l'koletarec je delavski list za misleče čitateije
PROLETAREC
<.la»ilo JugoNloittDske Socialistíene Zveze in Prosvetne Matice
official organ of j. s. f. and its educational bureau
¿T. — NO. 1756
-tf. M. 4. 1907 »I IM ».t «Iti« M	«»t. r Ik. A«* -	-
CHICAGO, ILL., 7. MAJA (May 7), 1941.
j^ubliahed Weekly «t 2301 S. Lawndale Ave.
LETO—VOL. XXXVI.
Ali je Sov. Unija
vsled nacijskih zmag v skrbeh?
Url DEMOKRACIJE ZA STALINOVO TOMOČ SE NE BODO URESNIČILI. — UKRAJINA SE V NAČRTU NEMŠKEGA "ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA'
H
letošnji prvi maj so v Sovjetski Uniji praznovali v znamenju gesla, "Slava Staliiki, ki nas je obvaroval vojne!"
A ob enem je iz raznih notic v sovjetskem tisku razvidno, da se vojna v Evropi ne razvija tako kakor bi bilo po sodu režimu v Moskvi.
Hitler zopet napadan
Pričakoval je menda, da se bo Nemčija utrudila ali pa celo izčrpala predno bi mogla postati Rusiji nevarna. A dogodilo se je, da je sedaj jačja v vsakem oziru kot pa je bila mese-ea avgusta 1939, ko je sklenila pakt prijateljstva z vlado v Moskvi. Da je začelo merodaj-ne kroge v Rusiji skrbeti pred nevarnostjo nemške invazije, je razvidno iz tega, da so komunistični listi izven Rusije spet začeli napadati Hitlerja, docim so do nedavna mlatili samo po Angliji. A v Sovjetski Uniji ne sme pisati žaljivo o Nemčiji ali njenemu firerju noben časopis.
Nepojasnjena prepoved
Nemški napad na Jugoslavijo ni bil v sovjetskem tisku prav nič kritiziran, pač pa le Bolgarija ln Madžarska, ko sta udarili po Jugoslaviji šele ko jima je Nemčija dovolila.
Ko pa je sovjetska vlada koncem aprila to leto vodstvu svojih železnic naročila, da se ne pme preko Rusije nič več prevažati municije iz ene v drugo deželo, so nekateri to smatrali za potezo proti Nemčiji. A drugi trdijo, da je ta odlok udarec najbolj za Turčijo, ki ima velika naročila v muni-cijskih tovarnah na Švedskem, pa jrh sedaj vsled ruske prepovedi ne bo mogla dobiti.
Nemčija je dobila mnogo vojnega materijala, rafinirane-tfa olja za aeroplane in raznih kovin iz Amerike preko sibirske železnice. Vlak za vlakom je sel po nji z materijalom v Nemčijo in nazaj pa z nemško m uničijo za Japonsko. Nemci imajo raznih stvari v izobilju, na primer orožja, ki so ga vzeli poraženim deželam, manjka pa jim kovin, živil in olja. Dova-žanje tega blaga Nemčiji ipre-ko Rusije vlada v Moskvi ni prepovedala. Njen ukrep glede prevažanje municije je torej nepojasnjen, ker zadene ne le Nemčijo nego dežele kakor je Turčija, katera je vsa ta leta v prijateljstvu z Rusijo.
Tajni nameni
Mnogi v Zed. državah in v Angliji menijo, da delata Stalin in Hitler še vedno sporazumno. Sumijo, da imata tajen dogovor za razdelitev Male Azije, kakor sta ga imela glede Poljske, baltskih dežel in Ru-munije.
Drugi dvomijo, da sta Berlin in Moskva še v zaupnih odno-šajih. Tolmačijo, da se Hitler obnaša kot da se Rusije čisto nič ne boji. V dokaz navajajo njegovo osvojitev Balkana in prodiranje nacijskega vpliva v Sredozemlje in v Malo Azijo.
Ko se je sedanja vojna pričela, je bila Rusija gospodarica Ornega morja in zaveznica ter zaščitnica Turčije. .
Sedaj je Nemčija prvič v zgodovini mogočna sila tudi v črnem morju in to po zaslugi, ali pa po nerodnosti Rusije, ki mirno gleda, kako Nemčija kuje obroč okrog nje.
Ali je Rusija ukan jena 7
Precej poznavalcev «položaja tolmači, da je Hitler Rusijo prav pretkano ukani!.' V svoji dalekovidnosti si je zamislil, da bi bilo zanj nevarno zapleeti se v vojno z Anglijo, Francijo in Rusijo hkrati, pa je poslal leta 1939 zaupnika k Stalinu in mu v bistvu dejal: Arvglija želi, da se tvoja in Hitlerjeva armada uničita druga drugo. Hitler je za nov red, v kakršnem bo mesto tudi za Rusijo, ne pa >.a Anglijo. Torej ali ni za Rusijo pametnejše, da sklene prijateljstvo s Hitlerjem in žanje sadove njegovih zmag, ne da bi ji bilo treba v vojno? In če bo Šla v vojno na strani Anglije, bo morala le braniti, ne pa jemati. Ako pa sklene sporazum s Hitlerjem, bo jemala, kakor se bomo domenili.
Pogodili so se in zgodilo se je tako.
Toda v tem procesu se je izkazalo, da so ruske pridobitve neznatne v primeri s Hitlerjevimi! Evropska industrija je v njegovih rokah. Vsa municij-ska industrija na kontinetu je •postala v dobrem letu vojne njegova posest. Sovjetska industrija je v primeri z industrijo ostale Evrope, ki jo kontrolirajo Nemci, malenkostna stvar. In pod Nemčijo je sedaj veliko več ljudi kakor pod Rusijo. Vrh tega so Nemci mehaniki, dočim so prebivalci Sovjetske Unije večinoma še zmerom mužiki. V sedanji vojni pa se je izkazalo, da odločuje v nji tehnika, ne pa število ali osebna fizična sila kmečkih ljudi.
Zaprti dohodi
Hitlerjeve zmaige imajo ofo enem za posledico, da je Rusija vsled njih sedaj bolj odrezana
(Nadaljevanje na 5. strani)
ItazkoMinje Slovenije
Glavni zjrtvi faiističnega imperializma v navalu na Jugoslavijo so Slovenci in Srbi. S Hrvati za enkrat postopata Mussolini in Hitler bolj z rokavicami, toda ako fasi-.cm ostane, bo udaril polagoma tudi po njih, kakor je prej po Cehih in Poljakih ter sedaj po Srbih.
Poročila iz Slovenije so zelo netočna. Oziroma jih iz Slovenije «ploh ni. Iz dosedaj znanih dogodkov je razvidno, da si je Mussolini vzel za mučenje okrog pol milijona Slovencev, na versajski konferenci pa jih je dobila Italija prvega pol milijona.
Ako to stanje ostane, bo pod Italijo blizu milijon Slovencev. Tudi Ljubljana je po tedanjem načrtu dodeljena Italiji.
Pod Hitlerja pa so prišli štajerski in koroški Slovenci ter nekaj kranjskih.
Prekmurje so vzeli Madžari.
Nekaj Belokrajine je baje dodeljene "neodvisni hrvatski državi".
V tej razkoaanoati bo kulturni razvoj aloventkega naroda popolnoma onemogočen. Tak je tudi namen vlade v Rimu in v Berlinu. Univerza v Ljubljani je ukinjena. Se celo arbako v Beogradu ao Nemci zaprli, češ, da Srbi ne potrebujejo kulture. Enako ao Nemci kaznovali Cehe, ko ao jim ukinili univerzo v Pragi
Hitler venomer oglaša, da je za nov red v Evropi. Toda kar počne, je le obnavljanje imperialističnih osvajanj v najogabnejših oblikah. S pod jarmi jen imi ljudatvi postopa okrutnejše kot pa so to počeli barbarski oavojevalci v starih čaaih.
Skušali bomo s pomočjo podtalnih z vez, ki jih imajo v Evropi ameriški Cehi, izvedeti, kaj ae godi v Sloveniji. Dotlej pa ae moramo zanašati le na to, kar je o teh krajih porečanega iz Berlina in Rima.
Zvišavanje mezde počasnejše kot pa naraščanje cen
Mnoge korporacije ao v minulih tednih zvišale mezdo po 5 do lOc na uro. Premogarjem je zvišana en dolar na dan. Njihov zaslužek, ako bodo delali stalno, bo znašal povprečno $35 na teden. A le malo jih je med njimi, ki so stalno zapo-1 aleni.
General Motora, ki je v sporu z unijo avtnih delavcev, je pripravljena zvišati mezdo po 2 do 5c na uro. Pravi, da bi to zneslo 15 milijonov dolarjev na leto. Unija zahteva lOc na uro več za vsakega delavca in pa | zaprto delavnico.
Vse večje jeklarske družbe so zvišale mezdo. Toda povprečen zaslpžek je vzlic temu nizek.
Vsa ta zvišanja bi imela kaj vrednosti le, ako se bi življen-ske potrebščine ter stanarina I ne višale hitreje kakor mezde.
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
Zvezna vlada si mora vsled delavskim družinam v Angliji, oboroževanja ter zalaganja ki so prizadete vsled nacijskih Anglije nabavljati veliko poso- napadov iz zraka. Veliko je ra-jil. Sedaj prodaja za dobavo fi- njenih in na tisoče je bilo ubi-nanc obrambne bonde (defense tih. Za zbrane vsote se tu naku
bonds). V ta namen so na razpolago tudi posebne hranilne znamke, v ceni od lOc do $5. S prodajanjem teh znamk in bondov se je pričelo 30. aprila.
V Chicagu. se je udeležilo prvomajske parade, ki se je vršila pod komunističnim vodstvom, samo kakih dva tisoč o-seb, ali manj kot kdaj prej. Najeli so pet godb, napisov je bilo mnogo, večinoma za mir in proti "imperialistični vojni", toda mase ni bilo. Tri sto petdeset policajev je bilo pripravljenih na pločnikih zadušiti "iz&rede', ako bi se dogodili. Pa niso imeli kaj početi. Tudi shodi zvečer so bili slabo obiskani. V Zed. državah bi lahko imeli delavsko politično gibanje, ki bi bilo inspiracija proletarijatu vsega sveta. A namesto tega sta se med maso obe stranki (C. P. in S. P.) popolnoma diskreditirale.
American Labor Gommittee to Aid British Labor je organizacija, ki deluje vzajemno z angleškimi unijami in njihovo delavsko stranko. V Illinoisu je načelnik tega odbora predsednik državne federacije unij A. F. of L. Reuben Sodemtrom. V teku je kampanja med unijami za zbiranje done kov v pomoč
puje živil, zdravstvenih pripomočkov, obleke in odeje.
Na Turčijo je padec Jugoslavije in zlom Grčije zelo porazno vplival. Ogrevanje za Anglijo se je v nji ohladilo, na zvezo z njo se je v Ankari pozabilo in v Berlinu se nadejajo, da ne bo dolgo, ko se bo Turčija odrekla zvezi z Anglijo in sklenila prijateljstvo z Nemčijo prostovljno, kakor ga je na primer Madžarska. Za bodočnost Sovjetske Unije to ne bo dobro.
Charles Lindbergh je resigni-ral kot rezevni častnik zvezne armade, ker ga je Roosevelt "razžalil", pa mu je vsled tega pod čast služiti pod njim. Mnogi so nato Lindbergha vprašali, ako je vrnil odlikovanje tudi Hitlerju, katerega je dobil od nacijskega firerja leta 1938, ko je bil pri .njemu na obisku. Ne, ni ga vrnil. Kajti Lindbergh se h udu je v svoji propagandi na Roosevelta, ne pa na Hitlerja. Slednjega obožuje in zatrjuje, da ga ne bo v tej vojni nihče premagal.
Wendell Willkie pravi, da bo glavno mesto vsega sveta po tej vojni bodisi Berlin ali pa Wash-
(Nadaljevanje na 4. strani).
Ali je Anglija res izgubili vojno?
V Zed. državah so prijatelji nacijev močno razširili vero, da je vnaka nadaljna podpora Angliji popolna izguba, kajti vojno je Velika Britanija že izgubila. Lahko se Hitlerju upira še pol leta, morda celo leto in dalj, toda le s pomočjo Zed. držav, toda vojna sreča ostane na nemški strani do konca.
Vzrok, da se to mnenje širi tudi med prijatelji Anglije, je, ker ji res slaba prede. Proti sebi ima vsled svoje imperialistične sestavine vedno več sovražnikov, ki pa ne vedo, da ko se otresejo Anglije, pridejo pod še vse hujši nacijski imperializem.
Vlada v Londonu še zatrjuje, da Anglija ne bo poražena, a dvom v njeno nepremagljivost se vendarle širi toliko, da je to velik udarec tudi na Roosevel-tovo vnanjo «politiko.
ALI JE UNIJA PREMOGARJEV ZMAGALA?
• a m m
Chimbo
Koncert Save
v NEDELJO 11. MAJA
v dvorani SNPJ.
(Citajte spored v tej številki )
Stavka premogarjev, ki je trajala blizu meiec dni, je do malega končana. Le še tu m tam aporazum z operatorji ni še sklenjen.
Nekateri kritiki pravijo, da bi bil John L. Lewis dobil za UMW vse te male koncesije tudi brez stavke.
Glavna m pravzaprav edina pridobitev za premogarje je zvišanje mezde $1.00 na dan. Druge koncesije, ki so jih dobili, so le teoretične veljave.
Vodstvo unije je imelo v boju za obnovitev pogodbe star problem. Družbe, ki unijo U. M. W. of A. priznavajo, so od nje še od nekdaj zahtevale, da naj uvede povsod enako mezdo in enake delovne razmere. Ce
pa bodo družbe, ki unije ne priznavajo, lahko dobile delavce za tretjino nižjo mezdo, kakor unijske, kako. naj potem kom-panije, ki ae ravnajo po pogodbi z UMW, tekmujejo s konkurenti?
To je bil temeljni vzrok, čemu je unija UMW po prejšnji vojni skoro do kraja propadla in še tam, kjer je bila priznana, je bila mezda premogarjev veliko prenizka za dostojno preživljanje.
V sedanjem sporu se je šlo zaradi premogovniških družb na jugu. Cemu naj bo mezda ondotnih premogarjev nišja? Mar zato, da juinjaške kompa-nije lahko prodajajo premog po nižji ceni in vzlic temu z
večjim dobičkom?
To so zahtevali vedeti operatorji s severa in John L. Lewis pa je s tem dobil nalogo, da izravna to razliko.
Uspelo mu je le deloma. O-peratorji na jugu so pristali v znatno zvišanje mezde bolj na Rooseveltov kakor pa na Le-wisov pritisk.
Ker je mezda na jugu za premogarje vzlic zvišanju $1 na dan še vedno nižja kakor na severu, se bodo pogajanja med družbami na jugu in UMW 12. maja začela znova, med tem pa se je z odobritvijo obeh spornih strank na apel predsednika Roosevelta minuli teden obnovil obrat v vseh rovih, z izjemo v revirjih, kjer spora
še ni bilp mogoče končati Med temi je^bil do zadnje sobote tudi Illinois.
Razlika v unijskih premogovnikih med jugom in severom v mezdi je bila do sedaj 40c na dan. Sedanje stališče UMW in operatorjev na severu je, da mora biti mezda povsod enaka, čemur pa se jug upira. Tam namreč plačujejo vse delavce po nitji lestvici kot pa je v veljavi po ostalih kra-jih Zed. držav. Unije AFL in CIO so potrošile v organizato-ričnih kampanjah še »totisoča-ke. da to konkurenčno zlorabljanje delavcev v industriji ter r rudnikih na jugu odpravijo, o tiroma ga izenačijo s onim v drugih krajih Sev. Amerike.
0SHODU VCHICAGU. KI SE JE VRŠIL POD FIRMO RELIFA ZA JUGOSLAVIJO
FRANK ZAITZ
Anglija potrebuje zdravnikov
Vsled silovitih bombnih napadov na angleška mesta je nastalo po vsem Angleškem pomanjkanje zdravnikov in bolničark. Iz Zed. držav se je priglasilo za službo v Angliji že nad 500 ameriških zdravnikov.
-1-
Ubežni kralj srečno utekel
Rumunski kralj Karol in njegova tovarišica Magda Lupe-scu sta se srečno iztaknila s Hitlerjevih klešč in dobila zavetje na Kubi.
<
Italija brez mesa
V Italiji si smejo privoščiti meso tudi bogataši samo še dva dni v tednu. Do 4. maja so si ga smeli nabaviti določene odmerke za tri dni v tednu. Revne družine pa ga nimajo niti ob nedeljah.
Ko je bil jugoslovanski poslanik v VVashingtonu dr. Konstantin Fotič od neke ameriške organizacije za pretresanje vnanjih zadev povabljen v Chicago za predavatelja, je bil o terry takoj obveščen jugoslovanski konzul v Chicagu Ca-brič. Izvršil je v.^e potrebno za publiciteto in o»b enem se posvetoval s svojimi somišljeniki med Srbi, Hrvati in Slovenci glede nasvetovanega javnega škoda, ki se naj bi vršil ob tej priliki za Jugoslovane.
Izbiranje firme
Nastalo je med njimi vprašanje, pod kakšnim imenom naj skličejo shod. Odločili so se, naj se oglaša pod imenom "Jugoslav War Relief Committees of Chicago." Slovenski reklamni letak za ta shod je bil tiskan pri Amerikanskem Slovencu. Odbor je imel pač pravico, da ga je naročil, ali pa dobil zastonj v katerikoli tiskarni. Toda v sklicevanju shodov in v političnih kampanj h je običaj, da rmajo oglaševalne tiskovine unijski znak. Tiskarna Ameri-kanskega Slovenca ga nima. Včasi se je posebno med naprednimi Slovenci unijsko načelo in unijski znak močno poudarjalo. Sedaj je to v listih pojenjalo, toliko bolj pa so aktivni v unijah —- posebno v novih, naši posamezni rojaki.
Fotič glavni govornik
Letak je nam torej pojasnil, da jugoslovanski relifni odbori v Chicagu sklicujejo v paviljon parka pivovarne Pilsen "veliki javni shod", ki se bo vršil v petek 2. maja ob 8. zvečer. Dalje, da bo "glavni govornik dr. Konstantin Fotič, Kraljevi Jugoslovanski poslanik v Wash-ingtonu".
Za ostale govornike je letak navedel Josipa Bazdariča, Vin-centa Cainkarja, Ivana Palan-dicha, Josipa Zalarja in profesorja Johna Zvetino.
Za Člane sklic ate ljskega odbora pa so bili navedeni Leo Jurjevec, N. Grahovac, R. May-cen, G. Skokic, J. Zvetina in Martin Pleština.
Blagoslov vladike
Shod v paviljonu Pilsen parka, v katerem je prostora za približno dva tisoč ljudi, je o-tvoril predsednik zborovanja Leo Jurjevec. On je predsednik Zapadne Slovanske Zveze in blagajnik relifnega odbora za Jugoslavijo, ki so ga ustanovile slovenske podporne organi-
zacije na sestanku 19. aprila v Chicagu. V politiki se je skušal že večkrat uveljaviti v republikanski stranki, namreč v svojem precinktu in wardi, ki se nahaja v okolici slovenske naselbine župnije sv. Štefana. Te podatke navajam, ker je dobro, da naši čitatelji Spoznajo vse, ki so na Čelu pomožne akcije za Jugoslavijo.
Predsedoval je kakor je pač običaj v krogih, v katerih se giblje. Veliko čestitanja, vsakemu govorniku se je zahvalil "za krasne besede" in jih predstavljal s komplimenti. A naročil je vsem, da naj ne govore dalj kot pet minut.
Dvorana je bila napolnjena dobre dve tretjini.
Prvi je pel slovenski cerkveni zbor Adrija. Zapel je ameriško himno. To je bil edini slovenski pevski zbor, ki je nastopil na javnem shodu "jugoslovanskih relifnih odborov". Druga dva sta bila srbski zbor Branko Radičevič in hrvatsfka Zora.
Predsednik Jurjevec je nato predstavil vladiko srbske pravoslavne cerkve, ki je v par besedah želel temu zborovanju uspeh in mu izrekel svoj blagoslov. Ko je bil predstavljen, se je nekaj Srbov dvignilo in klicalo druge, da naj store isto njemu v počast. A ljudje se niso odzvali, pa so se tik nato posedli tudi oni.
Napačno tolmačenje
V svojem govoru in v predstavljanjih je predsednik Leo Jurjevec in nekateri drugi govorniki označeval Jugoslavijo za demokracijo.
Morda so taka napačna tolmačenja vzrok, čemu na shodih Jugoslaviji v pomoč ni u-deležbe in navdušenja, kakor si ga sklicatelji žele in pričakujejo.
Jugoslavija je imela eno najbolj staromodnih diktatur že nad deset let, do svojega konca. Njena vlada si od smrti kralja Aleksandra naprej ni nič več prizadevala, da si dobi zaslombo med ljudstvom, kot to delajo moderne fašistične diktature, nego je uvajala fašistične metode zgolj z žandar-sko silo.
Znano je, da sta bila pokojni dr. Korošec in prejšnji premier Stojadinovič smrtna nasprotnika svobodnih delavskih unij. V kolikor jih nista zadušila ona-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
važnost klubov j. s. z.
V sedanji zmedi, ko se tudi v naši javnosti bohoti reakcija in se postavlja na čelo borbe za "demokracijo", osvoboditev Jugoslavije itd., lahko naši sodrugi znova uvidijo, kako potrebna jim je organizacija, kakršna je J. S. Z.
Na prošli konferenci v nedeljo 27. aprila v Mil-waukeeju smo uvideli, da to dejstvo priznavajo tudi naši milwauski sodrugi, čeprav so se s svojim klubom ločili od JSZ. Nekdo izmed njih je dejal, da bi se to bržkone ne zgodilo, ako bi bil dospel na njihovo sejo zastopnik eksekutive JSZ iz Chicago in pojasnil kako in kaj.
Potrebno je, da se klub v Milwaukeeju vrne v JSZ, in pa da se obnovita kluba v tako važnih naselbinah kakor sta Waukegan in West Allis.
Na somišljenike v teh in drugih naselbinah apeliramo. da sodelujejo z nami, kadar bodo povabljeni, da naj pomaqajo v organizatorični akciji.
In posebno še, kadar se odločimo zo svoje stališče na temelju našega programa in se podamo zanj v boj v organizirani kampanji.
PROLÉTAREC
LIST ZA INTERESE DElAVStCECA LJUDSTVA,
IZHAJA VSAKO SREDO.
laslaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Ckicago, III.
GLAStLO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; z* pol leta $1.75;
M ¿«trt leta $1.00. Inosrmstvo* ta celo leto $S.B0; sa pol leta $2.00.
sïaMovnIh "pocitnic" premogarjev konec
Val rokopis: in oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite* v številki tekočega tedna.
S I
v .
PROLETAREC
Editor---------------------------------------------------------------Fron k Zaiti '
guainess Maiuiger^,.^..^.^..^..^........—......Charle» Pogorele«
Asst. Editor snd Asst. Business Manager..........Joseph Drasler
SUBSCRIPTION ilA.TES: United States: One Year $3.00; Six Month« $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countrle«, One Year $3.60; Six Months $2 00.
PRbLETAREt
2301 S. Lawndale Avenue
Telephone: ROCKWELL 2864
CHICAGO, ILL.
Delovanj«* za iaKiKi m poti masko borb«* xa mir
V	New Yorku, v Bostonu, v Chicagu, v St. Louisu, v Mil-waukeeju itd se vrše shodi pod pokroviteljstvom organizacije, ki »e označuje za "America First".
Kdo jih financira? Propaganda, ki jo vodi v korist hitle-rizma, stane stotisočake! Le nekaj prispevateljev je bilo oznanjenih javnosti. Dru&i žele, da se njihovih imen ne objavi.
"America First" si je osvojila nekoč progresivnega senatorja Wheelerja, Charlesa Lindbergha in mnogo drugih *>romi-nentnih ljudi. V kolikor služi njenemu namenu, podpira "America First" tudi komuniste in njeni člani prispevajo za fonogrrafske govore Normana Thomasa, ki se jih oddaja po radiu širom dežele.
Za socialistični program ne bi dali niti enega centa. Za borbo proti podpiranju zaveznikov pa magari milijone.
Ali ste že bili kdaj na shodu propagandne agencije "America First"?
Je zanimivo opazovati ljudi na njih. Udeležujejo se jih ftkarvdmavci Lindberjghovega tipa, ki se smatrajo -za "belo" (po Hitlerjevo, za "čistokrvno arijsko"} 1/udstvo. Sovražijo vse, ki •iso "white people". Med "nebele". inferiorne ljudi štejejo vse slovanske narode, Žide, Italijane in kajpada zamorce.
Poleg potomcev Švedov in Norvežanov vidite na takih shodih množico Nemcev in ljudi nemškega pokolenja, ki smatrajo, da
so Zed. države storile Nemčiji v prejšnji vojni silovito krivico in da jo skuša predsednik Roosevelt ponoviti v sedanji vojni.
Tudi Italijane vidite na shodih organizacije "America Bt,f. A je očividno, dase ne počutijo domače, ker jih "arijci" pznavajo za "bele" ljudi, »lo ošabno se vedejo Irci. S pomočjo katoliških duhovnikov jn ttyicijske ipropagande se je irski sloj v tej deželi navdušil »a boj zoper Anglijo, katero že od nekdaj sovraži.
Židov ni na shodih "America Frrst", razen kar je komunistov med njimi. A čutijo pa vzlic sorodnosti idej, ki jih goje skupno s fašisti, na njih za tujce, čeprav so pod "domačo" strefoo.
i j
«t* P°četje vrše vsled "npve linije". Vztrajajo pri nji le najsvetejši komunistični verniki, in pa strankini birokrati, ki jim je sk|eda leče več kakor prepričanje.
Shod se prične. Govornik grmi, da hoče Roosevelt to deželo zaplesti v vojno. Vse ljudstvo je proti vojni, le taki in taki ljudje so zanjo. Vsi lahko uganejo, da ima 2ide, Slovane in an-gtofile v mislih.
Masa ploska. Kadar govornik napada Roosevelta, masa "muka" po kravje.	i,..
Senator Wheeler ki tee navzoče "arijce" v borbo zoper vojno. Ljudstvo mu odgovarja z aplavdiranjem stoje.
V	sredi svojega govora zaradi lepšega omeni, da je ne samo
proti nacizmu, netjo tudi proti komunizmu.
Nič ploskanja. Smrten molk na vsakem shodu "America First" ob vsaki taki omembi.	. ,
» A ko hitro spet omeni Roosevelta, se dvigne "mukanje", da se tresejo stene.
Začne naštevati grehe Anglije. Veliko jih je. Noben govornik ni zanje v zadregi. ^ Masa navdušeno plowka.
Govornik Wheeler grmi, da smo proti umečavanju v vojno. Odobravanje. Kliče narodu, naj pove Rooseveltu jasno in raz-l<jčno, da nasprotuje njegovi vnanji politiki. Ako je ne preprečite, jbo konec naae demokracije in Roosevelt postane diktator. Mar to hočete? Po dvorani ori vzklik "no".
"Da, mi nočemo Hitlerja," poudari govornik.
Masa molči. Kajti masa, kakršna prihaja na te shode, ga hoče. Nasprotuje le Rooseveltu in njegovi politiki, ne pa Hitlerju.
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Slavka prsmafarjo* je kila anintili (eden v sploš- .por »i ni poravnan. Gornja je slika premogarjev v »*J<f Rjorafn^na- Padali S» »e Indi operatorji v jušnih Duo Glen majni blizu S*.CUir.vlIla, O., ko sa po stavki državah, dasi ne "stoodstotno". V nekaterih revirjih vračajo na delo.
O shodu v Chicagu, ki se je vršil pod firitio relifo zo Jugoslavijo
I •	K | ,
(Nadaljevanje z 1. strani.) j V imenu Čehov je pozdravil
, -.i-»,	a i i »borovnice češki konzul Jan
dv. „ rtokonfala njuno delo I p
Cvetkovieev. vlad«	R Suietlik.
Režimi, ki se opirajo zgolj
na žandarje in na sodišča, so med ljudstvom brez opore. V Jugoslaviji je bila dovoljena samo vladna stranka, ki pa ni imela nikakršne socialne ideologije, nego temeljila samo na birokraciji in v Sloveniji tudi na katoliški duhovščini. Opozi-
njeno stališče pravilno — tedaj tisti, ki verujejo v demokratični, *Qcia listič ni nov red za Ju-goslirvijo; Evropo in ves svet. nimajo v njih za svojo stvar nic^ar pridobiti in svojim narodom v takih relifih v ničemer koristiti.
To je dobro vedel v času prejiiije vojne Etbin Kristan. Zato je propagiral ustanovitev države, kakršna bi bila zgrajena na trdnem temelju jugoslovanskim narodom v korist. Akt* ni uspel, je pač to pomenilo poraz za interese ondotnih ljudstev, ne pa zanj in za ideje
imenu Poljakov
V dvorani so bile tudi skupine članov Ameriške-jugoslovanske legije v uniformah in z zastavami, ter nekaj drugih le-1 gijonarjev.
Tudi precej policajev je bilo
ki "a nU° ime" k8j no."da v^fuiaju zruienja' hitle-... 4 ... , . , irizma jugoslovanski narodi ne
** «u več	**
JRZ.
In čeprav je prerokovanje riskirana stvar, je zelo verjet-
organizirati svobodno stranko. Vzlic temu terorju vlade je bilo oddanih proti nji toliko glasov, da nI njena skupščina in njen senat zastopat drugega kakor sebe in vlado.
Predsednik Jurjevec je pozval navzoče, da naj vstanejo in ga pozdravijo, kar se je zgodilo. • O Fotiču pripovedujejo, da je človek liberalnih nazorov,
stari režim nego se odločili za sistem, ki bo res demokratičen
in socialno pravičen.
NAS CENTER
....... ......,........«„.„.,,,, Chicago. III. — John Sprohar
da ffe ga je njegova vlada sku-ije znova P°8ul balinišča, Luka
# 4	a 1 ' ' . .	-	» I* %t/\ trtM W a a !L	i — _ A. _ JL t__
Molčati pred temi dejstvi, ali j^fe ce|0 jznebiti s tem, da KaiGro*ar J,h utrjuje s težkim
pa jih zakrivati s trditvami, da je poslala na "nevažno" meslo ; cer^entnim valjarjem. Po vrtu
je bila Jugoslavija "demokra- v Washington <v resnici je ta h(K,i John Chemazar, meri gre-
tična", bi bilo zavajanje.	služba v Washingtonu tudi za (le-	v katalogu cvetlice
Njen državni aparat je bil ■ jugoslovansko vlado ena izmed in Pravi: To P* to naročite.
¡ talco trhel in korttmpiran, da najvažnejših v njeni diploma- Ko sni0 °Pr^vili s tem, je še
je bil hesposoben funkcionirati ciji), in -pa da Fotic ni soglašal ®v*tovaI: Pišite Michaelu Rea-
že prvi dan nacijskega napada i s politiko "apizanja" osišču in	v Cálifornijo. On naš vrt
na Jugoslavijo.	da je to svoje mnenje sporočil! ?ozna in ve tudi kaJ potreb«-
Z vzklikanji kralju se lahko tudi svoji vladi. To je vrjetno, i *emc .na njemu. Vrh tega je bil
navduši tega ali onega, toda kajti Roosevelt mrzi "apizar-1 Readin«r uposlen precej let v
svobodi Jugoslavije, tudi ako je" da kaj! Konstantin FotičJeni največjih vrtnarskih družb
se je osvobodi Mussolinijevega je lahko se tako iskren libera- ]v ^^»cagu.
in Hitlerjevega fašizma, se ne lec, toda bil je imenovan na Chemazarjev nasvet smo u-
dela s tem nfkakršna usluga, ¡svoje mesto od rekcionarne P°*tevali in sedaj čakamo, da
Režim, ki jo je vodil in Kavo- vlade in tudi	»e mora o- nam prijatelj Reading, ki u-
zil, ne zasluži ne hvale in ne ! ^revati za vla(1° njegovega ve-	vrt nekega bogataša v
podpore. Zavedni Jugoslovan- ■ Wanstva kralja Petra II., kdor	Kaliforniji, odgovori. J.
ski delavci, združeni v času ko,i ^ ie načeljuje nekje, ka- ( nemazar se zanaša, da nam
prejšiije vojne v JkZ, niso ho- mor 8e J« Je posrečilo priti na j ¡>° P08^1 ^Me nasaditve cvet-
teli podpirati niti Pašičeve vla-i varno- Svojega programa njen »c ftmboljll načrt. ....... • • • ■»■/Aitiib	o:«^^..;/.	j Kajpada, pomlad je tu in
mnogo jih je že razbrstenih, ene v cvetju, tulipani pa so do malega že odcveteli. Sedaj se ob vogalih bohotno poganjajo šmarnice, se razcvetajo in počivajo v senci.
Ob baliniAču se razvija pet katalp, ki so že velika drevesa. Vsadil jih je pred nekaj leti Michael Reading. Tudi grmičevje, ki ga Je zasadil, dobro uspeva.
Ker smo imeli( prilično dni
Kaivarffc mednarodnega delavstva
r Prvi maj je minil. V Nemčiji je ta dan zakonit praznik /ato, da mu je Hitler ubil pomen. V Rusiji so ga praznovali z apeli na delavce, da naj še bolj pridno garajo in služijo oboževanju, ker se nič ne ve, kdaj udari sovražnik.
4 Kateri sovražnjk? Mar ni Moskva z, njim sklenila nenapa-dalnl pakt in prijateljstvo za dobo 10 let?
V Španiji, Belgiji, v Franciji, Avstriji, na Poljskem, Nor-vfžkem itd. ni bilo prvega maja. Proletariat strada in nad njim žvižga fašistični bič.
f Se nikdar, od kar je bil pred pol stoletjem proglašen prvi maj za medparodni delavski praznik, ni bilo delavstvo v bolj tragičnih razmerah in bolj zaauinjeno, kakor je letos. In bo ostalo v zasužnjenju, dokler se ne otrese totalitarstva in si ustvari sistem, za kakršnega je manifestiralo in se borilo zanj do ¿asa, ko je pojemajočemu kapitalizmu priskočil fašizem na pomotf in udaril .po svobodnih delavskih organizacijah z naj-brutalnejšo silo ter jih sesul.
de. ki je bila vsekakor vsaj mo-ralnb p^štenej-ša, kakor pa je bila vlada Jugoslavije skozi zadnjih petnajst let. Toda bili smo proti Pašiču zato, ker je hotel državo pod starim redom, državo starega modela, s hegemonijo nad "osvobojenimi" kraji, kar je razvoju Jugoslavije prinašalo tragedijo za tragedijo in V uri njene najtežje preizkušnje pa se je sesula kot da ni imela v svojem drobu nikakršne odporne in organizatori-čne sile.
Josip Žalar nastopil
Za govornika v imenu slovenskih podpornih organizacij, ki so ustanovile svoj relifni odbor, je bil predstavljen glavni tajnik Kranjsko-^lovenske katoliške jednote Josip Zalar. Pojasnil je, da je relifna akcija že v teku in tudi potrebni koraki, da se dobi dovoljenje zanjo o^ drž. departmenta v Washing-tonu, so bili že storjeni. Nato je prečital , nekaj stavkov iz proglasa slovenskih podpornih jednot in zvez. Zalar je tajnik hjihnega pomožnega odbora.
Vincent (¡Jainkar se zborovanja ni udeležil. Ko so sklicatelji ukrepali, komu bi poverili predsedovanje shoda, so se ze-dinili, da se to čast poveri Cain-fcarju. Ker je ni sprejel, jo je dobil Jurjevec.
Poleg navedenih je, govorilo precej drugih. Josip Bazdarič je dejnU da mu v petih minutah ni moffoče povedati kar mu je na duši. Ko se je razvnel, je na uro pozabil in svoj govor podaljšal v nadaljne minute.
naCelnik Dušan Simovič ni objavil, a iz vseh znamenj je razvidno, da je za nadaljevanje politike Nikola PaAiča, ki je krmaril Srbiji v prejšnji vojni.
Ko je Fotič svoj govor končal, so ljudje spet vstali, dasi ne na poziv predsednika in rinili k izhodu, kajti bilo je že pozno. Kar jih je ostalo na sedežih, so čull še resolucijo, ki jim je bila prečitana, nato odobrena in poslana na merodajno rtiesto.
Kolekte za kritje stroškov ni1 «u4o, je bilo treba škropiti. To
delo opravlja največ Mrs. Gro-ser.
Naša soseda je rekla, ko je šla mimo: "Joj, kako lep vrt boste spet imeli!" Ona je hč^ pokojnega češkega trgoyca Bahmana, ki je prodajal društvom zastave in regalije.
Na nasiprotni strani ceste sti sadni vrt. Neki angleški list je pisal, da je edini te vrste v Chicagu \v rpejah čika^kega
bilo.
Zborovanje v prid prošloati
Po mojem najboljšem prepričanju je bilo vse to zborovanje propagandnega značaja za Jugoslavijo, kakršna je bila do 6. apr. Namreč ne samo za ohranitev njenih mej. nego sa njen režim in njeno dinastijo. Govorniki so sicer poudarjali demokracijo, hvalili Roosevelta
in rekli marsikako ostro na Hit- niesta). V njemu se |>o1hotijo lerjev račun, toda vtisa na na-	jablane, hruške in po-
vzoče niso napravili.
Ljudem je hudo radi tragedi je, ;ki , je zadela narode,
Itf tega razno drugo drevj » ter cvetlično grmičevje.
"Saj je kakor na kontri," ie
j*-1	jv ^.ntd in učil wuC|	T ——■v ■	nuiini^ |v
ki so bili združeni pod .imenom cenila rojakinja, ki je prišla Jugoslavija, ni pa jim hudo za v Chicago in si želela oigledati
stvar še preveč riskirana, je kila mnenje odbora.
«
Center ima mnogo obiskovalcev tudj iz drugih krajev.rLetos • o obiskali «ledeči (omenjeni .<o le oni, ki so se podpisali v knjigo): Frank Klun, Chis-holnj, Minn.; Frank Bombach, Detroit, Mich.; Augie J. Smo-lich, Aguilar, Colo.; Ru^y Benedict s soprogo, Detroit, Michigan; Martin,,Ljlro, Hermi-nio. Ph.; Ben Palinski, Wendell, Pa.; Peter Valenčič, Cleveland, O/; Leo Z'tfnijc, Rarmi-nie, Pa.; Alliert Flsre, Niles, ().; El Benson, Milwaukee, Wis. (bivM socialistični lerif); Fabian Zlo.ii, North Chicago, III.: Jack Mesec, Waukegan, 111.; Mike Miioury in soproga, Pasadena, Calif.; Jože in Lija Menton, Detroit, Mich.; Jos. Hochevar Jr., Pueblo, Colo.; Anna Barbič, Cleveland, O.
Tu, kot omenjeno prej, so navedeni le oni, ki so se ob svojem obisku v centru podpisali v knjigo. A Luka Groser, ki u-pravlja družabni klub, bi lahko navedel še mnogo drugih imen.
Tajnik družabnega kluba je Frank Sodnik, ki marljivo skrbi, da obdrži člane v "good standing", članarina je od o^ prila do aprila naslednjega leta — $1 na leto. Njegov seznam se širi, zaeno pa tudi delo, ki ga upravlja.
V Centru imamo tudi Čitalnico in knjižnico z lepo zbirko slovenskih in angleških knjig. Za Člane kluba stane izposod-nina 5c, za druge pa 10c.
Kadar utegnete, oglasite se v Centru. Nihie vas ne sili, da kaj potrošite. In ko ste na obisku v Chicagu, lahko v na&m centru izveste iza naslove rojakov, ki jih želite videti.
Na Lawndaie Ave. je tudi gl. urad SNPJ. Vsakdo, ki pride sem, si -ga želi ogledati. Tik zraven je Bergerjev hotel, ki flovi med rojaki posebno vsled iz-borne domače kuhinje. Nedaleč od tu je gostilna Johna Hu-jana. In nižje proti vzhodu IvanŠkova in mnogo drugih.
P. O.
NEKAJ BESED
MILAN MEDVEDEK
režime, ker so ji s svojo bal kansko, starokopitnostjo in z nasilnirp vladanjem veliko več škodili kakor koristili.
Ako se bo jugoslovanske re-lifne odbore, ki so bili označeni za sklicatelje tega shoda, u-porabljalo za orodje stare režimske politike In v prid njenih zastopnikov — čeprav jih ameriška vlada priznava, kar je diplomatično z ozirom na
tudi naš prostor.
»
Nedavno je imel sejo direk-torij SDC in se pečal s predlogom za predelavo prostorov. Okolščhie so take, da je stvar odložil. Predelava, ako hočemo, da bo odgovarjala namenu, bi st^la okrog pet tisoč dolarjev. Bilo bi dobro posebno za družabni klub, ako jo bi mogli izvršiti, a za sedaj bi bila
O agitaciji
Cleveland, O. — Že dolgo nisem nič poročala o agitaciji za Proletarca, to pa . zato, ker se težko pripravim k pisanju.
Sedaj sem že več kot tri leta zastopnica Proletarca. Moje kot drugih agitatorjev skušnje so, da je agitirati za delavski list jako težko delo. Posebno Še pri takih naročnikih, h katerim je treba iti po petkrat ali še večkrat, predno se jih pridobi, da naročnino obnove vsaj za pol leta.
Lahko je dobiti obnovitev naročnine pri vseh tistih, ki razumejo, kako težavno je to delo. Dajo ti jo za celo leto brez ugovarjanja
Pri tem delu, in pri nabiranju oglasov, mi dosti pomaga John Krebel, za kar sem mu jako hvaležna.
Nove naročnike mi je pa težko dobivati. Nagovarjam enega ali drugega, naj se naroči na Proletarca, pa dobim v odgovor vsake sorte izgovore, med njimi seveda največ običajnih, kot, imam ie preveč časopisov, ali, berem Proletarca v Čitalnici, imam Prosveto, "ki ravno tako piše" in pa druga sllčna ¿zbegavanja. Na primer: "Kaj čem podpirati socialistični list, saj ne boste nikamor priSli 1 Piše zoper Rusijo, zato vn ne maram. Kaj mi če list, ko pa ne Čitam nobenega časopisa. Ah, kaj bi dajal $3 za naročnino! Mar ni boljfte, da jih zapijem?"
Pri naÄem delu (ai^itiranju za list) torej slišimo vse to in še marsikaj. Pa sem se temu že privadila.
*
' . » •
V klubu št. 27 JSZ smo minuli ^eden prejeli Majski glas. Treba se nam bo potruditi, da ga razprodamo. Kakor vsako leto, bom tudi letos storila kolikor bo v moji moči, da jih bom čimveč razipečala.
Sedaj pa še nekaj o predlogu "Big" Tony j a Tomšiča. Tudi jaz ga podpiram, enako Frank Klemenčič, ki mi je v ta namsn izročil en dolar in izrekel željo, da bi se jih na Tomšičevo priporočilo odzvalo čimveč tudi drugih.
Proletarec zasluži, da ga podpiramo in ohranimo, ker se bori za delavske pravice.
Jennie Dagarin.
V soboto 26. aorila /mo imel
Jugcilovani >riredoo. v korist nesrečnih rojakov v domovini. Cela stvar se je viiilu v §i&stnl Glasbeni dvorani.
Kako je izpadla dottčna priredba? Bolj slabo. Človek pove to s težkim srcem. Pred drugimi narodnostmi se nismo preveč pomirili.
Kaj je vzrok slabe uJele-žbe? Mogoče ipdfterentnost do i\aših zasužnjenih bratov v stari domovini? Ne, stokrat ne! Krivda je bila v prvi vrssti, ker je bila priredba preveč hit. > aranžirana, ker je bilo v odboru precej takih, ki znajo bolj paradirati kot kaj uspešne/a oiganizirati in ker se je priredba vršjla v mestu. Naš narod ni vajen mestnih dvoran, zato je zgrešeno, da se ga vabi tja. kjer se ne počuti doma.
CleveJandski "Music Hall" ima nad 3000 sedežev, priredbe pa se je udeležilo okoli 1500 oseb. Ali ne bi bilo bolje, da se bi vsa stvar vrši J a v Narodnem domu na St. Clair Ave., katerega avditorij spravi v sili pod svojo streho do 1500 oseb?
Naš5 ljudje so imeli že nekajkrat priredbe v "Music Hal-lu", a vsakikrat so bile velik fiasko. Torej, zakaj siliti v mesto? Čas je, da se iz preteklih izkuAenj kaj naučimo!
Na koncu naj še pristavim, c!a te besede nisem napisal za-ladi kakšnega slabega namena, temveč samo zato, da smo bolj previdni v bodoče. Kdor koli podvzame kakšno akcijo, ki je v prid našim rojakom v domovini, zasluži priznanje, toda potrebno je, da se izogibamo nepotrebnih fiask.
* j .4
Majski glas je izšel. Vse slovensko delavstvo naj ga pozdravi in pokupi! Ob priliki več o Majskem glasu.
Tone Jankovick pravi, da se Majski glas dobro razprodaja. V treh dneh jih je prodal nad sto.
Letošnji prvi maj je bil žalosten za naše delavstvo in svetovno. V kleti Narodnega doma smo se na ta dan sestali poznani sodruigi; Zorko, Krebel, Ma-kovec, IlerSič, Mikše, Kukovec in nekaj drugih. Nekdo je skušal peti, a ni šlo, kakor da se je nečesa ustrašil. Nato smo se razšli, vsak s svojimi mislimi.
Društvo Progresivnih Slovehk vabi nb zabavo
Conemaugh, Pa. — Progresivne Slovenke »prirede v soboto 10, maji* plesno zabavo, katere čisti prebitek je namenjen Jugoslaviji. Vršila se bo v slovenski dvorani v Conemaugh.
Vabimo vas od blizu in daleč, da se udeležite. UsJugo bomo ob priliki vrnile. Igral bo fin orkester. Posetnikom bo na razpolago jedače in pijače z najboljšo postrežbo. Torej na svidenje 1 Odmaja.
Angela Mele.
Ste Majski Glas že na-rtarocili?
»_
Tole mi ne gre v glavo?
Kako to, da se ljudstvo nikakor ne more naučiti resnice, da le v socializmu je bodočnost človeštva?	r

Proletario, May 7, 1941.
S
• h««..................................«i "NALIVNO PERO" 0R02JE SAB0TA2NIK0V
BOGOMIR MAGAJNA:
t
Fantazija na Ratitovcu
..............................................
(Nadaljevanje.)
Tista noč pa je bila čudna,
nad vse prečudna. Grmenje je stresalo barako. Strmel sem doljro skozi temo proti vratom, potem sem se splazil počasi kot jazbec iz brloga, iz barake. Vihra mi je bila z nalivom v obraz. Strele so križale kot roj orjaških kresnic vso kotlino in ni bilo presledka med gromi, ob katerih so se stresale skale. Počasi sem lezel po bregu med smrekami navzgor in se naslonil s hrbtom na eno izmed njih. Dež, ki je lil čez obraz, mi je slepil oči. Možgane mi je preblisnila čudna misel, polna silne in napete radovednosti: "če si Ti res nekje, «pokaži to sedaj!" A se preden sem misel izgovoril, sem se zavedel njenega nesmisla in odprl oči. — Mraz je naraščal od hipa do hipa in mi stresal telo. Tik nad smrekami so drvele Črne mase polne bliskajočega se ognja. Potem so počasi, počasi zamirali gromi in ugašali bliski, črni zastor nad glavo se je pretiva 1. Krog d>dprtine je zaia-relo kot v ognju in skoznjo je planilo med smreke nekaj žarkov mesečine. Trudno sem se vlekel nazaj proti taborišču. "Stoj!" je zaklical vojak na straži m potem še enkrat srdito: "Stoj, kdo si!" "Jazsem," sem mu odgovoril. "Naprej," je zakričal vojak.
Ko je človek v višji gimnaziji, tedaj mu je en poljub več kakor pozneje v življenju tristo. V tisti dobi me je vprašala mati: "Čemu se voziš te počitnice tolikokrat v Trst?" *Zelo rad gledam morje," sem odgovoril. "In tisto morje ima zelo široke, plave oči." je «pristavila mati in se smejala. "Tisto morje je bilo lansko leto v tem kraju na letovišču!"
Elda je imela res kot morje žive oči in je bfla še bolj viharna kot so običajno petnajstlet-
na dekleta. Marsikdaj eva odšla na kraško visoko planoto, kjer so bile ograde polne njenega smeha in razigranosti. Tisti dan je solnce ravno tonilo tja za bregove in Elda se je med tem, ko si je popravljala razmršene lase, nenadoma za-strmela proti severozahodu in ¿ašepetala: "Kaj je tam v daljavi? Ali se je vnelo nebo?" Kdor še ni nikoli gledal na Julijske in Savinjske vrhove prav od daleč — morda <z vrha Zagrebške gore ali z grebenov na Gorjancih ali s planot visokega Krasa v Primorju — še ni videl ene izmed najlepših slik, ki jih človek lahko sreča v življenju. Na daljnem obzorju se dviga nekaj visokega, — podoba je odeta v tenko sinjemodro svilo in ob robovih obrobljena s širokim, zlatorumenim ali pa škrlatnim pasom — kakor bi človek gledal gore, ki stoje pred vhodom v deveto deželo. Da, Eldine oči so bile upravičeno polne začudenja. "Ne, nebo se ni vnelo, ampak to so Julijske Alpe," sem odgovoril. "Vzemi me seboj na tiste gore," je dejala in jaz sem ji takoj obljubil. Obljubiti je lahko; in kdo bi si bil takrat mislil, da si bo vzela te gore tako k srcu. Nisem imel več miru pred njo, in kamorkoli sva šia, me je vpraševala: "Kdaj poj-deva?" Jaz «pa sem dobro vedel, da ne bom mogel dobiti denarja, da bi šel. "Za vsako drugo stvar, da, za tiste gore ne," bi rekli doma. Očetu in materi lagati pa bi bilo nemogoče. Neki dan mi je Elda nenadoma izjavila: "Medicinec D. K. me je parkrat obiskal in zadnjič mi je obljubil, da me vzame na tiste gore s seboj. Ali veš, da je bil že na Triglavu." — "Kar vzame naj te," sem odgovoril. Nato sva se sprla hujše kot kdajkoli poprej. Deset dni pozneje mi je pisala: "Zbolela sem za influenco. Ležim sama
iz zapisnika seje odborov .1. s. z., prosvetne hi atice in proletaria
Na vrhnji »liki je pero, ki isgleda po vse m nedolžno, tod» j« napolnjeno • kemikalijo, ki preiffe jeklo. Ko M tekočina vname, povsroci posledice, kot •o vidno v manjši »liki aa desni strani. Sabotatniki so to kemično sestavino rabili aa oviranje ameriških vojnih naporov is v ¿asu prejšnjega svetovnega konflikta. Detektivi ivsns vlade, ki vso take triko posnajo, noč in dan pa-si jo na osumljene ljudi, namreč na take, ki so ¿osa unotni in so ob enem sasaaasovaai aa petokolonce.
'oaoi
u
loaoi
30C30I
POMLADNI KONCERT

SAVE
99
v nedeljo 11. maja ob 3. pop.
v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave.
3.
o
D
O
a)
b)
a)
b)
c)
a)
b)
SPORED:
I. DEL
'Prisoca rdeči «ar ta vi" (G A. Uthman)...........I
•Presfodne cvetlice" (F. Laharnar).................(mesan «bor
'Oat of tke Deep" (Frederic N. Lohr)........
'Still wie die Nackt" (Carl Bohn) .............
On t bo Road to Maadnlay (Oley Speak*).. Na fflaaovir spremlja Mary Oven.
Zimski maj" (J. Krabec, besedilo E. Kristan) •Padel list s javora" (J. Krabec).........................
f bas-solo ^ Carl Church
r mesan s bor
Alice Artach
v
D
O
"Rožmarin" (F. Ferjančič), sopran solo...............
spremlja »bor "Sava".
a)	Serenade (Franz Schubert)
b)	"Jeanie with the light brown hair" (S. A. Foster) (Oktet—Aliao Artacb, Mildred Simčtf, Marge Boittnik, Frances jj Sails, Edward Draslor, Ernest Drosbar, Frank Vidmar, A. Garden. *
O
D
o
a)	"Prebujenje duhov" (Marina Peter).................
b)	"Venček aarodaih pesmi" (A. G rum).....-........
n. DEL
"s n it b a i: r
* i*. *
Dramatski prizor narodnih pesmi. (V. Vodopivec — Jacob Muha)
O S E B E i
meian sbor
O
D
O
Oče .....
Njegova kêerka Sustar Mizarček Oitir. Doktor
I. fant ...............
«. fant ...............
J. faat ..............
Klančičev Jurij... Fantje in dekleta
k ncei
3
.Anton Gardon Elaine Turpin Frank Vidmar Ernest Drpshar Joseph Turpin Darwin Taschwor Edward Draslor John Rak Lee Vider Al. Goite Savani
Zborovodja: Jacob Muha t pianistka: Mary Muha.
Po programu ples in prosta zabava. Za ples igrata GRADISEK in OMERZA.
^•topnina t v predprodaji 3»c, pri blagajni 40cf samo za
plst zvečer 25c.
VABLJENI VSI!	D
v sobici in zelo mi je dolgčas. Na gore pojdeva pozneje, sedaj me pa obišči!" — Odgovoril sem: "Kar tisti medicinec naj te obišče. Morebiti bo znal ozdraviti celo tvojo influenco, čeprav še nima diplome." — Pet dni na to so mi sporočili, da je umrla in da so jo ta dan pokopali. Z vsem cmerjenjem nisem mogel spraviti tega dejstva s sveta. Toda take stvari se kmalu pozabijo, kakor se pozabijo še dosti težje na tem svetu. Tisto noč (pred štirinajstimi dnevi) je sijala na Ratitovcu naravnost pravljična mesečina. Bil sem v smrekovem gozdu globoko doli skoraj bji-zu Železnikov. Smreke so se mi zdele zelo visoke, petkrat višje kot sicer. Nekaj meglic je neslišno počivalo trk nad njihovim zelenjem in tudi nad Rati-tovcem je viselo nekaj belih oblakov. — "Kaj pa ti, Elda tukaj," sem vprašal, ko sem zagledal, kako je sedela na trati-ci med smrekaftii zelo zamišljeno, s sklonjeno glavo. Dvignila je glavo, me pogledala za hip s tistimi sinjimi očmi, potem je vstala in se napotila, ne da bi odgovorila, po stezici navzgor. Sel sem za njo. Oblečena je bila v tisto tenko rožnato tržaško krilo. Bujni, zlatorumeni lasje so ji bili razpuščeni. *Ni odgovorila, spet drži šobo. Take petnajstletne deklice se razsrde za vsako malenkost. Saj sem samo vprašal: Kaj pa ti, Elda, tukaj in nič drmgega\ sem pomislil. Hitela je kar urno naprej, da sem jo komaj dohajal: "Grego-rin, ki je naravnost divji plezalec, bi ti povedal, da je treba hoditi navkreber zmerno in stopati s polnimi stopali. In za božjo voljo, Ekia ti si vendar bosa. Kaj si se zmislila, da si pustila čevlje doma. Ali ne čutiš, kako hladna je noč. Zbolela boš za influenco in umrla." — Ozrla se je in v njenih velikanskih očeh so se zalesketale solze: "Za vsako malenkost, prav za vsako malenkost me zmerjaš." — "Ali Elda, ženske ste kakor otroci. Nobene stvari vam ni mogoče dopovedati. Na Ratitovcu piha vendar vsako noč zelo mrzla burja." — Ni odgovorila. Prišla sva iz gozda in dospela naenkrat čez strme trate do skalovja. ..
l
Ustavila seje pred prepadom in se mi nasmehnila. Ta hip sem se zavedel, kako lepa je bila.— Dvignila je desnico yn pokazala proti vrhu pečin. Zagledal sem visoko na njih tri velikanske zlatogoreče planike. "Res, to so najlepše planike; še' nikoli nisem vitel rasti takih." sem rekel. "Iz oči ti berem, da bi rada imela tiste tri planike. Toda kako naj pridem do njfh, saj nisem smeli plezalec Gregorin, ki je tem veselejši, čim več previsov mu štrli nad glavo. Tudi nimava nobene vrvi." — Planila je v jok. Stisnil »em ji glavo v dlani in ji dolgo gledal v sinje oči. "Pa pojdem, če hočeš imeti tiste tri p>lanike. Le paziti morava, da naju ne dobi čuvar planik Andrejka. Seveda, kako volneno bluzo bi si bila lahko
oblekla mesto te tenke jopice, ki si bila v nji takrat, ko sva šla na ples. Res se boš prehladila pod temi skalami." — "Ne boj se, saj bom plezala s teboj. Vrvi pa nam ni treba, ko visi mesečina po skalah. Kar mesečine se bova oprijemala," je vzkliknila s polnim zaupanjem. "O, Elda, povedal bom Gregorinu, kako lahko je plezati s pomočjo mesečine. Z lahkoto premagujeva skale." Plezal sem naprej, Elda tik za menoj, in njen smeh je bil zmerom veselejši; kmalu sva dospela do tistih treh planink: "Elda, tako lepih ni še nihče trgal svojemu dekletu."
(Konec prihodnjič.)
Vabilo na spomladanski koncert Save
Chicago, III. — Po dokgem
pripravljanju in pričakovanju bo Čez par dni — 11. maja — na vse zadnje le prišel dan Sa-vinega pomladnega koncerta. Iz mnogih člankov v Prosveti in Proletarcu, ste se do sedaj že lahko do dobra prepričali, da smo se zares pridno vadili, tako da bo koncert prvovrstno vprizorjen, s pestro in zanimivo vsebino. Odkar sem zadnjič natančnejše opisala posamezne točke programa, smo dodali še eno. Namreč, da bo naš gost na tem koncertu mladi Carl Church, nekdanji Savan. Radi študij je moral opustiti redne vaje Save, toda v nedeljo bo kot solist zopet nastopil na našem odru. Poleg par angleških pesmi bo zapel "Gor* čez jezero". A ko se spominjate Carla, ko je bil še pri Savi, vem, da ne boste zamudili njegovega petja sedaj.
Da ne pozabim omeniti še nekaj, kar je vredno pripombe pri pripavljanju tega koncerta. Več vas starih članov in "bori-teljev" je že takorekoč popolnoma obupalo nad mladino, Češ, da ji primanjkuje tiste resnosti, katero ste imeli vi ko ste bili mlajši, in da je ne zanima slovenski jezik, pesmi itd. Pà ni tako hudo kakor si mislite. Dokaz tega je, da so skoro vsi novi člani pri Savi naši mladi pevci, ki so poleg rednega po-seta na vajah tudi drugače delali za uspeh koncerta. Razen pesmi, ki jih bo Sava skupno pela, bodo "ta mlad' " tvorili oktet in izvajali opereto "Smi-bači". fce to vam pokaže, da se mladina zanima in ima veselje do slovenskega petja. Zato pa je skoro vaš« dolžnost, ako hočete utemeljiti in ohraniti naše slovenske značaje, da posetite Sa vin koncert, ker s tem boste VI »pokazali, da hočete obdržati kulturne ustanove, ki ste jih ustanovili, katere naj sčasoma prevzame in vodi slovenska mladina. Posebno sedaj, bolj kakor kdaj preje čutimo to, ko nas je ostala samo peščica ameriških Slovencev s prosto mislijo in besedo.
Torej, na svidenje v nedeljo!
Marja.
Ste Majski Glas že na*
naročili?
Seja dne 4. aprila 1941.
Prisotni na seji 4. aprila 1941 Joseph Drasler, Filip Godina, Fred A. Vider, Frank Zaitz, Frank S. Tauchar, Angela Zaitz, Anton Zaitz, Ivan Molele in tajnik Chas. Pogorelec.
Odsotni: Kristina Turpin, Jo-ško Oven in John Rak.
Predseduje Vider. 1
Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan.
Dopisi. Tajnik prečita pismo Franka česna iz Olevelanda, ki odgovarja, tflM»dborniško mesto v prosvetnem odseku sprejme.
Tajnik omeni, da je prejel pismo od klutba št. 49, ki predlaga, da se ostala dva kandidata v prosvetni odsek imenuje za enakopravna člana v njemu. To smo že izvršili na prejšnji seji. To pismo kluba je prišlo pozneje. Stvar je torej rešena. S. - Berlizg iz Detroit* glede njegovega imenovanja v ta odbor do te seje ni Še odgovoril.
JSDTD
Na dnevni red pridejo zadeve, tikajoče se naših pubJika-
cij.
Tajnik-upravnik Chas. Pogorelec poda finančno poročilo za leto 1941 v podrobnostih in primerjavah.
Skupnih dohodkov je bilo $12,723.67, stroškov pa $12,-664.24. Prenos iz leta 1939 je znašal $382.61, torej je bilo v blagajni 31. dec. 1940 $452.04. Od te vsote je v Lawndale National banki $302.46, v Kaspar American Bank $120.06, in v Millard State banki $29.52. Slednja je v likvidaciji* vsota v K as per je vi pa je iz časa, pre-dno je zaprla vrata* Nato je bila reorganizirana, take vloge pa izplačuje na podlagi dohodkov imovine, katera krije te ne-lik vid ¡rane vloge.
Dohodki se dele: Proletarec, naročnina, oglasi, in tiskovni sklad, $5,269.16.
Koledar 1940, naročnina in oglasi $2,417.05. Za prejšnje letnike koledarja prejeli $39.-61.
Koledar 1941 — naročnina in cglasi $2,337.17 (tofliko smo namreč prejeli za letošnji koledar že koncem minuJega leta).
Za knjige $146.47. (Dohodki naše knjigarne se znižujejo, ker je nam mnogo slovenskih knjig pošlo, novih zalog pa v sedanjih razmerah nismo mogli nabaviti.
Majski glas 1940, naročnina in oglasi, $1,986.56.
Za klišeje, plačani od drugih, $79.15. Za telefon, od drugih. $70.47.
JSZ je ptlačala Proletarcu za prilogo, v kateri je bil zapisnik XII. zbora, $281.58. Kaapar American banka, dividende od prej fpojasnjene vloge, $7.76. Razno, $88.69. Skupno dohodki $12,723.67.
Izdatki (v skupnih postavkah):
Za tisk Proletarca, Am. družinskega koledarja in Majskega glasa $5,968.32. (Dolga tiskarni Adriji 31. dec. 1940 je bilo za tisk Proletarca $824.-84.)
Za vezbo koledarja letnikov 1940 in 1941 ter knjig $836.78.
Klišeji za koledar in Majsiki glas $176.01. (Dolg klišami je 31. decembra znašal za letošnji koledar še $181.18.)
Matrice slik za v list, Majski glas in koledar $76.50.
Plače v uradu, izredna pomoč in honorarji $2,805.00.
Poštnina in telefon $520.60. Potrebščine za urad $176.52.
Social Security davek, federalni in državni davek, zavarovalnina in pravni stroški $139,-40.
Bančna posltfžba $27.44. Stanarina $300.00. Odpllačilo na posojilo v JSLA $74.85. Za knjige $15.25.
Provizija zairtopnikom od o-glasov v koJedarju, Majskem glasu in listu, od naročnin in prodajanja koledarja ter knjig $1,505.60. Razno $31.97, Skupaj $12,654.24.
Obveznosti Proletarcu, gotovina in druga imovina je 31. dec. znašala $3,566.90, obveznosti Proletarca drugim pa $3,-661.52. Torej so obveznosti bile
večje kot imovina v vsoti $94,-62. V resnici so ibile višje, ker je v imovini všteta vsota $430,-47 od takih dolžnikov, ki dolga večinoma ne bodo poravnali. To so namreč zastarele obveznosti.
Obveznosti Proletarca se nanašajo na dolg v tiskarni, k<lji-šarni, dolg na plačah in nekaj manjših.
Izplačujeta se koledar, Majski glas in knjigarna, list pa ima vsako leto velik primanjkljaj. Potrebno bi mu bilo mnogo novih naročnikov, da se bi ga moglo zdrževati z rednimi viri, to je, z dohodki naročnine in oglasov.
Plače osObja se vknjižuje vse na račun Proletarca, d asi ima veliko dela tudi s koledarjem in Majskim glasom in drugimi posli v zvezi z našim gibanjem.
Primanjkljaj lista se krije s prebitkom koledarja, Majslce-g» glasa in s tiskovnim skladom.
Lani je imel list 31 naročnikov manj kakor leto prej. Precej naročnikov nam vzame smrt, nekateri so ga pustili vsled predoJgotrajne polemike o problemih stranke in o naši reorganizaciji, drugi pa rz raznih vzrokov. Med njimi je največ takih, ki ga doibi agitator, ko pa mu naročnina poteče, je več ne obnovi.
Novih naročnikov je dobil list lani 157, leto prej pa 168. Kampanje za razširjenje lista nismo lani imeli nikakršne. Nujno potrebno je, da zanj kaj podvzamemo v tem letu.
Dalje upravnik poroča, da je bil nadzorni odbor sklican skupaj za pregled knjig, toda dva nista mogla priti in vsled tega se bo revizija vršila v kratkem.
Prejšnji tajnik JDTD Frank Alesh je zapisnik vrnii v redu.
Poročilo upravnika vzeto na znanje.
Poročala sta nato še Drasler in Frank Zaitz o delu za Majski glas.
J. S. Z.
Tajnik poroča o stanju klubov. Povprečno je imela zveza v prvih treh mesecih 303 člane. Tu niso všteti oni, ki so zaostali s članarino. Ko »končamo delo pri Majskem glasu, se prične z agitacijo tudi za pojačanje zveze.
Razno. — Priporoča se, da odbor pošlje zastopnike na konferenco Prosvetne matice in JSZ v Milwaukee, ki se vrši 27. aprila. Predlagano in sprejeto, da se to izvrši. Sprejmejo in so izvoljeni Filip Godina, Fred A. Vider in Angela Zaitz. Za referenta določena Frank Zaitiz in Chas. Pogorelec. Ona dva sta delegata drugih organizacij. Prvi bo poročal o stanju naših publikacij in Prosvetni matici, drugi pa o splošnem položaju z ozirom na naše gibanje.
Mladinski odseki. — Zadnji ¿bor je poveril eksekutivi, da organizira po naselbinah mladinske odseke, katerih naloga bo vršiti delo med tu rojeno našo generacijo. F. Zaitz predlaga, da se s to nalogo takoj pri-
čne. Skliče naj se sestanke v vsaki naselbini,1 kjer je to izvedljivo in imamo v nji klub JSZ, da se na njemu izvoli odbor, stike z okrožnimi odbori pa naj vrši korespondenčni tajnik. Smatra, da naj bi to nalogo prevzel Joseph Drasler. / Predlog podpiran.
Drasler »pojasnuje, da je že korespondiral o tem in omenja razne mlajše ljudi po naselbinah, ki so bili na obisku v Chi-cagu in jih je skušal pridobiti za to delo. A smatra, da so večinoma interesirani v druge stvari.
Raziprave k predlogu se udeleže Molek, Vider in Godina, ki govore o možnostih in nemož-nostih takih akcij, na kar je predlog sprejet.
Razno. — F. Zaitz govori o krizi Jugoslavije in smatra, da bo treba k temu problemu vzeti kako določno stališče. Molek pravi, da je največ kar moremo, osnovati pomožno akcijo, in to je naloga, ki spada podpornim organizacijam. Svoja mnenja izrazijo nato še Godina, Tauchar, Anton Zaitz, Vider in nato spet Molek. V splošnem so navajali nazor, da stvar ni še toliko skristalizira-na, da bi mogli sedaj kaj defi-nitivnega skleniti, razen kar že imamo v svojem pro»gramu. (Ta seja se je vršila dva dni prej predno je Hitler udri v Jugoslavijo.)
Seja zaključena ob 10.45 zvečer.
Glas primorskega Slovenca
Rojak, ki je doma s Primorskega, piše:
"Ko je pol milijona naših ljudi bilo dodeljenih Italiji in nato so padli še v fašizem, in bili v veliki bedi, v razrušenih vaseh, se ni nihče zmenil, da bi organiziral zanje relifno akcijo.
A sedaj ,ko se je fašizmu podala vsa Slovenija, in brez odpora, je pa vse pokoncu za re-lif in s klici na pomoč. Jaz pravim temu dvojna mera. Je žalostno, kar se je dogodilo pred 23. leti in je hudo sedaj, a čemu naj se pomaga v enem slučaju, ne pa v drugem, ki je bil prav tako tragičen?"
Prijatelj, ki je nam poslal to kritično mnenje, je dejal, da če ga objavimo, naj to storimo brez njegovega podpisa, ker ima tehten razlog, čemu se noče izpostaviti javnosti.
Hitlerjeva samozavest
V nedeljo 4. maja je Hitler v svojem govoru v rajhstagu izjavil, da je Nemčija nepremagljiva, neglede koliko držav se organizira za vojno proti nji. V mislih je imel Zed. države. Ni pa obljubil Nemcem, da bo zmagal že v tem letu. S takimi obetan j i postaja skop.
Z ničemer ne koristite Proletarcu bolj kakor g pridobivanjem novih naročnikov.
Ste Majski Glas že na-naročili?
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
—
• •
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
T	m m	_____ ^	. —	—	.... ~ .	___
* e
ncihu Američanu neznan in le pa je prišlo dva tisoč. Got orni-; listom, dočim nacijski propa-	seznanil tudi z Nacetom Žbm-
malokdo jt mogel v par minu- ki ho bili uradnik ju*oslovan- gandj ni delal ni kakih ovir.	bergerjem, ki je takrat tudi
tah takemu Čtoveku pojasniti, skega poslaništva v Washing- Vrh tega je zatrl najzvestejše	tam živel. Kmalu zatem sem
kaj mo. Nato je nastala Jugo- tonu dr. Vladimir Rybar, sod- eleniente demokracije, kar se	srečal tam Toneta Gardna. To-
slavija, pa so Slovenci rekli, da nik Frank J. Lausche, jugoato sedaj, da posnemamo neki dru-	rej tri kremenite osebe. (Jože-
Relifna akcije bodisi v po-, je, pa bo odvisno od namigov iz ! i1™** «Jugoslovani. Tudi s tem so vanski ča dni konzul dr. Mally, j gi slovenski list,"lahko pove",	ta Snoyja sem srečal oziroma
KOÜ1EN TUMI
moč tej ali oni deželi, je lahko nepristranska in poštena. A prav tako lahko, morda še lag-Ije, se jo tudi zlorablja. Iz podatkov državnega departmen-ta, kateremu se morajo javiti vse pomožne akcije, ki delujejo za tujezemstvo, je razvidno, da so nekateri "relifi" vzeli — kakor včasi komunisti, zase celo do 98 odstotkov nabranega denarja. Seveda za "stroške" in plače. Relif se lahko zlorablja tudi v politične nameni. To se dogaja skoro prav v vsaki pomožni akciji, kjer imajo besedo frudje, ki jim je njihov "jae" prvo in relif pa le pomožno sredstvo. Postavljajo se pred politiki, češ, poglejte naš vpliv, hKnrijo patriotizem, in se prilizujejo onim, katere priznavajo za višje od sebe. Človeku, pa ki ima samoponos in akcijo res smatra za polteno, idealistično pod vzet je, se to laskanje, klečeplazenje in bahanje gnjusi.
Kanadski Glas, ki izhaja v Winnipegu, Kanada, komentira v izdaji z dne 29. aprila notico v Proletarcu, v kateri je bilo rečeno, da je dala. Sovjetska Unija Jugoslaviji v njeni njkritičnejši uri "moralno pomoč, Hitlerju pa materijalno
Kima. Ako se mu bo slovenska ¡bile teiave. A s časoma se je clevelandski župan Blythin in duhovščina tam udinjala, bo to J«#č4avija v ameriškem ti*ku morda še par drugih, ki jih je
pač imelo svoj vpliv in posledi-se tudi na tukajšnje slovenske gospode.
Blitzkrieg je res to za kar ga označuje pomen te besede. Dne 10. aprila je jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič v VVashingtonu sporočil tisku, da je ameriški Rdeči križ Jugoslaviji takoj poslal sanitetni materi jal v vrednosti enega milijona dolarjev. A še predno je bilo Fotičevo sporočilo objavljeno, je bila Jugoslavija že zbita na tla. ameriški materijal pa bi vzel tja kake tri mesece časa, ako se bi Jugoslavija mogla braniti in ang-leška bojna mornarica pa držati pot saj deloma varno. Sedaj sta Jugoslavija in Grčija proglašeni od Anglije za "od sovražne armade okupiran pas, ki se ga s tem avtomatično pritakne k «blokirani coni". Ladje s potrebščinami, ki jih je poslal ameriški rdeči križ minule tedne Grčiji in Jugoslaviji, pa so dobile navodilo, da naj si skušajo utreti pot ene v Aleksandrijo v Egiptu, druge pa v Anglijo.
Amerikanski Slovenec si v
prid svojega biznisa pod ge-
vendarle toliko uveljavila, da	pisec teh vrstic mogoče prezrl,
jo je poznal vsakdo, ki kaj Či-	Enakopravnost in Ameriška
ta. — Sedaj smo «pet pri sta-	Domovina sta ugotovile, da |e
rem. Ker Jugoslavije ni več,	bila prireditev uspešna. Na spo-
smo kar se "pojasnjevanja" ti-	redu je bila tudi pesem "Morje
Če. zopet Slovenci. Hrvati so	Adrijansko", a odzvalo se je
Hrvati, Srbi so Srbi in ni jim te-	zanjo na vajo *amo 15 pevcev,
žlko to ra« tolmač it i, dasi za	kot konstatira mA. D.". Zato je
hvalisanje tudi oni nimajo V7.-	morala ta točka rzostati. Prire-
roka.	ditev je bila nepristranska, a
tm A	... .	vendar toliko pristranska, da
cijft tiTie^S't ^ni' 'liberalnl in	^
t^LJlui «	,V, J' "'*> mojrli sodelovati kakor bi.
izdatnej« ..tudenec. Od sep- ( bj , ,, .	. .
sedanja vojna v Evropi, pa do j
meseca marca, se je zbralo v "Avstrijakanstvo je bilo v ča-pomotf prizadetim JBMOMS*, su prejšnje vojne med amen-kot oznanja State Department škimi Jugoslovani jako razipa-
zrezne vlade.
"Denar bo y zanesljivih rokah", pravi Ameriška Domovina v editorialu z dne 29. aprila, ko priporoča svojim čitate-ljem, da naj zaupajo odboru, ki .zbira pomoč ljudstvu Jugoslavije. Pravi pa, da je med ljudmi veliko nezaupanja in navaja razloge in vzroke. Nekateri baje nasprotujejo zato, ker se boje, da je to morda le
seno. Posebno med Dalmatinci, staromodnimi Slovenci in pa med Hrvati. Po zmagi zaveznikov je utihnilo. Po Hitlerjevem in Mussolinijevem vpadu v Jugoslavijo pa smo se uverili, da je ves čas močno tlelo in zagorelo čim mu je bilo pridejanih nekaj snopov slame.
Dr. Lojze Kuhar si baje prizadeva priti v Ameriko. Bil je urednik ljubljanskega Sloven
List potrjuje, da je to bila re*	*m Prazm»> ,zlati iubif*i>
prizadeva ustvariti novo kampanjo za proglasitev škofa Ba-
1 novitev Baragove družbe, ki bi
niča. Rusija pod svojim sedanjim vodstvom se je izkazala
za narode na Balkanu še celo |	mpa^za usta-
slabša vodnica kot je bila zanje carjeva Rusija. Kar se tiče zaščite, pa je v tej vojni od Rusije niso prejeli prav nobene, dasi se je bolgarsko, srbsko, hrvatsko in tudi slovensko ljudstvo zanašalo nanjo. V Berlinu pravijo, da je Moskva bila o vseh nemških načrtih na Balkanu v naprej poučena v smislu
ponovno zbiranje za "jugoslo-; ca in mogočen propagator poli-vansko republiko". WeH. koli- tike pokojnega dr. Korošca. Po kor je takih, bodo rajše prispe- rodu je dr. Kuhar iz Koroške in
vali v kam.
prid osišča, ako sploh
"Imperialistična vojna" gre
komunistom na živce. Ko so iz-
izdajala knjig*. V «tednjem bo ff	££
naletel na opozicij« frankka- ~ " *"».f ,J»l!' da bfta „_„	C-__31 »prvi dve Hitlerja strle m potoni
bo tudi Rusija uživala sadove
nov v Lemontu, ki smatrajo, da spada tak biznis njim, ne pa Amerikanskemu Slovencu.
"Jugoslavijo bo treba znova graditi", pravi Ameriška Domovina. Pravilno. Toda treba jo bo graditi, ne pa zmrcvariti.
pegedle ki je bila sklenjena Takšna kot je bila. je pokazala
avgusta 1939.
Proglasi so v nujnih vpraša-
vse hibe. na kakršne smo opozarjali, ko so jo tako neuspe-njih in v:"kritičn7hJ okoSinah dogradili, da so ji položili te-
melj na pesku.
"Cndn" se dogajajo tudi pod nacijskim "novim redom". Nekateri hrvatski in srbski komu-
potrebna stvar, ker svetujejo ljudem, kako se jim je ravnati, česa naj pričakujejo in kaj naj zahtevajo. A proti hitlerizmu .„ proglasi sami na sebi nič ne za- ¿¿^»^"¿ted**"**, j"t ¿ih nima H®* tud> iuk*i P°l~ ležejo.	------- , —^ '—"
njune zmage. Pa jjh je le na račun Hitlerja. Tške zmage je dovolil tudi par nt^flm deželam in jih nato v celoti pogoltnil. Eno je znano: Rusija se nič več ne postavlja s svojo nepremagljivostjo, pač pa le z miroljub-jem.
Petokolonci so se v Jugoslaviji v prid Hitlerja In Mussoli-nija sijajno izkazali. Nekateri med nami se zgražajo nad to cznačbo izdajalcev, petolrzni-kov in 3vetohlincev. Kdo ve, če
po poklicu duhovnik. Običaj je, da v deželah, ki jih zasede Hitler, morajo vsi prejšnji u-redniki pustiti službe, njihova mesta pa zavzeti ljudje, ki se niso kompromitirali s kritikami proti njemu. Ako Lojze Kuhar pride v Ameriko, bo prišel kot begunec in ob enem predstavnik režima, kakršen je bil. Morda je »po naravi dober Človek, toda pokojnemu dr. Korošcu je pomagal kolikor je mogel, da se je svobodne delavske unije in delavske kul-
Konslanim Fotič, ki se še
proglaša za poslanika Jugoslavije, svetuje v svojem apelu na ljudstvo, da naj bo pomožna akcija v prid Jugoslavije v rokah podpornih organizacij, katoliških župnij in srbske pravoslavne eparhije. Slednja bo nedvomno delovala tudi brez po-slanikovega apela. Ne pa večina hrvatskih župnij, ker so pra-voslavju in Srbom bolj neprijazne kot komurkoli drugemu. Kaj store slovenske župni-
padla Hrvatska in Srbija, spoznali, da je to res "imperialistična vojna". Prej so jo za tako označevali le valed navodil kominteme — v pomoč — tretjemu rajhu. ..
V Floridi smatrajo, da jrm komunisti in naciji ne donasajo turizma. Organizacije obojih so prepovedane.
Slovenci v Zed. državah smo imeli leta in leta težkoče pojasnjevati, da nismo "Austri-ans". Naš narod je bil povpreč-
PRISTOPAJTE K
slovenski narodni podporni jednoti
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
1
_ J
Naslov zc list in tajništvo je:	^
2057 So. Lawndftle Avrnnr ^ ('Ii¡rugo, Illinois	^
no mravljišče, kakor jih je imel v Jugoslaviji, na Norvežkem in povsod, kjer jim je bilo dovoljeno slepariti pod krinko demokracije in borbe za mir?
V Clevelandu so imeli v soboto 2&. aprila v Glasbeni dvorani (Music Hali) "prvo javno manifestacijo ameriških Jugoslovanov." Za takšno jo je označila Ameriška domovina. Pričakovali so, da bodo vsi sedeži polni. Jih je tri tisoč, ljudi
turne organizacije dušilo.
šiloma za-
J. M. Trunk se tolaži, da božja rok ji < »tane nad njimi (nad fašističnimi in nacijskimi zmagovalci v Evropi) In jih b<> u darila. Pravi, da je ta (božja roka) močnejift od vsake le-lezne pošasti. To se le tako za-, Še. r.u/ia roka je nevtralna, kakor )e bila v vsaki prejšnji vojni. Hitler zatrjuje» ^a je Bog na n.iego\i strani. Ogrom na veČina katoliške duhovščine v Evropi moli prostovoljno ali pa prisiljeno za fašistični novi red. Velik del — najvplivnejši del katoiisk^duhovščine v Zed. državah ib luje neposredno za poraz Anjrlij* in s tem za zmago fašizma. Na "božjo roko" se nič ne zanaša, nego pomaga v propagandi noč in dan, da se vladi Zed* drŽav nameče čimveč polen pod noge. Ako bi hotela božrja roka koga udariti, bi morala na>prvo tlesniti po 90 odstotkih katoliške hierarhije, ki dirja s fašizmom čez drn in strn.
t
"Fatker" Cougklm se je navdušil za "neodvisno hrvatsko državo" toliko, da je hrvatski fašistični list v Pittsburghu ponatisnil njegov članek preko vse strani in potem še v angleškem originalu. Tudi Coughlin piše o božji roki. On je mnenja, tla pomaga nacijem tepsti Anglijo, Trunk pa bi rad, da jih bi udarila.	<
se seznanil z njim pozneje.)
Pokojnega Rebola sem potem še večkrat videl. Potovala sva oba, on z zlatnino, jaz za časopise.
Videla sva se spet lani na ohijski dan SNPJ na farmi SNPJ. "Silno sem si želel ogledati vaše izletniške prostore," je dejal. Ugajali so mu.
Želel je spoznati tudi mojo ženo Cilko. Rebol je bil namreč velik humoriat, pa se je v tem slučaju zanimal, češ, pokaži no, kakšno ženo si dobil!
Tako smo se zabavali in šalili, kolikor je nam dopuščal čas.
Soprogi pokojnika in družini moje sožalje.
•
V	Clevelandu smo imeli v soboto 26. aprila "skupno jugoslovansko prireditev". Za Srbe, Hrvate in Slovence. Vršila se je v poslopju mestnega avditorija, ki ima 25,000 sedežev. V tem poslopju je tudi manjša dvorana s 3000 sedeži. Bila je celo ta komaj da le napol napolnjena. Kaj so vzroki, da ni bilo večje udeležbe, ne vem. Lahko birekel, da jih je dosti, ali pa tudi nobenega.
V	naših slovenskih in v tukajšnjih angleških listih je bilo veliko reklame za ta shod. Vseeno je bila udeležba slaba. Spored je bil dober, namreč v glasbenem oziru. Tudi
sodnika Franka Lauscheta je bil na mestu. V slovenščini j • govoril, namestnik jugoslovanskega poslanika dr. Rybar, rodom iz Jrsta.
«
V Enakopravnosti sem čital, da se Anton šubelj, zborovodja Glasbene Matice, ogreva za "samostojno" Hrvatsko in da opravičuje tudi ustanovitev samostojne Slovaške. Bilo bi dobro, da to reč tudi on pojasni 4 svoje strani, da bomo Čuli oba Zvona. — Anton Jankovicb.
Seja kluba št. 27 JSZ
Cleveland, O. — Redna seja kluba št. 27 JSZ bo prihodnji petek, dne 9. maja, ob 8. zvečer v navadnih prostorih. So-drugi in sodružice, udeležite se je v polnem številu. Skušajte pridobiti klubu tudi kaj novih Članov. Kajti čimveč nas bo, la-glje bo delo v razširjanju naših idej. — John Krebel. tajnik.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Prejeli smo nekaj dopisov, ki se pečajo s prihodnjo konvencijo SNPJ, ki kritizirajo najem hotelske dvorane za kon-Venčni prostor in navajajo razna dru!?a kritična mnenja.
Vsem naj bo omenjeno, da te vrste dopisi spadajo v glasilo prizadete organizacije, ne pa v naš list.
Z ničemer ne koristite Proletarcu bolj kakor s pridobivajo vor njem novih naročnikov.
IZ METROPOLE
■ * \ " • "
Cleveland, Oh k». — V prejšnjem dopisu sem omenil nekaj naših naročnikov, oglaševalcev in podpornikov Proletarca.
Ko ta dopis pišem, je prvega maja. Včeraj sem obiskal Rudyja Božeglava in Dominika Lušina. Plačala sta mi njuna oglasa v Majskem glasu, vsak po štiri "copake" in po vrhu še
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
. enega v podporo predloga "Big Quisling je sedaj adoptirana Tony ja" rz Calif orni je, kakor beseda za voditelja pete kolo- ** zadnjič omenil, da bone. Ko je Nemčija udarila na st* »toriU. Ko ta dopis končam, Norvežko, se je pTeko noči po- P* namenjen k Močniku javila v nji nova vlada, kateri in Žagarju. In poleg tega te-načel ju je norvežki naci. Quis- i vršim mimogrede še drage o*>-
(Nadaljevanje s I. strani.V
ington. On je za Washington in rz tega razloga propagira, da naj Zed. države Angliji toliko pomagajo, da bo Berlin odločilno premagan.
Švica je v nacijskem in fašističnem tisku bila v minulih par tednih predmet poostrenih napadov. Švica je zadnja demokratična postojanka na evropskem kontinentu. "Take države v svoji sredi ne moremo
Vmaaaova predloga v zveznem kongresu proti stavkam bo bržkone sprejeta. Nasprotuje ji AFL in CIO. Toda mnogi kongresniki smatrajo, da se je letos dogodilo toliko neupravičenih stavk, posebno takih, v katerih se tepe unija z unijo, da je nekaj potrebno ukreniti.
Oboroževanje iri> vojna pomeni višanje davkov in večanje cen življenjskih potrebščin. Poleg tega pa tudi milijarde dol-
ling po imenu. Skupno z nem- J1*®- * • železne vode ne 1>nevi Vhodne Švice so šteti škimi "turisti" in z raznimi bo manjkalo, ker se navadno;
dovoliti", vzklika fašistični tisk. ga. V uredb» in v svetovnem po-
drugimi zavratnimi sredstyi je u kanil Anglijo in vrgel Norvežko Hitlerju v naročje. Od tedaj pravijo vsakemu njegovega značaja "Quisling". Hitler za "quislinge" ni nikjer v zadregi. Tudi v Jugoslaviji jih je
oglašam pri močnih ljudeh, ki
lahko marsikaj prenesejo. •
Majski glas smo prejeli zadnjo soboto 26. aprila popoldne. Takoj sem se jih lotil razpečevati in kolektati vsote za ogla
Japanaka v»acta je v časopisu Times-Advertiser, ki ga iz
ložaju v kakršnem smo, se tem rečem ni mogoče izogniti.
V Italiji je vzlic njenim se-
daja v angleškem jeziku, pred- danJini "zmagam" veliko neza-
imel v izobilju. Napravili so j| ¡ NtofediRji dan sem jih ne-
ogromno moralne škode krivda pa ni samo njihova, nego režima, ki je prepovedal do-hajanje tja mnogim poštenim

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina m Zdraian« driav« (imn Cklcaga) in Kanad« $«.00 na lat«« $3.00 «a pal latai $1.50 sa ivSt lata; ca Ckica«o in Cicara $7.50 sa calo lata; $3.78 sa pel lalai sa Inosamatre $9.00.
S
KONCERT "SAVE" BO NUDIL IZREDNO BOGAT SPORED
Chicago, fil.—Prihodnjo ne- Mnha in ziborova pianistka pa deJjo II. maja bo v dvorani SNPJ koncert našega pevskega zbora Sava. Prične se ob 3. popoldne. Pod pogojem seveda, da se ga udeležite ob 3., namesto pol ure pozneje.
Dvorana bo odprta že ob 2. Vstopnice v pred prodaji so po 35c, pri blagajni pa 40c. Ako jih Še nimate in si jih Želite rezervirati po predprodajni ceni, pokličite »po telefonu tajnika Iluba št. 1 Chas. Pogorelca, Rockwell 2S61.
Spored bo imel dva dela. V prvem nastopi mešan zbor s pesmami "Prisega rdeči zastavi", "Prezgodne cvetlice",
"Zimski maj", "Padel list z ja- ¡ jatelje in znanet. Hvaležni tora", "Rožmarin", v katerem vam bodo. Za malo vstopnino toje, solospev Alice Artadh, j bodo ču.li prvovrstni koncert. "Prebujenje duhov" in "Ven- j In pa naše pewwi, ki so sedaj— ček narodnih pesmi".	I za enkrat saj. v starem kra}u
Poleg tega nastopi v prvem utihnilo, delu oktet, v katerem bodo peli ! Pevski zbor Sava se bo torej Aîfce Artach, Mildred Simčič, potrudil pod vodstvom Jacoba Marge Božičnik, Frances Saitz, j Mu*e podAti koncert, kakršen Edward î>r®sler, Ernest Dre-! vzame pol leta truda in vaj. shar. Frank Vidmar in Anton Vse, kar jim moremo dati v po-(îardert.	vračilo je, da napolnimo v ne-
Mary Muha.
V drugem delu bo predvajana spevoigra "Snnbači", v kateri nastopijo Anton Garden. Elaine Turpin, Frank Vidmar, Ernest Dreshar, Joseph Turpin, Darwin Tauch wer, Edward Drasler, John Rak. Leo Vider. Al Gošte in pa »bor Savanov.
Koncert bo torej nudil obilo zabavo in razvedrila v obeh delih sporeda, Ko bo končan, pa se prične plesna in presta zabava. Igral bo Gradiškov-Omer zev orkester.
Torej ne pohabite: v nedeljo IV. maja bo koncert .Save. Pridite in povabite s sabo tudi pri* in
Carl Church zapoje v solo-spevu par pesmi. Na klavir ga bo spremljala Mary Oven.
dO I jo 11. maja dvorano, kar bo
užitek n4ih in pevcem v vzpodbudo, da bodo nadaljevali «
Zborovodja Save je Jacob «vojim dolom. — P. O.
kaj prodal na seji federacije SNPJ. Vzeli so jih skoro vsi zastopniki. Pri federaciji sem aktiven od njene ustanovitve naprej.
Nadaljne tri dni sem jih raz-pecaval s "polno paro". Prodal sem jih do 1. maja 120 iztisov in spotoma kolektal oglase in še kaj drugega.
"Koliko imaš od tega," bi morda kdo vprašal. Rečem, da se v materijalnem oziru to delo ne izplača, tudi ako bi imel nikel od vsa koga izvoda. Pri oglasih je nekaj več provizije, a človek ima z njimi toliko potov in tudi potroškov, da se tudi to ne iaplača. A to delo vršimo valed požrtvovalnosti. "Brez muje se niti čevelj ne
obuje," pravi pregovor. «
Najtežje mi je bilo zadnjič pri razprodaji Ameriškega dru žinskega koledarja. Ko sem vse ra z peč al pod pokroviteljstvom obeh klurbov, sem pisal upravniku Pogorelcu še po 26 iztisov. Odgovoril mi je, da se pošli in jih mi lahko pošlje le še osem. Kar ustrašil sem ne, kajti rabil bi jih še 50. Nedvomno jih je zmanjkalo tudi
v marsikateri drugi naselbini «
Citali smo, da je John Rebol preminul. Umrl je mož kore-! njak. Bil je deloven v društvih, v našem gibanju in v splošnem agilen. Posebno Še za SNPJ. | Enako aktivna je bila z njim vred vsa njegova družina.
S s. Rebolom sva se spoznala leta Í917, ko sem potoval skozi Glencoe. V istem Času sem se
ložila neuradno načrt za novo ureditev sveta. Japonski naj se prizna, da je graditev "novega reda", v Aziji njena naloga. Nemčiji naj se prizna v sodelovanju z Italijo zgraditi nov red v Evropi, Afriki in Mali Aziji. Angleška vlada naj se umakne v Kanado. Zed. države naj se pečajo s svojim kontinentom in Sovjetska Unija s svojim teritorijem. Največ bi po tem načrtu izgubila Velika Britanija, mnoge dežele pa vse.
Španija gladuje bolj kot katerakoli druiga dežela v Evropi. To je posledica dolgotrajne civilne vojne. Vzlic temu pa se španska vlada odločuje poseči v novo vojno — seveda proti Angliji. Nemčija ji v nagrado ponuja Gibraltar in kos Afrike.
dovolj ni h ljudi. To nam potrjuje Mussolinijev ukaz, ki določa, da se mora kaznovati vsakega, kdor ne vrši zadostno svojih vojnih dolžnosti, od 5 do 16 let zapora. Za delavce in delovodje, ki bi zanemarjali pospeševanje produkcije, pa je določil kazen od 3 do 10 let zapora.
Kadar te gre za načela, ne bojte te zamer!
MRETINCIC & SON i;
POGREBNI ZAVOD
Tal 1476
» •
424 Broad Street JOfmSTOWït, PA.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VR3T PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IULSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tal. MOHAWK 4707
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS >»»mmimmmmwiiu<m^»mmhimmim>
t

■ i ■ ■ ■ ■
J Prva slovenska pralnica se priporoč* rojakom v Chicagu, ■
Ciceru in Berwynu.	9
m	m
¡Parkview Litiiiiclrv (o. : g •
FRANK r.UII t L. merou vatixdim i.^il«	9
FRANK GRILL m JOSEPH KOZDRIN. laftnik« Fina p» »strežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
Telefoni: CANAL 7172—7178
1727-1731 W. 21.1 Street
CHICAGO, ILL.
zvonko A. NOVAK:
IRSKA "PRIPRAVLJENA"
ČEZDRNINSTRN
SVOBODA PRILIKE
Prilike dOf>tikrat vnesejo pogovor na «vobodo zlasti v tej
deželi, o kateri lahko vsaj z ne-koiikino upravičenostjo trdimo, da je demokracija. Kar ima človek na *>rcu, ima tudi na jeziku. In komu ni ravno ivobcda pri srcu?! Pa radi govorimo o svc jodi tiska, vesti, govora in mirnega zborovanja. Včasih pa se razplete naša govorica tudi o veliki vrednosti tftfa. da sme tukajšnji človek ulkloniti delo, kadar se mu zdi prav tako. Ali če ne smemo podcenjevati tiste vrednosti, je I a tudi ne moremo previsoko ceniti. Kajti tudi ta svobod&či-;ui je hudo omejena. kar "verJo veliko bolje tisti, ki so odvisni od mezd, kakor pa oni. ki jih plačujejo.
Res si more človek v tej deželi svobodno izbirati delo ter <ra tudi odklanjati po lantni volji. Ali ker nima delavec navadno nobenih -zalog in virov razen tistih, ki jih morda lahko pričakuje od svoje unije. če je v kateri, a brez zaslužka pa ne more dolgo izhajati, je odklonitev dela nemogoča in on je tako docela odvisen od onih, ki iastujejo sredstva za pridobivanje. Primoran je sprejeti delo po vsaki ceni aH pa stra-lati.
Toda še je važnejša svooo-.¿¿ina, ki se le malokdaj razpravlja med nami. Biti prost o-mejitev, ki zabranjujejo ljudem uživanj^ življenjskih dobrot. je vse kaj drugega kakor pa imeti svoboden dostop do njih. Svoboda dostopa do dobrih reči, svoboda prilike je tisto, kar manjka širokim ljudskim plastem in kar zahteva človeška pravičnost.
Tu v tej deželi se lahko človek nosi in živi, kakor se mu pač že zdi prav. Lahko hodi v gledališča, obiskuje koncerte, zabavališča in igrališča, letuje po najrazkošnejših letoviščih, se vozi na vlakih, ' motornih vozilih in letalih, je in pije, kakor in kolikor mu srce le poželi. Nobena postava mu ne prepoveduje tega. Postavno je svoboden v vseh teh rečeh. Vse so mu dovoljene, nobena prepovedana.
Ali to postavno dovoljenje pa še ni dejanska prilika. Dovoljenje je oddaljeno od priložnosti, kakor je severni tečaj oddaljen od južnega.
Delavcu je dovoljeno iti n. pr. v najlepše in najudobnejše kopališče v deželi. Pa mu kaj pomaga to, ko pa mu manjka prilike za kaj takega? Tisto formalno dovoljenje je brez vsakršnega pomena zanj. On ostane se vseeno celo leto v svojem tesnem in zadehlem stanovanju blizu tovarne, kjer se muči za košček kruha in kopiči premoženje svojemu delodajalcu leto za letom, če ga prej ne vrže na cesto, čeprav mu je oddih v čistem in svežem zraku natanko tako potreben kakor naj-imovitejšemu človeku.
/arqs prava svoboda, svoboda. ki kaj zaleže, je sila redka. ^emu na i je vsa svoboda revni delavski ženi oh zapeljivih oglednih oknih Ijogatih in sijajnih
trgovin?! Kača v žepu skrči svo-bodo na ničlo pri devetindevet-desetih, ljudeh od vsakih sto, ki si poželjivo in zaman ogledujejo tiste življenjske dobrote tamkaj. V tem oziru je svoboda mrtva črka ogromni večini ljudskih množic.
Delavec gre lahko na delo, ki si ga izbere. Ali ni pa toliko svoboden, da bi ne hodil v delavnico. Tudi se na videz zdi, da lahko pove svojemu delovodji, kaj misli o njem in njegovih metodah z ozirom na delo v tisti tovarni. Pa kaj mu pomaga ta svoboda, ko pa je njegova prilika omejena s potrebo, da si obdrži delo. Tista potreba mu zavezuje jezik glede stvari, ki se ga najbolj tičejo. Njegovo vsakdanje opravilo, obsežnost in kontrola tiste naloge in njegova svoboda v delavnici, to vse pomeni zanj več, neskočno več kakor mnoge toliko povzdigovane svoboščine v demokraciji. Njegova svoboda v tem, da lahko zapusti svoje delo ter si išče drugega sedaj, ko preži na tisoče nezaposlenih ljudi na tisto njegovo mesto v delavnici skoro za vsakršno ceno, je očividno tudi o-mejena. Saj je med njim in koščenim možem, ki se mu pravi glad, le kaj malo časa. Kajti njegova mezda je tako preračunana, da more izhajati oo njej sila skromno in siromašno le komaj tedaj, ko si jo služi s trdim in napornim delom.
Če naj pomeni osebna svoboda to, da človek lahko izraža svojo osebnost v mislih, besedah in dejanjih, potem je treba še nečesa več kakor formalne prostosti od omejitev.
Resnična svoboda zahteva priliko iza vse in dežela, v kateri nima na milijone delavcev niti dostojno plačanega dela, niti ne prilike za uživanje njegovih sadov, dežela, v kateri je vsega na pretek, a je kljub temu več kakor 40 mUijonov ljudi v pomanjkanju, dežela, v kateri nimajo ogromne množice ljudi prilike za izobrazbo in izbero poklica pa skoro nobene zdravstvene oskrbe, bi se pač morala vse bolj pobrigati za vse te reči ter dati ljudem svobodo, ki je nimajo, a\jo potrebujejo najbolj — svobodo prilike.
NARODNA DOLŽNOST
Predkratkim je neki naš rojak poslal v tiskovni sklad mojega besednjaka znesek po S5.00 s tole pripombo: "Narodna dolžnost mi narekuje to, da Vam pošiljam to vsotico v namen Vašega za nas vse tako potrebnega in koristnega prizadevanja. Za besednjak pošljem denar, ko izide.".
Gibanje za izdanje mojega besednjaka, je pravkar v svojem prvem zamahu. Posamezne osebe se v čimdalje večjem Številu oglašajo s prispevki in naročili.
Glas našega časopisja, ki je vse brez izjeme naklonjeno tej stvari, sega v deveto vas. Prispevki z naročili vred so baš začeli prihajati tudi iz Kanade.
Podporna, pevska in druga naša društva se vabijo in pro-
M«d udeleženci na slavnosti | Festival slovenskih pevskih I Vojna za olje
J? bu tudi naš stari pionir Na«	■■II	I
ce Žlemberger. Posetnike smo
zborov v Waukeganu
Wtfukegan, III.—Pevski zbori Naprej, Milwaukee; Preše-
imeli iz mnogih okoliških naselbin.
Posebno ižahvalo izrekam ren in Sava, Ohicago; Slovan, ženskam; omenim naj vsaj ne-] So. Chicago; Seča, La Salle in katere: Albino Kravanjo, Juli- pevski zbor SND, VVaukegan, jo Kobler, obe iz Glencoe, in > prirejajo vsako leto sporrila-Rose Skof iz Bartona, ki so po-! danski pevski festival.
Glavar Irska, Eamon de Valera (na desni), pravi, da m bo njegova drsava borila proti komurkoli, ki bi jo napadal. V bistvu ja Irska v tej vojni savesnica Hitlerja, anako tudi irska kaloliika duhovščina v Zed. državah.
AU JF. SOV. UNIJA VSLED NACIJSKIH ZMAG V SKRBEH?
i Nadaljevanje s i. strani.)
<>d sveta, kakor pa je bila avgusta 1039, ko je sklenila pri-MMjptvo z njim. Z osvojitvijo Norvežke in Danske je izhod iz Ha!'iškegp morja popolnoma P<>d Hitlerjevo kontrolo. Zapre Jfn lahko kamurkoli kadar ho-<?e- Enako si je s pomočjo Bolgarije in okupiranjem Grčije osvojil kontrolo nad izhodom črnega njorjji. In za Rusijo ta ta dva m*qja glavna prometna sredstva.
Ljudstvo v Rusiji lahko vzklika "»lava Stalinu", ker ga je obvaroval vojne, toda Hitler si
misli svoje in čaka.
Pohlep po Ukrajini
a ko bi bUa v Rusiji svoboda M8Ka ,n zborovanja, bi Stalina
marsikdo opozarjal, da če Hitler postane zmagovalec, bo morala biti tudi Rusija njegova podložnica. Osvojitev Ukrajine, ki je smatrana za kaščo Evrope, je še v Hitlerjevem načrtu. In med vojaškimi veščaki jih je danes malo, ki bi vet-jell, da bi bila sovjetska armada sposobna odbiti nemško invazijo, kadar in ako se dogodi.
Očitno je, da ako pade Velika Britanija, bo to ob enem poraz tudi za Sovjetsko Unijo Hitler ji ne bo za pomoč, ki mu jo je dala v njegorvi imperialistični vojni, prav nič hvaležen nego jo pozval na obračun, kot je obljubljal, da bo storil, predrto se je iz praktičnih razlogov odločil skleniti "pogodbo prijateljstva" z "mongolskimi barbari".
sijo, naj vsako po svoje pomaga tej na¿i skupni narodni zadevi. Slovensko samostojno podporno društvo v Waukefca-nu se je zadnji teden odzvalo klicu narodne dolžnosti. Na drugem mestu v tem listu lahko čitate, kako imenitno se'je obnesla ta naša vrla organizacija v tem oziru.
Tudi naših socialističnih klubov, ki jih je je opaziti pri vsakem naprednem kulturnem po-kretu v ospredju, ne bi amelo manjkati v tej kampanji.
če pritisnejo vse naše javne ustanove v tem mesecu, pojde rokopis mojega besednjaka lahko že prihodnji mesec v tiskarno.
Narodna dolžnost kliče vse k takojšnjemu sodelovanju.
ALI "ŽIVLJENJSKI" ALI "2IVUENSKI"?
Zadnji teden je bilo v tej koloni opaziti pridevnik "življenjski" najmanj trikrat v obliki "*.ivljenski", čeprav ga je pisec tistih vrstic pisal v prvi. Zato nastane vprašanje, katera oblika je pravilna.
Kdor prše "živi jki", mora če dosleden, pisati tudi "stano-vanski", "gosrpodinski", "bo-hinski", ikonski", "svinski", itd., kar pa je vse napak in v ostrem nasprotju s pravili našega pravopisa.
Pridevniško obrazilo "ski" se pritiska deblu tiste besede, iz katere se hoče narediti pridevnik z njim. Deblo samostalnika "življenje" je "življen" in pridevnik iz te besede z obrazilom "aki" se ima potemtakem pravilno glasiti "življenjski", kakor so pravilne tudi oblike 'stanovanjski', 'gospodinjski', 'bohinjski', 'konjski', 'svinjski' itd.
Tudi naj mimogrede pripomnim, da se namenilnik našega nedovršenega glagola končuje na -t, ne pa na -i, kakor n. pr.: Poslali so ga učit za mizarja — . . . Povabljeni so igrat itd.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport. O. — O smrti so-druga Johna Rebola je bilo že poročano. Njegov pogreb se je vršil 23. aprila. Članstvo društva št. 13 SNPJ, čigar predsednik je bil dvajset let, se je zbralo v obilnem številu, da ga spremi na njegovi poslednji poti. Odkorakalo je iz društvene dvorane,, v Boydsvillu z dru-štverto zastavo na čelu na dom pokojnika, ki je skoro pol milje stran.
Pod pisani, ko! je bilo porodno že zadjnič, se je poa)ov I) od njega v imenu društva št. 13 SNPJ, kluba Naprej št. 11 JSZ, Proletarca, Prosvete in JSZ,
Kot sem že pisal prej, mi je bilo govoriti v tem slučaju silno težko. Ob mnogih raKvah sem že nastopil, od marsikaterega prijatelja se že poslovil. A tli pa mi je bilo izredno hudo. Poslavljal sem se od prijatelja, s katerim sva delala skupaj dokaj let, se česetokrat sprla, a vendarle uvidela vsakikrat, da nama je usojeno delati skupaj.
Po obredih, ki so bili civilni, so ga takoj vzeli v krematorij v Pittsburgh, kjer je bil vpepe-Ijen. On je v resnici izpolnil izrek, "prah si bil in v prah se boš spremenil". Domov prinesel njegov starejši sin
Johrt, ki je profesor za enjbal-| mira nje. To je bil v teh krajih j med nami prvi pogrebni obred te vrste.
Soprogi pokojnega Rebola Ivani in njenim otrokoih iskre-t no sožalje.
t
Navada je, da damo človeku . priznanje za vse kar je dobrega storil šele po smrti.
Pokojnega Rebola bomo pogrešali. Mnogo jih je bilo, ki so na majski priredbi kluba Naprej št. 11 JSZ rekli: "škoda ga je bilo! Lelčemu se taki ljudje morajo tako zgodaj posloviti od življenja.". Nato so spraševali, kaj mu je bilo — da-Ji je bil dolgo bolan in tako dalje. Vsi, ki smo ga poznali, ga ohranimo v častnem spominu.
Naša majniška prireditev in slavnost 15-letnice kluba Naprej JSZ, ki se je vršila 26. a-prila, je povoljno izpadla. Posebno, ako upoštevamo, da se je vršila stavka premogarjev.
Ne samo stavka, tudi drugače je javnost letos vse bolj "zmešana" kakor je bila lani ob tem času. V Evropi divja Hitler, tu pa je politična borba, v koliko naj ali ne pomagamo
Angliji. Vse govori le o vojni. •
Udeležba je bila dobra, dasi ni bila tolikšna kakor lani. V predvajanju sporeda so odnesli krono j>evci in pevke soc. Zarje iz Clevelanda. Skoda, ker nimamo prilike, da jih bi večkrat poslušali. Kakor škr-jančki, so žvrgoleli. Večinoma so nastopili v duetih in solospe-vih. Zarja in klub št. 27 JSZ sta na to mlado generacijo pevcev in pevk lahko ponosna.
Naše delo in naše žrtve torej niso bile vržene proč. Ne moreni popisati čuvstev, ki smo jih imeli, ko so peli v naši mali dvorani. Se naslednji dan so ljudje govorili, kako fino je bilo predvajano slovensko petje.
Govornik je bil mladi sodrug Turkman. Svojo nalogo je prav dobro izvršil. Ako bi mi imeli takega sodruga kakor je Turkman, ali sodružico kot je Jose-Ph
ine Turk, bilo bi veselje delati in tudi boljše uspehe bi imeli.
S pevci sta prišla tudi sodruga Krebel in Zorko. Oba sta stari korenini v našem delavskem gibanju. Zorko je nekoč že živel v teh krajih. Krebel je vzlic sedanjim težavam, ki nam zijajo od vsepovsod, še optimist n irtta vero v bodočnost.
Skoda, ker smo imelj z njima in drugimi tukajšnjimi so-drugi talto malo časa za po-menke. Opravljati smo namreč morali potrebne posle na prireditvi in v pripravah, pa ni bilo priložnosti, da si bi seigll ne le v roke nego se tudi kaj več pogovorili o tem in onem. Nekaj več sta bila vsaj naslednji dan skupaj s s. Vitezom.
Imeli smo vse pripravljeno.] da prenočimo Clevelandčane pri nas v Bridgeportu, pa so si najeli prostor v naravi, kakih 1& mjjj Ad tu v turistični kem-pi, razen Krehla in fcorkdta/
Hvala vam, Zarja ni! Storili *mo v prid naše prireditve in proslave 15-letnice kluba Naprej JSZ kolikor smo hi tmo-#li, vi pa ste jo obogateli s 'sporedom.
magale na priredbi; enako je delala žena podpisanega popoldne in zvečer. Poleig teh pa »odrifgi Vitez, Blatnik, Skoff, Mihelčič, Matko, Tine Kobler in več drugih je pri čem pomagalo, da se je delo gladko o-pravljalo.
*
Prvi se je vršil ieta 1937 v VVaukeganu, 1. 1938 v La Sallu, 1. 1939 v Milvvaukeeju, I. 1940 v Chicagu in letos, to je peti, zopet v VVaukeganu. Vsi so bili zelo dobro obiskani in tudi uspeh je bil popolnoma zadovoljiv. Naš glavni cilj je bil, da nudimo našim ljudem kar naj-
V nedeljo 25. ma ja se vrši več glasbenega užitka in da na-za to okrožje na Bartonu pri a. vdušimo našo, tu rojeno mJadi-Skofu konferenca Prosvetne 1 no za naše lepe permi in da vz-matice. Po zborovanju bo do- j ljubijo na*e kulturne vrednote, mača zabava. Vsa pridružena | ki smo jih prinesli iz starega društva so bila povabljena, da | kraja. V kojiki meri se nam ie pošljejo zastopnike.	i posrečilo izvesti fo nalogo, je
Ker bo konferenca vsled se-' pač težko ugotoviti. Lahko pa danjih kritičnih časov zelo va-! rečemo, da naš trud ni bil za-žna, apeliramo, da se je ude-! stonj.
Eden najneprijttnejiih in poraznih dogodkov za Anglijo je njena vojna z !raqom. Gre F3 nred vsem za bogata oljna polja. Nemčiji je uspelo v Ira-<ju strmoglaviti anglofllsko vlado in postaviti svojo na krmila. Angleške čete s svojimi letalci so pod (pritiskom okolščin morale poseči v ta preobrat z oborožene silo in s tem dale Arab-»
cem in mohamedancem sploh sijajno priložnost za propagando proti Veliki Britaniji.
i»iiiki:dhi:
KLUBOV
Jo fco
ležite v čimvečjem številu.
Ko bo končana ta seja, se prične seja Ameriške Slovenske Progresivne Zveze za Belmont County. Ena izmed točk sporeda bo razprava o bodočnosti te organizacije.
Na seji federacije društev SNPJ je bilo sklenjeno, da se snidejo zastopniki na ta dan (25. maja) in se domenijo glede vožnje na ohijski dan SNPJ dne 4. julija, ki bo v Girardu. Imamo torej tri važne sestanke na en in isti dan pri škofu v Bartonu, to je, 25. maja.
Govorili bomo o našem sta-liAču, kakšno naj bo, kako naj se ravnamo v sedanjih razmerah in o vseh drugih omenjenih zadevah.
Joseph Snoy, tajnik-blagaj-nik Konference JSZ in Prosvetne matice za vzhodni Ohio.
Slovensko samostojno podporno društvo. \Vaukegan, W.< poslalo $68.05 izdanju Novakovega besednjaka % v podporo
Letos se bo torej vršil spomladanski pevski festival v nedeljo 18. maja v Slovenskem narodnem domu v VVaukeganu. Na programu bo zopet toliko lepih in pestrih pesmi, da .se mora zbuditi v človeku tisti plemeniti čut, ki je tako pptre-l>en za naše razburjeno življenje. Pričakujemo, da nas ta dan posetijo ljubitelji umetns-ga i>etja iz tukajšnje in sosednih naselbin. Take prilike, da prisostv u j ete pevskem u festi -valu ne bodete imeli tako kmalu.
. Začetek bo točno ob 3. uri popoldan. Vstopnina bo samo 40 centov.
Rudolph Skala, tajnik.
Slovensko samostojno podporno društvo v VVaukeganu, 111., mi je zadnji teden poslalo znesek po $50 kot svoj prosto-j voljni prispevek v tiskovni sklad Novakovega besednjaka ter si za ostalih $18.05 naročilo pet izvodov te splošno korist n? t in potrebne knjige, kateri je i cena po $3.50 z dodatkom po j lic prodajnega davka.
Sedaj je gioanje za uresni«če-1 traikim
Vojna skupina je za socialistično zvez o, zatrjuje Moley
Kakor zatrjuje prejšnji umski zaupnik predsednika Roo.se-velta Raymond Mbley, je cilj socialistične zveze vseh narodov, ki ga misli angleška delavska stranka udejstviti potem, ko dobi Arrjnija to vojno, v resnici smoter levega krila in-tervencionistov v Washimyto-nu, D. C., in drugojl. , Po Moleyjevem zatrdilu je ta dežela na pragu politične grabežljivosti in nevarnega inter-nacicnalizma, kar oboje nam lahko še vzame neodvisnost. Moley se je zavzemal in ogreval za nadaljevanje ameriške demokracije v obliki, kaki sna je sedaj, ko je govoril prei v čikaškem hotelu
MAJ
CHICAGO, lli, — Koncert Sava, v nedeljo 11.. maja v dvorani SNPJ.
BARTON, O. — Zborovanja vabo. dnoohijske konferenčne organizacije Prosvetne matice in JSZ v nedeljo 25. maja.
JUNIJ
CHICAGO, 1LL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 22. junija pri Kegln v Willow Springsu.
JULIJ
CLEVELAND, O. — Piknik kluba št. 27 in **Zarjo" na isletnUkik prostorih Federacija SNPJ v nedeljo 6.
julija.
AUGUST STRABANE. PA. Piknik kluba it. 118 JSZ v nedeljo 17. avgusta v Drenikovem parku.
NOVEMBER CLEVELAND, O.—Koncert "Zar-j je" aa Zahvalni dan v četrtek 20. novembra v SND na St. Clair Ava. . CHICAGO, ILL. — V nedeljo 30. novembra koncert Save v dvorani SNPJ.
DECEMBER CHICAGO* ILL—V »rado 31. de-cembra novoletna aabava kluba it. 1
JSZ.
JANUAR 1942.
* " i '
. CHICAGO. ILL. -T- V nedeljo IS. marca 1942 prireditev v korist Proletarca v dvorani SNPJ.
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Save v dvorani SNPJ.
nje narodne«« podjetja	Pherman „a ^¡„j kj M je
v po nem zamahu po cel Ame-	je ude|eWo kaJtjh g00
1 "? ,Tsf. nba5e Javne u^tanovo I trgovskih krogov, pa vsi tisti, ki zmorejo, se pozi- 0b tej priliki je spravljal
vajo in prosijo, naj nam pri	,, ,	. , , ' i>ri ,
tem pomagajo vsak po svojih	^ . ^ pr*i~
m( .eh	¡„	«edniskega kandidata .epubli-
LUten to
PALANOECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Evtry Saturday, 1:30 to 2:30 P.M.
( STATION WHIP
1	1480 kilocycles
I (Ftrvt Station on Your Dial)
• Featuring a program of •
lYugoilav Folk Music
Prispevke in naročila je pošiljati na sledeči naslov: Mr». Agnes Novak. 2506 N. Clark St., Chicafo^ lil.
Koliko je Ameriko Ioni popila
I^ani so Amerfkanei popili več ž-jranja in vina in manj piva kakor predlanskim, ali skupno použitje opo-jnih pijač je padlo skoro za 12 milijonov ira-lon. Letos je pa ravno narobe. V tem letu »e je doslej popilo več piva kakor pa ¿panja.
Navzlic dejstvu, da se je použitje opojnih pijač zmanjkalo, se je lani popilo ipanja, vina in piva za nič manj kakor $3,284,-808,266, ali za $53,411.277 v<v kakor predlanskim. To pa zato, ker so lani ljudje popili več žganja. Povprečno pride na vsako osebo 13.73 galone ali $24.93 na leto.
Piva je bilo lani 31,320,751 galon manj prodanega kakor predlanskim. Použitje žganih pijač se je povečalo za 6,342,-000 galon, vina pa za 13,000,-000 galon. Vseh alkoholnih pijač se jc lani popilo l',812,351,-161 galon. «.
V prvih 60 dneh letošnjega leta «o ljudje popili 6.789.000 galon več piva kakor v ktem času lansko leto. Tudi vina se ie /n 860,000 galon vei- popilo letos v prvih dveh mesecih kakor lani, ampaJ< fcganih pij«£ pa se letos 24,000 galon manj popije vsak dan, kakor s« jih je lani.
Ako v vaAi naselbini ni soc. kluba, pristopite v JSZ kot posameznik. članarina Je $1 na Uto.
kanske stranke, v zvezo z an-*le£kim socialistom Haroldom J. Laskijem, ki je oznanjal idejo socialistične zveze vseh narodov.
Tako zvezo je želeti. Kajti le potem se bo dalo doseči soglasje med narodi in se dala odpraviti vojna zav*elej. če pa se Evropa podvrže novemu redu pobesnelega Hitlerja, ki ga gradi na grozodejstvih svoje pošastne vojne maši ne in sovraštvu podjarmljenih in poga-ženih narodov, ne bo ne miru, ne blaginje, ne medsebojnega spoštovanja. Njegova nasilnost bo rodila nasilnost in svet se bo iznova pripravljal na osveto, krvavo osveto, kar ne pomeni nič drugega kakor novo vojno.
Žrtve ovtnih nesreč
V Chicagu ubije v avtnih nezgodah na vsakih 15 ur enega človeka in vsakih 24 minut je eden pobit. Ti podatki so iz statistike nezgod, ki so se dogodile v prvih Mirih mesecih tega leta.
Pristopajte k
; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOT1
! naročite si dnevnik j
i ••PROSVETA" i
Stana aa colo lato $6.00, pol lota $1.00
Ustanavljajte nova društva. < Deset članov (le) je treba sa ] novo dru&tvo. Naslov ca list in Ea tajniitvo je:
2657 S. Lawndal« Ave CHICAGO, ILL.
♦»MIMMIllllMUtlMI»!
' Nov red" zo povedo n
Hitlerjev list Dienst Aus Deutschland pravi,f da naj se vai narodi in vm dežele v Evropi sprijaznijo f dejstvom, da se bodo morali, hočeš nočeš, prilagoditi "novemu retiu" pod pokroviteljstvom tretjega raj-ha.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0c—4:00; 7 00—«:30 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4 80—6:00 p; m. Dally Tel. Canal 110«
Wednesday and Sunday by appointments only
Residence Tel.. Crawford 8440 If no answer — Call
Anttln S700
Nič več koruzne moke
Meseca maja in junija ne bo v Italiji ntf veič koruzne moke niti za one, ki so na svojih kartah upravičeni do nje. Namesto nje ai smejo ku*pitj v enaki ko-ličini. rita.
poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne postajo
WGES, 1360 kilocycles Vodi jo George Marchan
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1756,
Published Weeklr at 2301 So. Lawndala Ava.
CHICAGO, ILL., May 7, 1941.
DO IT NOW!
If you have delayed orderin« your copy of the May Herald or for any other reason have not yet read the 1941 edition of this popular Slovene-English magazine, why not take time out to do it immediately?
Only a limited number of copies are still on hand and crders are being filled on the "first come, first served" basis.
Between its covers you will find 30 Slovene and 7 English articles, all appropriately illustrated.
The May Herald is edited from the standpoint of pleasing its readers with the kind of reading fare they best enjoy, rather than turning it into a money-making machine.
Readers far and wide, of every taste and opinion, have already expressed themselves about the May Herald. And even the most critical, who never fail to find points on which to criticize, have expressed words of highest praise for the publication in general.
Slovenes in this country publish so few magazines, especially magazines with an Engliah section in which second-generation Slovene writers find expression, that you are doing ycurself a grave injustice by passing up the May Herald.
Order your copy today, from Proletarec.
VOL XXXVI.
"SAVA" INVITES YOU
CHICAGO. — This Sunday tka •¡«fin« society "Savn" will pre-••nt iu annual Spring Concert at tka SNPJ hall.
Savan« kava prepared a fina program. You can convinca your-•alf of tkat by turning to tka in. • id* page* of tkis issue where tka entina program is printed.
Tka oparatta "Snubeči" will maka up tka second part of tka program, while »election* by the cntiro chorus and octatta. a* well •• *olo number», will ba heard in tka aarliar part of tka concert.
For dancing wnick u scheduled for tka avaning, tka Gradishek-Cmeri» Orchestra will play.
Altkougk "Sava" has its devoted following of music and song lovers who attand its concerts ragularly. tka ekorus kas nevertheless released a broad appeal, to tha Slovenes in Ckicago and environs, inviting tkem to spend tke day witk tke Savans. amid song, laugkter and good comradeskip.
Social Security and the New Job
BOOK FRONT
BETWEEN TWO WORLDS. By Upton Sinclair. (The Viking Proas.
$3.00).
Only lsst year Upton Sinclair published his best seller World's End ' which sketched the end of the world oi the 1910*8 and conveyed the reader to the new world of the turbulent twenties. Between Two Worlds, Sinclair's latest offering in the literary field takes the reader into the twenties and up to the notorious volcanic Black Friday in October of 1929.
A
As World's End was a history of the teens, so Between Two Worlds
reviews the twenties and between these two books the reader is left dangling mid-air impatiently waiting for Sinclair to project him into another world, which most likely will be forthcoming in another Sinclair-ian literary contribution. Here's hoping that it will be soon.
Tke Story of 'World's End'
In World's End the resder was
taken into the life of Lanny Budd. the fictitious American youth, the illegitimate son of a wealthy American munitions maker and a lovely model, from a thirteen-year-old lad to the secretary of the American delegation to the peace conferences. After days of play around Paris and the Riviera, meeting high society, advising his mother in her love affairs, through days of international intrigue, with a gradual growing sympathy for the under-dog and the poverty-stricken, Lanny finally returns to the Riviera to devote himself to music and philosophy, determined that if he cannot do anything to save the world he would not be a part in a scheme to destroy it.
Around the life of Lanny Budd, in World's End, was interwoven the history of the teens with such personalities as George Bernard Shaw, Woodrow Wilson, Lincoln Steffens, Isadora Duncan, Zaharoff, George D. Herron vividly painted into the scenc.
son for advice in her armours; Lanny ventures ina> the field of love, selecting his first aaiio—Marie de Bruyne, married, twice his age, only to loose her by death; the youth's affairs of the heart become the fictional part of this historic novel, but he reserves the capitulation to matrimony for an American heiress with oodles of money. Black Friday, 1929, finds Lanny saving his dad from the fate of many a man-who-had-money-but-now-hasn't-a-cent. He does this only on conditions thst Robbie Budd promise he will not plsy the msrket again.
The activities of the three self-styled musketeers of the arts—Lanny, Kurt, his blonde aryan friend, Beauty Budd's amie, who turns Nasi, leaves Beauty to marry and raise children for the then budding srysn Stste which was yet to rear its ugly head in Germany, and Rick, crippled English aviator and writer —add much to the interest of this novel.
:
Lanny Returns to Politics
Lanny, who in Wort's End returned to the Riviera determined that if he cannot save the world he would not be a part in its destruction, finds himself in Between Two Worlds once again envolved in political escapades, going to the extent of being evicted from Mussolini's Italy because of his anti-fas-cist sympsthies snd his "pink" lean ing. The murder of Matteotti, I tali an socialist, by the "Blessed Little Pouter Pigeon's" castor-oil bench men is one of the many historic scenes Sinclair pictures in his Istest literary contribution.
CONSUMER'S NOTES
A Column of Useful Household
BUYING A REFIGERATOR THIS SPRING?
Check the size, as well as the price, when you buy a refrigerator. advises the Consumers' Guide, publication of the Consumers' Council Division of the U. S. Department of Agriculture. Don't guess the sise yourself, says the Guide. "If the information isn't on the label, insist on it from the salesman
-mm— 9 9JÇ
S 0 '! it c *

999 9 9999
9999
999V 9 9 9V
9999 999 9
9999 9 99 9 9999
9999 99 99
99 9 9 9 99 9 999 9
991 4 37 ? 84 991 4 i 7 ? b 4
? 1U000
9 91 4 37384 9 914 37984 9V1 4 37 2 84
V VI •37 384
4 20 000
991 4 3 7 S 8 4 991 4 37384 991 4 37384 991 4 3738
6 3000
9914373 1, 991 4 373
7 3 ft O
IN THE NEWS
COAL STRIKE SETTLED
Both the northern and southern coal operators huve agreed to increase wages $1 a day under the contract which has returned 400,000 miners back to work. They have been on strike since April 2.
Northern miners have been receiving $0 a day, while the southern
i emphasized last week in a report by Dr. Iaklor Lubin, commissioner of labor statistics, showing that during the last year the cost of foodstuffs has increased £2 H per cent.
RAILS REDUCE RATE FOR MEN IN UNIFORM
A special rate of 1 % cents a mile
miners were receiving $5.60. This 40 for «»»«id-trip travel in coaches is u> cent differential between the north ' ** established by the nation's rail-
In the central office of the Social Security Hoard each employee'8 wbge/fi are recorded on a separate ledger sheet which has his name and Social Security number. Each quarter, the em/>loyee's uxiges, as reported by the employer, are added on his ledger sheet by electrical
machines.
3.
Wages of each employee covered by old-age and survivors insurance are credited to his account every
Expert, «y . 3 cubic foc, r.irir ! ^
are received by the Social Security Hoard. In nearly all instances the employee's wages are reported under the name and social security account number as they arc *hown on his account number card, and they are added on his ledger sheet in a matter of seconds.
However, if some discrepancy turn* up in the name or arvount number, the ledger sheet will not clear the machines used for posting wages. It is thrown to one side and thereafter a check must be made to clear up tin* error.
erator is minimum sise for 2 people, and a family of 4 will need a 6 cubic foot refrigerator. And s cubic foot for eveiy additional 2 members in the family.
You also have to take your special needs into consideration. If you live within a stone's throw of the grocery store, this space may be sufficient. People 20 minutes out of a country road will need a slightly larger box. Urban families who entertain a lot and farm families who use their family refrigerator to keep their dairy products cool until market time will need more space than the amount f
which the Bureau of Home Econom-	'a T L ti t d j
ics recommends for average families yon « I Oke I hem 10 Bed Another DOOSt for
Check the amount of shelf space „
~ ~ ■	I he worries and troubles of trade
This necessitates asking the employer to check back on his records and frequently he must call on the employee, if still in his employ, to get the correct information. This annoyance and waste of time can be avoided if the employee and employ-er will take the simple precaution of seeing that the employee's correct name and social security number are reported. If the mistake cannot be corrected, it might mean that some of the employee's wages could not be credited jto him.
Since 'the amount of insurance benefits Tor the woiker or his family will be based on his wages, it is important that the Social Security Board's record of his wages be ac-I curate arid complete.
and south has been the chief stumbling block in negotiating a new con-| tract.
i This compromise arrangement was made possible by the intervention of President Roosevelt, who asked that the miners return to work in order not to hold up steel production and other industries dependent upon coal.
NEW YORK TIMES SIGNS FIRST GUILD CONTRACT
The New York Times, the paper which prints "all the news that's fit to print," recently saw fit to sign its first contract with the CIO American Newspaper Guild.
The contract, covering 722 employes in brought
$104,000 a year.
FROM U. S. DEPT. OF LABOR
More than 16,000 men and women workers were killed on the job and a million and a half were seriously injured last year. These accidents and disease deprived the country of a billion and a half man-hours of production. Unless we are careful the extra demands of defense production will bring an increase in such casualties.
In order to conserve manpower in defense industries the United States Department of Labor has prepared a special list of what to do and what not to do while at work so as to protect the life and limb of the Nation's workers.
REACHING FOR THE MQON
"Going up!" The cost of living is reaching for the moon. It already hss increased to a point where it is a real problem for the housewife to make her marketing dollars stretch to cover her family's needs.
This startling information was
roads on May 1 for men in the military service, President J. J. Pelley of the Association of American Railroads disclosed last week.
250.000 NOW DRAWING ON SOCIAL SECURITY
John J. Corson, director of the Bureau of Old Age and Survivors' Insurance of the Social Security Board, reported in New York that 250,000 beneficiaries were now drawing monthly payments snd the num. ber was increasing at the rate of 25 • 000 to 30,000 a month. Benefits be-came affective last Jan. He estimated that 3.000,000 persons would be drawing benefits by 1956 or 1965.
the commercial departments, | OPPOSES "COOL-OFF" BILL t wage increases totaling'	B,4-L*
CIO President Philip Murray's prompt and vigorous condemnation of the Vinson Bill (HR 4139) focused immediate attention upon this piece of anti-union and anti-strike legislation. As Murray pointed out, the bill, if passed, would be a death-knell to unions in thi* country.
The bill imposes a compulsory "Cooling-off" period of twenty-five days before action could be taken on a strike vote, freezes existing wages and open shop conditions throughout industry and would virtually put an end to organization of non-union shops. Union members could be charged with "subversive" action on any of a dozen count« and be exposed to imprisonment. The bill started out to cover only naval construction, but has hecn expanded to embrace all defense industries. "Blitzkrieg" methods were used in rushing the bill through the House'* Naval Affairs Committee in the hope of having it passed before the House and the country became aware of the true menace of this vicious legislation.
too. Refrigerators of the same cubic footage do not always have the same number of square feet of shelf space. When buying a refrigerator you should see whether there is enough distance between the shelves for the containers you use, and enough room on the milk shelf for milk and tall beverage bottles."
DON'T BELIEVE THESE MILK FALLACIES
Consumers' Guide lists some pop-
ular fallacies about milk this about them:
Fallacy: Thunder sours milk and cream. Fact: Thunder does not sour milk and cream. These products are soured by bacteria which multiply most rapidly in warm milk or creatn
union officials and committeemen very often make them go home as grumpy as a bear with a sore head. Boy, the harp!
You may labor your full, friend of
mine, if you will; You may worry a bit if you must. You may treat your affairs as a
series of cares. You may live on a scrap and a crust. But when the day's done, put it out of your head,
Novak's Dictionary
and says I And don't take your troubles to bed.
.	.	, during warm months, and thunder-
nistory parades through chapter, storms usually occur in warm after chapter in this book. Sinclair i weather. Milk and cream kept in a forcefully reviews the story of those j refrigerator at proper temperatures hectic clays; men who played a part I are in no danger from hot weather, in those tumultuous, mad 1920's re-1 Fallacy» Milk products should not enact their roles in Betwaen Two <*aten in combination with fish or
Worlds. Among those strutting the ;	^ Actulll,,y dietitians say
—	- -	1 that sny food which csn be eaten
stage oi world characters in Sin-
From Adolescence to Manhood
Batwoen Two World's continues the story of Lanny Budd from adolescence to manhood; with ar tist's model, mistress of munitions maker Robbie Budd, mother of Lanny, alias Mme. Dctaze, alias Mme. Dingle persisting in her rapturous love-hungry life just ss she did in World's End but with s bit more stability, still looking to her
oo
99
May Herald
Foremost English-Slovene Publication of the Day
80 illustrated pages of short stories, poems, and articles of general interest about our people and their activities throughout the peat 36 years. For the smell price of twenty-five cents, a bigger publication then you cen buy anywhere on the news stands.
Order a copy or more end sell them among your reeding friends.
. Order from:
Proletarec
2301 So. Lewndela Ave., CHICAGO, ILL.
elair's panorama besides those who J?***!?,!7 can, ** e*ten in combine
e.v; ftysaprrdir; ¿-»-n^r&A*
, d	U' S Ambassador Child, | Fact, Skim milk contains the im-
Leon Blum, Mussolini, Italo Balbo. portant milk materials, milk sugar. Litvinov, Matteotti, Jo Davidson and ! milk proteins, and Vitamin G (ribo-the painter of yesterday, the mad- flavin). For these nutrients it is just man of today. Adolf Hitler.	j a" valuable a food as whole milk.
. * , ,	i Fallacy: Pasteurized milk doesn't
r ascinating and Intr.gn.,.*	Uste a„ ^ ^ nw m),k Fae|| Ac
One need not read World's End I tually, taste tests show that properly to enjoy Sinclair's latest literary pasteurized milk cannot be told from achievement; nor need he have a I raw milk, synopsis of what has gone before the present volume. Between Two Worlds is s complete novel in itself: fascinating, intriguing, »picy, well-written, helping the reader to a better understanding of the days just passed and perhaps giving a clue to the days yet to come.
MOTORISTS NOTICE I
A road-sign painter suggested the following signs for railroad crossings:
"Come ahead. You're unimportant/'
"Try our engines. They satisfy." "Don't stop. Nobody will miss
you."
"Take a ohance. You can get hit by a train only once."
CHICAGO—«Slovensko Samostoj-no Pod porno Dru*tvo, an independent fraternal society of Waukegsn, 111., *ent me s check for $68.05, last week designating $50.00 as its contribution for aiding the publication of Novak's dictionary and'ordering 5 copies of the great book for the balance of the amount.
Now the movement for publication of this dictionary is in full awing all over America and our public institutions as well as all those who can afford it. are urged to help us at-| tain this fine goal as soon as possible.
Contributions and orders shall be directed to and addressed as follows: ! Mrs. Agnes Novak. 250« No. Clark St., Chicago. III.
Mrs. Agnes Novak.
♦♦ SAVA NOTES ♦♦
By A. SAVAN KA
A few days back it seemed a long background and when he reached man time since we started preparation for, hood and realized his talents it wa^ our Spring concert, but now that May too late to learn to write with the lAu^r1??* *****	?°.on:' mind »8 weM with the heart. But
perhaps it was better, for othewise the beautiful, simple songs would not have been born. "My Old Kentucky Home," 4t01d Folks at Home," "Old Black Joe," "Uncle Ned," and numberous others, are still vital and popular to this day. .
Fallacy: Milk is a perfect food. Fact« There is no one food now known which contains all the nutrients necessary for health. Milk, for example, is s poor source of iron, and j while it contains Vitamins A, B, D. and G (riboflavin), it is a poor sourse of ascrobic acid (Vitamin C), It is an excellent food, nutritionist "ty, highly desirable in the diet, hut it is not a patient medicine or a panacea.
Man-Bites-Dog Dept.
The coal operators are responsible for the shut-down in the bituminous industry, Dr. John R. Steelmsn, federal conciliator, announces.
Newspapers found this so hard to believe they just didn't bother to print the item, or buried it in a convenient corner.
MORE SPEED1
In days of yore, if anyone missed a stagecoach, he was contented to wait two or three days for the next one. Now. he lets out a squawk if he misses one section of a revolving door.^ .
LIFE, UNDER THE "NEW ORDER"
WHY NOT?
Diner: "Waiter, look at this piece of chicken on my plate. It's nothing but skin and hone!"
Waiter (inquiringly): "Yes. sir. Did you—er—did you wsnt some of the feathers too?"
ATTEND
SAVA'S CONCERT
SUNDAY, MAY 11
At
SNPJ Hall, 2657 S Lawndale Ave.
Selections ky entire chorus and "Sava octette"—sola numbers— and operetta "SnokaU"
Admission 36«. advance sale, 40c
at tke dtsor
Dancing after tke concert Gradishek-Omersa Orchestra
although every song is in its finished state and readiness for the best possible presentation. Our invitations to attend have already been extended but our enthusiasm insists on renewing most cordially—"Come to the Spring conceit! All friends and neighbors from far and near, Chicago, Waukegan, La Salle, Milwaukee."
♦
Sava's President John Rak, and Secretary Joe Tunpin are kept busy these weeks with final preparations, so that not only a good concert will be rendered to our audience, but also the best services at the bar, in the kitchen and on the dance floor.
Mr. and Mrs. Muha have been devoting much extra time coaching the players cast in "Snubaii" so that they are becoming so well versed in their individual part* that one will believe, when seeing them enact and sing the entertaining and delightful operetta, that they have been performing on the stage innumerable times. But most of the participants will be making their debuts.
The obbligato arrangement to the well-known and loved "Rozmarin" which will be sung with soprano solo, was especially written for our chorus by Ralph Muha, son of Mr. and Mrs. Jscob Muhs.
a
The Octette hss been having its shsre of do-re-mi-, and Stephen Foster's "Jeanie with the Light Brown Hair" hss borne its members on msny tuneful trippings on the wsves of •ong. It is no wonder, for this Amer. composer wss one of the grestest melodists. His simplest songs sre among the most besuti/ul that have ever been written, anywhere. And the more we hear them the more they grow in our affections, for they are direct in their appeal, understandable, and catchy in tune. Stephen Foster was best in his songs of home, for this longing for home was the strongest emotion in his nsture, although home wss impossible for him; snd it is ss a f>oet of homesickness thst he wss grestest. In some respects, Foster wns skin to Schubert He had, as Schubert, a natural gift of melody thst shone because of its simplicity.
Stephen Foster's life began in the yesr 1826 snd ended 1844, which is s short period of only 3« years, which I wss si so s tragic ons. He began his musicsl csreer esrly, having com-| posed his first published song st sge 16. He hsd no musicsl instruction or
The following verse tells in very beautiful and poetic form the powers of song.
"Where is Pain ami dire Distress, Songs shall soothe like soft caress; Though the stoutest courage fails, Song's an anchor in all gales; When all others fail to reach, Song shall he the thrilling speech; Love and friends and comfort fled, Song shall linger by your bed; And when Doubt; shall question, Why?
Song shall lift you to the sky."
Yovan Yovanovich Zmay is the author of the above tribute to song, which i*£s translated into English by Robt. Underwood Johnson.
Pooular Demonstration
CHICAGO.—After shattering all known visitor records for Chicago demonstration houses outside the World's Fair, Commonwealth Edison company's Home for Electric Living at »305 North Marshfield avenue will close its doors for the last time on Sunday, June 1. More than 680,000 persons—from all parts of the nation and several foreign countries—have inspected its many unusual features since it was first opened to the public on June 1, 1989.
Wor
"War perverts the abundance which civilized life produces to carry on the uncivilized part to a greater extent. It draws from the poor a greater part of those earnings which should be applied to their own subsistence snd comfort. Destroy the ability of the people to buy and you destroy the seller."
CITIZENSHIP
ii yon are seeking information on becoming a citiaen of tke United States, a pamphlet on ike subject, selling for only 18 coats, can be seenred ky writing tot
Proletarec
1301 S. Lawndale Aeeaue
CHICAGO. ILL.
Write Today I