NAJDI HOJCA
iz HAJDINE
im/95
(oOOk\h(
/O A n
I
? (ffičap /^eaede 6/&veJcw_, /jttc/em futmenija? G&ilo besede o/ove/ca /cddce sfdcdi obo^cdoje-?
(ddaJca sem, loveče#-, fi#edes?i s&m, odš/a, s^vač, #ax#mčbjed<z. (^vcmmi/a, sem, se mz voda^o- /trnje s/ovens/ce /cm^č^e. dvomeče (ddrt/da#-Je bdfi#vo, bije oxded bn^eejf-o, bo je vseboveda, s/evensbe besede. Cdd/v se zjejeve besede la-br-alne nu#ed ebeja/de? bdbejei/de x- -vesedjem,, ^mconoslje, rujftredbom? bdeiiedz se doveba oboje/de. CčA/jejeve besede se 6cder<tčno mz#ed ftofiebjede na fi/)r-a/ue fwl, fiet /?xt/iredba.
cddCj fia danes? P/\emxdjujem. Gbd/c /jadje s^deb se teejo^uanjame besede, bo bo boojoidco/o obejoilde? Oddbo Job sjdeb se Jieiename)-? PdbdcebonaC se mo xdl da ne. dda/nes besede bjuedje uJienabdjeje neddee/ona? same xa xadUeve, Jrojsrjos, x njimo vdčbebnal obtoxujje. Pdduddc Jia se, da x njime dabbe Judi naxvescdljo, Jw-lodaxoje, mu deje xaujieenje vouse - ja ebejcc/oje. odCj Jiu beseda ebeja/ol sjdeb v lem Ji-nomeenu Jiameno? CSdbo Jio meno malenledne dobrine: denar, dejte bose, obdeočlda? Q Ad v lem JmomeMi Ima beseoda ebojalele čislo edrajaeen, dejtso Jte-men. Pdomeno: edoveba raxt>ese/ilc, ja Jtolod(oxolo, mu vxJw veda/o svoja cuslva, ja oboja/olt, x xruorwsljo nourvelo...
edma/m Jrojaiedja, bo se sdedo uče. Peddobral mu v sedi sjieeddelo, xalo jei luodo edema nabredoje . dddo je le Ji-ra v? Gdddo mu s lem sjdob /<oj Joemajojo? Q?<dbo ne bo bde bodje, oe bo ja Joolodaxdo, mu svelevodl, da sjtel Jiosbuso xnova? Q/fdosdlm, eda bo mu dejva beseoda vedldco več Jvomenda -Jvo majooda-. PPojem bo vxbaedlda občuleb, da se xmeraj deddeo xaene xme va, oda dodde se vse JvoJvr-a vo . PPbejvomo beseodamo bo ja obojaldo. pd^roo v labe bo se nwrodo obnasa-lo slarejso - slarso med seboj.
oA/e /h> ae sme/o /čvekali kcmocIč derva^a,. dpe na, frrimeji moža od/uia&j<> v-4/uxdi in frride domov- ved frotcdcen, , '^OAvčoram nad domom de/wj-, a/o 60 60/v forav, da, 60 c^a oe xemo oUe/a? (////o 60 to afdoA /ca^^ooma^a/v? O/ZZid/om, da ne. Ot/f/id/tm, da It to xem ne/o^ foo-mont/o-, daf 60 foora/i/a odvečno enor^ojo - Jezo, venda//'- 60	g/o d/ep to o/xa/ova/a. cAda/ Zo Jo /jo/o vde/
tzgo-vorjent/i Zeded. S/Za/ 60 Jo /n/o, da no Jvod/cudt/a to /ejio-mo - /e^attmo /ededamo. SC vjomo /o Jicto/axo/a de/e on njeoja, ma v/o/a, ajoanje, da no vde ox<jfu//jeno.
SC ne/ccj Jinomono dem d/cuda/a JaJadnoto, /ccj dj/oA /ejie /edede JoomenoJo . S/e v čada Joncd menoj, Joned mojomo dtcorto, Je /edeo/a Joment/a xe/o ve/t/co. O/oojoto/a. Je t/ove/ca ooeA-no on nared ter cjoo jtoju/joi/a na Jot naJoreoZ/ca. Seno/a/r mid/om, o/a v doonatnjem čadu ve/o/o Jirema/o ujereddjeomo /ejie /edeo/e, /00 č/oveAa o/ocjatjo, ma v/ojejo ujoanje, damoxeovedt, oja Jooto/atoJo...
S/.ato mod/om, o/a Solate /edede red o/oojf utojo č/ove/ca.
C/Zetra (SZcJvomeA, 8./
EN DAN MOJIH POČITNIC
Zot otovn jetotme - a/Jj /oj., onono o/nerom,. ^
S/a teaJc/Stc, /m ■reno/oM' dc nn/o/c o/dz-oi', So to djiominjei /102, neSo^,/ud e/ke^ia.
CZ/Sozo tozr/a deS/eotoJ oZa/tim, -tedu/Je,-. (t4Cmetem dc djem/outi ot/icvoz, ■lem//o to, otez- Jo totc Moto. SZ/Zcm- /c/td/Aozte/Z, /icoJaz ote/ja. CCZZ/d dem, ned/ojmoi. CCZZe/o ml ni d/c cr/to?S'. CZZZC/ZjSorpddd dom* ^ eno de/o p o/uojc do/o on-/Zajoz/cl oieo uti do nldc /e/e/lJtemoz/Znl/l'. CZZozo/toi' Jo eo//Z~a/oi)-, o/a jlomc na onotjo. ZjZ/zd/Zdlm, oce/a, /Z teto:
&e- Jv	^ u<i/a/
o^fu^ O'%& tf&/rw'Čem<z/.	£&	@hfe&z4)im& te ntfr/ioJ.
mž'tewi& c^tefazte, jzz^zzte m/';	ve^ te	mte^. <z2$}&/l
tet^nc^e/i^z^vo^e^^Tn^/o'. ^^e-na/o^t^fe-/u?^h&teizi-mted^jUa^ m<o /vti^a/. ^toče-^te; a, Čcda^im/ te^ mič/lte, da/ te dom &7KZ& otee^udoo. d^Sa^/u^/d t&v^ m&izdamo, et^MKim v ittocmo, /noi^ l?o qho^M?wzzyM	& te motezdl/Mav dz^d
il^^Ča^tz/o/u?o^ilce'noomot^o($h!&/dotem, a^te/iteoddecem - mot//^ m.o ozAd. (i^e/^e- mini/f&n atazi rno^od/oza/ztžo. ^zz zi^om dd/ittee/fah/tfo, foedfžons izil- dozdo^zz dzdo^
/udužadlbdezdov.
(^^znzdtzo §dutzzzyz>; f.d
DOŽIVLJAJ S POČITNIC
dionec do&! CUX ! d) taztedu pcataja vednv ttolj wx>če. ^{vmaj čztJuun ! (Dolgo dpanje, Sedenje^ flopanje; pAepaivje... Octlcen izllazf de Scdjde počitnice. D dpomtmi mi Je cdtaK lep dogodeH.
De nediecj dn-t ptgj dino de čbgovotiu za- nefialzden izlei. (Določenega dne deje n-ada duižina odptavv^. Z njo dem ocH&i deveda- tudijaa. ^af llaj Si pa. Stez mene ? SPelgall dvno de ptoti ČLjuSlgani in de udtavidi pti tovarni Sta- - ČKanaull. SPot dmo nadaljevala ptoti fPtniliu . SJam dmo videli najvecje letalof Sije Silo tudi ■zelo dtato indeveda če- neupotaSno. (iti potem? OZato dmo de odpt-a\>t ti, v čivatdSi vti v JSjaSlja ni.
Ogledali dmo di živali tn de napotili cbmov. [Pot-je (Ud zeSo dolga. DadpaJa dem- in- danjala. Sanje dem- če- čidto pozaSild^ ko dmo ptidpeli domov. ČJallo deje nad izlet Son-čaS.
4
"tin zdccj f "66aptoMijem. So^t/ zopet ao&l. ‘Učenje, živčnotit, tvafocje... čPa tlafil DlZiničo So budi to AoSsSo Seto ttv zopet Sodo počittice. tJ&(uij&p(oS mui&ni mi' tof S&jjede daSsc, daJoc...
tPx vendar v6e čad pte&iti...
Člafioje v&e Siko miniSo ut- tudi, So - SaJlob!oSx; taSo počitnice.
Sanja DKutčec, 5.S
LJUDJE BI MORALI BOLJ SKRBETI ZA NARAVO
mfia ziui u oeliAem mes/u, u velikem bloku. ‘VIA, kakšen zrak, koliko Jima in po me.sinih ileh io/iko oJpaJkov \uzJihuje JlCiha in premišljuje o iem, kar mu je mamica rekla pri večerji. DCar ni mogel verjeti mamičinim bese Jam, Ja je bilo nekoč vse čisto in Ja je zrak Jišalpo cvetju. JCekaj časa premišljuje in nato vzklikne : “Jutri grem v hribe, tam je še ve.Jno čisto in lepo.
kjutraj zugoJaj vstane, vzame malice, liste in slikarsko stojalo. CPeš gre v hribe. (Ustavi se pri manjšem ribniku, kjer plava račja Jružinica in voJa miglja ob plavanju majhnih ribic.
IPostavi si slikarsko stojalo in slika ribnik z račjo Jružino. IPotem nariše še mnogo lepih risbic. JCo že nekaj časa riše, postane lačen. Spomni se malice, ki si jo je prinesel s seboj. Sam sebi reče:	Da, svež zraki, ki Jiši po cvetlicah, ti kar poveča
tek. ”
IPotem se spet posveti slikanju .Ijegooo slikanje in uživanje v naravi prekine voznik v rJečem vozjIu. “kbe kaj nameraval”se sprašuje. DCajhitro ugotovi, saj voznik začne metati v ribnik stare klobuke, vrečke, konzerve, časopise in mnogo Jruge šare. Piliha ga z oJpriimi usti gk Ja. Halo ga prešine Jobra zamisel. DJitro Ja s slikarskega stojala list na katerega je slikal in Ja na njega nov,prazen list. Ha list si preriše tablico z avta. Piliha pospravi stojalo in risbice, ki jih je narisal in se oJpravi na policijo.
policiji poslušajo njegovo zgodbo. Dda/o pa rečejo JKiIii: "Deš, Janied, lezko bo najii voznika z rdečim avlom. ” dlCiha pa se nasmeji, zadaj pa saj imam prerisano iablico z aviomobila. dPolicaji se mu zahvalijo in dllGda odide domov. jdCedpojo domov premišljuje, kakšno kazen bodo dali vozniku, kije onesnaževalokolje.
kukaj a UClemen, 3.b
ŠTORKLJA
Štorklja se hrani z žabami, z ribami, kačami in z žuželkami, zato zime ne more preživeti doma. Poleti je v toplicah ali se hrani v potoku. Štorkljo sem videla v toplicah že od blizu. Štorklja je bila v bazenu. Otroci so šli gledat štorkljo. Ker meje zanimalo sem šla pogledat.
Sandra Gašljevič, 1 r
ZGODILO SE MI JE...
Zgodiio deje pte<? stitimi teti. Dim ca!sem prvi ta&ted in ptidle so tešila ptičaHovoAie ietne počitnice. DZoao & e zdltlmMtje zmotita, nepticailovana voput.	smo Si! v stiaSu, čeprav
mi obtoci tega/ nidmc powe-m t azumels.
ZBitoje vtoče potetje. ZPti scdedoviS do taoiio badvtab zoteie čem je. Diio St se jim mogeS upret ? CDoma- dtno imeti obidi. DCitto dem iztaSi! to pti!So in jo poStida! na dt-evo. HvniSdem de d posumi žepi dSadtlit? češenj. ZRazdellSdem jiS mod ptijaieSje in, dteSeSnazaj. R^di do odš! n,a vrt. Z dreveda dem se jim ogtašal in ptezaS vedno višje. CDtevoje (uto dtaro tu btSto. dam de dogodda naptej več ne dpominjam... ZPozneje do mi povedo!, da dem pade!z dteveda. ZPadeS dem kat edem metrov . ZPiti tem dem de Sitdo poškodovati ZtdmiSdem di t oki in, Sudo pcškodova! gSavo. ZPočitniee demčva dotga medeča, preživet7v Sdišnici v DJZauSotu, in ZPtujn.
Zla dogodek, deje meni in naši dtnzint SoSeee vtidniSv dpomiu,. Srečen dem; da dem SJguS težki pcškodSi daned popofnotna zdtav.
Dila tko GutS, s-S
6
KOSOVKA
Danes, ko sem se zbudila, sem videla dve kosovki. Ena teta seje peljala s kolesom in prestrašila kosovki. Prileteli sta nazaj. Tekla sem ven. Kosovki sta odleteli v zrak. V zraku sta se vrteli. Opazovala sem ju. Kosovka je rjava, kos pa črn.
Lea Dajčbauer, l.r
ŽABJE KOSILO
Žaba živi v ribniku. Žaba bi rada pojedla muho. Muha seje prijela na jezik. Zdaj je sita. Imela je dobro kosila. Žaba diha sveži zrak.
Peter Mertelj, l.r
BILO JE TISTEGA DNE...
tBilvje I-alrtdT, iw de nisem iodiC v sole. Sonce Je zjutiaj oz&ajalc sefie na daljnem vzredit, Iro sem Sif že lep čas na nejaf?. DZisetn Sif zaspan, ampall ni mi doio mitu in sef sem ven. Zunaj sem 'tuifijaf" žogo v steno, Hat pa mamica ni imela toda. (fez nellaj časa sem šef H atiju, Hi Je Sif v Hfevu. SCiitoJe minifdopo&hti in po Hosifu sem Sifspet zunaj. flaHtai sem se igtaf z mueHotn. Želeje Sif smešen.
tPotem so ptišPi Si-alovi Halogi, Hi semjif indiJaz dofto poznaf.
Z^anf sem se tod poHvaff z mojimi golaSi. Sn šef sem po najlepšega. Z?endast pajtfje ptej Silo keSa zapteti. Jaz pa Siko po Sližnjiei, po nizHi skeSi do oHna, ampoH na tej sttefici sta Sšfi dve šipi . Diet nisem pazif, sem stopif v eno in žeje Sif joll in stoli, flistega dne sem ptvie ^ideS svojo Hast na nogi,. CDef steHfa se mi Je zafodef do Haiti in taHoJe samo Hoža dtzafa ostalo.
8
S{, zduumifui pa nidem fecbe^Hetdem 6e ^a tieflaJlo Sa£. Se Ateca, da ni 6i&) doma mamice. ČJafio dem vzifcd^afdamv o oSvezo in n-oga- mi je začeti fiz.
vBtazgvtinatetaaedede daae<s; dedaj vidi. do mi je ctitafe v »potnina i-n mi & za vedno.
^joži Sfiimfietejet, 5.S
DOGODEK IZ POČITNIC
in/ie^eda/<z	cdfiio.	ž&m
/i/ice',	(^A^en^ta/ t/io
in /no	/10^cAAAdAo/AsJo.	^o/n bo o b/ime-
v/Aio^o AAjonaoAo^c-/o, Ajše-aZ' in^	©/0^0 A> e/eifAfe/s /tabo//te/o/io (/emovino.
bom/ erfo b/atbon in/fiA/ /Mcbi/a, aHz & bo oo^e/^iaS na/ AfiAtAot^o. ^bi bc- bo b/ii/i^aA; Čudi mof Auzčuznec AAfiapid, Ai jo inif/tU' n/zA /ia/?/>ač/iioud-. fi2Aub/a nedei^uz bo yu/ b/tiomondo/ wJumzAon- dum. AfiAoAobČid bmc- bo dddMi-m bo e/feedfodl/Moči AAsiudb//. oftAmcdu bmo faib/ied do ju^edfonepa/ d^uz. AAAzdz&dŽ bmo aedo in eddt Aufed m^-zu/v/iico^uz/^umdd.	yzwddo bmo dduzAdeč^o, b/Uf/^^o Ad/z mddfia/^nedu. (čdedd-
bmo in bo o/feedf bd/izd vdn, dz A Čud mi^ udiddd b/iu^Č/i j/Zad}. $jč/zpznad bom -, AbadAbodzd/ubbČafudo vbomaedbo. AbiAddzbom/dtoveiuz/, Azbo t&dfiziuzčd bne^C^tadi, no /m^ta$, &^o mdznlaz tcz^dani^/dunoo. (ječeča bom bž; dz d ČiČn Ju/iuzČfi Al bo b/t edu^u /d fadfiotd&dfi pdAviA. i2$i<fačl b-mo do- 'vdA/. @dbčo bmo- do- ^občidoz; Afeb bmo- bo ou^Čefodl. (M^Čo-bmc-odbdnnb/dedd. AXo-bmo-bo/dnid^ bnnz bo^Aunidom oddad; do Čonoo odbčd do- naf/vibfo Čočdbo, do- ta^deočne^u// bčo/fizo. (S4&-^aadčui- /toči bvcz f/z^doddČz ČaJd, Ai nczf/zfo podda-. (AdAno- bvoz cdbču nod-io/'’
ofaz^dz, od zib nid^-o? node//io^uz bmoi’.Oido^n. A^uzd b/i*z, očz ddmz/o/iZ/zvi/idi. AAčzt -n/vtrd bofo/ioč OZy>dečdz /uz dno bčtunl. (fiodČoiod b/inz bof/z čidčo, dzfo noddz zuz
n/zon.
<§?&aMa/ teni' in/	a/n6 dzMca/. ^j^la^eata/a &va/	&
nama/^&fioveda^da/ Mta/ od%/a/ v- nafeačho- Ameb. ($^made?ia/; O' pendat ^/tc^na^^O' /Moda'da do/fia.	MkZ/'U'de^^^isOi^e/.	£wa//ia/id; & na^a	zwdda/
da^cd&cd. (^fla&i-a/da/$&/pozidal da nz^a dma tz^ame^P. (j^ljpandeda bma &&/ie/fadž pddl/ia. (Š^edd&ma aatdačfp^e^mzddtž^ a -mndat AteČhlj d^e-t/d^ia /t^c^l-ped dan/;	d&map.
@/addd edezi oddn^Maa faddnžc. ^edda fyud^amonmp omam/ dudo na dza; do Amo-fčd/de^dodz nzz/moJo/a.
©'da/a ddafcazo^ 7.d
MOJE POČITNICE SO SE KLJUB MOJEMU RAZMIŠLJANJU DOBRO IZTEKLE
(didoa Aoddc- d/a^e- d/dta mžn/d. ddod d maponidla dd na otdo fudd/uoe'. (ddd/ y>adedda- Aadddn/c ^6dodnobeno -oezbedda. ddd&ddz Aam- Ao: (^ddd/dnlcadodo-^cd-dzd^dtafZM/ o/o dcd^adaAne/. ddfdfioddn/tami ^e/ ded mof' tofd/io da/i. ddazdo d^a A£/ /U/Aano dda^-ed ?/oAedda. ddd me/fofaeA&ndd^'^ed oe&ed naoico^ dd potema na d/u^-dza. fzddd, /zado/zo Asom-/ia mnenje/ a/izd/dnizadizo tz?fZidzieno dnzotM// A^nezda dzdof/ A/otemonda.
ime/l	?i€& b&z/tl(£4^;
®}(jeda4žce'. (Q$(?^fac>& tteČetM bntC'^e/& te&nlml o/Lz^-i- cfaz^&wz$ ^^Ivečet' &m& £&	nzzifai$;/uz/te foizta/l na/foJ. (3^^ jizz&eMn&fda/
&l/a', & tei&y> feta£cz/i/i. cd^a- tei& teeozKZ fetefted te dd^ed fyi&nž. i-ŽŠ/ zio/i^ddriž dd fad&d^idd, /las vendat riafetezuz'.
teto- tteted, d& /teified od cid/te, nc^d/^ t^ted/la tei& dd, dz	fetidd
akmw; te dddtadte te/i<z 6kedadetedvd^d & zdcdd/izdedj/s}'.
d^dnu^d^ dddlte^id^et; f.ez
DOŽIVLJAJ S POČITNIC
Svoftui^Ao de počitnice počfett o ptiče-ie, žejiSje pte^natk dolli .
Spomini de mi w<ič<ijo vjaAn-o tt-oč, £o dmo de odpe^vd ptott dlZeduJmu. Ze v Ceijiije Stal čBod^dtii vpuiaaf očeta-, Hotizo ut ooztvje je- de pted nami. Čltide te^a ni vedeti^ Ica^ti vedenje, da ga So to vptadaiye dptein-ijaio 050 pot.
DCagdtecn-ejdi dem- (u^ Sv dem zav^SedaS moči-o g^O/dino. V addampti do de že dpteSajad tntidti. cPoid^ail dmo di ptodtot pod doncem. Odptii dmo pi Golico in začeti podtav^ati ptec&otot . Odo mi ni pteveč didaio; zato dem odteP na- oSaio in ragadtaP v motp. ČXo dem pPcvai-7po mvtga, meje očdeP čudovit oSčuted. Dllvtatlega pa- ni (ufo, je pa Pif na oSali m<j aii, £i meje že PP-caf. OoStv, da imam- ptidno mamico, tli natnje piptavtia polnjene paptiiie.
Cy^ V t?	"P	'	V	V	V /d	-X P	•	V-	• f
Mačeto 6e^e: kopanje, doncea^e, vožnje d co(iiom/ ooujo dpanje, uživanje! J Lei tnotjti dem ptaznvvaS enajdti tajdtni dan . Oojedil dmo otiwmo pečene tiSe, potem- dmo oditi na vtiiljati. "^tiilja-ti imam že od netldaj ta-d. 5u-di letod mi je odtati v tipvtn dpomina.
^te-ga Diot-oČec, 5.a
MOJ PRVI PLANINSKI IZLET
S sest/io sva vstala tono zjutraj in Mamica naju je. odpeljala v šolo. Od šole smo se odpeljali z avtobusom. Obiskali smo /tojstno liso PiežiloVega ^Vbnanca. To je bila naša pA.va postaja. Z/iaVen so bili planinci oSnoVne šole KidtiŠeVo in Ptuja. ^\faša pot je bila na Utišljo goto. Pot je peljala skozi gozd, tam je bilo dosti gob. Do Vila sem počival samo enkrat, tiodil sem zraven vodiča Ptimoža. J^a va! gora sva ptišla med praimi. Tdm smo malicali in počivali. Z vda (Mije goto sem Videl daleč naoktog. PZtoili smo se V dolino. In Stočno prišli zVeČeJi domoV. Imel sem se lepo.
Z^ranjo Slame/tšek, 2.b
JESEN
[Pt izda je 6 pozdt-avoiTi , daj oda-tvai<L nad je d dvojim catom .
S pet p>t eSu 2i(a je,
'ioCdtu
% zvon ec,
)
di p‘t idePdem v <)cTT iti zvonil je Hat notec.
Mtva
t jfi dpet do videče, tumeno, tjavo, lietjije to v vellHo zaSavo.
(Do,, baJutKiJe
ta, naZajeden, flinad
ne pozori oSt4^att; daj ve, dttje t nuLtne vii t-cuL
(Dejan ^anpotič, 5.(1
JESEN
)once iuc vec
tafio
ne tfteje, a- velet urno Sili dfiiozi veje,. tRmnen otdeče so ckeveda odeta. Sadežev dočnift nam Sotta jeden cSeta .
domač Sioiiofj 5. S
JESEN
OidaJ dteveda tnmenijo ? vjedeni
Didaj SiAltxnce odletijo ? v jedeni
Didaj (ledtanji dozotijo ?
13
vjedeni
Ujedeni
Ja&offila,, &uu((le; dozot^c/ ptice de&vfieodCztijaf vetvetice pa, di fe&ufle na&tati Ikbijo insiza&go tuLtedifio, d&dof^zimopteživijo.
Si£vo %ivpanic rf.O'
JESEN
Ujedeni (tAbjetumetvi, v vin^gtadiSgtoz^e Rozeti. OSiuiZčgtoz^eo6itc^c; itvgav mGnu mečejo.
$z gtozdja So ^titefleSdSou&i mošt Mtt^j&vapi&iScd. mcštodvteSruMiSoj iz nje-g&dSio&o ovnce So.
^itvcedSadilo pijemo indoStevo^eAmo. DiozatecžvetvSotoi iti doSta, Saj^ica tuvm Atece da-.
Suuona- SSametdeSlj $.6
nas
KO JE GOSPODINJIL OČE
dZ^z-, Mmz /sŽJas a/č^em' Sa^mcA d&mcA.	-tem	c/&mac&
lado^O; o&S'/lož jle-	ČaAe/uA' črv /aSuz/a fcoA^zXa^tuz<di<>.	rruzzna odd/cz,
/zd/e&na/izda/a,. da, naj' ad/isufauzvl /niama, dd na šo^aa, /aonas. ddzs/adas S^ua, /la /S/zjžjra:^ da, do naddz daJaloia dodba jed, a//njiad>Syoa, da judezn, oddeado, da, dava jiajiOa/vdd, jedjo naje/n, lecejdo.
ddo edamn/n/ndJ,i>a, jio/,iAadd, jiedddni, tnadoZood?na/a/ia, jiJioce/d,j, de/dm-. d^a/da.
ladaJ^oiai/a j, jlajzz, on- /aodd j^e jiacaAZ nad/aja/a. najona
dsva, j, ao/e/rn,. n
^lecča^/e/cp.	Se^?v $UKpnč^& brv vd& /w/%edri&, na/v> /icv £&rrv oc&^b tv
dc^ d&rrv dv^bZ#vcv; a/rv oce-/uz^ ncv ria^vnr> cua/e^nrv'^a/cfel/cv SerrvSe' iv&ri^t^&/ /cv caA^/uvde^^ $£0420;	ciA^cv.
d^JcJo'^es/lud/o' fwftri/v/ri&;	Serrv	jodfia/cv.	d/ad^e^i/r.' dj/ia/rvca; me^
^dtcvrnb cuaterv vrvn^; /& d&	^ctce/?icdu/v /10- dAvncvitcvn^iV; ^a/ev derrv d^e&av tv
^u/u-n^o. S&vJu-rt^dz /$/cv vdov tva/bmvv, /vi/e/tz d&trv &a/bjuv, & /ta;^e> rirvmed/r^ c/rz do/la^d^ria'^ivna^s c/fcedzdia^/idcb. S<$b tn&^s- ^zctib^&ruv/tz^/eda^^eJbd&trv dv^cb /isied/tad&nab.	dede* d&rrv dfifazvl/cb /& ne^a^ /^edeb/; akv^e' d/t^^ ta^ztvne^de^
abzfa^bb.	dsu-a,	<2bflv'b^b o^ztrz brv/i.bdjLc.ii^bbfet^duic/^/š .l/a-rtbvtMzrvf^ da.
marna' /e^ca ne- šb jzisee/e^Gb. tverta/adb nama/ ru’ ud/ida. S^e- /cdiJca deJ^de-; da^-^a^/ /i%ana tzee/na/vdfiAa-vb mama/.
jfflbtna/ mStac/r^'/aj£, 6\a/
KDAJ ME JE BILO STRAH?
dCe/zega petka nam je učitljica počečkala, la pišemo o poneleljek preizkus znanja iz matematike. Utis/ila sem si, la se bom v soboto vse naučila. H ta misel se mi ni
j,
uresničila. Ti soboto smo sli o Ho sirijo po nakupili. 'Urniki smo se ob 16 zelo utrujemU soboto zvečer me je bilo že pošteno stroki, kako se bom lahko vse to v nelekjo naučila.
Z) nelekjo me je bilo še bolj strah kot v soboto, zorali tega mi učenje, ni šlo ravno ol rok. Kaskelnje jutro sem s težavo vstala. Dlako bom zmogla rešiti ose naloge k Olška sem na avtobusno postajo. Dlviobus nas je olpekjal v šolo. Ikkočno me je bilo strah. D ko sem lobika kontrokko, sem se pomirila, saj sem velela, la bom vse to
vse /o zmogla. Jltimo sem jo rešila in oddala. ^Učiteljica je naloge hitro popravila. ItoSi/a sem petico.
'Potem pa sem si mislila, halo sem Sila neumna, da sem trepetala predlontrollo.
Pl rja Ogrizel, 3. S
NA STAREM PODSTREŠJU SEM NAŠLA ZAPUŠČEN ZEMLJEVID
madiA/^a/a^š ne- t<x^$u^e^e'. !s^eie-/ie(Aef & en- J/iemen- na- Če- J^ietmed/č-/tedč-enefiAe/e&edČ. yfe^a/e%e- Če$d^tlvnedči-/ict-Sa oečSitČe-. ~^a^e-de-:^ie-aČČe-Čude ČeSm/.
Sč&e /ne^a-/ifczdad&ca-de-^eni-; dva-^dčed-dedča-ane- eJtd^ač. ^^az^z^ca-^ cčazna-v- £e&- dčadu- čude. S^e-Z-	^w-/i/u/i£weaču-fe; ^o- tftiem- tseaStač eJcd^zič. Q)a-ned-
nazruz- je- /le-eeečzčzz- Če/u> jjenČuz e- jezri/jevžeču-, &- je-d^uč u Čej- £čdž- je- aččja- Čeča-. ■^a- jjoečČuz- me je- ačzdz- učja en- Čačcej dezn- jo- jezce/a- udiednecezuzče. !s&oČe/a- dem-najčeča jes/ezdjeeeač.
.č-ČČ-niča-, dem- nez/m/jeMuačzz- deiČZ/ene; izejideeva-/leečičtedje-/ 7 d^$eČa- je- jez- č>. Sčho- dwz- jdzej/eečeevezČe dJuzč/e-; dem- eečSieČee Čce^njo- u jecčo. tča-rje de-m- ačzčez- tcde- en- oačc-Zečez Čeič dČaZeja-; je Či&ejez- juzjujjez-. 'd^o^zzjez/ez dem-ja dedčuečne.
‘čerfazjječa? ’me je tjidiezdez/ce.
aflzdzČ/nn-. ečez- je-jem/jez>čeč; e-Načetem-jejavezlz^a-ŠaJtezz-. de/n- Zečtčez-.
-y /^/a- jemčj-e-utezčo je ČzČe- večere- okč e/z č<zc^>, čez do- de ^o-ncaJe u čaačnem- Čza^očnem-Č leoč/neč/Zj jazčeČe j/z-na-dadcaenezn-/lezčbČZedja .
<ČČj'.zč:iuz- ja- cZČasmž; de jdzeočČajaJa- Sč^niča. ^aJeo- dva čudo dČoZuČo. ^^{edaČodva-čz čej- veČečeČzzz-o-nz^-en nzzčo- d^ojž jojač. S/Čet-ja deje Čezn/nžčo-; dva dJečendčo, cča-'tazčačj/je-ea-jzočjuča.
- ' lad/ezčnje zzčzn dva jZ/dČe na /čečoeeno- medčo-. Č$žča- dem- ječo- tajdaZjena-. čd^Čo 'Lva ačzčjle on ečzd^e- dn e/č$zžČo Čzž- cčieveda; & do- dča/a- u ed$a£o Čudeča. <^/ ečedŽu-'naj-oecjeja je čzčzz- jezJoač-na čaečzia -ueja. Sčto- dem- de nžo čiuzčeja dčačee
nad^cmi^as	n&/a/nv
Izi^&lna; &^n^as. ^'edd&dMZsd/e&i' /^a,.
SŽ$m/as^ le&as;	/£> ^cd>^a&a/// ^Aa*	/ias
z>	& ne^a^d&zdiiSvcivri^š on/ ne^a^/dedmlite' Sifone/.
^SaSee doet/ onSiiSi/fflo dSunMZfSdce/^ove/^a/; Sifia/jše/ SSL i^fafo^n^o&nei-. SS^^m-jkeo Swz/£e/ /uoA nauezAo, cAo ne- Smemo tfSi^a/o/ileme ufieoio to neSo d/mo-Z/, Sef/ de /aSSe-/ifonedJieco. ^SAfA/e^/ dmo g/ oede^eon/ /ledSidfiAo ^ofAS^ niScdo /uo ^om nidmo fiofioSifO/rico 'oe^eS.
ySSfi^ei SSa^/, 6.S
NA STAREM PODSTREŠJU SEM NAŠEL ZAPUŠČEN ZEMLJEVID
S' Zeoj/Zee/ jie* dJe/iiSo Z/z^lef/nicfolSfo. <^/ ZeSaJo ^e omeAeo Su/o dfiZecemiS S^fAeooeo, d//ne>^zov^il/o odo to en*^Aad/. AAefAA, ^ oeA^moo-ZfAef/ o-n/ ofAS^iSo o^Sa-^o neo mo^f>. .SSScf/So nad//u> ome/niS.
‘SSeJo; me-^ /leSS&zAeo dro -me/iofdaAa ZeSa:	Soed/i/am. '^- ou^ieSom/ dem AoS
^eAa ^zuAnse^en/. S^eS/ioez/nee> dem de/ tiedeSSAiSa SoA de niSeAo. v/Samco mo ^e na/m-Zee oS/^aJiAeo; aAo Sem- deSneo/inciAnice SSaSocd dro f/edSio. SSSnane jiefi lideS Aco f/fAofa/idonhoSeioa/nd c/a/n.
doSaJocoo me^e ^OdcaSaSo tzeo^eAejonddSd/icd/a^e.
A^fAa/uo SSeS; do edoSLo fie/enaSS ; tne^e nfo^omotOdSo. SffiiSdem/otecoAuo^en' f^feoAeoiienn^lfo, ^a/a dem/S/lAeSomaS dSjaSea, dn/ adee/eSd/co j^fio/a^ oafiAeo to m-ei/fo dn- md/tadAd/eo d/iaZacoS. AeedeSdem/, cAojdo dSaZeof/ toed/ odcon- ne So
akm&t?-.	S&m/j ata; d&m'/ledudno- la^td^a^/udo*. ^A/a/e/e^£&m’ na/ ^d&n&
d&jhnlce';	v&a/i^o- nay fiodi/zed^e'.
S&/i&	J& d$z/fictJe'^ S& tna^&/e'/^zi/č> me*
ma^> d/kaJi -.	iti^ru^d&m/^a/ui/i' Cn/de- 'uz^dec/cd!ne^a^ jc^ru^meAM^ teaš^e'
dc^O' wšafe&.	/lodd/ted^a/ ort/	ob ^ o&dfo čada/ na
d/afuJa čaaa&iJuj, na^ra. /eača^ž fia. Sem- ^a^Jedač?teSeno S^tlmflca.	^a
Ča^e-; ačo/Sem-foeda^e^Č^Z/. <^//'n^eps^e-a/eeč^awa tfe^ad^O/^r^d^čca/ačia^e-JAseČovne- ve^ne-. // ^r^č^eca^e- /tc/fde- d/ado iM^ad^/š ^e/m/^eveač. Sd^&enč/fdesm-, c/a-^am- aka^a-/lais/ifcada^a Čem-. S^aade-^e- trt/n/^dafnai^ dam/^co/ zai- vfefcada^O/ a fem-ru- /m/e^^anail/a. ^Sz^dem-^eJa Za/^očadoua.
'j^e/noae -nale/m/ maotaZ/^dfia/a.	dam/ vd/ačfan/ odčadf-iž-/ca.Aan/f'a. dč^eeče^/ma
jde- /ud^ca^^/leča e n ma/lavanbčf iJda^raoČza. ^ J^i/ea!e/fd€/m', e/o/^e- /nd^emijSzaz// /a^čco-Zankan/, ^em.^aaza/fia- jda š/af naaz/- aJect^a; t~ ^a/e/za jda	Za/n/ž-e/n'. č^e/a^ž- .le/zn/
las/e/f^aJea^d ru J^aČdd rud /Ža/ečftpa/ijaZ/l/zd o- vey?dmd.
d^tm^/ZČ^{n/^dndeč;
RAZMIŠLJANJE NEKE BEGUNKE
^P^-rta. Cd/Pav m-r-a-a me 4fae<ie o/y mas/e na frns/eelice slre/j-an^-a im a/iijaz/n^a. P/^re/d neAap /eio se je xace/a -vojna na C^Cnvač/oem on ^zoa/neje še -v PSosni. ^PPaAor j-ro 6a roJcaje fwsej/a v bretodcit/i/no šovijeanje /Jw /ja</i.
dPtidt, jax, sem meel nj-ime. OdPme/a sem // /el, /co se Je xače/a ■v<J-/na. '(Pče Je nwra/ v vojna^ xa nas Jia v-sa/co-dnezzi-no ieJcanje n -v /c/et on nneio Jos/ziŠarje
■radča. ^fcaacA tmo- tudč feo Me/cap dno /w/i na mč/oat čn, nemč/odtdrefutZcenc mtvc/čm, /c/efotomfinoafonom. Q/fttčmi/e ao- se n/e/c/e /col ime. d/laxmčZ/^a/a sem, /ca/co /efio /efio /o /l/a kc/z^ fizl fi/Mi/ti. (dj/Gz/i/o/vnat aem al xe/e/aj c/a /c Zo/a K^one/a. O/Glec/jknvlmč ilcov/atnl n metla Je /l/a JuznaZena c/o la/, (///a/cnal tem /omap xaoull/a, /coj ml Jiomenljo toto/cl In hic/i uelle/ji. Pf/l/l t-mo /ol ve/l/ca c/ruxlna.
cPjotdjorJe Je Jetla/o netonotno med vtem lem dežjem tmrlano&nl/ /cno^e/j /cl no nl/o/l Jvone/ia/. OdGan navadl/a tem te na žlu/jezje v lem /nuja In v /dadnlA //elncA JvnotlonlA. Q/\/aZa dražlna, /rete oZela, te Je od/oll/a, da pcajuitll r danajevc In te v do/cjfl /o/onl /ecjfuncev najioli v neznani tuel. dddl xendj.ejijzta tem več/nal t/cZada &a nej/o/j tevenno nejuddi/o neddazje oJj/ucjoz/ccvJe - &a ddd/ovenljo. cdGavede/a tem te, daJe lo ena naf/eJiZcdi dnžav v ojfiucjfot/avjl. /dioda tem Jtodatado o le/ /Jude/ in o njl/ovc zc^oc/ovlnl. 'GGdno to /ole/i tvojo dnZccvo . G/do/idi to Jo Jio /nal/l, /e 10 - dnevne v<J'ni. f G/day Jia noevno tedom v v/adeo in te oddadjujem od tvojega rodnega metla. Gd metla, /cl Je xame ncjdeJiZe. cddaJvuZoam jvnijale/je, t /olerlml tem xoduJa/a v to/o. GGaJi/Zcani vte t/nlvne /oHidce, /cl to- mi v Zadotlnl/ Inenal/i/ nudtdc xo/veJe. Z/d/anoi/calero^o donet ni več. Q-/4e' vem, /do in /eodeo me /odo tjerejedl v lejem o/o/ja. /dniZta /om medčitlo nove /jadi. O/dde /odo vxdju/idi? od/e vem /tadeo te /om tJonaxumewada.
ddo/ Jwčatc Jio/toc Jio lir-nlcaA. GdCe tmo na od/GvezZ/cem. oda v/a/ te vtlojiz, ne/coj /jod. GGeJe Izda lema. O/d/odo zadnemcom, vendar- ne morem tjizzlc. Pd/f-eveč me /ecj/Jo mit/c na dom na očela in na meje nej/ju/te tlvarc. o/dCte/o tlitnem meda, Jirijalcdja ix olr-oz/di /el. G/tJado ml cja Je ix/rt/<zli
čzfiocl 'PuŽ&vvk nttžecjKi	ene (on/te nesem ne/<xz^ na^/m/j’
/vcvmemAntA sfojane. '^pc&sci xa,	ne 6</e /vele/ce. ^Pxe/a, se/m, /caen
me Je Jimie/e Jvacl no/co. ^3)e/<z se nove cla/n. ^^ne/mele me nee^ejeve son&ne x<ere/c. (^p/‘C^toveneje smo-. ^Clneolem 6neUca, /ce me /eiČe nce /cne/tc. <^Pes femeclen dvigne (jf/cevo, vendoen od alretjeno-sle sjiel xasjee. dpex /ccdcšne Jud tone se Jerejiejemv do Jujsla^e^ /jen monoemo exstoJu/e. dd^i/nepmepo nots JsneJetx/ne /jtidje. -da, (aJco Je 6i/o Jned Ineme /e(e. dde, vedno- sem v Se^u-ns/cem cenena, ddjiein^e, da se vnnemo-_, Je s/onej sje/a/tne/o. Čdti/<J /odem v so/o. 2ejux so-nees sjnje/e. /do šo/aA- so- ueence x/na/e šo/s/ce Judne/sce-ne en o//<zče/a. Pdnji/nave/e so- nam neetdeene Jenedst-a/ue. d-de je /e/uj venu/an Jax se xe/em naxcj v /ddeeneje vo, cejenoev je JusnušenOj s/oonej x-navnano te xem/jo. //dem de/ ujev-t
Ojdnanjee dojitenec, 8.a
ddanaieva.
iNajdihojca. 1995
NA BABIČINEM PODSTREŠJU
Ča&O' tem JZe/e/?	čn Čutifo odšteti &z&etv ž/afr ak&tmenJ, &
ni&em'	fa&Tie'	bem- ated&Z' jfaa&evatf dado- y%>
/&/& med
p&fno',
a/ne
tad&fom/
fo če^e vdtend^e- da dzdca im dede^ odda' nee ijdeč im ^ezd da naie ^efaoiu/a^ ^ima tidi vdet' na^tmima jdvina. ($a$a^ %ed7nd& Staneš, mama fia £imd Jdad>&.	d/ mc^ ^iad £t>a Jema /si/a w nefado', ^ad Ma nedaf cda
idAday^c<2>/labenaim d&tf.
dbao/i/čied mi Je- dnide & jdava mtied a /icddteja. deda iie-nv v/ttaiad če- Je-ja dvai. (Sdveda Je- iaivoj Jti-vcdd i2d- datid dieaid dcjnicadIva Ae- JvteJda w naddtejje-im nad na ddtet-na JeddbeiJes . dd-ijja/f Ae-m- dd eefetd vtad d ajd jadj; cddam A- Jujdvi/u- im Judam . ^ t-uzd/m A/va Ae- JaJdnjda & vedd nijed/ue-Adt- im Jiii/ida /mod-. &PŽjJlej A-va Ae- mod tajjdedade, nad/ia jaada dida/i Ja jiadcjid. veani jiadjee- Aa dd edede- Aidtid Aiddea. (flddama Je-viAed vedd nadddnid.^Keja Aem- Jtejdeda/f, ve-ndat nide-m- nieeAai cddtiif . dtejci ja iAddif v- dtajetm dana/ Jad/teAja.
ddiif Ae-zm jadjijem p- ned- d/jija , da Ae-zm jajd/Aadj-vcd. (ddd?- A&zm Ae-edtziid im tzided d^ejaja . ^Je- Aem- Ae- oejdjid d /Jetzia . tedzd Je- Azzied fajdnatiea. ^^aeaedf Aezm Ae-djdi ziiAe-zm -veded, da Je- n dj /ddi dd ijtad zta d iziAd//zzie-zd. ©Aa Aezm AA Je- cjdeedvai?, Aezzv ejajid ,dd Ae- dtejei zzu/ez j eejitazjazm zvede- 'Adedd {AAemajadAezm zzta imAdjej Arna Ja oejdd. ^ ztjj A-va piedde Ae- em Aziddazzie-zd - ode-. AM/AadAe-zm Ja, dd Je- ztamje- ijtaAzzuj tdeekd, d- Ja dd Ae- zzidz//. Altavezi Je- ddJtdejezi Aa daA- jazsidja jedja, a ziiAzza ztiejdd- ajeda/zdi ,Čeznu d Adjid.
bem/	adsneti/f na/ c/ta^t/ d&nec fodii/teAfa/. &da/ na/ fa&ž
Aent' eai$ti^^afeeca/ena fa&ma in/ nda ^^i^ica.^^ima' ii mAern- ak^ni^ oafae/i.offioče^ Aem/ atodi& oa( Afami fabrna, A& mA Je* /ia ne&tect/ /leazJ ta^feča/i/?^afe/a a/o/ me- A/ta£ in- ^to^o/. neda&rt/ faAma/ ni&em/ tnc^e/? v&c fnfeeaz/&./Lc^et/ad?iem* /	/tiAe/, a/ nAA&m/ ^na/? ta^Jta/i.	tcde/ A&m/ v^e/?
Gk^MTnenJ.Cšffiaf€/ &a/ v&faA&z/ ^/^A^ica/; dfeA^e/ $/& pAe/^t^AAiana.(S^a(/w<daA&/ Aem/ vit/e/f/ačk, e/a/ ^	c/ea(e^> e/na^taJ aAi/te^Aen/ nemA^A faitec'.
^2^ A&m/	; ^adaf/ a vv^nA nA&rfi' nA ^amttAČA.
(Šffizdaf Aem ^.aAA^Aa/’A^n^e- A/ne/. ^	Awa/ Ai/ta A/e&as A/cfenAcad/.
^Kni/a/ a/o/ A&Jk' deerfed> An- damica'. Seveda/? A^nv ma^ c/a- A&m- ^/ec/a/? nfepcne-a/c^cnten/e/	ČaA/ /ne- ^e- /ic&cca^An mA /iavec/a/? vA& ^^ca/Zc'. ^žš/l/a/ ^e- ji^/a
jtanAmA^a-.
(^^m- S//afAed>, f./?
CE BI BIL JAZ MOJ OČE
dllofočenidttoi}, ampaJl M. &daj px (tdaj z-ažellm J da St 8i£jaz tta tye^ovewt tn ott na mojem medta.
(2e St Stfjac moj ocet St StS vedno u-tejen. in oStit. X^edac St Si^doSt-e vc/je, Ae poAe&ej ptijazen St Si/d dvojim ottoSotn.SCtSolt mtt tte St pt^povedaScj/edati te&vizije./Judi zvedet- Si pudU/, daJe poSoti-ct dodtdi mu od^ova^a. Zjut-taJ Si ga pu4tt^ da de Sapo uavpi . 5Ttc Sudega; če St zamudi/ ponL. Soje mogoče vde nado/naditi. /Judi pti domaetS na/ecpi/ Si mn pog(edaSdSozi vde pndte. ^LiSogi oitoil de vendout že v ao(a ptevec uhndi. X^aS dan St dme/ v tegovi.no po čo&o/ado tn žvečtSie gttnttje. /Potem di So deveda moeaSumtte zoSe. ČlmpaJl vdafi dan Je pa tudi ptevec. /Judi vda/odnevno tudimnje odvzame ogtomno časa. SnStat na bedenj to Je tavno ptav. CDa; če St StS Jaz moj ocef Si SiSo ziv/euje čudovito./)lZ<J obtod Si StSzeld zadovotjev.
24
CLmpafl vseeno dem 6e z<mwaa(a£. GeSi Si£t<jAoče/ moj oltoil tie Si niHod ztaAeč v ptvdne^L tu oSgovot+ie^a očeta-. Stavnic n# dfloduje, ce mi	pa tui^i {lažen, ^deen-oje m-oj oce
doSet m tad g<t imam.
5omac ČKotioč, 5.6
ALJAŽ SLIKA VRBO
OCeJtega lepega c/ne je /T/Ijaž slikal ur/o o/ poioku. T/rauen njega je plauala račka /bika.
/Kaenkrai je bT/Ijaz zaslišalropo/ automo/ila. /Ko se je aotombilpripeljal ko ur/e je iz njega
siopif ue/ik možakar in prek mkako orgel kup smeli. /Račka Dika se je loko uslraška ,ka je kar okkeleka. klCožakar se je spel useke! u aulomo/il in se okpeljal. Ha srečo sije /Tkjaz zapisa!regislrsko šleuiHo in jo oknese!na pokcijo. /Pokcija je kaznouaka uekikega možakarja, kako je klkjaz spel kakiko u miru skika!suojo ur/o.
kokores kkroknjak, 3./
MOJA NAJLJUBŠA PRIJATELJICA
O^loja najboljša prijateljica je O^artina. CDoma je v isti vasi Lot jaz. (čJnia rjave , dolge lase inzelene oči. trepalnice ima črne in lepe. fje srednje postave. dšPo obrazu ima pege. tlajraje ima roza barvo.Odlartma je zelo jezikava.tielo rada pleše m igra tenis, tlajraje je pizzo in pije (/*oca-(d/olo.Qllartina ima rada živali. O^lajraje ima konja, tbelo rada se modno oblači. /Po naravi je zelo dobra, tma sestro dčPzlncijo. j/elo rada se igra s punčkami. t\,ada gleda za fanti.. šoli je zelo pndna. 0/badar sem bolana , mi prepisuje učno snov. dkbelo rada imam mojo prijateljico dklaitino.
(iDvelin Q{rajne, 4-a
MOJA NAJLJUBŠA ŽIVAL
Psa sm dobiia ptted turni leti. viti Ki gaje kupil It vlostJuji. iKe seK ku dala Piki.
Ko piiideK iz šole, zKetoj skače po Keni. Daj etn. ku Ruano. Pki Ke ttčasiR uboga, itčasiR pa ne. Pki nad je juRo, Keso za pse in kosti. JJapdi je jezen na ot/ioke. Ko g/tedo ot/ioci čakat na aittobusno postajo, itedno laja.
Ptkija čkOk toda, kei je Koja naj ljubša žiual. Psak dan gjietta na spitelod.
Sstei ^Habjanič, 2. a
CAPI NA VRTU
Moj kuža tod Rodi
KOniC-i na Itti, čeprnu dobto ite, da bo it kopalnici zaput.
JJa giiedaR luknje na/ledi, gleda Ke in se SKeji.
Utž spodiK ga it stton, da od zonlje ne bi postal bolan.
Mimo Kene Se podi, po stopnica! it kopalnico odRiti, saj dobto (te, da kazen ku sledi.
Katja Meto 2. a
ZELENJAVNA
KOŠeM (Mu, fe/mj Koše Riše.,
Ose je čucIko
pMO tafeo kot tukaj piše.
Ze^eiijaoa je pA.eč.ud.Ka. čez poletje se je tu igmia, zdaj pa žalostna goao/ti, feafeo bo piežiO'ela zimo.
Pamdižnife že OeS gnil je in fco/ienje že pob/tala gospodinja je.
Solata ni Oeč zelena bot tmoa, že fljaoi, na kontu sOojiR listoO'.
Tudi petiiŠiljeO^ega 0'onja ne OoRamo 0'ed,
kuRatita mlada ga o zemljo pokopala je.
Jlt 0-emo, kaj naj tečemo, a mislimo, da zima bliža se.
Tdmana Kotošec., 2.
ZVONČEK PRIPOVEDUJE
Od lani m je ostala a zen-dji četmiim. Iz čebuitde je zmstio stebelce in don suličasta lista. J\fa OaRu steblca je tulec, in lep bel caet. "Dobil sew prijatelja, fei so že pritingljali na dan. Jfato setu tudi jaz pokukal in D-eSelo zOC-ingljal. čez nekaj časa Smo zaslišali otroke. Ko so nas otroai zagledali, so ftitro pritekli na naš traonik. Takoj so nas začeli trgati. Moji prijatelji so jokali, a Mene na srečo ni ni&če utrgal. Ostal Setu sam. Zdi mi je bilo, ker nisem sOojim prijateljeKi posedal, naj se skrijejo k meni pod grmoCje. Potem nisem imel tteč prijatelje^ in ostal sem Čisto sam.
Suzana Steiner, 2. a
MIHA PEČE GOBE
Ul je lep sončen dan. J\4iHa ni imel kaj požeti, zato je odšel 0 gozd. Perje bil poreden deček, je s seboj Ožel Ožigalibe in benoin. Po je prišel 0 gozd, je začel nabirati gobe. Sklenil je, da si M bo spekel. Miabiral je gobe in zakuril ogenj. S seboj je imel pločevinko. Spil jo je in vrgel na tla. Poje zapihal Veter, seje ogenj razširil na salo listje. Začela mu je goreti obleka. Per ga je bolelo je začel tekati po gozdu. Pončno si je ogenj na obleki pogasil. Stekel je po pomoč. Po so gasilci pogasili ogenj, so Mt&a zelo kregali.
Sašo Ornik, 2.b
VELIKI GOZD
JVckoi je bi£. gozd, ki Seje. imenoval Veliki gozd. njem So živele male živali. LaRfco so se skrila pod Velika drevesa. Imela so tudi dosti dane, ptice pa so gnezdile na varnem. ^ gozd so zalajali tudi otroei. Igrali so 3e Z malimi živalmi, ko naenkrat zaslišijo šumenje. Zagledali so Volka, medveda in lisieo. Otroei in živali so
OSi piepdašuto zbežali osafe na SOojo sttan. G-ez nefeaj časa So Se ottotti sfeupaj S statši Otnili nazaj. Začeli so preganjat Oolfea, lisito in medoeda. Tdfeo so jti p/Lestiašili, da so za u-edno odšli iz Oelifeega gozda. A/elifei gozd je Spet postal oaien in milen feiaj za male žioali in ottofee.
"ftboi Ules, 2.b
STONOGA GRE V MESTO
Jlehotjt šla stonoga d mesto. Tam bi toda kupila čedije. Ko je pogledala, je bil zunaj sneg. Stonoga je obula sta/ie čedlje. Potem pa je šla d mesto kupooat node čedtje. _Afašla je sdojo štedilko. Ko je obula dse čedlje, je posijalo sonce in od taktot je stonoga bosa.
Polona Zupanič, 2.b
MOJ BRAT
Mojemu btotu je ime Tadej. Sta/ije šest let. Skupaj se igtoda, kada/i nama je dolgčas. Pad se dozi s kolesom in igto z adtomobilčki. Pad Hodi d malo šolo. Tam se skupaj s sošolci igto. Toma pa skače in nagaja. Ko mamica ptide iz službe, mu pomaga nacediti domačo nalogo. Po nalogi tod gleda teiedizijo. ZdečeA pa je že ut/iujen in ko ga je sttoH, tod p/iide d mojo posteljo. Takšen je moj btot Tadej.
Katja Tement, 2. b
MOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA
Sanja je moja najboljša prijateljica, fje lepe postave in dolgih svetlih las. (Srna modre oči in goste obrvi. Od' ušesih ima zlate uhane z vijoličastim kamenčkom, (čdblečen ima zelen pulover in črn Inko. S*od tnkojem ima bele nogavice, obute pa črne copate.
SPo srcu je pnjazna. Od jen najboljši predmet je telesna vzgoja, sovraži pa matematiko. Odajrajši pije (Poca- (Solo, njena najboljša jed pa je pizza.
(Srna sestro fjanjo in eno muco. SP)orna je v PPdgornji SPajdim 1Q4- PSelo rada gleda tudi za panh.
Oddaia OSlelhčar, 4-&
ZIMA
PtteAje nekega lepega zimskega dne tidno spal. Ko seje zbudil, je zaOTiiskal, keije bil zunaj Sneg. PeteA Seje oblekel in Si okli Ototu zOlTil Šal, na glato pa Sije dal kapo. Odločil Seje, da bo nacedil snežaka. Pomagat mu je pitišel najboljši prijatelj Ukoš. Umš se je tudi spomnil na ptičke. S PetJiom Sta na/iedila kMilnido in jo obesila na cbtelto. P/dnjo Sta nattoSila zAnja. Ko Sta končala, seje UaoŠ moAal posloviti. Pozimi, ko snežna odeja pokAije teste, polja in doline, moAamo za ptite in nekateAe gozdne živali poskAbeti mi. Pozimi imajo pAobleme S snegom najOeČ (tožniki, saj se takAat zgodi naj (teč nesneč.
Dejan KaiseASbeAgeA, 2.b
ORAČI
nam^^^e^^cIo^o-^Ano-.
@^o&za/C&e'/&Mf(', &foX£m&Afacd/&x*ia/a(i}asaIea$&/ & v/ecefo/i/u^. (S4&£C^aw č^taAz'CiI^ma'^u/e^z^^/u'/	/fe/asMafca/b
w j>jruza&n' moI& mtdeJ'/uecfazdsu^. (^a^r^J-e- Čar/l c&ečen' (/eced?, & fa&sfa/a-zt/^Z'	ale^/i/et^a'.	^ c&eč^	fa>/$z<>.
c&dcci'	^e/i/a^ce^^ &&V€dI&; /ufr
nfe^c&n&MnevričmC'/utajiti. S^c^O) fof&alzaz^ &^ o&eceri' & <de&ic&. ^ay(S^c^ t^deteft?' vi&odeguzsčn'	fa^uzA/e^a; ??i/ade#uca', &o&eČ&n-	mamina' o&zct/a'.
črna' cef& "a/l&AatC', vpadetefa&t&al&t&ve'.	/t&na/vizzA^afccz
a/l^to^lizv ^evedos d&nat. S4$c&& tma/v ce^l "/i/eve', &^^/u?Aedlfa<Awti&az', ^
jzz&bf€^c/tKZ/$bopas.
(Š$^ziruzs(§%otMzč; Z.<^
PUST
~^iia!^^n^dzru>^^^uie^n/o/u>vzi^^fw nay tsdi& rned/<nfr ^at^zeMZ^nas O^u^uz^. ^zzAzz^Mno-Se' ocfouzw6& nas/io/'.	naA'^ž& a!ede/'^zifcen/&V'	ezv
^^č^^tfo^^M?Z(^^azzcho-/i^u<i/ie^na^	^awvd& naA;^
tzede/^&rrv d/vt&^eAo. ^Ostzn&iKz/LsS&dsAo'i?<zA& SO ta^AAnzAmadA. A^iaAa-jAu/iOnosjO- dAAzMM^O d/e^MzAz. ^AfžMnzz OmeAJ/&/jžAA SO. ^iez/na/ml do-AA
čfona>,	/deda^ a^čd^e'/i/Lle', ^ nartn<>/io,	^d&čme^^&ri^d^O'
&ns nas iM^usd&deš,	&d&	/!^Ma!em/; &d&d/adlo$ced/aJt/.
f & tsi/o;/lč'ce&m'
^nv. J^^ced/cd!/h^o> tse/i^fr^deda/c&v-, &d& nad;^o/o^uz^uz^na^n//i/od^a&. ^afoe^uduz^de-^/^adanazza^^a/ nzzd;^ozzca^^y4^ay^anca-^	/ifodJava/on/
ta^/adž/eiz- ruz^^kda mod^a nzz/^a%#zeva/io.	/M/e^aJa ^ed/ova^zo- afizatoono
V^ladiž^e- Sjž&tegd^e/. ^^dzzo^d/z/dma/idizzo med/a on/	tzdo^/j/iodzz^
^/edez^ dn/ a/faz^eno d/zriade'/iduz/o noz^iio oo^b^aAJŽZ^ ab/maU'. ^ŠiZ^- jž& dzzj/ieZo/
^oma^/ S^$za^^Z/; 6.00
MASKA, KI NI SAMO PUSTNA
<dŽ$zd/'^e' ztede^nzrtcaAPfiduz^nž^/. yibni/^e/ vdez>^a/a; ^eto^a/o^a vdzz&c&zze^; cakz/& ffdt/, v-/idiod/am/ čada//lad/a/na 'neroda cAa^o.	^zzJootJ/riace/da tz ^diconAo;
/dieoa<dzjoda^d^zAzct; d/adia/lozfoond^a /nadJla; nzzdeznd	&/a/idzad/fazdo£>jše^aida.
S&>/lO/dname/ caJca / dd/lad/ana/idoedenecen/.
yf/lo^drz/ na/fdsfzzJdo//izid/na; mzzd/ca;^a/^d^nd &owofio dmemo ^^zaVza. S^co&aiMO nzd^a vdeo^a/a;	/iowza^co%^a/tzle^oz^cd/na dm/a2?na e/be^e'. J^fico^e/, ^ddo iz
vcyi^cz£^a^ac&zz^acacd/aJo^ieffd&zdtdaiz; /$te^^bz/cnzzšnsdai/edo. J&/fade/; ^dda od&z/i/ $ze^'d/te^e' nzzz/^daw>. J^izzaid^ena e/fccda/<^^/'^^e^dzzzzzem- a^uz^za/uo^zzdo oake/aa/ /zdd!a/jzzdzod/, jzz/ad/odzzomd^e/mJov$zodo;^iod^zeŠnd/o ^'zzZ^e^zrid/ zdzojd/iz/s^e/zv£a/. ^zeMca^enai^e^za.' d^aaZo/ (dzo^a ^laJ/izedzo^/nazzoo zrtadJ^co. ^Pco^a/u>d mzoddad kozico ce^didoua/dro ^iz> ^zuz/nizz/^ic^d^a dz^a. J0/^cdn/^a iz afo^o/^cz^a^ oddzadana d- foemd izedzdodm// ddinzdnd ifzz/iroŠo. J0$iezf i^Za/zz-^la- dm.<rz dzozfzz// a^i^aj/ezrZa/nz^d.
&	ma^$ne' n&<fčce'; cd^ec&ne' wdsvi^etze'/&a&imcdide' v-obne'
cevei^ice'.	£&&//& ldeiz> tfJi/fiic<^;	/^iude^nij m^uzsimSvčd&ds'-
S^&nciy S^crnicmio, 6.0'
PUST IN PUSTNE SEME
/e* ča&/utd6ni/£/lotcif.	detk-tewfo- v€&e/o- notovofe/{a^izd no ta^eni/Č
fetiter6//i>aA‘/fi^ (S^c-vo/iifi.	vt^o?ieoin	dc^odo£
/io (2$ufU'.	tcd£i ne'fe^Mt^^^c-ien/o, jmact/ne-
fei^io. '2^S/^^t€nio/?^ /iomo6e' oOzce-; ioalo Čet/iice^e'.
^Č&ton/ovo d&vuMuno £0 S$atdzwci,	<?: 'Wro /mzJ>, (S$te^ci, (Ši^de&no,
(Šfflofruž, {SŠotoišci. ^J^todon^e^	i^^ita /o-Ozn/j .i^ atasied' /umo nm/onZm^o
cdpov&to.	Jz2- J/AeŠef'/tiiiuul/i (tifeoionl &6.	fio&
desA/tizrio. (S$oo6o oe/o' c^one^^/zd^e^oij^-Oa/o (ŠfflzdoV; ^iio-noi' o^^emcu-/6 i>/c>de/fo.
fio ns) c^/zm/f&o/wfo&. ^J' nm^id dJ>tc-a(7UjtfAteOzmc- tomfes w crfuEe' ij-no S^u^oii^&m/^	& i2$c>i^otefir..
^ctan/o, &^	jum&; Jt-jtdaf' ijt^A/s/uz^tie/io-	d^u/^ČemUj/to /li
ruzOt/no mob^O;	vet/no	i^y
oi^e^o^c^o^o. ©'7^y^^> bo $6o aE-edo ab'?tfe?io, jdof/o Jč> nomeii/c- nfi^-U'i>e/fot>/fo^ feti/A vei^irf//i/io, /tJtiortov-io^o&i. ^2Žovc^ni&e'^ n/im ed/o //AMfestuA-ud.e<byfefovi^o Aw^e-Če&otiotffaz/tčie, & fi/£foq6AeiAlji' tlaivoiAimi 6ta&wi in. odrfoU/d^/u^itnoAimi.
Apa/lofe.^iOn^nz-	vfe^.an.&ofe.tAneja cAj nc&ioui/a, ($& in. obAobo
e&e&f&no^Ju.?K' t/Accb- 6<zt'n&, nod'/^o/tiAa/^/Aon i>	tiAec . 'Olojta/Hi' mu biu^u no
ntzatf^/ie^e'. &44/£daf'&c- ta^te&	^J^&tdzzznž	^u/^^Zo/mz o^ta^azumaS
tMczJ&Ms&tak ned£^/z^^Ze^^pizzn/o-vlm--ot^^em^.
nč^n*zz^/i^e4H^trf&^. @?Lc~ta-nA' /tZefezd-e^O'^	ri&daČeMJ&ede&em^/ieJ
ji-?wzic6v. (<M&7w^xz^omaf#^e/ettoa/c' to6^<akd&Čend&; cdu&fa&^O' v- viteze'Čh/ie-Čev/f&. '^e^^oZa-n/c/a^a^ nzzAe.^ m/zj?zZ'izAi'^ toJcl;	J/A*fedati/o' č/č&e^a.
$ka& te & towflm6 bČačimb o&££& Čata$tczZ&viJnz^; aste&d necm<Z6/i/./^u/^??ta^ ozus	faiv/mlfi&tn&n,.	te	/^s S$&t&?wcew-; ^^azi-c&ve- paZu^ezv
(^frfe^c1-juz a^eJe/o- bf^i<z JCedfc- ato*^- Če/&n&. i2$u^ v/jzcefo- //tež ^zn/cw - dzmfčcev-. ^}cx&/i/dac, &<^cmzzs na/dzMiaz ptv& fn&azn' “jZmio . ^pL-
/i/u^tzfrftz/ ^^c-ten/. ^2$/-/^-£Cfe' c^t-aA-ezij?.'^-e/ezi^ ^/tite-Čcc^ na/^xz/etl	Zofami
čtadzMU'. (^taČe' sfiZe-m/jtf// //vdlfe-/£'Zao/ & nzzs/itJŽu/ n.C‘dždz>ž'j>a' atateve'.	/te- ?xzdž
^/ttedAttemsne^af	^j£a/eZ^/uZ^teofete^s- tem^ deJe/e'
v^a/ete te maA&ta/zz a(iHz^an/as. !^l§z£e'/i<s' c^tea^c-ffy/u?/^ti/z: jp/azKz^cdifaj^o4?c^&?sfe; c^t^fa/uzima/cde&en&teinftde' m*Z/uttyzy, ^^Uez^/a^u^/uiAm^. (£4ŠldzJ&.// teck	cuzif aS '^aČe4> ”. 44/fMte
fo&bzčm^&?y<ze, 4z'£to& 7ifeM&	izi-	^Afen-
/tfrvočnž/i&mezi/; JZeA/č^cfazv^e' 6nyiAH/n&i/fitlAA/yiA/;Jte* dazvz!z> u/oniAi^fe-^zzA'. AA&e& te cJto&AA mz&lAa, Azfac/cAn&AAč(tez&^zz&tfef&/.tez/Akte^mifo vadi, j/uijAkcJAau^z1-zAtc^l,^(zž čn AAAztemž.
4j)zz/ite>/te Ča£;jt/nzzaAnZj r/zz te doAz>-/il^te in^fe*. AAAlmz^l mote/z- A/zfaer/mem.' &?zz<)/ne-jzzz!t', ČoA/a/izČcnAA, zn AA^A. SA<z?ifAz////a' zie-teic^//Aazica/ž, azzk-ikz/iz&ca-j
na^ntec; c^o/^t/Z/^u<i/na'
^	a(ke^^ ^	^aip'^ti^Tic^
?i€A/& i/n- afe&e/a' /sct/o' ?tal/^ .i/twf&Jre#iwie'.	na^	/u?J^ £&
cdia#u/& MMraata/,	jt>'rieom&^eM/mfr de&&. '^szdat' Ae-/itet/faiči/cffi ?w
cwwjž^ ruden&t/e^/e-, d^^n/fe-//,<9ddxz/ia$Amt€^e>;	^a/^a^-on' 'v/ea-
va£^a/e/e&e6z.
^lz#wmMW'; af/sta/š m-o-i^i^^>/i^...
SNEŽNA VOJNA
Oblizalo se je D^ouo leto. Napadlo je dosti snega, zato smo ga bili otroci zelo veseli. bPo kosilu sem odšelven in prosil očeta, če mi pomaga narediti iglu. Oče mi je rad pomagal, zato sva bila z gradijo diitro gotova. Hirat Domaž sije med tem časom zgradil dosti večji iglu. IPo končani gradnji sem odšel pogledat, kje je Domaž.. c5 polno močjo mi je v obraz zagnal kepo. Jditro sem tekeldo svojega igluja in si naredil polno kep.
Tjedelsem, daje Domaž močnejši, zato sem poklical soseda, ki stanujeta na levi strani naše hiše. Domažje taloj videl, da smo trije, zato je poklical soseda, ki stanuje na desni strani naše hiše. Tlačela se je prava snežna vojna.
Domaž in njegova pomočnika so nas kar naprej kepali. Hi in ni jim zmanjkalo kep. Ham pa je kot bi mignil zmanjkalo kep. D igluju smo obstali kakor kipi. Gez nekaj časa sem se ojunačil in sem šeliz igluja naredit kepe. DCo sem se vrnil sem bil kot belmedvedek. D,nova smo se začeli kepati. Uasni, ki nas je opazovala z okna, se je zdelo to hudo. Dato nas je prekinila in nas povabila v hišo. Daloj se je snežna vojna končala.
Usi smo se usedli 06 drušno peč in Jasna nam je postregla s toplim čajem in lelsi. Sl/eni/i smo, cfa se ne bomo več lepali.
CPeter Stra/e/a, 3.a
KAKO JE OTROK PREPREČIL VOJNO
Tjapadelje sneg. O/roči cfoeh sosecfniA ulic so prišli na piano.
9g rali so se na snegu in delali kepe. Helaj o/rok je bilo na desni s/rani ces/e, nekaj pa na levi s/rani. dCaenkra/ so začele šoiga/i kepe na eno in drugo s/ran. Se/ele so vedno Iii/reje in vedno večjih je Siko. Tbačeka se je vojna. Haradi obme tavanja so bili že vsi zasneženi in so se med seboj grdo gledali. 3o je bila res prava vojna.
IPri kepanju jih je zmo/iljok. Hanimalo jih je, od kodprihaja /a glas. dCaš/i so o/roka, ki mu ni uspelo naredi/i snežaka. IPozabili so na vojno in mu ga pomagali naredi/i. ITCo so končali, so okrog njega zaplesali.
O/rok je bil srečen, pa /udi vojna se je končala.
diok Sagadin, 3.a

MOJA NAJLJUBŠA IGRAČA
Ql loja najljuhša igrača je dojenček, (dima modre oči, dolge črne Irpalnice, je srednje postave, ima nos in usta, majhno glavo in tudi majhne ro(ce in noge, je brez las.
CDobila sem ga od mame ih atija, bo sem bila stara slin leta. CDanlce mi je bilo zelo všeč, saj nimam mlajših bralcev in sestric, bi bi se z mano lahbo igrah. 5E> njim se igram tabo, da ga previjem, ga nahranim, bol z živim olročičbom. h^Dojenčbu je ime Oddarbo. (d^ma svoj prostor. (dJo je moja postelja.
0\adarboli bam grem, ga pustim doma, zraven pa vzamem babšnega medvedba. Cčhgram se, bo se naučim, naredim nalogo in bo bončam z vsem drugim delom. Q)ojenčeb je moja najljubša igrača, ber ni dolgočasen.
dddndreja oflamberger, 4-b
NAŠA DRUŽINA
-Aošo (Lužiko sestavijo pet MokoV: ati, inamca, owa, moja sestm m jaz. imamo se iepo. Moj ati deia a RieVu in deiaOuici. Mamica feufta feosiio. Orna deia ro mu. Moja sestm Rodi v šolo. LomoV p/iide s kombijem. Ko p/iidem domoV, mi mamica da kosiio. J/ajem se in si KOftedim domačo miogo. PotevA gum gledat, kaj deia ati. P/casil mu tudi kaj pomagam. Ko se mveličam, pKide domov moja sestm. Zelo sem Vesel, ko p/iide domov. Loma se skupaj igmva čk imam zopet družbo. Ko se stemKi, gnem KoteA. Jfekaj časa gledam televizijo, potem pa rnomrn iti spat, kei g/iem zjutmj v šolo.
Pvgee Pulko, 2.b
NA KMETIJI
CV tm ted-KU Smo imeli tmOiSfei Sfe8,op.	o ziOCtlil. KClŠiR. fetojiR. Se pML&j §jud.i ufeOfliijCl S
ferne-tijStOm.
Jlaš, tozjied. si je o^itdai bližjo femetijo. ^ajp/iej smo si ogledaii fenave in. feoKja. kmue. so se mdoVedKO ozitoie po kos. Jlato Smo Š6,i do piščanC-el) iK zajC-eO1. Jaz Sem biia KaaduŠeKa Kad maiiMi zajčfei. Enega sem si dala D- narnčje in ga božala. Mcilo meje tudi poptosfeal. ^Afajtteč imajo na tej femetiji maliH in O^elifeiK. ptošič-el)-. Tudi golobi so mi bili DŠeČ,.
J^a i2okC.u ogleda nas je gospodinja /vt^ljctna pogostila s sofeom in piškoti. Ko smo se oiačali je pilal močan, m/tzel Oetel.
Tarnata Kotošec., 2. a
STARŠI TAKO, KAKO PA MI
asmfiad> vda^dlaKosdole' ma/& cAt&Se/fr^SK	M aKiu^aK>nl.
^ace^Se-/itdM-caAz,,	^ r^> nas
Ig-	td&ce'.
^2-	vXe<ž, mš itedeKsis,	^Kas^ada/ims. _	^adaMctsj
■niAe/m' iFede^a. nč/o^a^>.	de*^e-^ada,wz/^ace/dos	de/m/
ude/ akfudbKne/ fodftsia/uK^uzJa/, cKct/ dc/de//idu^u/ie/a/ mez/me. .. ^/T'cKteeJe-ie/m-^eeneaJa/črv /iZode^a/ ma/mo^a/ cKuvoK^leei^/.	č/e/Z^e/' deetn* .li/n/zte/a, aKa/^e/ ^eeneKnei- nefazeKa/
/idueuo&a/. S^m/iet^mi-	f/diee/cze^oeKezr// nadmiz/a/. c/ee friedeem/ izKi-ze eJ^oMniA
de-mez,. S^e-ve-da-^e- cdA/^idzee Ke^edfire uduz/^e- dc/ce j-e-/le^edezn/, /cei Kz /ne-Zezdez- ee/i/i. (d^(dcdzcaKie dem- dd/nezz, a/mfiezdČ/nez/znez- mi ni de-vcdž/a- ed/a/i d^d. ddKa^zdh/tce-fia/
£&?n- odd/a/ odi/rv/iMMzda/as; c^ ne'd^me^n-od/a/i^ c/^&. S^^denv/ifcid/as domeei^ rne^ mama,/iov&c/z/os;	^ /^^n/de' ^ala^	rze d&m/d^ay
vee.
^^ece.^d-em- zp/icd/e^e fe^/ru%/^w<z/a'; ^zeAa^d&d/adzde /a^O' afiut^a2>ne odme^ie.
^^ade^et/ S7&&rnen;; 6./f
MOJ PRIJATELJ
DICojemu prijatelju je ime Uomaž Ometel?. J to Ji z mano o tretji razre.J. Sva prijatelja in se Jruzioa že o Jprvega razreda.
JJma svetlo rjave in bolj kratke lase. Oči ima modre.. J/e močne postave in kiitriki nog. d g ra nogomet in košarko. TJ šoki ima kepe ocene.
JPo srcu je prijazen. [Kad dela in spi. TJ soli je miren, tifi in radposkusa. TJčasiA me kaj vpraša. DkJajvečkrat je oblečen v kavbojke in pulover.
Sepo se vedem do njega. TJčasiA se skregava potem pa sva spet prijatelja. [Punce ga imajo rade, ker se kepo obnaša. TJčasiA me rajezi in potem sem jezen kot rak.
Se posebej mu želim, da bi v šoki bilodkičen.
kJavid[Pogačar, 3.a
MOJA SESTRIČNA
JtCoji sestrični je ime Pesna. Opisaka jo bom zato, ker je že dokgo nisem videka. Atoma je v [JtCanadi.
[trna rjave kaše in modre oči. Jkajrcje ima kaše spuščene. [Pada pa tudi kodi v Aribe. Dka obisk je priška predkani. JPriška je za tri mesece. Dkekajkrat je prespaka
hicfipri nas. iRac/a slika, poje, se uči in bere knjige. [Račka je ribe in plaoa. Z)šeč ji je, če lahko slika slane sloari. [Postrežem ji s stvarmi, kijih ima račka.
Uucki jaz bi račka obiskala [kCanacko.
"Vesna JlCohorko, 3.a
LASTOVKA
Lastovka je priletela k nam. Pri nas si dela gnezdo. Lastovka je lepa ptica. Lastovka ima mladiče. Mladičem nosi hrano. Lastovka se hrani z muhami in s komarji. Lastovka pozimi odleti v Afriko. V Afriki je veliko hrane.
Tadeja Kokot, l.r
X
/

Z	'\
$ «
i ?. •

ŠTORKLJA
Štorklja se mora braniti pred drugimi štorkljami. Štorklja ima rada žabe in polže. Ima oranžni kljun. Pogosto stoji na eni nogi. Štorklja je velika in bela. Štorklja je lahko bolna. Opazovala sem jo na sosedovi strehi.
Nuša Bedrač, l.r
POMLAD
)i< ca6:
tP'om&idje uojLpM zvon cHi cin gljajo potnla c^io Svatnlc^ btoSentice jo Apmn£j<ija 6 tioSen Uvmiy ma čice na- cili e icjtajc,
Lun-paJl vijolice, vijolice do de ma£e ia v veku de SaSaJo.
(P‘omČadje t-ed top čad in ma fido ima-Jo tod.
(jjteepi Olctodec-j y.a-
fPbmLu) medpomiuja na maj; a zčajjč aptiCde ni (loj.
fPx tu-ci maj (kit o li
,0/
ta&t at cvetja So polno cfc-evo.
S- pom-ladi-,
ČPc
a de vtmnio
Setjo imamo vii ta A.
<lPolti-o ve4e^<i So; počno toplme; vedtii oStazvv in ptve Ce po- 4e 4once So, to So v&seS); c|ct. pomSi^jo ptiti&ila vdecefio.
/D	^V/0 *v /7 P
^jtegot i/uxA6efc; 5.0
POMLAD
Sončece zfatoje pasijcc&j catfiov veGJio na zem^o pai{a(e. Sleze vedele 60 zaevetefe.
[Pkieice ckeSne do pti(eteCe/ pedmi vedele do nam zapele. Spelje vedele doti na, Italp okeci de (soceje zunaj igtali.
Sllatej SetdwdeH; 5.a
BOGASTVO BESED, BOGASTVO ČLOVEKA
'Čf/v minw<z. ČČčaoom ae	xiv/j.e??^e ljudi, ?<aJ><z J&xl/-ca.
~\r. v- doAJni/i, čomA io te zače/t ^fisor-azanievali-č/ov-e/cti fiodo/f-rd •r^lesje 6o/o lo ^wr</xuir/ie va/roje ferofovoslejZo o</ olcomzZ^e^oo^ v-endcor tudi načeto -so- aioroo/o ncA^e. d/^w^a/>/^aJo ao- vedno vec xafi/ele'nc/t ^/axov. ddaJco ae Je -ranvojee/o /ittroje on Aotreje. oAadaJa/Je xe JorcaveJexo/c. oJ/AuinJe, /er to nove/o JieometnC; ranunono /judpe, io- se raxse/jevado on laAo Je nastcc^ado vec Jexd-cO'V . dd^c voru so Jwxna/o vse vec /esedj seof so od/rova/o stvarc, /oj-o/ /orej no/če no voc/e/ a/o naredd, ta/o Je Jirodo do ve/o/o/ rcox/o/ med ncoroo/o. c/\čve/o so- /oceno- on vsa/ jexo/ je do/d no vo o/j /o/o, c£/\Ar Jieo so- se mora/o /juc/je med se/ej sjooranumevato, so /o/o jvroso/jeno na-uooto se droaj-o/ jeno/o v . d/juc/je, /o so Jooxna/o večJexč/o v, so so oxmcnJeva/o on/učnje. (/dojom je /orosto/o; c/a so- /odo/o v vsem najredo va/o. 'd/eerjodce so ačdo navadne
/jtidc ftouztcj cjfov&rčfo olru^e j&x<Jce <//t fac/c /ctx^e živete. (^P^aJc navoel$cj& ixo/j/i/cova/ovo^o /cu/itvrO; vem>...
'P/^Ao/e/j-t en.fieani/oo no v oani ^ojcefa, živ/fen^a, fvoeloSn/i ncex/nužl^ce/i. žČaJi/co to- /f i/e '/UMjf^rixeni nvmanti/ci a/i^eedimidtežm. rea/iži.
(^Pe/i/cv te/i nec^uao v ze Je o/remi/o . ///-reinjeni ao v nueteji/, unt/iter-xitetni/i /c^ižneca/, ne/<J Ji/ Je tue/i v- ce^r/veiA. V/ende/ji in. Jievni/i /ccevneJZe^a, čada. do- te xajude Jmoače va/e. oAtcele Jue/Je, /e nemi no 6iAo elan/} imtetnid/e živ/jenje, naeli lerenio in. de učimo o Jiedne/i/, Jiidate/jiA in. nji/iei-vi/ Ae/iA.
SAa ne dame>. xedo, /cen de v Čo/e Jiač manama, amjia/ taele c/oma jinodtemo/jne Jvre/eneme x/er/e Jadrne a/i /nJJjo. Č>Atem de ixe/nažujeme>, /očemo /iti naxejf/e<Aanc, ne Jia damo ževete xa c/o/no /codt/o en. Jiodtejo. (A/mede/ževjen^aje neexdirjevcenje Jtej/ce/a, en. uma, /nanee je /e ene/rjejee, /e nam omojoča JereževetJe, djianje /e xa Jieette/ in djinodtit&u. ^t/činio de Jmete/Aodti xa /o/jdo Jmi/oAnodt. AA/n/eme xa Jmeževetje /edec/e en reexama. c/A/ajotčuo de xe/imo /ejiee žev/jenje, čejinoev dee/aj ne ta/o d/aAe>. /ACe/imo- jovon-ite, Jiteate, Ziniti dvoj /edee/ne xee/Aacl in de učiti e/nuje/Jexi/ev, /uAtu/n. AS iti dtnjini <Ao Jiravice jovona, dej je jo von venc/an Jiemem/en. tuclc xa cA/no žeu/jenje. JXmenoj več tjae/e de oe//oča xa učenje en dJiox/na/va Jma/ve dmide/dvejeja. xiv/jenj.a -JteruxumcvanJe, učenje noveja.
Ape ne /e tidte Jinve Jinomat excla?ji/ Jvnve j./ad, tucle c/naje ne /e Jiod/uZaJe. c£AQ.n te ne /e Jiod/uZa/e, de jo-von ne /i nevovija/. A/e vedno /i odta/i . dtojinje nax/u<Ja Jined da vnemu /ete en vdo /ojodtvo več tidoč/etij ne /i o/dtaja/o. q Au dnečo o/diaja en tude me xmamo eje vorete.
na
mvn&va in ljudje & ■nplm. c$Ca, nanw oafajtifo- a/ec/<yu^ naZe^a xoi>/j&nfa. Cjfiedvulj /cigovedo /me o- -naa. qAC'1>^ rodo^Pt <ie IkkIo /aA/oo uct/t, od ruM, Aool <vmo de 'mo im de tičema od neue/o^vredroi/com.
dCiv/jenj-e Je xetecoree/i /ore^. ddadi locf oidlva /peaedJe v xeočeorenem /oraacjr-te 6oy.adivo (datte/cco.
odCzlJa rACem/jic, 8.00
MOJA DRUŽINA
dddAma Meonse o/tiejine/,. SAdja/ oČ/JZnei Jjie JAu- cdm^,	ati, AtaJ Adddo-
im^a/ijem^ vihitidii/MKodcdd te^umede. £daJe na tiddlod/ididz' dAdeJejdo' dd, di vedoiJa/JeŽOOG, AeJenedeee/ti/juno'^čtemeiude. dddetjddz- dafrnezm-Je jevePtdei, ed T/iet&me JdJotJej/ie de dz&Jdd//Jiiid iw/i/Jejed dztde. ddfde-- Je m?-ficke jdo' ifi/itl /ftiji .imie lededo -eie laje/i dedce, jdj'	.U je' ec/n eddj;
Jededci imdjm. dŽdejJniJieds ftccffiJeJcjifiid (d^iffii'Je ddidadjjce d edjee nema ladjeiKzd/ jad- m/i djedej ne d/fdec. A^/jd/Jencc Aeffi oddde eMfcJemde. dddc- p?u> Jeddjddi, jedebem’ ijdecdfjijeiei- Je dedce, ddeddc/JesiPid/Jije .ieffi ddfic-jci/jjcidi. dMrnJcdccAe/fi', dzdedlJde, če Jo ifndccJ&cc. ©ŽbemefemamcjJaddcc, 'peAebafJe derica/e. sdAdda- lem- ed/d/Je č/i cd me Je 'ijecdd'cedi tedsjedrnimečiJdce. @/adj ficz£ Je* ccftdjzde dj^včne b/d	teddfi<j Ae afiejci ijActem'. ddjJtcdcc lem/vedde
ficmiAdc- e/dddce, JodcJe*Čade /Jud/šd. &PasJ/,d demcedem- mj ff?cd/jcidcz'; d/e de. Jezdi. ddAjed/eid',i.meJe e /tevi dom/ im dUeeni cdt/jifii.
dddeo ddcdeZ' Je e ndu djJČifio jed faidjiidjefici im 'ittlJe imeme led.
zdJa/fiJcdc ddečdčcit; č.a-
—'"m*
^ M.
"iis>,Sd#y
tem
■Z

'r>: .':,•	.r5i':.'vk	(■■l,’	X','/
■SZ. y : -.":..iiŠ <f.tivX>".‘--V:ž"-!‘:->r	Z:-V;	'"'
jfSMr
ssil5
ti
■V.^^vz:'Z'.xz---
*!:*.*■ .. '
S:“'' "X
■■: ^''XX^:--. _;V
3$ ■■kisati ... z % t! -jZ.SiZ'


m
f,1	\.:V	''X'''
laS ,5i'
#
tetiu X>x ,:;>.
J|::y:	V<
M.;.
#i-s:
*■•&■■
^1. _ j
. x "WF
X:S
%
y' .-X

x:i W -ti. ,.JtiVvXX
iz ■■'•’>,
MOJE POČITNICE
^fasn/Cfe,- ,jX£^	n/Zf^Cto^ tnje-.ie-	/ica/nice'.	Mms/Ccmaf
zSiOz 6ze/e<n/tz^z^/uo	.le* a//), mami', teM/ktaz/irt/czfijzztz/l ž^/žStiS. ©/asJe/don-
^Ču^^tJbzviJh.e'. (S$e^ mjzm6 ku*^nziJtaJaaz^.	/teči'
iti/na-	@a//a-m/^& ite/mi Js//laitiJaji v/ii-ni/f '/-it/uzmin-.
i^/zz/i/tiJ/i/if/.ettabi^/itzi/Js///Z/zjCmz/i^, cajCaiC//Ciiiiz/- m/eJia im J>^ianai; /Cl .iona HJi/i-/iteji /ia-toci&. cS^-nie-d/maji-inp/jCom//z/ž^s////. iSŽzzzž- ^	ai/aSje- neJz^/ at; am/uz^Ae/
/a o$aa/a iti maiad- Ama atam&n-. (§ffia&Amafai tnafiAei/ticni, /fijitzia-mtz v- (2$idikici
te	naakmas. ^}t(? tet^
ten^^^07^cz^<^ta^i^i'0^tc^'^te.
(^a^temm^^a^iZ/ie^^	nl^žde^c/a^^ &tei&jp2/jie' t>te P€M^
faiazdm>a/l. n<& mspfrfe'.	tef
Mb.
^e/v- ■Meče',^.afo&m&tecw%/l•&m&t^e'.	/itl^e/z/ic-
im ctd/fr, ^z/e-n/zm/fe-č/om teiO'czi!^ ip©/zm/tetcPSl c^t/fz/zz/i/ fz/zA atezip, &/uz/nzz/Jpo/ai/$/&/jicfeč/a/. ^i^s/i/z teW'/ž^ fa/jin/rž izi - i/ o^zz/zzirz/i^zizzmpy/i//^i^ rn^i/ap.
^^cz/op, ^et-^čaZP ?ia/ mt>4^ 6zd&/&/temizi^/^$-m<(^zi^tew-yie6/M/i'p/izmzz/. (&/&■ /u?atfniay ml dodkak^zp /zi/a/o /zdf/Mm/zuz, dzt-tem.-^z^^?zp/itej>2'iz/a'.
(^az^O'^^^>-m/ZM; 7. op
Poštan PeteA p/iikaša pisivta Polonci. Polonca pliebeM pisno. Polonca pokadi Pttim pišfeote.. Pošta/L peiei poloa^i Polonco in poboža Pifoja. Pote>.i ptlje. pnoti pošti. Po piočkifeu pAite.č.e. PuttnaiLjti} Pfei. Postan PeteA pofeitče. poiic,aja. Policaj pognabi p&kdi&fe ik ptizpodi Pinija. Pii&de.n pkidt ptied pošto, pnejme pafee.t.
DejOk KaisettsbeAgeA, 2.b
V TELOVADNICI
D^Caša šola nima telovadnice. Used mesec se odpeljemo v telovadnico na UUrep. dCasmejanih obrazov se pripeljemo v telovadnico. Ddajprej se v garderobi preoblečemo v telovadno o bledo, potem pa s tečemo v telovadnico. dPredrami nas tovarišičin žvižg. Sledijo razgibalne vaje. dPotem pa telovadimo na orodjih.. Sobrat smo telovadili na lestvi, dlopi, zaboju in na dozi. dCajbolj všeč mi je bilo sdadanje predo doze. dPo dončanih dveh urah telovadbe smo pospravili orodje in odšli v garderobo.
U telovadnici mi je bilo zelo depo. Sudi mi bi radi imeli svojo telovadnico.
9-droš bJntihar, 3.a
La sem
TORBA ME JE NESLA V NAROBE ŠOLO
O^lopnice so šle po meni. (čevlji so me sezuli in me odložili pri vratih, čidlc proti učilnici in vrata so me odprla, ofloplila sem v učilnico. Q/ njej je bili vse narobe, ofla sem sedel in počakala, da je prišla učiteljica. Oilčileljico so odprla vrata in stopila je v učilnico, tovarišico je pisala tabla. cJdačuni so pisali nas.
tmiljana odleiner, 4-b
TORBA ME JE NESLA V NAROBE ŠOLO
Qdnarobe šoli je sedi stol na meni. 0do smo imeli matematiko, so računi pisali mene in me izračunavali, tovarišico je v narobe šoli pisala tabla, 'tfišnika je tudi ura naravnavala. dčPn malici nas je jedla malica, dto malici so pnšla vrata skozi tovarišico, dtn telovadbi nas je žoga metala v zrak. it o smo pričeli z igro med dvema ognjema, se je žoga umikala. hJ ri naravi so gozdovi opazovali nas.
V
iza se
0°Co smo se vračali, je šla cesta po tovarišici. n družbi me je lisi napisal zvezek. PšPrtem nas je berilo bralo na mizi. PPlbeseda je kar nas učila. Oddi. je vsedla na tovarišico.
Pčfa svet mi ni preveč všeč, saj se dogaja vse narobe, sem si mislila. (PPolem sem ugotovila, da se mi je sanjalo.
Olataša OPalk, 4-b
Zahvaljujemo se Vsem, ki so darovati za srečotoV in tako pomagali pri organizaciji Valete.
osmošolci
Izdata in zatožita: OŠ HAJDINA
Likovno opremita: ROMANA KISELJAK
Tiskanje naslovnice in VezaVa: PP PE TISKARNA PTUJ
Računalniška obdelava: ANDREJ PULKO IN DEJAN PACHER
Uredita: SILVA HAJŠEK
Pregledata: ANA KOTAR
Slika z naslovnice: BARBARA KARANOVIČ
šolsko teto: 1994 f 95
Naklada: 150 IZVODOV

\
Domoznanski oddelek
371
NAJDIHOJCA
1994/1995
373.3(497.12 Hajdina)
6002161,1
**
COBISS 0
E
izipn: