačicami, ki so spodaj rdečkaste zgoraj pa rumenkaste. • Preprosti goban! 14.1. Meso na prerezu spremeni barvo. • Na vprašanje 15! 15.1. Meso intenzivno spreminja barvo in sicer modri, deloma pa tudi rdeči ali rjavi. Cela goba je bolja ali manj rumena. • Žolti goban! 15.2. Meso počasi spreminja barvo in sicer modri, v betu pa rdeče rjavi. Klobuk je olivno sivkasto rjav. Ima izrazit vonj po cikoriji. • Dišeči goban! Skupina G v njej so: 1. ŽAMETASTI GOBAN - BOLETUS ERYTHROPUS 2. DUPAINOV GOBAN - BOLETUS DUPAINII 3. QUELETOV GOBAN - BOLETUS QUELETI Gobani imajo bet pokrit s kosmički, pore so rdečkasto obar- vane, meso pa ne greni in ne smrdi. Na našem ožjem področju največkrat naletimo na Queletovega gobana. Ta nastopa v različnih barvah klobuka, zato razlikujemo tri različke (poglej dodatek). Za vse različke je značilna temnorjavordeča baza beta in enake barve meso, v bazi beta (barva pese). Po tem jih najlažje ločimo od ostalih dveh znotraj skupine. 16.1. Baza beta je temnorjavordeča, pravtako tudi meso v spod- njem delu beta. Pore so čestokrat oranžne ali svetlordečkaste. Kožica ni gladka (razen v dežju). • Queletov goban! 16.2. Baza beta ni temnorjavordeča in ob prerezu modri ali zele ni. • Na vprašanje 17! 17.1. Bet je cel enakomerno pokrit z rdečimi kosmički, tako da izgleda kot rdeče pobarvan. Klobuk je gladek in tudi bolj ali manj rdečkast. • Dupainov goban! 17.2. Klobuk je temnorjav. Meso (tudi bet) na prerezu zelenka- sto modri. • Žametasti goban! DODATEK: Boletus queletii var. lateritius - Queletov goban, opečnati različek. Boletus queletii var. rubicundus - Queletov goban, rdečkasti različek. Oba različka ločujemo po značilnih barvah klobuka, v pri- merjavi z rjavkasto barvo pri nosilni vrsti. Skupina H Na koncu nam ostane še VOLČJI GOBAN, o katerem smo že govorili pri Vražjem gobanu. Mrežice praktično nima, oziroma ima le nekaj prekatov na prehodu beta v klobuk. Klobuk je v osnovi svetlosiv, vendar neenakomerno prelit z rdečimi odtenki. Včasih je močneje rdeč, zato ga lahko zamenjamo tudi z rdečkastim različkom Quele tovega gobana. Smrdi po črnilu ali kemikalijah. Čeprav ne zau darja tako kot Vražji goban, pa je njegov vonj vseeno odbijajoč. Je izjemno redek. Tako. Obdelali smo naše gobane. Upam, da vam bo pisanje v pomoč pri njihovem iskanju in določanju. Priporočam vam, da pri deter minaciji uporabljate tudi opise gobanov iz obstoječe mikološke literature. Še nekaj o nabiranju gobanov Ljubiteljski gobarji, še posebej tisti ki smo včlanjeni v go barske družine, poznamo nekaj gobarskih zapovedi in teh se tudi držimo. Njihov namen je imeti do prebivalcev gozda pravi- len odnos. Pri tem mislim na vsa bitja, ki živijo v gozdu, na rast line in živali. Pravila gobarjevega obnašanja v gozdu so zapisa na v vsaki gobarski knjigi, zato jih tu ne mislim ponavljati. Opozoril bi vas rad le na to, da so gobani z rdečo trosovnico resničen okras narave, jih pa večina »gobarjev« zaradi nepozna vanj a uniči kjer koli jih sreča. Prav zaradi tega so pri nas vse redkejši. Polagam vam na srce, da jih pustite rasti, pa četudi smo zapisali, da je med njimi nekaj užitnih. Gospod Polar je v knjigi »Obvarujmo se strupenih gob« zapisal misel, ki je vredna da si jo zapomnimo: »Kaj in koliko bomo odnesli iz gozda in kakšen bo ostal gozd za nami, je stvar našega razuma. Če je človek krona stvarstva, mora znati vladati, če pa je črv, ki nenasitno grize lubje svojega drevesa, bo z njegovim koncem pokončan.« Vsi, ki želite o gobah zvedeti še kaj več ali bi radi odgovore na čisto določena vprašanja, lahko vprašanja pošljete na uredni- štvo Novega tednika. Trg V. kongresa 3a, 63 000 Celje, s pripi- som »Gobe«. zavarovalnica trigiav dd OBMOČNA ENOTA CEUE ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d. LJUBLJANA Območna enota Celje objavlja % prosto delovno mesto diplomiranega gradbenega inženirja - pripravnika za določen čas 1 leto Pisne prijave z življenjepisom in dokazilom o končani visoki šoli (VII. stopnja) gradbene smeri naj pošljejo kandidati v 8. dneh od dneva objave na naslov: Zavaro- valnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Celje, Mariborska c. 1, Celje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8. dneh od dneva izbire. Št. 30 - 29. julij 1993 Št. 30 - 29. julij 1993 124 Life Is Life Ali pa tudi ne. Enega (zelo redkih) poletnih užitkov še vedno najdem v letnem kinu; pa čeprav delajo Brigiti težavo napovedane ure predstav (zaradi česar prideva v kino ponavadi uro ali dve pred pričetkom filma). Sicer pa julij poteka v pričakovanju dopusta in filozofiranja, ki se mnogokrat zavleče v pozno jutro... Zato sem tudi zdajle zelo zeloooooooo zaspana. Kaj pa vi? Vsaj malo več spet pišete in kar nekaj pri- spevkov ste poslali v zadnjem tednu. Pohvaljeni! Ampak, a se vam v zadnjem mesecu resnično ne dogaja nič dru- gega kot to, da se (vsi po vrsti) zaljubljate? In to, kot kmalu ugotovite, nesrečno? Ne dovolite si pokvariti preo- stanka počitnic. Raje uživajte! NINA M. Tako tesno mi Je! Naveličala sem se te igre. Zdaj se v meni rojeva nekaj novega. Za naju ni nobenega jutri; za naju še danes ni. Veš, ni mi žal. Niti en trenutek ne izzove kesanja. Igra v vetru razbesnelih dreves. Iztirjena hrepenenja na postaji - konec. Bila sva vešči, ki ju je premoti- la svetloba, drugačna od tiste, ki lepi nase ves svet. Metulja polomljenih kril sva, ki sta ob- tičala na pašniku Življenja. Čisto najin svet. Samo nebo in zemlja in midva v praznini, ki ju loči. Ko so bolele besede, ko je morilo življenje, sva se sre- čala na nekem koncu vesolja. Življenje kot peskovnik in midva - otroka, ki delata peš- čene potičke časa. Pa so naju prehiteli lastni koraki, preva- rale lastne besede. Samo dva lista sva, samo dva lista na drevesu. Eden odpade prej, drugi pozneje. Ne bosta več skupaj. Preveč listja je med njima, veter prepogosto zave- je. Zdaj sem večkrat čisto sa- ma. Včasih v kotu svojega sve- ta, drugič med ljudmi. Vse je zaigrano, veš, tudi midva. S sanjami na dlani sem danes tukaj. Ti niti ne slutiš, kaj mi pomeniš, koliko mi pomeni tvoja bližina. Tega ti ne mo- rem pokazati. Tudi, ko sva za hipec skupaj... ne, ne morem napisati, kaj se takrat dogaja v meni. Boli me resnica, da sem nmoge stvari v življenju prejela malo pozno, nekaterih pravzaprav sploh še nisem. Ob tebi začutim to, česar nisem okusila nikoli prej. Varnost. In ta občutek je tako močan, da ga smem imenovati ljubezen. Ljubim tvojo bližino. Spomi- ni ! Zakaj se jih človek ne more kar tako otresti? Mučijo in iz- zivajo. Posebno ob težkih tre- nutkih. Vem; samo sanjam. A hvala tudi za samo prijatelj- stvo ! Kako je hrepenenje vča- sih sprto z resničnostjo! Hre- penim po tvoji ljubezni, oku- šam tvoj svet in spoznavam, kako drugačen je od mojega. Izbral si si dekle, ki te ima rada in ti imaš rad njo in vese- la sem zaradi tega. Ampak, kljub temu te ljubim. Oprosti za moje misli, a takšna pač sem. Morda je strah, vsajen v moje otroštvo, pogojeval pla- host. In ravno zato občudujem tvoj značaj, iz katerega sijeta toplina in moč, ki mi vlivata zaupanje vate. Ti tega verjetno niti ne slutiš, čeprav se včasih sprašujem, zakaj delaš to z mano. Ampak, ostani takšen kot si. Tudi samo tvoj pogled in poz- drav mi bosta pomenila delček teh mojih neuresničenih sanj. KLAVDIJA Spomini NA CHACLIEJA C^APLINA Q Prevaja: Tina Huremovič 3. dei Vlak je prispel in Sydney je bil na njem. Charlie mu je te- kel naproti. »V svoji mornar- ski obleki si kakor tujec,« je dejal bratu. »Šest mesecev je dolga doba.« »Prav imaš,« je odgovoril Sydney. Gledal je svojega mlajšega brata - bil je imiazan in njegove obleke so bile stare in prevelike. »Koliko si zdaj star?« je vprašal Sydney. »Enajst? Ne rasteš ravno hitro. In zakaj mati ni prišla s te- boj?« »Nekaj ti moram pove- dati,« je rekel Charlie. »V re- du,« odvrne Sydney. »Tamle je restavracija. Bi rad kaj jedel?« »Ja, prosim,« reče Charlie. »Že od včeraj zjutraj nisem jedel ničesar.« Po obedu je Charlie bratu povedal: »Mamo so pred mese- cem dni odpeljali v bolnico. Zdravniki menijo, da ne bo ni- koli več prišla domov.« »In kaj si naredil ti?« je vprašal Syd- ney. »Si šel k očetu?« »Nisem. Mrtev je. Pijača ga je ubila.« »Toda, kaj delaš ti?« je ponov- no vprašal Sydney. »Si dobil kakšno novo delo v gledališ- ču?« »V tej obleki? Ne. Živim na ulicah. Nekaj časa sem pro- dajal rože in kakšen gozdar mi je dal včasih malo hrane... V šolo Hanwell se nisem hotel vrniti. Saj se spominjaš; tam so nama odrezali lase in sta- rejši fantje so naju pretepa- li... Ne. Življenje na ulicah je kljub vsemu boljše.« »Domov sem prišel z dvajse- timi fimti,« je dejal Sydney. »Nočem se vrniti na morje. Najela bova sobo in nekaj no- vih oblek. Torej se bova oba vrnila na oder!« V novi obleki je Charli« kmalu dobil delo v gledališču, kjer je igral uličnega prodajal- ca časopisov - kar je bila nje- gova resnična vloga tudi v živ- ljenju. Kmalu so o njem začeli pisati v pravih, resnih časopi. sih. Imenovali so ga »veliki igralec - otrok«. Igro so tri leta igrali v gledališčih po vsej de- želi. V naslednjih sedmih letih j« Charlie živel za delo. Ničesat drugega ni imel. Na odru je bil ponavadi zelo smešen in ljudi mu je uspelo zabavati - ampak kljub temu je bil večino časa žalosten in sam. In potem se je zaljubil. »Prosim, Hetty. Prosim, poj. di v nedeljo z mano ven!« Het- tine oči so bile na tleh. Stara j( bila komaj petnajst let in že j« bila dobra plesalka. Na ljube- zen in zakon ni bila priprav- ljena. Kljub vsemu se je mla- dega moža, ki ji je vztrajne dvoril, usmilila. »V redu,« j< rekla. Charlie ni mogel verjeti. Od- šel je v banko in dvignil tri fimte, kar je zanj pomenilo ce-i lo bogastvo. Tisto nedeljo jo je zasnubil ona pa nad tem ni bila ravnq navdušena. Odšla je domov in mu zabičala, naj ji nikar ne poskuša slediti. Po tem večei-u ni hotela nikoli več govoriti s Charlijem. On pa nje, Hetty Kelly, ni nikoli pozabil. Bila je njegova prva ljubezen. Njeni temni lasje in oči so z njim ostale do konca življenja. 3. dei Draga Kaja, že dolgo je, odkar ti nisem več pisala. Ampak, oprosti. Želim si, da bi še letos prišla k meni na obisk. Skupaj bi hodili ven in spet bi se sreča- li s starimi prijatelji... Petra »Ko bi vedela, koliko dela imam, mi sedaj ne bi pisala,« sem se nasmehnila. Odpisala sem ji, da nimam časa, in jo povabila, naj se raje ona kaj oglasi pri meni. Pismo sem vrgla v nabi- ralnik. Zvečer sem odšla v park, da se sprostim. Rahel veter je šušljal. Zrak je bil čist in vsak dih si lahko slišal. Na pamikih so ladje čebljale svojo zgodbo. Umaknila sem se na klop in za seboj v tišini nenadoma zaslišala svoje ime. »Kaja...« »Kdo je?« »Jaz, Matjaž.« »Kako veš, da sem tukaj?« »Tvoja mama mi je pove- dala.« Nehala sem kvihati mulo. »Matjaž, verjemi mi, nisem te hotela raniti. Vem, da me imaš rad. Opazila sem...« Bil je tiho. Prijel me je za roko in jo stisnil. Pogl^ala sem ga. Na licu se mu je zale- sketala solza, solza bolečine. Prijela sem ga za drugo roko in gledala sva si v oči. Na- smehnila sem se in on mi je nasmeh vrnil. Pobožal me je po licu in tiho rekel: »Vesel sem, da me razumeš... Ker te imam rad.« Bila sem presrečna. Hotela sem, da se ta trenutek ne bi nikoli končal. Objela sva se, začutila sem njegovo srce, ki je močno bilo. Skrila sva se na ladjo, kjer me je strastno poljubil. Iskal je moje prsi. Odpel mi je gvmabe na srajci in jaz sem se slekla. Zgodilo se je tisto, kar sem si že dolgo želela. Vedela sem, da bi to lahko imelo posledice, ven- dar sem Matjaža tako ljubi- la, da bi zanj lahko naredila vse. Ko sva ležala objeta na tleh, sem dahnila: »Rada te imam.« Bistro Gaj - Jožica Gajšek v Marketu Lipa v štorah vas vljudno vabi, da ga obiščete. Nudijo vain: - sladoled - sadno kupo - banana split - ledeno kavo in vse vrste pijač. Odprto vsak dan od 7.30-21.30, nedelja od 7.30-12.00 Telefon 771-044. Vabljeni!_ Simon is bacic! Sicer se je vrnil že v prejš- nji oddaji, ampak Teen- press je prejšnji četrtek od- padel. Nismo ga napisali. Ti- sti, ki bi ga moral, je na to nanu-eč pozabil... Ampak, večino stvari je mogoče odpustiti, zato od- puščamo tudi to. Glavno je, da smo spet (skoraj; manjka še Nena) v stari zasedbi, da spet družno plujemo po ra- dijskih vodah in da upamo. da bomo jeseni zares zaštar- tali z novim konceptom od- daje. In kako je bilo v soboto? Pogovarjali smo se o knji- gah, ki so, kot smo ugotovili, za večino naših poslušalcev ne španska, temveč zadnja kitajska vas. Nad to ugotovitvijo nismo bili ravno najbolj navdušeni, zato smo se odločili, da vam bomo (če že sami ničesar ne preberete) jeseni začeli knji- ge predstavljati mi. Saj ne, da se gremo kakšne literarne kritike, ampak ob Petih in Zvestih in oh in sploh prija- teljih smo pa kljub vsemu prebrali še kaj. In, zapomni- te si, da je bilo napisanih mnogo knjig, ki niso ne Ča- sovni stroj in ne Iliada, tem- več nekaj vmes. In sploh nič ne škodi, če se kdaj poglobite tudi v svet belega papirja s črnimi črkami. Vsaj posku- site, prosim! NINA M. Pink Floyd Wish You Were Here So so you think you can tell Heaven from hell blue skies from pain Can you tell a green field From a cold steel rail A smile from a veil Do you think you can tell? And did they get you to trade your heroes for ghosts Hot ashes from trees or air for a cool breeze Cold comfort for change And did you exchange a walk on part in the war for a lead role in a cage How I wish, how I wish you were here We're just two lost souls Wimming in a fish bowl, year after year Runing over the same all ground What have we found the same all fears Wish you were here Z NT&RC V Gardaland Izžrebanci za izlet v Gardaland so: Svetlana Kruleč, Klane 86/a, Dobrna; Marjeta Sajtl, Tevče 28, Laško; Brigita Lesjak, Gorica 34, Gorica pri Slivnici. Št. 30 - 29. julij 1993 25 Lada, novo skladišče in rezervni deli Ljubljansko podjetje Lada yVvto, skoraj novopečeni za- stopnik ruske Lade oziroma sistema VAZ, je v ljubljan- skem BTC odprlo novo skla- dišče rezervnih delov. Na približno 2.000 kvadrat- liiih metrih bodo računalniško luredili nekako 3.600 pozicij I rezervnih delov. To pomeni, da ' bodo imeli na zalogi večino re- zervnih delov za tiste avtomo- bile, ki gredo najbolje v pro- met. Še bolj pomembna je na- poved, da utegnejo biti rezerv- ni deli zaradi novega skladišča in urejenega sistema cenejši, kajti tudi pri Ladi Avto priz- navajo, da so bile cene skoraj izjemno visoke. In sploh ni sporno, da spadajo lade na slo- venskem trgu med najcenejše avtomobile nasploh. Lada Av- to je ob tem zelo zadovoljna z dosedanjo prodajo, kajti po- stajajo drugi najuspešnejši prodajalec tujih avtomobilov pri nas - takoj za češko Škodo. Tudi nedavno sprejeti odlok vlade o vezavi uvoza z izvozom jih - tako pravijo - ne bo prav bistveno prizadel, kajti v okvi- ru kooperacij skega sodelova- nja je njihov izvoz vrednostno vendarle precej cenejši kot uvoz. Torej bo šlo vsaj nekate- rim tudi v prihodnje dokaj do- bro. Lepo. Na sliki: lada sa- mara. Veliko avtomobilskih novosti na lAA V nemškem Frankfurtu bo od 9. pa do 19. septembra le- tošnji, sicer že 55. mednarodni avtomobilski salon, ki ga Nemci označujejo s kraticami lAA. Nedvomno gre za eno najpo- membnejših avtomobilskih prireditev nasploh, nekaj, če- isar ne zamudi niti ena po- I membnejša avtomobilska to- varna na zemeljski obli. Letos se bodo avtomobilom pridru- I žili še motocikli, tovornjaki in druga gospodarska vozila, pa v okviru iste prireditve raz- stavljajo v Hannovru. Letos se bo v Frankfurtu pojavilo kar 37 držav, na ogled pa bo 1.300 avtomobilov in več kot 50 av- tomobilskih novosti. Z Japon- ske prihajajo vesti, da bodo ja- ponske avtomobilske tovarne skoraj večino svojih najpo- membnejših novosti, ki so jih nameravale razstaviti na no- vembrskem salonu v Tokiu, pokazale že v nemškem fi- nančnem središču. Omenjena prireditev, ki bo letos v zna- menju prijazne avtomobilske industrije (približno takšno je tudi geslo), po svoje dokazuje izjemno vitalnost te gospodar- ske dejavnosti, ki ji letos ne gre posebej dobro. Zato tudi toliko napovedanih novosti ali povedano malce drugače: kuj avtomobilsko pločevino tudi tedaj, ko se prodajne krivulje upogibajo navzdol. Mercedes spremenil avtomobile razreda E Stuttgartski Mercedes Benz ima vsaj letos kar dovolj razlo- gov za zaskrbljenost, kajti po- datki o prodaji avtomobilov dokazujejo, da so časi res ne- ugodni. Tudi primerjava z velikim domačim tekmecem, to je munchenskim BMW, kaže, da je zaostajanje dovolj očitno. Čeprav zaradi tega tolikšno skrb namenjajo nedavno pred- stavljeni seriji C - in dejstvo je, da tolikšne medijske odmev- nosti ne doživi prav vsak avto- mobilski prvorojenec - potem je nekaj manjše pozornosti de- ležen obnovljeni razred E. Ob- nova je v tem primeru vendar- le neustrezna beseda, kajti ra- zred E, v katerem ločijo med limuzino, kupejem, kabriole- tom in karavanom ali mode- lom T, je doživel enajst kirur- ških popravkov. Nova serija oziroma razred E se od prejš- njega razlikuje po drugačni prednji maski, zvezda je po novem na motornem pokrovu in ne na kromirani maski, ste- kla smerokazov so bela, za do- plačilo si je moč omisliti avto- matsko prilagodljivo notranje ogledalo, odbijači so v barvi karoserije, novi so tudi dizel- ski motorji s po štirimi ventili na valj (E 250 in 300 dizel), medtem ko sta kabrioletski iz- vedenki dve, in sicer E 220 in E 320. Pod črto je tako kar 28 različic razreda E, pri čemer so lahko v Stuttgartu z dose- danjo prodajo serije W 124 (to- varniška oznaka) zelo zado- voljni, kajti po cestah se vozi več kot dva milijona teh avto- mobilov. In če dodamo še to, da ljubljanski AC Intercar kot uradni zastopnik ponuja sko- raj vse, kar je sicer na voljo v E razredu, je to tudi dovolj. Na sliki: obnovljeni mercedes razreda E. Avtomobili v Evropski skupnosti Za določanje avtomobilske razvitosti na splošno uporab- ljajo različna merila, najpogo- steje pa število vozil na tisoč prebivalcev. Po tej statistiki je v ES pred vsemi Nemčija, kjer pride na 1000 prebivalcev 481 avtomobilov. Sledi Luksemburg s 477 av- tomobili na 1000 prebivalcev, na tretjem mestu pa je Italija (470 avtomobilov). Povsem za- daj so seveda Irci (226) ter Portugalci (259) in Španci (289). Seveda pa ta statistika nič ne pove o starosti oziroma kvaliteti voznega parka, kar pa je gotovo prav tako po- membno. Če bi naredili po- dobno statistiko za vzhodnoe- vropske države, bi bilo to prav zanimivo. Toda jasno je, da bi se Slovenija dobro odrezala - tako v konkurenci znotraj kot tudi zimaj ES. Dva dizelska motorja za peugeot 306 Francoski Peugeot, ki sku- paj s Citroenom tvori franco- sko avtomobilsko gnipacijo PSA, pripravlja za letošno je- sen dve novosti. Letos pred- stavljeni 306 bo namreč na vo- ljo tudi z dvema dizelskima motorjema. Štirivaljnik z gibno prostor- nino 1,9-litra bo zmogel naj- več 64 KM, najvišja hitrost pa bo 162 km/h, medtem ko bo dizelski agregat, oplemeniten s turbinskim polnilnikom, po- nujal 90 KM, najvišja hitrost pa bo 180 km/h. S tema dvem novima motorjema se bo po- nudba motornih različic pe- ugeota 306 razširila na skupno pet izvedenk, medtem ko naj bi prihodnjo pomlad začeli prodajati tudi 306 z 1,8-litr- skim bencinskim motorjem in štiristopenjsko avtomatiko. Na letošnjem ženevskem avto- mobilskem salonu pa je fran- coski izdelovalec avtomobilov predstavil tudi trivratno karo- serijsko izvedenko peugeota 306. Subaru impreza za slovenski trg Japonski Subaru je po pre- cej dolgem obotavljanju ven- darle predstavil novo vozilo z imenom impreza. S tem vozilom se bo poskusil v razredu, kjer kraljuje oplova astra, pa Volkswagnov golf III, renault 19, citroen ZX in šte- vilna druga konkurenca. Im- preza je na voljo v dveh karo- serijskih različicah, in sicer kot štirivratna limuzina ter kot petvratni compact. Mne- nja o zunanji podobi ene in dkige različice bodo prav za- nimiva, vsekakor pa je res, da je dovolj scunosvoj compact. Zadek je namreč prijetno obel, vendar zaokrožen na izviren način. Prav ta izvirnost pa se utegne nekaterim zdeti po- vsem neprimerna ali celo ne- navadna. Limuzina ali compact sta ob tem na voljo s pogonom na prednji kolesni par ali s stal- nim štirikolesnim pogonom. Subaru ima pri slednjem obilo izkušenj, zato je zanimivo, da loči med dvema oblikama šti-. rikolesnega pogona. Ko gre za ročni petstopenjski menjalnik, opravlja delitev moči med prednjo in zadnjo osjo viskoz- ni sredinski diferencial, pri avtomatskem štiristopenjskem menjalniku pa je vse prepuš- čeno elektroniki. Ta deli mo- torno moč tako, kot ji nareku- jejo oziroma sporočajo senzor- ji, ki preko koles ugotavljajo spolzkost cestne p>odlage. Mo- torja sta dva, in sicer s pro- stornino 1,6 in. 1,8-litra, oba bokserja s po štirimi ventili na valj in osrednjo postavljeno vžigalno svečko. Šibkejši zmo- re 66kW/90 KM pri 5.600 vrt- ljajih v minuti, zmogljivejši pa 76 kW/103 KM pri prav tako 5.600 vrtljajih v minuti. Ljub- ljanski Industrijaimport, za- stopnik Subaruja, ponuja pet izvedenk impreze glede na obliko, motor, opremo in vrsto pogona. Različice s stalnim štirikolesnim pogonom so na voljo takoj, na -vse drugo je treba malenkost počakati. Ma- loprodajne cene nekaterih iz- vedenk impreze pa so: limuzi- na GL/BX 2 WD 1,6 2.346.177 tolarjev, compact GL/BX 2 WD 1,6 2.409.343 tolarjev in compact GL/BX 4 WD 1,8 2.762.142 tolarjev. Na sUki: subaru impreza compact. BORZA GEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je ta teden ostal na počitniški ravni. Na njem se je zbralo okoli 700 vozil, prodalo pa se jih je nekaj več kot 30. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. NOVO! NOVO! Novosti za vaše jeklene konjičke ni nikoli dovolj. V podjetju AVTO ČATER, ZAGRAD 73, CEUE vam poleg kleparskih uslug in popravil invalidskih pripo- močkov ponuja novost: VSE VRSTE IZPUŠNIH CE- VI (2x dekapirane ali alumini- rane) z brezplačno montažo. Telefon: 28-476. Št. 30 - 29. julij 1993 26 DEŽURSTVA TRGOVIN Celje Potrošnikova samopostrež- na trgovina Soča v Stanetovi 14 in diskont na Cankarjevi 1 sta ob sobotah odprta do 17.. ure, slednji je odprt tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah so od Potrošnikovih trgovin od 7.30 do 11. ure od- prte naslednje prodajalne: ži- vilski oddelek v blagovnici Nova vas, marketi na Ljub- ljanski cesti. Dolgem polju. Zgornji Hudinji, Vojniku, Što- rah in na Ostrožnem, samopo- strežne trgovine v Gaberjah, Pod gradom, Tmovljah, Te- harjah, Frankolovem, na Sve- tini, na Ljubečni, Polulah, v Šmartnem v Rožni dolini, Škofji vasi in Novi cerkvi ter stojnica na celjski tržnici. Ob nedeljah je odprt tudi kiosk pri celjski bolnišnici in sicer od 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprte pro- dajalne kruha Štručko, Ado in Pekarno v Štorah ob sobotah od 7. do 13. ure, Štručka je od- prta tudi od nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji pa ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ki je odprta ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so ob sobotah od 7.30 do 15. ure odprte samopostrežne trgovi- ne: Center, Rio, Otok, Vogla j- na, Logarska, Sedmica, Soli- darnost in Ložnica. Nakupni center Lava je odprt od 7. do 15. ure. Samopostrežna trgovi- na Savica je odprta od 7.30 do 17. ure. Ob nedeljah pa je de- lovni čas Centrovih prodajaln naslednji: od 7. do 11. ure je odprta samopostrežna trgovi- na Ložnica, Solidarnost od 7.30 do 11. in Otok od 8. do 11.30 ure. Ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 7. do 11. ure vam je na voljo celjska tržnica. Poleg celjske tržnice v Rim- Ijanki na Savinovi 3 je vsako soboto od 6. do 13. ure in nede- ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe- karna in Mesnica Prekoršek iz Vojnika. V Vojniku pa je nji- hova Mesnica odprta od 7. do 12. ure. Vsak dan je od 7.3do 23. ure odprta trgovina Drag- stor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki ulici vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob ne- deljah in praznikih od 8. do 22. ure, trgovina Plemič Te- harje - sobote od 7.do 14. ure, nedelje od 8. do 11. ure, trgovi- na Figec Štore - sobote od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 12., trgovina Mini shop Jereb Teharje ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure, mini market Čebelica v Novi vasi ob sobotah in ne- deljah od 8. do 21. ure, Skan market na Mariborski 181 v Celju ob sobotah od 7. do 22. in ob nedeljah od 8. do 22. ure, odprta pa je tudi trgo- vina Nadi v Šmarjeti pri Celju in sicer vsak dan od 8. do 20. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob sobo- tah odprta tudi Mercatorjeva trgovina na Hudinji, kupujete pa lahko tudi v trgovskem po- djetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju in sicer ob sobo- tah od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debru in Market Živila v Rimskih Toplicah in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure. Odprta je trgovi- na Rogač pri železniški postaji ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure. Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odprta trgovina z mešanim blagom Kocman, na Vrhu tr- govina Deželak ob sobotah od 8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa od 9.doli.ure ter v Rimskih Toplicah trgovina Marjeta in sicer ob sobotah od 7. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 12. ure. Šentjur Ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 ure je odprta Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živil- ski oddelek Blagovnice Resev- na, prodajalne Lipe Šentjur so ob sobotah odprte od 7. do 12. ure, ob nedeljah pa proda- jalne v Gorici pri Slivnici, Pre- vorju in Loki pri Žusmu od 9. do 12. ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13. ure in na Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure. Odprta je prodajalna Močnik v Vrbnem pri Šentjurju v so- boto od 8. do 17. ure, ob nede- ljah pa od 8. do 12.30. Žalec Trgovska družba Savinjski magazin Žalec ima ob n^e- Ijah od 8. do 12. ure odprte na- slednje trgovine: blagovnice Savinjka Žalec, Šempeter, Polzela in Prebold ter samopo- strežbe Cankarjeva Žalec, Vransko, Pirešica, Liboje in Tabor. Trgovina RR je ob so- botah in nedeljah odprta non- stop od 7. do 22. ure, market Eni ob sobotah od 8. do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure, Potrošnikova po- slovalnica Marelica v Prebol- du ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Minimarket Špela v ulici Florjana Pohlina 3 v Žalcu ob sobotah od 7. do 17.ure in ob nedeljah od 8. do 12., prodajalna Gala v Šempe- tru v Savinjski dolini ob sobo- tah od 8. do 13. ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ob sobotah od 7.30 do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure je odprta tudi sa- mopostrežna trgovina in bife Kmetijske zadruge Petrovče. Velenje v tem mesecu je odprta tr- govina Era - Nežka na Cankar- jevi 2 in sicer ob sobotah od 7. do 19. ure. Ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Odprta je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ki je ob sobotah odprta od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Mozirje Ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure je dežurna Blagovnica Savinja na Trgu osvobodilne fronte 3. Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah sta odprta Mencov Market ob so- botah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ter Diskont Dravinjskega doma ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni tr- govini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Sloven- skih Konjicah. Odprt je tudi živilski oddelek v blagovnici Vitanje in sicer ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah so vse posloval- nice Jelše Šmarje odprte do 12. ure, ob nedeljah pa so de- žurne naslednje: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar- ket Podčetrtek od 8. do 11. ure in Atomska vas od 8. do 12. ure. Market Lipa Šmarje je ob sobotah odprt od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.. V Rogaški Slatini je vsako nedeljo od 8. do 11. ure izme- nično odprt Market Ratanska vas ali Prehrana, prav tako pa so odprti gostinski obrati Grad Rogatec in Hram v Šmarju pri Jelšah. DEŽURSTVA LEKARN CELJE: Redni delovni čas Lekarne na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobo- tah od 7. do 13., od 13. ure da- lje v soboto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizira- no neprekinjeno dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Redni delovni čas lekarne je od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. LAŠKO: Lekarna je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Redni delovni čas je od 7. do 19. ure, ob sobo- tah pa je lekarna odprta od 7. do 12. ure. ŠMARJE PRI JELŠAH: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 18.30 ure, ob so- botah od 7.30 do 13. ure. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno de- žurstvo. Telefon 754-522. SLOVENSKE KONJICE je med tednom odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob so- botah od 7.30 do 13. ure, ob nedeljah pa redno dežurstvo traja od 9. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa imajo organizi- rano dežurstvo, z enoumo pre- kinitvijo od 12. do 13. ure. ŽALEC: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo pa je lekarna dežurna od 8. do 11. ure. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežur- stvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah,. nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 ali 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: V Mozirju je organizi- rano redno ambulantno delo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambu- lanti in sicer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Na- zarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mo- zirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure da- lje do 7. ure zjutraj organizira- no nočno dežurstvo. Dežurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežurna služba tudi v Bistrici ob Sotli, Koz- jem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni ambulantni de- lovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, neprekinjeno de- žurstvo pa je organizirano od 15. do 7.30 ure naslednjega dne. Telefon 711-251. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo je med vikendom organizirano tudi od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odpr- ta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. Bu^Hi Šentjur pri Celju Poročili so se Anton GRAC NAR in Branka JANČIČ oba i Štor, Erih POLŠAK iz Hrastj in Matejka KRAMPRŠEK i Zgornjega Tinskega ter Dark KOVAČIČ iz Kamena in Saš HORVAT iz Vrbnega. Velenje Poročili so se: Marjan VER ZELAK iz Velikega vrha i Rozalija JELEN iz Ponikve pi Žalcu, Boris DELOPST in Ci rila ZAGRADIŠNIK oba i Topolšice. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Anton LISE( in Cvetka ZABUKOVŠEK obi iz Bohovega pri Ponikvi te Janko ULCNIK iz Križan vrh; in Tanja ČERNELČ iz Polji pri Bistrici. SMRTI Šentjur pri Celju Umrl je Martin VIZJAK 7! let iz Šentjurja. Šmarje pri Jelšah Umrl je: Janez BELINA, 8i let iz Golobinjeka ob Sotli. Velenje Umrli so: Barbara SUŠEČ 73 let iz Slovenj Gradca, Mari ja SKORNŠEK, 81 let iz Ravii Ivan REZONICNIK, 65 let i Belih vod in Franc VOVŠEK 74 let iz Starega trga. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska eimbulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 1. avgusta bo dežurala dr. vet. med. Marija Rup, telefon 831-017, od 2. avgusta dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841- 769. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Danes, v četrtek, 29. julija dežura dr. vet. med. Janez Hrovat, telefon 27-695. Od petka, 30. julija do četrtka, 5. julija pa bo dežural dr. vet. med. Franci Zapušek, telefon 741-935. POLZELA, tovarna noga- vic je vodilni proizvajalec ženskih, moških in otro- ških nogavic iz najkako- vostnejših materialov. Nogavice odlikujejo zani- mivi vzorci in pestra pale- ta modnih barv. Vzgojnoizobraževalni javni zavod Osnovna šola Antona Aškerca Velenje, Jenkova 2 objavlja prosto delovno mesto - učitelja angleškega jezika s polnim delovnim časom, za določen čas od 1. 9.1993 do 31. 8. 1994, lahko tudi absolvent. Prijave na zgornji naslov, do zasedbe delovnega mesta. Št. 30 - 29. julij 1993 271 Št. 30 - 29. julij 1993 128 Št. 30 - 29. julij 1993 29 Št. 30 - 29. julij 1993 30 Št. 30 - 29. julij 1993 SI Št. 30 - 29. julij 1993 32 Občlnarjl na dopustu Na mozirski občini so v preteklem času preživeli očitno veliko razburljivih dni. Uslužbenci in vsi ostali so ši privoščili kar kolektivni dopust. Da popravljajo elek- trično napeljavo, je postran- ska zadeva... Avtomobili mečejo direktorje Po mozirski občini krožijo trditve, da Gostinsko podjet- je Turist nima več svojega direktorja. Kako in zakaj še ne vemo. Pa ne, da je na me- njavo vplivalo, ker seje bivši direktor Turista poleg turi- stičnih obveznosti ukvarjal tudi z reševalnimi avtomo- bili? Najprej takole,... Začetek slovesnosti ob ju- bileju gasilcev s Planine pri Sevnici je takole spokojno spremljal tudi predsednik šentjurske občinske vlade Ladislav Grdina, ki je na trenutke — kot bi rekel dedek Bedenko — malce zlezel vase in razmislil pod kožo... .. .potem pa takole! »Pa kaj bi se človek sekirah V avoje, ce gre za najvišjo občinsko oblast, pa lahko tud malce zakinkava,« je bilo jasno videti n^aj minut kasneje, ko se je Grdini na taist slovesnosti pridružil tudi župan Jurij Malovrh. Brez alternative Ne, nikar se ne prestrašiU Slovenski krščanski demo krati niti slučajno ne podpi rajo pobud o možnosti skle panja zakonskih zvez isto spolnih partnerjev. Ne Pe terle, ne Bizjak - nobeden Ti nevesta, šopka, ki ju stiskat, v naročju, sta le izraz nakld njenosti Celjanov... Le kaj bi ljudje počeli, če ne bi bilo seksa. Verjetno bi bil en velik dolgčas. Saj bi se pogovarjali o samih resnih stvareh. Seks je tudi na prvem mestu med poslanimi šalami in očitno se jim tudi najraje nasmejemo. Največ glasov ste prejšnji teden pr^isali šali Radio, ki jo je zabeležila Marjeta Žele iz Celja. Še enkrat jo objavljamo in verjame- mo, da se boste nasmejali tudi tokrat. Za nagrado pa smo izžrebali še Nado Pepel iz Tabora 56a. In nikar ne pozabite pokukati v najnovej- šo Petico, kjer se še enkrat spominjamo sre- čanja na Kalobju, objavljeni pa so že tudi novi potniki za naš naslednji izlet. Šala tedna Radio Micka in Franci se srečata v Šmarju. Franci začne piha- ti Micki na dušo in jo boža po prsih. Micka vpraša Francija: »Kaj pa delaš?« Franci odgovori: »Radijsko postajo Lon- don iščem.« On nadaljuje svoje delo in se kar naprej z roko sprehaja po Mickinih pr- sih. Pa Micka spet vpraša: »Ja Franci, kaj pa delaš?« »Saj sem ti rekel, da radio Lon- don iščem.« Micka pa gre z roko pri Franci- ju malo nižje, pa reče: »Oh Franci, s to anteno še Radia Šmarje ne boš dobil Nepotrebna zavist v kupeju je sedel mlad moški, njemu na- sproti pa očarljiva mladenka, ki je držala v naročju mladega psa. Pogovor je stekel in mladenič je dejal: »Želel bi biti na mestu vašega psa.« »Nikar si ne želite tega! Peljem ga v vete- rinarju, da mu odreže jajčka in rep.« Na cesti Cestar z lopato pobi je polža. Ob njem se ustavi kolesar in ga vpraša: »Zakaj pobijate polža?« Cestar: »Jezi me, ker me že ves teden zasleduje.« Kmet In študent v poletni vročini se skupaj v kupeju na vlaku peljeta kmet in študent. Ko se študent muči, da bi odprl okno, pristopi k njemu kmet in okno je v trenutku odprto. Kmet mu pravi: »Veš, tudi v rokah moraš nekaj imeti, ne samo v glavi!« Študent nekaj časa razmišlja nato pa pri- stopi k zasilni zavori in se dela, kot da ne more potegniti Zopet pristopi kmet in potege. Kmalu zatem vlak obstane in se pojavi sprevodnik s policistom. »Kdo je to storil?« vpraša policist Štu- dent pokaže na kmeta in mu pravi: »Pa tudi v glavi moraš nekaj imeti, ne samo v rokah.« Ljubezen Katehet pri verouku: »Otroci, kdo mi zna povedati, kakšna je razlika med rad in lju- biti?« Peter dvigne roko in odgovori: »Moje starše imam rad, hrenovke in >pomfri< pa ljubim!« Neprosvetljenost Sedemnajstletna Marija vpraša mamo: »Kdo dobi otroka, ali tisti, ki je spodaj ali tisti, ki je zgoraj?« »Jasno hčerka, tisti, ki je spodaj.« »Ha, ha, potem je včeraj nastradal Polde in ne jaz.« Pomoč Moški glas pokliče po telefonu: »Halo, halo, pridite moja tašča hoče skočiti skozi okno!« »Oprostite, ampak klicali ste napačno številko, jaz sem mizar!« »Ne, ne, prav vas hočem! Okno se noče odpreti!« Šale so prispevali; Irena KRAMPRŠEK iz Lo- ke pri Zusmu, Ivan-Slavc LEBEN iz Celja, Viktorija TOVORNIK iz Dobja pri Planini, Cvetka LESKOVŠEK iz Gorice pri Slivnici, Gabrijela RORIČ iz Celja in Milena BUKOV- ŠEK iz Kalobja. NAJ MUZIKANTI POVEDO Jo Je že iz ovinka kušnu V okolici Dramelj so se fantje večkrat skupaj vzeli in prišli zapet ženinu in nevesti na poročno noč. In če ni bil kot muzikant na tisti gostiji, je bil zanesljivo kot podoglar zraven Kukovičev Anzek. Najprej so tri zapeli, potem pa nagovarja- li: »Bog živi ženina in nevesto« in trikrat zajuckali. Tudi manj pomembne so nagovo- rili, vendar za njih so le enkrat jucknili. Ko so nagovorili kuharice, so podoglarji zaki- kirikali, pri muzikantih se je slišal le »fr, fr, fr...«, najbolj pa je odmevalo, ko so nago- vorili vse nepovabljene, torej tudi podoglar- je. Hišni starešina je za njih našel prostor največkrat zunaj ali v veži, dovolil pa je, da so enkrat tudi v hiši zaplesali. Za muzikante so fantje zunaj zbrali denar in ga poskrili v »pacienta«, običajno je bil to Anzek, ki so ga na nosilih prinesli v hišo. Zdravnik-mu- zikant je pacienta pregledal in če je le-ta zavpil »boli«, je pomenilo, da je tam denar. »Na večih koncih so bile takšne bolečine in kot izkušen podoglar, pa tudi muzikant, sem vedel kam ga skriti, da nam je potem še kaj ostalo za gostilno. Ce sem igral na gostiji, sem vedno podku- pil kakšnega otroka, da mi je povedal, če prihaja kakšen nov gost. Vsakega smo z glasbo prestregli, četudi smo od hrane vstali, samo da je padlo kaj v žep. Spremlja- li smo jih tudi pri odhodu. Enkrat, ko sta se ženila domačinka iz Oplotnice in ženin iz Avstrije, smo goste pričakali že na meji. Nek avstrijski marš smo zaigrali in ženinov oče mi je takoj >pripopal< 2000 šilingov. Ko pa smo prišli na domačijo, je stara mat sedela pred vrati s pletarjem in vsak je mo- ral prispevati za muzikanta. Tako smo po- tem igrali, da se je slišalo daleč naokoli in ljudje, ki so se vračali z neke veselice, so se potem še pri nas ustavili. Mati pa je še vedno sedela s pletarjem in morte si mislit, da sem takrat zaslužil za več kot dve meseč- ni plači. Ampak, garali pa smo in spomnim se, da sem imel od baritona tako zatečene ustnice, da sem ženo ob prihodu domov, lahko cmoknil že od prvega ovinka sem. Je mislila, da so me ose napadle. Včasih sva veliko nastopala s Celjskim Poldekom in običajno sva ves teden študira- la program, pred nastopom dva, tri kozarč- ke dol ruknila, madona, potem pa sva vse kaj drugega govorila in igrala. Jezik se na- Ena Iz Anzekovega rokava Tršica je v šoli vprašala Anzeka, če ve kje je Afrika? Odgovor je imel že pripravljen] »Ne more biti daleč, saj večkrat vidim črn- ca, ki se z biciklom vozi v Štore na delo.« ma je tako razvezal, da so ljudje crkavali oJ smeha. Zelo rad sem se tudi v kakšno bab(j oblekel in enkrat sem nekega moškega tak^ >razrajcal<, da se je kar tresel. Takoj me j^ povabil ven. Seveda sem šel, ampak sanii kot lucifer, saj sem vedel, da gre zaresj S Slavkom Šabcem sva imela pripravljen program za vaš piknik v Kalobju, kjer naj bi zaplesala, jaz kot ženska, on kot pijani mui zikant. Pa se nama je naredila ta nerodnost da sem se jaz preveč vživel v njegovo vloga že dan prej in zares mi je bilo slabo. Veste, smo ledik stan obhajali, pa tiste transfuzije s pletenko... Obljubljam, da bom do na- slednjega srečanja popolnoma zdrav in se šd kaj pogovorimo.« EDI MASNECl Kupon Najbolj sem se nasmejal šali:. Moj naslov:. Št. 30 - 29. julij 1993