NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stameičic
ŠT. 25 - LETO 51 - CEUE, 20.6.1996 - CENA 250 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Prijatelji netopirji
Pri Aubrechtovih v Mozirju že tretjo generacijo odmeva tik-takanje ur. Reportaža na strani 16.
DAN DRŽAVNOSTI
Kres in zvonovi za praznik. Stran 2.
TEMA TEDNA
Ko potrebujemo kri v potokih. Stran 20.
ŠPORT
Vsi naši olimpijci. Stran 13.
Stanislav Peharec: Prsti kot deset igel. Stran 14.
KRONIKA
Prijeli morilca s Stranic. Stran 32.
GLASBA
Zmaga Klavžarja na Vurberku. Stran 31.
Kjer ni, še vrag ne more vzeli
Nevsakdanji rubež v podjetju Famis d.o.o. v Stopniku pri Vranskem. Vroča tema na strani 7.
Drevo in učitelj se izkažeta s plodovi
Mladoletniško popivanje, razgrajanje in uničevanje ob Savinji in v Mestnem parku razburja Celjane. Okrogla miza no strani 19.
2
DOGODKI
Kres in zvonovi za praznik
Prireditve ob dnevu državnosti na Celjskem
Ob peti obletnici dogod-
kov, ko smo si Slovenci z
orožjem v rokah izborili svo-
jo samostojnost, so v obči-
nah na Celjskem pripravili
najrazličneješe prireditve,
ki jih bodo marsikje pope-
strili s kresovanjem na pred-
večer praznika. Po vsej drža-
vi se bodo ta dan (v ponede-
ljek ob 20. uri) oglasili cerk-
veni zvonovi in spomnili na
dan državnosti.
V Celju se bo ob dnevu dr-
žavnosti zvrstilo kar nekaj pri-
reditev, osrednja slovesnost
pa bo v ponedeljek, 24. junija,
ob 20. uri v lapidariju Pokra-
jinskega muzeja (v primeru
slabega vremena v Sloven-
skem ljudskem gledališču Ce-
lje). Program osrednje slove-
snosti bodo prispevali sloven-
ski književniki Miloš Mikeln,
Milan Dekleva, Neža Maurer,
Alojz Ihan in dr. Janko Prunk,
ki bo prebral kratek odlomek
iz najnovejše knjige Osamos-
vojitev Slovenije, za glasbeni
del pa bo poskrbel celjski or-
kester Akord.
Že v ponedeljek dopoldne,
ob 10. uri, odpirata Muzej no-
vejše zgodovine Celje in pod-
jetje Fit-media v avli Centra
Interspar razstavo slik in ve-
dut Spomini na Celje, razstav-
ljene pa bodo tudi nekatere
pomembnejše publikacije o
Celju in njegovi zgodovini, na-
pisane v zadnjem času. Na
Glavnem trgu v središču me-
sta bo ob 18. uri koncert Ko-
mornega moškega zbora Ce-
lje, uro kasneje pa se bo začela
večerna zabava z ansamblom
Journal. Prav tako ob 19. uri
bo po mestnih uhcah prome-
nadni koncert Pihalnega orke-
stra KUD Ljubečna z nasto-
pom mažoretk, v cerkvi sv.
Danijela pa se bo začela maša
za domovino. Ob 20. uri bodo
po vsej državi - v Celju iz
cerkve sv. Danijela - zazvonili
zvonovi, na ožjem območju
Mestne občine Celje pa bo
praznično še pri cerkvi sv. Jo-
žefa, kjer na predvečer prazni-
ka ob 21. uri pripravljajo kre-
sovanje.
Tudi pokrajinski štab Slo-
venske vojske za zahodno Šta-
jersko bo ob dnevu državnosti
pripravil slovesnost, ki bo v
ponedeljek, 24. junija, ob 10.
uri. Prireditev bo v celjski vo-
jašnici. Ob tej priložnosti bo-
do podeliU odlikovanja mini-
strstva za obrambo in pripra-
vili dan odprtih vrat.
V	vojniški občini ob dnevu
državnosti ne pripravljajo po-
sebne proslave, zato pa bodo
praznik obeležili s posebno
slovesnostjo in predstavitvijo
raziskovalnih nalog domačih
osnovnošolcev. V OŠ Franko-
lovo pripravljajo predstavitev
v sredo, 26. junija, ob 16. uri,
predstaviH pa bodo 10 razi-
skovalnih nalog osnovnošol-
cev iz Vojnika, Frankolovega
in Dobrne.
V	šentjurski občini zače-
njajo s prireditvami ob dnevu
državnosti danes, v četrtek,
20. junija, ko bodo odprU li-
kovno razstavo Emila Toma-
ša-Thomasa. Razstava bo v
Hmezadovi banki v Šentjurju,
prireditev pa bo ob 19. uri.
Osrednja prireditev za dan dr-
žavnosti bo v tej občini jutri, v
petek 21. junija, v mestnem
Kulturnem domu, ob 20. uri.
Po nagovoru župana Jurija
Malovrha bodo peli pevci
moškega pevskega zbora iz
Dramelj, ogledati pa si bo mo-
goče tudi komedijo Mož moje
žene, z Ivom Banom ter Izto-
kom Valičem.
V	ponedeljek, 24. junija, bo
v šentjurskem Športnem par-
ku predstavitev kasete ter
zgoščenke skupine Gaad
band, njihovi gosti pa bodo
skupina Čudežna polja ter
Spidi in Gogi. Prireditev bo ob
19. uri. V ponedeljek ob 21.
uri bo na Rifniku zagorel kres,
na praznično jutro, v torek 25.
junija, pa bo po šentjurskih
mestnih ulicah igrala godba
na pihala.
V	žalski občini bo osrednja
proslava v počastitev 5. oblet-
nice dneva državnosti v nede-
ljo, 23. junija, ob 18. uri v
Domu II. slovenskega tabora.
Po uvodni Zdravljici bo udele-
žencem govoril žalski župan
prof. Milan Dobnik, v kultur-
nem programu pa bodo nasto-
pili plesalci folklorne skupine
France Marolt. Na prireditev
so Žalčani povabili tudi člane
vlade ob osamosvojitvi Slove-
nije.
V	občini Šmarje pri Jelšah
bo danes, v četrtek, 20. junija,
koncert harmonikarjev, učen-
cev domače glasbene šole. Pri-
reditev bo v šmarskem domu
kulture ob 20. uri. Jutri, v pe-
tek, 21. junija, pa bo v šmar-
skem do^nu kulture nastop
slovenskih citrarjev iz vzhod-
ne in zahodne Štajerske, z za-
četkom ob 19. uri. V počasti-
tev dneva državnosti so prete-
kli petek v Šmarju pri Jelšah
pripravih tudi prireditev Šta-
jerski valček.
V	občini Rogatec so za dan
državnosti nameravali priredi-
ti koncert ženskega pevskega
zbora iz Rogaške Slatine, ki
slavi 15-letnico obstoja, ter
Županovo Micko rogaških lju-
biteljskih gledališčnikov, za-
radi višje sile pa so oba nasto-
pa prestavili. Počastitev držav-
nega praznika bo kljub temu v
soboto, 22. junija, pri rogaš-
kem Muzeju na prostem, z
začetkom ob 20. uri (v slabem
vremenu bo prireditev v kul-
turni dvorani). Nastopil bo
Rogaški vokalni kvartet ter
kulturniki iz domačega KD
Anton Stefanciosa in iz osnov-
ne šole.
V	občini Rogaška Slatina
bo osrednja prireditev v pone-
deljek, 24. junija, ob 20. uri. V
pivnici zdraviliške terapije bo
slovesno odprtje likovne raz-
stave akademskega slikarja
Rada Jeriča in kiparja Iva Goi-
snikerja, s pesmijo ter recita-
lom pa se bo predstavil slatin-
ski mladinski mešani pevski
zbor Upanje, pod vodstvom
Andreje Došler. Slavnostni go-
vornik bo slatinski župan,
mag. Branko Kidrič.
V	občini Zreče bodo v sobo-
to, 22. junija, ob 10. uri, slove-
sno odprli in blagoslovih po-
slovno trgovski center oziro-
ma tržnico, ob 11. uri pa še
križ pri vilah Terme Zreče. V
nedeljo bo osrednja slove-
snost ob zaključku obnove po-
membnega kulturnega spo-
menika, cerkve sv. Martina v
Zlakovi s sveto mašo, blago-
slovom cerkve in zvonov, kul-
turnim programom in družab-
nim srečanjem. Za ponedeljek
zreški taborniki pripravljajo
kresovanje z družabnim sre-
čanjem pri Osnovni šoh Zreče.
V	občini Vitanje so združili
praznovanje dneva državnosti
z občinskim praznikom, v ob-
čini Slovenske Konjice pa se
prepleta s praznovanjem 850-
letnice Slovenskih Konjic. V
soboto, 22. junija, bo od 14.
ure dalje v športnem parku v
Slovenskih Konjicah srečanje
članov društva gojiteljev ma-
lih živali s povorko, na kateri
bodo sodelovah predstavniki
društev iz Slovenije, Madžar-
ske in Hrvaške. V ponedeljek
bo od 14. do 18. ure dan najm-
lajših, Konjičkovo popoldne,
ki se bo odvijal na Mestnem in
Starem trgu ter v parku, ob 18.
uri pa bodo v kulturnem do-
mu odprli razstavo del konjiš-
kih likovnikov. Ob 19. uri bo
osrednja občinska proslava ob
dnevu državnosti, prav tako v
kulturnem domu. V torek, 25.
junija, bo dan planincev s pr-
vim družinskim pohodom na
Stolpnik, kamor se bodo poda-
li tudi kolesarji, ob 15. uri pa
bo planinski ples na nogomet-
nem štadionu. V sredo bo dan
ljudskih običajev. Na Mest-
nem trgu bodo nastopile
otroške folklorne skupine, ob
18. uri pa bo na štadionu med-
narodno srečanje folklornih
skupin.
V	velenjski občini bodo ve-
čurno prireditev pripravili na
Cankarjevi ulici v ponedeljek,
24. junija, ob 17. uri. Na prire-
ditvi bodo na svoj račun prišli
ljubitelji zabavne in narodno-
zabavne glasbe, svoj slavnost-
ni koncert pa bo pripravila
tudi Rudarska godba.
V	občini Šmartno ob Paki
bo slavnostna prireditev ob
prazniku v petek, 21. junija,
ob 19. uri, program pa bodo
pripravili učenci osnovne šo-
le. Ti bodo skupaj s krajevnim
Turističnim društvom dan ka-
sneje, torej v soboto, 22. juni-
ja, pripravih še nočno kreso-
vanje, na katerem bodo pred-
staviU stare običaje, ki so jih
nekdaj negovali ob kresnih
nočeh.
V	občini Mozirje bo osred-
nja proslava v petek, 22. juni-
ja, ob 20. uri v dvorani Pros-
vetnega doma v Mozirju, uro
pred začetkom proslave pa bo
svoj koncert pripravila še God-
ba Zgornjesavinjske doline.
Pred mozirsko dvorano bodo
udeležence proslave tudi pri-
merno pogostili. Na sam pred-
večer praznika v ponedeljek
pa pripravlja Prosvetno druš-
tvo Jurij na Brezju v bližini
Mozirja tudi kresovanje.
V	občini Nazarje bodo s pri-
reditvami v počastitev prazni-
ka pričeli v nedeljo, 23. junija,
z že tradicionalnim, 16. kole-
sarskim maratonom okrog Me-
nine planine. Maraton priprav-
lja Športno društvo Šmartno ob
Dreti. 24. junija ob 20. uri, bo v
nazarski Kulturni dvorani slav-
nostna akademija, na kateri
bodo sodelovali učenci Glasbe-
ne šole Nazarje in Kranjski vo-
kalni kvintet.
Vse o Potočki zijolki
v nedeljo so v gostišču Firšt pred vstopom v Logarsko
dolino odprli stalno razstavo o Potočki zijalki.
Na razstavi so predstavili čas odkritja jame, prvega razi-
skovalca Srečka Brodarja, najdbe v zijalki, obdobja, iz
katerega so najdbe, dodali pa so ji še prikaz razvoja človeške
vrste. S tem je zaključena prva faza projekta oživljanja
raziskovanja Potočke zijalke in zanimanja zanjo. Razstavo je
s slavnostnim govorom pospremil slovenski predsednik Mi-
lan Kučan.
Vroče o izgubljeni Sirarni
v gospodarsko šibkem
Šmarju se še vedno ne morejo
sprijazniti z ukinitvijo Sirar-
ne, ki so jo prestavili v Mle-
karno v Arji vasi, saj je poslo-
vala brez gospodarskih težav.
O tem so na zadnji seji občin-
skega sveta razpravljali blizu
dve uri, pri tem pa je prišlo do
ostre razprave med direktor-
jem Mlekarne, Zdravkom Po-
čivavškom, ter domačimi
svetniki.
Svetniki namreč še vedno
menijo, da bi morala Mlekar-
na v bivši Sirarni zagotoviti
drugo podobno proizvodnjo,
shšati pa je bilo celo o možno-
sti prodaje objekta. Sicer pa so
tokrat sprejeli poročilo Javne-
ga podjetja OKP o lanskem
poslovanju ter načrt letošnjih
komunalnih naložb, pri lan-
skem finančnem poročilu Sta-
novanjskega sklada pa so pri-
pomniU, da bi poslovne pro-
store obravnavali posebej.
Na seji so pohvalili program
komisije za šport, svetniki so
se tudi strinjali, da bodo staro
osnovno šolo v Šentvidu (ki je
že služila za poslovno dejav-
nost) prodah. Kot kaže, bodo
na prodaj tudi opuščene stare
šole na Sladki Gori ter v Lem-
bergu. Prav tako so obravna-
vali možnost razpisa koncesi-
je za opravljanje pokopališke
dejavnosti za območju celotne
nove občine, do česar bi prišlo
še poleti.
BRANE JERANKO
Prisega vojakov v Celju
v celjski vojašnici je pred tednom prisegla nova generacija mladih slovenskih vojakov.
Slovesnost, ki so se je udeležili številni svojci vojakov, so popestrili s predstavitvijo življenja in
dela v vojašnici, gostje so si lahko ogledali prostore in priložnostno slikarsko razstavo.
Foto: GREGOR KATIČ
PO DRZAVi
Videm ne bo
državen
UUBUANA, 12. junija
(Delo) - Poslanci državnega
zbora so v nadaljevanju
izredne seje o prodaji krške-
ga Vidma v stečaju zavrnili
predlog zakona o podržav-
Ijenju omenjenega podjetja.
Proti podržavljenju je bilo 37
poslancev, 17 pa za. Minister;
za gospodarstvo Metod Dra- i
gonja je predstavil vladne!
poglede na predlog in pove-
dal, da je vlada zavrnila
predlog zaradi ustavnoprav-
nih, sistemsko-pravnih in;
mednarodnih razlogov. Via-1
da je tudi priporočila največ-
jemu upniku, agenciji za sa-
nacijo bank in hranilnic, da
uporabi vsa pravna* sredstva
in sproži postopek za boljše
pogoje in višje kupnine.
Največje naročilo
Tarna
MARIBOR, 12. junija (Ve-
čer) - Po manj kot mesecu
dni od uvedbe stečaja nad
poslovnim sistemom Tam
d.d. so predstavniki družbe
MMP Vozila s kupcem iz
Saudske Arabije podpisali
pogodbo o dobavi 500 avto-
busov. To je doslej največje
naročilo v zgodovini Tama,
vrednost posla je 52,5 milijo-
na dolarjev.
Mirna starost
PLANICA, 12. junija (De-
lo) - Na osmem srečanju
upokojencev Slovenije in ob
50. obletnici upokojenskega
združevanja se je v Planici
zbralo skoraj 25 tisoč ljudi.
Predsednik Milan Kučan
jim je v pozdravnem govoru
zaželel,da bi mirno preživeli
starost v državi, ki je nastala
tudi na temeljih njihovega
dela. Skupaj z vsemi držav-
ljani imajo zato pravico pri-
čakovati, da jim bo prijazna,
da bodo v njej zagotovljeni
mir, varnost, pravičnost in
solidarnost, da bosta spošto-
vana človekovo dostojanstvo
in delo.
Novi ukrepi za
gospodarstvo
UUBUANA, 12. junija
(Republika) - »Čimprej je
treba sprejeti ukrepe, ki bodo
povečali konkurenčnost na-
ših podjetij,« je na seji Eko-
nomskega sveta med drugim
dejal predsednik vlade dr. Ja-
nez Drnovšek. Vlada si bo v
prihodnje še naprej prizade-
vala predvsem spodbujati
rast BDP ter nadaljevati s pro-
tiinflacijsko politiko.
Nižja prispevna
stopnja
UUBUANA, 13. junija
(Delo) - Poslanci so začeli
obravnavo vladnega svežnja
ukrepov za razbremenitev in
povečanje konkurenčnosti
gospodarstva, ki naj bi ga na
predlog vlade sprejeli po hi-
trem postopku. Sprejeh so
zakon o spremembah in do-
polnitvah zakona o prispev-
kih za socialno varnost, s
čimer se je skupna zbirna
prispevna stopnja za social-
no varnost znižala z 42 na 38
odstotkov.
DOGODKI
3
Celjske lekarne ustanovljene
Odlok začel veljati prejšnji teden, zdaj tik pred imenovanjem novega sveta JZ - Je bilo imenovanje v.d. direktorice
nezakonito?
v začetku prejšnjega tedna
je začel veljati Odlok o usta-
novitvi Javnega zavoda Celj-
ske lekarne, za v.d. direkto-
rico zavoda pa je svet zavoda
tik pred tem spet imenoval
Lilijano Grosek, ki je to funk-
cijo prevzela lanskega maja.
Razmere v javnem zavodu
se na formalno-pravnem po-
dročju počasi urejajo, pričako-
vati pa je, da bodo do konca
junija dobili tudi nov svet za-
voda. Le-ta bo kot eno svojih
prvih nalog imenoval v.d. di-
rektorja, po sprejemu statuta
zavoda pa bo prišel na vrsto
razpis za direktorja in imeno-
vanje vodij vseh lekarniških
enot.
Položaj v javnem zavodu
v.d. direktorica Lilijana Gro-
sek ocenjuje za vzpodbudne-
ga. »Od lanskega oktobra, ko
se je na skupnem sestanku
srečalo 14 županov občin-us-
tanoviteljic, do letošnjega ma-
ja so v vseh občinah sprejeli
odlok o ustanovitvi našega za-
voda. Glede na to, da gre za
tolikšno število občin, ki so v
svojih odločitvah povsem su-
verene in jih sprejemajo pro-
stovoljno, po svoji presoji, so-
dim, da je to velik uspeh. Zdaj
je na vrsti oblikovanje novega
sveta JZ - v teh dneh naj bi
svoja predstavnika imenovali
še v Slovenskih Konjicah in v
Zavodu za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije - predstavni-
ki ostalih občin in notranji čla-
ni, zaposleni v zavodu, ki bo-
do člani sveta, pa so že znani.
Svet JZ Celjske lekarne bo kot
eno svojih prvih nalog moral
imenovati v.d. direktorja, za-
tem sledi sprejemanje statuta
zavoda in ko bo sprejet ta
temeljni akt, bo svet razpisal
prosto delovno mesto direk-
torja in imenovani bodo vodje
vseh enot,« odgovarja na ob-
tožbe nekaterih, da je ponov-
no imenovanje v.d. direktorice
nelegitimno in nezakonito de-
janje, Grosekova. Očitke za-
vrača tudi z utemeljitvijo vlad-
ne službe za zakonodajo, ki
meni, da je bil stari odlok o
ustanovitvi javnega zavoda
kljub reformi lokalne samou-
prave, še vedno veljaven.
Sicer pa so v zadnjem letu v
Celjskih lekarnah izvedli veri-
fikacij ske preglede vseh enot
in dobili odločbe za 12 enot,
ena, lekarna Radeče pa je os-
tala brez verifikacije. Zanjo iš-
čejo optimalno rešitev, kaže
pa, da bodo novi lekarniški
prostori v zdravstvenem do-
mu, kar se je pokazalo za do-
bro rešitev tudi v drugih pri-
merih. Celjske lekarne ostaja-
jo nosilec lekarniške dejavno-
sti na celjskem območju, osa-
mosvojile so se žalske lekarne
(vendar Še niso razrešena pre-
moženjska vprašanja), v Pod-
četrtku, kjer Celjske lekarne
od konca 60. let niso imele
svoje enote, pa so se odločili
za koncesionarskega lekarnar-
ja.
IVANA STAMFJČIČ
Ob lekarniški enoti v
Zdravstvenem domu Celje,
ki je izredno dobro zaživela,
so v Celjskih lekarnah lani
decembra odprli še enoti v
občini Rogatec in celjski No-
vi vasi. »Velikost je prednost
za Celjske lekarne, saj lažje
uveljavljamo ugodnejše po-
goje ob nakupu in plačilnih
rokih za nove zaloge zdravil.
Tako tudi v preskrbi ni mo-
tenj, saj imamo praktično v
vsakem trenutku na zalogi
vsa potrebna zdravila, zno-
traj zavoda pa skrbimo za
sprotno oskrbo posameznih
enot. Imamo lastno proi-
zvodnjo galenskih priprav-
kov, ki praviloma predstavlja
velik strošek, če je razdrob-
ljena, mi pa zagotavljamo os-
krbo za širše območje. Zago-
tavljamo nadomeščanje ka-
drov, sprotno izobraževanje,
utečena je učinkovita kon-
trolno analitska služba, vse
to pa vpliva na dobro delo,«
je prepričana Grosekova.
Spomin na drugo svetovno vojno
v Sedlarjevem, v občini
Podčetrtek, so v soboto od-
krili spominsko ploščo. Gre
za spomin na dan v letu
1945, ko je I. brigada borcev
(z 960 Slovenci), ustanovlje-
na v Sovjetski zvezi, pri Ime-
nem prekoračila mejno reko
Sotlo.
Plošča je na znanem spome-
niku XIV. divizije v Sedlarje-
vem, spominja pa na 1671 slo-
venskih prostovoljcev, ki so bi-
li prisilno mobilizirani v
nemško vojsko, v Rusiji pa so
se lahko vključili v partizan-
ske enote. Padlo je 353 borcev.
danes pa jih je živih še 480. V
krajevnem domu v Polju ob
Sotli so pripravili tudi 6.
skupščino borcev Skupnosti
borcev brigad in enot NOVJ,
ustanovljenih v ZSSR, zbralo
pa se je nad dvesto bivših bor-
cev, iz različnih krajev Slove-
nije. Veleposlanik Ruske fede-
racije v naši državi, Aleksej
Nikiforov, (na sliki) jim je po-
delil ruske spominske medalje
za 50-letnico zmage nad fašiz-
mom. Udeležence je pozdravil
tudi general Ivan Dolničar,
predsednik slovenske borčev-
ske organizacije.
B. J., Foto: SHERPA
Končno cesta
Vitanje-Dolic
Odprli jo bodo v sklopu prireditev ob vitanjskem
občinskem prazniku
V petek se v Vitanju priče-
njajo prireditve ob letošnjem
občinskem prazniku. Med
najpomembnejše pridobitve
sodi odprtje ceste Vi tanj e-
Dolič, najkrajše cestne pove-
zave med Štajersko in Koroš-
ko.
Asfaltiranje ceste Vitanje-
DoHč se je vleklo dolga leta
kljub odločnim akcijam kraja-
nov (tudi zaporo te ceste so
pripravili) in prizadevanjem
prej konjiške in sedaj vitanj-
ske občine. Cesto so urejali
dobesedno meter za metrom,
zadnjih 1500 metrov pa je bilo
najbolj zahtevnih in tudi naj-
dražjih, saj so stali kar 360
milijonov tolarjev. Cesto bodo
slovesno odprli v soboto, 22.
junija ob 15.30 pri Poprevcu-
Firerju. Po besedah vitanjske-
ga župana Slavka Krajnca pa
bo zaradi vse gostejšega pro-
meta na tej cesti, ki se bo sedaj
brez dvoma še povečal, po-
trebno čimprej razširiti star
most v Vitanju, ki predstavlja
vedno večji zamašek in ogroža
varnost Vitanjčanov.
Prireditve ob občinskem
prazniku se bodo pričele že
dan prej, v petek, ko bodo
odprli likovno razstavo in pri-
redili nogometni turnir, v so-
boto bodo posvetili prestavlje-
no Smolarjevo kapelo ob cesti
Vitanje-Dolič in odprli cesto,
poleg tega pa bo še tekmova-
nje v košarki in nočni pohod
na Stenico, v nedeljo pa bo
kros ter tekmovanje v nogo-
metu in strelstvu; v obeh dis-
ciplinah se bodo pomerili čla-
ni vitanjskega občinskega sve-
ta s svetniki iz sosednjih Zreč
in Slovenskih Konjic.
V ponedeljek bo slovesna
seja občinskega sveta in na
Hrastnikovem kresovanje v
čast državnemu in občinske-
mu prazniku. Osrednja pro-
slava bo na dan občinskega
praznika, 25. junija, na dan,
ko je Vitanje leta 1406 pridobi-
lo trške pravice. Proslava, ki je
namenjena tudi dnevu držav-
nosti, bo ob 17. uri v Kultur-
' nem domu Vitanje, na njej pa
bodo podelili tudi občinska
priznanja.
mmmmmmmmKmm MBP
PO SVETU
JeUin dobil
prvi krog
v Rusiji so bile predsedniš-
ke volitve. Na prvih tovrstnih
volitvah v neodvisni državi, je
kandidiralo kar 10 politikov.
Glavna favorita sta bila seda-
nji predsednik Jelcin in ko-
munist Zjuganov, ostali kan-
didati - ultranacionalist Žiri-
novski, reformist Javlinski,
upokojeni general Lebed,
zdravnik in podjetnik Fjodo-
rov, zadnji predsednik SZ
Gorbačov, podjetnik Brinza-
lov, pisatelj Vlasov in gospo-
darstvenik Šakum - pa so
imeli manj možnosti. Za Jel-
cina je glasovalo okoli 35 od-
stotkov ljudi (pred petimi leti
je s 57 odstotki zmagal že v
prvem krogu), Zjuganov pa je
dobil nekaj manj kot 33 od-
stotkov glasov, zato bo potre-
ben še en krog volitev. Dejan-
ski zmagovalec tokratnih vo-
litev pa je 46-letni karizmatič-
ni general Aleksander Lebed,
ža katerega je glasovalo kar
15 odstotkov upravičencev ali
povedano drugače nad 10 mi-
lijonov ljudi. Zato je razumlji-
vo, da sta tako Jelcin kot tudi
Zjuganov z mamljivimi mini-
strskimi položaji generala že
začela snubiti vsak na svojo
stran. Kajti tisti, ki bo dobil
odstotke njegovih volilcev, bo
tudi zagotovo postal novi ru-
ski predsednik. Vendar pa je
Lebed obema posredno že
dal vedeti, da bosta morala
kar precej odpreti mošnjo s
ponudbami in da mu verjetno
mesto kakšnega obrambnega
ministra ne bo dovolj.
Drnovšek obiskal
Prodija
Slovenski premier Drnov-
šdc se je v Rimu sestal z
italijanskim kolegom Prodi-
jem. Šlo je za drugo srečanje
na ravni premierov med Slo-
venijo in Italijo; prvo je bilo
pred skoraj dvema letoma.
Potem do nadaljnjih srečanj
ni prihajalo, tudi zaradi »zao-
•strenih odnosov« med drža-
vama. Drnovšek je pogovore
s Prodijem ocenil ža zelo po-
zitivne in konstruktivne.
Državnika sta se strinjala, da
je treba čimprej podpisati
gospodarska sporazuma o
zaščiti investicij in o izogi-
banju dvojnega obdavčenja.
Italija je namreč za Slovenijo
drugi najpomembnejši zuna-
njetrgovinski partner. Itali-
janska stran, ki po koncu sre-
čanja ni hotela dajati izjav, je
potrdila, da podpira vstop
Slovenije v Nato. Prodi je tudi
dejal, da je seznanjen z manj-
šinskim vprašanjem, so pa
italijanski sogovorniki ob
koncu srečanja načeli vpraša-
nje vračanja nepremičnin
optantom. Drnovšek je odgo-
voril, da za nas veljajo Osim-
ski sporazumi in da je to
vprašanje rešeno s podpisom
sporazuma z EU.
0 prenovi zveze
Nato
v Bruslju je bil sestanek
obrambnih ministrov 16 dr-
žav članic Nata, sodelovali so
tudi ministri držav, podpisnic
Partnerstva za mir, torej tudi
Jelko. Kacin. Srečanja se je
prvič po 30 letih udeležil tudi
obrambni minister Francije.
Glavne teme so bile notranja
organizacija Nata, mirovna
operacija v BiH, sodelovanje
z Rusijo in delovanje Nata
proti širjenju orožja. Precej
polemik, predvsem med ZDA
in Francijo, je bilo slišati gle-
de poveljstva v Natu. Medtem
ko Washington vztraja pri
enotnem poveljstvu Sever-
noatlantske zveze, se Pariz
zavzema za multinacionalno
poveljstvo, pa tudi za prizna-
nje strateške vloge Zahodnoe-
vropski uniji v vojaških opera-
cijah, ki bi jih izvajali Evropej-
ci. Glede BiH je bilo slišati, da
bo Nato v obdobju do konca
volitev po državi razporedil
svojih 60 tisoč vojakov tako,
da bodo omogočene svobod-
ne in pravične volitve (te naj
bi bile 14. septembra).
Rusija, ki je sicer ostra nas-
protnica širitve Nata na
vzhod, pa je na srečanju pre-
senetila s predlogom, da naj
bi v prihodnje v glavnem po-
veljstvu Nata sodelovali tudi
ruski oficirji, v ruskem gene-
ralštabu pa l^latovi. Kar tiče
širitve na srednjo in vzhodno
Evropo je bilo rečeno samo,
da bodo določene odločitve o
tem ministri članic Nata spre-
jeli decembra letos.
Vrh ZDA-EU
V Washingtonu je bilo vr-
hunsko srečanje med ZDA in
Evropsko unijo. Italijanski
premier Prodi, predsednik
Evropske komisije Santer in
komisar Brittan so se s Clin-
tonom pogovarjali predvsem
o razmerah v BiH in o mirov-
nem procesu na Bližnjem
vzhodu, seveda pa je bilo v
ospredju transatlantsko sode-
lovanje. Evropski in ameriški
voditelji so namreč decembra
lani podpisali sporazum, ki
predvideva tesnejše sodelova-
nje pri spodbujanju miru, sta-
bilnosti in svetovnega razvo-
ja; pri znanstvenem napred-
ku, izobraževanju, kulturi,
gospodarstvu; sodelovanje v
boju proti zločinu in mami-
lom ter pri ustvarjanju novega
transatlantskega trga. EU in
ZDA sta si namreč največja
trgovinska partnerja. Sicer pa
je bila na pogovorih evropska
stran do ameriške precej kri-
tična, največ zaradi ameriške
grožnje, da bo Washington
proti državam, ki bodo gospo-
darsko sodelovale in vlagale
na Kubo, uvedel sankcije.
Evropska stran je zagrozila,
da bo v tem primeru uvedla
povračilne ukrepe. Glede
razmer v BiH se je Chnton
zavzel za umik ameriških vo-
jakov decembra letos, kot je
predvideno, glede separatiz-
ma na severu Italije pa je izja-
vil, da je ena Italija dovolj in
da se ZDA kljub seceonistični
vojni niso mogle razcepiti.
Nesreča letala
DG10
Trije ljudje so umrli, okoli
100 pa jih je bilo ranjenih v
nesreči indonezijskega leta-
la DC-10 v Fukuoki na Ja-
ponskem. Letalo, na katerem
je bilo 275 potnikov in članov
posadke, je kmalu po vzletu
treščilo na pristajalno stezo.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
DOGODKI
Ostra borčevska stališča v Laškem
Borci so prepričani, da bi se država rada sprenevedala
Minuli petek, dva dni po množič-
nem zborovanju upokojencev v Pla-
nici, je grmelo in pobliskavalo tudi v
Laškem. Ta prispodoba vročinske
nevihte se je tukaj odvijala v manj-
šem krogu - na seji skupščine Zdru-
ženja borcev NOB.
^^IMliilMIiiim .........................................................
Zborovalci so domiselno izkoristili
prisotnost svojega poslanca v državnem
zboni Franca Lipoglavška (Združena
lista) in predsednika občinskega sveta
Matevža Kolarja (DESUS) in ju izzvali,
da sta razložila svoje vedenje in stališča
do pobude v parlamentu, da bi razbre-
menitev gospodarstva potekala na ple-
čih že tako prizadete populacije - upo-
kojencev. torej tudi bivših borcev in
udeležencev NOB. Ni izključeno, da sta
oba prav zaradi tega tudi prišla, saj je
končno borčevska srenja še vedno upo-
števanja vreden del volilnega telesa.
Skratka, borci so se na skupščini
zoperstavili načrtu, da bi država varče-
vala z zmanjšanjem prispevne stopnje
za pokojninsko zavarovanje, ne bi pa
bila pripravljena zagotavljati nadome-
stila za skoraj zanesljivo posledico,
izgubo v SPIZ. Niso bili proti pobudi,
ki naj bi pomogla gospodarstvu iz te-
žav. vendar ima država, zapravljiva
kot je, več možnosti, ki bi jih mogla
brez izzivanja socialne pretresov po-
staviti pred omenjen ukrep.
Poslanec Lipoglavšek se je načeloma
strinjal in spomnil, daje odstopanje od
politike socialne države narekovalo iz-
stop ZL iz koalicije. Obljubil je upošte-
vati naročilo zborovalcev, da se takšni
politiki v parlamentu zoperstavi. med-
tem pa je Kolar že naprej držal železo
v ognju, najbrž tudi zato, ker je posla-
nec omenjal načelo demokratičnosti,
da v parlamentu zmaga večina. Torej
sta oba na skupščini borcev po svoje
vlekla za vrv volilnega zvona. Med tem
je skupščina predlog zmanjšanja pris-
pevne stopnje že sprejela.
Borci so načeli še veliko drugih pere-
čih vprašanj. O kopičenju novih krivic,
o nedopustnosti odstranjevanja spo-
minskih obeležij NOB, ki je del sloven-
ske zgodovine, o kratenju pravic bor-
cev, sprožili vprašanje občinskega
praznika, ki ga laška občina nima. o
nujnosti gradnje doma za ostarele v
občini, gradnji ncprofitnih stanovanj
itd. Skrbelo jih je, kaj prinaša vstop v
Evropsko skupnost? Kaj prinaša pred-
vsem kmetom, ki so v borčevskih
vrstah večina in kaj v resnici tiči za
osimskimi sporazumi.
Z odnosom obeh občin do borcev so
zadovoljni, ravno tako jih veseli, da
dela občinskega sveta ne slabijo stran-
karske zdrahe.
Ker se bo združenje po delitvi občin
preoblikovalo v območno organizaci-
jo, so razpravljali o osnutku spre-
memb statuta, ki bo šel v obravnavo v
osnovne organizacije, ki jih je ta tem
območju 10 z okoli 560 člani. Izvolili
so izvršilni in nadzorni odbor. Pred-
sednik združenja je Tone Zupančič iz
Radeč, podpredsednik Stane Kužnik
iz Laškega, člana pa Ivan Čerin in
Martina Seidel. Nadzorni odbor bo
vodil Tone Knez.
UURE KRAŠOVEC
Kako SO volili Žalčani?
Na voliščih v žalski občini, kjer so minulo nedeljo volili
predsednike in člane svetov v 19 krajevnih skupnostih, so
v povprečju zabeležili 40-odstotno volilno udeležbo.
V mestni skupnosti Žalec je bila po neuradnih rezultatih
volilna udeležba približno 22-odstotna. najvišjo volilno ude-
ležbo, 61,5 odstotkov, so zabeležili v Šeščah. Za predsednike
krajevnih skupnosti se je v 89 volilnih enotah potegovalo 36,
za člane svetov pa 470 kandidatov. V Andražu je bil za
predsednika sveta izvoljen Anton Mešič, v Braslovčah Duš-
ko Goričar, v GaUciji Andrej Križan, na Gomilskem Vinko
Drča, v Gotovljah Henrik Kranjc, v Grižah Jurij Blatnik, v
Letušu Uroš Černevšek. Po neuradnih podatkih bo v Libojah
predsednik sveta Štefan Frece, v Petrovčah Peter Kainz, na
Polzeli Stanislav Novak, na Ponikvi Ivan Jelen, v Preboldu
Marjan Žohar, v Taboru Vida Slakar, v Trnavi Boris Fišer, v
Vrbju Jožef Meh in v Žalcu Eran Sadnik. V Šempetru so za
predsednika izvolili Franca Laubiča, v Šeščali Marjana
Golavška, na Vranskem pa Franca Sušnika.	IB
Guverner v Žalcu
Prihodnjo sredo, 26. junija, se bodo žalski gospodarstveni-
ki srečali z guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arhar-
jem.
Pogovor z guvernerjem organizirajo-člani Golding kluba, ki
združuje menedžerje in strokovnjake iz žalske občine. Srečanje
bo v prostorih restavracije Marjola, začelo se bo ob 16.uri.
IB
Novo upanje
občina Radeče bo prevzela ustanoviteljstvo
za javni zavod Zdravstveni dom
Vse kaže, da se bodo teža-
ve radeškega zdravstva ven-
darle začele razpletati v ko-
rist občanov. V torek so na-
mreč inšpektorji upravne
enote Laško skupaj z inšpek-
torji ministrstva za zdravs-
tvo opravili tehnični pregled
nove zgradbe zdravstvenega
doma in prižgali zeleno luč
za vselitev.
Komisija za tehnične pre-
glede je sicer ugotovila nekaj
pomanjkljivosti, ki jih bo še
pred vselitvijo treba nujno od-
praviti, vendar je bila splošna
ocena pozitivna. Korak naprej
je naredil tudi občinski svet
Radeče, saj je na seji v pone-
deljek podprl predlog župana
Janeza Zahrastnika in bo
najverjetneje še ta mesec, naj-
kasneje pa do začetka počit-
nic, sprejel odlok o ustanovi-
tvi javnega zavoda Zdravstve-
ni dom. Občina bo torej konč-
no prevzela nase ustanovitelj-
ske pravice in tudi vse obvez-
nosti do svoje edine zdravs-
tvene ustanove, ki se jim po
trditvah župana Zahrastnika
ni nikoli odrekala, ni pa jih
hotela potrditi z odlokom. Za-
radi tega je imelo vodstvo
zdravstvenega doma ob vseh
drugih težavah tudi veliko for-
malnopravnih nevšečnosti,
nazadnje prejšnji mesec, ko je
upravna enota Laško zavrnila
prvo prošnjo občine Radeče
za tehnični pregled nove
zgradbe zdravstvenega doma,
češ da mora takšno zahtevo
napisati zdravstveni dom sam
ali pa dati pooblastilo občini.
Odlok o ustanovitvi javnega
zavoda Zdravstveni dom Ra-
deče bo veljal od 1. januarja
1995. torej od dneva, ko se je
bivša občina Laško uradno
razdelila, v njem pa bo tudi
zapisano, da za čas pred tem
datumom obstajajo mnoge
nejasnosti in odprta vprašanja
v zvezi z izgradnjo nove stav-
be zdravstvenega doma. Zdaj
ko je ustanoviteljstvo že ureje-
no, in ko je pravzaprav dovo-
ljena tudi vselitev v novo
zgradbo, v Radečah čakajo le
Še na ključ novega zdravstve-
nega doma, ki ga Rudis še
vedno noče predati. Radečani
upajo, da bodo v Trbovljah
glede na najnovejše razplete
popustili, še zlasti zato. ker je
Rudis že pristal na to, da bo
prevzel izvajalska dela tudi za
izgradnjo kotlarne novega
zdravstvenega doma.
J. INTIHAR
Zlati jubilej
gasilcev
Frankolovo
člani PGD Frankolovo
so ob 50-letnici društva
pripravili slavnostno sejo,
taktično vajo in prevzem
ter blagoslov novega orod-
nega vozila.
Jubilej frankolovskih ga-
silcev je pozdravil tudi žu-
pan občine Vojnik Beno Po-
dergajs. V programu je na-
stopil oktet pevcev gasil-
cev, ki jim pomaga pevec
domačin, predsednik KS
Frankolovo in član Komor-
nega moškega zbora Celje
Tone Gregorc. Na slavnost-
ni seji so podeliU tudi več
priznanj. Občinsko odliko-
vanje L stopnje sta dobila
Janez Gojšnik in Jože
Muzi, 3. stopnje pa Slavko
Petrej in Jože Žagmajster.
Državna odlikovanja pa so
dobili: 3. stopnje Marjan
Pelin, plamenico 2. stopnje
Franc Rihter in 3. stopnje
Drago Bred in PGD Franko-
lovo.	TV
V Šoštanju izredna seja?
Zeleni Šoštanja pozivajo predsednika sveta občine Šoštanj
Antona Skornška in predsednico Nadzornega odbora Milico
Kovač, naj poskrbita za sklic izredne seje sveta občine
Šoštanj, na kateri naj bi razveljavili odlolc o zaključnem
računu proračuna za lansko leto.
Zaključni račun so svetniki sprejeli na zadnji seji. Zeleni pa
ugotavljajo, da je neupravičeno razporejen prihodek v višini
nekaj več kot 29 milijonov tolarjev. Zeleni menijo, da lahko na
podlagi tega odloka nastane večja gospodarska škoda in onemo-
goči izvajanje sanacije po poplavah v letu 1995. Seja sveta bi
morala biti pred 23. junijem.	US
Za zdaj brez težav
Kljub dolgotrajni suši v laški občini za sedaj še nimajo
večjih težav pri oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Težave ima
le Komunalno podjetje, saj mora zaradi večje porabe vode
pogosteje nadzorovati vodovode, to pa povečuje stroške
obratovanja.
Oskrba z vodo poteka nemoteno v večini krajev in naselij,
kjer so prebivalci priključeni na vodovode, ki jih upravlja
komunala. Občasno zmanjka vode le v zaselku Trojno nad
Laškim, kjer morajo zaradi prevelike porabe ustavljati preobre-
menjeno črpalko, že dva tedna pa so od vsakodnevnih dovozov
vode odvisni prebivalci Trobnega Dola. Miran Kačič iz Komu-
nalnega podjetja Laško je povedal, da prihaja do težav pri
oskrbi z vodo predvsem tam, kjer so vodovode gradili krajani
sami, kot na primer v Trobnem Dolu, kjer imajo zaradi
neustrezne izvedbe gradnje že nekajletne težave. V komunal-
nem podjetju za zdaj še ne razmišljajo o omejitvah pri porabi
vode, če se bo sušno obdobje nadaljevalo, pa bodo morebitne
nove težave pri oskrbi prebivalcev reševali z dovažanjem vode.
JI
PO DRŽAVI
Tožba zaradi
prodaje Vidma
UUBUANA, 14. junija
(Delo) - Agencija za sanacijo
bank in hranilnic je na pripo-
ročilo vlade, da naj kot upni-
ca podjetja Videm v stečaju
vloži tožbo za razveljavitev
prodaje sredstev omenjene-
ga stečajnega dolžnika, to tu-
di storila. Tožba je bila vlo-
žena glede na sklep državne-
ga zbora, s katerim je ugoto-
vil, da je proizvodnja celulo-
ze strateškega pomena za
slovensko gospodarstvo, saj
je od njene uspešnosti odvi-
sen položaj papirne industri-
je. Na agenciji se zavedajo,
da je možnost uspeha tožbe-
nih zahtev vprašljiva. Treba
bo dokazati, da je bila cena
za nakup Vidma prenizka.
Ministri o
zdravstvu
UUBUANA, 17. junija
(Delo) - V Ljubljani se je
začela ena najpomembnej-
ših konferenc evropske regi-
je Svetovne zdravstvene or-
ganizacije, ki se je udeležu-
jejo ministrske delegacije 50
držav Članic. Zbrani strokov-
njaki bodo posvetih pozor-
nost evropskim zdravstve-
nim reformam, težavam, ki
jih spremljajo, predvsem pa
iskanju najboljših rešitev, ki
jih v posameznih državah
prinašajo reformni ukrepi.
Te bodo strnili v tako imeno-
vani Ljubljanski listini, ki naf
bi bistveno vplivala na raz-
voj zdravstva v prihodnje.
Protest invalidov
LJUBUANA, 17. junija
(Večer) - Pred vhodom v po-
slopje Zavoda za pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje v Ljubljani so invahdi na
vozičkih protestirali zaradi
odločitev komisije SPIZ, da
osemindvajsetim od 67 inva-
lidskih podjetij, kolikor jih je
prosilo za sofinanciranje de-
javnosti, ne odobri sredstev,
ker niso izpolnjevali razpi-
snih pogojev. Upravni odbor
zavoda je ugotovil, da je ko-
misija ravnala v skladu s po-
goji razpisa.
Junijske
pokojnine višje
UUBLJANA, 17. junija
(Delo) - Iz pokojninskega
zavoda prihaja za upokojen-
ce razveseljiva vest. Junijske
pokojnine in druga denarna
nadomestila, ki bodo izpla-
čana ob koncu meseca, bodo
za 4,4 odstotka višja, kot so
bila prejšnji inesec. Za toliko
se je dvignila zadnja uradno
znana (aprilska) povprečna
plača v Sloveniji.
Nova vrednost
točke
UUBUANaT 17. junija
(Dnevnik) - Nemška marka
pada in tega so lahko veseli
vsi, ki so stanovanje odkupili
z obročnim odplačevanjem
po pogojih stanovanjskega
zakona. Ministrstvo za oko-
lje in prostor je namreč za
junij določilo novo vrednost
točke, ki znaša 153,92 tolarja
in je za 0,46 tolarja nižja od
majske.
DOGODKI
B
Raziskovanje preteklosti v Celju
V Izpostavi Centra za srednjeveške in novoveške študije v Celju bodo zaceli z delom jeseni
Te dni se bliža koncu pre-
nova prostorov v nekdanji
poslovni stavbi Javnega pod-
jetja Komunala Celje na Ma-
riborski, kjer naj bi jeseni v
eni etaži in na podstrešju
zaživela Izpostava Centra za
srednjeveške in novoveške
študije Oddelka za arheolo-
gijo Filozofske fakultete Uni-
verze v Ljubljani.
Pobudo za odprtje celjske
izpostave so dali v celjskem
Pokrajinskem muzeju in Za-
vodu za varstvo naravne in
kulturne dediščine, delovanje
izpostave pa naj bi v tripartit-
nih deležih financirali v Mest-
ni občini Celje ter ministrstvih
za kulturo ter znanost in teh-
nologijo. Za letos je, glede na
dogovor, ki so ga lani jeseni
podpisali Oddelek za arheolo-
gijo FF Univerze v Ljubljani
ter Pokrajinski muzej in Za-
vod za varstvo naravne in kul-
turne dediščine, treba zagoto-
viti 9 milijonov tolarjev.
O delovanju celjske izposta-
ve je podrobneje spregovoril
na torkovi novinarski konfe-
renci župan Mestne občine Ce-
lje Jože Zimšek, njen osrednji
namen pa je strokovna in
znanstvena obdelava gradiv
oziroma izjemnih količin drob-
nega arheološkega materiala,
zbranega med raziskovanji
Starega gradu ter Mestnega
gradu, ki je veljal za enega
najlepših knežjih dvorcev.
Prav tako pa naj bi z delom
izpostave pospešili dosedanja
prizadevanja in rezultate zgo-
dovinskih, konservatorskih in
arheoloških raziskav za dose-
go kakovostnega vrednotenja
vseh virov, ki osvetljujejo živ-
ljenje in delo Celjskih.
»Gre za materialno kulturo
srednjega in novega veka, ka-
tere sistematična obdelava se
na Slovenskem šele začenja.
Ob historičnosti same lokacije
- zgodovinsko pomembnih
celjskih knezov - bo prav
obravnava tega gradiva omo-
gočila interdisciplinarno delo
večih strok na raziskavi in pris-
pevala k razumevanju življe-
nja v srednjem veku in kasnej-
ših stoletjih,« opisuje pomen
celjske izpostave vodja Centra
za srednjeveške in novoveške
študije izredni profesor dr.
Mitja Guštin. Sicer pa naj bi
celjska izpostava ob redno za-
poslenih strokovnjakih ponu-
jala priložnost za delo in razi-
skave tudi mladim raziskoval-
cem, vključenim v podiplom-
ski študij zgodovinskih, umet-
nostno zgodovinskih, "arheo-
loških in arhitekturnih smeri.
I. STAMEJČIČ
INTERNETi^a
POTEPAJMO SE SKUPAJ
Tokrat bomo na našem pote-
pu po Internetu pritegnili po-
zornost podjetnikov in tistih,
ki to šele postajajo.
Začnimo s tistimi, ki že ima-
te svoje podjetje. Bi želeli poi-
skati podjetje v ZDA, s katerim
bi tako ali drugače poslovali?
Nič lažjega. Pojdite na naslov
http://www.ezines.com, kjer
vas poleg seznama podjetij,
razvrščenih po abecedi ali nji-
hovi dejavnosti, čakajo tudi
nasveti, kako uspešno voditi
podjetje, kako zadovoljiti za-
poslene, itd. Podobnih strani,
kot je Business Opportunities
Handbook - On Line, je na
Internetu ogromno. Yahoo,
Lycos in AltaVista vam bodo v
veliko pomoč pri iskanju.
Malo manj podatkov, lahko
najdete tudi na Slovenskem
delu Interneta, na t.i. Rumenih
straneh. Naslov je http://
^ww.euTiet.si/yellowpage/
ydlowpagc.html. Na rumenih
straneh lahko najdete naslove
več tisoč podjetij, prebirate og-
lase, jih posredujete (do 6 vr-
stic vam objavijo zastonj!) ipd.
Ob surfanju po slovenskem
delu Interneta boste videli, da
ima že veliko slovenskih podje-
tij postavljene WWW strani, s
katerimi se predstavljajo pri nas
in v svetu. Pazite, da ne boste
^dnji! Strani vam lahko izdela-
lo strokovnjaki ali pa se potru-
dite sami. Objavite jih lahko
preko kateregakoli ponudnika
oglašanja v Sloveniji
ihttp://www. vizija.si).
Imate težave pri iskanju
službe? Po objavi tega članka
zagotovo ne več.Vendar vas
opozarjamo: ko boste iskali
službe in podjetniške pobude,
pazite, da ne boste zajadrali v
kalne vode! Tudi na Internetu
je veliko takšnih, ki ponujajo
ogromen zaslužek v kratkem
času, v stilu zaslužite svoj prvi
milj on! Gremo po poti brez
dela ni jela: http://www.de-
mon.co.uk/EiiroJobs ponuja
službe širom po Evropi. Zapo-
slite se lahko ne samo v Nemči-
ji in v Švici, temveč tudi npr. na
Poljskem ali v BiH. Zakaj pa
ne, čeprav je konkurenca glede
na število delovnih mest naj-
brž velika?!
Da pa nam ne boste vsi zbe-
žali v tujino, pa še naslov naše-
ga zavoda za zaposlovanje:
http://www-ai. ijs. si/RZZ_doc
/index.html. Zavod za zapo-
slovanje poleg prostih delov-
nih mest oglašuje tudi razpis
kadrovskih štipendij. RZZ In-
ternet oglasna deska je nova
WWW stran Zavoda za zapo-
slovanje. Iskalcem zaposlitve
omogoča, da se lahko predsta-
vijo delodajalcem, delodajalci
pa lahko izbirajo med prijavlje-
nimi na osnovi njihovih pred-
stavitev.
Če bi se radi še potepali,
obiščite domačo stran Vizije
http://wwvv.vizija.si in poiš-
čite rubriko Web potep dneva.
Za vas sta se potepala:
Tomaž Leskovšek, toiiiaz@vizija.si
in Jožica Kristan, jozica@vizija.si
OKC odpira vrata
Prihodnji četrtek praznuje
slovenska policija Dan poli-
cije. Na celjski UNZ bodo
praznik počastili s proslavo,
ki bo jutri, v petek, v Narod-
nem domu in na kateri bodo
podelili priznanja najza-
služnejšim delavcem, še prej
pa jim bo sprejem pripravil
celjski župan.
Že dan prej, torej v četrtek,
pa pripravljajo na Operativno
komunikacijskem centru Ce-
lje prvič dan odprtih vrat.
Predvidevajo namreč, da bi
način njihovega dela in opre-
ma utegnila zanimati občane.
Na OKC sprejemajo prijave
o prometnih nesrečah, krši-
tvah javnega reda in miru in
podobno. Obiskovalcem bodo
pokazali prevozna sredstva
policijskih postaj, kako so
oboroženi policisti in krimina-
listi, informacijsko opremo
UNZ, vodstvo OKC bo pri-
pravljeno odgovarjati na vpra-
šanja v zvezi s kriminaliteto, o
stanju prometne varnosti, ma-
mil in podobno v regiji, obi-
skovalci bodo lahko preizku-
sili elektronsko tarčo za vadbo
v streljanju. Delili bodo tudi
brošuro UNZ Celje skozi čas
in sliko. V njej bo zapisano.
kako je uprava organizirana in
na katerih področjih dela.
Na jutrišnji slavnostni aka-
demiji ob Dnevu policije in
peti obletnici samostojnosti
Slovenije bodo podelili tudi
priznanja najzaslužnejšim de-
lavcem. Zlata znaka bosta pre-
jela Nada Mirnik in Ivan Ši-
munič, srebrne pa Tomislav
Bahun, Radislav Gašparič,
Alojz Miklavc, Anton Retko
in Milan Vrsajkovič. 19 de-
lavcev bo prejelo bronaste
znake, 21 pa pisne pohvale.
Bronasti znak bo prejela tudi
Strelska družina Dušan Pože-
nel Rečica. Na akademiji bodo
pripravili tudi kulturni pro-
gram, v katerem bodo sodelo-
vali šentjurski kulturniki.
IN.G.
Neprofitna
stanovanja
Po sedmih letih so se v
žalski občini ponovno odlo-
čili za nakup 15 neprofitnih
stanovanj.
Pogodbo so pred kratkim
podpisali predstavniki podjet-
ja VNG Ingrad ter Stanovanj-
skega sklada občine Žalec.
Predviden je nakup predvsem
enoinpolsobnih ter dvosobnih
stanovanj v skupni vrednosti
102 milijona tolarjev. Tri sta-
novanja bodo na voljo v Pre-
boldu, pet v Žalcu in sedem na
Polzeli. Pri dodelitvi stano-
vanj se bo upoštevala pred-
nostna lista, dobih jih bodo
tisti najemniki, ki bodo spo-
sobni plačevati najemnino.
Za reševanje stanovanjske
problematike namerava žal-
ska občina letos objaviti tudi
razpis za odobritev posojil v
skupnem znesku 14 milijonov
tolarjev. Nekaj neprofitnih
stanovanj pa naj bi zgradili
tudi v Petrovčah, kjer se z
Ingradom dogovarjajo o grad-
nji prizidka k osnovni šoli. V
njem poleg šolskih prostorov
načrtujejo tudi nekaj neprofit-
nih stanovanj.	IB
Občina v krajevnih sicupnostih
Po volitvah v štirih krajevnih skupnostih vojniške občine
je župan Beno Podergajs s sodelavci povabil na delovno
srečanje štiri nove predsednike svetov krajevnih skupnosti
Frankolovo (Tone Gregorc), Nova Cerkev (Anton Kerner),
Dobrna (Martin Bred) in Vojnik (Marjan Kovač).
Po predstavitvi programa in dela občine Vojnik so se dogovo-
rili za sodelovanje med občino in krajevnimi skupnostmi. V
pogovoru so predsedniki krajevnih skupnosti tudi opozorili na
najaktualnejše probleme v svojih sredinah. Na Frankolovem
bodo aktivnosti usmerjene v izgradnjo cest in vodovodov (nov
razvod v Črešnjicah), lepši izgled kraja in kulturo, na Dobrni
tudi v ceste in komunalne objekte ter večje sodelovanje z
zdraviliščem, v Novi Cerkvi bodo v ospredju ceste (rekonstruk-
cija ceste Čreskova-Vrba za boljšo povezavo med Novo Cerkvijo
in Dobrno) in vodni viri, v Vojniku pa želijo ob komunalnih
akcijah zlasti storiti več za lepši in privlačnejši kraj. Veliko
priložnost vidijo v neizkoriščenem parku ob Hudinji.
TONE VRABL
iz papirnice v Icomunalo
Občinski svet Radeče je v ponedeljek za novega direktorja
radeškega komunalnega podjetja imenoval Borisa Knavsa,
dosedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Ivu Knavsu pa bodo
znotraj podjetja dodelili drugo ustrezno delovno mesto. Boris
Knavs je doslej delal v Radeče papirju, kjer je po odstopu
Janeza Zahrastnika nekaj časa opravljal tudi funkcijo vršilca
dolžnosti direktorja, na novo delovno mesto v komunalnem
podjetju pa je bil izbran med devetimi kandidati.	JI
Sodobna španska grafika v Celju
V Galeriji sodobne umet-
nosti v Celju odpirajo nocoj,
v četrtek, ob 19. uri razstavo
Sodobna španska grafika.
Celjska razstava, ki so jo ob
posredovanju Veleposlaniš-
tva Kraljevine Španije iz Du-
naja pripravili v Zavodu za
kulturne prireditve Celje, bo
na ogled do 15. julija.
Razstavo bo odpri svetnik
za kulturo in informacije pri
Veleposlaništvu Kraljevine
Španije na Dunaju dr. Xavier
Selles Fereando. »Kontekst
razstave je dvosmeren, saj po-
leg obdobja umetniškega raz-
cveta sodobne španske grafike
podaja še izčrpen vpogled v
različne grafične tehnike, od
tradicionalnih do novih, ki so
ustvarjalcem odprle neizčrp-
ne možnosti umetniške svo-
bode,« je v spremni katalog
med drugim zapisal Adolfo
Castano.
S svojimi deli se bodo do
sredine julija v celjski Galeriji
sodobne umetnosti predstav-
ljali: Antoni Tžpies, Eduardo
Chilida, Albert Rafols Casama-
da, Antonio Lorenzo, Jose
Guinovart, Joan Pong, Manuel
H. Mompo, Lucio Munoz, An-
tonio Saura, Jorge Castillo'
Bonifacio Alfonso, Luis Perez
Vicente, Luis Gordillo, Espe-
raza Nuere, Alfredo Alcain,
Equipo Cronica, Joaquin Ca-
pa, Jordi Teixidor, Mari Puri
Herreio, Oscar Manesi, Gerar-
do Aparicio, Fernando Alme-
la, Jose Hernandez, Rosa Bia-
diu, Manuel Menan, Zush,
Andres Nagel, Roberto Gonza-
les Fernandez, David Lechu-
ga, Fernando Bellver in Elena
del Rivero.
- ^ IS
PO DRŽAVI
Kdo je kriv
propada Iskre?
UUBUANA, 17. junija
(Delo) - Parlamentarna ko-
misija o preiskavi politične
odgovornosti posameznih
nosilcev javnih funkcij za
razkroj gospodarskega siste-
ma Iskre je zaslišala tri priče,
Franceta Bučarja. Janeza
Zemljariča in Dušana Šinigo-
ja. Nihče ni pokazal na ene-
ga samega krivca za propad,
pač pa naj bi temu botrovalo
več razhčnih dejavnikov.
V domovih na
Hrvaškem po
starem
UUBUANA, 17. junija
(Delo) - Slovenski počitniški
domovi na Hrvaškem bodo
do konca letošnjega septem-
bra še lahko poslovali po sta-
rem, namreč kot objekti za-
prtega tipa, namenjeni izrec-
no zaposlenim podjetja, ki je
zgradilo ali kupilo počitniš-
ke zmogljivosti. Gostje pa se
bodo morali prijaviti in po-
ravnati turistično takso pri
pooblaščeni hrvaški agenci-
ji. To je rešitev, o kateri sta
se uspešno sporazumeli re-
sorni ministrstvi obeh držav.
Za divje kampiranje pa so
Hrvati zagrozili z visokimi
kaznimi in sicer okoli 25 ti-
soč tolarjev ali celo odvze-
mom opreme.
Uzakoniena
kupnina
UUBUANA, 18. junija
(STA) - Poslanci v državnem
zboru so v nadaljevanju 45.
izredne seje nadaljevali z
obravnavo svežnja vladnih
gospodarskih ukrepov, ki
naj bi razbremenili sloven-
sko gospodarstvo in povečali
konkurenčnost. Tako so
med drugim sprejeli dopol-
nilo zakona o izvajanju so-
cialnega sporazuma za leto
1996, ki določa javnost plač
vodilnih delavcev in višine
kazni. Poleg tega so poslanci
po hitrem postopku sprejeli
še zakon o uporabi sredstev,
pridobljenih iz naslova kup-
nine na podlagi zakona o
lastninskem preoblikovanju
podjetij.
Najmanj 37
tisočakov
UUBUANA, 18. junija
(STA) - Socialni sporazum za
leto 1996 med drugim dolo-
ča, da znaša najnižja plača s
prvim aprilom 53.500 tolar-
jev bruto, kar je približno 37
tisoč tolarjev neto. Določa tu-
di način poviševanja izho-
diščnih plač po tarifnih razre-
dih ter način možnih poveče-
vanj plač na podlagi ugotov-
ljenih poslovnih rezultatov.
Lesma na GR
UUBUANA, 18. junija
(STA) - Na Gospodarskem
razstavišču so odprli 22. bie-
nalni sejem lesnoobdeloval-
nih strojev, naprav in mate-
rialov ter gozdarstva. S sej-
mom Lesma, na katerem so-
deluje 213 razstavljavcev iz
12 držav, zaključujejo spom-
ladanski del sejemskih prire-
ditev v glavnem mestu.
□
GOSPODARSTVO
Evropa zahteva kakovost
Slovensko gospodarstvo okreva po začetni fazi prehoda v socialno tržno ekonomijo
Gospodarska moč Sloveni-
je je po navedbah Urada RS
za makroekonomske analize
in razvoj že dosegla predosa-
mosvojitveno raven. Neure-
sničeni so ostali le načrti na
področju zaposlenosti.
Na domačo gospodarsko
rast je vphvalo pešanje evrop-
ske konjunkture v sredini leta
1995. V državi še ni dovolj
instrumentov za doseganje
razvojno ugodnejših makroe-
konomskih razmerij. Poveča-
nje bruto plač je namreč v
preteklem letu zapolnilo celo-
ten prostor, ki ga je ustvarila
povečana produktivnost dela.
Pritisk na konkurenčnost za-
radi rasti plač so okrepila te-
čajna gibanja. Presežek deviz
na trgu j.e lani ojačala nova
vrsta turistične ponudbe, to so
igralnice, nadalje precej višje
neposredne tuje naložbe in
povečanje tujih posojil. Zaradi
precenjenosti tolarja so naj-
večji izpad dohodka utrpeli
neto izvozniki, ki izvažajo na
italijanski in ameriški trg in
niso občutneje znižali obsega
proizvodnje.
Presežna ponudba deviz na
trgu in precenjenost domače
valute sta vplivali tudi na
uvozne tokove. Ker je tuje bla-
go relativno poceni, se je uvoz
blaga močno povečal, povečal
pa se je tudi delež tuje opreme
v investicijah in v uvozu.
Ocene poslovnega uspeha
in finančnega položaja vseh
proizvodnih in neproizvodnih
dejavnosti za leto 1995 kaže-
jo, da se po kritičnem letu
1992, ko so neto izgube dose-
gle skoraj 15% BDP, realno
hitro povečujejo dobički in
prav tako hitro zmanjšujejo
izgube. Tako so v letu 1992
dobički dosegli 3,8% DBP, iz-
gube pa 18,7% BDP. V letu
1995 se je ta odnos spremenil
in so dobički dosegli 7,8%
DBP, izgube pa 6,6% DBP. La-
ni je bil poslovni izid kot celo-
ta prvič spet pozitiven.
Najšibkejši člen doseganja
ciljnega scenarija ekonom-
ske politike je negotova na-
poved oživitve evropske ko-
njunkture, od domačih vzvo-
dov gospodarske politike pa
vprašanje trdnosti sklenje-
nega socialnega sporazuma
in vzdržnost politike plač na
področju negospodarstva. Če
bi letos bistveno popustil ka-
teri koli člen ekonomske po-
litike, bi to imelo za posledi-
co večjo inflacijo od načrto-
vane 9,5%, neuravnoteže-
nost plačilne bilance in po-
večano zadolžitev države.
Poslovni rezultat gospodar-
skih družb se je v primerjavi s
preteklim letom izboljšal,
vendar pa je bilo njihovo pre-
moženjsko-finančno stanje
konec leta 1995 slabše kot leto
prej. V strukturi sredstev se je
zmanjšal delež stalnih sred-
stev od 66 na 64,4%. V struk-
turi obveznosti do virov sred-
stev se je delež kapitala, ki je
najkvalitetnejši vir sredstev,
zmanjšal od 56,9 na 53,5%,
povečal pa se je delež obvez-
nosti do tujih virov sredstev.
Zaradi vsega navedenega so se
likvidnostne težave gospo-
darstva še povečale.
Nižji prispevki in bolj
obremenjene plače
Naša ekonomska politika
predvideva nadaljnje ukrepe
za rast konkurenčnosti in gos-
podarstva ter ukrepe za zniža-
nje inflacije. Predpostavlja se
znižanje prispevnih stopenj in
znižanje deleža proračunske
porabe v DBP (od 46% V 1.
1995 na 45% v 1. 1996) in
izvedba paketa ukrepov za
razbremenitev delovno inten-
zivnih panog ter podpora gos-
podarski rasti. S sprejemom
nove zakonodaje se bi znižali
prispevki iz plač od sedanjih
42 na 38%. V postopku je spre-
jem davčne lestvice za bruto
plače, ki presegajo 90.000 SIT
na zaposlenega. Predvideva se
lestvica dodatnih obremeni-
tev za nadpovprečne plače:
4% davek za 115.000 SIT in
15% davek nad 750.000 SIT.
Razen tega je v postopku spre-
jem zakona o davku na doda-
no vrednost in zakona o troša-
rini. Navedene davčne obre-
menitve naj bi zagotovile do-
datno zbiranje proračunskih
sredstev z namenom razbre-
menitve delovno intenzivnih
dejavnosti in brzdanje porasta
plač ter racionalno investira-
nje in porabo.
Vzpodbudna je visoka oce-
na treh najuglednejših agencij
kreditnega ratinga, saj Slove-
nijo uvrščajo na najvišje me-
sto, ki je bilo doslej dodeljeno'
kaki državi v preoblikovanju.
Pričakujemo tudi, da se bodo
pozitivni učinki širitve trgo-
vinskega območja vse bolj
krepih.
Z izvajanjem zadnjih vlad-
nih ukrepov bi izvozna kon-
kurenčnost v industriji v le-
tošnjem letu porasla za 7-
8%, industrijska proizvod-
nja za 1,6%, produktivnost
dela za 3%, izvoz za 3,4%,
uvoz za 5,6% in DBP za 3%.
Zaposlenost bi v tem prime-
ru stagnirala in število brez-
poselnih bi se v povprečju
leta povečalo za okoli 5.000
oseb.
Realno višja rast plač od rasti
produktivnosti dela ni mogoča
brez dodatnega neto priliva ka-
pitala iz tujine. Če sprejeti so-
cialni sporazum ne bo uresni-
čen, bo realno uskladitev plač s
produktivnostjo dela opravila
višja inflacija. V tem primeru
bi se precej poslabšale možno-
sti nadaljnjega gospodarskega
razvoja in bi Slovenija kumula-
tivno izgubila vsaj eno leto
svojega razvoja.
I BOGDAN VUNJAK
BAROMETER
Izredna seja
Združenja
podjetnikov
Danes popoldne se bodo na
izredni seji sestali Člani
upravnega odbora Združenja
podjetnikov celjskega območ-
ja, ki deluje pod vodstvom
Zvonka Perliča. V zadnjem
času je namreč prišlo do bis-
tvenih razhajanj med vods-
tvom Gospodarske zbornice
Slovenije in vodstvom Zdru-
ženja podjetnikov Slovenije
glede vloge, pomena, statusa
in pravic združenja^ podjetni-
kov.
Mednarodni
sadjarski sejem
v sklopu praznovanj 850-
letnice Slovenskih Konjic bo
od 5. do 8. septembra v tem
mestu prvi mednarodni sad-
jarski sejem. To bo- prva to-
vrstna specializirana sejem-
ska prireditev v Sloveniji, ge-
neralni pokrovitelj sejma bo
konjiški Zlati grič. Podrobne-
je bodo mednarodni sadjarski
sejem predstavili na novinar-
ski konferenci prihodnjo sre-
do, poleg organizatorjev bo-
do na tem srečanju sodelovali
tudi predstavniki občine Slo-
venske" Konjice, GIZ Sadjars-
tva Slovenija in Kmetijskega
zavoda Maribor.
France Bernik s
podjetniki
Klub podjetnikov Zlato-
rog Celje bo nocoj organiziral
delovno srečanje, na katerega
so v goste povabili predsedni-
ka Slovenske akademije zna-
nosti in umetnosti prof. dr.
Franceta Bernika. Srečanje
podjetnikov in menedžerjev z
uglednim gostom, bo lepa pri-
ložnost za to, da razen o orga-
niziranosti, Članstvu in delo-
vanju te ugledne institucije
podjetniki slišijo tudi kaj o
tem, kako si v SAZU zamišlja-
jo sodelovanje z gospodars-
tvom in kakšen je njen načr-
tovani prispevek k nadaljnje-
mu razvoju Slovenije. Sreča-
nje bo v prostorih Hotela
Evropa v Celju, pogovor z
gostom, vodil ga bo Jože Vol-
fand, se pričenja ob 18. uri.
Delnice
Trdnjave
prihodnje leto
na borzi
v Velenju ima sedež
ena izmed družb za
upravljanje investicijskih
skladov A Trust, Trdnjava
pa je njena prva pooblaš-
čena investicijska družba.
Osnovni kapital Trdnjave
znaša 1,710.963.000 tolar-
jev, vplačalo ga je 6.832
vlagateljev. Na zadnji
skupščini delniške družbe
so se odločili, da bodo os-
novni kapital povečali za 3
milijarde tolarjev in sicer z
drugo izdajo delnic v vred-
nosti 1,289.037.000 tolar-
jev. Vpisovanje lastninskih
certifikatov in vplačevanje
delnic v okviru druge izda-
je bo mogoče v dneh od 1.
julija do 30. septembra.
Družba za upravljanje in-
vesticijskih skladov A Trust
je doslej sodelovala na
dveh javnih dražbah. Z na-
kupi na četrti in peti dražbi
ter kasnejšimi zamenjava-
mi na trgu ji je uspelo za-
menjati več kot 30 odstot-
kov certifikatnega denarja s
povprečno nakupno ceno,
ki je bila nižja od prodajne
cene Sklada za razvoj.
Trenutno ima družba za
upravljanje investicijskih
skladov A Trust deleže v
šestih podjetjih in sicer
Tekstilu Ljubljana, Ter-
mah Čatež, Potrošniku
Celje, Avtu Celje, Merx
Avtotehniki Celje in Modi
Celje. Po zamenjavi zbra-
nih certifikatnih sredstev
za delnice podjetij, ki se
lastninijo, bo družba začela
postopek za sprejem na
Ljubljansko borzo, kjer naj
bi njihove delnice začele
kotirati prihodnje leto. ML
V pričakovanju poletja
Slovenska zdravilišča slabše obiskana kot lani
Letošnji zimski in spomla-
danski meseci za slovenska
naravna zdravilišča niso bili
tako uspešni kot lani. Čeprav
je bil od januarja do konca
maja obisk v nekaterih krajih
večji od lanskega ali pa je
ostal na enaki ravni, se je v
povprečju število gostov
zmanjšalo za 6 odstotkov, šte-
vilo nočitev pa za 8 odstotkov.
Po podatkih, ki so jih zbrali
v Skupnosti slovenskih narav-
nih zdravilišč, so se v maju
rezultati nekoliko zboljšali,
saj se je v primerjavi z lanskim
majem število obiskovalcev
povečalo za 4,5 odstotka, za-
sedenost zdravilišč pa je bila v
povprečju 59 odstotna. Najbo-
lje so bile zasedene Šmarješ-
ke Toplice (87 odstotkov).
sledijo pa jim Zdravilišče Laš-
ko (76), Strunjan (74), Dolenj-
ske Toplice (73), Moravske
Toplice (72), Terme Lendava
(70), Topolšica (67), Toplice
Dobrna (64) in Terme Čatež
(60). Dobrih 60 odstotkov no-
čitev so ustvariU domači gosti,
nočitve tujih gostov pa so se
zmanjšale za 0,8 odstotka, če-
prav je bilo tujcev po številu
letos več za 9,5 odstotka. V
vseh petih mesecih se je števi-
lo nočitev povečalo le pri go-
stih iz Hrvaške, in to za 7
odstotkov. Pri nemških gostih
število nočitev stagnira, pri
gostih iz Avstrije se je zmanj-
šalo za 6 odstotkov, pri gostih
iz Italije pa za 16 odstotkov.
Sekretar skupnosti mag.
Rudi Rumbak ugotavlja, da
se je v letošnjih prvih petih
mesecih, če jih primerjamo z
enakim obdobjem leta 1990,
število gostov v hotelih in av-
tokampih povečalo za 23,4
odstotka, število nočitev pa le
za 2,9 odstotka. Na velike
strukturne spremembe v zad-
njih letih kaže tudi doba biva-
nja, ki je leta 1990 v povprečju
znašala 6,44 dni, letos pa le
5,27 dni in se je torej v tem
času znižala za 18,2 odstotka.
V vseh zdraviliščih načrtujejo,
da bo v poletnih mesecih zase-
denost boljša, k čemur naj bi
pripomoglo tudi nekaj novo-
sti. Poleg novega zunanjega
bazena v Laškem bodo še ta
mesec odprli nov bazenski
kompleks v Radencih in manj-
ši bazen v Termah Ptuj, ba-
zenski kompleks pa bodo v
jesenskih mesecih odprh tudi
v Termah Portorož.
■■■■■■■■■iJ. INTIHAR
objavlja licitacijo
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
'Samonakladalka SIP, 25 m^
-rotacijska kosilnica SIP 2050
-rotacijska kosilnica SIP 165
-obračalnik (pajek) SIP 460
-trosilec gnoja THG 40
-kombajn SIP SV 40
-plug - enobrazdni
-samonakladalka SIP, 28 m^
-škropilnico MORAVA
-mulčer SMS 2000
-traktor IMT 560
Licitacij[a bo v soboto, 29.6.1996 z začetkom ob 9. url v
obratu Šentjur.
Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe.
Vsaka pravna in fizična oseba, ki želi sodelovati na licitaciji,
mora plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene.
Vse dodatne infomnacije so na voljo po telefonu 743-155
oziroma je možen ogled dve uri pred začetkom licitacije.
GOSPODARSTVO
□
Kjer ni, še vrag ne more vzeti
Nevsakdanji primer rubeža v podjetju Famis d.o.o. v Stopniku pri Vranskem - Zakaj se je upnik vračal praznih rok?
Konec maja so z okrajnega
sodišča Žalec poslali upni-
ku, mariborskemu podjetju
Aklej d.o.o. in dolžniku,
podjetju Famis d.o.o. iz Stop-
nika pri Vranskem obvesti-
lo, da se bo 12. junija oprav-
ljal narok po začasni odred-
bi zaradi izročitve oziroma
odvzema premičnih stvari
dolžnika. Če dolžnik ne bi
bil prisoten ali ne bi hotel
odpreti prostorov, bo objekt
nasilno odprt, narok pa se bo
opravljal ob asistenci delav-
cev policijske postaje Žalec.
Nevsakdanjemu dogodku
smo bih priča prejšnjo sredo.
Nevsakdanjemu zato, ker so
policisti običajno, pa še to bolj
redko, prisotni le pri rubežu
premoženja fizičnih oseb, v
podjetjih skoraj nikoli. Streljaj
od znamenite cerkvice v Stop-
niku, ki jo je vesoljna Sloveni-
ja spoznala na račun najstarej-
šega zvona ob papeževem obi-
sku, stoji na prvi pogled iz-
jemno lepo urejen poslovni
kompleks podjetja Famis
d.o.o. Tu in tam je bilo videti
traktorje in druge kmetijske
stroje, pred poslopjem je stala
marica, na dvorišču policisti
žalske policijske postaje. Last-
nik Famisa, gospod Miran
Farčnik, je bil v svojih prosto-
rih, zunaj se je prikazal le
njegov odvetnik.
Kmalu zatem sta se v Stop-
nik pripeljala direktor zaseb-
nega mariborskega podjetja
Aklej Srečko Verzel in njegov
odvetnik Janez Polanec. Po
kratkem pogovoru med upni-
kom in dolžnikom oziroma
njunima odvetnikoma je Ver-
zel pojasnil svojo plat zgodbe:
»V Stopnik smo prišli, ker ima-
mo pravnomočno izvršbo
dolžniškega razmerja. Podjet-
je Aklej deluje pet let, v Rusijo
izvažamo razno blago, največ
pohištvo, iz Rusije pa uvaža-
mo kmetijsko mehanizacijo,
predvsem traktorje. Skupno
smo v teh letih prodali za 7
milijonov mark traktorjev. Ve-
liko smo sodelovali na raznih
sejmih in tako smo se spoznali
s Farčnikom, ki je imel takrat
samo servis za rabljene trak-
torje. Podjetju Famis smo do-
bavljali traktorje, sklenili smo
pogodbo za prodajo in servisi-
ranje. Na začetku je bilo po-
slovno sodelovanje normalno,
potem je Farčnik vzel stvari v
svoje roke, prodal traktorje in
kapital zadržal zase. Ko smo
sklenih pogodbo, je bil tukaj
en manjši objekt, Farčnik je
imel starega opel rekorda, ni
bilo delavnice, traktorje so
servisirali kar na prostem.
Zdaj je tu sodobna trgovina,
prizidek, vehko asfaltirano
dvorišče, samo danes sem na-
štel šest avtomobilov, od ford
scorpia do pajera in novega
servisnega avtomobila. Jasno
se vidi, kam je šel denar. V
letu in pol kar trajajo zadeve
na sodišču so bile ugotovljene
številne nepravilnosti, med
drugim, da Famis na začetku
sploh ni bil registriran kot fir-
nia, v resnici je bil takrat po-
poldanski obrtnik, ljudje so
bili zaposleni na črno, ugotov-
ljena je bila utaja davkov.
Po približnih izračunih nam
Famis dolguje pol milijona
mark in to brez zamudnih
obresti, zaradi tega imamo v
našem podjetju velike proble-
me. Najemati moramo drage
kratkoročne kredite, zaradi
Famisovega dolga tudi mi ne
moremo plačevati računov,
lahko pride celo do prekinitve
pogodbe z ruskim partnerjem.
Po Sloveniji imamo 7 partner-
jev, ampak takšnih problemov
kot s Famisom še nismo imeli.
V Stopnik smo prišli, da bi
izpeljali rubež, zdaj ugotavlja-
mo, da je večina stvari na lea-
singu ali so prenesene na fi-
zične osebe. Na primer novi
tovornjak je vzet na leasing, in
ga ne moremo vzeti, ford scor-
pio je spet na leasingu, mobi-
teli so last Farčnika kot fizične
osebe, traktorjev s popisa
sploh ni tukaj, pajero je pisan
na Farčnikovo ženo, trgovina
menda na mamo. Kaj naj torej
vzamemo, pa čeprav imamo
pravnomočno odločbo s so-
dišča, da si poplačamo pol mi-
lijona mark?
Poleg tega je Farčnik širil
govorice, da so ruski traktorji
zanič, da odpadajo kolesa. La-
ni smo pri 50 kmetih naredili
anketo, ljudje so zadovoljni in
traktorji jim dobro služijo. Ne
vemo, kako bomo izterjali
dolg, počakali bomo, da se na
sodišču začnejo obravnave in
upam, da bo zakonodaja, ki je
v pripravi takšna, da bo odgo-
varjalo tudi bližnje sorodstvo.
Mi Farčnika tožimo za nepla-
čilo traktorjev, ki so bili pri
njem skladiščeni, čeprav Farč-
nik trdi, da nam ničesar ne
dolguje in da je tožbo na so-
dišču dobil. V resnici se posto-
pek sploh še ni začel,« je pove-
dal direktor Akleja.
Savinjska zgodba o
uspehu
Drugo plat zgodbe smo že-
leli slišati tudi s Famisove stra-
ni. Miran Farčnik ni prišel iz
svojih prostorov, dogajanja ni
želel komentirati niti njegov
odvetnik. Še imena ni hotel
povedati, da se piše Vojko Zi-
danšek, smo izvedeli od Mari-
borčanov. Mimogrede je Zi-
danšek samo navrgel, da ne
bo pojasnjeval ničesar, dokler
zadeva ne bo končana in da so
jim že zjutraj zaprli pot do
podjetja. Kdo, ne vemo na-
tančno, najbrž je imel v mislih
skupino krepkih fantov v av-
tomobilu z mariborsko regi-
stracijo, ki je že pred priho-
dom Verzela in Polanca čakala
nekoliko nižje ob poti proti
Famisu.
Iz doslej objavljenih časopi-
snih člankov o podjetju Famis
povzemamo, da je Miran Farč-
nik kmečki sin, ki se je že v
rani mladosti navduševal nad
traktorji in kmetijsko mehani-
zacijo. Zato se je tudi odločil za
poklic mehanika, se izučil in
bil nekaj časa zaposlen v žalski
Strojni, kasneje še v eni zaseb-
ni delavnici, potem se je odlo-
čil za samostojno pot. Podjetje
Famis je registrirano za servisi-
ranje, prodajo in zastopstvo
več vrst traktorjev, prodajo sta-
ro za novo, svetovanje in uvoz
ter izvoz. V raznih medijih je
bil Farčnik predstavljen kot iz-
jemno sposoben in zagnan
podjetnik, podjetje Famis pa je
veljalo za vzorčen primer
zgodbe o uspehu.
Poneverba in
davčna utaja
s primerom Famis so se že
ukvarjali tudi kriminalisti z
oddelka za zatiranje gospo-
darske kriminalitete Urada
kriminalistične službe na
Upravi za notranje zadeve v
Celju. V sporočilu za medije
18. marca letos so med dru-
gim zapisah, da obstojajo raz-
logi za sum, da je M. F., last-
nik in direktor zasebnega pod-
jetja Famis, storil kaznivo de-
janje poneverbe po členu 245/
2. Osumljeni si je v obdobju
od 23. 6. 1993 do 30. 6. 1994
protipravno prilastil denar v
višini 35,352.020,00 SIT, ki iz-
haja iz prodaje kmetijskih
strojev. Ti so mu bili zaupani
po pogodbi o zastopstvu, skle-
njeni s podjetjem Aklej d.o.o.
iz Maribora.
Po zastopniški pogodbi je
Famis v letih 1993 in 1994 pre-
jel od Akleja skupaj 93 traktor-
jev, od tega je bilo 20 traktorjev
zaradi razhčnih razlogov vr-
njenih v Aklej, 73 traktorjev pa
je Famis dejansko prejel v na-
daljnjo prodajo v imenu in za
račun Akleja. Famis ni bil
upravičen do sredstev, ki jih je
prejel kot plačilo direktno od
kupcev, temveč je bil dolžan ta
sredstva nakazovati neposred-
no v Aklej. M.F., piše nadalje v
sporočilu, je v nasprotju s po-
godbenimi določili 26 traktor-
jev v skupni vrednosti 279.300
DEM prodal v svojem imenu in
za svoj račun, čeprav do takšne
prodaje ni bil upravičen, za 32
traktorjev po prodajni ceni
10.900 DEM za posamezni
traktor pa kupnine iz naslova
prejetih pologov v skupnem
znesku 165.000 DEM ni odve-
del niti takrat niti kasneje pod-
jetju Aklej, ampak je ta sreds-
tva zadržal zase.
Poleg tega, so zapisali krimi-
nalisti, obstojajo razlogi za
sum, da je M.F. storil tudi kaz-
nivo dejanje dveh davčnih za-
tajitev s tem, ko z namenom,
da bi se izognil plačilu promet-
nih davščin pri prodaji kmetij-
skih strojev, ni obračunal in
plačal 5 odstotnega prometne-
ga davka. Prav tako obstojajo
razlogi za sum kaznivega deja-
nja ponareditve ali uničenja
poslovnih listin s tem, ko v
svojih poslovnih knjigah ni pri-
javil dohodka, tako je republiš-
ki proračun v letu 1993 oško-
doval za najmanj 457838,15
SIT, v letu 1994 pa za najmanj
1.861.777,00 SIT.
Pri prodaji 18 traktorjev po
enotni prodajni ceni 10.900
DEM M.F. ni registriral nobe-
nega računa ali izdal kakšne
druge listine, ki bi kazala na
nadaljnji promet tega blaga.
Poleg tega osumljeni te prodaje
in prihodkov v višini najmanj
15,226.428,00 SIT ni evidenti-
ral v svojih poslovnih knjigah.
Na ta način je vplival tudi na
zmanjšanje končnega poslov-
nega rezultata podjetja in na
višino davčnih obveznosti, ki
izhajajo iz upoštevanja davčne
napovedi kot celote, saj osno-
vo za odmero pomeni dobiček,
ki ga je doseglo podjetje v po-
sameznem poslovnem letu.
Tako so marca letos zapisali
v Upravi za notranje zadeve
Celje, pod dokument je podpi-
san načelnik uprave Stane Ve-
niger. Srečko Verzel je v Stop-
niku povedal svojo plat zgod-
be, Miran Farčnik se je očitno
odločil za molk. Policisti so
tokrat preživeli mirno uro, a
glede na razmere v sloven-
skem gospodarstvu, pomanj-
kanje poslovne morale in švi-
carskemu siru podobne zako-
nodaje stopniški primer naj-
brž ne bo ostal osamljen.
IRENA BAŠA
Foto: GREGOR KATIČ
Direktor mariborskega
podjetja Aklej Srečko Verzel:
»Kako naj človek izterja pol
milijona mark dolga, če tudi
pravnomočne sodne izvršbe
ni mogoče izpeljati?«
Asistenca policistov ne pomeni, da bodo fantje v modrem nosili na kup zarubljeno blago. V
Stopnik so prišli zato, da bi preprečili morebitno vročo kri med upnikom in dolžnikom. Na
srečo tokrat niso imeli dela, pa tudi upnik je iz Famisa odšel praznih rok.
NOVO NA BORZI
Veliko povpraševanje po BZNB
Za primarno prodajo blagaj-
niških zapisov z nakupnim
bonom 5. emisije je zanima-
nje veliko. Povpraševanje pre-
sega ponudbo, zato se pov-
prečna prodajna cena giblje
okoli 104% od teoretične vred-
nosti. Do sedaj je bilo proda-
nih že 2.900 lotov Blagajniš-
kih zapisov. Na zadnji dražbi
je bila najvišja cena 104,4%.
Zanimivo bo tudi trgovanje z
nakupnimi boni 5. emisije. Že
na podlagi dosedanjih naku-
pov je v obtoku 14.500 nakup-
nih bonov.
Prodaja terjatev do
sistema Dadas že
možna
Zagotovilo poslovnega si-
stema Dadas, da bo možno
terjatve, ki so nastale s preob-
likovanjem enot štirih vzajem-
nih skladov tudi predčasno
prodati, se uresničujejo. Pri
Avkcijski hiši Ljubljana so
prejšnji teden že imeli prvo
dražbo. Do realizacije poslov
še ni prišlo, bo pa, ko se bo na
avkciji pojavilo več kupcev in
prodajalcev. Ker gre na eni
strani za velik znesek terjatev,
na drugi strani pa za zelo viso-
ke donose, če se te terjatve
kupijo s popustom, bo prišlo
do velikega števila poslov. Za-
nimivi bodo tudi diskonti. Na
ceno bodo gotovo vplivali raz-
lični faktorji. Dadas mora prve
obresti izplačati že avgusta.
Drugi faktor je tudi, kako hitro
bodo upniki potrebovali
sredstva. Nekateri, ki bodo
nujno potrebovali denar, bo-
do seveda terjatev pripravljeni
prodati po drugi ceni kot tisti,
ki denarja določeno obdobje
ne potrebujejo. Pomemben je
tudi datum, ko so imetniki
terjatev kupovali točke vza-
jemnih skladov.
Kljub vsem zapletom okrog
Vzajemnih skladov, ki jih je
upravljala družba Proficia Da-
das, se položaj umirja in je na
voljo več možnosti za upnike.
Upam, da bodo avkcije s ter-
jatvami dobro uspele.
Nove delnice
Ker na Borzo »prihajajo« no-
ve delnice tako rekoč vsak te-
den, bi bil popis vseh njihovih
značilnosti predolg. Vsi inte-
resenti, ki želijo kupiti ali pro-
dati delnice lahko pokličejo na
CBH, ah nas obiščejo na sede-
žu družbe. Pri nas bodo dobili
osnovne podatke o delnicah
in o tem, po kakšnih cenah je
možno delnice prodati ali ku-
piti.
Imetnike delnic Pivovarne
Laško serije G ponovno obveš-
čamo, da lahko te prodajo pre-
ko CBH. Prav tako še vedno
odkupujemo amortizacijske
načrte, ki jih je izdala Pošta
Celje, sedaj Telecom Sloveni-
je. Začeli smo odkupovati del-
nice Kovinotehne serije G, U,
delnice Cetisa serije G, delnice
Leka serije A , Droge Portorož
serije G, Marine Portorož seri-
je C in G, Etola serije G, Ra-
denske Radenci.
Bojan Gradišnik
□
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Kam na poletno kopanje?
Vse o številnih kopališčih na celjskem območju - Med njimi so različna, od daleč znanih do tistih, ki omogočajo plavanje predvsem
krajevni mladini - V štirih krajih so letni bazeni s termalno vodo
Kam po osvežitev ter nove
moči? Na Celjskem imamo
za kopanje v letnih kopališ-
čih številne možnosti. Za vas
smo se pozanimali za neka-
tere pomembne podrobno-
sti. Morda vam bo ponekod
celo bolj všeč kot na morju!
ATOMSKE TOPLICE (tel
829-000): Tam ponujajo naj-
mikavnejše kopanje v regiji.
Poleti se je mogoče kopati na
dveh različnih lokacijah, v let-
nem kopaUšču pri kampu ter v
novih Termah, kjer so odprli
letni del kopališča v začetku
maja, zapreti pa ga namerava-
jo konec oktobra. Med ted-
nom je odprto od 9. do 20. ure,
ob sobotah, nedeljah in praz-
nikih pa od 8.30 do 20. ure. Od
22. junija bo ob sobotah noč-
no kopanje, zato bo sobotni
odpiralni čas med 8.30 ter 20.
uro ter med 21. in 24. uro.
Temperatura termalne vode v
zunanjem delu Term je od 28
do 30 stopinj.
Celodnevna vstopnica stane
za odraslega 1200 SIT, za otro-
ka (od 5. do 12. leta) pa 800
SIT. Popoldanska vstopnica, za
kopanje po 16. uri, stane za
odraslega 1000 SIT, za otroka
pa 600. Med ugodnostmi so
družinske dnevne vstopnice -
za dva odrasla ter enega otroka
2650 SIT, za dva odrasla ter
dva otroka 3200 SIT, za dva
odrasla in tri otroke pa 3350
SIT. Nudijo tudi komplet dese-
tih celodnevnih vstopnic (z ve-
ljavnostjo leto dni) in to za 11
tisoč tolarjev (komplet desetih
popoldanskih vstopnic stane 9
tisoč SIT). Ugodnosti so prav
tako za skupine nad 15 oseb.
Pri blagajni Term je možnost
plačila za pitje v vodnem aqua
baru ter v bikini baru.
V letnem kopališču KAMPA,
v starejšem delu Atomskih to-
plic, bo odprto do sredine okto-
bra. Med tednom je kopališče
odprto od 7. do 19. ure, tempe-
ratura termalne vode pa je od
28 do 36 stopinj. Za odrasle
stane celodnevna vstopnica
500 SIT, za otroke (od 5. do 12.
leta) 400. Popoldanska vstop-
nica, po 16. uri, je za odrasle
po 450 SIT, za otroke po 350.
Komplet petih celodnevnih
vstopnic stane 2250 SIT, po-
sebne ugodnosti pa so tudi za
skupine nad 25 oseb.
CEUE (tel. 471-160): Letos
skrbi za celjsko letno kopališ-
če na Otoku Plavalni klub
Neptun Celje. Pravijo, da so se
odlično pripravili ter da ljudje
že dolgo niso bili tako zado-
voljni. Kopališče, ki je v pri-
vlačni naravni okolici, so od-
prU 7. junija, odprto pa bo
začetka septembra. Dnevni
odpiralni čas je med 9. in 19.
uro. Vodo ogrevajo na sončno
energijo, pretekh teden pa je
bilo v bazenu nad 26 stopinj.
Dnevna vstopnica za odrasle-
ga stane 450 SIT, za otroke (od
5. do 14. leta) 350, za otroke
do 5. leta pa 50 SIT. Popoldan-
ska vstopnica je za kopanje po
15. uri - cena za odraslega je
350 SIT, za otroke (od 5. do
14. leta) pa 250 SIT. Ce ne bo
podražitve vode, bodo ome-
njene cene veljale do konca
kopalne sezone, so povedah.
Sezonske vstopnice za odrasle
so po 8 tisoč SIT, za otroke po
6 tisoč.
FRANKOLOVO (tel. 774-
536): Pred dnevi so v občini
Vojnik izbrali za najemnika
frankolovskega kopališča To-
neta Filipiča iz Celja, podjetje
Migo 5. Bazen so odprli v so-
boto. Voda ni umetno ogreva-
na. Kopališče je odprto vsak
dan od 9. do 19. ure, v dneh
dobrega obiska do 20. ure.
Vstopnica za odrasle stane
250 SIT, za otroke (od 6. do
14. leta) pa 100. Sezonska
vstopnica za odraslega je po 4
tisoč SIT, za otroke 3 tisoč.
PREBOLD (723-455): Na-
jemnika preboldskega bazena
sta Miro IHšinovič in Jože Oc-
virk. Pretekli teden so kopališ-
če prepleskali, razmišljala sta
tudi o ogrevanju vode. Takrat
sta povedala, da bo bazen
pred šolskimi počitnicami, kot
ponavadi, zagotovo odprt. Od-
piralni čas bo med 9. in 18.
uro, cene vstopnic pa so ved-
no nekoliko nižje kot na celj-
skem letnem kopališču.
RADEČE (teL 0601 81-302):
Kopališče so odprli pretekli te-
den, odprto pa naj bi bilo do
začetka septembra, odvisno
od vremena. V vodi, ki ni
umetno ogrevana, so pretekli
teden namerili 25 stopinj. Ko-
pališče je odprto vsak dan, od
9. do 19. ure, dvakrat na teden
pa imajo nočno kopanje, o
čemer obveščajo s pisnim ob-
vestilom. Cene? Za predšolske
otroke je kopanje brezplačno.
Za odrasle stane celodnevna
vstopnica 450 SIT, popoldan-
ska (po 13. uri) 300 SIT. Za
učence, dijake in študente sta-
ne celodnevna vstopnica 300
SIT, popoldanska (po 13. uri)
pa 200. Sezonska vstopnica za
odrasle je po 5 tisoč SIT, za
mladino 3 tisoč.
RIMSKE TOPLICE (tel. 736-
192): Ponudba Rimskih To-
plic je spet med najugodnejši-
mi. Letno termalno kopaUšče,
za katero skrbi Forum Terma,
je odprto vse leto. Dnevni od-
piralni čas je med 9. in 20. uro,
ob torkih in petkih pa je (med
21. in 24. uro) tudi nočno
kopanje. V bazen venomer
priteka sveža termalna voda,
ki ima od 32 do 38 stopinj.
Dnevne vstopnice za odrasle
stanejo 550 SIT, za upokojen-
ce 500, za študente in dijake
450 ter za otroke (od 2. do 12.
leta) 300. Popoldanske vstop-
nice veljajo po 14.30 - za odra-
sle stanejo 450 SIT, za upoko-
jence 400, za študente in dija-
ke 350, za otroke pa 250.
Vstopnice s kosilom stanejo
1250 SIT. Za komplete 10, 20
in 30 (prenosljivih) vstopnic
nudijo do 20 odstotkov popu-
sta. Letna vstopnica za odrasle
je 19.800 SIT, za upokojence
17.600, za študente in dijake
15.800 ter za otroke 12 tisoč.
Med ponudbo, v sklopu baze-
na, so tudi prenočišča, po
ugodnih cenah (od 3200 SIT
za nočitev z zajtrkom do 5
tisoč za polni penzion).
ROGAŠKA SLATINA (tel.
811-63-85): Kopanje v letnem
kopališču, v mineralni termal-
ni vodi, je mogoče že od konca
maja, zaključiti pa nameravajo
sredi septembra. V termalni
vodi izmerijo povprečno od 25
do 27 stopinj. Dnevna vstopni-
ca za odraslega je 400 SIT, za
otroka 250. Pri vstopnicah za
desetkratni obisk nudijo 20 od-
stotni popust.
SLOVENSKE KONJICE (tel.
754-270): Pretekli teden so ko-
njiški bazen čistili, za nedeljo
so napovedaU polnjenje z vo-
do, tako da bi ga ta konec
tedna odprli. Upravljavec je
Nogometni klub Dravinja, v
domačem Zavodu za šport pa
za prihodnje leto načrtujejo
izboljšanje bazena. Voda je
ogrevana. Za odpiralni čas ter
cene še niso vedeli.
ŠENTJUR (743-117): Konce-
sijo za šentjursko letno kopa-
lišče ima od letos Nogometni
klub Šentjur. Predsednik, Vili
Romih, je v ponedeljek napo-
vedal, da ga bodo odprli jutri, v
petek. O natančnem odpiral-
nem času ter o cenah podatkov
še niso imeli, pravijo pa, da jih
bo mogoče primerjati z drugi-
mi podobnimi kopališči. Voda
na šentjurskem kopališču ni
posebej ogrevana.
ŠMARJE PRI JELŠAH: V KS
Šmarje, ki je upravljavec baze-
na, so povedali, da nekoliko
zamujajo zaradi urejanja bliž-
njih garderob, ki bodo služile
za nogometaše, pretekli teden
pa so čistili na bazenu. Odpre-
ti ga nameravajo ta konec ted-
na, če bo seveda mogoče. V
preteklih dneh za točni odpi-
ralni čas ter za cene vstopnic
še niso vedeh.
ŠOŠTANJ: Z letnim kopališ-
čem v Šoštanju je nastal za-
plet, kaže pa, da bo kopanje
kljub temu mogoče. KS Šo-
štanj je sklenila z najemni-
kom, Euroforumom d.o.o. iz
Zagorja ob Savi, pogodbo za
15-letni najem, občinska ko-
misija pa je ugotovila, da pod-
jetje obveznosti ne izpolnjuje.
Prišlo je celo do postopka na
sodišču, najemnik pa kljub te-
mu pripravlja bazen za letoš-
njo poletno kopalno sezono.
VELENJE (tel. 853-907): V
Rdeči dvorani so odprtje ve-
lenjskega letnega bazena na-
povedali za danes, pod pogo-
jem, da se bo voda dovolj
ogrela. Vodo sicer umetno
ogrevajo. Bazen bo nato odprt
vse do septembra, vsak dan
med 10. in 19. uro. Dnevna
vstopnica za odrasle stane 450
SIT, za otroke (od 5. do 15.
leta) 300. Popoldanska vstop-
nica (za obisk po 17. uri) bo za
enotno ceno 200 SIT. Družin-
ska dnevna vstopnica (za 4
člane) stane 1200 SIT, vstop-
nice za 10-kratni vstop so za
odrasle 4 tisoč ter za otroke
2700 SIT. Sezonska vstopnica
za odrasle stane 10 tisoč SIT,
za otroke 7500, pri tem pa so
obljubili plačilo na tri obroke.
VRANSKO (tel. 725-013);
Na območju letnega bazena
na Vranskem naj bi se križalo
veliko različnih interesov, po-
sledica pa je, da se v njem
zaenkrat kopajo le žabe. Hme-
zadovo Gostinstvo ga je dalo v
podnajem krajanu Šerku, ob-
staja tudi denacionalizacijski
zahtevek, v kraju pa pri vsem
skupaj marsikomu ni nič ja-
sno. Najbolj črnogledi se boji-
jo, da bazen na Vranskem le-
tos sploh ne bo odprt.
ZREČE (tel. 768-20): V Ter-
mah, ki so odprte vse leto, je
tudi zunanje kopališče. Med
tednom je odprto od 9. do 21.
ure, v nedeljo pa do 20. ure. V
zunanjih bazenih je tempera-
tura termalne vode 32 oziroma
28 stopinj. Med tednom so ce-
lodnevne vstopnice za odrasle
po 1000 SIT, za otroke in upo-
kojence pa po 650. Kopanje po
17. uri stane za odraslega 750
SIT, za otroke in upokojence
pa 550. Višje cene so ob viken-
dih ter praznikih, ko je celod-
nevna vstopnica za odraslega
po 1200 SIT, za otroke in upo-
kojence pa po 800.
Ugodnosti? Pri nakupu
kompleta desetih vstopnic (za
7500 SIT), ki jih je mogoče
uporabiti kateri koH dan, nu-
dijo še dve dodatni vstopnici.
Prenosna sezonska karta za 30
oziroma 60 vstopov stane 18
tisoč ali 36 tisoč SIT. Ponujajo
tudi kopanje s kosilom (od
1150 do 1700 SIT).
BRANE JERANKO
Nič posebnega
Nov zunanji bazen Zdravilišča Laško bo lahko sprejel 500 kopalcev
Od včeraj je v ponudbo
Zdravilišča Laško vključen
tudi odprt bazen, ki ga je v
rekordnih šestih mesecih tik
ob hotelu Vrelec zgradilo
celjsko podjetje Gradiš.
Bazen je nastal po zamisli
ljubljanskega Studia Rebeka
in ima 230 kvadratnih metrov
vodnih površin. Poleg tera-
pevtskega bazena, ki je globok
130 cm, je še manjši, name-
njen otrokom. Ob bazenu sta
tudi velika terasa, ki bo pod-
nevi namenjena ležalnikom,
zvečer pa bodo na njej priredi-
tve, ter udobna senčnica. Pri-
hodnje leto bo kopalcem na-
menjen še del travnatih povr-
šin v zdraviliškem parku. Na
novem laškem kopahšču bo
lahko čofotalo do 500 obisko-
valcev. Voda ima 32 stopinj
Celzija in če bo potrebno, jo
bodo z drugimi vrelci ogrevali
do 36 stopinj, tako da bo ba-
zen odprt tudi pozimi. Ker je
zdravilišče na območju kjer
rado poplavlja, so temu prila-
godih tudi strojnico bazena.
To je dokaj podražilo naložbo,
ki znaša v celoti 200 milijonov
tolarjev, vendar bo nova stroj-
nica služila tudi za potrebe
notranjega bazena, ki ga bodo
obnovili prihodnje poletje.
»Nova pridobitev našega
zdravilišča ni pravzaprav nič
posebnega, saj ima zunanje
bazene večina zdravilišč in tu-
di mi bi ga morali imeti že
zdavnaj,« pravi direktor mag.
Roman Matek. »Ker želimo,
da bi se naše preoblikovanje iz
zavoda za medicinsko rehabi-
litacijo v podjetje, ki se ukvar-
ja z zdraviliškim turizmom,
poznalo tudi po raznovrstnej-
ši in še bolj kakovostni ponud-
bi, želimo dati pacientom in
turistom čim več.« Poleg neka-
terih novosti na področju me-
dicinske rehabilitacije, ki jih
nameravajo vpeljati v tem m v
naslednjem letu, so se v zdra-
vilišču lotili še postopne obno-
ve hotela. S preureditvijo pro-
storov, ki so jo končah te dni,
so pridobili dodatnih 16 sob,
januarja prihodnjega leta pa
bodo začeli s prenavljanjem
celotnega hotela.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
V soboto bo v Zdravilišču
Laško že tradicionalni odprti
dan, na katerem bodo za za-
bavo obiskovalcev poskrbeli
godbeniki iz Zidanega Mo-
sta, mažoretke iz Radeč,
operna pevka Dragica Čar-
man, folklorna skupina An-
ton Tanc iz Marija Gradca,
učenci iz Rimskih Toplic in
Laškega, izdelovalke šopkov
in rož in ansambel Vigred.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
□
Pri matematiki je
pomembna ideja!
v
Sašo Zivanovic z Gimnazije Lava je na državnem tekmovanju iz matematike edini
■ osvojil vse možne točke ■ Na olimpiado v Indijo
»Tam nekje v sedmem razredu sem že bil
drugi na državnem prvenstvu, da pa se bom
kdaj uvrstil tako dobro, si nisem mislil,«
pravi, ko nekega nedeljskega dopoldneva
sredi Žalca srkava kavico. Prijetnemu fantu,
ki niti na daleč ne deluje kot kakšen zadrt
piflar ali kot človek, ki bi živel samo s
številkami, se zdi, da ima matematiko v
genih.
»Poshišam ročk, metal, stari ročk in alterna-
tivno glasbo, po horoskopu sem tehtnica. Sicer
pa sem čisto navaden, povprečen mladostnik,«
se predstavi Sašo Živanovič in ne pozabi prista-
viti, da je to približno vse. Da je vesel, ker je
matura za njim, da odhaja oktobra na študij
matematike v Ljubljano in da je za tistih štiri-
najst dni, ki jih bo preživel v Indiji, tam napo-
vedan dež.
Na njegovem obrazu je težko zaslediti kaj
drugega kot nasmeh. Žuriranja v KLjUBU ima
že dovolj; zdi se mu, da je še najboljše na
zasebnih žurkah. Živi na Polzeli, ima še mlajšo
sestro, že sedaj pa se veliko zadržuje v Ljublja-
ni, kjer študira njegova punca. Veseli se počit-
nic, med katerimi namerava opraviti izpit za
avto in... na državnem tekmovanju iz matema-
tike, ki je bilo konec maja v Novi Gorici, je med
dijaki četrtih letnikov srednjih šol edini dose-
gel vse možne točke.
Navaden fant? Zdi se mu, da je. Zakaj je zanj
matematika mačji kašelj, za večino njegovih
vrstnikov pa nočna mora? »Ker je potrebno
imeti idejo,« pravi. »Sploh pa lahko ima,« meni
Sašo, »človek od matematike tudi koristi.« Kak-
šne? »Rekord v nabijanju opravičenih ur pri
pouku, na primer,« meni Sašo, ki je zaradi
priprav na državno tekmovanje iz matematike
letos pri pouku kar dosti manjkal. »Kakšnega
statusa matematika sicer ni, vendar sem si
status ustvaril kar sam in to je prav prijetno,«
razloži in se spomni dni, ki niso bili rojeni zato.
da bi jih preživel za zastrtimi okni kakšne
temačne učilnice. Vendar že sedaj ve, da bo
prihodnje leto, ko bo v Ljubljani pričel s študi-
jem matematike, popolnoma drugače, saj bodo
obveznosti na fakulteti veliko zahtevnejše.
»Sem človek, ki se ne zna piflati. Učenje prav-
zaprav sovražim in zdi se mi, da je prav v tem
lepota matematike. Delaš lahko dan in noč, ves
čas se lahko izpopolnjuješ, računaš, rešuješ
naloge, pa se še vedno lahko kaj ponesreči.
Zato, ker je vse odvisno predvsem od tebe. In
ker nikoli ne veš.«
In kaj Sašo pričakuje od Indije? »Raje nič, saj
se mi, če sem malo preveč opitimističen, se
načrti kaj hitro podrejo. Kadar sem prevelik
optimist, gre ponavadi vse k vragu, ko sem
nastrojen bolj pesmistično, pa se dostikrat
marsikaj posreči,« razloži in se odloči, da bo
pred Indijo ostal neopredeljen. Tam ne bo
pomagal ne prevelik optimizem, ne strah, tem-
več vse kaj drugega. Ker je matematika večna
uganka. Uganka, ki jo ima Sašo rad.
NINA M. SEDLAR
Slikarska kolonija Žovnek 96
Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek-
Braslovče je ob pomoči podjetja Limit Štore,
ki je izvedlo tehnični del kolonije, organizi-
ralo slikarsko kolonijo Žovnek 96.
Osnovni namen kolonije je bil, da umetniki
posnamejo sedanje stanje ruševin gradu Žov-
nek in da na umetniških delih ohranijo njegovo
sedanjo podobo. Odziv slikarjev je bil zelo
velik, udeležilo se jih je 31 iz Celja, Žirovnice,
Rogaške Slatine, Trbovelj, Polzele, Tabora,
Domžal, Žalca, Gornjega Gradu, Radovljice,
Ptuja, Bleda in Ljubljane. Med njimi so bili tudi
trije akademski slikarji.
Presenetljivo velik odziv pomeni, da je med
umetniki želja po takem delu, zato bodo slikar-
ske kolonije med rednimi aktivnostmi Kultur-
no zgodovinskega društva Žovnek - Braslovče.
Vsa dela bodo razstavljena na razstavi, ki jo
načrtujejo za čas ob Hmeljarskem prazniku v
Braslovčah, prihodnji mesec. Načrtujejo pa
tudi, da bi bile razstave tudi v drugih krajih.
T. TAVČAR
Tabor mladih Rdečega križa
Včeraj se je v Slovenskih
Konjicah začel tabor mladih
Rdečega križa Slovenije.
Šestnajst dijakinj in dijakov
drugega in tretjega letnika
Srednje zdravstvene šole Mari-
bor bo ves teden ob strokov-
nem vodenju mentorjev nudilo
pomoč tistim, ki jo najbolj po-
trebujejo. Delajo na terenu in
tudi v Lamprehtovem domu v
Slovenskih Konjicah. Vsi, ki so
se odločili za nesebično pomoč
in obenem pridobivanje zna-
nja o humanitarni organizaciji,
pomagajo osamelim in ostare-
lim. V sredo nameravajo ves
dan preživeti na domačiji sta-
rejšega krajana iz okolice Loč
in urejati bivalne prostore ter
okolje. Tabor bodo sklenili v
nedeljo, 23. junija, kot je pove-
dala sekretarka območne orga-
nizacije RK Slovenske Konjice
Marta Šmalc pa bodo izdali
tudi bilten o delu in doživetjih.
S tem taborom Rdeči križ
Slovenije nadaljuje z razvija-
njem projektov prostovoljnega
dela, v katerih sodelujejo mladi
prostovoljci že dvaindvajset
let. Tabor »Slovenske Konjice
1996« organizirajo Rdeči križ
Slovenije - Svet za podmladek
in mladino. Območna organi-
zacija RK Slovenske Konjice
ter Srednja zdravstvena šola
Juge Polaka Maribor, ob pod-
pori in sodelovanju Urada Re-
publike Slovenije za mladino.
Zbornice zdravstvene nege
Slovenije, Lamprehtovega do-
ma za starejše oskrbovance
Slovenske Konjice, Centra za
socialno delo Slovenske Konji-
ce, Henkla-hospitalna higiena
ter drugih.
B.Z.
V Zagradu
ponovno
gledališka
dejavnost
s premiero komedije
Smetanovi kolački na
odru Doma krajanov v Za-
gradu, ki jo je prejšnjo
soboto pripravila gledališ-
ka skupina DPD Svoboda
Zagrad, so v tem kraju po
desetih letih ponovno oži-
veli lastno gledališko de-
javnost.
Domači režiser Srečko
Mastnak je zbral enajst
mladih igralcev in še sedem
drugih sodelavcev ter pri-
pravil mladinsko komedijo
Smetanovi kolački, ki je na
sobotno premiero privabila
polno dvorano občinstva.
Seveda gre v tej postavitvi
za izrazito začetniško delo
z vsemi značilnostmi, ki jih
pomanjkanje izkušenj nosi
s seboj. Pa vendar: začelo
se je, domače občinstvo je
izvajalce lepo sprejelo in
škoda bi bilo, če bi v Zagra-
du ostali pri tem. Ob pri-
mernem repertoarnem iz-
boru in strokovni pomoči
bi kazalo nadaljevati, sicer
pa so izvajalci na premieri
to tudi obljubih.	ŽB
Zlatoporocenca Ramšak ix Pongraca
Jernejevega očeta pa sta prevzela kmetijo in
med drugim tudi obnovila domačijo. Imata tri
hčere in dva sinova, sin Jože pa je skupaj z
ženo Cilko, potem, ko se je očetu Jerneju
zdravstveno stanje poslabšalo, prevzel breme
gospodarjenja na svoje rame. Obema zlatopo-
ročencema, so tako' kot vsem dedkom in babi-
cam, v veliko veselje vnuki in tudi že pravnuk.
Ob zlatem jubileju sta bila deležna mnogih
lepih želja, predvsem za dobro zdravje. Na
sliki: Zlatoporočenca sta si po petdesetih letih
zakona ponovno izmenjala prstana.
T. TAVČAR
V soboto sta zlati jubilej poroke v žalski
poročni dvorani potrdila Jernej in Jožefa Ram-
šak iz Pongraca v KS Griže. Obred zlate poroke
je opravil Miran Krajšek, pozneje pa v griški
župnijski cerkvi še župnik Jože Planine.
Oba zlatoporočenca imata 77 let, oba sta tudi
rojena v Pongracu in oba izhajata iz številnih
kmečkih družin. Jernej je bil skupaj z dvema
bratoma ob začetku vojne mobiliziran, brata se
nista vrnila, Jernej pa se je vrnil bolan in ostal
na kmetiji. Tudi Jožefa je po končani osnovni
šoh ostala doma na kmetiji. Poročila sta se v
Celju 13. junija 1946, leta 1952, po smrti
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Blues za invalide
v Velenju že drugo leto deluje podjetje, ki skrbi za zaposlovanje invalidov
Ustanovitev in razvoj pod-
jetja za usposabljanje in za-
poslovanje invalidov Blues
Velenje je tesno povezana s
človekom, ki je težave inva-
lidnosti doživljal tudi sam.
Dinamičen mladenič Jože
Angeli je pred dvema letoma
ustanovil podjetje za uspo-
sabljanje in zaposlovanje de-
lovnih in drugih invalidov v
Velenju.
Jože Angeli je nedvomno iz-
jemna osebnost tudi kot člo-
vek, nekdanji aktivni športnik
med invalidi, veder družabnik
in iskriv sogovornik. Tokrat
nam je na kratko predstavil
probleme invalidov in zapo-
slovanja ter dejavnost svojega
podjetja z osebami, ki jim je
narava, bolezen ali delovna
nezgoda preprečila enako-
vredno izbiro dela in drugega
družbenega udejstvovanja.
»V to dejavnost sem zašel
potem, ko sem daljši čas raz-
mišljal o ljudeh, ki si niso mo-
gli sami pomagati. Vodila me
je misel, da moramo tudi v
novem položaju ustvarjati po-
goje, ki bodo omogočah zapo-
slovanje, delo in izražanje us-
tvarjalnosti vsem, ki to želijo.
hočejo in zmorejo,« je povedal
Angeh. Podjetje Blues zapo-
sluje sedaj že 49 delavcev, nji-
hovo delo pa se ne razlikuje
od tistega, ki ga v kovinarski
proizvodnji opravljajo zdravi
delavci. Razhka je le v tem, da
so delovišča in delovne opera-
cije prirejene delovnim zmož-
nostim invalidnih oseb.
Zavod za zdravstveno vars-
tvo Slovenije jih je v teh dneh
uvrstil na seznam dobavite-
ljev za zdravstveno rehabilita-
cijo pacientov, saj so se v pre-
teklih letih skozi Invalidsko
podjetniški center, lastno
proizvodnjo in zahtevne teste
kakovosti ter funkcionalnosti
prebili v sam vrh tovrstnih
proizvajalcev.
Bistvo delovanja podjetja
Blues je usposobljanje inva-
lidnih oseb, saj je to neredko
zahteven pedagoški, socialni
in strokovni proces.
JOŽE MIKLAVC
Direktor podjetja Blues
Velenje Jože Angeli.
Veseli mali maturanti
Medtem ko se pravi, veliki maturanti še
potijo na izpitih, so mali šolarji v vrtcih že
končali z delom. Slovo od vrtca pa postaja
vse bolj slovesno. Tudi v Laškem in Sloven-
skih Konjicah je bilo tako.
V Laškem so pripraviH mini maturantski ples,
na katerem so se otroci predstavili s pesmijo in
plesom, nastopili pa so tudi bivši varovanci
vrtca Laško: Plesni klub Lukec Laško in pevka
Saša Biderman, igral pa je tudi Duo Gold.
V Slovenskih Konjicah so skupno praznova-
nje pripravili vrtci s Slomškove, Tatenbahove,
Prevrata in Loč, po sprevodu skozi staro mest-
no jedro pa je bila velika zabava pred kultur-
nim domom, ki so jo obogatili Čuki. Kot v
Laškem so otroci zapeli mini maturantsko him-
no (na posnetku), dobili potrdila o opravljeni
mini maturi in se zavrteli s starši.
Foto: MATEJ NAREKS
Lemberška glina za vsakogar
v Lembergu pri Mestinju, v šmarski
občini, bo v prihodnjih dneh velika
kiparsko-lončarska delavnica, kjer se
bodo zbrali ugledni kiparji ter lončarji.
Starodavni trg šmarske občine so iz-
brali zaradi še vedno žive lončarske
tradicije ter odlične peči. K sodelova-
nju vabijo vsakogar, odrasle ustvarjal-
ce ter še posebej otroke.
Slovesno odprtje delavnice bo pod lipa-
mi, na nekdanjem sejmišču lemberškega
trga, v soboto 22. junija. Začetek sobotne
prireditve bo ob 17. uri, prihodnji dan, v
nedeljo ob 10.30, pa bo sprehod z umet-
nostno zgodovinarko iz Kozjanskega par-
ka, Mar jo Lorenčak. V naslednjih dneh,
do vključno sobote 29. junija, bo lahko
vsak gost zanimive delavnice.
Vsak dan od 10. do 13. ure ter od 15. do
19.	ure bo v šoH, Čretnikovi lončarski
delavnici in drugod po Lembergu, indivi-
dualno ustvarjanje. Vsak večer bodo (ob
20.	uri) krajše predstavitve posameznih
avtorjev v lemberški šoli. V delu velike
delavnice bodo sodelovali kiparji Jakov
Brdar, Dragica Čadež, Majda Gregorič in
Boštjan Novak, keramika Karlo in Marta
Pavline, slikar Karel Plemenitaš, lončarja
Urban Magušar in Nives Ratkajec ter
umetnostna zgodovinarka Vesna Krmelj.
V delavnici prav tako sodelujejo domači-
ni, lončar Franc Čretnik, kovač Jože Lo-
renčak in Kulturno društvo Lemberg. V
okviru delavnice bo tudi delavnica pod
vodstvom Jirija Kočice ter Žige Okorna,
kjer bo obiskovalcem omogočeno obliko-
vanje gline, risanje ter slikanje.
V petek, 28. junija, ob 20. uri bo v šoli
pogovor o življenju Lemberga v zgodovi-
ni, z umetnostno zgodovinarko Marjo
Lorenčak, za zaključek, v nedeljo 30.
junija, pa bo ob 11. uri pred Rotovžem
pogovor o stavbarstvu trga, ki ga bo pove-
zoval Janko Rožič. Ob tej priliki bo tudi
razstava predlogov za oživitev Lemberga.
BRANE JERANKO
Za diabetike
Društvi za boj proti sladkor-
ni bolezni iz Celja in Rogaške
Slatine pripravljata počastitev
mednarodnega dneva sladkor-
ne bolezni. Prireditev bo v so-
boto, 22. junija, v celjskem
Narodnem domu, začetek pa
bo ob 9. uri. Pripravljajo kul-
turni program, strokovno pre-
davanje in poizkušnjo diabe-
tičnih jedi in pijač.	BJ
Srečanje
veteranov pet
let po vojni
Združenje veteranov voj-
ne za Slovenijo, Območna
organizacija Slovenske Ko-
njice, prireja ustanovni zbor
in svečanost ob peti obletnici
osamosvojitve Slovenije.
Srečanje veteranov z ob-
močja konjiške, zreške in vi-
tanjske občine, bo jutri v pe-
tek, 21. junija, v dvorani po-
slovne stavbe Konus. Kot je
povedal predsednik konjiške
območne organizacije Anton
Kolar je v tamkajšnje združe-
nje včlanjenih več kot sto čla-
nov, pogoje za pridružitev pa
ima vsaj še desetkrat toliko
ljudi.	B.Z.
Cuha puha za tri dni
Pred Centrom Interspar so konec minulega
tedna prišli na svoj račun najmlajši in tudi
malce starejši ljubitelji železnic. Prireditev
Male železnice, ki je bila v Celju od četrtka
do sobote, se je včeraj za tri dni preselila še
pred ljubljanski Center Interspar.
V Centru Interspar so v sodelovanju s Sloven-
skimi železnicami v avlo postavili na ogled
železniške modele in makete, razstavo otroških
risb na temo železnic, ob ogledu muzejskega
vagona pa so obiskovalci najbolj uživali v vož-
nji z miniaturno parno lokomotivo, ki je hkrati
popeljala po 10 potnikov. Da je bil vtis vožnje s
pravim vlakom še pristnejši, so organizatorji
poskrbeli tudi za prave železniške vozovnice.
Presenečenje pa je potnike čakalo ob nakupu
vozovnice*- za 50 SIT, ki so jih organizatorji v
celoti namenili Karitas, so se v treh dneh z eno
vozovnico lahko peljali tolikokrat, kolikor je
bilo prostora za »preščip« na vozovnici, kajti
pred vsako vožnjo je strojevodja prav po spre-
vodniško preveril vse potnike.
IS, Foto: GREGOR KATIČ
V pričakovanju Doma
v Šentjurju so za včeraj popoldan, že po zaključku
redakcije, napovedali slovesno polaganje temeljnega
kamna težko pričakovanega Doma upokojencev. Temelj-
ni kamen naj bi položil minister Tone Rop, ob tej priliki
pa bi se tudi sestal s šentjurskimi gospodarstveniki ter
obiskal Varstveno delovni center.
V šentjurski občini upokojenskega doma doslej niso imeli,
zato je kar 148 starostnikov po domovih v različnih krajih
Slovenije, predvsem v Šmarju pri Jelšah, Poljčanah in Gr-
movju. V občini je 11,5 odstotka prebivalstva starega več kot
65 let, življenjska doba pa se viša. V novem domu, ki ga bo
zgradil velenjski Vegrad, naj bi bilo prostora za 138 oskrbo-
vancev, poslopje pa bo v bližini Gornjega trga. V Domu bo
predvidoma tudi zdravstvena ordinacija, fizioterapija, trafika
in prostor upokojenskega društva. Predračun za gradbena
dela znaša 450 milijonov tolarjev, od tega bo šentjurska
občina plačala petino zneska, ostalo pa ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve.
Za šentjursko občino bo pomenil nov dom tudi 40 novih
delovnih mest. Delo bodo dobili predvsem negovalke, medi-
cinske sestre, kuharji in čistilke.	B.J.
Srečanje mladoporočencev
Na gradu Tabor v Laškem se bodo jutri popoldne, če bo
vreme lepo, zbrali prav posebni gosti. Matični urad Laško in
Urad župana Petra Hrastelja sta namreč v prelepo grajsko
okolje povabila vse pare, ki so se pri njih poročili v lanskem
letu.
Zamisel o takšnem srečanju, kakršnega v Sloveniji doslej še ni
bilo nikjer, se je že pred nekaj leti porodila matičarju Pavlu
Bukovcu. »Poroka na gradu Tabor je nekaj posebnega, tudi
zaradi obreda, zato prihajajo k nam pari iz vse Slovenije, od
Pirana do Lendave. Ker želimo, da bi se pari spoznali, predvsem
pa, da zopet pridejo v Laško, bomo odslej takšna srečanja
organizirali vsako leto ob koncu junija,« pravi Bukovac. Na
gradu Tabor se je od leta 1988 poročilo več kot tisoč parov. Vseh
na srečanje ne bi mogli povabiti, zato so se za začetek odločili le
za pare, ki so sklenili zakonsko zvezo v letu 1995. Poslali so
blizu 250 vabil, saj so poleg lanskih mladoporočencev povabili
na grad še nekatere znane Slovenke in Slovence, ki so svoj
zakonski stan pričeli v Laškem že v prejšnjih letih.	JI
Revmatiki v lokrovcu
Društvo bolnikov in invalidov z revmatskimi obolenji
pripravlja svoje drugo regijsko srečanje.
Srečanje bo v soboto, 22. junija, na prostoru celjskega
Kinološkega društva v Lokrovcu, z začetkom^ ob 11. uri.
Igrala bo godba na pihala iz Nove Cerkve, za zabavo bo
skrbel ansambel Matjaž s humoristom, v kulturnem delu
bodo teharski gledališčniki uprizorili igro v režiji Petra
Simonitija, na sporedu pa bo tudi pevsko nagradno tekmova-
nje. Prireditelj pripravlja prav tako bogat srečolov ter vola na
žaru. Srečanje bo povezoval dr. Jože Kokovnik, internist iz
Zdravilišča Rogaška Slatina.
Izkupiček prireditve bo Društvo, ki mu predseduje inter-
nist dr. Rado Komadina, namenilo za zdravljenje revmatikov
v zdraviliščih. Vabijo tudi družinske člane, prijatelje in
znance revmatikov.	BJ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
11
Ne želijo razrednika na plaži
Zanimanje za letovanje v Celjskem domu v Baski je ponovno naraslo - Lastništvo doma končno urejeno
Celjski dom v Baški, v ka-
terem so počitnice preživlja-
le številne generacije mladih
Celjanov, je po osamosvoji-
tvi Slovenije kar nekaj časa
buril takšne in drugačne du-
hove. Medtem, ko je bil ob-
jekt takrat pod upraviteljs-
tvom tedanjega Pionirskega
doma, je Center interesnih
dejavnosti Celje sedaj konč-
no lastnik Celjskega doma.
Domu, ki je bil prej name-
njen predvsem letovanju šo-
larjev, ki niso imeli možno-
sti iti na morje, se je takoj po
osamosvojitvi namembnost
spremenila.
Vanj so najprej naselili be-
gunce, pozneje pa, ko so se
razmere uredile, je CID pričel
z organizacijo družinskih leto-
vanj. V.d. direktor CID, Stane
Klančnik pravi, da je želja
zaposlenih predvsem, da bi v
Celjskem domu ponovno obu-
dili letovanja šolarjev. V zad-
njem času jim to spet uspeva
in tako je včeraj v Baško odšla
prva od treh kolonij otrok, ki
bodo v Celjskem domu letova-
li letos.
Kakšno je zanimanje za le-
tovanje v Baški v tem polet-
ju?
Bistveno večje kot je bilo v
zadnjih nekaj letih. Predvsem
je naraslo zanimanje za dru-
žinska letovanja, ki so bila
razprodana že v marcu. Kar
tiče otroškega letovanja, do-
bro sodelujemo z Zavodom za
zdravstveno varstvo Slovenije
in tako bo letos v Baški letova-
lo 173 otrok, za katere bo stroš-
ke letovanja skoraj v celoti kril
Zavod, starši drugih otrok, ki
se bodo udeležili kolonije, pa
so samoplačniki. Letos so se
pojavile tudi skupine srednje-
šolcev, ki si želijo v Baško in
zanje bomo naredili izjemo
ter jih vključili v kolonijo.
Kaj se v zvezi z letovanjem
v Baški v zadnjem času spre-
minja?
Z veseljem ugotavljamo, da
so se za Baško spet začeli za-
nimati na osnovnih šolah, ker
želijo tam organizirati šolo v
naravi. Letos je to zaenkrat
uspelo le III. osnovni šoh, želi-
mo pa si, da bi v prihodnjih
letih v Celjskem domu šolo v
naravi preživljali tudi učenci
drugih osnovnih šol.
To je seveda povezano tudi
z denarjem. Zavedamo se, da
letovanje v našem domu ni
ravno najcenejše, vendar to
poizkušamo nadomestiti s sa-
mo ponudbo. Cene v tem delu
Hrvaške so namreč še vedno
visoke, živila pa moramo ku-
povati po maloprodajnih ce-
nah. Tu so še obremenitve z
davki, ki so letos spet višji.
Lokalne oblasti v Baški so do-
bro organizirane, kar za nas
pomeni predvsem višje davke
in strožji nadzor. Pri letova-
njih bomo letos poskrbeli
predvsem za malenkosti in za
to, da bodo gostje zadovoljni
in da bodo otroci dobili tisto,
kar v vročih dneh najbolj po-
trebujejo. Skratka, letos bo le-
to malenkosti, s katerimi želi-
mo doseči predvsem, da bi se
gostje v Celjskem domu dobro
počutili.
V kakšnem stanju je sam
objekt?
Podoba doma v Baški je iz
leta v leto boljša; sicer pa smo
v zadnjih treh letih v ta objekt
tudi veUko investirali. Z vsemi
posegi; z opremo in nakupom
prevoznega sredstva, smo v
dom vložili približno sedem-
deset do osemdeset tisoč
mark, kar za nas kot Javni
zavod ni malo. Vendar pa je
podoba bistveno drugačna kot
je bila, ko smo dom prevzeli.
Odpravili smo nekatere črne
točke, reših problem kanaliza-
cije, organizacijsko pa smo
postali dovolj zreli, da lahko
na trgu ponudimo tudi dru-
žinsko letovanje. Obnovili
smo kopalnice, prepleskali cel
dom, na novo pokrili že tri
petine strehe. Investirali smo
tudi v komunikacijo, ki je za
nemoteno delo doma nujno
potrebna.
Kakšni so načrti CID v zve-
zi z domom v Baški?
Želimo si predvsem dočaka-
ti legalizacijo poslovanja v
Baški, da ne bi bili več prepuš-
čeni dobri ali slabi volji lokal-
nih oblasti in volitvam. Kar se
tiče samih gostov, pa si želi-
mo, da so otroci v Baški prisot-
ni dlje časa, da bi bilo teh
otrok še več in da bi v Sloveni-
ji še odkrili kakšno šolo, ki
nima urejenih prostih zmog-
ljivosti za organizacijo šole v
naravi. Spremeniti namerava-
mo tudi notranjo opremo v
samem domu, predvsem pa si
želimo, da bi v prihodnjih le-
tih zaključni račun pokazal
nekaj več kot malo izgube.
In kako je z delavci, ki
odhajajo na sezonsko delo v
Celjski dom? Po kakšnih kri-
terijih izbirate pedagoške
delavce, ki vodijo skupine
otrok?
Zanimanje za delo vzgojite-
lja v Baški je letos zelo veliko.
V povprečju smo dobili tri
prošnje na eno delovno me-
sto. To delovno mesto zaupa-
mo vsakomur, za kogar ugoto-
vimo, da se zna in da se rad
ukvarja z otroki. Včasih se
zgodi, da pri kadrovanju koga
spregledamo, sicer pa za nas
pri odločanju, pri kadrovski
izbiri za vzgojitelja ne odloča
izobrazba, temveč se ravnamo
po občutku - kdo je topel, kdo
pozna otroški svet in bo znal
za otroka skrbeti na res prime-
ren, počitniški način. Ne želi-
mo si, da bi vzgojitelj na počit-
nicah opravljal delo učitelja in
se šel razrednika na plaži.
NINA M. SEDLAR
Črna cesta
upanja
Krajevna skupnost So-
jek-Kamna Gora je ena
redkih v konjiški občini,
ki jih po republiških me-
rilih uvrščajo med demo-
grafsko ogrožena območ-
ja. Mnogi tamkajšnji pre-
bivalci nimajo urejene vo-
dovodne napeljave, pone-
kod žive še brez elektrike.
Nedavno pa so nanesli
954 metrov asfahne prevle-
ke na cesti od križišča Pri
treh križih do vasi Kamna
Gora, ter še približno 800
metrov asfalta od Sojeka do
meje s sosednjo vojniško
občino. Srečko Podgoršek,
predsednik krajevne skup-
nosti je prerez traku zaupal
županu občine Slovenske
Konjice Janezu Jazbecu.
Precej zaslug za sodobnej-
še življenje v tamkajšnjih
krajih pa ima tudi nekdanji
predsednik skupnosti Cve-
to Žalar.	B.Z.
Zdravilna moč kristalov
v celjskem Centru intere-
snih dejavnosti bo 21. in 22.
junija delavnica Inštituta Es-
sentie, o zdravilni moči kri-
stalov in načinu njihove
uporabe.
Kristali človeka že od nek-
daj pritegujejo s svojo čistost-
jo in popolnostjo oblike. Da-
nes pa se vedno bolj zaveda-
mo, da kristali poleg oblikov-
ne lepote izžarevajo tudi ener-
gijo, katere zdravilnost in bla-
godejnost lahko občutimo ob
njihovi uporabi. Energije, ki
jih izžareva vsak mineral,
nam pomagajo povrniti vital-
nost, sproščenost, čustveni mir,
spodbudijo ustvarjalnost...
Delavnica je namenjena
spoznavanju s svetom krista-
lov, z njihovim nastajanjem
globoko pod zemljo, z različ-
nimi energijami, ki jih kristali
izžarevajo, namenjena je od-
krivanju od kod te izvirajo in
zakaj kristali sploh lahko vpli-.
vajo na človeka ali okolje...
Delavnica vključuje različne
vaje s kristah za sproščanje
telesa, za čustveno umiritev,
za pomoč pri samozdravljenju
ter spoznavanje z možnostmi
za njihovo uporabo.
Več informacij lahko dobite
v knjigarni Aquarius, na Raz-
lagovi 13 a v Celju. Tam se na
delavnico lahko tudi prijavite.
..................... N.z.
ANTON MARTIN SLOMSEK V CELJU
PIŠE: DRAGO MEDVED
11
Popravljena Icrivica
Spomenik je postavljen ta-
ko, da gleda na cerkev in proti
mestu na Glavni trg. Kiparka
je kiparski model naredila leta
1936, ko je živela v Mariboru.
Ustvarila je tri metre visoko v
mavec vlito kompozicijo, ven-
dar ga tedaj niso sprejeli, ena-
ko ne leta 1990.
Slomškovo podobo je ustva-
rila tako, da je poudarila v
njem velikega narodnega uči-
telja, verjetno po tistem njego-
vem izreku, ki pravi, da je
materni jezik ključ do zveli-
(^avne omike.
V katalogu, ki je izšel aprila
letos ob razstavi Bulovčinih
risb v Pokrajinskem muzeju v
Celju, je Slomškov kip oziro-
rna njegovo kiparkino videnje
opisal umetnostni zgodovinar
in kustos omenjenega muzeja
Aleš Stopar: »Škof sedi na
plašču, razgrnjenem preko
l^olen, ob njem pa stoji deček
v preprostih irhastih hlačah. Z
levico objema škof dečka čez
pas, z desnico mu kaže odprto
l^njigo, ki je v kompoziciji po-
leg drugih dveh figur nujen
element. Po popularnem
Slomškovem delu Blaže in Me-
žica v nedeljski šoli je Bulovče-
^a predstavila samo Blaža, Ne-
Žici se je hote izognila, ker je
hotela krepko poudariti samo
^roje elementov: učitelja,
Učenca in knjigo. Deček se
nežno prislanja k njemu in ga
posluša. Kiparka je Slomška
ogrnila v bogato naguban
plašč, ki se mu je razgrnil na
ramenih. S tem je učinkovito
poudarila škofovo dostojans-
tvo, obenem pa razkrila njego-
vo milino in skromnost.«
Karla Bulovec se je odločila,
da bo izdelala Slomškov kip
na osnovi vabila bana Natlače-
na, ki je povabil sedem slo-
venskih umetnikov, med nji-
mi tudi njo, da za 8000 dinar-
jev narede umetniško delo po
lastni presoji. Kiparski model
škofa Slomška je odlila v mav-
cu, denarja za trajnejši kipar-
ski material ni imela nikoli.
Zaradi nenehnih finančnih
stisk se je sploh odpovedala
kiparjenju in se je posvetila
slikarstvu. Mavčni odlitek je
dal pozneje razrezati na tri-
najst delov prof. Franjo Baš,
tedanji ravnatelj mariborske-
ga muzeja in ga je skril na
enem od mariborskih podstre-
šij, kajti ob nemški okupaciji
leta 1941 je grozilo, da bi ga
Nemci uničili. Znano je na-
mreč, da jim je bil Slomšek
zaradi svojega doslednega
zavzemanja za slovenstvo, pa
tudi kot dušni pastir, kar go-
rak in bi radi uničili spomin
nanj in na njegovo delo. To je
bilo seveda nemogoče, kajti
Slomšek je preveč storil za
svoj narod, da bi se njegovo
delo dalo kar tako izničiti.
sploh pa ne tam, kjer se je
najbolj zasidralo: v zavesti
slovenskega človeka. Menda
je deček ob škofu sin profesor-
ja Baša.
Da bi Slomškov spomenik
postavili v Celju že pred deset-
letji, je predlagal celjski opat
in prelat Friderik Kolšek. Toda
tedaj so mu rekli, tako v Celju
kot v Ljubljani, da je še prez-
godaj. Tedanji sekretar CK
ZKS Franc Šetinc mu je dejal:
»Slomšek bo zagotovo rehabi-
litiran, toda zdaj še ni napočil
čas za kaj takega!« Tudi umet-
nostni zgodovinar dr. Ivan
Stopar je večkrat opozoril na
umetniško vrednost Slomško-
vega kipa Karle Bulovec Mrak,
toda ob njeni umetnosti je
moral dozoreti tudi čas, da so
odpadle tudi ideološke pre-
grade do Slomška.
Ko so lansko leto na Svetini
posvetili obnovljene orgle v
čudoviti gotski cerkvi Marije
Snežne, je tedanji sodelavec
Ministrstva za kulturo, zdajš-
nji državni sekretar tega mini-
strstva Silvester Gaberšek na
omenjeni slovesnosti pobaral
celjskega župana Jožeta Zimš-
ka, če hoče Celje dobiti ome-
njeni Slomškov spomenik.
Župan ni okleval v svoji pritr-
dilni odločitvi, saj je vedel, da
so se že nekateri drugi kraji
spogledovaU s to stvaritvijo vi-
soke umetniške vrednosti. Do-
govor je bil sklenjem. Občina
je morala priskrbeti le podsta-
vek in ustrezno zemljišče, za
katerega pa ni bilo dvoma, da
mora biti na Slomškovem tr-
gu. Tako je občina plačala ta
del, država pa realizacijo bro-
nastega kipa, ki jo je po mavč-
nem modelu Karle Bulovec
Mrak dobro opravil akadem-
ski kipar in restavrator Momo
Vukovič iz Ljubljane. Tak na-
čin postavitve spomenika je
bil tudi svojevrstno darilo ob-
čine celjskemu opatu. Simbol-
no so bile popravljene tri kri-
vice: do Slomška, ki je bil dol-
ga leta po drugi svetovni vojni
zatajevan (nekateri gorečneži
so takoj po vojni v svoji vse-
vednosti svarili pred njim, češ
da je ponemčeval slovenske
otroke!), do Karle Bulovec
Mrak in do opata in prelata
Friderika Kolška, ki je ohranil
Celju mnogo kulturnozgodo-
vinskih in umetnostnih drago-
cenosti.
Naj še spomnim na Slomš-
kovo dilemo, ki jo je ob odprt-
ju spomenika v Celju omenil
tudi mariborski škof. dr. Franc
Kramberger, ko je dejal, da je
bil Slomšek pred izbiro nove-
ga kraja sedeža lavantinske
škofije pred veliko dilemo. Dr.
Kramberger je dejal: »Če bi
takrat odločalo srce, bi Slom-
šek izbral Celje, ker pa je v
skrbi za brate onkraj Drave
presodil razum, je sedež škofi-
je v Mariboru.«
Toda zamisel, da bi Celje
ponovno postalo sedež škofi-
je, ni zamrla. Razvoj bo goto-
vo narekoval večje število ško-
fij v Sloveniji ob obstoječi
ljubljanski, mariborski in ko-
prski, za kar bodo zainteresi-
rana tudi druga ugledna slo-
venska mesta in Cerkev sama.
Sedež škofije pomeni namreč
veliko pomembnih spre-
memb. Nase veže med drugim
in posredno tudi ustanavlja-
nje in razvoj strokovnih viso-
košolskih ustanov, ki jih Slo-
venija še kako potrebuje, z
večjim številom škofij pa bi
Slovenija tudi lažje prišla do
svojega prvega kardinala itd.
Na nek način lahko rečemo,
da Slomšek, za katerega je po-
stopek za beatifikacijo takore-
koč končan in na grobu kate-
rega je letos molil tudi papež
Janez Pavel II., nikoli ni zapu-
stil Celja.
KONEC
Kip Antonu Martinu Slomšku, ki od aprila letos stoji v
Celju, je izdelala leta 1936 v mavcu prva slovenska kiparka
Karla Bulovec Mrak, kije umrla 1957 in ni dočakala, da bi
ga videla vlitega v bronu. Foto: D. Medved.

NAŠI KRAJI IN UUPJi
S kozjanskim ljudskim zdravnikom
Dr, Janez Šmid je doma iz Šentjurja, živi pa s Planino
Dr. Janez Šmid je odraščal v Črnolici, v
kraju, ki postaja del šentjurskega mesta.
Doma je bilo pet otrok, ki so se vsi odločili za
medicino. Janez je postal zdravnik, njegove
štiri sestre so medicinske sestre. Tudi njego-
vi otroci so odšli po tej poti. Šmidovi v
Črnolici so živeli zelo skromno, zato jim je
bilo samaritansko delo blizu. Oče je bil dela-
vec, mama gospodinja, je povedal o svojih
koreninah.
Dr. Šmida sem obiskal v prostorni zdravstveni
postaji na Planini, kjer dela že 27 let. Bil je vroč
dan, v njegovi ambulanti se je zvrstilo veliko
pacientov. Kot vedno so začeli točno ob 7. uri,
končali pa so šele po drugi uri popoldan. Planin-
skega zdravnika bodo pogrešali mesec dni, ves
čas njegovega letnega dopusta, zato so prišli
ljudje po zdravila za prihodnje tedne. Kot pona-
vadi so se oglasili z dojenčki, s prehlajenimi
otroki, poškodovanci, tisti, ki so v staležu ter
starejši ljudje, s kroničnimi boleznimi. Sredi
popoldneva sva nato začela s pogovorom, vendar
naju je večkrat zmotil telefon. Z velikim veseljem
se je oglasila hči neke pacientke, ki mu je
sporočila veselo novico - njena mama je v Ljublja-
ni srečno preživela menjavo srčne zaklopke.
. Dr. Janez Šmid velja na Kozjanskem za ljud-
skega zdravnika, ki ga ljudje spoštujejo. »Mislim,
da se mora človek za zdravnika roditi. S pravim
srcem, pravimi čustvi, z veseljem za stroko, s
pripravljenostjo na žrtvovanje,« je dejal.
Planina ima prihodnost
Pred študijem se je odločal med poklicem
strojnega inženirja ter zdravnika.
V	3. letniku medicine se mu je rodila hči.
zato si je kmalu ustvaril družino. Po diplomi je
delal nekaj mesecev na Hrvaškem, v Humu na
Sutli, nasproti Rogatca. Nato je prebral razpis
za zdravnika na Planini, v šentjurski občini.
Oba z ženo sta se razveselila čudovitega kraja v
osrčju Kozjanskega, z dobrosrčnimi in odkriti-
mi ljudmi. Začetek je bil težak, v odmaknjeni
Planini je bil brez možnosti konzultacij s kole-
gi, specialisti, moral pa je sprejeti zahtevne
odločitve. Postal je izkušen zdravnik družin-
ske medicine, ki spremlja vse, od novorojenč-
ka do umirajočega.
V	letih ko je prišel na Planino, se je kraj
zaskrbljujoče praznil. Mladi so se selili v tujino
ter v bližnja mesta, ostajali pa so ostareli ljudje
ter zaprte hiše. Danes je v kraju spet veliko
družin, čeprav rodnost tudi tukaj pada. Takoj
je postal ustanovni član moškega pevskega
zbora, kjer poje še danes, vključil se je v
domače turistično društvo, trenutno je pred-
sednik kulturnega društva, prej je bil predsed-
nik turističnega.
»Planina ima danes možnost, da postane lep
turistični kraj. Od letos bo Planina bogatejša za
zasebne nočitvene zmogljivosti ter drugo turi-
stično ponudbo. Imamo ugodno podnebje, z
milimi zimami ter ne prevročimi poletji.«
V ambulanti dr. Šmida so tudi pacienti iz
obrobnih delov občin Laško, Sevnica ter iz
bivše šmarske občine. K njemu spada kar 3500
ljudi, ima več pacientov kot kdor koli daleč
naokrog.
Stalna pripravljenost *
v planinski zdravstveni postaji dela z dvema
sestrama ter s patronažno sestro, z zobozdravni-
kom, zobno asistentko in zobnim tehnikom. Dr.
Šmid stanuje v poslopju zdravstvene postaje,
zato ga pacienti zlahka najdejo.
Posebnost njegove službe na Planini je tako
imenovana stalna pripravljenost. V času ko je na
dopustu, dežurajo na njegovem območju šent-
jurski zdravniki. Včasih je bilo na terenu več
intervencij, zdaj manj. Nekoč je bilo potrebnega
še več telesnega napora, zdaj, štiri leta po sreča-
nju z Abrahamom, ga težje premaguje, vendar je
marsikaj drugače. Danes pozna na terenu vsako
hišo, ljudi ter njihove navade, celo kronologijo
bolezni. Prometnih nesreč v tem koncu ni veliko,
skoraj pri vsaki hiši imajo avtomobilsko zvezo s
svetom, letos so pridobili še nove telefonske
priključke, zato lahko ljudje marsikaj povprašajo
tudi po telefonu, prayi dr. Šmid.
Med delom srečuje veliko trpljenja, stisk. »Kot
človeka bi me moralo pretresti. Vendar pa
ostajamo zdravniki zbrani, nikakor pa brezčut-
ni. Imamo srce in dušo, vendar tega ne pokaže-
mo tako, da bi nas vrglo iz ravnovesja. Kdor
nima srca na pravem mestu, tisti, ki nima
pravega odnosa do ljudi in trpljenja, ne bi smel
biti zdravnik. Na žalost je tudi nekaj takšnih
ljudi.«
Včasih je živelo v teh krajih precej ljudi v
izjemno hudih socialnih razmerah. Meni, da je
dandanašnji za njih dobro poskrbljeno - pozor-
ni so v zdravstvu, v Rdečem križu in krajevni
skupnosti, v šentjurskem Centru za socialno
delo. S hišnih obiskov se spomni, da so najbolj
dobrosrčni prav ljudje z omejenimi gospodar-
skimi možnostmi.
Pred dopustom
v prihodnjih dneh bo dr. Šmid, tako kot
vsako leto, na dopustu ob morju. Na Hrvaško,
v Vrsar se odpravlja, mislijo še na Madžarsko, v
hribe ter na kakšen kmečki turizem. Tudi v
Grčiji, Rusiji in Ameriki so bili v preteklih letih.
Na morju bo z vnuki. Danes ima tri vnuke, tako
kot včasih tri ptroke. Vnuki so stari od pet
mesecev do sedem let. Njegova starejša hči,
Aleksandra, dela v šentjurski šoli, sin Gorazd
je v celjski bolnišnici radiološki tehnik, hčj
Patricija pa obiskuje srednjo medicinsko šolo v
Mariboru". Soproga, Kristina, je delala v bliž-
njem Tajfunu, vendar je invalidsko upokojena.
Dr. Janez Šmid poje v planinskem moškem
pevskem zboru že od vsega začetka, 27 let.
Tam se zbirajo ljubitelji petja, kmetje, delavci
in izobraženci, od decembra do maja, ko ima
večina najmanj dela. Na Planini se je posvetil
tudi narodopisju, zbiranju starih, zanemarje-
nih predmetov, iz katerih je nastala stalna
etnografska zbirka. Veliko je fotografiral staro
kozjansko stavbarstvo ter pokrajinske značil-
nosti. Pred leti je napisal brošuro Planina skozi
čas, pozneje še o Planini v pesmi in besedi.
Lani, za 650-letnico planinskega trga, je obro-
dilo sad njegovo prizadevanje, da je znova
izšla Kronika planinskega gradu in trga, pla-
ninske pisateljice Anike Wambrechtsammer,
avtorice bolj znanega dela Danes celjski grofje
in nikdar več.
»Zaradi stalne pripravljenosti si prostega ča-
sa niti ne bi smel vzeti«, pravi. Za obnavljanje
energije je potrebno prosti čas seveda dobro
izkoristiti. Zato obiskuje ženine starše v rogaš-
kem koncu, s prijatelji in znanci se rad poveseli
v dobri družbi, z družino gre na obiske, v
Šentjurju pa ima svojo hišo, kjer vrtnari ter
skrbi za sadovnjak.
Hitro je minevalo to vroče popoldne. Iz
njegove čakalnice pa se je zaslišalo kašljanje.
BRANE JERANKO
MŠI ŽDMiMKI
Najboljši kemiki z OŠ Frana Rosa
Na državnem tekmovanju v znanju iz ke-
mije, ki je bilo 1. junija v Ljubljani, so se
najbolje odrezali učenci OŠ Frana Roša iz
Celja.
V tekmovalnem delu so učenci odgovarjali
na vprašanja, zatem pa so zagovarjali razisko-
valne naloge, ki so jih mladi kemiki na šolah
p Sripravljali skozi šolsko leto. V kategoriji
osmih razredov je prvo mesto dosegel učenec
8. razreda OŠ Frana Roša Luka Crnič, ki je tako
postal državni prvak v znanju kemije med
osmošolci. Izkazali pa so se tudi sedmošolci;
Jernej Kukovič je dosegel prvo mesto in si
prislužil zlato Pregljevo priznanje in enoteden-
sko bivanje na kemijskem taboru, njegov sošo-
lec Peter Šturkelj pa je osvojil drugo mesto.
Vsi kemiki z OŠ Frana Roša so dobre rezulta-
te tako na tekmovanju kot tudi pri pripravi
raziskovalnih nalog dosegli s pomočjo mento-
rice Irene Zbašnik Zabovnik.
N-M. S., Foto: G. K.
Glasbeniki z OS Glazija
Minuli petek je bila na OŠ
Glazija v Celju prireditev, na
kateri se je predstavila šol-
ska instrumentalna skupi-
na, ki pod vodstvom mento-
rice Blaženke Žvar preizku-
ša instrumente, izdelane iz
lesa, namenjene otrokom s
posebnimi potrebami.
Distributer teh instrumen-
tov, ki so jih pred desetimi leti
začeli izdelovati v Nemčiji, je
celjski Center za rehabilitacijo
invalidov, na pobudo katerega
so na OŠ Glazija pripravili pet-
kovo prireditev.
»Instrumenti so razviti že
deset let, na našem trgu pa se
pojavljajo šele v zadnjem ča-
su,« je povedal Radivoj Kot s
Centra za rehabilitacijo invali-
dov. »Ti instrumenti so bili
razviti posebej za populacijo
duševno prizadetih, ker je nji-
hov izumitelj, gospod Ulrich,
prišel do zaključka, da s kla-
sičnimi instrumenti te popula-
cije ne more zainteresirati za
igranje. Tako je predstavil
projekt, imenovan »barvne
note«, kar pomeni, da so note
zapisane v barvnih krogcih.
Najnižje note predstavljajo čr-
no barvo, kar predstavlja klet,
kjer je tema in tako gre barva
navzgor, vse do rumene, ki
predstavlja sonček oziroma
najvišjo točko barvnih not, ki
so razvrščene v tri oktave,« je
Radivoj Kot predstavil namen
instrumentov, ki jih uporab-
ljajo že na kar nekaj sloven-
skih šolah in zavodih. OŠ Gla-
zija pa, pravi Radivoj Kot, za
predstavljanje teh instrumen-
tov ni bila izbrana naključno.
»S pomočjo instrumentalne
skupine z OŠ Glazije si želimo
predvsem pokazati, kaj vse je
s takšnimi instrumenti mogo-
če doseči, saj ni naš namen le,
da bi instrumente prodali,
temveč predvsem, da bi jih
otroci z veseljem uporabljali
in se tako zbližali z glasbo.«
Učitelji in učenci na OŠ Gla-
zija pa so tudi sicer zelo aktiv-
ni, pravi ravnateljica šole. Ro-
mana Lebič. »Učencem sku-
šamo na različne načine po-
lepšati bivanje pri nas in ena
od dejavnosti je tudi šolska
instrumentalna skupina, s ka-
tero je začela delati Dragica
Žvar, sedaj pa jo vodi Blažen-
ka Žvar. V skupini sodelujejo
učenci, ki imajo posluh, inte-
res in so tudi ustrezno motivi-
rani za nastope. Do sedaj so
sodelovali na več prireditvah,
tudi na seminarju za glasbene
pedagoge, udeležili so se glas-
bene revije šol, ki usposablja-
jo otroke s posebnimi potre-
bami, udeležili pa so se tudi
sejma Učila, kjer so srečali
Alberta Gregoriča, ki jim je
ponudil nastop na šoli in ob-
ljubo v petek tudi izpolnil.«
- . NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
ŠPORT
13
V Atlanto 37 športnikov
Olimpijski komite Slovenije določil zastopstvo za 24. igre letne olimpiade - Anja Valant z normo ostala doma!
Na 24. igrah letne olimpia-
de v Atlanti (od 19. julija do 4.
avgusta) bo našo državo za-
stopalo največ 37 športnikov.
Dokončen seznam je Izvršni
odbor Olimpijskega komiteja
Slovenije predstavil v torek,
uradna predstavitev bo 2. ju-
lija, v Združene države Ame-
rike bo glavnina odpotovala
7. julija, zadnja tretiina za-
stopstva pa 16. julija.
V olimpijski reprezentanci
Slovenije 1996 so Britta Bilač,
Brigita Bukovec, Gregor Can-
kar, Renata Strašek, Helena Ja-
vornik, Ksenija Predikaka, Mi-
ro Kocuvan, Jerneja Pere,
Alenka Bikar, Igor Prime (atle-
tika), Tomaž Čopi, Mitja Mar-
gon, Vesna Dekleva, Alenka
Orel, Janka Orel (jadranje),
Fedja Marušič, Andraž Veho-
var, Simon Hočevar, Gregor
Terdič (kajak in kanu), Peter
Koprivnikar, Samo Medved,
Matevž Krumpestar (loko-
strelstvo), Igor Majcen, Alenka
Kejžar, Metka Sparavec, Peter
Mankoč, Jure Bučar (plava-
nje), Rajmond Debevec (strels-
tvo). Iztok Čop, Jani Klemen-
čič, Sadik Mujkič, Milan Janša,
Denis Žvegelj, Luka Špik, Erik
Tul (veslanje) in Robert Pinta-
rič (kolesarstvo).
Pogojni kandidat za nastop v
Atlanti je kajakaš Jernej Abra-
mič, vendar le v primeru, da bo
ICF podelila naši državi pravi-
co za nastop tretjega tekmoval-
ca. Olimpijce so določili na os-
novi kriterijev MOK, medna-
rodnih športnih federacij in
OKS, čeprav je tudi nekaj od-
stopanj. Tako z izpolnjeno
mednarodno normo doma os-
tajata atleta Anja Valant in Ro-
man Kejžar, medtem ko sta
Mankoč in Dekleva z normo B
med potniki za Atlanto. Po-
vsem zanesljiv še ni nastop
Bilačeve, ki se bo zaradi skoraj
enoletne odsotnosti (poškod-
ba) v naslednjih dneh odločila
o sodelovanju na olimpiadi.
Anja Valant je bila do torka
optimistično razpoložena in je
upala na odhod na svojo prvo
olimpiado. »Želela sem si na-
stopa na olimpiadi, čeprav je
večina mojih pričakovanj us-
merjenih k mladinskemu sve-
tovnemu prvenstvu v Sydne-
yu, ki bo v drugi polovici av-
gusta,« je bil kratek komentar
mlade tekmovalke v troskoku,
ki je verjetno prav zaradi mla-
dinskega staža izpadla s sez-
nama.
Glavnina naše reprezentan-
ce bo zaradi privajanja na dru-
gačne vremenske razmere (v
Georgiji v času iger pričakujejo
temperature blizu 40 stopinj
Celzija in visoko vlažnost zra-
ka) in časovno razliko potovala
v dveh skupinah. Prva z atleti,
plavalci in še nekaterimi šport-
niki bo do 15. julija s Hrvati na
skupnih pripravah v Tupelu, ki
je od Atlante oddaljen okrog
300 kilometrov, druga pa se bo
prihodu v ZDA takoj nastanila
v olimpijski vasi.
ŽEUKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Renata Strašek ima še naprej težave s poškodbo
desnega ramena.
■:; ATLANTA
Strašicova še brez kopja
Atletski olimpijci s celj-
skega območja nadaljujejo s
pospešenimi pripravami.
Cankar in Kocuvan sta pov-
prečno nastopila na dveh mi-
tingih, Straškovo še naprej
pesti poškodba desne rame.
Javor ni kova pa je že mesec
dni v ZDA in bo v nedeljo za
test štartala na malem mara-
tonu.
Gregor Cankar je na mitin-
gu v Duisburgu z rezultatom
790 cm zasedel 5. mesto.
»Vsaka šola nekaj stane in bo-
lje, da se težav z zaletom otre-
sem pred Atlanto,« pravi šam-
pion v skoku v daljavo. »Veter
je nenehno menjal smer, toda
krivda za prestope je izključ-
no moja. Na začetku sem bil
za stopalo predolg in zalet po-
daljševal vse do zadnje serije,
ko sem dosegel najboljši re-
zultat, toda skočiti bi moral še
dlje.«
Helena Javornik bo konec
tedna nastopila na malem ma-
ratonu v New Yorku, na tre-
ningih pa tedensko preteče
okrog 170 km. »Olimpijska
proga je zelo razgibana, veliko
je kratkih in strmih vzponov.
Zato na treningih v New Mexi-
cu večinoma tečem v hrib,« je
iz New Mexica sporočila zreš-
ka maratonka, ki se je privadi-
la na vremenske razmere, saj
so v tem delu ZDA dnevne
temperature okrog 40 stopinj
Celzija.
Miro Kocuvan je v ponede-
ljek štartal na mitingu v Par-
mi, danes pa bo tekel v Bu-
dimpešti. S 50,14 je v Italiji
zasedel 3.mesto in ni bil po-
vsem zadovoljen. »Na šesti
stezi sem moral za sabo vleči
vse druge atlete, za prehod s
13 na 15 korakov sem se odlo-
čil po sedmi oviri in na nasled-
njo nisem prišel optimalno.
Praktično sem se povsem us-
tavil, zato razmišljam, da bi v
Atlanti v polni formi ritem
spremenil po osmi oviri.«
Renata Strašek je v vedno
večjem precepu. Zdravniki še
niso postavili*natančne diag-
noze o poškodbi desne rame,
z nasveti sodeluje hziotera-
pevt celjskih rokometašev Ro-
bert Steble, danes pa bo odšla
še v Atomske Toplice. »V po-
nedeljek sem nameravala vre-
• či kopje, toda še najmanj te-
den dni moram počivati. Bole-
čine so se umirile, vendar nič
ne želim tvegati,« pravi rekor-
derka v metu kopja.
Že devet držav
Za skakalni tekmi za rudarsko svetilko in challenger so
velenjski organizatorji dobili prijave iz že devetih držav.
Vzporedno z intenzivnimi pripravami se nadaljujejo tekme
mladih za pokal mest. V Gorenji Savi pri Kranju je bil med
člani 7. Jerman, med dečki pa 7. Perše, 8. Klemenčič, 13.
Kočnik itd.
Zreče kandidat za EP
v prvi polovici aprila 1997 bo Slovenija prizorišče 12.
evropskega prvenstva v ITF slogu borilne veščine taekwon-
do. Kandidaturo za organizacijo so doslej vložile samo
Zreče, ki z gradnjo nove dvorane upajo na veliko prireditev s
približno 300 nastopajočimi iz najmanj 20 držav. Po besedah
tehničnega direktorja naše zveze Emina Durakoviča bo
prizorišče EP znano najpozneje do konca meseca in Zreče
naj bi bile tudi v primeru drugih vlog najresnejši kandidat.
ŠTK za naslov. Celjanke naprej
Končan je ligaški del prvenstev v vseh teniških ligah. ŠTK
Velenje Merkur je z gorenjskimi okrepitvami dobil vse dvobo-
je in ima najboljše izhodišče za končnico, ki bo avgusta.
Konjičani so zaradi izključitve Ptuja ostali drugoligaši, med
katere se prek kvalifikacij lahko uvrsti Velenje, igralke Celja pa
so že nove prvoligašinje.
Končni vrstni red: moški - I. liga: ŠTK Velenje Merkur 14,
Branik, Soča 10, Slovan 8, Triglav 6, Koper 4, Maribor 2; II. liga
- vzhod: Malečnik 12, Celje 10, Bistrica 8, Rudar (T) 6, Žalec 4,
Krško 2, Konjice O, Ptuj izključen; III. liga - sever: Velenje 10,
Hoče 8, Rečica 6, Ravne 4, MG Laško 2, Cetis 0; ženske -1, liga:
Hit 8, Slovan 6, Domžale, Branik, Velenje 2; II. liga: Triglav 12,
Celje 10, Koper 6, Žalec 4.
gjs:: NA KRATKO*
Bratislava: na 1. svetovnem
prvenstvu v kegljanju za kade-
tinje v ekipnem delu za Slove-
nijo (Špoljar 379, Koštomaj
186, Razlag 374) 4. mesto, v
dvojicah 6. Razlag, 8. Špoljar
(vse Miroteks).
Stockerau: na mladinskem
turnirju v judu za evropski
pokal 4. Maja Frece (do 72
kg), 9. Regina Jerneje (do 66
kg, obe Sankaku). Obe sta se
uvrstili na turnir za svetovni
pokal na Sardiniji, kjer bosta
konec meseca poskušala iz-
polniti normo za MSP.
Brdo: na 15. evropskem pr-
venstvu v tarčnem lokostrels-
tvu nastopata tudi Jožica
Emeršič in Bernarda Zemljak,
na 15. svetovnem prvenstvu v
poljskolovski disciplini (do
24. do 30. junija v K. gori) pa
bosta tekmovala Jožica Emer-
šič (Mozirje) in Žare Kranjc
(G. Grad).
Velenje: v finalu tradicio-
nalnega Vegradovega balinar-
skega turnirja je Velenje (Ku-
ri, S. Rednak, Jančič, Krk) pre-
magalo RLV (Grenko, D. Red-
nak, Moravac, Skale) s 13:3.
Nastopilo je 12 ekip.
Celje: v torek bo 5. maraton
državnosti s štartom ob 8. uri
na štadionu Kladivarja. Prijav-
nina je 1500 tolarjev, informa-
cije ZŠAM Celje, Slomškov trg
l.tel: 441-621,25-709.
Novi napadi
Vinko Kandija še naprej
bruha po prvakih (»Celjani
imajo provincijsko misel-
nost«), v napadih se mu je
pridružil tudi selektor mla-
dinske reprezentance Aleš
Praznik (»vse spominja na
obdobje stalinizma in retuši-
ranje slik«), zato je uprava
kluba zahtevala opredelitev
Predsedstva RZS.
Vodilno telo se je izreklo za
upoštevanje kodeksa o »med-
sebojnem komuniciranju« in
se ogradilo od izjav Kandije,
ki je od avstrijskega prvoligaša
Remusa vzel 6000 mark pre-
dujma, podpisal pogodbo s
Slovanom in čez nekaj ur
prevzel žensko ekipo Krima.
Reagiralo je tudi združenje
trenerjev, ki si je s predajo
primera častnemu razsodišču
»opralo roke«, tako da so v
Celju Pivovarni Laško le delno
zadovoljni.
Z Gorenjem je dokončno
sklenjen dogovor o prestopu
reprezentančnega vratarja Be-
na Lapajna, ki se bo do konca
tedna novim (starim) soigral-
cem priključil na treningih.
Pungartnikov gleženj je še
vedno zelo otečen, gostovanje
Dukle za slovo od sezone je
potrjeno za 28. junij, kadeti pa
bodo naslednji teden igrali na
evropskem klubskem prvens-
tvu Partille.
Stečajni senat Okrožnega sodišča v Celju
v zadevi številka 14/94
Libela Industrija tehtnic in finomehanike p.o. Celje v stečaju
razpisuje javno dražbo
za prodajo 100% deležev stečajnega dolžnika v
naslednjih družbah:
1.	LIBELA MAXIMA d.o.o.
2.	LIBELA STANDARD d.o.o.
Izklicna cena za prodajo 100% poslovnega deleža znaša za
posamezno družbo:
1.	Libela Maxima. Industrija tehtnic in energetike d.o.o. Celje.
Opekarniška 2, vpisana v sodni register Okrožnega
sodišča v Celju, pod št. reg. vi. 1-3863-00.
Izklicna cena: 17.201.000,00 SIT.
2.	Libela Standard.Industrija tehtnic in finomehanike d.o.o.
Celje. Opekarniška 2,
vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Celju,
pod št. reg. vi. 1-3959-00.
Izklicna cena: 500.000,00 SIT.
Poslovni deleži se prodajajo v posamezni družbi pod naslednjimi
pogoji:
1.	Predmet prodaje je 100% poslovni delež v posamezni družbi
kot celota.
2.	Na javni dražbi za nakup 100% poslovnega deleža posamezne
družbe lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred dražbo
plačajo varščino v višini 10% izklicne cene na račun stečajnega
dolžnika: številka 50700-690-859 pri Agenciji RS za plačilni
promet, nadziranje in informiranje Podružnica Celje, s pripisom
namen nakazila »varščina za dražbo poslovnega deleža v družbi«
ter na dražbi predložijo dokazilo o plačilu varščine - overjen nalog
oziroma položnico.
3.	Zastopniki pravnih in fizičnih oseb morajo na dražbi predložiti
listino v originalu ali overjeni fotokopiji, iz katere izhaja pooblastilo
za zastopanje na javni dražbi, zastopniki pravnih oseb pa še
izpisek iz sodnega registra za pravno osebo v originalu ali
overjeni fotokopiji.
Fizične osebe in zastopniki fizičnih in pravnih oseb morajo na
javni dražbi tudi predložiti osebno listino, iz katere je razvidna
njihova identiteta.	•
4.	Za nakup 100% poslovnega deJeža lahko kot ponudnik skupno
nastopa tudi več oseb, kar mora biti razvidno tudi iz listine o
plačilu varščine.
5.	100% poslovni delež se proda pod naslednji pogoji: *
A.	Plačilo vseh dajatev in stroškov za prenos poslovnega deleža
(takse, sestava pogodbe v obliki notarskega zapisa, morebitni
prometni davek itd.) plača kupec.
B.	Kupnina mora biti plačana v roku 15 dni od sklenitve pogodbe
oziroma v roku 60 dni od sklenitve pogodbe, v kolikor kupec v
roku 8 dni od sklenitve pogodbe predloži stečajnemu dolžniku za
zavarovanje plačila kupnine nepreklicno bančno garancijo na prvi
poziv.
C.	Plačana varščina se všteje v kupnino.
D.	Kupec postane lastnik poslovnega deleža z vsemi upravičenji,
ki iz njega izhajajo, z dnem plačila kupnine oziroma izročitve
nepreklicne bančne garancije na prvi poziv kot zavarovanje
plačila kupnine.
E Če kupec kupnine ne plača v dogovorjenem roku ali v
dogovorjenem roku ne predloži nepreklicne bančne garancije na
prvi poziv, ima stečajni dolžnik pravico pogodbo razveljaviti in
varščino zadržati.
6.	Najugodnejši ponudnik mora s stečajnim dolžnikom skleniti
pogodbo o prodaji poslovnega deleža v roku 8 dni od dneva javne
dražbe.
Če pogodbe ne sklene v roku 8 dni oziroma odstopi od sklenitve
pogodbe, se prodaja razveljavi, varščino pa obdrži stečajni
dolžnik.
7.	Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, se bo varščina brez
obresti vrnila v roku 5 delovnih dni od dneva javne dražbe.
8.	Vpogled v poročilo in izvid o ocenjeni vrednosti posamezne
družbe je mogoč vsak delavnik od 9. do 11. ure na sedežu
stečajnega dolžnika, Opekarniška 2, Celje, po predhodni najavi
stečajnemu upravitelju na naslovu stečajnega dolžnika, telefon-
ska številka je (063) 33-611.
Ogled posamezne družbe je mogoč ob sredah in petkih od 8. do
10. ure na osnovi predhodnega dogovora s stečajnim upravite-
ljem.
Javna dražba prodaje 100% deležev stečajnega dolžnika v
družbah bo v ponedeljek, 1. julija od 9. uri na sedežu stečajne-
ga dolžnika, Opekamiška 2 v Celju, v sobi številka 306/11.
»I
ŠPORT
Prsti kot deset igel
Stanislav Peharec je že pomagal pri okrevanju mnogih slovenskih športnikov - Metoda
zdravljenja somatopeda iz Pulja se začne pri hrbtenici
Šerbec, Jeršič, Puc, Nači-
novič, Zdovc, oba Bilača, Er-
javčeva, tuji zvezdniki Bo-
ban, Šuker, Prosinečki, Iva-
niševič, Fučka, Cruyff, Don-
kova in drugi so se po hujših
poškodbah uspešno vrnili na
igrišča. K zmagovitim come-
backom je veliko pomagal
hrvaški somatoped Stanislav
Peharec, ki je prenekaterega
športnika skorajda čudežno
rešil operacije in skrajšal ob-
dobje njegove rehabilitacije.
Peharec je bil v mladih letih
rokometaš (zdaj je predsednik
zdravstvene komisije Evrop-
ske rokometne zveze) in je na
Defektološki fakulteti v Beo-
gradu študiral somatopedijo.
Z mlado vedo je opravil v treh
letih, saj je vzporedno s pov-
prečno oceno 9,85 delal po
dva letnika hkrati in se nato v
Rusiji dodatno izpopolnjeval
na področju specialne ma-
nuelne medicine. Center za
manualno medicino in kine-
ziologijo športa Sanus je v
pritličju hotela Histria v Pulju
odprl pred šestimi leti, potem
ko je idejo o tovrstni ustanovi
premleval polno desetletje.
»Ko sem v Pulju iskal službo
v bolnišnici, sem prosil za am-
bulanto za somatopedijo.
Ljudje so se smejali, mi ponu-
jali mesto fizioterapevta in še-
le čez nekaj let ugotovili, da je
moje znanje neizkoriščeno.
Nameraval sem že oditi v Itali-
jo, nakar se je začelp moje
sodelovanje z Rokometnim
klubom Zagreb, z reprezen-
tanco in v Histrii sem prišel do
prostorov,« se spominja 33-let-
ni Peharec, ki pripravlja magi-
strsko delo z naslovom Reha-
bilitacija poškodb sprednjih
križnih vezi.
Pri zdravljenju sklepov in
hrbtenice se še vedno drži nas-
veta utemeljitelja manualne
medicine Karla Levitza, naj
se drži desetih »akupunktur-
nih igel«, ki jih predstavljajo
prsti na rokah. Njegova ma-
nualna medicina, refleksna te-
rapija in naziv somatopeda
(soma pomeni po grško telo,
ped(agogika) pa vzgojo) so pri
mnogih sprožili številne dvo-
me, ki jih Peharec zavrača.
Najprej poišče vzrok za boleči-
no in poškodbe, zdravljenja
pa se loteva pri stopalu ali
hrbtenici.
»Ortopedija zdravi posledi-
ce, imamo pa knjige in zna-
nost, kako zdraviti vzroke.
Zato najprej poiščem vzrok
za bolečino in poškodbo, na-
kar se zdravljenja lotevam
pri stopalu ali hrbtenici.«
»Pozabili smo na naravo, ki
je vrhovni zakon. Telo je brez-
hibno izdelan stroj, ki si ga
narava ni zamislila po naključ-
ju. Zdravilo je potrebno iskati
v telesu samem. Ortopedija
zdravi posledice, imamo pa
knjige in znanost, kako zdra-
viti vzroke. Koleno lahko boli
zaradi napačne hoje, zaradi
okvarjenega stopala, tako da
je moteno ravnotežje telesa in
je prizadeta tudi hrbtenica,«
opozarja eden najbolj znanih
somatopedov na svetu, ki je s
svojo metodo rešil težav tudi
IvaniŠeviča.
»Čez dan delam, ponoči
potujem in spim največ štiri,
pet ur,« pravi somatoped iz
Pulja, za katerega so največ-
ja priznanja uspehi športni-
kov, ki jih je zdravil in jim
pomagal k vrnitvi na igrišča.
Hrvaški teniški zvezdnik je
lani zaradi poškodbe kolena
podzavestno močneje obre-
menjeval drugo nogo in s tem
spremenil ravnovesno težišče.
Na podlagi celovitih pregledov
in računalniških analiz so zanj
v Sanusu pripravili posebne
ortokinetične vložke, ki izrav-
navajo napako. Njegova zim-
ska serija zmag na turnirjih
ATP Toura je za Peharca potr-
ditev pravilne diagnoze in
zdravljenja; človek je končno
kot omara. Če visi na eno
stran, so njene noge na tisti
strani bolj obremenjene in
obratno.
Peharčevo zdravljenje je
sprva temeljilo na spoznanjih
manualne medcine. Večino je
delal z rokami, po nakupu
drage elektronske opreme pa
je začel uporabljati še uporab-
nostno kineziologijo. »Vedno
sem največ delal z glavo. Če se
ne bi učil in izpopolnjeval, se
ne bi odločil za opremo in
tehnologijo, ki nikjer na svetu
ni zbrana v enem centru. Gre
za logičen razvoj, veliko teh
aparatov pred leti še ni bilo, ali
pa so bili samo prototipi. Op-
tično-elektronska oprema v
Sanusu je zdaj vredna okrog
milijon mark in nam je v po-
polno pomoč pri oceni zmož-
nosti posameznega človeka za
kompenzacijo raznih poš-
kodb.«
g—^ ŽEUKO ZULE
Stanislav Peharec (desno) z ortokinetičnim vložkom za
teniškega zvezdnika Gorana IvaniŠeviča (levo).
Vihar med zidovi
Velenjska igralka squasha Petra Vihar med vodilno evropsko deseterico mladink-
Jeseni po točke poklicnega združenja WISPA
»Osvojila sem že veliko po-
kalov in imam občutek, da
boš nekoč podobna šampion-
ka. Za spodbudo ti podarjam
pokal Champion of Cham-
pions z željo, da čez nekaj let
tudi na igrišču osvojiš pokal .
prvakinj,« je oktobra 1994
druga igralka squasha na sve-
tu Sue Horner v Lizboni nago-
vorila Petro Vihar in preroško
napovedala veliko kariero.
^ ~ v-„-„
Po prvem nastopu v evrop-
ski eliti se je zares - v slogu
priimka- začel silovit vzpon
Velenjčanke. S samo 14. leti je
dobila svoj prvi pozivni turnir,
postala tudi najmlajša držav-
na prvakinja in se v zadnjih
mesecih prebila med najbolj-
šo deseterico evropskih mla-
dink, čeprav bo v konkurenci
do 19 let igrala še dve sezoni.
Doma je neporažena že dve
leti, najbolj odmevno tujo
zmago je dosegla na British
Opnu proti peti igralki z
evropske lestvice Morgansovi,
dobila je Czech Open in na
zadnjem turnirju serije Grand
prix v Strassborugu zaigrala v
finalu.
Petra Vihar (1979) je abso-
lutna državna prvakinja
1995, 1996. Uvrstitve na po-
kalu prvakinj: 1994 - 10.,
1995 - 16. Uvrstitve na mla-
dinskih evropskih prvens-
tvih: Danska 1993 - 29, Italija
1994 - 27, Izrael 1995 - 24,
Nemčija 1996 - 11. Uvrstitve
na evropskih Grand Prix tur-
nirjih 1996: 17. Anglija, 6.
Italija, 6. Nemčija, 2. Franci-
ja^_
»Nisem pričakovala takšne-
ga uspeha, čeprav sem se za
MP Francije posebej priprav-
ljala. Izpopolnila sem gibanje,
pridobila na moči in telesni
pripravljenosti ter nekoliko
spremenila slog igre. Prej sem
žogico samo vračala, zdaj po-
skušam z veliko hitrejšo me-
njavo udarcev in igro volejev,«
pravi 17-letna Petra Vihar, ki v
zadnjem obdobju trenira po
navodilih kanadskega trenerja
Dicksona Stewarta. »V začet-
ku leta me je opazil v Sheffiel-
du in me celo povabil k sebi v
Kanado. Ponudbo sem zača-
sno zavrnila in se dogovorila,
da mi pošilja mesečne plane
treningov, ki jih na igrišču
nadzoruje brat Erik.«
Konec lanskega leta je Vi-
harjeva v samo enem mese-
cu zlomila sedem loparjev,
toda pri Cheedahu so hitro
ugotovili, da je napaka nji-
hova, saj zlitin niso zmešali
v pravem razmerju. Tudi v
squashu so najbolj na udaru
žogice in v povprečju z novo
trening začne vsak drugi
dan.
Viharjeva je sedem let igrala
tenis, se preusmerila k roko-
metu in svoje športno mesto
našla v squashu. Oče Sando je
ob hiši in delavnici del prosto-
rov spremenil v igrišče za
squash, na katerem zdaj mla-
da šampionka vsak dan preži-
vi po tri ure. Dve zapolni tre-
ning z žogico, preostalo pro-
sto gibanje in šprinti po 9,75
mx6,40 m velikem igrišču, ki
je z vseh strani obdano z zido-
vi, nakar sledi še ura trenin-
gov za splošno moč. Najbolj jo
pesti pomanjkanje partnerjev
za kvalitetno igro, zato niso
redki priložnostni odhodi v
Nemčijo ali Avstrijo, kjer je s
Salzburgom brez izgubljene-
ga dvoboja osvojila ekipno pr-
venstvo.
»Gibanje po prostoru mo-
ram še izboljšati, saj še nisem
dovolj hitra ia eksplozivna.
Tehnika udarcev je že vrhun-
ska, >dropi< so moja special-
nost in se povsem razlikujejo
od teniških. Squash je >dril<,
zahteva popolno zbranost in
ko si na treningih po nekaj ur
na dan povsem sam med zido-
vi, se počasi izoblikujejo udar-
ci. Večina najboljših trenira
zelo podobno; na betonu, da
jih nihče ne vidi, da so zaradi
popolne zbranosti izolirani od
zunanjih zvokov,« je razpre-
dala misli ena najboljših
evropskih mladink iz Bevč, ki
je iz objektivnih razlogov šola-
nje na velenjski gimnaziji za-
menjala s srednjo ekonomsko
šolo, na kateri je že opravila
vse izpite za 1. letnik.
Vzpon proti evropski eliti
mnogim ni bil pogodu, zato so
Viharjevo na različne načine
poskušali zaustaviti. Z novim
vodstvom SQZS se je njen sta-
tus izboljšal, čeprav še zdaleč
ni idealen. Za dokončen pro-
dor med vodilno deseterico
mladink je bila odločilna tur-
nirska zmaga v Pragi pred sla-
bim letom dni, ko je osvojila
prve točke za evropsko lestvi-
co in spoznala, da v squashii
ni nepremagljivih. Razlike so
bile vsak teden manjše, slediLi i
je senzacionalna zmaga proti
Morgansovi, ki je bila pomem-
bna z večih vidikov.
»Velika Britanija je meka
squasha, v Sheffieldu so bile
zbrane igralke z vseh celin in
British Open je neke vrste neu-
radno mladinsko svetovno pr-
venstvo. Bila sem še sorazmer-
no neznana igralka, pretolči
sem se morala skozi kvalifika-
cije in zato so me toliko bolj
opazovali. V Nemčiji in Italiji
sem dosegla boljšo uvrstitev,
bila sem že nosilka, v Franciji
pa tuji strokovnjaki niso bili
več presenečeni in so zatrjeva-
li, da so pričakovali takšen
napredek. Zame pa je bilo fi-
nale nekaj norega, saj bi vna-
prej pristala že na vsaj eno
zmago v skupini.«
»Squash je dril, zahteva
popolno zbranost in ko si na
treningih po nekaj ur na dan
povsem sam med zidovi, se
počasi izoblikujejo udarci.«
Najboljša evropska mladin-
ka sezone 1993/94 Donia Lee-
ves je na svetovni profesional-
ni lestvici že na 22. mestu in
počasi se na spopad z WISPA
pripravlja tudi Viharjeva.
»Najbolj se zatika pri denarju,
toda v drugi polovici avgusta
bi na Madžarskem morala na
svoj prvi članski turnir. Za slo-
vo od letošnje sezone me čaka
še mladinski masters na Nizo-
zemskem, naslednji veliki cilj
pa je mladinsko evropsko pr-
venstvo 1998, na katerem bona
štartala na kolajno. Na lestvici
sem v deseterici zdaj najmlaj-
ša in že v novi sezoni se bom
marsikje morala spoprijeti z
vlogo favoritinje.«
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Nova velenjska šampionka igre z loparjem in žogico s pokalom za zmagovalko pokala
prvakinj 1994.
ŠPORT
>5
Za prestope manj denarja
Recesija na nogometnem trgu: Idubi v dolgovih, denarja za nakupe vsako leto manj - V soboto že žreb za novo
prvenstvo, ki se bo začelo 5. avgusta
Korotan je ostal prvoligaš
(v kvalifikacijah je Nafto
premagal z 1:0 in 2:1), žreb
za novo prvenstvo bo poju-
trišnjem v Mariboru, prve
tekme pa 5. avgusta. Še prej -
konec julija - se bo nova se-
zona začela s superpokalom
Gorica-Olimpija in 1. kro-
gom pokala (žreb bo prav
tako v soboto), v katerem sta
ob Publikumu in Rudarju
tudi Šentjur in Era Šmartno.
Na sobotnem zboru v Ljud-
skem vrtu bo najboljši strelec
lige Ermin Šiljak (28 golov)
dobil avtomobil seat ibiza,
drugi goleador Faik Kambero-
vič (24 golov) pa se bo leto dni
vozil na leasing. Šiljak je po
izboru novinarjev tudi prvi
igralec Lige 10 in je bil sedem-
krat igralec tekme, na nasled-
njih mestih sta s petimi nomi-
nacijami Goršek (igral je samo
jeseni) in Zupan, štiri ima
Kamberovič (vsi Publikum)
itd. Lovoriko za fair-play je
osvojilo Primorje s 197 nega-
tivnimi točkami, sledijo Olim-
pija 200, Gorica 207, Korotan
218, Publikum 219, Beltinci
231, Mura 232, Rudar 240,
Maribor 250, Izola 260.
Zupan prost
Pri Publikumu je pogodba
potekla edinemu reprezen-
tantu Zupanu, za katerega
menda ni pravega zanimanja.
Prosti so tudi Bajraktarevič,
Bašič, Zildževič, Stojanovič,
toda v elitni konkurenci je vse
manj prostora in s tem padajo
cene. Po nasvetu trenerja Tar-
buka so se na Skalni kleti
odločih, da bodo v novo sezo-
no štartali z največ 18 profe-
sionalci in še nekaj nogometa-
ši z dvojnimi registracijami.
Kamberoviča so že skoraj od-
mislili zaradi napovedanih
bajnih ponudb, toda zanimiv
naj bi bil le za nekega italijan-
skega drugoligaša. Za Sešlar-
jem in Baumanom je pogodbo
podaljšal tudi Romih, med
možnimi okrepitvami pa se
najbolj konkretno omenja vr-
nitev Blatnika. (T.L.)
Balagic ostal
Mladi reprezentant Balagič
bo tudi v naslednji sezoni
igral za Rudar, ki so ga že
zapustili posojeni Pevnik (vr-
nil se je k Olimpiji), spomla-
danska okrepitev Hristov ter v
zadnjih mesecih brez prave
priložnosti za dokazovanje
Golač in nekdanji up Spasoje-
vič. Prosti so tudi Pranjič,
Cvikl in Sillo, vendar jih je
uprava seznanila s pogoji za
podaljšanje pogodb, ki naj-
nianj ustrezajo obema doma-
čina nogometašema. Rudar
bo s pripravami začel v pone-
deljek, na Rogli bo polna dva
tedna, nato pa je v načrtu še
odhod v Tolmin.
Drobne v Maribor?
Za nogometaši Šentjurja je
fantastična sezona in pravza-
prav so edini s Celjskega pre-
segli pričakovanja. Kot debi-
tanti so v drugoligaški konku-
renci zasedh visoko 4. mesto
(najboljša štajerska uvrsti-
tev!) in v pokalu po finalnih
zmagah proti Eri Šmartno s
5:1 in 6:0 ponovno poštah
zmagovalci MNZ Celje. Moš-
tvo bo verjetno ostalo nespre-
menjeno, Stanič bo še naj-
manj pol sezone v Šentjurju,
edina neznanka pa je najboljši
drugoligaški strelec Drobne.
Odkrito si ga želijo v Mariboru
in še ponekod, kjer so blagaj-
ne bolj polne kot šentjurska,
a. L.)
Usnjar ni uspel
Šoštanjčani bodo tudi v na-
slednji sezoni igrali v prvens-
tvu MNZ Celje in prvič po letu
1990 se podzvezni prvak ni
uvrstil v višjo hgo. Usnjar je s
pomurskim prvakom Roga-
ševci doma igral 1:1 (1:0; Kra-
ljevič) in povratno tekmo iz-
gubil z 1:2 (0:1; Čanič), a ima
vseeno še teoretično možnost
za napredovanje. Predpogoj je
uspeh Pohorja v kvalifikacijah
za drugo ligo in v tem prime-
ru bi za dodatno prosto mesto
igral z Dornavo.
Prednost kvaliteti
»v zadnjem obdobju je bila
v sodniški organizaciji MDNS
Celje v ospredju kvantiteta,
zdaj bo kvaliteta. Sodnikov je
bilo veliko, toda malo pravih
in z željo po napredovanju,«
pravi novi predsednik Slavko
Špiler. V strokovnem odboru
so praktično vsi ugledni sod-
niki in prvoligaški kontrolorji
(Martun, Kranjc, Sitar, Rajko-
vič, Babič), toda vrnitev nek-
danjega ugleda bo dolgotrajen
proces. »Huselja in Jozič iz
Velenja ter Teršek iz Laškega
so zadnjo sezono dobro sodili
v tretji ligi, zato vsaj od dveh
pričakujemo napredovanje v
višji rang,« je dodal Špiler.
Mladi v sredini
v mladinski in kadetski no-
gometni ligi je oba naslova
osvojila Olimpija, v celjskem
in velenjskem taboru pa so
bolj zadovoljni z nastopi mla-
dincev. Končni vrstni red -
mladinci: Olimpija 64, Koper
59, Maribor 47, Gracer, G. glas
45, Rudar 43, Mura, Železni-
čar (Lj) 41, Ilirija, Svoboda 30,
Drava 29, Gorica 25, Slovan
20, Beltinci 0; kadeti: Ohmpi-
ja 62, Gorica 59, G. .glas 52,
Svoboda 48, Maribor 43, Dra-
va 41, Mura 39, Koper 36,
Gracer 34, Rudar 33, Beltinci
26, Železničar (Lj) 22, Ihrija
10, Slovan 8.
Nove omejitve
Starostne meje za nižje ka-
tegorije so se s sklepom FIFA
pomaknile na 1. januar (do-
slej 1.avgust), nekaj dodatnih
sprememb pa je pripravila tu-
di NZS. Zaključni del pokal-
nega tekmovanja za mladince
bo potekal v obliki dveh tur-
nirjev in finala zmagovalcev,
kadeti so dobili še območno
ligo, v kateri bodo igrali Era
Šmartno, Dravinja, Steklar in
Kovinar. Na območju MNZ Ce-
lje je prvak Era Šmartno s 44
točkami, sledijo Šentjur 38,
Unior 36, Steklar, Usnjar 32,
Hrastnik 30, Brežice 26, Vran-
sko 22, Radeče 12, Tim Laško
11, Dravinja (izstop po jesen-
skem delu) 6.
Mali šampioni ,
v tekmovanju reprezentanc
nogometnih zvez vzhodne re-
gije je bila MNZ Celje med
mlajšimi dečki druga in med
starejšimi tretja. Nogometaši
do 10 let so v Celju združeni v
šoli Mali šampion, ki se je v
soboto na Skalni kleti predsta-
vila na revialnem turnirju in v
seštevku štirih prireditev za-
sedla 2. mesto. »Šola deluje
drugo leto in v njej je blizu 80
otrok, ki so po starosti in zna-
nju razdeljeni v pet skupin.
Treningi so dvakrat tedensko
po dve šolski uri, vadbeni pro-
ces vodita Matej Roter in
Zlatko Koren, najboljše pa
usmerjamo v ekipo mlajših
dečkov Publikuma. Zdaj zače-
njamo z obnovo igrišča pri IV.
OŠ, sredi avgusta se boriio
udeležili tabora v Mozirju, za
novo sezono pa je prosdh
približno 40 mest,« pravi last-
nik šole Jani Žilnik, ki infor-
macije o vpisu posreduje na
telefonu 452-937.
ŽEUKO ZULE
Foto: SHERPA
Izola se je po izpadu iz
prve lige odpovedala nasto-
panju med drugoligaši (za
prazno mesto igrata kvalifi-
kacije Pohorje in Jadran Ko-
zina, prva tekma 1:2), NZS
dolguje tri milijone in pol
tolarjev, dvema obalnima
podjetjema pa za gradnjo tri-
bune kar milijon mark.
Skupina malih šampionov nogometa, ki seje na Skalni kleti udeležila turnirja
šol vzhodne regije.
KOŠARKA
Mladi na EP
Po pripravah v Zrečah in
prijateljski tekmi z Jugoslavijo
v Šoštanju je mlada reprezen-
tanca do 22 let odpotovala na
evropsko prvenstvo v l\irči-
jo. V izbranem moštvu so tudi
Jagodnik, Rituper (oba KS
Polzela) in konjiški branilec
Šporar, ki je letos zapustil Co-
met. Prvenstvo se bo začelo
30. junija, do takrat pa bodo
naši upi trenirali in igrali na
turnirju v Bursi.
Lah tudi v
reprezentanci
Novi trener celjskih košar-
karic Branko Lah bo tudi v
prihodnje v strokovnem štabu
ženske reprezentance. Vodil
bo mladinke, njegov pomoč-
nik pa bo - tako kot v klubu -
Boris Emeršič. 10 KZS je
strokovna vodstva reprezen-
tanc potrjeval na seji v Šošta-
nju, članski pa bosta tudi v
prihodnje vodila Andrej Ur-
lep (moško) in Tone Corel
(žensko).
Prvaki v Šentjurju
Zaradi tehničnih težav so se
v Šentjurju začasno odpove-
dali organizaciji priložnostne-
ga turnirja, marveč bodo eki-
po za novo sezono predstavili
v tekmi s pokalnim zmagoval-
cem KS Polzela. Za nocojšnjo
tekmo z začetkom ob 19.30
uri ne bo vstopnine, za Kemo-
plast pa bodo prvič zaigrali
Bojan Sušin, Husnija Kahve-
džič, Borut Gostenčnik in Igor
Zorko, ki je sicer želel prekli-
cati zahtevek za prestop, toda
uprava novega A-2 ligaša se je
z Ježico vendarle dogovorila o
prestopu.
Žgajner spet v
Celju?
»Nekaj smo se resno pogo-
varjali, toda določene stvari so
še vedno enake kot pred pol
leta, ko sem klub že zapustil
in nič še ni določenega,« je
Srečko Žgajner odgovoril na
namig, da bo znova trener
celjskih košarkarjev. Njegov
pomočnik naj bi bil Marko
Trobiš, mlade bi vodil Moj-
mir Benčan, toda pogovori so
v zadnjih dneh obstali. »Stri-
njam se z novo pomladitvijo
ekipe, brez obremenitve o re-
zultatu bi bil pripravljen dela-
ti dve leti. Doslej še nisem
vodil nobenega treninga,
možnosti za vrnitev v Celje pa
so kar velike,« je dodal »Fe-
lix«.
Comet in P. Laško
naprej
v kvalifikacijah za vstop v
prvo kadetsko ligo sta si s
turnirskima zmagama napre-
dovanje priborili tudi ekipi
Cometa in Pivovarne Laško,
neuspešna pa je bila TEŠ Elek-
tra. Comet je premagal Črno-
melj s 70:53 in tekmo z Inte-
rierjem dobil brez boja, Pivo-
varna Laško je bila boljša od
Koroške s 73:58 in Logatca z
81:55, TEŠ Elektra pa je pre-
magala Hrastnik 83:64 in v
odločilni tekmi izgubila z Je-
žico z 62:83. V prvi ligi sta še
od Jani kadetski ekipi Polzele
in Celja.
MALI NOGOMET
Vitanje že devetic
MNZ Celje: s podelitvijo
priznanj se je tudi uradno
končala sezona. Prvak je Op-
lotnica, najboljši strelec je
Boštjan Tič, pokalno prvens-
tvo pa je osvojil Orkan, ki je
bil na koncu v slovenskem
finalu in je skupaj dobil kar
pet lovorik - tudi za fair-play.
Informacije o vključitvi novih
klubov posredujejo na sedežu
MNZ Celje, Ljubljanska 16,
tel. 481-215.
Revialni pokal: na turnirju
v Poljčanah 4. Kovimetal Loče,
5. Krošelj. Vrstni red po petih
turnirjih: BW in Oplotnica po
27, Kovimetal 22, Krošelj 18...
Tekoma Draža vas 13 itd.
Slovenske Konjice: v 22.
krogu Nirvana-Konjice 2:3,
Florjan-Loče 0:3, Dobrava-Ži-
če 2:1, D. vas-Mineral 8:4,
DSV-Bazar 8:3, Vitanje-Uni-
mont 10:3. Končni vrstni red:
Vitanje 54, Loče 53, Dobrava
40, DSV 37, Mineral 35, Žiče
33, D. vas 31, Bazar 30, Nirva-
na 27, Konjice 22, Unimont 12,
Florjan 2. Nova prvoligaša sta
Stranice in Vitanje II.
Šentjur: v 18. krogu Marato-
nik-Dramlje 2:3, Makrokom-
Ronex 12:3, Vodruž-Slivnica
3:2, Ahac-Loka 2:3, Jakob-
Tratna 1:11. Končni vrstni
red: Maratonik 46, Ronex* 37,
Dramlje 33, Loka 29, Vodruž
24, Makrokom 23, Jakob 21,
Slivnica 18, Ahac 17, Tratna
11. Nova prvoligaša sta Grem-
lini in Šentvid.
Šmarje: v 9. krogu Rebus-
Janina 4:3, Martin-K. vrh 3:1,
Rogatec-Vitasovič 3:8, Alatni-
ca-Haler 5:0, Atom-Dobovec
0:9. Vrstni red po polovici pr-
venstva: Dobovec 21, Vitaso-
vič 20, Alatnica, Rebus 15,
Atom 12, K. vrh 11, Haler,
Martin 10, Janina 7, Rogatec 2.
Tekmovanje se bo nadaljevalo
konec avgusta.
16
REPORTAŽA
Prijatelji netopirji
Pri Aubrechtovih v Mozirju že tretjo generacijo odmeva til<-takanje ur
Zvonik je neke vrste svetil-
nik z zvonovi, razlegati se
mora nebeška pesem in še
nekaj je pomembno - na zvo-
niku mora biti tudi ura. To
čisto lepo zveni, v praksi pa
je pogosto tudi drugače - ura
se namreč lahko pokvari,
sploh če je stolpna ura iz
prejšnjega stoletja. Večina si
popravljanje teh ur pred-
stavlja po filmsko: torej da
nekdo binglja na vrvi in z
roko poskuša vrteti kazalce.
Postopek je malce drugačen,
o tem pa smo se prepričali,
ko smo obiskali Martina in
Uroša Aubrechta, urarska
mojstra v Mozirju.
Kar Aubrechtovi urarji bi
lahko imenovali družino, ki že
od leta 1926 na mozirskem
trgu skrbi za ure Zgornjesa-
vinjčanov in tudi okoličanov.
»Tri generacije se že ukvarja-
mo z urami, četrta pa še ra-
ste,« je ponosno povedal sred-
nji, Martin Aubrecht. In sklad-
no s časom in spremembami,
se spreminjajo tudi Aubrech-
tovi: nekdaj so popravljali
predvsem ročne ure, danes pa
se Uroš edini v Sloveniji uk-
varja s popravilom stolpnih
cerkvenih ur.
»Z urarstvom je pričel oče
pred 70 leti, 10 let kasneje
smo se vsi skupaj odselili na
celjsko Zgornjo Hudinjo, nato
pa smo se po 11 celjskih letih
vrnili v Mozirje,« je na kratko
povzel bogato zgodovino Mar-
tin Aubrecht. »Sam sem z de-
lom pričel v letu 1952, pred
šestimi leti pa sem se upokojil
in delo prepustil sinu Urošu.«
Za pretekla leta, ki niso bila
naklonjena zasebnim obrtni-
kom, mozirski urar pravi, da
sam ni imel težav. »Zaslužili
smo toliko, da smo živeh, dru-
gih težav nismo imeli. Je pa
tudi res, da smo se ukvarjaU
predvsem s popravili,« je po-
vedal Martin, ki še vedno rad
priskoči na pomoč sinu: »Do-
govorila sva se, da jaz prevza-
mem klasiko, Uroš pa elektro-
niko.«
Pogled v svet
Med obiskom Martina Au-
brechta je bilo slišati tradicio-
nalno tik-takanje razhčnih ur.
medtem ko je v delavnici sina
Uroša v Spodnji Rečici moč
slišati bitje starih cerkvenih
ur, ki jih mojster urar poprav-
lja in obnavlja.
»Zaenkrat sem edini v Slo-
veniji, ki sem se speciahziral
za obnovo in popravilo starih
stolpnih ur na 12-voltno navit-
je. Za delo me je navdušil mo-
zirski župnik, pred približno
osmimi leti sem namreč obno-
vil prvo uro v Mozirju,« je
povedal Uroš Aubrecht, ki je
hvaležen očetu in staremu
očetu, da sta ga naučila urar-
skega posla. Druga potrebna
znanja je dobil v Nemčiji, kjer
je bil na specializaciji, in pri
družinskem prijatelju, urarju
v Avstriji. »Pri tem delu ni
pisanega pravila, veliko pome-
ni praksa, predvsem pa sem se
moral naučiti strojništva. Delo
je precej specifično, in na za-
četku sem se včasih bal, da se
mi bo zmešalo.« Vsaka ura
ima svojo specifiko, ki ji mora
urar prisluhniti, jo najprej
spoznati, šele nato lahko zač-
ne s popravilom. »V začetku
so te ure v bistvu kup starega
železja. Najprej jo razstavimo,
prinesemo v delavnico, očisti-
mo, nato pa sledi mehanska
obnova. Vmes se odločim za
vrsto navitja, nato pa uro se-
stavim in jo v delavnici posta-
vim na poskušnjo. Vsaka ura v
mesecu dni pokaže napake,
obnova stolpne ure pa traja
dva do tri mesece. Potem uro
spet razstavimo, jo prenese-
mo v zvonik in tam spet sesta-
vimo. Pri tem se zelo trudim,
da ne pokvarim avtohtonosti
ure in da ohranim vse njene
značilnosti.«
Približno takšne so osnovne
značilnosti dela, s katerim se
ukvarja Uroš, seveda pa je
vmes še veliko podrobnosti.
»Še sreča, da me delo strašno
veseh, je pa to mučen in težak
posel. Umazanija, prah, neto-
pirji... Vse te imam za svoje
prijatelje.« Kar precej stolpnih
ur je že šlo skozi roke mojstra
Uroša, med drugim je v Maleč-
niku pri Mariboru montiral
številčnico in novo uro, na
župnijski cerkvi sv. Jurija na
Ptuju je popravil uro, ki je
ustavila čas za dolga leta, pa v
Vinski Gori, na Vranskem...
Poskrbel je za dve uri, ki so ju
skoraj pred poldrugim stolet-
jem izdelali kroparski kovači,
in sicer v Trbovljah ter Tunji-
cah pri Kamniku.V Slovenj
Gradcu so v nakupovalni cen-
ter postavili stolpno uro, katere
mehanizem si lahko obiskoval-
ci dodobra ogledajo. Podobno
bo avgusta na ogled tudi ura v
Zagorju ob Savi, sicer last tr-
boveljskega rudnika.
Mozirski publicist Alek-
sander Videčnik pripravlja v
sodelovanju z Aubrechtovi-
ma tudi knjigo o »življenju«
starih stolpnih ur. Sicer pa
sta dva od generacije Au-
brechtovih urarjev priprav-
ljena vse delo tudi podrobno
predstaviti in pokazati me-
hanizme starih stolpnih ur,
zvonove, sistem delovanja,
pa tudi nove stolpne ure.
Da je Uroš precej uveljav-
ljen strokovnjak, dokazuje tu-
di načrtovano sodelovanje s
firmo Grassmayr iz Innsbruc-
ka, s tem pa se bo slovenski
urar preselil tudi na avstrijsko
in nemško področje. »V Slove-
niji je ogromno zelo starih
stolpnih ur, večina pa jih čaka
na popravilo. V Nemčiji in Av-
striji je malce drugače, saj so
stare stolpne ure nadomestili
z novimi. Vsekakor pa je pri
tem delu zanimivo tudi spoz-
navanje delčka preteklosti. V
župniščih namreč zelo po-
drobno vodijo knjige, in tako
lahko med drugim izveš, koli-
ko goldinarjev je ura stala, kdo
jo je plačal, kdo je bil njen
boter...« je povedal Uroš, ki ga
strašno zanima tudi to po-
dročje. Za delo urar j a namreč
ni dovolj poznavanje vijakov,
pomembna je tudi »duša,« pa
naj pravi ura tik-tak ali bim-
bam.
URŠKA SELIŠNIK
Klasika: Martin Aubrecht v delavnici v Mozirju.
Uroš Aubrecht z obnovljeno Berholdovo uro iz leta 1886.
Novo izdelana stolpna ura iz rok mojstra Uroša Aubrechta
bo merila čas na eni slovenskih cerkva.
KULTURA
17
Celje ne sme zaspati!
Za živahno Poletje v Celju, knežjem mestu letos skrbijo kulturniki
Celjski kulturniki so pod
okriljem podjetja Fit-media
letos poskrbeli za pester, bo-
gato sestavljen program po-
letnih prireditev. Poletje v
Celju, knežjem mestu se je
začelo že prvi konec tedna v
juniju z gledališkimi uprizo-
ritvami Dunda Maroja na let-
nem odru v Lapidariju Po-
krajinskega muzeja, zaklju-
čilo pa se bo predvidoma sre-
di septembra.
S poletnimi prireditvami Ce-
lje v preteklih letih ni imelo
pretirane sreče, res pa je, da se
sestave programa v mestu ob
Savinji nikoli niso lotili organi-
zirano. Za letos je župan Mest-
ne občine Celje Jože Zimšek
imenoval organizacijski odbor,
za pripravo prireditev, v njem
pa so predstavniki večine
mestnih kulturnih ustanov ter
direktor podjetja Fit-media Jo-
že Volfand, ki je prevzel tudi
trženje oziroma finančno po-
kritje Poletja v Celju, knežjem
mestu. Mestna občina Celje je
namreč nase prevzela le ob-
veznost za ureditev posamez-
nih prizorišč, snovalcem Polet-
ja v Celju, knežjem mestu pa
kot zagonski prispevek pri-
maknila 800 tisoč tolarjev pro-
računskega denarja.
Po dolgih letih bodo Celja-
ni v domačem mestu lahko
prisluhnili tudi operni pred-
stavi. V sklopu Poletja v Ce-
lju, knežjem mestu bo na-
mreč v mestu ob Savinji 18.
julija gostoval ansambel
ljubljanske operne hiše s
predstavo Manon, ljubite-
ljem te glasbene zvrsti pa se
poleti obeta še večer opernih
in operetnih arij večih priz-
nanih pevcev.
»Lanske ideje o tem, da bi za
poletne prireditve občina dala
nekomu koncesijo in iz tega
celo sama nekaj iztržila, smo
letos vsaj v toliko nadgradili, da
bo Celje poleti živelo, kulturne,
družabne in zabavne priredi-
tve v mestu ob Savinji pa se
bodo krile same, oziroma s
prispevki sponzorjev in z de-
narjem od prodanih vstopnic,«
pravi predsednik organizacij-
skega odbora Borut Alujevič,
ki še dodaja, da Celje preko
poletja preprosto ne sme več
zaspati. V zadnjih dneh junija
bo v nakladi 30 tisoč izvodov
izšel prvi programski prospekt
Poletja v Celju, knežjem mestu,
na začetku avgusta pa še drugi,
ki bo zajel prireditve do sredi-
ne septembra.
»Letošnji program Poletja v
Celju, knežjem mestu smo za-
snovali za dve ciljni skupini,
naše prireditve so namenjene
odraslim in otrokom, name-
noma pa smo izpustili mla-
dostnike, za katere je bilo v
Celju tudi preko poletja že do-
slej najbolje poskrbljeno. Po-
letje v Celju, knežjem mestu
se je začelo z gledališko upri-
zoritvijo Dunda Maroja, v teh
dneh sledi ulični jazz festival,
nocoj odpiramo odmevno raz-
stavo sodobne španske grafi-
ke..;« našteva prireditve Polet-
ja v Celju, knežjem mestu Vol-
fand.
Otroške prireditve Poletja v
Celju, knežjem mestu pri-
pravljajo v Muzeju novejše
zgodovine Celje, prireditve za
najmlajše pa bodo ob sobo-
tah ob 10. uri v Lapidariju
Pokrajinskega muzeja. Zad-
njo junijsko soboto bo kot
prvi na vrsti Mozartov kon-
cert za otroke Godalnega
kvarteta Bazilio, julija pa sle-
dijo mini cirkus klovnov Buf-
fetto, predstava Gospodična
Semfina in gospod Mimo,
lutkovna igrica Kužek in mu-
ca ter glasbeno plesna pred-
stava Zeleni škrat Ariel.
Otroške prireditve so finanč-
no podprli v Zavarovalnici
Triglav.
Do sredine septembra naj bi
se v Celju na letnih prizoriščih
zvrstilo približno 40 priredi-
tev, povprečna cena za vsako
pa je okoU 6 tisoč DEM. Pro-
gram bodo organizatorji fi-
nančno pokrili z generalnimi
sponzorstvi oziroma spon-
zorstvi posameznih prireditev
ter prodajo vstopnic, Celje pa
se s svojim programom polet-
nih prireditev letos uvršča ob
bok Ljubljani in Mariboru, ki
sta preko poletja znala zažive-
ti že v preteklih letih.
IVANA STAMEJČIČ
Vsak dan ena prireditev
Kulturni center Laško je že pripravil program za naslednjo sezono - Letošnja novost bo
lastno mladinsko gledališče
Za bogato kulturno ponud-
bo v Laškem že dolgo velja,
da bi Jahko bila vzgled mar-
sikateremu večjemu mestu.
To je potrdila tudi pred dnevi
končana sezona, v kateri je
Kulturni center ponudil oIj-
činstvu dva abonmaja in šte-
vilne izvenabonmajske pred-
stave.
m^,-:-	■ - . .. -
Od septembra lani se je v
Kulturnem centru zvrstilo 75
prireditev, Prireditveni center,
kamor poleg osrednjega kul-
turnega hrama v Laškem sodi-
ta še razstavišče Laški dvorec
in dvorana Tri lilij-e, pa je v
minuli sezoni pripravil blizu
180 prireditev. Če se k temu
prištejejo tudi prireditve v
Zdravilišču, seštevek pokaže,
da imajo v Laškem skoraj vsak
dan v letu po en kulturni do-
godek. »Ne vem, ali smo res
boljši od drugih,« meni ravna-
telj Kulturnega centra Jure
Jan, »res pa je, da pripravlja-
mo programe za vse ljudi in za
vse okuse.« Takšnega pravila
so se v Laškem držali tudi pri
pripravi prireditev za sezono
1996/97, ki jo bo 26. septem-
bra odprla vrhunska hrvaška
umetnica Tereza Kesovija. Po-
leg abonmaja »Laško«, ki ga
sestavljajo predvsem gledališ-
l^e predstave in koncerti resne
glasbe, bo v naslednji sezoni
fudi abonma Polk in valčkov,
ponudbo kulturnega centra
pa bo dopolnjevalo še najmanj
petnajst izvenabonmajskih
predstav.
»Priznati moram,« pravi Ju-
re Jan, »da je največ zanima-
f^ja za abonma z narodno-za-
bavno glasbo in bo zato letos
Več tovrstnih prireditev v dvo-
•"ani Tri lilije, vendar sen pre-
pričan, da bo v naslednji sezo-
ni več zanimanja tudi za izva-
jalce klasične glasbe, ki nam
jih je tokrat prvič pomagal
zbrati naš veliki pianist Benja-
min Govže.«
Programi laških abonmaj-
skih in izvenabonmajskih pri-
reditev bodo že prihodnji te-
den objavljeni v posebni knji-
'žici, kjer bo tudi seznam vseh
razstav, ki se bodo do maja
prihodnjega leta zvrstile v raz-
stavišču Laški dvorec. Kot po-
sebnost naslednje sezone pa v
Kulturnem centru napovedu-
jejo začetke lastne produkcije.
Prav kmalu naj bi namreč v
okviru centra začel delati mla-
dinski oder, kamor želijo pri-
tegniti osnovnošolce in sred-
nješolce, pa tudi nekdanje laš-
ke gledališčnike. »Če bo vse
tako kot smo si zamislili, si
bomo lahko že v zimskih me-
secih ogledali našo prvo last-
no predstavo,« optimistično
napoveduje ravnatelj Jan.
J. INTIHAR
Tudi pesem zbliža ljudi
Koncert v dvorani Glasbe-
ne šole v Celju, na katerem
sta nastopila Moški pevski
zbor Teleltom in Pošta Celje
ter Ženski pevski zbor KUD
Ljubečna je dokazal, da lju-
biteljsko petje kljub vse slab-
šim finančnim pogojem še
živi. Za uspešno vodenje in
napredovanje obeh zborov
sta zaslužna predvsem Vida
in Pavle Bukovac.
Prijazna podpora vodstva
novega podjetja Telekom
omogoča, da MPZ uspešno
prepeva po vsej Sloveniji, sa-
mostojno ali v družbi z drugi-
mi zbori. Nastopili so tudi na
vseh občinskih revijah in na
revijah delavskih zborov v Što-
rah. Na začetku sta zbor vodi-
la prof. Jurij Gorič in za njim
Bojan Gorič. Že 14 let pa ga
prizadevno vodi Pavel Buko-
vac. Zbor vadi enkrat teden-
sko in šteje danes 26 pevcev.
Za delovanje skrbi predsednik
zbora Vojko Rančigaj.
Ženski pevski zbor KUD
Ljubečna deluje že 14 let. Pri
umetniškem vodstvu so se
zvrstili G. Volasko (8 let), U.
Lah (2 leti), že peto leto pa ga
vodi Vida Bukovac. Pevke
vseh starosti in različnih po-
klicev pojejo v glavnem slo-
venske narodne pesmi, pesmi
drugih narodov, od umetnih
pa pretežno priredbe sloven-
skih skladateljev, v zadnjem
času pa tudi priredbe J. Lesko-
varja. Kot na koncertu v Glas-
beni šoh, ko jih je spremljala
na klavirju prof. Brina Zupan-
čič-Rogelj, pogosto vključijo
instrumentalno spremljavo.
KUD sicer dostojno skrbi za
zbor, pevke vadijo enkrat te-
densko v dvorani na Ljubečni.
Nastopajo samostojno, kot
npr. na občinskih revijah v
Celju, včasih tudi z drugimi
zbori, celo z otroškim zbo-
rom. Organizacijsko vodi zbor
predsednica Anica Mernik.
LEANDER LITERA
ZAPISOVANJA
Kdo bo koga ali Exoclos
Iztekel se je še eden izmed
slovenskih gledaliških festiva-
lov. Exodos, ki je u svojem
drugem poskasu nekako že do-
bil svojo pravo »barvo«, svojo
obliko, zakoličil svoj koncep-
tualni okvir... Exodos, festival
sodobnih odrskih umetnosti,
po štirinajstih dnevih tako
opravlja svojo inventuro. Ki pa
ni prav nič prijetna. Žal Ker, če
smo bili ob prvem poskusu, ob
samem začetku, se pravi lan-
sko leto, še nekako prizaneslji-
vi, tako s hvalo kot z grajo,
potem se je letos pač že treba
opredeliti. V dveh letih se mora ■
na svoje noge postaviti sleher-
ni festival. V nasprotnem pri-
meru gre zgolj za zapravljanje
denarja. Ali pa za reprezen-
tančne nastope gledališč tipa
Borštnikovo srečanje.
Exodos, torej. Lansko leto
najavljena lastna produkcija
Exodosa, festivalska produkci-
ja (organizatorja festivala sta
Cankarjev dom in Zavod Pa-
noptikon), če hočete, je letos
bila uresničena. Roko na srce.
Celo večkrat. In v tem je že prvi
problem. Festival se je odločil
celo za več lastnih produkcij.
In se vsaj v eni hudo uštel. V
predstavi Kje je Franz, režiserja
Pepija Sekuliča, ki se ne bi
smela pojaviti niti na Trenut-
kih besede, srenješolskem
anmterskem festivalu, kaj šele
na festivalu, ki se namerava
vpisati v samo špico svetovnih
gledaliških manifestacij (zaen-
krat je še daleč od tega!). Ja-
sno, zavoljo subjektivnih odlo-
čitev je tako padla senca ne le
na sam festival, na kredibil-
nost tistih, ki so snovali pro-
gram (Simon Kardum, Tomaž
Toporišič, Boris Pintar in Mi-
ran Šuštaršič), marveč tudi na
ves bataljon slovenskega gle-
dališča. Mar je to res tisto, kar
lahko slovensko gledališče ta
trenutek ponudi svetovnemu
občinstvu? Ah, dajte no. Sub- *
jektivna odločitev pač. Tako
kot tista, ko sta se v programu
pojavili kar dve predstavi Slo-
venskega mladinskega gleda-
lišča. Kje so predstave Tomaža
Pandurja? Hmm, resda tačas
nastopa v drugačnih vlogah,
toda njegove predstave, vsaj
zadnja, Babylon, na Exodos
sodi. Bolj kot marsikatera dru-
ga. Tako domača kot tuja.
Ampak v ospredju so interesi
posameznikov (kar je mimo-
grede - in najbolj grobo zaklju-
čimo - tudi spodneslo letošnji
festival). Organizatorjev in
»izdelovalcev« programa. Ki so
med sabo stkali vse prej kot
prijateljske vezi. V redu, toda
tudi poslovne vezi so hudo
škripale. Morda zaradi denar-
ja, festivalskega proračuna, ki
je tehtal celih 52 milijonov to-
larjev, kakor daje med drugim
misliti novinarka časopisa De-
lo, morda zaradi morebitnih
zaslug, ki bi menda utegnile
pomeniti zapis v tukajšnjo
zgodovino, morda kaj druge-
ga, recimo promoviranje last-
ne institucije, v vsakem prime-
ru pa to pomeni, da seje letoš-
nji Exodos pokazal v luči, v
kakršni ga vsi skupaj nikoli
več ne bi radi videli
To je edino zanesljivo. In
pika. Ker Exodosa bi bilo res
škoda. Da bi poginil pri svojih
dveh letih. Toda organizatorji
se bodo morali zmeniti. In si
razdeliti naloge. Sicer se bo
spet primerila nezgoda, da bo
novinar intervjuval enega iz-
med štirih organizatorjev, pa
bodo zato užaljeni ostali trije.
In bodo hoteli nujno še kaj
dodati. In s tem javno diskre-
ditirati svojega kolega. Brez
vsakega smisla. Če se ne more-
jo zmeniti, kdo izmed njih bo
dajal izjave za javnost, lahko v
ta namen najamejo nekoga, ki
se mu bo reklo PR. Preprosto.
Tako kot je preprost dogovor,
da vsi pač ne morejo podpiso-
vati računov, biti producenti,
blagajniki...
Piše: TADEJ ČATER
Končno tudi Marjana
lipovšek
v soboto zvečer se bodo na gradu Tabor v Laškem začele
znamenite Grajske poletne prireditve, ki jih Pivovarna
Laško organizira letos že osmič po vrsti.
Letos bodo le štiri prireditve, vendar zelo kakovostne in s
priznanimi mednarodnimi umetniki. Na prvi prireditvi se bo
predstavila naša najboljša mezzosopranistka vseh časov
Marjana Lipovšek, ki jo organizatorji vabijo v Laško že štiri
ali pet let, vendar se je velika operna umetnica, ki nastopa na
vseh najbolj pomembnih opernih in koncertnih odrih po
vsem svetu, vabilu lahko odzvala šele letos. Marjano Lipov-
šek, ki bo začela svoj nastop v soboto, 22. junija ob 21. uri, bo
spremljal pianist Charles Spencer iz Velike Britanije.
Druga grajska prireditev bo na sporedu 26. julija, ko bo
večer skladatelja in pianista Janeza Matičiča, kot gost pa bo
nastopil violinist Igor Ozim. Preostali dve prireditvi Tabor
bosta 6. in 13. septembra. Najprej bo koncert odličnega
Pražakovega kvarteta iz Češke, ki bo izvajal dela Janačka,
Temlinskega in Smetane, poletno dogajanje na gradu Tabor
pa bo zaključil priznani slovenski pianist Aci Bertoncelj. V
bogatem repertoarju, s katerim se bo predstavil v Laškem, bo
tudi noviteta, napisana prav za grajske prireditve.
JI
uH
KULTURA
iMMiTii v v-TrtiaTirT;' i i ii . --i	^ v-v.^-'-	i iinini(w<iiriTiiWii'Wir^	T 11 m iiTfii^
Praznično leto knjižnice
Pol Stoletja od ustanovitve študijske knjižnice v Celju
Knjižnica niso samo s poli-
cami obdane stene, vsebina
te ustanove je mnogo boga-
tejša, a bralcu, izposojevalcu
knjig s te strani prikrita. Po-
gled v preteklost in prihod-
nost šele razkrije vso bogas-
tvo te kulturne ustanove, ki
se je letos na srečo izmotala
iz najhujših gmotnih težav
in lahko pripravlja jubilejne
vsebine, pripete na prazno-
vanje 50-letnice ustanovitve
študijske knjižnice v Celju
ter nove vsebinske in pro-
storske izboljšave Osrednje
knjižnice Celje.
Pri tem pa bi bilo seveda
zmotno misliti, da je prav toli-
ko stara tudi knjižničarska tra-
dicija v Celju, poudarjajo v
Osrednji knjižnici Celje. Že
najstarejša celjska čitalnica,
ustanovljena leta 1862, je ime-
la v svojem programu zapisa-
no, da bo med Slovenci širila
tudi bralno kulturo.
Po drugi svetovni vojni je
oblast na novo uredila tudi
knjižničarsko mrežo. Tako so
poleg šolskih in ljudskih
knjižnic predvideli tudi študij-
ske knjižnice, katerih osnovni
namen je bil dvig izobrazbene
ravni prebivalstva. 1. marca
1946 je Celje dobilo Študijsko
knjižnico s svojimi prostori v
Stari grofiji. Kmalu po ustano-
vitvi je fond štel nekaj manj
kot 20 tisoč knjižnih enot, ki
so hitro naraščale: leta 1955
jih je bilo že skoraj 60 tisoč. Po
selitvi v novo stavbo ob Stari
grofiji, ki so jo odprli leta
1968, pa je knjižni fond štel že
nekaj več kot 91 tisoč knjižnih
enot, čez pet let 138 tisoč.
Devetdeseta leta so knjižni-
co postavila pred številne nove
preizkušnje in tudi načrte, ki
bralcem veliko obetajo, pravi
prof. Janko Germadnik, ki je
vodenje knjižnice prevzel leta
1988. Minulo leto bo ostalo
vodilnim in zaposlenim v
knjižnici v spominu zavoljo
izjemno težkega gmotnega po-
ložaja. Zdaj so v Osrednji
knjižnici z izboljšanim polo-
žajem v glavnem zadovoljni in
upajo, da bodo tako dočakali
tudi osrednjo slovesnost ob ju-
bileju, ki bo 15. novembra, v
Narodnem domu v Celju.
»Čez poletje bi radi prenovi-
li prostore študijskega oddel-
ka. Splošni in otroški oddelek
knjižnice pa naj bi se v prihod-
njih letih preselila v prostore
nekdanje Cetisove tiskarne v
Prešernovo ulico,« povzema
prihodnost direktor knjižnice,
ki se zaveda izziva za informa-
cijski razvoj.
Sicer bo v prazničnem letu
Osrednje knjižnice izšel tudi
poseben zbornik, ki ga ureja
prof. Branko Goropevšek, v
njem pa bo predstavljena
knjižnica kot kulturno središ-
če Celja in širše regije, zgodo-
vina knjižnic in knjižničarstva
v tem obdobju. Članke bo
prispevalo več avtorjev.
MP
Abstrakcija in predmetnost
v galeriji Kulturnega cen-
tra Ivan Napotnik v Velenju
bo še ta teden postavljena
razstava slikarskih del av-
torja Marka Zoroviča.
Gre za umetnika, ki pripada
mlajši generaciji ustvarjalcev
in pravkar kot absolvent Aka-
demije za likovno umetnost v
Ljubljani zaključuje študij sli-
karstva. Triindvajsetletni
umetnik je pred tem razstav-
ljal še na nekaj skupinskih
predstavitvah, lani pa je prejel
tudi študentsko Prešernovo
nagrado..
Njegova likovna koncepcija
v največji meri izhaja iz usme-
ritve, ki se zelo približuje ab-
straktni zasnovi. Na površino
so nanešene različne barvne
mase, ki se medsebojno vežejo
v spontano artikulirane obli-
ke. Izraznost posamezne slike
temelji predvsem na prisotno-
sti in intenzivnosti določene
barvne plasti ter v njenem od-
nosu do ostalih. Tako prihaja
do izraza barvnost kompozici-
je, njena notranja harmoniza-
cija ter simbolika, razvidna v
prepletajočih se formah. Ven-
dar Zorovič ni tipičen slikar
abstrakcije, kajti v njegovih
slikah se pojavljajo predmeti
in razni motivi iz stvarnega
okolja. Tihožitje s cvetjem ali s
skodelico, so običajni prizori,
ki se pojavljajo na njegovih
platnih. Vendar pa gleda na to,
da ne izhaja iz sloga, ki je
oddaljen od realizma, oziro-
ma naturalističnih preslikav,
temveč mu je najbližje nana-
šanje barv na način abstrakci-
je, gledalec le stežka prepozna
motive, katere je slikar vnesel
v slikovno polje. Sicer pa av-
torju seveda tudi ni šlo za to,
da bi posamezni predmet pri-
kazal na način, kot ga vidimo
v vsakdanji perspektivi, tem-
več je podal specifičen pogled
prikazanih motivov in pri tem
poudaril predvsem svoje emo-
tivno dojetje le-teh, kar je tudi
eden ključnih momentov v za-
nimivem slikarstvu tega mla-
dega umetnika.
BORIS GORUPIČ
Svetloba v
steklu
Svetloba v steklu se ime-
nuje razstava, ki so jo v
torek odprli v lapidariju Po-
krajinskega muzeja v Ce-
lju. Gre za gostujočo med-
narodno steklarsko razsta-
vo iz avstrijskega steklar-
skega muzeja v Barnbachu.
Predstavlja enajst avtorjev
iz Evrope in Amerike, ki so
vsak na svoj način ustvarili
svoje videnje svetlobe v ste-
klu in v njuni povezanosti.
Na razstavi sodelujejo av-
torji iz Avstrije, Nizozemske,
Finske in ZDA. Njihovi izdel-
ki so umetnine in hkrati zah-
tevne tehnološke stvaritve.
Gre za »svetlobo, ki simboli-
zira življenje, srečo in odre-
šenje, v povezavi s steklom
kot nosilcem luči in tistim
krhkim vmesnim členom, ki
ločuje notranjost od zuna-
njosti. Oba elementa sta v
popolnem sozvočju sous-
tvarjata enotnost in če eden
od njiju manjka, okrni tudi
drugega. Prelivajoča se svet-
loba v vseh možnih barvah
steklene umetnine demate-
rializira, hkrati pa jih postavi
v neke čisto nove dimenzije,«
je v spremni besedi k razsta-
vi zapisal umetnostni zgodo-
vinar Aleš Stopar iz Pokra-
jinskega muzeja.
TC
V čarobnem svetu sanj
Koncert opojne filmske glasbe
Svoj zadnji koncert v letoš-
nji bogati koncertni sezoni je
orkester Akord v soboto, 15.
junija, v dvorani Narodnega
doma v Celju posvetil filmu
in filmski glasbi.
S tem se je pridružil prazno-
vanju 200-letnice filma, ki nas
v čarobni svet sanj in sreče ali
žalosti in strahu popelje tudi z
glasbo. Dirigent Matjaž Brež-
nik je izbral in muzikalno
vredno priredil tematsko Zao-
krožen program znanih in po-
slušalcu všečnih filmskih me-
lodij. Ob orkestru so nastopili
solisti tega večera: sopranistka
Irena Baar, tenorist Marjan
Trček, flavtistka Tina Blazin-
šek in pianist Marko Hriber-
nik.
V prvem delu koncerta so se
zvrstile priredbe glasbenih
odlomkov iz filmov. Grdi,
umazani in zli ter Nekoč je
bilo na divjem zahodu z Ireno
Baar in Marjanom Trčkom ter
miniaturni Varšavski koncert
za klavir in orkester iz filma
Nevarna mesečina v izvedbi
pianista Marka Hribernika. V
ustvarjalni opus J. Lasta sodi
glasba za film Osamljeni pa-
stir, v originalu napisana za
panovo piščal in orkester, to-
krat v izvedbi flavtistke Tine
Blazinšek. Venček najbolj zna-
nih glasbenih melodij filmske-
ga igralca in pevca Franka Si-
natre (kot so Poletni veter. Ne-
kaj neumnega. Modro nebo,
New York, New York in Tuje v
noči) je izvajalsko tehnično
prepričljivo izvedel orkester
sam.
V	drugem delu koncerta je
sledila glasba iz muzikla in
zdaj tudi filma Fantom iz ope-
re, iz glasbe L. Bernsteina v
filmu Zgodba z zahodne stra-
ni pa je za pevski duet I. Baar
in M. Trčka dirigent izbral s
čustvenim efektom izpisane
odlomke Mario, Nekje in No-
coj. Za zaključek koncerta
smo poslušali še mešanico
opojne filmske glasbe sklada-
teljev I. Berlina, C. Porterja,
M. Nevinsa in B. Alenna v
samostojni orkestrski izvedbi.
V	orkester Akord se vključu-
jejo mladi glasbeniki amaterji
in tudi glasbeniki inštrumen-
talisti, ki so si z vpisom študija
glasbe na srednji glasbeni šoli
ali na akademiji za glasbo po-
stavili za svoj cilj samostojno
umetniško pot. Članom orke-
stra tako ne pomeni igrati v
orkestru samo lepo in ustvar-
jalno skupno preživljanje pro-
stega časa. Akord je postal
predvsem po zaslugi dirigenta
tudi spodbudno okolje, ki
omogoča umetniško rast posa-
meznikov skozi kvalitativno
rast orkestra.
D. ŽVAR
O Celjskih knezih tako in drugače
Letos se spominjamo 540.
obletnice izumrtja Celjskih
grofov in 560. obletnice nji-
hovega pokneženja. Zato pri-
pravljamo v Pokrajinskem
muzeju Celje v drugi polovi-
ci leta vrsto prireditev, v letu
1997 mednarodni simpozij o
novih strokovnih dognanjih
o Celjskih in v letu 1998 ob-
časno pregledno razstavo o
tej vplivni srednjeveški dru-
žini.
Da bi osvežili spomin na
Celjske in da bi pokazali, kaj
smo zanimivega za razstavo
že pridobili, bomo strokovni
delavci iz različnih področij
vsak mesec od junija do no-
vembra objavili članek s tema-
tiko Celjskih in NAGRADNIM
VPRAŠANJEM za vas, spošto-
vani bralci Novega tednika.
O Celjskih knezih je stroka
že marsikaj razčistila, niti
pribUžno pa še ni rekla zadnje
besede. Arhivi na Dunaju, ne
upoštevajoč gradivo, vrnjeno
z restitucijo, in drugih evrop-
skih prestolnicah premorejo
še toliko gradiva, da si to nalo-
go, kljub že obstoječim razi-
skavam, lahko kdo od zgodo-
vinarjev izbere za svoje živ-
ljenjsko delo. Celjski knezi to-
rej še čakajo svojega Homerja.
Toda preteklost ni zgolj do-
mena strokovnjakov. Prete-
klost se da v današnjem svetu,
ki postaja globalna vas, sijajno
izrabiti v turistične namene.
Po primere nam ni treba da-
leč, sosednja Avstrija je enkra-
ten vzgled, kako preteklost
vnovčiti in obrniti sebi v prid.
In zgodba o Celjskih knezih,
njihovem vzponu in padcu,
ambicijah, ljubeznih in so-
vraštvih, je kot nalašč za rado-
vedne in dogodivščin željne
turiste. Legendo o Celjskih ve-
lja izkoristiti danes in tukaj.
In zdaj k nagradnemu
vprašanju. Celjski so bili od-
prtih rok do cerkve, med dru-
gim so znani kot zaščitniki in
donatorji pavlinskih samosta-
nov na Hrvaškem. Prav tam se
je ohranil portret enega izmed
Celjskih, kakršnega si je zami-
slil neznani slikar v začetku
18. stoletja. Vaša naloga, spo-
štovani bralci je, da nam na
dopisnici odgovorite na vpra-
šanje ali je tale zastavni gos-
pod na posnetku Herman II.
ali njegov vnuk, Ulrik II. Poš-
ljite dopisnico na naslov: Po-
krajinski muzej Celje, Mu-
zejski trg 1, 3000 Celje in ne
pozabite napisati vašega na-
slova. Izžrebanca s pravilnim
odgovorom čaka v muzeju ko-
pija pečnice s Starega gradu iz
15. stoletja.
ROLANDA
FUGGER GERMADNIK
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V Kulturnem domu v Šent-
jurju bosta jutri, v petek ob
20. uri, Ivo Ban in Iztok Valič
uprizorila komedijo Mož moje
žene, posvečeno Dnevu držav-
nosti. Nastopil bo tudi Moški
pevski zbor iz Dramelj.
KONCERTI
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo jutri, v petek
ob 20*30, koncert profesorjev
mednarodne poletne šole ate-
ljeja Tartini.
V	Zdraviliški dvorani na
Dobrni bo nocoj ob 20. uri,
koncert Moškega pevskega
zbora iz Nove Cerkve.
RAZSTAVE
V	Hmezad banki v Šentjur-
ju bodo danes ob 19. uri, od-
prli razstavo Emila Tomaša-
Thomasa.
V	mestni galeriji Riemer v
Slovenskih Konjicah bodo ju-
tri, v petek odprli razstavo
Marka Valentinija, ki bo na
ogled do 19. julija.
V	Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu je odprta razsta-
va likovnih del učencev osnov-
nih šol občine Žalec.
V	Laškem dvorcu je na og-
led razstava »60 let posebnega
šolstva«.
V	občasnih razstavnih pro-
storih Muzeja novejše zgo-
dovine si lahko ogledate raz-
stavo ob 150-letnici železnice
na Slovenskem in motivov
poštnih znamk Jožeta Trpina.
V stalnih razstavnih prosto-
ih pa razstavo modulov
Društva ljubiteljev železnic,
obe do 31. julija.
V	Muzeju grafičnih umet-
nosti v Rogaški Slatini je do
konca julija na ogled razstava
starih grafičnih listov: »Dunaj-
Avstrija« iz 19. stoletja.
V	II. nadstropju Osrednje
knjižnice je do 15. septembra
na ogled razstava Misli in srcu
prosto pot, z izborom grafik 6.
otroškega grafičnega bienala,
do 31. julija pa razstava Poto-
vanja se začnejo v knjižnici.
V	spominski sobi Starega
piskra Muzeja novejše zgodo-
vine, si lahko ogledate razsta-
vo Zatirani, a nikdar potepta-
ni.
V	avli hotela Dobrna bo od
sobote naprej na ogled razsta-
va slikarja Božidarja Ščurka.
V	razstavišču Lapidarij Po-
krajinskega muzeja, je do 8.
septembra odprta razstava
Svetloba v steklu, v Stari gro-
fiji pa razstava Od antičnega
vrča do majolke.
V	Caffe klubu v Žalcu raz-
stavlja Vojko Volavšek.
V	galeriji Keleia do 10. juli-
ja razstavlja risbe in grafike
Mario Benedetti.
KINO
Union od 20. do 26.6. ob 19,
in 21.15 ameriški film Ptičja
kletka; Mali Union od 20. do
26.6. ob 20.30 ameriški film
Dr. Jekyll in gdč. Hyde; Me-
tropol od 20. do 26.6. ob 18.30
ameriški film Porotnica, ob
20.30 pa ameriški film Zadnji
ples.
Kino Dobrna 22. ob 19. in
23.6. ob 17. uri ameriški film
Košarkarjev dnevnik.
Kino Žalec 21. in 22.6. ob
20. uri ameriški film Sabrina,
22.6. ob 22. uri in 23.6. ob
20.30 pa ameriški film Jade.
Kino Vojnik 23.6. ob 19. uri
ameriški film Casino.
OSTALO
V	Domu II. slovenskega ta-
bora v Žalcu bo v nedeljo ob
18. uri, nastop Akademske fol-
klorne skupine France Marolt
iz Ljubljane.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v
petek ob 20. uri, nastop Fol-
klorne skupine iz Dobrne in
vokalne skupine Vigred iz Do-
brne.
Na graščinskem vrtu v Ma-
rija Gradcu pri Laškem bo v
soboto ob 20. uri, tradicional-
no Šentjanževo kresovanje.
OKROGLA MiZA
19
Drevo in učitelj se
izkažeta s plodovi
Mladoletniško popivanje, razgrajanje, uničevanje, razburja v pomladnih mesecih predvsem sprehajalce ob
Savinjskem nabrežju in v Mestnem parku
Mladi in preživljanje nji-
hovega prostega časa. Mar-
sikdaj in marsikdo ga pod-
krepi s krepko dozo alkoho-
la in nato vzpodbujen z ma-
ligani razgraja po Mestnem
parku, za Savinjo, po gostin-
skih lokalih ali v središču
mesta. Na veliko zgražanje
občanov.
K razmišljanju na to temo
smo zaradi tega povabili: Ra-
da Palirja, psihologa iz vzgoj-
ne posvetovalnice Centra za
socialno delo Celje, profesori-
co Ireno Benedičič, mentori-
co dijaške skupnosti na Gim-
naziji Center, profesorico
Metko Dougan-Glavač, vzgo-
jiteljico v Dijaškem domu,
profesorico Mileno Jančič iz
Šolskega centra Celje, profe-
sorja Jožeta Zupančiča, rav-
natelja I.gimnazije v Celju, di-
jake Katjo Praznik, Mojco
Glasenčnik in Mateja Ribiča
ter Karola Turka, komandirja
policijske postaje Celje.
Tudi mediji smo v minulih
tednih večkrat opozarjali, da
se še posebej celjski Mestni
park spremeni v prizorišče
popivanja srednješolcev, ki
nato tam razgrajajo, uniču-
jejo klopi, zelenice... Koliko
se vam, ki ste se zbrali ob tej
okrogli mizi, zdi problema-
tično obnašanje celjske sred-
nješolske populacije?
Rado Palir: »V vzgojni pos-
vetovalnici sicer čutimo, da so
te stvari v porastu, vendar za-
deva še nima večjih razsežno-
sti. Res je da je uničevanja v
Celju precej, večinoma se to
dogaja skupinsko, običajno
pod vplivom alkohola ali še
česa drugega. Ko to postane
množično, in ko dobijo posa-
mezniki posnemovalce, je
uničevanje zaskrbljujoče. Do-
kler gre za posamezne prime-
re pa morda še ne.«
Karol Turk: »Mladoletniško
prestopništvo se v Celju ne
razlikuje od ostalih območij v
Sloveniji. Ugotavljamo, da se
neprestano srečujemo z enimi
in istimi osebami, običajno že
s problematičnimi otroki, za-
deva se stopnjuje pri mlado-
letnikih in nato do polnoletne
osebe. Gre za problem sociali-
zacije mladoletnikov, ki se ne
morejo vključiti v določeno
sredino, ugotavljamo. Zato bi
pozval javnost, da se zave po-
membne vloge družine, in na-
to šole.«
Katja Praznik: »Šole imajo
glede tega precejšnjo odgo-
vornost, prav tako družina, še
posebej pristop staršev do po-
pivanja. Pomembno je tudi
imeti kup izvenšolskih dejav-
nosti, ki ti omogočajo zapolni-
ti prosti čas in zadovoljevati
potrebe po ukvarjanju s stvar-
mi, ki te zanimajo, ne pa se
popolnoma zafrustrirati s šo-
lo.«
Jože Zupančič: »Mislim, da
to, o čemer govorimo, v Celju
še ne predstavlja zares velike-
ga problema. Redno se spre-
hajam za Savinjo, tudi v park
grem včasih in vem, ker me
vsi moji dijaki s pogojnim ref-
leksom pozdravijo, da veliko
naših dijakov tam ni. V Celju
je najmanj 10 tisoč dijakov, ki
so potencialni kandidati za
življenje ob Savinji. Če greste
tudi ob najbolj problematič-
nih dneh ob Savinji ne boste
tam našteli več kot 200 dija-
kov. Kakšen odstotek je to od
10 tisoč? Za Celje majhen. Res
pa je, da so to eni in isti. Ti
mečejo slabo luč na Celje, na
šole, na starše, na policijo.
Problematično se mi zdi, ker
so ti postali neke vrste mali
heroji, ki postajajo vzgled os-
tahm. Žal pa imajo ti vzgled
tudi v odraslih, ker imamo
pijančkov v Sloveniji veliko,
tudi uglednih, od poslancev.
Županov... In če so oni poštah
junaki, so lahko tudi ti, mladi,
junaki. To je nekaj, kar je
skregano z moralo.«
Niso vsi za v en koš
Irena Benedičič: »Vse sred-
nješolske mladine ne gre me-
tati v en koš, seveda pa so
občani alergični na te pojave,
in ko do tega pride javno, se
začno spraševati kdo je kriv?
Šola, starši, družba? V šolah
so programi natrpani, boj za
ocene za maturitetne točke je
strašen, saj ocene odpirajo
vrata fakultet. Vzgoja ja, ven-
dar je to zelo odvisno od do-
bre volje in motiviranosti pro-
fesorjev. Na nekaterih šolah je
vzgoja eden od temeljnih ci-
ljev, vendar je za to treba veli-
ko narediti. Drugje morda
profesorji razmišljajo bolj o
tem kako bo dijak izdelal.«
Milena Jančič: »Problem
popivanja mladih in razgraja-
nja poznamo iz medijev ali če
gre kdo od nas v park. Poglej-
te, v srednjo šolo dobimo že
izoblikovane dijake, petnajst-
letnike, ki jih vzgajamo do 19
leta.Vzgoja pa se pravzaprav
začne že v materinem telesu.
Šolniki moramo najprej posre-
dovati pri starših, da se bodo
te vzgojne funkcije zavedli,
čeprav se ji sami ne izogiba-
mo. Res pa je, da so vzgojni
programi natrpani, zato je ča-
sa za razgovore premalo. Zgle-
di pa vlečejo. Tudi naši vzgle-
di. Profesor bi moral biti pozi-
tivna osebnost. Enako velja za
starše.«
Jože Zupančič: »Pred do-
brimi tremi tedni smo imeli na
naši šoli sestanke s starši. Tam
sem jim povedal, da ne razu-
mem, kako je mogoče, da se
lahko punca ali fant po deseti
uri zvečer začneta oblačiti in
gresta ven. Če hočeta zdravo
študirati in živeti, ne moreta
ponočevati. Še hujše je, sem
rekel več kot 500 staršem, da
jih, ko otroci pridejo domov,
ne vprašajo po čem dišijo, kje
so bili, s kom, kako so prišli
domov? Mi kot inštitucija se
najbolj problematičnih tako
ali tako znebimo. In ti ostane-
jo staršem. Včasih smo imeli
šolo za starše. Danes ti vsak
reče, da je to relikt, adijo, ki ni
več potreben. Ker vsi vse ve-
do. V bistvu pa nihče nič ne
naredi. Po drugi strani se tudi
šolniki ne znamo pogovarjati.
Ravnatelji srednjih in osnov-
nih šol ne pridemo skupaj, ker
se to nekaterim zdi nepotreb-
no. Pa se mi zdi prekleto po-
membno, da bi se pogovarjali.
Pedagoški delavci se med sa-
bo razlikujemo samo v tem ali
imamo to mladino radi, ali pa
nam je zanjo vseeno.«
Irena Benedičič: »Stik s
starši je zelo pomemben. Vča-
sih imam občutek, da starši
mislijo, da je otrok preskrb-
ljen, ko odide v srednjo šolo.
Staršem je večkrat treba pove-
dati, da jih njihovi najstniki še
zelo, zelo potrebujejo.«
Iz besed gledajo
čustva
Metka Dougan-Glavač:
»Prisluhnila sem tej debati, ki
je postala rahlo čustvena, kar
me zelo veseli, saj to kaže da
smo prizadeti, če nam čustva
pogledajo iz besed. Sicer pa se
strinjam z ravnateljem Zupan-
čičem, ki pravi, da bi morale
biti določene regulative. Mi
jih imamo. Pri nas morajo biti
dijaki ob 21. uri v domu. Do-
puščamo izjeme v nekaterih
primerih. Pri nas, kjer je 600
dijakov na enem mestu, mora-
jo biti pravila, sicer ne more-
mo funkcionirati. Treba pa je
dogovore sprejemati skupaj.
Bosi in ubogi smo, če z nami
ne sodelujejo starši. Starši do-
stikrat rečejo, ko pripeljejo
svoje otroke v dijaški dom,
sedaj so pa vaši. In to je naš
problem. Če imate doma mla-
doletnike, mi jih imamo šest-
stokrat toliko. Pa kljub temu
nekako shajamo. Zakaj? Ker
se pogovarjamo. Vzgoja od 15
leta dalje je razgovor in inte-
rakcija. To se pravi, jaz se
učim od tebe in ti od mene.«
Kako pa ti, Matej, vidiš to
sodelovanje med vzgojitelji
in dijaki v dijaškem domu in
sploh problematiko mladih
in pijančevanja?
Matej Ribič: »Do pijančeva-
nja res prihaja, vendar v inter-
natu to ni samo petek, ampak
ves teden. Res ne vem, zakaj
je ravno sedaj prišlo do pogo-
varjanja na to temo, saj je ta
problem prisoten tudi pozimi,
vendar ga vi do sedaj niste
videU, ker je bil do pomladi
bolj skrit v zaprtih prostorih, v
lokalih in podobno. Sedaj, ko
je to zunaj, je na očeh vsem.«
Pa se tebi tudi zdi, da je to
pereč problem, na primer
petih do desetih odstotkov
srednješolske populacije?
Matej Ribič: »Jaz se s tem
ne bi strinjal. Prej so nekateri
rekli, da to ni problem gimna-
zijcev. Družba lahko zavede
vsakogar.«
Negativci - heroji
Gospa Glavačeva, pri vas
so dijaki različnih srednjih
šol. Bi lahko rekli, da gimna-
zijci manj popivajo, manj
ponočujejo kot na primer
učenci poklicnih šol?
Metka Dougan-Glavač:
»Jaz ne bi nič trdila. Se pa
dogaja povsod, to je prisotno
pri vseh, ne glede na to katero
šolo obiskujejo. Ravno tako
kot so različni razlogi zakaj
popivajo.«
Karol Turk: »Gre za posa-
meznike, ki se združujejo v
posamezne skupine. Otroci so
pogosto prepuščeni uhci, išče-
jo si družbo, pripadnost, vzor-
nike in najpogosteje tisti, ki so
labilni, zaidejo v skupine, kjer
se kot neki heroji pojavljajo
negativni junaki. Mladinska
populacija se zbira povsod, ne
le ob Savinjskem nabrežju.
Hudinja, Nova vas... Ko popi-
vanje preseže razumne meje,
mladoletnika pripeljemo na
policijsko postajo in pokliče-
mo starše. Marsikateri starši
nas naderejo, češ kaj se gre-
mo, da jih budimo ob polno-
či!«
Rado Palir: »Popivanje mla-
dih me skrbi. Postavljam si
vprašanje, kateri so tisti mla-
dinci, ki popivajo? Kakšne po-
trebe imajo? Dozdeva se mi,
da mladina, ki ima nek smisel
v življenju, ne potrebuje alko-
hola. Sicer pa je v naši kulturi
tako, da te že čudno gledajo,
če v družbi odklanjaš alkohol.
Mislim, da tudi med mladino
velja nekaj takega.«
Milena Jančič: »Če imamo
otroke, otrok ne sme biti pre-
puščen samemu sebi. Če je na
dvorišču moraš vedeti s kom
je. Z disciplino je treba začeti
že pri majhnih otrocih. Če ga
imaš rad boš zahteval discipli-
no. To je ljubezen. Revež je
tisti otrok, ki ga imajo starši
tako radi, da mu že čisto
majhnemu prepustijo vse. Ko
prihajajo starši na govorilne
ure iz leta v leto opažam, da
starši pretirano verjamejo svo-
jemu otroku. Primer. Dijak
ima pet negativnih ocen. Pa
starši na govorilnih urah otro-
ka opravičujejo na ta način, da
so prepričani, da ga imajo pro-
fesorji, ki poučujejo teh pet
predmetov na piki. Pa ni res.
Stoodstotno vajeti otrokom ni
prav.«
Jože Zupančič: »Na prvem
roditeljskem sestanku sep-
tembra vsako leto povem star-
šem naših dijakov: Ne verjeti
vsega svojim otrokom. Oni so
sposobni gledati te v oči in
lagati. Ti pa moraš biti sposo-
ben to videti in ga potem prav
usmerjati. Ni ga otroka, ki se
ne bi zlagal. Toda, ali poznate
veliko odraslih, ki govorijo sa-
mo resnico?«
Karol Turk: »Medsebojni
odnosi so na izredno nizki
ravni. V primeru, da družina
zataji, ostane samo še šola.
Kot sem razumel ta pogovor,
je v šoli primaren učni pro-
gram. Kdo se bo pa ukvarjal z
mladoletniki, ki so pomoči po-
trebni, ker je zatajila druži-
na?«
Milena Jančič: »Pri nas
imamo dve psihologinji, ki po-
kličeta takšne dijake. Veliko-
krat pa problematičnih dija-
kov ne zaznamo, saj so lahko
v šoli solidni, izven nje pa je
drugače.«
Irena Benedičič: »Mislim,
da ne bi bilo prav če bi ta
razgovor izzvenel tako, da se v
šolah trudimo le za to, da bi
imeli dijaki čim boljše ocene.
Vzgoji posvečamo ves čas veli-
ko pozornosti in tudi odreagi-
ramo na stvari, ki jih zazna-
mo. Seveda je pa težje kazno-
vati ali obravnavati otroka, ki
počenja neumnosti zvečer, iz-
ven šole.«
Metka Dougan-Glavač:
»Šola do neke mere lahko re-
šuje probleme. Žal pa smo pri
nas še bosi, ker nimamo po-
sebnih centrov, ki bi se ukvar-
jali z mladostniki, kot to poz-
najo na Nizozemskem, in do-
ločene strukture ustanov. Mi
ne moremo vsega postoriti.
Učitelj ne more, ne sme, in ni
dolžan izgoreti. Nek sloj ljudi
se mora izobraziti, ki se bo s
tem ukvarjal, država pa mora
ustanoviti določene inštituci-
je, ki bodo to reševale prej,
preden bo to storil mladolet-
niški zapor. Slednji je sicer
lahko katarza, največkrat pa
pomeni začetek konca.«
NATAŠA GERKEŠ
Sprejema za odlKniake
Laški župan Peter Hrastelj je s sodelavci v ponedeljek
pripravil sprejem za vse tiste osmošolce v občini, ki so vseh
osem razredov končali z odličnim uspehom. Letos je bilo na
osnovnih šolah v Laškem in v Rimskih Toplicah takšnih
učencev 29, kar je glede na število vseh učencev osmih
razredov zelo veliko. Poleg čestitk so odličnjaki prejeli tudi
skromna priložnostna darilca.
Na šestih osnovnih šolah v Velenju je osemletno šolanje
zaključilo 559 učencev, od tega jih je bilo 99 odličnih od
prvega do osmega razreda. Za te odličnjake je župan velenj-
ske občine Srečko Meh priredil sprejem v dvorani Glasbene
šole Frana Koruna-Koželjskega. Učenci so v dar dobili knjiž-
no nagrado, srečanje pa so popestriU mladi glasbeniki pihal-
nega kvinteta.	JI.L.O.
Slovo od pouka
Za večino dijakov zaključnih letnikov srednjih šol bo konec tega tedna pomenil pravi
oddih, saj gredo matura in zaključni izpiti, ki so se pričeli prejšnji teden, počasi h koncu.
Danes, v četrtek, se bo kamen iz srca (in zvezki iz šolskih torb) vsaj za dva meseca odvalil tudi
ostalim srednješolcem, jutri pa počitnice (in spričevala) pričakujejo še učence slovenskih
osnovnih šol.
Maturante, ki v junijskem roku mature ne bodo opravili, čaka še en rok v septembru, srednje
šole pa so kljub odhodu maturantov še vedno polne življenja, saj v tem tednu poteka tudi vpis
nekdanjih osmošolcev v prve letnike.	N.-M SEDLAR
20
nmk TEDNA
Ko potrebujemo kri v potokih
Vsak dan mora darovati kri do štiristo krvodajalcev - Včasih se zgodi, da jih na odvzem ne pustijo ali pa jim ne dajo prostega dneva
4. junij je dan krvodajalcev,
ki se jih ob tej priložnosti še
posebej spomnimo, saj njiho-
vo humanost potrebujemo
vsak dan. Dnevno mora priti
na katero od krvodajalskih
akcij do 400 krvodajalcev. Po
slovenskem modelu, ki je po
rezultatih v evropskem vrhu,
je krvodajalstvo prostovoljno,
anonimno ter brezplačno. Za-
to mora priti na krvodajalske
akcije približno 100 tisoč kr-
vodajalcev letno, ki darujejo
45 tisoč litrov krvi. Razmere
se zadnja leta spreminjajo,
dogaja se celo, da nekateri
delodajalci zaposlenih ne pu-
stijo na odvzem krvi ali pa jim
ne dajo prostega dne.
Po še veljavnem zakonu o
delovnih razmerjih iz leta 1989
(po 33. členu) imajo zaposleni
krvodajalci po darovanju krvi
pravico do dveh zaporednih
prostih delovnih dni. Družbe-
ne razmere so se spremenile,
gospodarstvo mora poslovati
tržno, zato se v zadnjem času
uveljavlja (nezapisana) pravi-
ca do enega samega prostega
dne. Kot kaže, se s tem strinja-
jo tudi v Rdečem križu Sloveni-
je, s tihim pristankom. Dva
prosta dneva bi bila namreč za
slovensko gospodarstvo - zara-
di množičnosti našega krvoda-
jalstva - prehuda obremenitev.
Več težav pa je, ker se včasih
zgodi, da v podjetjih krvodajal-
cev sploh ne pustijo na krvoda-
jalsko akcijo. Včasih, zaradi
pomembnih naročil, to dejan-
sko ni mogoče, nekatera pod-
jetja so tudi v hudih gospodar-
skih težavah, prav tako pa se
dogaja, da so delodajalci brez
vsakega smisla za humanost.
Na sedežu Rdečega križa Slo-
venije v Ljubljani so med dru-
gimi znani primeri delodajal-
cev iz Ribnice, z našega ob-
močja pa tudi iz šentjurske ter
bivše šmarske občine. Letos je
prišlo do posebnega zapleta v
zvezi s krvodajalsko akcijo na
Planini pri Sevnici, v kraju
šentjurske občine, kjer so ime-
li delavci Tajfuna težave z od-
hodom na krvodajalsko akci-
jo. Zaplet rešujejo v človeko-
ljubni organizaciji na regijski
ravni, v Ljubljani pa ga prav
tako poznajo. Kaže, da bo do
jeseni, ko bo na Planini še ena
redna akcija, zaplet rešen.
Brez bistvene
spremembe
Slovenski model krvodajals-
tva je bil posebno uspešen v
preteklih desedetjih, ko so se
lahko v gospodarstvu manj
ozirali na zakonitosti trga, dr-
žava pa je imela večjo mož-
nost odločanja. Delavec je za
svojo humanost dobil po dva
prosta dneva na račun podjet-
ja. Leta 1990, na začetku veli-
kih družbenih sprememb,
smo imeli v Sloveniji 115 tisoč
krvodajalcev, kar je druga naj-
višja številka v preteklih de-
setletjih, pri tem pa smo zbrali
rekordnih blizu 48 tisoč litrov
krvi). Najmanj krvodajalcev je
prišlo na akcije leta 1992, do-
brih 99 tisoč (darovali so naj-
manj, 43 tisoč litrov krvi),
zdaj pa so številke spet iz leta
v leto višje. Bistvene spre-
membe torej ni bilo, kar kaže,
da se bo zgledni slovenski kr-
vodajalski model obdržal.
V Sloveniji skrbi za novo kri
že štiri desetletja organizacija
Rdečega križa. V tej človeko-
ljubni organizaciji si prizade-
vajo, da bi v večji meri prido-
bili za darovanje krvi tri raz-
lične skupine prebivalstva, ki
večinoma ne morejo biti spod-
bujene s prostim dnem. Med
njimi so mladi od 15. do 19.
leta, predvsem prihodnji krvo-
dajalci, pri čemer opozarjajo
na zgledni primer iz celjske
območne organizacije Rdeče-
ga križa. Tu seznanjajo s po-
menom krvodajalstva vse dija-
ke tretjih letnikov celjskih
srednjih šol, lani pa je bilo
med vsemi, ki so darovali kri,
kar 700 dijakov. Med krvoda-
jalci je namreč dandanašnji,
kot ugotavljajo marsikje, pre-
malo izobražencev, ti pa bi se
morali še posebej zavedati po-
mena tega človekoljubnega
dejanja. Glavni vzrok je naj-
brž pomanjkanje časa, včasih
pa celo nekakšna vzvišena dr-
ža. Med tremi posebnimi sku-
pinami, ki jih RK želi pridobiti
ali obdržati, so tudi brezposel-
ni občani, gospodinje ter kme-
tovalci.
Posebnosti celjske
regije
v zdravstvu potrebujejo ve-
liko krvi, z razvojem medicine
se je potreba izrazito poveča-
la. Slovenija je med državami
z velikimi potrebami po krvi
ter pripravkih iz krvi, opozar-
jajo v Rdečem križu Slovenije.
Tudi v laški območni orga-
nizaciji RK jim je uspelo šte-
vilo krvodajalcev povišati
(od 2,8 odstotka prebivalstva
leta 1989 na 4,3 odstotka la-
ni). Z delodajalci posebnih
težav nimajo, skušajo pa ra-
zumeti podjetja, ki jih muči-
jo hude težave. V zadnjem
letu dni so hoteli delavcem
preprečiti odhod na krvoda-
jalsko akcijo le v treh podjet-
jih, pogovor z vodstvi pa je
bil uspešen.
V bodoče bo za krvodajalce
v zakonu zapisan po vsej ver-
jetnosti le en prosti dan. Rdeči
križ pa se zato zavzema za 20-
odstotni popust pri prosto-
voljnem zdravstvenem zava-
rovanju, za prednost pri naro-
čanju na zdravstvene speciali-
stične preglede, slišati pa je
tudi o prednosti krvodajalcev
v čakalnicah zdravniških am-
bulant. Za novi čas je pač po-
trebno marsikaj novega.
Ko govorijo v Rdečem križu
Slovenije o krvodajalstvu v
celjski regiji nasploh, ne var-
čujejo s pohvalami. Krvoda-
jalstvo na področju Velenja je
zgledno urejeno, daleč naj-
boljše v državi. Za vzgled so
tako njihova območna organi-
zacija Rdečega križa, kot tam-
kajšnji delodajalci ter krvodajalci.
Na področju bivše občine Vele-
nje predstavljajo namreč krvoda-
jalci kar 12 odstotkov prebivals-
tva, naj manj v Slovenij i pa j ih j e v
bivši občini Brežice, komaj 1,7
odstotka prebivalstva. In kako
je drugod v celjski regiji? Po
uradni statistiki za preteklo le-
to predstavljajo krvodajalci v
bivši konjiški občini 6,4 odstot- ^
ka prebivalstva, v bivši celjski
ter v bivši šmarski občini po 6
odstotkov, v bivši laški 4,3 od-
stotka, v žalski 4,2 odstotka, v
bivši mozirski 4 odstotke ter v
šentjurski 3 odstotke. Podatke
so izračunali za območne orga-
nizacije Rdečega križa, ki ob-
segajo območje bivših občin.
V šmarski območni organi-
zaciji Rdečega križa so zado-
voljni, saj število krvodajal-
cev zadnja leta višajo (z izje-
mo leta 1992). Za letos se,
zaradi gospodarskih težav v
podjetjih, zopet bojijo nižje
številke. Na svojem območju
posebej poudarjajo posluh za
krvodajalstvo v podjetjih De-
kor in tudi Mont Kozje. Imeli
pa so manjši zaplet s slatin-
sko Steklarno. Delavcem
vodstvo sicer ni kratilo uza-
konjene pravice do dveh pro-
stih dni, akcije pa ni bilo mo-
goče opraviti v tovarniški am-
bulanti. Zato so jo pripravili
že dvakrat v bližnji gostilni,
med tednom. Zadovoljni so,
ker je v občinah Kozje ter
Šmarje na akcijah tudi kar
nekaj kmetovalcev in gospo-
dinj. Na šmarskem območju
je vsako leto po 17 akcij, pri
njih izključno za potrebe
celjske bolnišnice. Krvoda-
jalskih srečanj, zaradi slabe
udeležbe, ne pripravljajo več,
krvodajalcev pa še spomnijo
z drobnimi pozornostmi.
Podatki pričajo, da se je kr-
vodajalstvo v Sloveniji v prete-
klih štirih desetletjih razvilo v
pravo množično gibanje. Naj-
bolj razveseljivo je, da takšno
tudi ostaja, čeprav s precej
odpovedovanja.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Na območju velenjske or-
gani2;acije Rdečega križa, z
najbolj množičnim krvoda-
jalstvom v Sloveniji, so pri-
pravili letos že osem krvoda-
jalskih akcij. Tam je lani da-
rovalo kri kar 5 tisoč obča-
nov. Zaradi izjemne zavesti,
ki jo pripisujejo rudarski so-
lidarnosti, darujejo kri, kot
edini v regiji, za potrebe celj-
ske in slovenjegraške bolni-
šnice ter še za ljubljanski
Zavod za transfuzijo krvi.
Med tamkajšnjimi krvoda-
jalci je precej kmetovalcev,
gospodinj, upokojencev ter
mladih. Z delodajalci, kjer
so krvodajalci zaposleni, ni-
majo posebnih težav, prila-
gajajo se seveda tudi njiho-
vim potrebam. Odlično obi-
skane so tudi vaške krvoda-
jalske akcije, na primer zad-
nja v Ravnah pri Šoštanju.
Nedavno soboto so pripravili
veliko srečanje krvodajalcev
ob domačem jezeru.
V konjiškem območnem
Rdečem križu so po množič-
nosti krvodajalstva med naj-
boljšimi v Sloveniji. Brezpo-
selnost se odraža tudi na kr-
vodajalskih akcijah, kamor
zato pride nekoliko manj kr-
vodajalcev. Prizadevajo si,
da bi obdržali med krvoda-
jalci tudi brezposelne. Na
Konjiškem z delodajalci ni
posebnih težav, tudi z novi-
mi zasebniki ne, zato delavci
dobijo prosti dan. Izjema je
vodstvo vitanjskega Kovi-
narja, kjer lahko delavci da-
rujejo kri le, če žrtvujejo
svoj dopust.
V celjski območni organi-
zaciji Rdečega križa pravijo,
da se jim uspe pogovoriti z
vodstvom vsakega podjetja,
res pa je, da morajo na isti
naslov občasno večkrat. Zelo
veliko krvodajalcev je bilo v
bivši štorski železarni, precej
nekdanjih delavcev pa kri še
vedno daruje. Prizadevajo si
pridobiti mlade, bodoče krvo-
dajalce, zato dijake tretjih
letnikov celjskih srednjih šol
posebej seznanjajo o pomenu
krvodajalstva.
V šentjurski območni orga-
nizaciji Rdečega križa so v
zadnjih letih, kljub narašča-
nju brezposelnosti, uspeli
privabiti več krvodajalcev. V
Šentjurju imajo za krvoda-
jalstvo posebni posluh v
vodstvu Alposa, kjer je tudi
največ krvodajalcev. Težave
imajo, ker posameznikov iz
podjetij, ki so izgubili zapo-
slitev, ni več na akcije. Tudi
delavci pri manjših privatni-
kih imajo včasih precej te-
žav, ker ne morejo dobiti pro-
stega dne. V šentjurski občini
imajo na Planini ter v Slivnici
že po dve akciji na leto. Veli-
ko krvodajalcev je tudi v kra-
jevnih organizacijah RK na
Kalobju in v Loki pri Žusmu,
zadnji čas pa še v Dobju pri
Planini. V omenjenih krajih
pripravljajo srečanja krvoda-
jalcev. Precej občanov šent-
jurske občine daruje kri tudi
na območju sosednjih občin.
V žalski območni organiza-
ciji RK pripravljajo odvzem
kivi v sedmih krajih občine.
Največ krvodajalcev je v to-
varni nogavic ter v Garantu na
Polzeli, v obeh podjetjih pa
imajo seveda za krvodajalstvo
poseben posluh. Podobno kot
drugod je v žalski občini med
krvodajalci manj vodilnih de-
lavcev, za zgled pa dajejo di-
rektorja Savinjskega magazi-
na. V Taboru ter na Vranskem
je precej krvodajalcev tudi
med kmetovalci in gospodi-
njami. Pred dnevi so imeli
akciji v Žalcu (150 odvzemov
krvi) ter v Grižah (81 odvze-
mov). Najslabše so obiskane
akcije v Žalcu, zato se v RK že
pripravljajo na tukajšnjo julij-
sko akcijo.
V mozirski območni orga-
nizaciji RK so zadovoljni, ker
je lani prvič darovalo kri pre-
cej več mladih. Veliko krvo-
dajalcev je tudi med kmeto-
valci in gospodinjami, na pri-
mer v Šmihelu nad Mozir-
jem, vasi znanih krvodajal-
skih družin. V Lučah priprav-
ljajo za potrebe celjske bolni-
šnice samostojno akcijo, ob
nedeljah, ki se je udeleži veli-
ko krajanov. Posamezni de-
lodajalci delavcem onemogo-
čajo udeležbo na krvodajal-
skih akcijah. V Glinu zapo-
sleni večinoma lahko daruje-
jo kri, izjema pa je obrat Gli-
novega Žagarstva, kjer jim
vodstvo tega ni omogočilo
oziroma so jih silili, naj vza-
mejo letni dopust. Poleti bo v
okolici mozirskega Savinj-
skega gaja veliko skupno sre-
čanje krvodajalcev iz mozir-
ske ter iz žalske območne
organizacije.
S krvodajalskega srečanja na obrobju Velenja. Na velenjskem območju je na tisoče krvoda-
jalcev. največ v Sloveniji.
PISMA BRALCEV
m
ODMEVI
Posebnost v
Slivnici
Pred dnevi je bila otvoritev
prepotrebne obnovljene ceste
ob Slivniškem jezeru v šent-
jurski občini, ob tej priliki pa
tudi podhodov za žabe, kar je
doslej edinstven primer v Slo-
veniji.
Navzoč je bil tudi minister
za okolje in prostor g. dr. Gan-
tar, občinsko vodstvo, snemal-
ci TVS, novinarji in prebivalci
iz okoliških krajev, kar se spo-
dobi, saj pravijo, da so podho-
di stali blizu 4 milijone sit.
Okoličani trdijo, da žabe se-
daj, ko imajo podhode, niso
veliko na boljšem, saj jih pri
iskanju le-teh veliko konča,
vendar ne pod avtomobilskimi
gumami, pač pa v trebuhih
požrešnih čapelj.
Škoda, da gospoda ministra
niso popeljali nekaj km bolj
južno v naselje Dežno na meji
med občino Šentjur in Laško,
kjer se deset hiš ob regionalni
cesti Loke-Jurklošter že leta
duši v neznosnem prahu, ki
sili v pljuča, ogroža zdravje in
je škodljiv tudi okolju.
Nehote se zastavlja vpraša-
nje, ali bi ne bilo bolje ta
državni denar nameniti za
protiprašno zaščito in s tem
omiliti trpljenje ljudi v tem
kraju, ki si že dvajset let priza-
devajo za izboljšanje nevzdrž-
nega stanja, trkajo na vrata
občine. Cestnega podjetja in
Republiške uprave za ceste,
vendar se sredstva vedno
preusmerijo drugam.
Prav je, da imamo v naši
državi zakone, ki ščitijo živali,
vendar bi kazalo kaj storiti
tudi za zaščito ljudi, ki so že
leta prisiljeni živeti v nezno-
snih razmerah ob državni re-
gionalni cesti.
Tako pa imajo pri tej zaščiti
trenutno prednost žabe.
FRANC LESKOVŠEK,
Dobje
PREJEU
SMO
Čakanje v Dolgi
vasi
Delegati združenj šoferjev
in avtomehanikov iz vse Slove-
nije, zbrani v soboto, 11. maja
1996, na 30. redni letni skupš-
čin Zveze združenj šoferjev in
avtomehanikov Slovenije
(ZZŠAM), izražamo popolno
podporo vsem zahtevam slo-
venskih šoferjev tovornih vo-
zil in šoferjem drugih držav, ki
so v tranzitu skozi našo drža-
vo, za normaliziranje kata-
strofalnih razmer na mejnem
prehodu med Slovenijo in Ma-
džarsko v Dolgi vasi, na mej-
nem prehodu med Slovenijo
in Hrvaško v Obrežju in na
niejnih prehodih med Sloveni-
jo in Italijo v Vrtojbi in na
Fernetičih. Posebej pa podpi-
ramo zahteve prebivalcev
Prekmurja za rekonstrukcijo
ceste skozi Prekmurje, ki vodi
v Dolgo vas.
Člani ZZŠAM Slovenije opo-
zarjamo pristojne državne or-
gane na probleme zaradi ne-
normalnih zastojev tovornih
vozil na mejnem prehodu v
Dolgi vasi že od leta 1992,
vendar pa kakih vidnih dolgo-
ročnih rešitev ni. Tisk, televi-
zija in radio poročajo, da to-
vorna vozila čakajo v Dolgi
vasi na prestop meje 3 ali 5 ur
in da jih izločajo iz prometa že
v Gornji Radgoni. Nihče pa ne
pove. koliko tovorna vozila
dejansko čakajo pri teh izloči-
tvah. Čakanje v Dolgi vasi in v
Gornji Radgoni je v bistvu že
čakanje za prehod meje in tra-
ja še zmeraj več kot 8 ur.
Korektna in poštena informa-
cija bi bila. da se na prehod
meje v Dolgi vasi čaka toliko
in toliko ur. Če bodo mediji
nadaljevali dosedanji način
obveščanja javnosti, bomo
kmalu priče informacijam, da
se na prehod meje v Dolgi vasi
čaka 15 minut, tovornjake pa
izločajo že v Gornji Radgoni.
Mariboru in Ljubljani.
Opozarjamo, da je te proble-
me potrebno učinkovito reše-
vati s sosednjimi državami na
bilateralni ravni in da je nepri-
merno izgovarjanje pristojnih
organov, da so za te zastoje
odgovorne sosednje države.
Menimo, da je skrajni čas za
odpravo prakse, da se na vseh
področjih v naši državi stvari
najhitreje in najlažje rešujejo
z izsiljevanjem, v tem primeru
za zaporami cest.
JANEZ DOLENC,
predsednik ZZŠAM Slovenije
Odgovornost
za izjave
Novi trener RK Krim Electra
g. Vinko Kandija je ob prevze-
mu te funkcije preko sredstev
javnega obveščanja na račun
našega kluba izrekel vrsto
mnenj in trditev, za katere
zahtevamo, da se pisno izjasni
tudi Trenerska organizacija in
Predsedstvo RZS. V nasprot-
nem se bo namreč tudi v bo-
doče dogajalo, da bo vsak tre-
ner, sodnik, funkcionar ali
igralec lahko preko medijev
govoril vse, kar se mu bo za-
hotelo. ne da bi za to komur-
koli odgovarjal.
Gospod Kandija je s takšno
prakso začel že kmalu po pri-
hodu v slovenski rokomet, vr-
hunec svoje nesramnosti pa je
pokazal na in po finalu pokala
RS Celje Pivovarna Laško: AM
Cosmos Slovan ter s svojimi
zadnjimi izjavami.
Od Trenerske organizacije
RZS zahtevamo, da uradno
obravnava sporno obnašanje
in izjave svojega člana - trener-
ja g. Kandije, se o tem tudi
pisno izjasni ter ustrezno
ukrepa. Istočasno zahtevamo
še pojasnilo, kako je Trener-
ska organizacija ukrepala zo-
per g. Kandijo po njegovem
škandaloznem obnašanju na
že omenjeni tekmi finala po-
kala RS!
In ne nazadnje pričakuje-
mo. da se bo tudi novo izvolje-
no Predsedstvo RZS izreklo o
tem in vseh podobnih početjih
katerihkoli članov RZS. Še po-
sebej pa velja to za novega
predsednika RZS g. Zorana
Jankoviča, ki bi se tudi kot
predsednik RK Krim Electra
moral javno distancirati od
takšnih besed svojega novega
trenerja.
Ob tej priliki zahtevamo tu-
di. da oba gornja naslova
obravnavata poročilo o neus-
pelem nastopu naše mladin-
ske reprezentance na kvalifi-
kacijah za EP 1996. Trener re-
prezentance g. Aleš Praznik
namreč preko vseh medijev
svoj neuspeh opravičuje na ra-
čun našega kluba in z odsot-
nostjo naših treh igralcev
(Bon. Pajovič. Šantelj), pri če-
mer mu s svojo izjavo pomaga
tudi g. Kandija! Naše uradno
mnenje in stališče oz. pojasni-
lo pa seveda nikogar ne zani-
ma.
10 RK CEUE
PIVOVARNA LAŠKO
Polzelski
upokojenci
Zveza društev upokojencev
občine Polzela s svojimi orga-
ni, društvi upokojencev in z
aktivnimi člani sodeluje pri
prizadevanjih za usklajevanju
pravic in interesov upokojen-
cev, predvsem pri pravnem
urejanju in doslednem uve-
ljavljanju njihovih pravic iz
minulega dela, razvija tudi
športne, rekreacije, kulturne
in druge dejavnosti, predvsem
pa si prizadeva za izboljšanje
gmotnega in socialnega polo-
žaja upokojencev.
Zveza, njeni organi in posa-
mezna društva so si prizade-
vali, da bi bilo delo kar najbolj
pestro in dinamično. V vseh
društvih so poskrbeli, da se
člani lahko udejstvujejo v naj-
različnejših dejavnostih, kot
so pevski zbori, balinanje, šah
in ostale rekreacijske oblike.
S pomočjo zveze so v vseh
društvih močno razgibali iz-
letniško dejavnost, saj so
društva organizirala preko 35
izletov in piknikov. Aktivni so
tudi kolesarji, saj dvakrat te-
densko prevozijo več kot 50
km s pomočjo prizadevnega
športnega organizatorja in pri-
zadevnega vodje ing. Ivana
Mikeka in imajo v svojih vr-
stah več kot 50 kolesarjev iz
žalske občine.
Vsa društva so ob tem na-
menila veliko pozornost skrbi
za starejše, nepokretne in bol-
ne upokojence in to z družab-
nimi srečanji, obiski na domu
in skromnimi obdaritvami.
Zlasti je zveza poskrbela za
cenejše letovanje upokojencev
z dodatnim regresom, ki ga
daje iz za to pridobljenih fi-
nančnih sredstev.
Na področju invalidskega in
pokojninskega zavarovanja je
zveza veliko dosegla, čeprav
bo treba veliko stvari še uredir
ti.
Za lansko leto ugotavljajo,
da je bilo resnično prelomnica
v dosedanjem razvoju sistema
pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
Vse skupnosti so namreč
morale preiti na sprotno us-
klajevanje pokojnin z giba-
njem nominalnih osebnih do-
hodkov vseh zaposlenih de-
lavcev.
Na redni letni konferenci
skupščine zveze društev upo-
kojencev so se za delo v prete-
klem letu posebej zahvalili
predsedniku izvršnega odbo-
ra Ivanu Poteki za njegovo ne-
nehno prizadevanje za skrb za
upokojence, za organizacijo
različnih akcij in za razvijanje
dobrih medsebojnih odnosov.
Ob tem so bili seveda soglasni,
da morajo sprejete program-
ske usmeritve tudi letos uspe-
šno uresničiti v zadovoljstvo
vseh članov.
JOŽEGROBELNIK,
Žalec
Negovalne
bolnišnice
Domovi upokojencev so
prenatrpani, za sprejem v te
domove pa po podatkih čaka
okoli 20.000 starih in bolnih
ter pomoči potrebnih. To je
rezultat socialne in zdravstve-
ne politike zadnjih nekaj let,
ko smo si pred tem proble-
mom zapirali oči vseskozi in
še danes.
Danes so domovi upokojen-
cev postali zatočišče starih in
bolnih ljudi in postajajo vse
bolj negovalne bolnišnice, ki
jih pri nas še nimamo, ker se
pač za njih še nismo odločih.
Z njimi napredne države uspe-
šno rešujejo problem, poseb-
no starejših ljudi, ki morajo
imeti stalno zdravstveno oskr-
bo in 24-urno nego. Tem bol-
nišnicam lahko država vedno
pomaga na razne načine in
tudi nudi razne olajšave in so
zato bolj dostopne in dosti
cenejše od ostalih normalnih
bolnišnic in so v veliko pomoč
bolnim in socialno ogroženim
občanom. Dostikrat se zgodi,
da se zdravniki in drugo
zdravstveno osebje po upoko-
jitvi še zaposlijo v negovalnih
bolnišnicah za nižjo plačo. Po-
trebne bi bile tudi pri nas, ker
imamo določene socialne
probleme in bi vsaj delno raz-
bremenili domove upokojen-
cev, ki so danes preobreme-
njeni in ne služijo svojemu
pravemu namenu.
Danes živimo v obdobju
večje stiske in krize in imamo
veliko brezposelnih. Splošne
bolnišnice bolnike najnujnej-
še ozdravijo in jih nato pošilja-
jo na ležanje domov, ali pa v
dom upokojencev. Zato tudi
prihaja do večjega pritiska na
razne domove in zavode. Za-
radi prepolnih domov upoko-
jencev je nujno v Sloveniji
sprejeti vizijo in strategijo hi-
trejšega razvoja socialno
zdravstvenih zavodov in nego-
valnih bolnišnic, s čimer bi
reševali problem starejših lju-
di, ki potrebujejo stalno
zdravstveno pomoč in bolniš-
ko nego. pa so istočasno so-
cialni problem in ne zmorejo
velikih plačil za dom.
Ne zapirajmo oči in skušaj-
mo težave reševati bolj kvali-
tetno in kvalificirano. Mini-
strstvo za zdravstvo v Sloveni-
ji naj problem čimprej reši.
FRANC VALENČAK.
Kozje
POHVALE,
ZAHVALE
Jubilej ob
glasbi
Tako hitro je minilo vseh pet
prireditev, ki jih je Gimnazija
Velenje pripravila za trideset-
letni jubilej. Lahko bi celotno
delo strnil v eno samo priredi-
tev. akademijo. Toda dejav-
nost v tej trideset let stari gim-
naziji je tako pisana, da so se
brez pomislekov odločili za
praznovanje ves teden. Gle-
dalcev je bilo vedno več kot
dovolj.
Stavbo Gimnazije so preno-
vili in je danes lepotica. Naj
zapišem besedo, dve o glasbi.
Vse navedene prireditve so
bile polne vokalne in instru-
mentalne glasbe. Glasbena šo-
la Velenje je že dolgo tu desna
roka Gimnazije. Vsa ta leta je
bila med elementi umetnost-
ne vzgoje tu prav glasba. Kot
da čutijo, kako res je glasba
kraljica vseh umetnosti.
Zlato jedro vseh prireditev
je bilo tudi tokrat muziciranje.
Skoraj ne moremo verjeti, da
je od nastanka te šole v Vele-
nju minilo trideset okroglih in
da je bila prav žlahtna pesem
prva in najgloblja manifestaci-
ja tamkajšnjih učencev in
učenk.
Že prejšnja leta in tudi letos
je njen mešani pevski zbor
posegel po najvišjih odličjih
Evrope.
Tudi tokrat je bila krona pri-
reditev koncert z nasmejanimi
obrazi pevcev in nabito polna
dvorana.
Poskušal sem meriti vplive
take glasbene vzgoje v Velenju
in širše, vpliv pesmi in instru-
menta na osebnost mladih lju-
di, vpliv glasbe na celotno
družbeno okolje v Šaleški do-
lini. Prepričan sem, da prav
glasba premika nemirno us-
tvarjalnost mladih in jo ple-
meniti. Ne samo za ta trenu-
tek, za vedno. O tem govorijo
ljudje, ki so izšh iz velenjske
šole. S seboj nosijo kot drago-
ceno dediščino pesem in niko-
li je ne bodo pozabili.
Začetki glasbene poti niso
bili rožnati. Magister Marin in
profesorica Pirečnikova sta
znala premagovati vse ovire in
v tridesetih letih popeljati naj-
lepši voz umetnosti na raven,
ki jo občudujemo in čutimo v
sebi. Taka dediščina je drago-
cena.
Kraljici vsega lepega poma-
gajo na daljni poti mnogi, tudi
občina Velenje in njen pred-
sednik. mnogi sponzorji in
vsi, prepričani, da mlad človek
ni samo možganski trust, tem-
več tudi čuteče in ljubeče srce,
ki nadaljuje izpolnjene sanje o
naši slovenski samobitnosti, o
tem, da je in bo še dolgo po-
trebno dajati vsem ljudem le-
po in požlahtnjeno peto bese-
do.
Kot svilena tančica so pesmi
sladki glasi ovijali prireditve,
dopolnjevali besedo ustvarjal-
cev, plesalcev in gledališčni-
kov. Zdi se. da so bili vsi dnevi
ob jubileju velenjske gimnazi-
je ena sama pesem, ena sama
muzika. Muzika, ki ostaja tr-
den most med ljudmi, ostaja
plemenita vez vseh, ki še da-
nes živijo s čutečim srcem.
VINKO ŠMAJS,
Velenje
Izlet s
Popotnikom
V četrtek, 30. maja. smo se
izpred OŠ Hruševec v Šentjur-
ju veselo odpeljali na izlet po
Gorenjski.
Pot nas je vodila proti Ble-
du, Bohinju, Bohinjski Bistrici
in Radovljici. Čudovit dan
nam je pomagal, da smo bili
vsi dobre volje in polni priča-
kovanj.
Prisrčno se zahvaljujemo
vodnici turističnega podjetja
Popotnik iz Celja gospe Vilmi
Šmid in vozniku g. Toniju
Mastnaku, ker sta nas popelja-
la na tako čudovit končni iz-
let. Obogatila sta nas z zna-
njem in veliko mero potrpež-
ljivosti. Poskušala sta nam
približati in bolje spoznati to
našo malo domovino Sloveni-
jo, kar jima je zelo dobro us-
pelo. Upamo in želimo si, da
bi bila naša spremljevalca do
konca našega šolanja. Turistič-
ni agenciji Popotnik želimo še
naprej veliko uspehov in sreč-
no roko pri izbiri sodelavcev,
ki spremljajo otroke na izletu.
Učenci 5. b z razredničarko
Cvetko Leskovšek OŠ
Hruševec
Prijeten izlet
Stanovalci doma upokojen-
cev Šmarje pri Jelšah se še
nismo nehali pogovarjati o
prijetnem izletu, ki je bil 21.
maja, združen s piknikom in
sveto mašo, že so nam vodilni
v domu povedali, da bo 29.
maja spet izlet na malo daljši
relaciji - ogled Savinjskega ga-
ja, ob Braslovškem jezeru pa
kosilo z zabavo.
Ob 9. uri smo se iz doma
odpeljali z avtobusom in dom-
skim kombijem preko Šentjur-
ja in Celja do Mozirja.
Z nami so potovali tudi ne-
kateri domski delavci, saj so
tudi oni potrebni razvedrila in
sprostitve. To so bili prijazni
in dobri medicinski sestri Su-
zana in Jerica, medicinski teh-
nik gospod Ferdo, delovna te-
rapevtka gospa Franja, ki je
vse posnela ter hišnik, g. Ro-
man, ki je bil vzoren voznik
domskega kombija. Ogledali
smo si čudovit Savinjski gaj z
lepimi nasadi rož. Tu med ro-
žicami in ob žvrgoljenju ptic
nam je tudi izdatna malica
bolj teknila. Tudi zapeli smo.
Nato smo se odpeljali do
Braslovškega jezera, kjer smo
v romantičnem gostišču Jeze-
ro imeli dobro in izdatno kosi-
lo. Prišla sta tudi gospa direk-
torica in muzikant, že naš sta-
ri znanec gospod Pajek. Ob
kapljici ter ob pomoči dobrega
pevca - medicinskega tehnika
Ferda, smo vsi zapeli, tako da
je bilo obilo dobre volje. Toda
čas je neusmiljeno hitel, zato
smo se morali posloviti. Odpe-
Ijah smo se nazaj v Šmarje,
veseli in zadovoljni ter z lepi-
mi vtisi, ki nam bodo ostali v
nepozabnem spominu. Stano-
valci doma smo zelo hvaležni
vodilnim za tako čudovit izlet.
Ta dan so bile pozabljene vsa-
kodnevne težave in bolečine,
ki nas spremljajo. Tak izlet
nam osamljenim in bolnim ve-
liko pomeni.
Iskrena hvala upravi doma
Šmarje pri Jelšah, ki nam je
omogočila tako lep dan. Hvala
tudi zasebnemu vozniku avto-
busa, gospodu Romanu, za
varno in srečno vožnjo. Prav
tako hvala pridnemu domske-
mu osebju, ki nam je pomaga-
lo.
HILDA LOKOVŠEK,
DU Šmarje pri Jelšah
22
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Nova mrliška veža
Krajevna skupnost Andraž
nad Polzelo in Športno druš-
tvo pripravljata ob letošnjem
krajevnem prazniku in praz-
niku državnosti več kultur-
nih, športnih in zabavnih
prireditev.
Prva bo jutri, v petek 21.
junija, ko se bo ob 17. uri
pričel turnir v malem nogo-
metu za pokal Andraž 96 in se
nadaljeval še v soboto. Ta dan
bodo pripravili tudi tekmova-
nje v streljanju z zračno puš-
ko. V nedeljo 23. junija, bo
organiziran izlet družin s ko-
lesi. Na predvečer državnega
praznika, 24. junija, bodo ob
20. uri pri igrišču v Andražu
zakurili kres in pripravili pro-
slavo, nato pa se bo pričelo
tekmovanje med zaselki v ža-
ganju hloda, hitrostni vožnji s
samokolnico, vlečenju vrvi
itd. V torek, 25. junija, se bo-
sta ob 8. uri pričela odprti
turnir v šahu in orientacija,
prav tako za pokal Andraž 96.
Za 17. uro napovedujejo roko-
metno žensko tekmo, nato pa
bo turnir v malem nogometu
med ekipami zaselkov.
Najbolj slovesno bo v sobo-
to 29. junija, ko bo ob 17 uri
slavnostna seja sveta krajevne
skupnosti, nato bodo odprli
novo mrliško vežo, sledilo pa
bo tekmovanje v šaljivih igrah
med zaselki. Praznovanje bo-
do zaključili z zabavo z an-
samblom Jožeta Sredenška.
TONE TAVČAR
Kolesa old
timerji v Celju
Ob deveti obletnici Kovino-
tehninega prodajnega centra
Železninar v Celju so prejš-
nji teden pred trgovino za
zaključek pripravili že tradi-
cionalno srečanje kolesarjev
old timerjev, ki se jo je ude-
ležilo 12 lastnikov starih ko-
les iz Celja in okolice.
Ohranjenost in avtentičnost
koles so seveda tudi ocenjevali
in prvim petim podelili nagra-
de. Prvo mesto si je prislužil
Janez Senica iz Arje vasi (s
kolesom letnik 1925), drugi je
bil Milan Žagar iz Planine pri
Sevnici (kolo staro približno
150 let), tretji Slavko Dečman
iz Celja (1932), četrta Milka
Debeljak, prav tako iz Celja
(1938) in peti Miha Klanjšek
iz Primoža pri Šentjurju (kolo
letnik 1940).
Kar nekaj koles old timerjev
na prireditvi je bilo pred dav-
nimi leti kupljenih prav v nek-
danji Rakuševi trgovini, oziro-
ma današnjem Železninarju.
ŽB
Letos vel otrok
V	šmarskem vrtcu je vklju-
čenih v vrtec 197 otrok, na
majski razpis pa se jih je
prijavilo 219. Otroci imajo v
vrtcu 9 oddelkov (7 v Šmarju
ter 2 v Mestinju), nove prija-
ve pa pomenijo potrebo po
dodatnih prostorih. Sicer pa
je v šmarski občini v vrtec
vključenih komaj 26 odstot-
kov otrok, polovica manj kot
na državni ravni.
V	občini so se odločili, da
bodo vpis omogočili vsem
otrokom. Novo igralnico bodo
uredili v nadzidku osnovne
šole, nad sedanjo ravno streho
garderob (kjer rado zamaka),
tam pa je mogoče pridobiti
kar 120 kvadratnih metrov no-
vih površin. Menijo, da je to
najboljša rešitev, tudi zaradi
sicer nizke rodnosti v tem kra-
ju, saj bodo prostor lahko poz-
neje uporabili za potrebe 9-
letne osnovne šole. Projekt že
imajo, več težav pa bo s po-
trebnim denarjem, saj so pro-
račun.ska sredstva že razdelje-
na. Zato pripravljajo finančno
konstrukcijo, pri čemer raču-
najo na denar iz šolskih amor-
tizacijskih sredstev, po potrebi
pa bo občina najela še kredit.
Gre za naložbo v vrednosti 8
milijonov tolarjev.
Potreba po dodatnih prosto-
rih za igralnico pa je tudi v
Mestinju, kjer bodo za potre-
be male šole oziroma igralnice
uredili prostor v krajevnem
domu. Vse potrebne prostore
nameravajo urediti še pred je-
senjo.
BRANE JERANKO
Skrite zgodbe iz
Prepovedanega mesta
v poslovnih prostorih celjskega podjetja Fit-media so
danes dopoldne predstavili svojo knjižno novost, sloven-
ski prevod dela večih kitajskih avtorjev Skrite zgodbe iz
Prepovedanega mesta.
Slovenski prevod je delo Celjana, ambasadorja Slovenije v
Pekingu, Ivana Seničarja, knjigo pa je opremila Meta Veho-
var. Posebnost knjižne novosti je barvni dodatek. Sprehod
po Prepovedanem mestu, ki z najbolj značilnimi fotografski-
mi motivi bralcu predstavlja zanimive posebnosti Prepove-
danega mesta. Skrite zgodbe iz Prepovedanega mesta so
hkrati tudi dokumentiran sprehod skozi zgodovinsko obdob-
je cesarskih družin Ming in Qing.	Ig
Najboljši učenci v Šmarju
V šmarski občini so pred
dnevi pripravili sprejem za
najboljše učence, za odlič-
njake z vzornim vedenjem
ter tiste, ki so dosegli na raz-
ličnih tekmovanjih zavida-
nja vredne rezultate.
Na sprejemu je bilo 32 učen-
cev, večinoma iz šmarske os-
novne šole, med njimi pa tudi
2 iz glasbene šole ter učenka
iz 111. osnovne šole v Rogaški
Slatini, kjer imajo prilagojeni
program. Omenjeni učenci so
v tem šolskem letu dosegli dve
prvi mesti na državnem tek-
movanju iz vesele šole, drugo
mesto na državnem tekmova-
nju v teku na 1000 metrov, 3.
in 6. mesto na državnem tek-
movanju mladih harmonikar-
jev, 5. mesto na državnem tek-
movanju mladih tehnikov,
vidne uvrstitve na regijskih
tekmovanjih mladih tehnikov
in v šahu, pa tudi 3 zlata ter po
9 srebrnih in bronastih Vego-
vih priznanj, zlato ter srebrni
priznanji iz nemškega jezika
ter 3 srebrna priznanja iz an-
gleškega jezika, 4 Cankarjeva
priznanja ter še nekatere od-
lične uvrstitve na medobčin-
skih tekmovanjih.
Učence je sprejel šmarski
župan, Jože Čakš, prisoten pa
je bil tudi predsednik občin-
skega sveta, Stanko Javornik.
Za odlične rezultate so učence
nagradili s knjižnim darilom.
B. J.
Rekreacijski center v Orli vasi
Znano je, da so kopališke zmogljivosti v
Savinjski dolini preskromne, pa še te iz
različnih razlogov ne delajo. Prav zaradi tega
domačini z veseljem pričakujejo začetek pri-
hodnjega meseca, ko bodo v Orli vasi odprli
Rekreacijski center Cizej.
V Orli vasi so si Cizejevi, potem, ko so zaradi
avto ceste izgubili precej zemljišč, omislili
kopališče. Sedaj gredo dela h koncu. Kot nam
je povedal lastnik Janko Cizej, imajo 300
kvadratnih metrov kopalnih površin, ki zaje-
majo bazen za odrasle - plavalce in neplavalce,
ter otroški, ki bo od večjega zaradi varnosti
ločen z ograjo. Dokončujejo tudi kopališki
objekt, kjer bodo nad strojnico garderobe,
slačilnice, sanitarije, tuši. Gostinski objekt bo v
neposredni bližini, tako, da bo ponudba popol-
na. Ob bazenih bo tudi igrišče.
Hvalevredno je tudi to, da bo v bazenu več
vrst masaže in, da bodo vanj vodile terapevtske
stopnice, tako, da tudi invalidi ne bodo imele
težav
Da so lahko Cizej evi v tako kratkem času
izpeljah zamisel, so pripomogli organi občine
Žalec in dobro izdelan projekt.
TONE TAVČAR
Drugi Gališki
dnevi
že lani so po uspeli prvi
prireditvi Gališki dnevi skle-
nili, da bo prireditev tradi-
cionalna. Letos so k sodelo-
vanju pritegnili poleg Kul-
turnega društva, ki je orga-
nizator, še planince, obe ga-
silski društvi, lovce, upoko-
jence in borce.
Program je bogat, začel pa
se bo v soboto, 22. junija, s
kresno nočjo na Šentjungerti,
naslednji dan bo v OŠ Galicija
likovna delavnica, na igrišču
pa košarka v trojkah, V pone-
deljek 24. junija bo koncert
treh zborov v dvorani Doma
krajanov Galicija, 25. junija bo
ob 8. uri nogometni turnir na
igrišču v Pirešici, ob 17 uri pa
vlečenje vrvi pri Bistroju Ja-
nez v Zavrhu. Nadaljevali bo-
do 28. junija ob 20.30 uri z
žurom z Vilijem Resnikom na
igrišču v Veliki Pirešici, 29.
junija ob 16. uri bo pionirsko
gasilsko tekmovanje z brenta-
čami v Pirešici in ob ,18. uri v
Hramšah strelsko tekmovanje
z zračno puško. Zaključek bo-
do v nedeljo, 30. junija, z otvo-
ritvijo razstave kulinarike, et-
noloških primerkov, ročnih
del in izdelkov likovne delav-
nice v dvorani doma krajanov
Galicija ob 8. uri, ob 15. uri
bodo tekmovali v metanju pi-
kada in skakanju v vrečah, ob
17 uri pa bodo podelili nagra-
de in Gališke dneve zaključili
z veselim delom, kjer bo igral
ansambel Hmeljarski instru-
mentalni kvintet.
TONE TAVČAR
Srečanje pihalnih orkestrov
v nedeljo popoldne bo v Preboldu, v Gaju pri bazenu, 10.
srečanje pihalnih orkestrov s celjskega območja.
Godbeniki desetih pihalnih orkestrov se bodo pred gasilskim
domom Prebold-Dolenja vas zbrali ob 15. uri, zatem bo povorka
krenila proti Gaju, kjer se bo ob 16. uri začela osrednja
prireditev. Obiskovalcem se bodo predstavili pihalni orkestri iz
Prebolda, Ljubečne, Zabukovice, Slovenskih Konjic, Šentjurja,
Štor, Ema Celje, Mozirja, Liboj in Laškega. Prireditev organizira-
ta Območno združenje pihalnih orkestrov Celje ter Zveza
kulturnih organizacij Žalec.	IB
Hura, počitnice!
v petek, 21. junija, bo na Mestnem trgu v Slovenskih
Konjicah največja zabavnodružabna prireditev na prostem,
ki jo pripravlja uredništvo Novic. Nastopih bodo Zoran
Predin z Lačnimi Franci, ansambel Ptujskih 5, Irena Vrčkov-
nih, zreški ansambel Dust, mladi pevki Jasmina in Sanja,
Alex Bass in skupina Gepard.	B.Z.
Srečanje v Mariji Reki
v Planinskem domu v Mariji Reki se bodo to nedeljo srečali
nekdanji učenci in učitelji, ki so obiskovali oziroma službovali v
šoli v Mariji Reki. Srečanje se bo pričelo ob 14. uri.	IB
NAŠI KRAJI IN UUDJE
23
Odprta vrata slivniške šole
v soboto, 16. junija je Os-
novna šola Slivnica na široko
odprla vrata. Učenci so pred-
stavili in s tem zaključili ce-
loletni projekt Iz življenja
našega kmeta.
Obiskovalci so lahko prisos-
tvovali govornemu, pevskemu
in plesnemu nastopu učencev,
ki so vsak na svoj način prika-
zovali celoletno življenje
kmečkega človeka v bližnji
preteklosti, njegovo težko de-
lo, a tudi zabavo. Učenci so
celo zaigrali skeč v slivniškem
narečju. '
Po enoinpolurnem progra-
mu je sledil ogled razstavnih
prostorov. Ob starem kotlu za
kuhanje žganja so postregli z
domačim žganjem z okoliških
kmetij. Ob tem starem zdravi-
lu so bila razstavljena zdravil-
na zelišča in recepti za pripra-
vo le-teh. Vsaka prava kmečka
hiša pa je imela za zdravilo in
hrano tudi med, zato je bil
tudi ta bogato predstav-
ljen.Vse o čebelarstvu so učen-
ci zvedeli pri znanem slivniš-
kem čebelarju Frecetu.
Ob kmečkem kozolcu s
slamnato streho so učenci
praktično prikazovali nekate-
ra kmedka opravila, kot so ža-
ganje drv na stolici, klepanje
orodja, pletenje košev in košar
in izdelovanje brezovih metel.
Iz največjega hodnika pa je
obiskovalce že vabil vonj sta-
rih kmečkih jedi: prosena ka-
ša na mleku, koruzna župa s
suhim sadjem, bela župa,
prežganka, zelje in repa z oc-
virki, krvni pečenjak, krvavi-
ce, mlinci, razne »pršjače« in
»zavihjače« in tudi praznične
dobrote. Vse te jedi je pripravil
aktiv kmečkih žena. Ob teh
jedeh pa je bilo ogromno do-
brot, ki jih uživamo danes in
so jih prispevali starši učencev
in sponzorji. Ob domači kap-
ljici in zvoku Žurejeve in Lok-
narjeve harmonike se je v si-
cer drugače resnem prostoru
razvilo prijetno vzdušje s pre-
prostim klepetom med znanci
in neznanci različnih genera-
cij. Bilo je res prijetno.
Za pripravo in izvedbo take-
ga projekta je treba gotovo ve-
liko truda. Učenci so prikazali
veliko utrinkov iz kmečkega
življenja, seveda so jih pri tem
vodili učitelji od prvega do
osmega razreda, vse niti pa je
imela v rokah Nadja Bevc.
N. G.
Pol Stoletja pesmi
V dvorani zdraviliškega doma na Dobrni je bil v petek, 14.
junija, slavnostni koncert Moškega pevskega zbora Dobr-
na, Ki slavi 50-letnico delovanja.
Zbor je bil ustanovljen septembra 1946 na pobudo prvega
dirigenta Jožeta Rožnika in je deloval kot moški in tudi kot
mešani zbor. Oba zbora je Jože Božnik vodil vse do leta 1965,
za tem se je za krajši čas zvrstilo še nekaj pevovodij, leta 1967
pa je oba zbora prevzel celjski glasbeni pedagog"tmil Lenar-
čič, ki je zboru zvest še danes. V zboru prepeva 24 pevcev,
med njimi pa je od vsega začetka tudi Rudolf Lešnik.
Na slavnostnem koncertu je zbor zapel osemnajst pesmi:
slovenske narodne in umetne ter pesmi drugih narodov, od
renesanse pa do danes. Zveza kulturnih organizacij Celje je
nekaterim pevcem za njihovo dolgoletno prepevanje podelila
Gallusova priznanja Slovenske pevske zveze, povrhu pa je
Zveza kulturnih organizacij Celje zboru ob njegovi 50-letnici
podelila zlato plaketo, enako plaketo je prejel tudi najstarejši
član zbora Rudolf Lešnik. Zbor pa se je s posebnimi plaketami
zahvalil nekaterim svojim članom in drugim za prispevek k
razvoju in rasti zbora.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Izbran par za Pivo in cvetje
v Laškern letos niso imeli težav pri izboru para, ki se bo na
tradicionalni prireditvi Pivo in cvetje poročil po stari šegi. Na
razpis Odbora za ohranjanje in obujanje starih ljudskih šeg in
delovnih opravil se je namreč prijavil le en par, ki je k sreči
ustrezal vsem razpisnim pogojem. Na ohceti po stari šegi, ki bo
14. julija na graščinskem dvorišču v Laškem, bo župan Peter
Hrastelj poročil Karmen Vodišek iz Kanjuc pri Šentjurju in
Antona Pelka iz Šentruperta.	JI
Kresna no< na Gori
v soboto, 22. junija, bo na Gori tradicionalna prireditev
Kresna noč.
Prastare običaje in obrede kresne noči že nekaj let obujajo
člani žalskega planinskega društva in Planinske sekcije Galicija.
Kresna noč na Gori se bo v soboto pričela ob 20.30 pred
planinskim domom na Šentjungerti. V programu, ki ga je
pripravila Breda Šip, bodo sodelovah plesalci folklorne skupine
iz Šempetra, moški pevski zbor s Ponikve, citrar Franci Roban
ter domačini.	IB
Na krilih plesa - otroci otrokom
Plesni forum Celje, ki letos
praznuje 20-letnico delova-
nja, pripravlja jutri, v petek,
21. junija, ob 18. uri na dvo-
rišču Prothasyjevega dvorca
prireditev Na krilih plesa -
otroci otrokom. Celoten iz-
kupiček prireditve bodo na-
menili otroškemu oddelku
Splošne bolnišnice Celje za
nakup ultrazvočnega apara-
ta.
V uvodnem delu se bodo s
prikazom dela letošnjega ple-
snega ustvarjanja predstavili
plesalci vseh skupin Plesnega
foruma Celje. Pod mentor-
skim vodstvom Goge Stefano-
vič-Erjavec bodo najprej na-
stopili najmlajši iz plesnega •
vrtca Či či do, zatem pa plesal-
ke in plesalci skupin Metuljč-
ki, Packa A in B ter mladinske
skupine Forum.
V nadaljevanju prireditve se
bodo z uprizoritvijo plesne
pravljice Jane Stržinar Kaplji-
ca predstavile plesalke skupin
Packa A in B, s to plesno prav-
ljico pa mlade plesalke živijo
od konca lanske sezone, ko so
jo prvič uprizorile. Koreogra-
fija Kapljice je delo Goge Ste-
fanovič-Erjavec, ki je z malce
starejšimi plesalkami skupine
Packa A na oder postavila tudi
plesno uspešnico Škrat Sanja-
vec, s katerim bo Plesni forum
Celje že v soboto, 22. junija,
gostoval na Poletnih priredi-
tvah Lent 96 v Mariboru.
Šentjanževo
kresovanje
Na grajskem vrtu v Marija
Gradcu bodo v soboto, 22.
junija, pripravili Šentjanževo
kresovanje. Prireditev, ki bo
tudi tokrat po scenariju Jure-
ta Krašovca, se bo pričela ob
20. uri. Šege ob kresu bodo
predstavili člani kulturnega
društva Anton Tanc, v pro-
gramu pa bodo sodelovali tu-
di ljudski pevci iz Curnovca.
... , jj
Razdelili 330 rož
Nedeljska akcija znova oživljenega Turističnega društva na
Frankolovem, ko so krajanom brezplačno razdeljevali lonč-
nice je uspela nad pričakovanji.
Razdelili so 330 lončnic v 165 gospodinjstev. Mnogi so
lončnice na stojnici tudi še dokupili in lahko trdimo, da bo
Frankolovo letos lepše kot kdajkoli prej. Frankolovčani pa niso
kupovali le rož, ampak tudi druge pripomočke, ki jim bodo
pomagali, da bodo dobljene rože tudi dolgo lepe. Predsednik
krajevne skupnosti Frankolovo Tone Gregorc je ob tej' akciji
izrazil tudi svoje zadovoljstvo. Meni, da bo na tak način ta kraj
postal še lepši in prijaznejši do vseh, ki tam živijo in v kraj
prihajajo.	M.B.
Zadnjic Smeško med črkami
Plesni teater Igen Studia za ples Celje zaključuje svojo 16.
plesno sezono jutri, v petek, 21. junija, ob 18. uri v KUD Zarja
Trnovlje.
Zadnjič, 150. zapored bodo uprizorili uspešnico zadnjih
sezon, plesno gledališko predstavo Smeško med črkami ali
plesna abeceda. Smeška, ki se sprehaja med črkami, je v 150.
ponovitvah odplesala Aleksandra Vučkovič, predstavo, ki si jo
je ogledalo okoli 50 tisoč gledalcev, pa sta posneli tudi TV
Slovenija in T V Poljska.
IS
PLANINSKI KOTIČEK
Veselo popoldne
Planinsko društvo Rimske Toplice vabi to soboto, 22. junija s
pričetkom ob 14. uri, na 910 m visok Kopitnik. Pod tamkajšnjim
kozolcem bodo pripravili ples.
Na Monte Coglians, Mojstrovko in
Jalovec
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 6. julija na Monte
Coglians. Odhod bo v soboto, 6. julija ob 4. uri, s posebnim
avtobusom s parkirišča na Glaziji. 13. in 14. julija pa se bodo
* odpravili na Mojstrovko in Jalovec. Odhod bo v soboto, 13. julija
ob 5. uri, s parkirišča na Glaziji. Za nadaljnje informacije in
prijave pokličite 31-711, int. 355 aH 452-927.
M. MAROT
REČENO (NE) STORJENO
Sem Celjan!
Uvodna sintagma Sem Ce-
ljan, bi se lahko pričela tudi s
prislovom zakaj. Potem bi bilo
na zastavljeno vprašanje pač
potrebno zadovoljivo odgovori-
ti. Je pa seveda tudi res, da »to
kar sem« ni enako »to da
sem«. Dokazati, da smo Celja-
ni (če bi to že ravno bilo potreb-
no) pa je popolnoma lahka
naloga, morda celo lažja kot
dokazati »to, da sploh smo«.
Verjetno je prva beseda malč-
ka - Celjana, takoj za mama in
ata. beseda Cjele. Kdor pravil-
no, po cjelsko, izreče ime ome-
njenega mesta pa je zagotovo
pravi Celjan. Ponosni in pravi
Celjan seveda vestno in po cjel-
sko izgovarja tudi vse ostale
krajevno obarvane besede, kot
je na primer kakšna beseda na
v - voso, ali pa na I - loj;
omenjeni besedi še posebej, če
se znajde recimo na športni
prireditvi. Teh (športnih prire-
ditev namreč) je bilo včasih
verjetno več kot sedaj (tudi bolj
kvalitetnih), vendar se kaj pri-
mernega še vedno najde. Na-
daljnji dokaz za to, da ste pra-
vi Celjan je, da se vsaj enkrat
tedensko odpravite na pohod
na celjski Stari grad ali pa na
Griček (za nekatere tudi Petri-
ček). To danes ne drži več.
Verjetno pa bi bilo morda pred
kakšnimi tridesetimi leti. Da-
nes Celjan nima kaj početi ne
na Starem gradu ne na Gričku.
Toda ostanimo v Celju. Vsako
soboto gre pravi Celjan na trž-
nico po solato, ostalo zelenjavo
in podobno. Takoj potem se
sprehodi po dveh ali treh oblju-
denejših ulicah, in če sreča
kakšnega prijatelja, skupaj za-
vijeta v enega od gostinskih
lokalov, na kavo in klepet. Iz-
gleda, da bo tudi ta ritual
kmalu zamenjal obisk Inters-
para. Tam prodajajo lepo vse
na enem mestu, pa še dežuje
lahko, saj je novodobni meš-
čan na varnem, pod streho.
Namesto, da bi užival utrip
vrveža v starem jedru mesta pa
si lahko oglejuje nove cene ne-
štetih proizvodov zloženih na
policah. Ne bodimo starokopit-
ni, to je pač del modernega
sveta. In to je Celjan pač zelo
rad, četudi je že za bližnjo
Ljubljano čisto navaden pro-
vincialnež in malomeščan. Za-
to se pravi Celjan rad pohvali,
da je skoraj vsak mesec vsaj
enkrat v Ljubljani, če že nima
tam tudi kakšnega sorodnika.
Ob vsem omenjenem se v
mestu ob Savinji najde tudi
kotiček in trenutek za kulturo
ali pa za ples in zabavo. Toda
skoraj ne poznam Celjana, ki
ne bi tarnal, kako da je mesto
dolgočasno in da se v njem nič
ne dogaja. V resnici se v mestu
dogaja ravno toliko kolikor
znamo za to poskrbeti sami.
Konec koncev imamo v Celju
celo svoj časnik, ki ga pravkar
držite v roki. Resda ni New
Vork Times, toda lepo vas pro-
sim, ali ste vi zaposleni na
kakšni od univerz v Ameriki
ali pa se morda ukvarjate s
kibernetiko v silicijevi dolini?
Kdor svojega ne mara, mu za-
gotovo tudi tuje ne more biti
pri srcu. Morda bi bilo zato
dobro najprej bolje spoznati
samega sebe, potem pa si beli-
ti glavo z ostalim svetom.
Trditev, nič nisem, če nisem
Celjan, bi bila seveda hudo
pretirana, je pa res, da je veli-
ko bolje biti Celjan kot pa nič.
ZORAN PEVEC
Živa izložba v Velenju
v Velenju, v Erini trgovini Velma, so v soboto pripravili
modno revijo v izložbi, kar je pri nas posebnost. Ljudje so si z
zanimanjem ogledali poletne modele kopalk podjetja Lisca, pa
tudi lepa dekleta so vzbudila precej pozornosti.
G. K.
24
ZA AVTOMOBILISTE
Laguna brealc
karavan leta
čeprav je čas izbiranja
različnih naj avtomobilov
že minil, so pri britanski
reviji VVhat car izbrali naj-
boljši karavan leta. Ta na-
slov so podelili renaultu la-
guni break, vozilu, ki je
dobro znano tudi pri nas.
Laguna break je zmagala
pred citroenom xantio break
in fordom mondeom vvagon.
Tudi s tem naslovom, ki na
evropskih prostorih vsaj za
sedaj nima posebne teže, se
Renaultu kar dobro piše.
Novi megan je doživel na
trgih izjemno dober spre-
jem, kar velja, kot smo že
pisali, tudi za Slovenijo. Po
zadnjih podatkih je namreč
novomeški Revoz prodal kar
2200 meganov. Najpopular-
nejša izvedenka pri sloven-
skih kupcih je kombilimuzi-
na v varianti z 1,6-litrskim
bencinskim motorjem in z
opremama RN in RT. Po pr-
vih predvidevanjih naj bi le-
tos v Sloveniji prodali 3500
meganov, vendar vse kaže,
da bo številka precej višja.
Hkrati se Revoz pripravlja
na začetek prodaje obnovlje-
nega clia, pri čemer bodo
najbolj zanimive nekatere
karoserij ske dodelave oziro-
ma spremembe. Kot je zna-
no, se renault 5 poslavlja, s
tem pa bodo v novomeški
tovarni izdelovali le še clio,
medtem, ko bo treba na zače-
tek sestavljanja še kakšnega
drugega renaulta v Novem
mestu nekoliko počakati.
Prihodnje leto mercedes
razreda A
že na frankfurtskem avto-
mobilskem salonu je nemški
Mercedes Benz prikazal štu-
dijo vozila, ki ga je imenoval
razred A, kar naj bi pomeni-
lo, da bo šlo za najmanjši
avtomobil te tovarne. Sedaj
je jasno, da se bo novi avto-
mobil na trgu pojavil prihod-
nje leto.
Pri tem vozilu (na sliki) gre
za dovolj samosvojo konstruk-
cijo tako navzven kot tudi
navznoter. Bistvo je v dveh
nivojih oziroma v sendvič
konstrukciji, kajti motor so
namestili v prednji del in med
dvojno dno. Takšna rešitev
prinaša po trditvah Mercedes
Benza veliko prednosti in to še
posebej tedaj, ko gre za var-
nost. Pred nedavnim opravlje-
na računalniška simulacija tr-
čenja s hitrostjo 56 km/h je
pokazala, da je ta avtomobil
zelo varen, kajti ob udarcu sila
potisne agregat pod dno vozi-
la, ne pa v potniški prostor.
Vozilo, ki bo namenjeno pred-
vsem mestni vožnji, bo serij-
sko opremljeno z dvema zrač-
nima varnostnima blazinama,
zategovalniki varnostnih pa-
sov, za doplačilo pa bodo po-
nudili še stranski zračni var-
nostni blazini.
Motorji bodo štirje (trije
bencinski in sicer z gibnimi
prostorninami 1,4 pa 1,6 in
1,9-htra ter turbodizelski mo-
tor z gibno prostornino 1,7-
litra in turbinskim polnilni-
kom), bo pa mercedes razreda
A, kar je nedvomno še bolj
pomembno, prvi avtomobil te
stuttgartske avtomobilske to-
varne s pogonom na prednji
kolesni par.
Fiat - dobiček tudi letos?
Tovarne objavljajo podatke
o lanskem poslovanju. Tako
je imel Fiat lani dobička za
1,38 milijarde dolarjev, kar
je zelo dober dosežek, še po-
sebej, če ga primerjamo z
rezultati iz leta 1994.
Po napovedih vodstva bodo
lastnikom Fiatovih delnic iz-
plačali po 100 lir dividende za
vsako delnico. Če so torej ti
rezultati več kot zadovoljivi,
pa je letos nekoliko drugače. V
letošnjih treh mesecih je imel
Fiat za 464 milijard dobička
pred obdavčitvijo, kar pa je
manj kot lani v tem času, ko je
bilo dobička za 608 milijard
lir.
Zanimivo je, da je dobiček
manjši, čeprav je bila prodaja
v tem času za 7,7 odstotka
večja, poleg tega pa se je Fia-
tov tržni delež na evropskih
trgih povečal z lanskih (v tem
času) 12,4 na letošnjih 12,6
odstotka. No, zelo hudo men-
da ni, kajti analitiki menijo, da
bo imel Fiat - če bo šlo vse
tako, kot računajo - letos do-
bička za 2,25 bilijona lir. Fiat
bravo/brava gre namreč še na-
prej izjemno dobro v promet,
prav tako punto (in to tudi v
Nemčiji, kjer je najuspešnejše
tuje vozilo). Po drugi strani si
italijanski avtomobilski kon-
cem veliko obeta od južnoa-
meriških trgov, in to predvsem
od brazilskega. Prav za ta trg
so pred nedavnim predstavili
palio.
Doslej je imela tovarna s
tem vozilom zgolj stroške,
prodaja, ki naj bi stekla prav te
dni, pa naj bi bilanco seveda
kmalu popravila. Po drugi
strani Fiat načrtuje skorajšnjo
predstavitev nove tempre, av-
tomobila, ki vse doslej ni bil
izjemno uspešen.
BORZA CEN
Na sejemu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj
580 avtomobilov. Prodanih je bilo 14 vozil, organizatorji pa so
izdali tudi 80 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev
na sejmu je bilo 1800.
Dobra prodaja na Japonskem
Vse kaže, da se je Japonska vendarle izkopala iz največjih
težav tedaj, ko so v mislih avtomobili.
Maja je bila prodaja novih vozil večja za 5,2 odstotka, saj je
bilo prodanih skupaj 235 tisoč avtomobilov (kar je za 3,8
odstotka več kot maja lani) in 116 tisoč gospodarskih vozil (kar
je 8,1-odstotno povečanje). Zanimivo je, da je bila v maju med
vsemi japonskimi avtomobilskimi hišami najuspešnejša Hon-
da, ki je prodajo povečala kar za 68,2 odstotka, medtem ko je
Suzuki v svoje trgovine privabil za 35,9 odstotka več kupcev kot
maja lani. Še bolj zanimivo je, da je šel v tem mesecu Toyoti,
največji japonski avtomobilski tovarni in tretji na svetu, posel
relativno skromno od rok, kajti kupcev toyot je bilo več le za 0,3
odstotka, medtem ko je Nissan nazadoval za 2,1 odstotka,
Mazda za 9,6 odstotka in Mitsubishi za 9,1 odstotka. Na sliki:
honda accord.
ZA AVTOMOBILISTE
25
Vse mazde z zračnimi
blazinami
čeprav je bolj ali manj
znano, da sta mazda 121 in
ford fiesta dvojčici, saj gre
praktično za povsem enaka
avtomobila, pa drži, da je
Fordova fiesta slovenskim
kupcem na voljo že nekaj
mesecev, medtem ko se bo
nova mazda 121 na trg pri-
peljala šele septembra ali
morda še kakšen mesec ka-
sneje.
Ob tem gredo mazde na slo-
venskem trgu dokaj dobro v
promet, letos pa naj bi prodali
kakšnih 520 avtomobilov. Slo-
venskim kupcem je med vse-
mi mazdami najbolj po volji
323 F (na sliki) z 1,5-litrskim
bencinskim motorjem, ki je
serijsko opremljena z dvema
zračnima varnostnima blazi-
nama, elektrificiranimi stekli,
servo volanom ipd. Odslej bo
MMS, uradni predstavnik
Mazde pri nas, tako rekoč vse
mazde naročal samo z dvema
zračnima varnostnima blazi-
nama (izjema bo le 323 C 1,3
PRO). S takšnim seznamom
serijsko vgrajene opreme si
lahko obetajo še večje povpra-
ševanje, čeprav je res, da je
največje povpraševanje po no-
vih avtomobilih. Teh pa (kot v
primeru 121) ni.
Uradna predstavitev novih kombi limuzin
razredov C in E Mercedes-Benz
Napovedana in deloma uresničena modelska ofenziva stutgartskega Mercedes Benza se kaže
tudi na slovenskem trgu, kjer je stekla prodaja dveh izvedenk T oziroma karavanskih različic
avtomobilov razreda C in E.
V razredu C je ta izvedenka na voljo prvič, medtem ko v večjem razredu E s tem avtomobilom
samo nadaljujejo tradicijo, kajti prvi karavan so postavili na cesto pred skoraj dvajsetimi leti. Obe
izvedenki CT in ET pa sta na voljo kupcem tudi že na slovenskem trgu pri uradnem predstavniku
Mercedes Benza in pooblaščenih predstavništvih AC INTERCAR.	EP
MOTOCIKLIZEM
Nolanove novosti
Slovenski uvoznik Compaco je predstavil letošnji program
(5elad Nolan, vključno z novima modeloma N 60 in N 91.
Prva je integralna čelada spodnjega cenovnega razreda iz
Polikarbonata, namenjena nezahtevnim motoristom, po drugi
Pa bodo segali bolj zahtevni kupci, saj so za izdelavo te Jet
čelade uporabljeni vrhunski materiali (kompoziti, metalizirana
^l^oljka, antibakterijska notranja obloga, mikro nastavljiv sistem
Zapiranja, usnjen zapenjalni pas, JSW sistem prezračevanja,
■Mehansko odporen vizir).
Nolanove čelade letnika '96 že ustrezajo novim varnostnim
standardom ECE 22/04, ki bodo začeli veljati septembra.
Volvo:
pesimizem in
optimizem
švedski Volvo je v letoš-
njem prvem četrtletju us-
tvaril za 1,92 milijarde
švedskih kron oziroma za
282 milijonov dolarjev do-
bička pred obdavčitvijo.
To je za skoraj 50 odstot-
kov manj kot lani v tem času,
kar seveda ni posebej razve-
seljivo.
Letos je vsa industrijska
skupina Volvo ustvarila za
39 milijard kron prometa,
kar paje za nekako 10 odstot-
kov slabši rezultat kot v ena-
kem obdobju lani. i^o mne-
nju avtomobilskega dela to-
varne gre ta rezultat pripisati
predvsem slabši prodaji seri-
je 400, ki se počasi pelje v
pokoj, hkrati pa so šli slabo v
promet tovornjaki v Severni
in JužniAmeriki. Samo avto-
mobilski del Volvaje imel v
tem obdobju 191 milijonov
kron izgube, kar potrjuje na-
povedi, da se bo švedska av-
tomobilska tovarna zaradi
visokih razvojnih stroškov in
relativno skromne izdelave
čedalje pogosteje srečevala s
težavami.
Po drugi strani pa nekaj
več optimizma zbuja dejs-
tvo, da so pri izdelavi in pro-
daji tovornjakov vendarle
ustvarili za 731 milijonov
kron dobička, vendar Je to
manj kot v lanskih treh mese-
cih. Volvo seveda upa, da bo-
do poslovne številke v pri-
hodnjih mesecih drugačne,
kajti na evropskih trgih bo
(ali Je že) stekla prodaja no-
vega volva 840 oziroma
V40.
Svet Osrednje knjižnice Celje
razpisuje prosta dela in naloge (gre za dopolnilno delovno
obveznost)
pomočnika direktorja
Osrednje knjižnice Celje
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-visoka izobrazba in strokovni izpit iz bibliotekarske stroke
-tri leta delovnih izkušenj na področju bibliotekarstva oziro-
ma sorodnem področju
Kandidati morajo predložiti koncept razvoja knjižnice glede
na informacijsko tehnologijo.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev spreje-
ma uprava Osrednje knjižnice Celje, Muzejski trg 1 a,
Celje, 10 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v treh dneh po seji sveta
OKC.
Osnovna šola Hudinja
Celje, Mariborska 125
objavlja prosto delovno mesto
računovodje
Pogoji:
-V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
-5 let delovnih izkušenj
-poznavanje dela z računalnikom - DOS, VVindovvs
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z
dvomesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom doseda-
njih izkušenj ter ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev
pričakujemo v 10. dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku.
RD d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ
JAVNE PRODAJE:
Union 8000 SIT, Pivovama Laško 1500 SIT, Droga 10500 SIT, Lek 7200
SIT, Krka 4500 SIT, Kovinotehna 300 SIT, Sava 2600 SIT, Mitol 900 SIT,
Radenska 800 SIT, Mercator, Etol...
ODKUPNO MESTO: Celje: Komercialna banka Triglav, tel.063-26-434,
Celjska zastavljalnica, tei.063-481-821,481-822: Žalec: Komercialna ban-
ka Triglav, tel.: 063-712-198; Laško: Komercialna banka Triglav, tel: 063-
730-208: Slov.Konjice: Komercialna banka Triglav, tel.: 063-753-834.
26
FEUTON < ROMAN
To velja zlasti za vedno bolj
priljubljene pohode v odmak-
njene gorske samote. Pohod-
niki porabijo mnogo več kuri-
va kot domačini, še več lesa pa
gre za izboljšanje poti, da bi
bila njihova potovanja lažja.
Strokovnjaki opozarjajo, da
utegne Nepal, kjer se turizem
razvija najbolj vrtoglavo, osta-
ti popolnoma brez gozdov že
v enem desetletju.
Oblasti so se v poznih 80.
letih nenehno spodbujane od
posameznih tujih »Don Kiho-
tov«, ki jim je svet gora drugi
dom, zavedle tega velikega
problema. In prav v svetišču
Annapuren skuša oblast obr-
niti tok stvari. Rodil se je pro-
jekt »ACAP« - Annapurna con-
servation area project. Vlada
vrača del denarja, ki ga dobi s
pristojbino, nazaj v občutljiva
območja. Prebivalce vzgaja in
jih uči, kako z najmanšo ško-
do za okolje zadovoljiti zah-
tevnega turista. Les kot glavni
energent nadomešča z malimi
vodnimi in veternimi električ-
nimi centralami. Poskuša od-
straniti tone in tone smeti, ki
so jih skozi desetletja prinesle
gorniške odprave. Novopeče-
ne nepalske gostince uči kako
nahraniti in napojiti gosta
brez škode za njegovo zdrav-
je.
»Od kod sta?« se je zapičila v
naju Črnolasa deklina, ki sta ji
veter in sonce že začela strojiti
lep obraz. »Slovenija,« se je
glasil odgovor. »Švicarja, Šve-
da?« je ženska vrtala naprej.
»Slovenija, blizu Italije,« je bil
bolj določen Vlado. »O Italja-
ne poznam. Znata italjansko?«
»Ke bela sinjora,« je zdrsnilo
preko mojih ustnic, ko sem zrl
v globoke žametne oči. »Kaj to
pomeni?« »Ti si lepa gospa.«
»Pih.« je jezno prhnila mačka.
Njene jezne klice pa je pregla-
sil krohot moža, ki je v nepo-
sredni bližini cepil trske.
Z ozkega platoja ob gostišču
na vrhu grebena sva se dobre
volje zopet pognala v dolino.
Prvi trije dnevi trekinga so mi-
nevali v nenehnem vzpenja-
nju in spuščanju iz ene rečne
doline v drugo, 1000 metrov
gor, 1000 metrov dol. Zadnja
zapreka pred dohno reke Kali
Gandaki je bil 2900 metrov
visoki prelaz Ghorepani. Ob-
delano pokrajino je proti vrhu
zamenjal gozd rododendrona,
ki se je bohotil v lepoti rdečih
cvetov. Napori strme poti so
bili na prelazu poplačani s po-
gledom na vrhove Annapuren
in Dhaulagiria, ki so se kopali
v zarji večernega sonca. Pole-
žana rumena trava pa je priča-
la, da je na prelazu pred krat-
kim ležal sneg.
Kali Gandaki je najgloblja
dolina na svetu. Reka se rodi
kot majhen potoček v za tujce
prepovedanem področju Mu-
stang v neposredni bližini Ti-
beta. Nato se prebija proti ju-
gu v Indijo mimo mogočnih
skalnih masivov Dhaulagirija
in Annapurne. Med dnom do-
line in vrhovoma gora se sešte-
va 6600 metrov. Dolina je bila
in je, zaradi svoje lege, glavna
trgovska žila med Tibetom,
Nepalom in Indijo. Številne
karavane mul in ponijev tovo-
rijo proti Tibetu sladkor, ben-
cin, riž, v nasprotno smer po-
tujejo pogače soli in tovori ječ-
mena. Reka Kali Gandaki je
tudi za naju pomenila promet-
nico, po kateri sva se polago-
ma dvigovala proti cilju. Na-
njo sva se priključila v idilični
vasici Tatopani z nadmorsko
višino 1189 metrov.
Bosonoga kraljična, ki je
gnala vola na pašo, nama je
izpod črnih gostih las podarila
nasmešek. Na polju, obdanem
s kamnitim zidom, je kmet z
lesenim ralom rahljal zemljo,
verjetno na isti način kot pred
stoletji. Jutranje sonce je bo-
žalo sklonjeno mater, ki je
brez sramu obirala živalsko
zalego z otrokove glave. Lučaj
stran je lepotica ob vaški pipi
spirala dolge lase in pri tem
kazala majhne trde dojke, ki
se jih ne bi branil noben moš-
ki, kaj šele otrok. V drugi vasi
sta možakarja z veliko ročno
žago razžagovala hlod v deske
in počasi gradila hišo. Žanjice
v valujočem žitu so se ob naji-
nem mimohodu napol zveda-
vo napol sramežljivo nasmiha-
le. Od nekod sta se pripodila
dva kuštrava in smrkava fanti-
ča in mi pomolila pismo. Ko
sem pogledal na bregove okoli
sebe, me je pisana prošnja za
denar, namenjen nakupu no-
gometne žoge, spravila v
smeh. Vendar je bil to v prime-
ru z Indijo eden redkih prime-
rov beračenja. Nepalske obla-
sti od turistov v letakih dobe-
sedno zahtevajo, da ne navaja-
jo prebivalcev na miloščino. V
senci ogromnega figovca je
starka naslanjala breme suh-
Ijadi na kamnito polico in zbi-
rala moči za naslednje kilome-
tre. Počivališča iz kamnitih te-
ras v senci mogočnih dreves
so značilnost dežele kjer se
večino tovora prenese v koših
oprtanih z jermeni preko gla-
ve nosačev. Nosijo stari in
mladi, ženske in moški, bodisi
bosi ali obuti v zasilne sanda-
le.
Telo nosača je upognjeno
naprej. Čelni trak, s katerim
nosi glavno težo tovora, mu
reže v glavo in izpod njega sili
znoj. Brezizrazne oči so rahlo
izbuljene od napora. Koščene
roke pridržujejo tovor, ali pa
podpirajo telo z dolgo palico.
Na močnih in razpraskanih
nogah se pozna vsaka mišica.
vsaka žila. Obutev je največ-
krat centimeter debela gola
koža stopala, ki stopa enako
varno po prahu, blatu in ka-
menju. Dokler nisem videl teh
ljudi so se »nejevernemu To-
mažu« zdele pripovedi o teži
tovorov, ki jih nosijo nosači,
pretirane in neresnične. Bre-
mena sestavljajo les za kurivo,
kmetijski pridelki, pijača in je-
dača za vaške krčme, strojni
deli za posamezne naprave v
posameznih vaseh, betonsko
železo, pločevinasta kritina,
pa tudi ljudje, bolniki in starci
na poti do prvega zdravnika.
Ob misli, da je zdravniška po-
moč več dni hoda daleč, me je
stisnilo v grlu. Na kamniti te-
rasi ob poti nasproti odprte
lope sva zmotila trop umaza-
nih otrok in učitelja. Ustaljena
snov je bila visoko nad dolino
reke prekinjena z minula
zemljepisa.
Terasasta pobočja nepalskega sredogorja.
On sam mora proč. izbruhi njene jeze pa bi zadeli deklico.
Čeprav je v njegovi notranjosti vse vrelo, gaje pamet opominjala,
naj se premaga. Njegova skrb je bila, da obvaruje Ito pred vsem,
kar mu je mati prigovarjala. Preletel ga je bliskovit domislek in
ubral je drugo pot. Danes mu ni bilo težko, da se malo pretvarja.
Njegovo srce je vriskalo od veselja in bil je zmožen, da svojo mater
in vse sorodnike potegne za nos. Vstal je in prekinil molk z
raskavim glasom:
»Kot sem lahko videl, ste me že vezali. No, da, s svojega
stališča imate morda prav. Gotovo menite, da se občutki lahko
menjavajo, in nočete, da bi se ta biser, ki ste ga vi izbrali, poročil
brez ljubezenskega odziva, ali ne?« Skoro zabaval se je pri tem,
ko je videl, kako je mati spremljala njegove ironične pripombe.
»V prvi vrsti se moram pomiriti s svojo vestjo. Za ta usodni
premislek moram imeti čas. zato ti danes ne morem ničesar
obljubiti, česar bi pozneje ne mogel izpolniti.«
»Obljubi mi vsaj, da se boš izogibal Ite. S tem bo začetek tu, vse
drugo pride samo po sebi.«
»Eno te prosim, mama, pusti to nedolžno deklico pri miru. Če
je že nočeš več smatrati za svojo hčerko, ker jo je izpodrinila neka
neznanka, naj bo, toda pusti jo v miru. Pri tebi je padla v
nemilost brez krivde, ker ni bogata in je samo meščanska
deklica. Ne upoštevaš več njene notranje plemenitosti, toda pri
tem bodi vsaj pravična!«
»To ni odgovor na moje vprašanje!«
»To vem. To je bila samo moja prošnja, ki sem jo namenoma
izrekel, ker te predobro, poznam in prav tako dobro vem, kako
vzrojiš, če ti kaj ne gre v račun. Če se bom obrnil od Ite, sem ti že
rekel, da moram vse to temeljito premisliti, predvsem pa se
moram resno izprašati. - Danes sem prišel zato, da bi zvedel za
vzrok, zakaj nisem dobil od Ite pošte. Zdaj to vem in še mnogo
drugega. Jaz, srečni Heldenstamm, potrebujem zdaj mir!»
Videl je, da je hotela še nekaj reči, toda prehitel jo je z
odklonilno kretnjo.
»Odveč je vsaka nadaljnja beseda, mama! Lahko noč. jutri se
spet vidiva.« Ne da bi čakal na odgovor, je vzel cigaretno dozo z
mize in odšel v svojo sobo. Ko je zapiral vrata, je še enkrat
pogledal mater, kije gledala za njim. Na njenem obrazu ni bilo
niti trohice razumevanja, pač pa le pretnja in zgražanje. Jezen
pogled je bil njen pozdrav za lahko noč.
Vsa srečna je legla Ita v posteljo in se končno nemoteno predala
čaru, s katerim je nenadni dogodek napolnil vso njeno dušo. Ni
spala, marveč le sanjarila. Kot da bi nevidne niti povezovale ene
sanje z drugimi, je tudi Ernest videl pred seboj sladki obrazek s
sanjavimi očmi, ki so bile na vsem svetu zanj najlepše.. Še enkrat
je v duhu doživel današnji sprehod, ki seje tako srečno končal.
Žal je srečni uri z Ito sledilo bridko razočaranje. Kako rad bi bil
svojo srečo delil z materjo! In jutri bi lahko že spregovoril pri
Rakovih! Pa je prišlo vse drugače. Vendar to njegove sreče ni
spremenilo. Pride čas, pride svet. Glavno je, da ga Ita iz vsega
srca ljubi in mu bo ostala zvesta.
Kako zelo so se sinovi nazori razlikovali od materinih!
Bogastvo? Zanj ni to ničesar pomenilo. Zopet in zopet je videl
pred seboj svojo Ito z vso njeno ljubkostjo in preproščino, kar ga
je že v začetku tako pritegnilo. Ne! Zanj ni premisleka, ni izbire.
Že davno se je odločil in nič na svetu ne bi moglo spremeniti
njegovega sklepa. Čeprav bi prišla mati z novimi dokazi, bi bilo
to zanj popolnoma brez pomena.
Kaj se bo zgodilo? Da mati njegove pošte ne bo več izročila Iti, je
bilo jasno. Kaj pa bo sedaj z dopisovanjem? Bilo je kot zakleto,
daje morala biti mama prav sedaj na pošti. Sedaj, ko ga ni več
skrbelo zaradi Itine ljubezni in bi bil lahko neskončno srečen.
Prav zdaj so se grmadile tolike ovire! Iskal je izhod in uvidel, da
ni druge izbire, kot da bo dopisovanje steklo po drugi poti, preko
druge pošte. Najbližja je bila v Rajhenburgu, oddaljena 10 km.
Najtežje pa bi bilo dobiti primernega človeka, ki bi opravil delo
pismonoše. Razmišljal je, na koga bi se obrnil. Za nikogar ni
bilo lahko, da trikrat tedensko izgubi dan. Razen pohabljencev
so bili vsi moški vpoklicani, žene pa so morale opravljati same
vsa poljska in druga dela. Po dolgem premišljevanju se je končno
spomnil na Francko, kije bila nekoč v službi pri Schwarzerjevih
in ga je imela zelo rada. Že kot otrok se je s svojimi malimi
skrbmi pogosto zatekal k njej, ona pa mu je v njegovih zadregah
vedno znala pomagati Ta je bila sedaj vse njegovo upanje. »Toda
brž je treba na delo,« si je mislil
»Čas hiti. Jutri zjutraj bo Francka že morda kje na poti«
Poznal je njeno delo. Ob deževnih dneh in večkrat pozno v noč je
delala papirnate rože, ki jih je potem pomakala v vosek. Kupce
je imela daleč naokoli Večkrat se je zabaval, ko je gledal, s
kakšno ročnostjo in hitrostjo je vse to delala. Vedel je, da je
podnevi na poti, da proda svoje reči zato je moral takoj tja,
čeprav je bilo že pozno. Tiho se je splazil iz hiše in odšel proti
Franckini kočici, ki je samevala na strmem pobočju.
Noč je bila temna in pot brez svetilke zelo težavna. Doma ni
hotel iskati svetilke, ker bi moral skozi nekaj sob, pri tem pa bi
ga lahko slišala mati Enostavneje in varneje je bilo. da je skočil
kar skozi okno, ki je bilo na nasprotni strani materine spalnice.
»Tudi tako mora uspeti« je mislil ter napenjal oči, da bi se
privadil temi. »Kaj naj bi mi bilo danes težko? Pridobil sem si
Itino srce in svet je zdaj moj.« V takih mislih j & stopal vedno višje,
dokler ni obstal pred Franckino hišo. Trkal je na vežna vrata in
prosil za vstop tako dolgo, dokler mu ni odprla.
»Oprosti, Francka, ker te tako pozno motim. Potrebujem tvojo
pomoč in ne vem za drugo pot.«
Vsa prestrašena je planila Francka pokonci »Za božjo voljo,
kaj pa je, se je vaši mami kaj pripetilo?« je zaklicala vsa
prestrašena.
»Pomiri se, nič se ni zgodilo, le nujno moram govoriti s teboj,
velika prošnja me je privedla k tebi. Ti si edina, ki mi lahko
pomagaš!« In pripovedoval ji je o svoji sreči, pa tudi o svojih
skrbeh, razgovor z materjo pa ji je zamolčal Matije ne mara-več
in ji ne bo več izročila njegove pošte.
Vedel je, da bo odslej Francka Itina zaupnica in bo večkrat z
njo skupaj. Lahko bi morda nehote padla kaka beseda, ki bi
vznemirila Ito, to pa je hotel na vsak način preprečiti.
Francka je bila seveda pripravljena vse storiti. Za Ernesta ji ni
bilo nič pretežko, saj je bil vedno njen ljubljenček. Še celo vesela je
bila, daje imela priložnost storiti mu uslugo, saj mu je bila že od
nekdaj dolžna zahvalo. Kolikokrat je prišel k njej z radodarno
roko in njena mati mu je bila hvaležna za marsikatero steklenico
vina in klobaso, njemu, ki je vedno imel srce za reveže.
Ko je bilo vse dogovorjeno in tudi denarno opravljeno, je pisal Iti:
»Moja najljubša, edina Ita!
Ne vznemirjaj se. prosim, zaradi novega načina najinegO-
dopisovanja. Žalostno je, da je do tega prišlo, vendar ni tako
tragično. Francka ti bo vse natančneje povedala. Od sedaj dalj^
ti bom pisal poštno ležeče v Rajhenburg, in sicer na naslov
Francka Šere, ker bi poštni uradnik, če bi videl naslov Rak, lahko
pomotoma in iz navade vtaknil pismo v vrečo za Koprivnico.
Francka bo šla dva do trikrat po mojo pošto in bo obenem oddala
tvojo. Dragica, ne imej drugih skrbi kot samo to, da čitaš moja
pisma in mi pridno pišeš. Tudi ta čas bo prešel, bodi brez skrbi,
ljubljenka, in prišel bo dan, ko bova lahko srečna rekla: Midva
spadava skupaj za vedno! V vsej ljubezni tvoj Ernest.«
INFORMACIJE
27
28
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE
29
Kako so pivo vozile krave
v gostilni Krojne v Žicah pri Slovenskih Konjicah točijo Laško pivo že od leta 1932
ZBSTOBA do roba
Leta '32 je bila, če so hoteli
gostilničarji stalnim gostom
ponuditi tudi pivo, pot, ki ga
je ta žlahtni produl^t hmelja
iskal do krčm, mnogo daljša
in napornejša kot je danes.
Franc Krajnc, sedanji last-
nik okoli tristo let stare gostil-
ne Krajnc, ki sta jo njegova
starša kupila leta '32, se spo-
minja, kako sta z očetom v voz
vsak teden vpregla krave in
hodila na železniško postajo v
Loče čakat, da je vlak iz Laške-
ga pripeljal zaboje s pivom.
Tedanji gostje gostilne, ki
danes ostaja takšna kot je bila
pred drugo svetovno vojno, so
popili približno dva do štiri
zaboje piva na teden. »Takrat
je bilo v navadi,« se spominja
Franc Krajnc, »da so vaščani,
ki so se zbrali v gostilni, veči-
noma pili jabolčnik. Na pivo
so se navadili predvsem v letih
po vojni, od takrat pa ga popi-
jejo ogromne količine. Danes,
na primer, v naši gostilni, kjer
trenutno nudimo predvsem
pijače, gostje popijejo zdaleč
največ piva. Seveda točimo sa-
mo laško pivo, ki je najcenej-
še, pa tudi najbolj kvalitetno.«
Franc Krajnc se je v gostilni,
v kateri danes živi skupaj z
ženo Marijo in sinom Primo-
žem, rodil pred šestdesetimi
leti, spomini izpred pol stolet-
ja pa ostajajo v njem tako živo.
kot da bi se dogajalo včeraj.
»Ko sem bil majhen, je bila to
vaška gostilna, krčma. Pred
nami so jo imeli v najemu neki
krznarji, potem je to kupil
doktor Brglez, ki je sicer delal
v Brežicah. On je dal gostilno
v najem še dvema družinama,
preden sta jo, leta '32, kupila
moja starša,« pravi Franc in se
spomi^ mame Alojzije, ki je
bila gostilničarka od '32. pa
vse do '66. leta, ko je obrt
prevzel on. Sicer pa so se vsi
Krajnčevi otroci rodili v gostil-
ni, ki jo je podedoval Franc.
Otroških let se rad spominja,
pri hiši so bili štirje otroci in
vsi so v gostili začeli pomagati
kar kmalu. »Vključevati smo
se morali tako v gostinstvo kot
tudi v kmetijstvo, vendar smo
radi delali, saj nas je to zbliže-
valo, tako da smo ves čas osta-
li prava družina,« pravi. Tudi
zaradi lepih spominov se je
odlomil, da gostilne ne bo ob-
navljal. Želel je, da bi ostala
takšna kot je bila v letih njego-
vega odraščanja. »Sploh pa je
bila to v letih pred vojno to
edina gostilna v Žičah, danes
pa so kar štiri,« pravi Franc in
razloži še, da trenutno prodaja
samo pijačo. Še vedno pa go-
stom iztoči največ laškega pi-
va; čeprav ga, za razliko od let,
ko je bil še otrok,- pred gostil-
no danes pripeljejo s tovornja-
kom.
Franc je prevzel gostilno na
željo staršev. »Naši so hoteli,
da eden od otrok ostane do-
ma. Izbrali so mene, čeprav
sem imel drug poklic - končal
sem nižjo poklicno šolo v
Šentjurju. Kljub temu, da sem
bil takrat že v službi, sem se
odločil, da bom prevzel vode-
nje gostilne in kmetije,« se
spominja.
Za Francem bo gostilno
prevzel njegov sin Primož, ki
se je pravkar vrnil iz vojske,
pred tem pa je končal srednjo
živilsko šolo v Mariboru.
»Primož pravi, da bo treba
gostilno malo obnoviti, jo po-
praviti in razširiti ponudbo.
Vendar pa bo še naprej ohra-
njal druzmsko tradicijo in tudi
zato se v naši gostilni točenje
laškega piva ne bo nikoli ne-
halo,« pravi Franc Krajnc in se
ozre proti Primožu v trenutku,
ko ta za gosta, ki je, utrujen od
vročega opoldanskega sonca,
ravnokar vstopil v prijeten hlad
stare gpstilne sredi Žič, odpira
steklenico z zlatorogom. EP
30
GLASBA
GLASBENI
EXPRESS
Novica tega tedna je prav
gotovo nosečnost ameriške
megazvezdnice JANET JACK-
SON. Članek s sliko, na kateri
je Janet že opremljena s pri-
kupnim »air-bagom«, je prvi
objavil znani ameriški tabloid
The Globe, ki pa zaenkrat še
ni uspel izvedeti ime »seme-
narja«.
Konec prejšnjega meseca se
je razšla avstralsko-novoze-
landska skupina CROWDED
HOUSE. Pri nas jo poznamo
predvsem po megahitih »Don't
Dream It's Over« in »Weather
With You«, sicer pa je ta bend,
z Neilom Finnom, kitaristom,
pevcem in avtorjem večine nji-
hovih uspešnic, na čelu, v de-
setih letih delovanja nanizal še
cel kup planetarnih uspešnic.
Kaj bodo člani skupine počeli v
prihodnje je zaenkrat še skriv-
nost, britanski tisk pa se je na
vehko razpisal o preselitvi ba-
sista Nicholasa Seymourja na
Irsko. Slednji je za hišo, ki stoji
tik ob rezidencah pevca Bona
in kitarista The Edgea iz skupi-
ne U2 ter slavnega avtomobil-
skega formulaša Damona Hil-
la, odštel več kot milijon an-
gleških funtov.
Po enoletnem diskograf-
skem premoru se na sceno
spet vračajo SUEDE, veliki upi
britanskega novega popa. To-
krat bodo poskušali naskočiti
lestvice s singlom »Trash«, ki
že najavlja skorajšnji izid nji-
hovega tretjega albuma. Že
danes pa se bo na policah
trgovin z nosilci zvoka znašel
nov album legendarnega ka-
nadskega rockeija NEILA
VOUNGA. Gre za ploščo »Bro-
ken Arrow«, na kateri so
Voungu spet pomagali člani
skupine Crazy Horse.
Med koncertom v japon-
skem mestu Vokohama je umrl
vplivni blues kitarist JOHNNV
»GUITAR« VVATSON, vzornik
in inspirator mnogih znanih
kitaristov, med njimi sta bila
tudi že preminula Jimi Hen-
drix in Frank Zappa.
MILAN KAMNIK, nekdanji
član znanega koroškega dua
Kora, je v zagrebškem studiu
Eldorado, ob asistenci hrvaš-
kih country zvezdnikov Plava
trava zaborava, posnel 12.
skladb, ki jih je pred dnevi na
kompaktni plošči objavila ma-
riborska založba Conan. Poleg
nekaterih priredb lokalnih us-
pešnic dua Kora je Milan Kam-
nik na LP »Dolina smrti« uvr-
stil nekaj novih avtorskih
skladb, vse pa so narejene v
solidni podalpski pop ročk
maniri s pridihom countrya.
STANE ŠPEGEL
Založba Helidon je v začetku tega meseca ponovno ponatisni-
la legendarni prvi album »Pljuni istini u oči« najstarejše še
delujoče slovenske ročk skupine BULDOŽER. Gre seveda za
kompaktno različico vinilnega LP, ki je leta 1975 z besedili in
stripovskim ovitkom pretresel jugoslovansko javnost. Poleg te
plošče je Helidon ob zaključku prve polovice letošnje diskograf-
ske založbe objavil še nekaj drugih novosti, kmalu pa naj bi na
kompaktni plošči izšel tudi material z v začetku tega leta
objavljene kasete »Not For Sale« vedno popularnejšega »čefur-
ja«, ki sliši na ime SASHA.
Jazz na ulici
2. ulični jazz festival bo v Celju med 22. in 24. junijem
Po lanskoletnem premier-
nem uličnem mini jazz festi-
valu, ki se je zaradi deževne-
ga vremena dogajal v glav-
nem v prenapolnjenem (pre-
majhnem) Pop teatru, so se
prizadevni popteatrovci, za-
radi velikega zanimanja in
številnih pohval za lansko
početje, letos odločili zadevo
ponoviti.
Drugi, zdaj že tradicionalni
ulični jazz festival, se bo tako
kot lani spet dogajal v okviru
prireditev Poletje v Celju,
knežjem mestu, v času med
22. in 24. junijem pa bo mogo-
če na letnem vrtu legendarne
celjske gostilne Ojstrica
spremljati nekaj naših najza-
nimivejših in najbolj dejavnih
jazz glasbenikov. Vstopnine
tudi tokrat ne bo, saj so se
popteatrovci spet potrudili in
denar za to edinstveno prire-
ditev na sončni strani Alp poi-
skali pri sponzorjih ter v svo-
jih žepih in tri dni jazza poklo-
nih Celjanom zastonj.
Marta Zore&trio
Festival bo v soboto, 22.6.,
ob 20. uri odprla Marta Zore.
Tisti, ki dogajanja na domači
glasbeni sceni spremljajo bolj
površno, Marto poznajo le kot
precej uspešno festivalsko po-
pevkarico, ki pa je tako s stra-
ni kritikov kot publike požela
precej pohval za svoj letos ob-
javljeni debitantski izdelek,
kaseto in CD ploščo »Še si tu«.
Nekaj skladb z omenjenega
LP bo mogoče shšati tudi na
njenem nastopu v Celju, ki bo
sicer bolj jazzovsko obarvan,
saj Marta poleg dobrega glasu
obvlada tudi saksofon. Ob
spremljavi tria, ki ga sestavlja-
jo klaviaturist in trobentač Mi-
ran Juvan, bobnar Marko Ju-
van in basist Miha Ašič, pa bo
Marta poleg obveznih priredb
jazz standardov predstavila
tudi nekaj pesmi, ki naj bi se
še letos znašle na njenem pr-
vem funky albumu, nareje-
nem v stilu odlične saksofo-
nistke in sex-bombe Candy
Dulfer.
Mia Žnidaric&Steve
Klink trio
Stara znanka celjskih odrov
Mia Žnidarič bo s svojim lju-
bimcem, odličnim ameriškem
jazz pianistom Stevom Klin-
kom, ob asistenci kontrabasi-
sta Žiga Goloba in bobnarja
Kruna Levačiča, dan kasneje,
v nedeljo, 23. junija, poleg
skladb s svojega zadnjega al-
buma »Hold My Hand« v Celju
premierno predstavila tudi ne-
kaj povsem novih zvarkov. O
Mii Žnidarič na tem mestu ne
bomo več izgubljali besed, saj
je že nekaj let zvezda stalnica
na domači jazz in pop sceni.
Spomnimo vas le na tri Zlate
peteline, ki jih je letos prejela v
Celju in pa na njene predhod-
ne štiri izdelke, LP »lt's Just
Luck«, EP »Kako lep je ta svet«,
izvrstno otroško kaseto »Škrat
Sanjavec«, ter na njen album
»Ne, ne, ker se ne sme«, zapol-
njen s posrečenimi poslovenje-
nimi jazz standardi.
Greeiitown jazz band
Festival bo v ponedeljek (!?) zaključil naš najbolj udaren
»mini big band« Greentown jazz band. Sedemčlanska zasedba
sami^ izvrstnih glasbenikov (Peter Hudobivnik - trombon,
Borut Bučar - klarinet, Dominik Kranjčan - trobenta, Blaž
Jurjevič - klaviature, Primož Grašič - kitara, Aleš Avbelj - bas,
Šalih Sadikovič - bobni) je na delu že trinajsto leto, v tem času
pa so s svojo godbo navduševali po skorajda vseh evropskih
državah. Slišati in videti jih je bilo na vseh mogočih prireditvah
- lastnih koncertih, festivalih, jazz klubih, TV showih - po
nastopu na velikem festivalu Sacramento Jazz Jubillee pa so se
jim odprla tudi vrata na skoraj vse velike ameriške festivale
tradicionalnega jazza. Dosedaj je Greentovvn jazz band izdal tri
vinilne LP, sedem kaset in štiri kompaktne plošče, peta pa naj bi
se v kratkem znašla na policah vseh resnejših trgovin z nosilci
zvoka.
STANE ŠPEGEL
GLASBA
31
Klaužar zmagal na
Vurberku
Tudi peta ponovitev najm-
lajšega slovenskega festivala
domače zabavne glasbe Vur-
berk 96 je uspela, čeprav je
imela nekaj pomembnih le-
potnih napak. Tudi letos je
obisk presegel vsa pričako-
vanja, saj se je na dvorišču
prekrasnega ambienta zbra-
lo več kot 1200 ljudi, med
njimi tudi skupina petdese-
tih članov abonmaja Vrtiljak
polk in valčkov iz Laškega.
Organizator je poskrbel za
vse, kar obiskovalca naredi
zadovoljnega, v prodaji pa je
tudi bila kaseta s štirinajstimi
izmed treh na festivalu pred-
vajanih melodij. Žal ni objav-
ljena nobena melodija an-
sambla Braneta Klaužarja iz
Celja, ki pa je na prvem nasto-
pu na Vurberku 96 dosegel
izredno lep uspeh, saj je osvo-
jil 1. nagrado strokovne žirije
za večglasno petje. Klaužar si
je to nagrado tudi povsem za-
služil, saj je bil v vseh pogle-
dih resnično imeniten.
Letos so podelili devet na-
grad. Občinstvo je izbralo svo-
je ljubljence in jih nagradilo z
zlatim, srebrnim in bronastim
zmajem, ki so jih dobili Štajer-
ski baroni. Dan in noč iz Vele-
nja in Rogla iz Slovenskih Ko-
njic. Pri strokovni žiriji je prvo
nagrado za dvoglasno petje
osvojil ansambel Tonija Sotoš-
ka, tretjo pa ansambel Simona
Legnerja z Vinske Gore. Naj-
boljši tekst je napisal Ivan Si-
vec. Vera Šolinc pa je dobila
nagrado za pesem na temo
Vurberka. Nastopajoči so tudi
izbirali najboljšega, to pa je
bil ansambel Krim. Slovenske
radijske postaje (med njimi
tudi Radio Celje) pa so izbrale
pesem Ciganska sreča v izved-
bi skupine Brodniki.
Rahlo senco pa so povzroči-
li: Boris Rošker, ki je imel v
finalu devet svojih melodij in
je bil član uradne žirije (!?) in
čeprav gre za festival z diato-
nično harmoniko in večgla-
snim petjem smo lahko poslu-
šali tudi klasične kvintete,
duete in podobno, kar ne sodi
zraven. Mnogi so igrali slabše
kot so posnetki na kaseti, pev-
ci niso znali tekstov, ki so bili
v večini slabi in še bi lahko kaj
našli. Lepo je govoriti o do-
brem festivalu, vendar še bolj-
ši bi bil, če ne bi bilo zraven
tega, kar smo samo dobrohot-
no omenili ob koncu.
mmmmmmmm tone vrabl
Zgaga ročk festival
Največji ročk festival v Sloveniji
Obilici zvenečih imen s svetovne glasbene
scene, ki smo jih (ali pa jih še bomo) slišali
pri nas v prihodnjih dneh v okviru festivalov
ali samostojnih koncertov ob zaključku prve
polovice letošnje koncertne sezone, se po
večletnem premoru pridružujejo številni
open-air festivali, na katerih se lahko pred-
stavijo tudi domači glasbeni ustvarjalci. Naj-
večji izmed teh festivalov se bo zgodil 28. in
29. junija v Hotiču pri Litiji. Na dvodnevni
ročk fešti bo nastopilo kar 40 skupin iz
Slovenije in tujine, ki jih je med več kot
sedemdesetimi prijavljenimi izbral znani
ročk publicist Marjan Ogrinc.
Organizator festivala. Kulturno umetniško
društvo Zgaga iz Litije, bo ob koncertnem delu
festivala poskrbel še za cel kup spremljajočih
prireditev; slikarsko kolonijo in razstavo slik,
razstavo ročk fotografij, stripov in plakatov,
srečanje vozil VW Herbie in Citroen spačkov,
športna srečanja, rafting, gledališke predsta-
ve... Ta dvodnevna ročk naslada se bo dogajala
na kmetiji slikarja Tomaža Drnovšaka-Vinčija,
ob magistralni cesti Ljubljana-Litija, prizorišče
prireditve pa bo razdeljeno na koncertni pro-
stor, avtokamp, razstavne prostore in parkiriš-
če. Za sanitarije, pitno vodo, hrano in pijačo bo
poskrbljeno, v predprodaji pa lahko vstopnice
za oba dneva kupite v poslovalnicah Kompas
Hertza za pičlih 3000 SIT, ob predložitvi štu-
dentskega indeksa pa za 2500 SIT.
Organizatorji pričakujejo med 5 in 10 tisoč
obiskovalcev, ki bodo pod soji 50 kW light-
showa in skoraj 30 kV/ ozvočenja, med 14. in
2. uro spremljali 40 ročk bendov, prvo ime
festivala pa bodo zagotovo ameriški under-
ground ročk zvezdniki Dead Moon iz ZDA.
Slovenijo bodo poleg številnih mlajših in še
neuveljavljenih skupin zastopali še Demoli-
tion Group, Strelnikoff, Dicky B. Hardy, Res
Nullius, Pero Lovšin, Baby can dance, Orlek,
Hic Et Nune, CZD in Slezy Snails, s Hrvaške pa
bodo prišh Kud Idijoti, Majke, Spoons, Zadru-
ga, Kojoti, Overflovv...
stane špegel
Trideset let Alpskega kvinteta
Po odhodu Avsenikov vse
kaže, da se bo letos z domače
glasbene scene poslovil še en
imeniten ansambel - Alpski
kvintet.
Res je, da je želja po tem, da
bi ansambel ostal tudi v bodo-
če, vendar bo po jubilejnem
koncertu, ki bo 29. junija v
Zgornjih Gorjah, prišlo do te-
meljitih kadrovskih spre-
memb. Alpski kvintet je upra-
vičeno ob Avseniku doma in v
tujini užival največji sloves. In
če se poslavlja tako imeniten
ansambel, je razumljivo, da
nam je težko in da bo nastala
vrzel.
»Za nami je trideset let tež-
kega in lepega dela in čas je,
da se dogovorimo, kako na-
prej,« meni vodja Alpskega
kvinteta Jože Antonič, ki je
ob trobentarju Ivanu Prešer-
nu edini vseh trideset let v
ansamblu.
»Letos v začetku maja smo
pripravili 10. Alpski večer na
Bledu, 29. junija pripravljamo
jubilejni koncert v Zgornjih
Gorjah. Potem bo še nekaj
nastopov in konec, vsaj v tej
zasedbi. Nepreklicno odhaja-
ta pevka Ivanka Kraševec in
trobentar Ivan Prešern, velike-
ga napora kombinacije z New
Swing Quartetom in samostoj-
nimi nastopi ne zmore večOto
Pestner, slovo je napovedala
tudi Branka Kraner. To so
glavne spremembe, lahko bo
še kakšna,« je ob obisku v
Celju skupaj z Janezom Pe-
rom, baritonistom v ansamb-
lu, razložil vodja Antonič.
Alpski kvintet je na jubilejni
koncert povabil domačo god-
bo na pihala in godbo iz
Mengša pa harmonikarke Zu-
pan, goste iz Beljaka, Sloven-
ski kvintet, ansambel Borisa
Razpotnika, Kraški kvintet iz
Trsta z Bracom Korenom, ki je
pel z Alpskim kvintetom, New
Swing Quartet, folklorno sku-
pino Gorje-Bled in dva harmo-
nikarja. Jubilejni koncert bo-
sta vodila nekdanja pevca Alp-
skega kvinteta Simona Vodo-
pivec in Janko Ropret.
Skoraj vsako leto je Alpski
kvintet izdal kaseto ali CD ter
posnel več televizijskih oddaj
doma in v tujini. Zadnji njihov
glasbeni izdelek se imenuje
Trideset veselih let in so na
njem same nove viže, ki so jih
napisali člani ansambla Edi
Semeja (harmonikar), Jože
Antonič (kitara), Ivan Prešern
(trobenta), Oto Pestner (pe-
vec) in Janez Per (bariton in
bas kitara), eno melodijo je
prispeval bivši član, odlični
harmonikar Jože Burnik, tek-
ste pa so napisali Ivan Sivec,
Jože Antonič in Dare Hering.
Ob omenjenih avtorjih melo-
dij v ansamblu še nastopajo
Vinko Sitar, Branka Kraner in
Ivanka Kraševec. V zadnjih le-
tih je Alpski kvintet v Sloveniji
osvojil vrsto pomembnih na-
grad, dobil je tudi Zlato tro-
bentico na Celjskem glasbe-
nem sejmu ter več Zlatih not
in Zlatega petelina.
Po jubilejnem koncertu bo
sedanji Alpski kvintet, ki smo
ga z manjšimi spremembami
poznali in spoštovali kar nekaj
zadnjih let, doživel vrsto kore-
nitih sprememb. Eno je-zago-
tovo, ime bo ostalo in vsaj dva
stebra tudi, Jože in Janez.
»Nismo še za odpis,« sta po-
vedala ob zadnjem obisku na
Radiu Celje, »z glasbo lahko še
veliko povemo. Tudi nove ide-
je imamo. Sicer pa tudi že
razmišljamo o novih članih. In
verjemite, ne bomo si dovolili,
da bi po jubileju poslušali
slabši Alpski kvintet!«
Za Alpskim kvintetom osta-
ja ogromen opus odličnih
skladb, med katerimi so mno-
ge že skoraj ponarodele, pred
njim pa je nov izziv. Naj bo
tudi naslednjih trideset let ve-
selih!
TONE VRABL
GLiCSBA JEŽIVnjENJB
Mirko lebar - slovenski heroj
skozi glasbeno prizmo
Vesela sem, da bomo ta te-
den gostili enega izmed zna-
nih Slovencev z največ živ-
ljenjske volje in moči. Mirko
Lebar, ki je v Atlanti prižigal
olimpijski ogenj, ki se je brez
nog povzpel na Mount Blanc,
je zelo povezan tudi z glasbo.
Poročen je celo z glasbenico.
Soproga je dolga leta vodila
pevske zbore, igra na violino,
harmoniko, synthesizer in
mnogokrat skupaj muzicirata.
igrata in prepevata. Mirko rad
vzame v roke kitaro.
Kadar se skupaj z ženo in
hčerko vozijo v avtomobilu, ra-
dia ne potrebujejo, saj celo pot
prepevajo. Mirko Lebar obožu-
je Tino Turner, ki ga po svoji
energiji spominja na ženo.
Spomladi bo zagledala luč
sveta tudi knjiga o njegovem
življenju, ki jo pripravljata z
Ivanom Sivcem.
Simona H,O
FULL COOL DEMOTOP
LESTVICE - TUJINA
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	v torek je imel težak delov-
ni dan tržni inšpektor Uroš. Po
pomoč se je zatekel celo na
celjsko policijsko postajo, ker
se prodajalec Nijaz ni hotel le-
gitimirati, ko je Uroš to zahte-
val. Nijaz se namreč ni držal
tržnega reda, ker se mu ni zde-
lo potrebno, da bi pospravil
embalažo. »Hočeš-nočeš, mo-
raš!« je bil neizprosen Uroš.
•	Fikret, lastnik gostinskega
lokala Mozart na Greven-
broichski ulici v Celju, si delo-
vanje policije predstavlja po
svoje. Ujezil se je, ker mu poli-
cisti ne čuvajo miz in stolov, ki
jih čez noč, kar tako, nezakle-
njene. pusti na terasi. In so mu
jih, pet, in mizo, nepridipravi
ukradli. Fikret je krajo prijavil
policistom ter jim pripravil
predavanje o njihovih dolžno-
stih.
•	Boštjan iz Celja je v sredo
prijavil, da mu je nekdo polil
jeklenega konjička s čudno te-
kočino. Policisti so si jo ogle-
dali in ugotovili, da gre za
ostanke hrane, ki jih občanka
Ana, gospa v zelo zrelih letih,
redno meče skozi okno. Najra-
je na avtomobile. Center za
socialno delo so poUcisti sez-
nanili z njenim hobijem.
•	V četrtek je bilo vroče. Fi-
kreta se je po stanovanju spre-
hajala pomanjkljivo oblečena.
Očitno pa je Fikreta mična in
to ve vsaj tisti neznanec, ki je k
njenim vhodnim vratom pri-
maknil stol in skozi steklo nad
vhodnimi vrati kukal v njeno
stanovanje. Fikreta ni le mič-
na, ampak tudi delovna, zato
je pograbila smeti in jih hotela
odnesti v kontejner. Nemalo je
bila presenečena, ko je odprla
vrata in pred njimi zagledala
stol in neznanca. Junak je, se-
veda, pobegnil. Še pomahal ni
v slovo...
•	V petek si je Dejan na dile-
tantski način zamislil kako bo
prišel do denarja. S ponareje-
nim bankovcem za sto ameriš-
kih dolarjev se je odpravil v
ekspozituro Banke Celje v In-
tersparu in ga ponudil usluž-
benki. Goljufija ni uspela.
Enako se je isti dan zgodilo
Leonu, ki je v celjski enoti
Agencije za plačilni promet
hotel vnovčiti fotokopirani
bankovec za pet tisoč tolarjev.
Varnostnik Agencije za plačil-
ni promet je diletanta seznanil
s policisti.
•	V nedeljo je prišel na poli-
cijsko postajo Blaž in prijavil,
da sta ga pred lokalom Vrtnica
pretepla Boštjan in neznani
moški ter zahtevala denar, ki
ga je dolgoval Ivanu iz Vojni-
ka. Pretepača bosta obiskala
sodnika za prekrške. Blažu pa
bo bolje, če bo denar vrnil.
•	Antonija je s hčerko v ne-
deljo zapustila svojega nasil-
niškega moža Martina. Dovolj
ga je imela, pa sta šli k znancu
Jožetu. Zvečer je Martin v
spremstvu dveh junakov pri-
šel po »svojo lastnino«, vsi tri-
je pa so uprizorili razgrajaški
ples. Prekinili so ga policisti.
•	Le kaj je pičilo neznanca,
ki je v petek vlomil v kokoš-
njak, prerezal vratove desetim
kokošim in odnesel vseh deset
glav, kokoške pa pustil, ob-
glavljene, lastniku? Verjetno
so njegovi možgani primerljivi
s kurjimi, pa mu tudi možgani
desetih kur ne bodo dosti pri-
pomogli k dvigu IQ.
N.G.
Fijavž umorjen zaradi motorja
Celjski kriminalisti so v ponedeljek zvečer prijeli morilca Edvarda Fijavža s Stranic - Umoril ga je dvajsetletni
brezposelni Konjičan Tone Š.
v petek, nekaj minut po
deveti uri, je bil v stanovanj-
ski hiši Stranice 79, ki stoji
ob cesti Celje-Maribor naj-
den mrtev 48 letni Edvard
Fijavž. Okoliščine umora,
motiv in kdo ga je zagrešil,
so bili še v ponedeljek do-
poldne zaviti v temo.
Po besedah Dušana Mohor-
ka, načelnika Urada kriminali-
stične službe pri UNZ Celje je
Edvard Fijavž, bil je invalidsko
upokojen, živel sam. Bil je sa-
motar, a priljubljen pri ljudeh.
Zavetje je namreč nudil pomo-
či potrebnim, jim skuhal kavi-
co in jih celo prenočil. Neredko
so se pri njem ustavljali Polja-
ki, in pri njem tudi prespali.
Sokrajani so Edvarda Fijav-
ža nazadnje videli v nedeljo,
kriminalisti pa so na podlagi
obdukcije, ki je pokazala, da
je umrl zaradi izkrvavitve
sklepali, da je bil umorjen is-
tega dne zvečer.
Ker se je pokojni družil tudi
s tujci so celjski kriminalisti v
preiskavo vključili Interpol.
Prav tako so na kraj - umora
prišli delavci Centra za krimi-
nalistično tehniko iz Ljubljane.
Preiskavo umora je vodil Dar-
ko Delakorda, kriminalistični
inšpektor in vodja oddelka za
krvne delikte Urada kriminali-
stične službe celjske UNZ. V
njej pa je sodelovalo 15 krimi-
nalistov ter dvajset konjiških in
nekaj celjskih policistov.
In zakaj je moral umreti Ed-
vard Fijavž? Zato, ker ni hotel
posoditi motorja brezposelne-
mu 20 letnemu Konjičanu To-
netu Š., edine svetinje, ki je ni
delil z nikomer. Mrtvega so ga
našli sorodniki, potem ko se je
krajanom zdelo nenavadno,
da ga ni bilo na spregled ves
teden. Edvard Fijavž je sicer
neredko odpotoval tudi kam
na tuje, tudi k Poljakom, ki
jim je tu in tam nudil preno-
čišče, vendar je pred odho-
dom vedno zaprosil koga, da
je poskrbel za njegovega psa.
Ta je bil njegov tovariš.
Delakorda, kriminalistični
inšpektor, je o preiskavi umo-
ra Edvarda Fijavža pripovedo-
val: »V ponedeljek zvečer smo
ob 22.15 odvzeli prostost z
odločbo o pridržanju osumlje-
nemu Tonetu Š. in z njim
opravili informativni pogovor.
Na podlagi zbranih obvestil in
indicev kot tudi kasneje pri-
dobljenih dokazov je uteme-
ljeno osumljen umora. Osum-
ljeni je sam podrobno opisal
dejanje. V nedeljo je močneje
okajen v večernih urah prišel
do Fijavža v Stranicah. Bila sta
bežna znanca. Fijavž ga je po-
vabil v hišo. Tam ga je osum-
ljeni prosil, če mu posodi mo-
ped, da bi se odpeljal v Slo-
venske Konjice. Fijavž znancu
mopeda ni hotel posoditi, pri-
čela sta se prepirati, osumljeni
je z udarci zbil Fijavža po tleh,
kjer je le-ta nemočno obležal.
Fijavž je prosil osumljenega
naj ga pusti pri miru in mu
ponudil moped, da naj se z
njim odpelje v Konjice.
Osumljeni pa je v besu po-
grabil večji kuhinjski nož, ki
ga je našel v hiši in mu z njim
zadal tako hude poškodbe po
glavi in vratu, da je Fijavž
umrl. Po dejanju je pogasil
luči in zagrnil zavese, hišo
zaklenil in prostore zapustil
skozi pritlično okno. Pred tem
je iz kuhinje odtujil radio ka-
setofon. Šel je do kmetije v
Bukovju, do kmeta, kjer je ob-
časno lahko prebival, ker mu
je pomagal pri kmečkih opra-
vilih. V sobi nad gospodar-
skim poslopjem je prespal to
noč in v seno skril radiokase-
tofon. Naslednji dan se je od-
pravil po vasi, šel nato v Slo-
venske Konjice, kjer je bival
dokler ga nismo prijeli, obča-
sno pa je v tem času pomagal
raznim občanom pri fizičnih
opravilih, ali pa je popival.«
Ko ste ga prijeli, je priznal
dejanje?
»Ja, je priznal dejanje in
opisal takšne podrobnosti, ki
so lahko znane samo osebi, ki
je bila v času storitve na kraju
dejanja.«
Ste tudi vi še v ponedeljek
dopoldne, ko smo novinarji
na novinarski konferenci iz-
vedeli, da še o storilcu ni nič
znanega, tavali v temi ali se
vam je že dozdevalo kdo bi
ga utegnil umoriti?
»Tavali smo v temi dalj časa.
Vedno pa je prisoten kanček
upanja, ko preverjaš informa-
cije na terenu, ko preverjaš
vsako vest. Veliko so nam pri
tem pomagali občani Stranic
in širšega območja Slovenskih
Konjic, da smo na podlagi nji-
hovih navedb prišli tako da-
leč, da smo identificirali ose-
bo, za katero smo sprva vedeli
samo, da gre za mlajšega nez-
nanca, ki se je v nedeljo poja-
vil na območju Stranic.«
Kako je reagiral osumlje-
nec, ko ste ga prijeli?
»Nič posebej ni bil presene-
čen, v razgvoru je bil sproš-
čen, saj ni niti pomislil, da je
kriminalistična služba in poli-
cija prišla na sled njemu. Na
podlagi dokazov in ugotovlje-
nih dejstev pa je le spoznal, da
vemo precej in se je zato po
informativnem pogovoru sam
odločil dejanje priznati, ga
opisati in povedati kam je
skril odtujeni radio kaseto-
fon.«
Zgodba je zelo tragična, a
kot zanimivost, bi nam hote-
li povedati še to, kaj je rekel
ko ste ga vprašali, zakaj ni
ubil še psa, ki je tulil?
»Ja, žival se mu je zasmilila,
je odvrnil.«
Toneta Š. je v torek opoldne
zaslišal preiskovalni sodnik in
verjetno zanj odredil pripor,
saj so tako v kazenski ovadbi
svetovali kriminalisti. Do za-
ključka redakcije nam namreč
te informacije ni uspelo dobi-
ti. Za storjeno dejanje je za-
grožena kazen od deset do
dvajset let.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: Arhiv UNZ Celje
Kako malo je vredno človeško življenje. Zaradi tega motorja
je moral umreti Edvard Fijavž.
V <rn dim ovito Celje
v soboto dopoldne so Celjani začudeni po-
gledovali črn dim, ki se je vil od Cinkarne
proti Celju. Na UNZ Celje nam niso znali
povedati, za kaj bi šlo, saj niso dobili nobene
prijave, zato smo v ponedeljek poklicali v
Cinkarno.
Govorice so se namreč spletale in sledi so
vodile tja. Tam o požaru niso nič vedeli. Morda
so ga »zakrivili«, lažnega, kinologi, so povedali,
ker naj bi jim Cinkarna prepustila del opušče-
nega območja za vajo, ki so jo nameravali
pripraviti. Kinologi so rekli, da tudi oni niso
dimili, ker so si premislili in vaje niso izvedli v
soboto, pač pa šele v sredo, ognja pa da tudi
takrat ne bodo potrebovali. Kasneje smo neu-
radno izvedeli, da je dim zagrešila parna
lokomotiva, ki vleče muzejski vlak. Na enem
železniškem pragu je namreč pričelo zaradi
isker iz lokomotive tleti, dvigal pa se je gost
črn dim, ki nastane zato, ker so železniški
pragovi impregnirani s snovjo, ki ob vžigu
pušča črn dim. Ker ni šlo za nič hujšega so
tlenje pogasili kar železničarji sami. Torej,
kjer je dim ni vedno Cinkarna. Pa tudi ogenj ne.
N.G., Foto: SHERPA
Umor v
Velenju
v nedeljo, okoli treh
zjutraj, je 22 letni Josip Š.
iz Velenja z nožem štiri-
karat zabodel v predel pr-
nega koŠa in trebuha 28
letnega Ervina Gerliha iz
Polzele.
Dejanje se je zgodilo
pred gostinskim lokalom
Kava bar Čuk na Starem
trgu v Velenju. Tam sta se
sprla Josip in še en obisko-
valec lokala. Ervin je skušal
posredovati, vendar se je to
zanj končalo tragično. Jo-
sip ga je zabodel, in kljub
temu da ga je eden od obča-
nov odpeljal v velenjski
Zdravstveni dom, je Ervin
izkrvavel. Osumljenca so
policisti prijeli na kraju de-
janja, v nedeljo ga je zasli-
šal preiskovalni sodnik in
zanj odredil pripor. N.G.
Eksplodiral plašč
pnevmatike
Minuli ponedeljek dopoldne |
je pri avtoelektričarstvu Kroflič |
v Trnovljah pri Celju prišlo do ^
delovne nezgode, v kateri se je.
huje poškodoval 23 letni Mitja
V. iz Trnovelj, petletni Miha pa
se je k sreči poškodoval le laž-
je. Dušan T. In Robert S. sta na
dvorišču s pomočjo kompre-
sorja polnila pnevmatiko za to-
vorni avto. Nenadoma je plašč
pnevmatike eksplodiral.
Strela v senik
Na dež smo prejšnji teden
težko čakali in ga malo tudi
dočakali. Ljudmila G. iz Lok
pa je bila kmalu slabe volje,
saj je strela udarila v njen
senik. Goreti je pričel del os-
trešja, še preden pa se je razši-
ril so ga pogasili loški gasilci.
Nastalo je le za okoli 50 tisoč
tolarjev škode.
Bikca nista pokončala
ris ali medved
V	Vrbi nad Dobrno je v
noči na ponedeljek neka ži-
val vdrla v hlev Stanislava B.
in tam z močnimi ugrizi po-
končala približno 200 kilo-
gramov težkega bikca.
V	isti noči je Dragica Š. iz
Klanca nad Dobrno v svojem
hlevu zalotila večjega psa, ki
je napadel in že poškodoval
pet tednov staro teličko. Telič-
ki so veterinarji uspeli rešiti
življenje.
Že v ponedeljek dopoldne so
se pričele po Dobrni in okolici
spletati govorice, da je v hlev
vdrl medved ali ris,
strokovnjaki pa so že
takoj po ogledu hle-
vov domnevali, da bi
lahko to storili klateš-
ki psi. Njihove dom-
neve so se v torek iz-
kazale za pravilne.
Po besedah inže-
nirja Janeza Žagarja
iz celjske območne
enote Zavoda za goz-
dove je možnost, da
bi šlo za risa ah med-
veda izključena, saj
so to storili klateški
psi, je pokazala prei-
skava, ki jih lastniki
ponoči niso imeli pri-
vezane. Ker je vroče, imajo
nekateri kmetje ponoči hleve
odprte, zato psom ni bilo tež-
ko priti vanje. V prihodnje bo-
do lovci ukrepali v skladu z
zakonsko določenimi mož-
nostmi, prav tako pa bodo ve-
terinarji ustrezno ukrepali
proti psom, ki jih lastniki niso
pripeljali na cepljenje.
Panika na Dobrni in okolici
je potemtakem odveč, lastniki
psov, tudi v drugih krajih, pa
naj poskrbijo, da bodo njihovi
čuvaji tudi ponoči priklenjeni.
N.G., Foto: SHERPA
KRONIKA
33
Ropar menjalnice Hipo prijet
poročali smo že o ropu me-
njalnice Hipo na Glavnem
(fgu v Celju. Minulo sredo so
jeljski kriminalisti in polici-
jti roparja prijeli. Gre za 20
letnega Simona K. iz Celja.
Dušan Mohorko, načelnik
0rada kriminalistične služ-
Ile na UNZ Celje je o akciji
povedal: »Že v ponedeljek, ko
e bil rop izvršen, smo začeli
l^rog osumljencev ožiti na
podlagi opisov očividcev ropa.
Osumljenec, ki smo ga k prei-
skovalnemu sodniku pripelja-
li v sredo zvečer se je skladal z
opisom, ko smo rekli, da gre
za mlajšega moškega, starega
do 20 let, Celjana, bolj nežne-
ga obraza. Na podlagi opisa,
pričevanja očividcev in izdela-
nega fotorobota smo storilca
izsledili, ga zaslišali in ugoto-
vili, da je dovolj razlogov, da
Simona K. osumimo ropa.
Preiskovalni sodnik ga je za-
slišal, osumljeni pa mu je po-
vedal posamezne elemente ro-
pa, ki jih je lahko vedel samo
storilec. V kratkem času smo
torej rop dokaj uspešno razi-
skali in osumljenca tudi prije-
li.«
Kje ste ga pa našli in ali je
že imel kdaj opravka s poli-
cijo?
»Mi ga še nismo obravnava-
li, sicer smo ga poznali, ven-
dar ne v zvezi s sumom stori-
tve kaznivih dejanj. Našli smo
ga doma in ga nato privedli na
UNZ, kjer smo mu odvzeli
prostost in z njim opravili raz-
govor.«
Lahko poveste kaj iz pogo-
vora z njim, zakaj se je odlo-
čil za takšno dejanje?
»Iz pogovora ne morem po-
vedati drugega kot to, da nam
je opisal stvari, ki jih je lahko
vedel samo osumljenec, ima-
mo pa še nekaj drugih doka-
zov in indicev, ki potrjujejo
sum da je on storil to dejanje.«
Je denar, ki je bil v torbi
ves, kolikor ga je ukradel?
»Ves denar, ki je bil ukraden
smo našli in ga tudi vrnili me-
njalnici Hipo.«
Ali je za osumljenca prei-
skovalni sodnik odredil pri-
por?
»Ne, ker za to ni bilo pripor-
nih razlogov.«
NATAŠA GERKEŠ
Dušan Mohorko
.......si^ ,,, ^
Vražji fantje
V sredo popoldne je šmar-
ska policijska patrulja videla
16 letnega M.P., ki je vozil
motorno kolo, da vijuga po
cesti.
Poskušala sta ga prehneti m
istaviti, vendar jima tega ni
iiistil. M.P. je zapeljal na trav-
lik in se po travnikih in njivah
ripeljal do doma. Ko sta za
Ijim prispela policista, jima je
L pragu domačije dobrodoš-
p zaželel s žaljivkami in
vožnjami knr mulCcK oiim,
ri tem sta mu pomagala tri
leta mlajši brat in 67 letni oče
Cvetko P. M.P. se je nad poli-
cista spravil s palico, ko se je
le-ta hotel ubraniti palice, pa
ga je z roko treščil oče. Potem
sta silo uporabila tudi polici-
sta, oče Cvetko pa je enega od
njiju ugriznil v nadlaht. Ko sta
policista obvladala očeta sta
se sama umirila tudi sinova, ki
sta prej napadala s kamenjem,
palicami in kladivom. Polici-
sta sta mladoletniku začasno
zasegla motorno kolo, saj je že
znan kršitelj cestno promet-
nui preapisov.
r'	, N.G.
Madež na policijski uniformi?
Pod tem naslovom smo v začetku maja pisali o dogod-
ku v gostinskem lokalu Vinski hram v Šoštanju, kjer naj
bi policista K.G. in H.G. pretepla Ramiza Ribiča in Maksa
Stiplovška, slednji naj bi izgubil celo zavest.
Zapisali smo tudi, da bodo v Inšpektoratu policije UNZ
Celje dogodek proučili in izrazili prepričanje, da bomo iz
Urada načelnika UNZ Celje dobili informacijo o morebitnih
ukrepih zoper policista. To smo dobili na ponedeljkovi
novinarski konferenci.
K.G. je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovne-
ga razmerja pogojno za šest mesecev, H.G., ki je bil v
suspenzu, pa so le-tega ukinili, in mu izrekli disciplinski
ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za 12 mese-
cev. Obenem so dodali, da sta policista v omenjenem
primeru prekoračila pooblastila, nista pa se nasilniško
obnašala.
Cesar je zapustil Trst še isti
'ečer, Tržačani in drugi gostje
a so s slavjem nadaljevali še
Iva dni. Konec slovesnosti je
)il v sredo, 29. 7. 1849, v
Postojnski jami, »kamor so se
'^TrstapripeljaUg. ministri in
hgi povabljeni tuji in doma-
^iosti, in je iz Ljubljane ino
inizih krajev privrela obilna
Množica«. In kakšen je bil na-
len sklepne slovesnosti? »Po-
[flzafi domačincom in tujcom
^etinjo kranjske dežele - po-
^ojnsko jamo - v najlepšem
^pu, in tako pripomoči k še
Fčjenm razglašenju tega veli-
kanskega podzemelskega hra-
"'a, je poglavno mesto Ljublja-
no. prevzelo stroške krasne os-
f^^čave v jami, kteroje razsvet-
ljevalo okoh IS.000 lučic. Ka-
^or so se slavni gosti zavzeli
^od podzemeljskimi čudi po-
f^ojnske jame, kterim para jih
l^^ma nobena druga dežela na
f^leni svetu, tako veseli so bih
tudi srčnega sprejenm in po-
strežbe, ki se jim je tu v vseh
rečeh skazvala, in navdušene
napitnice so pri kosilu na ko-
lodvoru postojnskem donele
od donmčih in tujih ministrov
na blagor novega početja. -
Kako blizu je Terst sedaj Ljub-
ljani, se je pokazalo že to sre-
do, ko smo v Ljubljani na trgu
neko kuharico iz Brežine sola-
te in druge zelenjadi nakupo-
vati vidih!«
Kot pajkova mreža
Leta 1857 so južno železnico
speljali do Trsta, v naslednjih
desetletjih pa je ta osrednja-
prometna žila avstrijskega dela
monarhije dobila vrsto odce-
pov. S progo Trst - Gorica -
Videm (1860) je bila ustvarje-
na zveza z Benečijo, s progo
Ptuj - Budimpešta (1861) z
Ogrsko in s progo Zidani
Most - Zagreb - Sisak (1862)
oziroma Zagreb - Kari ovac
(1865) s Hrvatsko. Proga Mari-
bor - Celovec - Beljak (1864)
je prečkala Koroško. Nanjo se
je vezala proga Ljubljana - Je-
senice - Trbiž-Beljak (1873).
Kmalu sta bila dograjena tudi
odcepa Pivka - Reka (1872) in
V železarni na Prevaljah
so leta 1836 (prvič na Slo-
venskem) uvedli pudlanje in
po dolgih poskusih je 1840
uspelo pudlanje ob leškem
rjavem premogu. Glavni
proizvod železarne so bile
tračnice, ki jih je začela proi-
zvajati prevaljska železarna
kot prva v Avstriji. V letih
1838-42 so izdelali ok. 6.700
ton tračnic, v naslednjih pe-
tih letih pa celo 27.500 ton.
Železarna se je povsem pos-
vetila izdelavi tračnic, pa tu-
di obročev za kolesa in osi. V
letih pred revolucijo 1848 je
prevaljska železarna izdela-
la večjo količino najrazlič-
nejšega materiala za želez-
nice, kakor je znašala pro-
dukcija grodlja v vseh viso-
kih pečeh na Slovenskem.
Divača - Pulj (1876) Pomem-
bni sta bili tudi dolenjski progi
do Novega mesta (1894) in
Kočevja (1898), v mednarod-
nem oziru pa je imela največji
pomen karavanška ali turška
železnica (1908), ki je ponov-
no povezala Trst s severom,
zlasti z južno Nemčijo, ter dala
Posočju moderno prometno
povezavo. V letih pred prvo
svetovno vojno so na Sloven-
skem zgradili še vrs*to lokalnih
železnic, npr. proga Radgona -
Ljutomer (1890), Ljubljana -
Kamnik (1890), Grobelno -
Rogatec (1905) itd._
Tudi celjski opat Anton
Slomšek, ki so ga imenovali
za novega lavantinskega
škofa, se je 15. junija 1846
(torej trinajst dni po slove-
snem odprtju proge Gradec-
Celje) odpravil k svoji posve-
titvi v Salzburg po železni
cesti. Ignac Orožen je v Celj-
ski kroniki njegov odhod
opisal takole: »Zapustili so
oni ob 10. pred poldnem opa-
tisko hišo, ter so se naj prej v
farno cerkev podali, tamo še
pred odhodom svojo molitev
opraviti. Iz farne cerkve so
se na kolodvor napotili. Na
celem poti od opatiske hiše
do farne cerkve ino od tod do
kolodvora so jim zvonovi
slovo peli. Tudi je bila mladi-
na glavne šole ino gimnazia
od opatije pa dolj po velkem
tergu na dve versti razposta-
vlena, ino mnogo duhovni-
kov ino drugih ljudi je svoje-
ga novoizvoljenega škofa
spremlalo do kolodvora. Ta-
mo jih je sprejela mestna
gosposka ino se je od njih
poslovila. Ob 11. uri so se
proti Gradcu odpeljali«.
KONEC
Po odhodu vlaka s celjske-
ga kolodvora, so celjski meš-
čani nadaljevali s slavjem.
I^ot je v Celski kroniki zapi-
hal Ignac Orožen, so zvečer
'Veliko veselje vživali v tu-
^šnjem kazališu, kjer so
"vdešnji diletanti pod vods-
'vom tiskarja Joaneza Jereti-
igrali slovensko igro: 'Žu-
P-inova Micka«.
Železniška postaja v Celju, leta 1913 (iz knjige Biser na Savinji)
Onesnaženje Dobrnice
v sredo popoldne je poginilo okoli sto kilogramov
manjših potočnih rib v potoku Dobrnica od Paroča proti
Dobrni.
Verjetno je bila pomoru kriva snov, ki služi za kloriranje
vode. V zdravilišču Dobrna so namreč ugotovili, da je pričela
puščati jeklenka s klorom. Delavci TKI Hrastnik so jeklenko
v sodelovanju z zdraviliškim delavcem odpeljali ob potok in
jo tam praznili. To pa je verjetno povzročilo pomor rib. •
MINI KRIMIČI
Enološki tat
v torek, v ranih urah, je
Celjan Darko N. iz Celja vlo-
mil v gostišče Špital v Koceno-
vi ulici. Oborožil se je z več
steklenicami buteljčnega ar-
hivskega vina in s prenosnim
Panasonicovim telefonskim
aparatom. Podvig mu ni us-
pel, ker so ga pri njem zalotili
policisti. Zvonku S. pa je kljub
vsemu napravil za okoli 50
tisoč tolarjev škode. Darko pa
je isti dan vlomil že v lokal
Kaffe v isti ulici, vendar od
tam ni odnesel ničesar.
Denar je skopnel
Jožefa F. iz Križevca je osta-
la brez tristotih tisočakov, ki ji
jih je ukradel neznanec med
3. in 12. junijem. Ne ve se
kako je vstopil in preiskal sta-
novanje ter denar ukradel iz
kovinske škatle. Jožefa ve le,
da denar zelo pogreša.
Telefoniral bo
v sredo dopoldne je nekdo
jiaDnldne.x\5Llnmastil. jz.-£ot:vi_
odprl razstavni pano in ukra-
del tri prenosne telefonske
aparate znamke Samsung in
Iskra ter blagovnico oškodo-
val za 160 tisoč tolarjev.
Radovan
revolveraš
šmarski policisti so prejšnjo
sredo zasegli Radovanu P. iz
okolice Šmarja revolver znam-
ke RECH, kalibra 5,6 milime-
tra in 51 nabojev. Za vse to ni
imel potrebnega dovoljenja.
Dolgoprstež v
dispanzerju
v petek dopoldne je nepri-
diprav prišel v čakalnico ve-
lenjskega otroškega dispan-
zerja. Iz torbice, ki je visela na
otroškem vozičku, je ukradel
žensko denarnico, v kateri je
bilo nekaj denarja, hranilna
knjižica in kreditna kartica.
Marjano T. je oškodoval za 80
tisoč tolarjev.
zabaval
v petek v zgodnjih urah, je
nekdo vstopil skozi odprto ok-
no v lokal Evergreen v Šentjur-
ju. Vlomil je v pisarno in od-
nesel 500 vstopnic za lokal in
tri zlate obeske z napisom lo-
kala.
Cigarete, aiko in
kozmetika
Iz sobote na nedeljo je nek-
do vlomil v trgovino Jop na
Mariborski cesti v Celju in od-
nesel večjo količino cigaret,
alkoholnih pijač in kozmeti-
ke. Lastnika trgovine je oško-
doval za okoli 380 tisoč tolar-
jev.
Adios, sharan!
V četrtek, sredi dopoldneva,
je neznanec iz parkirnega pro-
stora blagovnice Lena v Levcu
ukradel kombi limuzino
Volksvvagen Sharan 2,0 CL,
višnjevo rdeče barve. Vozilo je
imel izposojeno Zlatko Š. iz
Celja, podjetje Frosa d.o.o. iz
Ljubljane pa je oškodovano za
dobre tri milijone tolarjev.
Golf V neznano
v četrtek zvečer pa je nekdo
ukradel golfa iz parkirnega
prostora na Mestnem trgu v
Slovenskih Konjicah. Nikolaj
S. je oškodovan za dobrih mi-
lijon tolarjev.
Dragica brez audija
v nedeljo zvečer je nekdo
ukradel osebni avto Audi A 6
iz parkirišča gostišča Štorman
v Šempetru. Dragico M. iz Šo-
štanja je oškodoval za štiri mi-
lijone tolarjev in pol.
34
MODA-NASVETI
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Tretji teden že traja naš
natečaj mladih kreatorskih
talentov, ki ga bomo zaklju-
čili sredi septembra in dve
mladi modni navdušenki sta
nam- že poslali skice s svojo
modno vizijo oblačenja.
Kot zanimivost velja omeni-
ti, da obiskujeta obe dekleti
šoli, ki nimata z modo, šiva-
njem oziroma oblikovanjem
prav nič skupnega. Morda bo
ta podatek ohrabril tudi vse
ostale, ki še vedno zbirate po-
gum v prepričanju, da se na ta
natečaj prijavljajo sami mladi
umetniki z dodelano risbo.
Recite si - zakaj pa ne bi prav
moje kreacijo izbrali za naj-
bolj izvirno? In nam narišite
kakšno vašo najbolj »odšteka-
no« zamisel, ki bi jo radi tudi
sami nosili, pa ...
Če se boste uvrstili med naj-
boljše, jo boste zares lahko
oblekli sami, oziroma občudo-
vali na manekenkah. Nagraje-
ne modele bomo namreč seši-
li, poslikali in jih objavili v
septembrski številki revije za
kulturo oblačenja MODA IN.
Pa še prva nagrada za naj-
model: Potovanje v svetovno
modno prestolnico, Pariz!
Dodatne informacije na tel. št.
(061)445-717.
Kaj več o našem natečaju
bomo povedali še v našem
modnem vrtincu na Radiu Ce-
lje, v soboto, 29. 6., kakšen
odnos do mode in oblačenja
ima znana slovenska televizij-
ska novinarka, Slovenka leta
1990, poslanka državnega
zbora in zdaj ustanoviteljica
lastne stranke - Ljerka Bizilj?
Že zdaj vas vabim, da ne
zamudite , ko bo gostja Ljerka
Bizilj.
Dolgo, vroče poletje. • •
Vsi, ki štejete rosno število
let, ob teh besedah nikakor ne
morete nostalgično zavzdihni-
ti... Je pa nekoč v poznih šest-
desetih bila na televiziji neka
nadaljevanka s tem imenom
in v njej so postavne in sploh
mične gospodične nosile pre-
težni del - kopalke. Ja, vse-
stransko vroče poletje je bilo
tisto in tudi letošnje mu bo
podobno. Zaradi mode kopalk
kajpak, ki se prav ganljivo vra-
ča v tisto modno obodobje.
Pa poglejmo, kaj bo v vročih
mesecih na plažah najbolj
»in«.
Bikinke, seveda!
Bele, črno-bele oziroma pa-
stelnih barv so najbolj cenje-
ne, pa tudi tiste v kombinaciji
s črtami, vrchy vzorčki (s ka-
kršnimi je obnorela svet slav-
na BB), s karo dezeni ali pa
nežnimi cvetličnimi vzorčki.
Včasih so bikinkam dodana
še kratka krilca, dolga ovijalna
krila - safongi ali srajčke s
kratkimi rokavi v istem vzorcu
kot kopalke, seveda.
Če vaši postavi manjka do
popolnosti le nekaj odvečnih
gramčkov, se lahko odločite za
verzijo bikink, ki se ozirajo v
petdeseta leta. Nedrček s pod-
loženimi košaricami in nekoli-
ko podaljšane 'hlačnice bodo
uspešno prikrile kakšno napa-
kico, kar pa seveda ne more-
mo trditi za hit letošnjega po-
letja - super bikinke! Nedrček
je pravzaprav sestavljen le iz
dveh krogcev, ki spominjajo
na očala slavnega Beatla - Len-
nona.
Junijsko anketno nagradno vprašanje:
Kupujete nove kopalke, kakšne si želite oziroma so vam
najbolj všeč?
a)	letos najbolj modne super - bikinke,
b)	dvodelne v svetlih pastelnih barvah,
c)	enodelne v žarečem cvetličnem vzorcu,
d)	enodelne enobarvne, najraje črne.
OTROK IN SPOLNOST
Odnos do
golote
Pisci knjig o spolni vzgoji
si glede odnosa do golote ni-
so povsem enotni v svojih
zaključkih. Na vprašanje,
kakšen naj bo torej odnos
staršev do golote pri malčku,
so odgovori in razlage slede-
čh_
-H. G. Ginott svetuje star-
šem, da naj zaradi lastnega
miru in posebno zaradi njego-
vega moralnega razvoja osta-
nejo zadržani. Če se prhajo ali
oblačijo in malček nenadoma
plane v kopalnico, naj to pač
dopustijo. Ni jim pa treba tega
spodbujati. Posebno naj pazi-
jo, da ne bi mishl: »Kako si
želijo, da bi raziskoval njihovo
telo.« Če mu dovoljujejo biti
zraven, ko se goU sončijo ali če
pred njimi goU telovadijo - si
lahko misli, da ga s tem vabijo
in sicer ne samo, da je priso-
ten - marveč tudi, naj jim nare-
di kaj v njihovo razveselitev.
To pa ga razdraži, zbega in
zaplete v brezupne predstave.
-Neill pravi, da starši ne
smejo golote nikoli zatirati.
Otrok naj jih vidi gole že od
začetka. Vendar pa naj mu po-
vedo - ko je dovolj star, da
lahko to razume - da nekateri
ljudje nočejo videti otrok go-
lih. Zato naj v njihovi prisot-
nosti nosi obleko. Po drugi
? ViPj^v 3xij tf j^lOi^Tiri UM/fllVi
v takšni civilizaciji, kjer zakon
javno goloto prepoveduje.
-B. Spock in M. B. Rothen-
berg skupaj s še veliko stro-
kovnjaki s področja spolne
vzgoje pravijo: Malčka lahko
prizadene, če so njihovi starši
vsak dan goli - saj so nanje
tudi čustveno navezani. Vse-
kakor ga to preveč razvname.
Vsekakor je današnji strpni
odnos do tega precej bolj
zdrav kot pretirana sramežlji-
vost. Učiteljice v otroških vrt-
cih, otroški psihiatri in psiho-
logi se na splošno strinjajo: Za
malčke obeh spolov je zdravo,
da vidijo doma, na kopanju in
v kopalnicah v vrtcu svoje
vrstnike včasih tudi brez oble-
ke.
Vendar pa imamo dokaze za
to, da vsaj nekatere malčke
prizadene, če vidijo starše
vsak dan gole. Glavni vzrok za
to je njegova zelo čustvena
navezanost nanje. Sin ima
svojo mater veliko rajši kot
katerokoli vrstnico. Oče se mu
zdi veliko nevarnejši tekmec
in se ga bolj boji kot svojih
vrstnikov. Zato ga lahko po-
gled na mater preveč razvna-
Plfiotod"^ ''^gofavljali te
očetu v ničemer ni kos, ga
lahko obide želja po maščeva-
nju.
Vse malčke seveda ne moti,
če so njihovi starši goli. Vsaj
nekatere pa pogled na njihovo
goloto moti. Le-ti naj to upo-
števajo in hodijo po hiši pri-
merno oblečeni ter ga ne puš-
čajo v kopalnico in stranišče,
kadar so sami notri. Seveda
pri tem ni potrebno pretirava-
, ti. Včasih nepričakovano nale-
ti na očeta (ali mater) ravno v
trenutku, ko je ta slečen. Ka-
dar se to zgodi, se oče (oziro-
ma mati) ne bi smel zmesti ali
ga ozmerjati. Reče naj samo:
»Prosim, počakaj zunaj, da se
oblečem!« Po šestem in sed-
mem letu pa si večina otrok
vsaj tu pa tam zaželi, da upo-
števajo tudi njihovo sramežlji-
vost. Prav je, da starši to njiho-
vo željo spoštujejo. Takrat za-
čuti: to je pa stvar, ki ni za
vsakogar. Morda ni niti več za
moje starše, čeprav sem hčer
oziroma sin.
Malček je radoveden, kak-
šno je človeško telo. Zato je
pametno, če mu starši to po-
sredno pokažejo. Lahko je
opazil razliko med majhnimi
dečki in deklicami in tu in tam
skrivaj videl tudi njih. In rad
bi videl še več. Prav je, da mu
o njegovi radovednosti odkrito
spregovorijo: »Ti. bi sicer rad
videl, kakšna sem - ampak v
kopalnici sem najraje sama.
Saj ti bom povedala, kako so
odrasli ljudje ustvarjeni. Kar
vprašaj me, pa ti bom odgovo-
rila.« Tak odgovor ne napada
niti ne zavira njegove radoved-
nosti, pač pa jo usmerja v bolj
sprejemljive oblike. Namesto
z gledanjem in tipanjem bo
izrazil svojo radovednost z be-
sedami.
Piše: DAVID IPAVEC
FRANCOSKA KUHINJAl
Jagodova krema
Potrebujemo: 500 g jagod, 2
žlici pomarančnega soka, 80 g
sladkorja, 300 g jogurta, 5 li-
stov želatine, 1/41 sladke sme-
tane.
Priprava: Jagode očistimo
in operemo. Nekaj najlepših
pustimo za okras. Druge jago-
de pretlačimo in zmešamo s
pomarančnim sokom, s slad-
korjem in jogurtom. Vse ste-
pemo s paličnim mešalnikom
v gladko in penasto zmes. Že-
latino namočimo v rnrzli vodi,
da nabrekne, nakar jo na
majhnem ognju segrevamo,
da se razpusti. Med stalnim
mešanjem dodajamo po žli-
cah jagodno zmes in postavi-
mo na hladno. Ko se začne
krema strjevati, ji med meša-
njem dodamo še sladko stepe-
no smetano in stepamo tohko
časa, da je krema rahla in
gladka. Kremo razdelimo v
skodelice in okrasimo z jago-
dami.
Zdrobovi cmoki z
jagodami
Potrebujemo: 5 del mleka,
125 g masla, 1 zavitek vanilije-
vega sladkorja, 2 žlici sladkor-
ja, 1 žličko naribane limonine
lupine, 150 g pšeničnega zdro-
ba, 4 jajca, 500 g jagod, 100 g
drobtin; za preliv pa 2 del po-
marančnega soka, 3 del slad-
ke smetane, 5 rumenjakov in
Priprava: Mleko, maslo, vj
nilijev sladkor, sladkor in {
monino lupino segrejemo, (j
se maslo razpusti. Potem cl(
damo pšenični zdrob in kulu
mo toliko časa, da se zdro
napne in mleko porabi. Pust
mo, da se ohladi, nakar me
stalnim mešanjem dodam
drugo za drugo jajca.
Jagode operemo in odstn
nimo peclje. Iz zdrobove mas
oblikujemo okrogle cmoke i
v vsak cmok vtaknemo jagi
do. V slanem kropu kuham
cmoke 10 minut in jih oced
mo. Na maščobi prepražim
drobtine in v njih povaljam
cmoke.
Preostale jagode pretlai
mo, dodamo pomarančni so!
Smetano segrejemo. V skl«
penasto vmešamo rumenjai
in sladkor in med mešanjei
prilijemo vročo smetani
Smetanovo omako damo b
krožnike, dodamo pretlačeii
jagode in jagodove cmoke tf
ponudimo.
VEDEZMALEC DENIS
Neskončno vesolje
z maturo je pri vas precej
skrbi, ker vidim, da se je na-
bralo mnogo snovi zanjo. Le s
trdim delom boste uspeli in
predlagam vam, da začnete
delati že danes! Tudi pri iska-
nju službe je treba biti potr-
pežljiv in vztrajen. Redne za-
poslitve ne bo kar takoj, kaže-
jo pa se začasne. Redno boste
dobili po kakšnem letu dni.
Poroka s fantom pa bo še le-
tos.
Nesrečna
Ločitve vam še nikakor ne
predlagam, ker vidim, da se
bodo stvari umirile. Pogovori-
te se z možem, saj sta se v tem
obdobju precej odtujila. Ta
odtujitev pa ima majhen vzrok
tudi v vaši neutemeljeni ljubo-
sumnosti. Drugače pa niste ta-
ko slaba oseba, za kakršno se
imate, le malo preveč se zapi-
rate vase in ne pustite najbliž-
jim, da bi bili z vami. Premisli-
te malo o tem.
Obup
s tem moškim boste ostali
skupaj in tudi dom boste ime-
li. To pa bo vaš obup izbrisalo.
Do svojega zdravja imate pre-
cej mačehovski odnos. Pazite
na glavobole, dihalne poti ter
noge. Tudi malo več počitka bi
vam koristilo in precej izbolj-
šalo zdravje.
1958
Težave, ki ste jih imeli v
preteklem letu z zdravjem, so
se nekako umirile. V prihod-
nje pazite le na vaše noge, ker
obstaja nevarnost krčnih ž
ali kakšne druge poškodbe.!*
tudi želodec je vaša šibka td
ka. Precej izdatkov boste ime
do letošnje jeseni, kar pa zd
obremeniti vaš žep. Mesec
oktobra se na finančnem p:
dročju že kaže izboljšanje, k(
nec leta pa neko dodatno dek
ki bo stanje še bolj izboljšali
Manjše težave vidim na vašei
službenem področju. Te s
bodo vrstile vsaj do konca If
ta, preden boste začeli delal
na nekem novem delovneo
mestu.
Spominčice 96
Ker ste se poročili zelo mlJ
di, se boste morali še velil«
naučiti o življenju in ljubezni
Zakon bo obstal, le pod pogo
jem, da sta oba dovolj zreli
zanj in se znata sproti pogovo
riti o vsaki težavi, ki bi nasto
pila. Tudi izpit za avto bosu
opravili, le potrpežljivi
vztrajni morate biti. Ne vrziH
takoj puške v koruzo. Do vse
litve v hišo manjkajo neke fof
malnosti, ki jih boste opravil
v roku treh mesecev in tafli
okoli septembra se boste lalf
ko že preselili. ^
INFORMACIJE
35
36
INFORMACIJE - MALI OGLASI
MALI OGLASI- INFORMACIJE
45
46
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
47
EQ
RUMENA STRAN
TRAC - niče
Vsi so naši
»o moj bog, pa ne da so bili ti praljudje tudi moji predniki?« se
je zgrožen spraševal predsednik Milan Kučan ob odprtju razsta-
ve o Potočki zijalki.
Pohvalaza
iznajdljivost
Navadno je lepo, ko človek
praznuje rojstni dan. Nekateri
povabijo prijatelje, nekaj poje-
do in popijejo, po navadi pa to
storijo doma. Drugi (seveda
tisti, ki imajo možnost), pa se
znajdejo. Povabijo prijatelje,
nekaj pojedo in popijejo, toda
v firmi, na njene stroške. Ne-
kako tako je menda prazno-
val svoj rojstni dan direktor
Toplic Dobrm Darko Ur-
bancl, ki je svoj rojstni dan
proslavil pred Zdraviliškim
domom v krogu (menda) 750
povabljenih.
Varini
testarji
Kandidati za vozniške izpi-
te se bodo očitno morali nau-
čiti novih prometnih predpi-
sov. Na cestah namreč vse po-
gosteje videvamo znak, ki je
nekdaj pomenil izbokline na
cesti. V sedanji praksi znak
opozarja na navadne luknje
na cesti. Se pa strinjamo s
cestarji - ceneje je postaviti
kup znakov kot zakrpati kup
lukenj.
Lovsiia, lovska
je ta
Na pobudo nadobudnega
akademsko vodenega izvršil-
nega odbora so lovci v Bra-
slovčah sprejeli kar nekaj za
obstoj divjadi in lovcev po-
membnih sklepov. Prepoveda-
li so odstrel srnjakov do konca
prska (tako naj bi omogočili
razplod tudi slabotnejše divja-
di), prepovedali so vsaj do
jeseni krmljenje divjih praši-
čev (saj je ta čas na razpolago
dovolj poljščin) in prepovedali
so do konca leta objavljati fi-
nančne rezultate (da bi le-ti
ne skominah eventuelnih oš-
kodovancev, ki jim divjad
povzroči škodo).
V nedeljo so proslavili 50-
letnico obstoja lovske družine,
to je od takrat, ko jih je ko-
munistična oblast z dekretom
ponovno organizirala. Lovska
družina Braslovče je bila na-
mreč ustanovljena že leta
1922, očitno pa se za nekatere
prične zgodovina šele z letom
1945.
Pivo, lii rešuje
življenje
Odkar je revija Stop poobja-
vila zgodbo o čudežni moči
piva, ki jo je menda doživel
dr. Herbert Zaveršnik in za-
pisal v knjigi spominov, bo
treba vse priročne pakete prve
pomoči dodatno opremiti. V
njih bo po novem konzerva
laškega piva, ki menda rešuje
življenje. Tako je vsaj zapisal
dr. Zaveršnik, ki je z ledenim
»kozorogom«(in ne z zdravil-
no slatino) rešil tasta zaneslji-
ve smrti.
Menda so imeli zanj že pri-
pravljeno krsto, pa se je na
poti iz bolnišnice okrepčal s
pivom, krvavitev v želodcu se
je ustavila in celo ozdravel je.
Ves čas je menda nato zahte-
val mrzlo pivo, pri tem pa je
ločil laškega od unionskega!
Ali gre pri vsem skupaj za
novo tržno akcijo Pivovarne
Laško, še raziskujemo.
FOTO HUMOR
»Vesta, da sem jezen na železnico. Po podražitvah se moja
tašča, kije upokojenka, še večkrat pripelje k nam...«
Šentvid se
pripravlja
v zadnjih dneh je v
Šentvidu pri Grobelnem,
predvsem v okolici več-
namenskega doma čutiti
delovni utrip, ki nakazu-
je, da se bo v kraju z 1400
prebivalci nekaj dogaja-
lo. Seveda gre za napove-
dan 4. kongres - srečanje
šaljivcev in muzikantov
NT&RC, ki bo v tem kraju
prihodnjo nedeljo in na
katerem pričakujejo pre-
ko 2000 obiskovalcev.
Program naj bi se začel
že dopoldne okrog 11. ure,
ko bo po kraju zadonela
pesem godbe na pihala iz
Ljubečne. Njihovi godbe-
niki bodo pripravili pro-
menadni koncert, domači
športniki pa ob 13. uri ša-
ljive športne igre. Ansam-
bel Bratje iz Oplotnice se
bo oglasil še pred osred-
njim delom, ko bodo na
oder stopili šaljivci in mu-
zikantje, ki jih sicer pozna-
mo iz zadnje šaljive strani
Novega tednika. Takrat bo-
sta na prizorišče prispela
tudi častni predsednik,
stranke šaljivcev Hinko
Brečko in šmarski župan
Jože Čakš, ki je sicer tudi
pokrovitelj srečanja. V do- .
gajanje se bodo vključile
še domače kmečke žene,
ki bodo spekle nekaj do-
mačih dobrot.
Delovni nosilec projekta,
ki smo si ga zamislili na
NT&RC je kulturno druš-
tvo Šentvid pri Grobelnem
ob pomoči vseh aktivnih
društev v kraju (gasilsko,
športno, lovsko) in z preko
100 angažiranimi ljudmi,
ki bodo na dan prireditve
pomagali pri postrežbi go-
stov.
Če jim bo uspelo iz prire-
ditve tudi kaj iztržiti, pa
naj bi sredstva namenili za
dokončanje večnamenske
dvorane, ki jo gradijo z
svojimi sredstvi že skoraj
20 let.
Še vedno namreč nimajo
ogrevanja in nemalokrat se
je zgodilo, da je imela nji-
hova dramska sekcija vaje
tudi pri temperaturi pod
ničlo. Nekaj sredstev je v
pomoč namenila tudi trgo-
vina Elba iz Šentjurja, tr-
govsko podjetje Jelša, Celj-
ske Mesnine in drugi.
STRANKA ŠALJIVCEV
Učiteljica Mica bi morala na nagradni izlet s
stranko šaljivcev, pa ni šla. Na tisti dan so
namreč učitelji štrajkali in Mici se jim je solidar-
no pridružila.
»Mici.. a misliš, daje prav, da dobite učitelji
samo enkrat na mesec plačo,« me je zanimalo,
»No... poleti ne rečem... drugače pa ni prav,
da dobimo samo enkrat na mesec, ker delamo
tudi po desetkrat na mesec...«
Upam, da bo do 30. junija, ko bo v Šentvidu
pri Grobelnem naše srečanje, Kongres stran-
ke šaljivcev in muzikantov, okrog štrajka vse
rešeno in da bomo na njem lahko pozdravili
tudi učitelje, šolarje, Janezke in Fonzke, poli-
caje, duhovnike in mežnarje. Loj za in Slavca,
dohtarje in medicinske sestre ter druge, okrog
katerih se največkrat vrtijo jeziki naših šaljiv-
cev. Sicer pa je srečanje na nedeljo, ko tako ali
tako nihče ne štrajka. Idealni čas torej, da se po
naporni sezoni razveselimo in sprostimo ob
nastopu naših šaljivcev in zaplešemo ob zvo-
kih ansambla Bratje iz Oplotnice, poskusimo
slastne dobrote domače kuhinje gospodinj iz
Šentvida, ki bodo pripravile tudi razstavo, na-
vijamo za športne »tipe« okoliških vasi, ki se
bodo pomerili v šaljivih igricah, se poizkušali
presenetiti s strani Novega tednika... Ne dovoli-
te,_da bi prav vas pogrešali.
Šala tedna bo od zdaj naprej objavljena s
tedenskim zamikom, ker glasovnice prihajajo s
pošto še v torek in sredo, mi pa zaključujemo
stran že v ponedeljek. Tako bomo upoštevali
pri žrebu vse tiste glasovnice, ki bodo v našo
redakcijo prispele vključno do četrtka. Kot
običajno, čaka šaljivca tedna, kakor tudi tiste-
ga, ki ga izžrebamo med kuponi, lepa nagrada -
enodnevni izlet. Tokrat bosta z agencijo
DOBER DAN potovala v Gardaland Jože
MASTNAK s Polzele 141 a za šalo tedna in
Kristina ŽURMAN iz Kristan vrha 739, Podplat,
kot izžrebanka med kuponi.
EDI MASNEC
ŠALA TEDNA
Stara znanca
Lojz in Slave sta se spet dobila na kozarčku
in malce »obirala« kolege.
»Ti, Hinko pa živi razkošno. Včeraj sem ga
videl, kako je jedel lešnike.«
»Lešnike? No ja,... ti pa menda res niso
kakšno razkošje.«
»Lešniki ne, proteza pa, proteza!«
Sreta
Tik pred zaključkom šolskega leta so se v
razredu pogovarjali o sreči. Otroci so imeli kar
izvirne o tem, kaj to sploh je.
»Sreča, da bom izdelal... sreča, da učitelji
stavkate takrat, ko je že vroče in se še nam ne
ljubi več hoditi v šolo, sreča...«
Mali Fonzek pa se oglasi: »Poglejte, moj oče je
rojen v Parizu, mama v Trstu, jaz pa v Celju in
priznajte, da je pravzaprav sreča, da smo se mi
trije srečah in poštah družina.«
Ni bilo potrebe
Komandir policijske postaje pri jutranjem
razporedu službe zadrži Tineta in Toneta in
jima naroča: »Vidva ostaneta tu in mi bosta do
14. ure prebelila pisarno in pospravila tako, da
bo spet v normalnem stanju. Ali sta razumela?«
Policaja: »Razumela, gospod komandir!«
Komandir: »Torej na delo, apno in papir za
po tleh inmta v skladišču. Vidimo se ob 14. uri.«
Policista pljuneta v roke in opravita naročeno
delo do določenega časa. Ob 14. uri se prikaže
komandir in ju nahruli, ko vidi, kako so tla
onesnažena z apnom.
»Ne vem, zakaj sta imela toliko papirja in ga
nista pogrnila po tleh?«
Tedaj pa se oglasi Tine in pravi: »Gospod
komandir! Midva s Tonetom sva bila dovolj
visoka, da sva lahko obelila strop in nama ni
bilo potrebno pod noge podlagati papirja.«
Luna
Pijančka stojita na mostu in se prepirata.
Prvi pravi: »Poglej, poglej, rrrdeča llluna.«
Drugi odgovori: »Ti si čisto nor, kaj ne vidiš,
da je rrrumena?«
Spet prvi odgovori: »Nehaj nooo, saj si že čisto
nalit. Rdeča jeee.
Medtem jima nasproti pride policaj in pijanč-
ka se odločita, da bosta njega vprašala, kakšne
barve je luna.
Drugi ga vpraša: »Cujte, gospod policaj, ka-
aake baarve pa je naša luuuna?
Policaj se ozre v nebo in pravi: katera - leva ali
desna?!
Kje je stara pila
Mož je v sobi nekaj popravljal, zato je potre-
boval pilo. Vprašal je petletnega sinka: »Kje je
moja stara pila?«
Žena, ki je bila v kuhinji in je to slišala, je
jezno odgovorila: »Kaj te briga, kje sem pila, saj
sem za svoj denar«
^ Šale so prispevali: Hilda LOKOVŠEK iz
Šmarja pri Jelšah, Viktor ŠKETA iz Žalca, Franc
TURNŠEK iz Gomilskega, Ivan LEBEN iz Celja
in Maja NAPRET iz Laškega.