JjieČHO 1915 ! Stopamo v Novo leto 1975. Zopet drug drugemu zaželimo srečno, zdravja in uspehov polno Novo leto. Kajpak stisk roke, marsikje poljub, veder pogled v bodočnost, tako na gospodarsko politično samoupravno, pa tudi na čisto osebno področje. Vse to je vizija prihodnosti, na katero ob Novem letu gledamo še z večjim optimizmom kot doslej. Kljub zelo razgibanem in negotovem položaju v svetu, smo staro leto še kar zadovoljivo prebredli. Dosegli smo velike go-■podarske uspehe, predali investitorjem vrsto novih objektov, iz-| sr šili registracijo, vpis Gradisa v sodni register, sistemizacijo de-ovnih mest in vrsto drugih, za naše delavce — samoupravljavce zredno pomembnih ukrepov. Naše notranje poslovanje in medsebojni odnosi so urejeni po TOZD. Delavci v TOZD so prevzeli vrsto kompetenc, ki so jih Sistemizacija delovnih mest in AODM Sporazum o sistemizaciji delovnih mest v temeljnih organizacijah so sprejeti, z manjšo zamudo tudi sporazum o r,;st«r~iizaciji pri skupnih službah. Sistemizacija je J50 analitske katero osnova za izved-ocene delovnih mest, moramo izpeljati glede na sprejeti samoupravni sporazum. Dosedanjo sistemizacijo smo morali spremeniti glede na sprejeti samo-uPravni sporazum. Dosedanjo sistemizacijo smo morali spremeniti Slede na zahteve družbenega dogovo-ra o kadrovski politiki (največ dve v=h'ianti izobrazbenih stopenj za eno delovno mesto) in zaradi uvedbe nekaterih novih delovnih mest. Delov-ne grupe obeh komisij, tj. komisije za sistemizacijo in komisija za AODM Se je sestala dne 16. in 17, 12. 1974 na Pohorju z nalogo, da dostavljene sporazume o sistemizaciji pregleda ln uskladi. . Zal smo morali ugotoviti, da se je Se vedno v mnogih slučajih gledalo na človeka, tj. konkretno osebo in ^e na delovno mesto, kakor bi to bi-0 edino pravilno. Iz tega razloga .so hastale marsikje pretirane zahteve šolski izobrazbi, prav tako pa ludi neosnovani nazivi za nekatera delovna mesta, ki se pa v opisih dela ne razlikujejo. Vsa ta pretirana neskladja je delovna grupa korigirala in tako je ostalo za AODM okrog 490 delovnih mest za celo podjetje. Kakor sem že poročal v Gradiso-Vem vestniku, dobimo startno osno-''° iz AODM 4- AOD. Analitska ocena delovnega mesta ** izvede po točkovni metodi po metodologiji skupne komisije za sa-oupravni sporazum v gradbeništvu. *,Sak0 delovno mesto dobi določeno .svilo točk. ki so seštevek enajst Dterijev, ki so razvidni iz tabele. To točkovanje je li.va.a tieiovna grupa za vsa delovna mesta in to poslala v obravnavo kolektivu. Kolikor posamezniki smatrajo, da ocene posameznih kriterijev niso primerne, naj dostavijo utemeljene pripombe komisiji do postavljenega roka. Delovna grupa (sestavljena iz obeh komisij) je predložila izvrednoteno AODM z namenom, da se postopek pospeši in da edinicam prihranimo nepotrebno delo. Točke za AODM se namreč izvrednotijo iz opisov delovnih mest v sistemizaciji, in so eventualne nepravilnosti izključene. Tako ovrednotena delovna mesta je. komisija po 14. členu sporazuma razporedila v XVI. razredov. Po pregledu pripomb na takšno razvrstitev AODM, bo komisija ob utemeljenih pripombah lahko izvedla tudi popravke, z rangiranjem. Pričakujemo, da bo potrebno nekatera delovna mesta, predvsem tista, ki so, na začetku ali na koncu posamezne grupe, pomakniti v prejšnjo ali naslednjo. Za razpravo je priložen tudi formular za osebno oceno delavca, tj. AOD, kjer se posameznik ocenjuje po Oi + O’ -t. Os. Pri Oi se upošteva razlika med zahtevano . in dejansko izobrazbo in prakso (leta službe), O’ zajema vodenje in obseg del, Os je pa individualna ocena, tj. tisti del, ki smo ga imeli dosedaj v obliki 20%. ko smo imeli startne osnove določene v razponu od — do. Vrednost točke se predvideva neto 5 para in si lahko že vsak sam pri- bližno izračuna vrednost startne osnove svojega delovnega mesta. Če sledimo sindikalni Listi za leto 1975. kjer naj bo start NK delavca pri 9,40 din/-h. lahko pričakujemo, da se bodo OD z uvedbo novega sistema v prihodnjem "letu dvignili za približno 30 %. V interesu nas samih je, da predloženi sistem čimprej sprejmemo in potrdimo. ‘Komisija se zaveda, da pri vseh delovnih mestih kljub AODM ne bomo zadeli vedno najidealnejše številke, vendar bodo do meseca maja še možni popravki vidnejših neskladnosti. Predlagam, da vse enote predloženi' sistem db postavljenega roka pregledajo in dajo svoje pripombe,. ter da se pri tem ne spuščajo preveč. v drobnarije,, ki glede na končni rezultat, rte pomenijo mnogo. Kolikor bodo edinice pokazale potrebno razumevanje in se držale postavljenih rokov, je komisija prepričana, da se lahko izvrši izolačilo po novem sistemu že ob plači 1. marca 1975. Dragovan Sever, dipl. gr. ing. doslej imeli osrednji organi upravljanja. Delavci TOZD prevzemajo določena dela in naloge z vso odgovornostjo in treznostjo. Ustava nam torej odpira pot in daje delavcem v roke vsa pooblastila, da si svojo usodo krojijo sami. Osnova je tu, toda bitka za dosledno uresničevanje ustave bo še dolga in težka. Ena izmed težkih preizkušenj, ki nas čaka, je gospodarska stabilizacija. Z vsemi silami moramo zaustaviti sedanji požar inflacije, ki niti ne v celoti — po naši krivdi stalno trka na vrata. Seveda ob tem ne moremo mimo dviganja cen, ki se je pojavilo po vsem svetu. Tudi tu smo skoraj brez moči. Toda osnovni vzroki inflacije so v našem gospodarstvu samem, nizka individualna in družbena produktivnost, nezadostno izkoriščanje in prekrivanje zmogljivosti, neracionalno izkoriščanje reprodukcijskega materiala, neracionalno gospodarjenje s sredstvi, kar vpliva na še vedno velike zaloge, režija, lastna kot družbena, kajti vedno več je tistih, ki pristavljajo svoje lončke, delovna disciplina itd. Res, vsi skupaj bomo morali pošteno pljuniti v roke (tu ne mislim samo na gradisovce) in zaustaviti žarišča inflacijskih procesov. Zato bo moralo biti leto 1975 leto vsestranskega varčevanja in racionalnega obnašanja na vseh področjih našega dela. Kljub vsemu pa ne smemo gledati prečrno, saj je pred nami leto velikih del in kompleksov, kot so: jedrska elektrarna Krško, gradnja turističnega naselja Bernardin pri Portorožu, gradnja cementarne Anhovo, TE Šoštanj IV, 360-metr. dimni k Trbovlje, Srednja Drava II, cesta Hoče—Levec in še 168 drugih večjih in manjših objektov. Skratka za pridne in složne roke je dela dovolj. Zato lahko doka] realno postavljamo naše notranje plane TOZD in načrtujemo vse večje zmogljivosti naše proizvodnje, saj bomo le tako sledili razvoju družbene ekonomike, vzporedno s tem utrjevali delavsko samoupravljanje — sledili hitremu povečanju delavskih potencialov. Mnogo pa si lahko obetamo tudi od predvidene integracije v okviru GAST, ki naj bi prihodnje leto resnično zaživela in že dala prve rezultate skupnega dela, Če vse skupaj seštejemo in povežemo z visoko zavestjo naših delavcev potem lahko z dokajšnjo mero sigurnosti in samozavesti stopamo Novemu letu naproti. Vsem delavcem in njihovim družinam, poslovnim sodelavcem in vsem prijateljem res srečno in uspešno Novo leto 1975. T.oize Cepuš Srečno in uspešno novo leto želi vsem Gradisovcem in poslovnim prijateljem Bitka dobljena, boj se nadaljuje Najpomembnejša naloga sindikata v prihodnjem obdobju je odločen boj za dosledno uresničevanje ustave in stališč X. kongresa ZKJ. Dosledno uresničevanje ustave zahteva, da vsakdo odgovorno opravlja svojo družbeno funkcijo in da so na ključnih pozicijah v družbi najsposobnejši ljudje. Organizacije sindikatov so dolžne, da takoj sprožijo pobudo za odstavitev takih posameznikov z odgovornih funkcij, ki ne bodo pokazali rezultatov pri uresničevanju ustave in sklepov X. kongresa ZKJ. Uredništvo Gradisovega vestnika Že na začetku zaključkov Vil. kongresa zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil 17. do 20. decembra 1974 v Beogradu, so zapisane zgornje besede. Tudi slovenski sindikati so na svojem nedavnem knngfnsu ‘ sVv“n'li odločneje uresničevati z ustavo začrtano našo pot v prihodnost. Kako bodo sindikati zmogli odločneje poseči v spreminjanje, to je izboljšanje našega dela in življenja, če ne z odpravljanjem slabosti v , vsaki organizaciji — v svoji sindikalni, v svoji delovni organizaciji, zlasti pa v svoji temeljni organizaciji. Kdo pa so sindikati? To so organizirani delavci in predvsem komunisti v sindikatu — gradbenih delavcev v Gradisu, v njegovih temeljnih organizacijah. Sindikat se bo zavzemal — piše v sklepih VII. kongresa ZSJ — za odvisnost osebnega dohodka vsakega delavca od dosežene produktivnosti, obsega in uspeha, to je od njegovega delovnega prispevka k dohodku njegove TOZD Z organizirano in konkretno družbeno akcijo sindikatov je nujno treba začeti z izdelavo meril dela in materialne stimulacije. Ustava pravi: »Delo predstavlja osnovo skupnega družbenega viinza-ja človeka« in rezultati dela naj omogočalo in določajo človekov položaj v družbi. Kaj pa solidarnost? V kongresnih sklepih piše. da se morajo kriteriji solidarnosti in socialne varnosti delavcev določati tako, da ne ovirajo in rušijo delitve osehmh dohodkov po individualnih rezultatih dela Se več. Organizacije in organi sindikatov se bodo energično postavili PO (Nad^iie\ranie na 3- strani) Zadnja vest ahoie je pjeflggjiuijj xito ob pomoči naših delavcev položil temeljni kamen za izgradnjo jedrske elektrar- e v Krškem Gradisovi delavci so v celoti glasovali za samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela v okviru GAST Ljubljana in za samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske. Po vseli Gradisovih deloviščih širom Slovenije in tujine so se delavci TOZD in skupnih služb enotno odločili za združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela v okviru GAST Ljubljana. Po prvih podatkih je od 6129 delavcev glasovalo za združitev 4448, upravičeno odsotnih (boianih, na dopustu itd.) 1669, proti združitvi pa je glasovalo le 12 članov kolektiva. Za integracijo v sestavljeno organizacijo združenega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske je od 8129 delavcev7 glasovalo za 4419, upravičeno odsotnih je bilo 1669 delavcev, proti pa je glasovalo 18 članov kolektiva. j ,-i „ A/- Odnosom v delitvi pripisujem velik pomen, kajti njihova kršitev slabi delovno disciplino, zmanjšuje polet in odgovornost Na nedavnem VII. kongresu jugoslovanskih sindikatov je Tito na začetku povedal delegatom in vsem delovnim ljudem Jugoslavije nekaj besed, ki jih je potem kongres v celoti sprejel in oblikoval v svoje sklepe (resolucije). Največ pozornosti je Tito posvetil našim notranjim gospodarskim razmeram, v okviru njih pa še posebej vprašanju odnosov v delitvi. V gospodarskih težavah, ki izhajajo nemalo iz posledic inflacije, so žrtve nujne in vsi jih moramo prevzeti — je dejal Tito — in nikakor ne samo delavski razred, ki je bil vedno pripravljen odpovedati se, vendar s pogojem, da čuti, da tako delajo vsi in povsod, da vidi, da smo pri uresničevanju začrtane politike dosledni. V Gradisu smo zastavili politiko boja proti inflaciji z akcijskim programom stabilizacije. Toda kakšna je naša doslednost — tako v večini TOZD kot na ravni podjetja — pri uresničevanju z APST začrtane stabilizacijske politike? Kdo odgovarja za nedoslednosti in kdo bi moral odgovarjati? Glavni vzroki počasnosti in premajhne učinkovitosti pri uresničevanju vsega tega, kar smo si zadali, so v tem — je v nadaljevanju ugotavljal Tito — da neposredni proizvajalci v TOZD še ne obvladujejo dovolj družbene reprodukcije in da v njihovem imenu kaj krat odločajo drugi. Kratenje ali izigravanje pravic delavcev še vedno ni redek pojav in proti temu se mora sindikat odločno bojevati. Če naj v naši družbi uresničimo ustavno načelo, po katerem naj delo in delovni rezultati določajo družbeni in materialni položaj slehernega delovnega človeka, potem bomo morali takoj prenehati s prakso, ki jo je Tito označil z ugotovitvijo, da so merila za delitev osebnih dohodkov že dalj časa zanemarjena. To vodi v uravnilovko, saj sta dva delavca, sicer z enako kvalifikacijo in prakso, enako nagrajena, ne glede na delovne rezultate. Zasidralo se je pravilo — je dejal Tito — da morajo imeti vsi, ki imajo enako delovno mesto tudi enake osebne dohodke, ne glede na razlike v delovnih rezultatih, Pri Gradisu se tako pravilo odraža v nagrajevanju po času (le na podlagi na delu preživelih ur), v izogibanju dela po normah tudi zaradi komodnosti tistih, ki bi morali poznati in uveljaviti normative, pa vse do najbolj odgovornih delovnih mest, kjer bi nekateri delavci v TOZD radi uveljavili zase merilo rezultatov podjetja kot celote ne pa rezultatov njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je dal k povečanju dohodka temeljne organizacije (20, člen zvezne ustave). Dokler se v Gradisu ne bo povečal vpliv ustave in sklepov X, kongresa ZKJ zdaj pa še sklepov VII, kongresa ZSJ, sindikat in partija v Gradisu ne bosta mirovala. Kajti — kot je dejal Tito — pojavi nasprotni socialističnem načelom nagrajevanja po delu povzročajo nezadovoljstvo pri delavcih, ki delajo dobro in prispevajo več, ne dobe na -»»to ustreznega osebnega dohodka, Proti koncu svojega govora je Tito povedal še tole: »Da pa bi dosledno uresničevali sklepe, je treba že enkrat zagotoviti stalno nadzorstvo nad ni^- vim iznolnievanjem na vseh področjih ter zaostriti odgovornost na vseh ravneh Ko to pravim, mislim tako na zvezo komunistov in druge družbenopolitične organizacije kot na državne in samoupravne organe, na sleherni kolektiv in na slehernega posameznika .. Nedelavnosti in neodgovornosti ni mogoče več trpeti nai sre za kogarkoli « Bržkone smo enotni v tem. da sliši delavcem na odgovornejših delovnih mestih večja odgovornost, saj se ta med drugim meri tudi z višino osebnih dohodkov. Prav bi bilo, da bi Titove besede veljale tudi vsem nam. da za pretekla — včasih manj odgovorna — dejanja ali za nzdovoU-m snoštovanie interesnih) prednisov. ne bi »preganjali čarovnic«, da pa bi v prihodnje naravnali naša dejanja še bolj kot doslej v smer začrtane poti naše družbe Stane Uhan Mika Špiljak o produktivnosti dela Smo sredi procesa prilagajanja zakonov ustavi in na začetku borbe za dosledno izvajanje ustavnih določil. S sprejetjem nove ustave so dani vsi pogoji za uspešnejšo delo sindikatov, kar nam nalaga še posebno odgovornost. Odgovornost je bila prisotna ves čas VII. kongresa. Odgovorni smo za izvajanje sklepov VIII. kongresa ZSS in VII. kongresa ZSJ. Odgovorni smo tudi za b jše nagrajevanje naših delavcev in v zvezi s tem tudi za boljše gospodarjenje in za uspešen boj proti inflaciji. Pri nas imamo velike in neizkoriščene rezerve v zmogljivosti, v majhnem številu izmen, v izgubljanju časa na čakanje raznega materiala itd. Še večje pa so rezerve, je dejal v svojem govoru tovariš Špiljak, v boljši organizaciji dela in delovni disciplini. Znano je, da sta učinek in kvaliteta dela naših delavcev v tujini večja kot pri nas. Zakaj? Predvsem zaradi boljše organizacije dela in stimulativnejše-ga nagrajevanja. Delavci pri nas, pa naj bodo to fizični ali umski delavci — organizatorji proizvodnje, niso vedno dovolj stimulirani. Ko smo nastopili in to popolnoma upravičeno proti socialnim razlikam, je dejal tov, Špiliak. smo se znašli v drugi skrajnosti. Najboljšim in najbolj pridnim delavcem smo onemogočili, da bi zaslužili, kolikor mo- rajo in kolikor bi z delom po učinku lahko zaslužili. Tako smo se praktično soočili s problemom uravnilovke in končno zdrsnili v mesecu juliju 1974 na zadnje mesto slovenskega povprečja (opomba pisca). Po podatkih Biroja gradbeništva Slovenije, je bila gradbena opera-tiva v letu 1973 na predzadnjem mestu slovenskega povprečja (gradbeništvo 2.160, poljedelstvo 2.127 — julij 1974 pa gradbena opera ti va 2.407 — poljedelstvo 2.529). Kaj se je zgodilo? Določili smo zgornjo mejo dohodka, ki jo ne glede na učinek nismo smeli preseči — obenem pa smo v celoti zanemarili nagrajevanje po učinku. Formalna merila, poklic, delovna doba, diploma, minulo delo in podobno — so začeli veljati več kot dejanska kakovost in učinek. Socialne razlike, skupinsko lastništvo, prisvajanje in številne druge deformacije so v bistvu nastale zato, ker v samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka in osebnega dohodka niso bila dovolj ograjena merila dela. Večkrat je bilo posvečeno več pozornosti delitvi osebnih dohodkov, manj pa pogojem pridobivanja dohodka. Odtujenost dohodka in nezadostna informiranost delavcev v tem pogledu, so vzrok za oblikovanje osebnega dohodka, daleč od nagrajevanja po učinku. Številni tekoči problemi gospodarstva zahtevajo čim hitrejše reševanje v sistemu delitve, posebno kar prihaja do številnih dilem, neznanja in nerazumevanja, pa tudi odporov. Danes si vsak delavec hitro izračuna, koliko več bi lahko zaslužil, če bi se bolj trudil, in če bi imel možnosti, da bi več zaslužil, hkrati pa si izračuna, koliko ugodnosti bo zaradi tega izgubil. Ampak tukaj je delavec najmanj kriv, je dejal tov. Špiljak. Delavec ravna tako, kakor mu narekujejo merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Brž ko delavec na svojem delovnem mestu ne gleda več, da bi bolje delal in več zaslužil, začenja na svojem delovnem mestu varčevati z močmi, dopolnilni zaslužek pa si išče izven delovnega mesta. To se najbolj kaže v delovni disciplini, v zamudah in v vseh mogočih izgubljenih urah. Iz tega torej sledi preprosto pravilo: »Nezadostna stimulacija — slabši rezultati dela«. Naš cilj je torej jasen, želimo večje rezultate dela. večjo odgovornost za bolj in bolj organizirano delo, ostrejšo borbo za večjo produktivnost in s tem tudi večji zaslužek na vseh delovnih mestih. Ni meja za rezultate dela in ni meja za osebni dohodek, če mu je podlaga učinek dela. L. C. nenehno delovati Aktivno delo v sindikatu je koristno, vendar včasih povezano tudi z marsikatero težavo in neprespano nočjo. O takem delu smo spraševali predsednika ravenske sindikalne organizacije, Bogomirja Gabrovca, ki nam je takole pripovedoval: »Kaj smo v našem sindikatu naredili do sedaj, je bilo lahko videti, v bodoče pa bomo morali narediti to, kar nam je naložil VIII. kongres ZSS — da bo sindikat zavzel večjo vlogo v družbi in tako delavcu res nudil boljše pogoje za delo in življenje. Treba bo sprovesti v prakso tudi delegatski sistem. Ti delegati nas bodo odslej lahko zastopali na viš- jih nivojih in tja prenašali naše zahteve. Boriti se moramo resnično za to, da se bodo vse stvari urejevale na zahtevah delovnih ljudi. Konkretno v naši osnovni organizaciji se bomo morali lotiti reševanja stanovanjskih problemov delavcev. Pravzaprav na tem še delamo. Treba bo marsikaj uredit: tudi glede urejene prehrane. V roku dveh let moramo zgraditi lastno menzo, da bomo lahko vsem delavcem nudili celodnevno prehrano Ena širših nalog pa je ta, da bomo uresničevali akcijski program stabilizacije, obenem pa se bomo borili tudi proti stalnemu naraščanju živlienis^h stro- Bogomir Gabrovec škov, jih torej uravnovesili z dohodki zaposlenih.« 3RABILI? Za p. št DOLOČENI PODATKI ZA GIF GRADIS PO STANJU 15. H. 1974. TOZD Invest. vzdrž. Dnevnice Reklam. propag. Reprezentanca 1. Skupne službe 2. Celje 3 Jesenice 4 Koper 5 Ljubljana 6 Ljubljana-okolica 7 Maribor 8 Nizke gradnje 9 Ravne na Koroškem 10. KO Ljubljana 11. KO Maribor 12. LIO Škofja Loka 13 OGP Ljubljana 14 Velo 15. SIP 16 SPO Ljubljana 17. Zelezokrivnica Ljubljana 18 Biro za projektiranje Ljubljana 19 Biro za projektiranje Maribor 20 Počitniški domovi 21 Delavski domovi 22. Uprava stanovanjskih hiš in stanovanj SKUPAJ 365.156,75 259.339 25 156.475.10 77.295 80 196.130,60 103 886 20 97.218.85 38 040 50 125.370,95 58 666,70 80.476,65 42.408.00 1,438.794 10 109.864.65 211.811.90 272.050 70 113.261,75 57.850 80 283.826,90 194 000.20 245.277.05 108.916 25 495.000.00 12 486.00 43 153.70 561.000,00 36 463,35 — 9 648 fiO 181.097,70 2.240.00 5,688.594,10 70.813 30 100.878,75 23.623.90 — 20 882.00 — 39 001.70 — 2.784.00 453.195,15 1.488,00 10,772.566,30 1,159.758,70 638.815,05 135.140,60 61.271,80 5.505,05 35 170,00 17.135,20 3.981,00 7.702.15 4.881,00 10.686,20 14 016,65 5.305,30 22.142,95 20.367,30 1 750.00 20.504.00 18 100,00 24.425.65 35 280,45 42.585,95 1.250,00 19.042,65 2.400.00 30.930,60 33.850,15 17.776,50 — 2.137.30 — 21.232.65 150.00 696,00 1.479,40 10.366.60 1.500,00 6.953,40 — 1.710,20 876.038,45 400.063,30 Nadomestilo za uporabo osebnih vozil 278.206.10 134.395.10 147 759,60 67.145,60 124.627,45 78.736,30 377.025,25 188 206,30 103 152.70 193.356.20 86.867.20 147.426,40 73.227,10 4.336,80 91 709,80 11.287,90 61 800,10 36 854,70 2.710,50 7.784,40 2,216 615,50 Delegati med delom na VII. kongresu ZSJ. V ospredju član Gradisa Stane Uhan Dejanski stroški za strokovno izobraževanje 5,932.229,05 2,5 % prispevek od OG brez skupnih služb 5 540.665,9* 2,5 0/0 prispevek skupnih služb je 325.745,79 Lani srno ob takem času »zbirali« med ljudmi novoletne želje in ker je leta spet konec, smo to storili tudi sedaj. Naše delavce smo povprašali, kaj si želijo v letu 1975. Odgovarjali so nam ljudje z različni!) gradbišč, pa vendar lahko ugotovimo, da med njihovimi izjavami ni dosti razlik. boljše. Tudi plače, naj gredo vsaj v Inki meri naprej navzgor. Žane niiifBnn ifi i osebno želim čim več zdravja, da Mi ^ lahko delal, ker brez dela ni ŠEBStBk A kletno živeti« a . ; .. JANKO CEH. »Novoletne praz-|g| nike bom preživel v okviru domačih to je v Slovenskih goricah |H pri Ptuju. Glede na to, da sem že v letih bi rad. da bi bilo tudi v prihodnjem letu tako, kot je bilo letos.« lliislisslli JOŽE TAVČAR ■ »V novem letu si želim, da bi naša združitev na Gorenjskem res uspela tri dobro stekla. Najbolj si pa želim, da bi naša TOZD v Škofji Loki imela vsaj take uspehe kot. sedaj in še boljše, prav to pa naj velja tudi za ves Gradis.« - '-vi LUDVIK RUDOLF: »Jaz bom j. /> §§ LUKA NOVAK »Ponavadi se svoje želje kar na kratko in hitro vse želje vrtijo okoL denarja in naštel. da bi drugo leto še boljše A|W j tudi moje so take K n d bi videl, delali, da bi še več zaslužili, da I ^ x» 5* ‘$£2** da bi naslednje leto dobro zaslu- zvišali produktivnost in usta- | , Ji A- > žili, da bi bili vsi zdravi in da pHi zniževanje standarda. Rad bi, || 1 ^: bi se v kolektivu dobro razumeli da bi bil zdrav, da bi lahko de- A - ' * ter bili prijatelji Tudi TOZD v laJ m da hi bilo podjetje zado- m Gradisu bi morali dobro sodelo- v0ijn0 z menoj. Vsem v Gradisu ■ vati. Mislim, da je ena izmed mo- želim, v lem 1975 vse najboljše in BRANKO CU BRILO: »Tudi jaz Jih večjih želja, ta, da bi. s temi čimveč usnehov.« bom šel za novo leto domov, in podiaz tvami živeža prenehali « sicer v Bos. Krupo. Moje osebne ^ ES želje so. vezane na Gradis: Želim si le, da bi bilo dovolj dela, saj bi PAVEL STANOVNIK: »Ra< MUSAIR NAKICEVIČ: »Sedaj bile tako dovolj tudi denarja.« videl, da bi dohodki rastli, za na- sem tretje leto v Gradisu, sem še podjetje pa želim, da bi imelo namreč tesarski učenec. V šoli mi ....... gre odlično, zato je moja novo- 'H; novo leto.« ttm ANKA TROBEC' »Želim, da bi bila tudi v letu 1.975 zdrava, dru-bače pa — da bi bili dohodki boljši, ne slabši.« v zvezi z Gradisom se mi zdi da nam primanjkuje dela. Če bi ga imeli malo več in morda še kaj bolj kvalitetnejšega iv. bolnem (? večiim zaslužkom) bi b lo kar v redu.« FRANC TROBEC: »Upam. da > naše podjetje tudi še vnaprej co uspevalo kot sedaj ali pa še - ■ ; \ V- - - -v -h%< •- * .'.-‘j Predsednik republike prejema plaketo kot častni predsednik jugoslovanskih sindikatov sip Broz-Tito, častni predsednik ZSJ Velika dvorana doma Sindikatov v Beogradu je bila nabito polna. 1425 delegatov in več kot 200 gostov je napeto čakalo, kdaj bo v dvo-rano stopil predsednik ZKJ, Josip Broz-Tito. Završalo je kot v panju, Tito prihaja, Tito prihaja ... Delegati vstaneio in burno pozdravljajo njegov prihod. Naenkrat se začuje pesem'»Druže Tito, mi ti.se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo«. Maršala Tita je spremljala žena Jovanka in 'vrsta uglednih gostov, med njimi., tudi France Popit. Bilo je res svečano. Ob takih . priložnostih lahko človek šele vidi, kaj nam pomeni naš dragi maršal Tito, Titova navzočnost na kongresu je bila velika spodbuda za de-legate, njegove besede pa spodbuda za naše nadaljnje delo. Kongres je začel predsednik sveta tov. Mika Spiljak. Nato je v dvorani zadonela internacionala. Sledil je pozdrav dragemu maršalu in številnim gostom. Po izvolitvi delovnega predsedstva je Mitra Spiljak sporočil predsedniku Titu, da so ga delavci Jugoslavije izvolili za častnega predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije, kajti Tito je del nas samih, del revolucionarnih in zgodovinskih vrednosti socialistične in samoupravne družbe, steber naše nove Jugoslavije, Po krajšem in jedrnatem govoru Mihe Spiljka je predsedniku maršalu Titu podelil ‘ listino o imenovanju častnega predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije. Zopet je zabučalo po dvorani. Delegati so vstali in z dolgotrajnim ploskanjem izrazili svoje zadovoljstvo. Delegati so utihnili šele, ko je stopil na govorniški oder predsednik Tito. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z burnim aplavzom Da, svečani so taki trenutki in Gradisove! smo ponosni, da smo kot delegati prisostvovali VII. kongresu ZSJ, Se nekaj ostalih podatkov. Poleg delegatov in domačih gostov je kongresu prisostvovalo 82 tujih delegacij iz vseh kontinentov. Kongres je trajal 4 dni in delal na plenarnem zasedanju in v 6 komisijah. Na kongresu je diskutiralo 469 delegatov ali skoraj 33°/o vseh udeležencev, in sicer: — v komisiji za družbeni ekonomski razvoj je razpravljalo — v komisiji za življenjske in delovne pogoje — v komisiji za samoupravljanje — v komisiji za izobraževanje in kulturo — v komisiji za organizacijo — v komisiji za mednarodne odnose Kongres je bil posebno doživetje in zaključkov vseh kongresov je dovolj. Sedaj bo treba samo delati in zopet delati. 134 delegatov 117 delegatov 64 delegatov 67 delegatov 34 delegatov 53 delegatov NADALJEVANJE S 1. STRAN L C. aDALJEVANJE s 1 roou vsakemu odporu merjenja rezultatov dela. Kongres opozarja na pomen in nujnost večjega angažiranja osnovnih organizacij sindikatov pri iskanju in izdelavi meril individualne materialne stimulacije organizatorjev proizvodnje (z domačimi besedami: z izmerljivimi nagradami spodbuditi delovne dosežke vseh odgovornih delavcev), ki s svojim delom vplivajo na izkoriščanje zmogljivosti, rast proizvodnje in produktivnosti, na stroške proizvodnje, organizacijo dela, 'poslovno politiko in rezultate temeljnih * organizacij združenega dela. Na j višji osebni dohodek ie treba omejevati samo v organizacijah in na delovnih mestih, kjer se še ne uveljavljajo merila rne ie eno -perilo!) rezultatov dela ali kjer je njihovo realno dolneame oie->V""ene z naravo poslov, ki jih organizacija opravlja. To je nekaj pomembnejših sklepov 17 posebne resolucije kongresa o' nalogah sindikatov v graditvi sistema nridohi vania :n dplit ve do bodica in osebnih dohodkov MU. poglavje). Pozoren bralec bo onaz.il. da sme- SP nsroarvtnčili kvempipv pa d ve ” 1' --r t;Vlonnv* vtn cfn’Tovrtost. v...e Ufciv v v <_ , vanje delavcev. Ti dve vprašnji nenehno tišči v ospredje tudi predsednik jugoslovanskih sindikatov, tovariš Mika Spiljak. Že na slovenskem kongresu sindikatov smo -tišaii napotek za naše delo' omejimo se na manjše Vevilo vprašanj pa zato tisto poskusimo rešiti. Sindikat v Gradisu je prav zato na prvi seji SOP po slovenskem kongresu v novembru 1974 sklenil začeti v naših TOZD s lemeijiteišo akcijo preverjanja, in možnost- izboljšanja nagrajevanja. Na potezi so vodstva naših TDvn Pričakujmo boli prizadeto sodelovanje, zlasti na bolj samokritično in ustvarjalno hotenje »uresničevati ustavo, sklene na rti i p in sindikata s strani delavcev na odgovornih funkcijah'- °ri-čakiiiemo rezultate ne na postopkov 79 s no1o7.3’PV. Take misli smo zamsali zaradi ne nrpvpp snodhndnih odgovorov nekaterih naših naiodaovnrnpiših dplaV- rav na nismo sekretariata "7.K v Gradisu, Bitka za ustavo in sprejem narhi-sk’h tn sindikalnih »klenov ie torej riai-Omua. t-,ei za „ trnovo uresničitev r - ep P O »f! -» • * » * Vsem članom delavskega sveta podjetja, delavcem Gradis? osebnim in postopnim vrifetfljiem res in uspešno 1^75 že!j Predsednik DS podjetja Lado Janžekovič Nova hala za Lesnino V letu 1974 smo v TOZD Biro za prorjektiranje Ljubljana izdelali za Lesninino enoto v Primskovem pri Kranju načrt za manjšo prodajno — skladiščno halo, pri kateri sta od dimenzij predvsem omembe vredni nosilna razpetina primarnih nosilcev 20 m (osna) in višina hale do vezi 9 m. Osna dolžina hale je 8 X 6 m = 48 m. Primarni trikotni nosilci potekajo prečno in so položeni neposredno na stebre na medsebojnem osnem razmiku 6 m. Prek njih so položeni sekundarni nosilci, ki nosijo salonitno kritino. Vsi elementi so iz armiranega betona in so, razen temeljev, montažni. Čeprav je objekt po površini majhen, je za naše delo pomemben, ker smo pri njem uporabili oziroma izvedli nekaj novosti. 1. Primarni nosilci so za prevzem lastne teže in teže sekundarnih nosilcev zasnovani kot trikotna razpirala z vezjo. Na podporah so zgornji pasovi razpiral skupaj z vezjo vpeti v stebre. Stebri so vpeti v temeljne bloke in tako skupaj s primarnimi nosilci tvorijo toge okvire (z vezjo in členkom v vrhu), ki prevzemajo težo kritine, snega in del horizontalnih sil. Preostali del horizontalnih sil prevzemata prek vzdolžnih sekundarnih nosilcev po dva dodatna stebra v prvem in zadnjem okviru, ki sta brez vezi. S tako oeiroma podobno konstrukcijo lahko premoščamo tudi večje razpone, ki smo jih doslej izvajali le z lokov!. 2. Za zavarovanje primarnih nosilcev proti zvrnitvi med gradnjo smo predvideli v vsakem polju po dva običajna sekundama nosilca, ki se v naprej zalijeta s hitro vezočimi vezivi. Horizontalna sila se prenaša na primarni nosilec brez vezi na prvi osi, kjer so ležišča oblikovana tako, da horizontalno silo prenašajo na oba dodatna vmesna stebra. 3. Po poprejšnjem pogovoru s predstavniki Tovarne salonita iz Anhovega smo prvič razporedili sekundarne nosilce, ki nosijo veloviti salonit, na osno razdaljo 140 cm in uporabili salonitve plošče dolge 160 cm (prej 105 cm in plošče 125 cm). S tem smo omogočili skrajšanje časa za pokrivanje objekta, ker smo uporabili manj elementov in zmanjšali število stikov v kritini. Tako pokrivanje je tudi cenejše, kar smo natančno preverili. Ugotovili smo tudi, da je izvedba cenejša, enostavnejša in predvsem bolj vama za krovce, če se namesto kljuk za pritrjevanje salonita neposredno na betonske lege uporabijo običajni vijaki, s katerimi se salonitne plošče privijejo v leseno letev, vgrajeno na sekundarni nosilec. Tako izvedbo sicer že dolgo poznamo, vendar smo jo v preveliki vnemi za »poenostavljanje« velikokrat opuščali. 4. Toplotno izolacijo v strehi smo položili neposredno pod kritino. Uporabili smo z aluminijasto folijo kaširane 4 cm debele trde plošče iz ter-vola in jih položili na lahke kovinske narobe obrnjene T profile, ki slonijo na sekundarnih nosilcih. »Višinski« prostor za namestitev toplotne izolacije smo pridobili prav z uporabo lesene letve na sekundarnem nosilcu. Prostor med toplotno izolacijo in kritino smo uporabili za prezračevanje strehe. Izvedba ni draga in je po izgledu primerna. 5. Tudi pri jeklenem nadstrešku, ki je obešen ob vhodno stran hale, smo izvedli majhno novost. Na vnaprej pripravljena sidra na stebrih smo zgornjo natezno vez in spodnji tlačeni nosilec pritrdili s po enim osnim vijakom in s tem ustvarili vrtljive podpore, ki ne vnašajo v konstrukcijo nobenih momentov. Na enak način smo spojili spodnji nosilec z vezjo. Evala nismo pritrdili s kljukami, pač pa z običajnimi vijaki, ki smo jih privili v kose lesa, vložene v vzdolžno potekajoče HOP C profile. 6. Za razsvetljavo hale smo po priporočilu projektanta instalacij predvideli živosrebrne (cestne) svetilke, ki smo jih obesili na vzdolž hale potekajoče in na vezi primarcev obešene jeklene vrvi. Vezi primarcev so bile za namestitev svetilk namreč preredke. Izvedba je primerna, ker omogoča ob ustrezni izvedbi kablov poljubno prestavljanje svetilk, če se oprema in dejavnost v hali spremenita in je tudi varnostno ustrezna. Izvajalec je bila TOZD GE Koper. Montažne stebre in zgornje pasove primarnih nosilcev (za vsak nosilec dve polovici) so izdelali v TOZD OGP, vez primarnega nosilca so izdelali na gradbišču, ker bi bil zaradi prevelike dolžine transport iz OGP otežkočen. Montaža je potekala po vnaprej pripravljenem projektantovem navodilu. Nosilce so sestavljali na gradbišču v pokončnem položaju, vsakega iz dveh polovic zgornjega pasu in betonske vezi z vzdolžno luknjo, ki se je nadaljevala tudi v ležiščih zgornjega pasu. kjer sta bili sidrni glavi za kabel za prednapenjanje. Potem, ko so vez prednapeli in jo s tem togo spojili z zgornjim pasom, so nosilec kot celoto dvignili z avto-dvigalom in postavili na že prej montirane stebre ter zalili sidrne luknje na nosilcu, kamor je segala armatura iz stebra. Pred tem so začasno zavarovali nosilec proti zvrnitvi s posebnima jeklenima oporama, oprtima na sosednji že montiran nosilec. Po montaži sekundarnih nosilcev so jekleni opori odstranili in uporabili v naslednjem polju. Izvajalec je svoje delo kljub začetnim težavam pri sestavljanju nosilcev in kljub zelo kratkemu roku solidno opravil ter tudi sam doprinesel k boljši tehnologiji montaže. Tako so na gradbišču med drugim zelo uspešno rešili sicer drugače zasnovano varovanje vezi proti horizontalnemu iz-klonu med dviganjem primarnega nosilca. Na dveh mestih so s pomočjo cevi za odre oprli vez ob zgornji togi pas. Med gradnjo smo skupaj z izvajalcem analizirali zasnove, ki jih bomo morali projektanti še zbistriti. Vse izsledke pri tej gradnji bomo uporabili v naš skupni prid pri prihodnjih gradnjah. inž. Pavel Vodopivec Pogled na del že zmontirane hale primarnega nosilca na zaključno fazo naslednjega Za dvig in montažo pripravljen primarni nosilec Upoštevajmo in izvajajmo! V podjetju je premajhen del osebnih dohodkov izplačan na podlagi delovnih učinkov merjenih z normami in obračunanih z akordi. Akordni obračun mora vsebovati vnaprej postavljene normative, opravljene količine ter imena in ure delavcev, ki so opravili obračunane količine. V primerih, ko je sestavljen »akordni obračun« drugače (poenostavljeno) ali, ko ga sploh ni ali pa v primerih nevarnega dela ali težko izmerljivega delovnega učinka, ko se delavce ocenjuje osebno, sme znašati presežek na obračunsko osnovo (po APST) največ 15°/o. Največ improviziranih (v naglici sestavljenih) obračunov je v gradbenih enotah. Tudi za delavce, ki so nagrajevani z osebnim ocenjevanjem (del administrativnega kadra) in za organizatorje proizvodnje se morajo merila razširiti in izpopolniti. Osnovne sindikalne organizacije, to je njihovi izvršni odbori, morajo od tehničnega kadra zahtevati, da se bistveno poveča obseg vnaprej normiranih del in obračunanih v akordu. Povprečni in nadpovprečni delavci bodo s tem imeli možnost z lastnim delom povišati svoje osebne dohodke. Podpovprečnim pa se s tem onemogoča prejemati poprečne osebne dohodke za podpovprečne delovne učinke. Nagrade delavcev, oblikovane z osebnim ocenjevanjem, morajo biti komisijsko potrjene. Ti delavci morajo dobiti v izplačilni vrečki razčlenjeno prikazano višino odstotka nagrade za vsak mesec. Kadar enota ne dosega z gospodarskim načrtom predvidenih rezultatov (PČD h) se morajo osebne ocene korigirati skladno s pravilnikom o osebnem ocenjevanju. Uveljavitev navedenih načel za nagrajevanje delavcev z osebnim ocenjevanjem morajo spremljati osnovne sindikalne organizacije vsaj dvakrat letno. Vse osnovne sindikalne organizacije kakor tudi sindikalni odbor podjetja bodo aktivno sodelovale pri organiziranju razprave o predlogu analitične ocene delovnih mest. Tu gre tudi za eno od organiziranih akcij sindikata pri uresničeva- nju sklepov nedavnega 8. kongresa Zveze sindikatov Sloveni te. Del četrtega sklepa kongresa glasi: »Sindikati bomo spodbujali organizirano delo pri razvijanju sistemov nagrajevanja v temeljnih organizacijah združenega dela. Zaradi tega bomo sindikati na vseh ravneh spremljali učinkovitost delitve sredstev za osebne dohodke, nien vpliv na produktivnost dela in opozarjali na slabosti ter predlagali spremembe. Sindikalne organizacije bodo odločno reagirale v primerih, ko se bodo izplačevali osebni dohodki neodvisno od samoupravno sprejel ih meril. Sprožile bodo postopke za odgovornost in sankcije v primerih nespoštovania meril za delitev osebnih dohodkov v samoupravnih aktih TOZD. Uresničevanje v teh sklepih opredeljenega ravnanja vseh samoupravnih in družbenih subjektov je eden izmed pomembnih pogojev za zdravo gospodarsko rast in hitrejše doseganje stabilizacije.« Boljši pogoji ¥ KO iaribor Vsak bralec, ki se količkaj razume »v predelavo žeieza«, bo kaj kmalu ugotovil, da priobčena slika kaže — poleg natrpanosti — tudi »vsega pomalo«. Nekaj stavbnega ključavničarstva, nekaj strojegradnje in pri vratih malo remonta. Kako ta proizvodni potpuri izgleda pri delu, občutimo mi, najbolj pa neposredni proizvajalci in organizatorji proizvodnje, ko se morajo prav »kunštvati«, kako v teh nemogočih pogojih delo uspešno zaključiti. Kot že sam naslov članka govori, se bodo končno tudi pri nas izboljšali pogoji dela. Gradbena TOZD Maribor je že pričela z gradnjo nove hale. Če bodo dela uspešno napredovala, računamo, da bomo v drugi polovici leta 1975 že vsi pod eno streho. Glede na to. da smo se že vrsto let pripravljali na to investicijo, smo v ta namen že zbrali nekaj sredstev tako da v glavnem računamo le na lastna finančna sredstva. Ta investicija nam bo omogočila, da bomo končno prišli do normalnih pogojev dela, po drugi strani pa nam bo omogočeno dosegati znatno boljše rezultate dela. Ko bo nova hala dograjena, bomo obstoječo v celoti namenili za remont Gradisove in tuje gradbene mehanizacije. Del novih delovnih prostorov v izmeri 66 X 12 m bomo namenili proizvodni enoti stavbno ključavničarstvo. Zaradi premalih delovnih prostorov nismo mogli te dejavnosti uspešno razvijati. Zal moramo priznati, da so večja ključavničarska dela in zahtevnejše konstrukcije zaradi preslabe opremljenosti dostikrat prevzemala tuja podjetja. Z ozirom na to, da se bodo tudi za strojno proizvodno enoto povečali delovni prostori (66 X 12 m), bomo lahko v celoti zadostili povpraševanju kupcev po mešalnikih in strojih za proizvodnjo asfalta. To so naše želje in naloge za leto 1975. Žal niso v najbolj primernem času, vendar upamo, da jih bomo s pomočjo odgovornih vodstvenih delavcev pri podjetju in z našim trudom le uresničili. V letu 1975 želimo skupnim službam podjetja in vsem TOZD obilo poslovnih uspehov. Direktor TOZD KO Maribor Ludvik Rizmal Mariborsko pismo Zopet se je obrnilo leto, začenja se novo. S starim letom smo bili k;ar zadovoljni. Obnovili smo si svoje dobro ime, saj smo bili letos proglašeni za najboljšo Gradisovo enoto. Tudi prvonagra-jenec v podjetju je član naše enote. Končno smo si nabrali sorazmerno dosti skladov, da bomo lahko vlagali naš denar v prepotrebne in koristne naložbe. Med večjimi uspehi, ki nam jih je uspelo v preteklem letu doseči, ,e vsekakor ta, da smo prodrli na tržišče z našimi železo-betonskimi montažnimi halami, ki so se povsod obnesle in ki nam utirajo pot do pridobitve » sežnejših gradbenih del Naša skupina za razvoj, ki jo uspešno vodi statik in konstrukter Bojan Špes, dipl. ing., je izdelala projekte za več tipov montažnih hal, z raznimi razpetinami in z različno možnostjo prilagoditve obstoječim objektom. V sodelovanju z vodjem naše gradbene operative Francem Gačnikom, dipl. ing., so elementi in detajli teh hal predvideni tako, da je izdelava elementov čim bolj ekonomična, da je montaža izredno hitra in popolnoma varna in da postavljena konstrukcija ustreza vsem različnim zahtevam investitorjev. Naše hale imajo ravne strehe (črna kritina) ali pa poševne strehe (salonit) ter razpetine 12 m 15 m, 18 m in 20 m v razmaku 12 m. Izdelane so tako, da je čim manj različnih elementov in da se ti elementi lahko transportiralo in montirajo. Podlaga za izdelavo teh elementov je poleg optimalne zasnove konstrukcije tudi primerna izdelava. V naši delavnici betonskih izdelkov na Pobrežju pri Mariboru so se tamkajšnji delavci in vodilni kader priučili svojemu delu tako, da so izdelki po obliki, in kvaliteti brezhibni. Delo je že utečeno, opaži so vsi železni z malimi izjemami, kontrola kvalitete je stalna. V preteklem letu nismo zabeležili pri tem delu nobenih napak ali delovnih nezgod. Stalno sodelujemo z zavodi za raziskavo materialov, ki ne preizkušajo samo kvalitete betona, temveč tudi nosilnost celega elementa. Montažna skupina, ki potuje od objekta do objekta in montira vse te naše vrste hal, sestoji iz 5 delavcev, z delovodjem in tehnikom na čelu. Ta skupina je tako uigrana, da je pri montiranju dosegla časovni rekord, ki se ga skorajda ne da več preseči. Zavoljo velike pozornosti in domiselnosti varovalnih ukrepov je pri normalnem delu delovna nezgoda skoraj izključena. Naše hale se v glavnem uporabljajo za industrijske objekte, ali pa tudi za telovadnice, trgovine itd. Pravkar smo prešli na zasnovo in izdelavo montažnih aneksov k montažnim halam, ki služijo za pisarne, sanitarije, jedilnice itd Razpetina teh aneksov je 8 m ter so prilagodljivi za razne potrebe. Hale smo montirali v bližini Maribora, pa tudi do 200 km daleč od našega mesta. Tudi v tem primeru je bila montažna konstrukcija cenejša kot klasična in seveda veliko hitreje izvedena. Na oddaljenih gradbiščih smo se povezali z manišimi gradbenimi podjetji, da so nam izvedla gradbena in druga dela. Zaposlitev večjega števila delavcev na večje razdalje se nam ne izplača. V bližini naše enote pa orevzemamo vsa dela in nudimo investi-toriu kompletni objekt. Postavljali smo hale blizu Loža. v Tržiču, v Kranju ter v bližnji in daljni okolici Maribora, l.ani smo Dostavili 18 hal s skupno površino preko 20 000 m! tlorisne površine. Z ozirom na to, da naša razvojna skupina projektira le konstrukcije, se za izdelavo kompletne gradbene dokumentacije poslužujemo raznih projektantskih organizacij' obeh naših proioMiv-nih birojev, večjih projektantskih organizacij iz Liubliane Tržiča. Celja, Ptuja in Maribora. Gotove ohsežneiše zgradbe sme nrevzeli kot inženiring, kar nam postavlja zelo odgovorne naloge Sodimo, da je naš uspeh pri zasnovaniu in izvaianiu teh hal zato tem večji, ker so zamisli povsem naše. Brez dragih tujih licenc, brez znatnih investicij in brez pomoči pnrhetja sli od drugod, smo ustvarili izdelke in storitve, ki so lahko naši enoti in celemu podjetju v ponos. Viadukti, mostovi, nadvozi... Zopet se izteka leto. Vedeti želimo ali je bilo to leto uspešno? Kaj smo dosegli? Smo zadovoljni z doseženim? Takšna in podobna vprašanja si zastavljamo, ko pričakujemo konec leta. Istočasno pa že razmišljamo: in kaj v prihodnjem letu? Leto — 12 mesecev — 385 koledarskih dni ali 250 delovnih dni. Toliko dni skrbi, vsakodnevnih problemov. Mnogokrat dnevi potečejo v nezadovoljstvu saj nismo opravili vsega, kar smo si za ta dan namenili. Zato je le prav, da za daljši čas pregledamo v čem smo uspeli. strici. Ker je bil ta most manjšega razpona, smo ga montirali le z avto-žerjavi. Vsi montažni elementi so bili izdelani v obratu na Pobrežju. Poleg potreb naših objektov smo elemente izdelovali tudi za potrebe GE Maribor, GE Ravne,, Slovenija ceste in Vodno skupnost Maribor. To pa so bili predvsem hodnikov! bloki. Za GE Ravne pa tudi montažne voziščne plošče za viadukt 60-27. Montažne elemente smo z .avtovla-čilci vozili na razdalji od 30—-200 km. Povprečna je blizu 70 km. Tu so številke! Lahko napravimo nekaj primerjav: na vsakega delavca Gradisa odpade 3500 kg montažnih elementov. Na vsakega zaposlenega v GE NG odpade 15 m3 betonskih prefabriciranih elementov. Celo še drugače lahko ilustriramo opravljeno delo: . Sleherni prebivalec SR Slovenije bi moral 12 kg kocko prenesti iz Ljubljane ali Maribora v Celje in jo odložiti na, streho š.estnadstrnpne stavbe. Povprečna 'višina, na kateri smo montirali elemente, ie bila 20 m. Naivečja pa 53 m na viaduktu v Žičah. Od objektov, ki smo jih izvajali »na mestu« bi opozoril na viadukt 60-24, ki je v dolžini 60 + 120 + 60 = = 240 m' izvedpn po sistemu proste konzol ne gradnje. To je po konstrukciji. po rešitvah in tudi po izvedbi Igtos izredno pspela gradnja. Za_ ta objekt smo morali izvršiti obsežne priprave (odri, opaži), ki* so trajale prvo polletje. D Hi go polletje pa smo , nato 'zdelali štirideset pet metrskih lamel. Novo leto bomo pričakali s spajaniem kopzol glavnega 120 m razpona. S sistemom gradnje nadvozov nismo zadovoljni — vendar to niso doseženi uspehi preteklega leta! V tem letu smo se projektno pa tudi že organizacijsko pripravljali, da tudi na tem področju napravimo korak naprej. Tako smo že pri snovanjih in nalogah prihajajočega . 1975 leta. Zaključimo 'z željo, da pohianjkljivosti preteklega leta odpravimo, da bi bilo novo leto še uspešnejše. To^ isto želimo tudi drugim: posebno še tistim, ki na kakršen koli način sodelujejo pri naših nalogah. V naslednji tabeli je podan pre- naši na,tem objektu Za TOZD Nizke gradnje je bilo to leto nekaj posebnega. V čem je ta Posebnost? Predvsem smo v tem letu delali na yeč kot 30 objektih širom Slovenije; čeprav je bilo težišče del na objektih AC Hoče-Celje. Druga posebnost je v tem, da smo na viaduktih avtoceste izvajali dela na premostitvenih Konstrukcijah, saj je bilo temeljenje in dela na* spodnjih konstrukcijah opravljeno v prejšnjih letih z lz3erno viadukta v Slatini. 'Na viaduktih smo torej izvajali Predvsem montažna dela, vsled tega Prekomerna obremenitev obrata za Hdelavo prefabriciranih elementov. Poleg tega smo pričeli z gradnjo . irih mostov od teh smo tri dokon-Ca», most v Hrastniku pa bomo dokončali v prihodnjem letu. Gradili smo še osem nadvozov — P®1 smo jih z otvoritvijo. podaljška vtoceste Postojna—Razdrto, predali Prometu. Zadržimo se pri montaži, ki je dominirala. . Montaža na viaduktih se je izva-IMa z novo, lansko leto izdelano montažno konstrukcijo in to: viadukt 60-22 nosilci, prečniki, plo-Ce, hodnikov} bloki viadukt 60-23 voziščne plošče, hod-mkovi bloki viadukt 60-26 nosilci, prečniki, vo-lš;'ne plošče viadukt 60-25 nosilci, pričetek na montaži prečnikov. Veliko konstrukcijo smo uporabili z- prestavili 4-krat; z njo zmonti-L1 i 98 nosilcev, dolžine 40 m težkih ‘8 ton. Tudi manjša montažna konstruktu*3 je bila polno izkoriščena, saj m° z n,jo montirali: most prek Soče v Anhovem, Padvoz 40-39 v Prelogah, most prek Savinje pri Šempetru, most prek Save v Hrastniku. n ® i° konstrukcijo je letos GE Rav-montirala še viadukt 60-27. S|NsPelim montažam manjših mo-se pridružuje tudi železniški začela se bo montaža tudi gled montiranih elementov v enoti: Beton Armatura Kabli Element ni 3 ton ton Nosilci 3.500 390 Prečniki 270 20 Voziščne plošče 2 350 680 ' Hodniški bloki viadukte: . 390 30 Hodniški bloki nadvozov 100 10‘ Robniki ■' 50 5 Stebri nadvozov 120, 30' Količina skupaj 6.780 1165 510 Teža skupaj ton 18.790 1165 510 20 465 Za popolnejši pregled letos izvaja-nih objektov še naslednja tabela Vrsta objekta viadukti montažni konzolni del viadukta 24 manjši mostovi nadvozi rekonstrukcija mostu Ponikve 1 Skupaj Število 4 1 5 6 Površina m2 20 650 2.520 3.690 3 570 1.240 31.670 Naši pogledi pred novim letom Ko zaključujemo poslovno leto, se oziramo nazaj in preštevamo koliko ton izdelkov smo plasirali na tržišče, koliko kvadratnih metrov stanovanjskih in drugih objektov smo naredili in kakšen finančni rezultat smo uspeli iztržiti, so vedno prisotne misli naše prihodnje poti. To so ugotovitve poslovnega človeka za pisalno mizo, ki zaradi zahtev po čimboljših poslovnih rezultatih nima možnosti, da bi ob hitri dinamiki izpolnjevanja delovnih nalog, zadosti mislil tudi na delovnega človeka, ki je ustvarjalec vsega tega. To je tisti delovni človek, o katerem govorimo, da je naše največje bogastvo. Ob tem razmišljanju se sprašujemo, ali je ta poudarek prisoten tudi pri sprejemanju in realizaciji naših splošnih aktov. Poslovno gledano, bi navezali družbeni standard na večjo produktivnost, večjo ekonomičnost ipd. Vendar tudi ta palica ima dva konca, pri vsem tem, pa je prisoten zopet človek. Res, da smo si zagotovili delovne priprave in stroje, s katerimi menjamo tehnologijo — ali pa smo napravili človeka zadovoljnega pri upravljanju s tem? Najbrž ne. Pri tem mislimo na nagrajevanje. Ta problem je prisoten v našem gospodarstvu, pri Gradisu, posebno pa ga čutimo še mi v obratih. Vsepovsod so prisotni tehnični napredki, pri tem najbolj žgočem problemu pa ne najdemo poti iz slepe ulice. Delovni človek ni tisti, ki želi podpore ali nečesa, kar ni stvari!, zato mu dajmo možnosti in spodbudo, pa bomo dosegli tudi boljši kos kruha. Smo pred izdelavo srednjeročnega programa razvoja, letnega gospodarskega načrta, dopolnitve programa stabilizacije, ali si :ne bi tokrat samoiniciativno postavili nalogo opiemenitve sistema nagrajevanja, za katero sem prepričan, da pogojuje uspešnost realizacije planov in s planom tudi neobdelano ledino. S to mislijo — soodgovornostjo vseh odgovornih na tem področju se približujemo novemu letu. Želim, da je do te ugotovitve prišel še kateri elan TOZD v Gradisu, ker le masovnost v hotenju za rešitev tega problema nam je porok za boljši uspeh v priliodno-sti> Koristim to priliko, da se vsem članom podjetja GRADIS zahvaljujem za sodelovanje in želim obilo osebnega zadovoljstva poslovnih uspehov v letu 1975. D;rektor TOZD KO Ljubljana Jože Repše w. pridružuje uuui z.cicz,niaixi w . _ m°st prek Ložnice pri Slovenski Bi- Nekaj objektov za EF je ze pod streho Ekonomska fakulteta za vzgled Poslovno enoto Ljubljana je v~letu 1972 močno pestila nepopolna angažiranost oziroma veliko pomanjkanje dela. Prav v tem času^ pa ie bila na gradbenem tržišču predvidena velika licitacija za pridobitev del pri izvajanju novih objektov EKONOMSKE FAKULTETE v Ljubljani. ... ., Iz takšne licitacije je vodila samo ena pot m sicer pravilna poslovna odločitev: »Delo ‘dobiti v izvajajne tudi v izrednih konkurenčnih pogojih«. Delo je bilo ‘dobljeno, pričetek del pa se je zaradi neurejenih finančnih zadev zavlekel za eno leto. Tako seje dejanska gradnja objektov z vsemi posledicami »suhe dobe« in časovne preložitve pričela šele v avgustu 1973. leta. Hkrati s pričetkom del nam je bilo vsem lasno, da je možno gradnjo uspesno izpeljati samo z dobro organizacijo in z dobrim sodelovanjem vseh služb v podjetju. . ... Tako so kot prvo že izkopna dela potekala v taki organizaciji, ki si jo lahko samo še želimo. Nadaljnja in zelo važna komponenta je bila pravilna in pravočasna rr.eh a nnopreml.lenost gradbišča. Največji problem pa so predstavljali opaži zaradi izredne in neugodne razvejanosti objekta iri zahtevne izvedbe betonskih del. Morda ne bo odveč kratek opis zasnove objekta. Novi objekt EKONOMSKE FAKULTETE je v bistvu sedem med seboj povezanih objektov, ki so postavljeni na 8090 m2 površine v pravokotni obliki. Sistem konstrukcije je skelet, kombiniran s tankimi prečnimi zid,-vi in rebrastimi ploščami. Posebna zahteva projekta so bili vidni betoni, s lem da so opaženi s paralelnimi enako širokimi deskami da vse deske potekajo horizontalno in da stiki opažev (horizontalni) ne smejo biti vidni. Na osnovi takih zahtev je bila izvršena prefabrika-cjja opažnih elementov, uporabljeni so bili veliko tablasti opazi, narejeni s pomočju YU nosilcev, ter kasneje uporabljena še nova opažarska tehnika, v obliki opažev sistema NOE. Takšna rešitev opažev je bila edina alternativa nasproti »grad-biščnim cirkulalkam«, ki so zaradi svoje razrezevalne dejavnosti »najdražje« na gradbišču. Naslednji, verjetno najvažnejši element uspešne gradnje je bil »človeški faktor«. Povprečno je bilo na gradbišču zaposlenih 130 ljudi, brez upoštevanja centralne betonarne, ki je vse potrebe po betonu vselej pravočasno realizirala in brez centi al-ne železokrivnice, ki je prav tako uspešno izpolnjevala svoje obveznosti do objekta. Celotna organizacija dela je bila izvršena po brigadah in »specializirana« tako. da je v največji možni meri zagotavljala kvaliteto in pravočasnost izvedbe posameznih delovnih operacij. Pri tem velja posebej poudariti, da brez »osebne zagnanosti« posameznikov kot so: Tomo, Mladen, Milan, Franc, Andrija itd. še tako dobro zamišljena organizacija ne more doseči pozitivnega uspeha. Ugrajene količine so dovolj zgovoren dokaz izvršenega dela in ne nazadnje tudi uspešnega prizadevanja nabavne službe, saj je bilo vgrajeno 9000 m3 betona. 65000 kg armature in opaženo 60.000 m? betonskih sten, stebrov in plošč. Vsa ta skupna prizadevanja pa imajo svoj odraz v uspešnem dokončanju I. faze izgradnje objektov, saj je bilo delo izvršeno mesec dni pred dogovorjenim rokom. Ob zaključku L faze izgradnje je bil organiziran tudi pravi »gradbeniški likof«, katerega so se udeležili tudi številni gostje, ki so s svojo prisotnostjo prispevali k svečanemu vzdušju proslavljanja delovne zmage. Posebno spodbudne pa so bile besede iz pozdravnega nagovora predstavnika investitorja, dekana EKONOMSKE FAKULTETE prof, dr. Turka, ko je dejal: »Tovariši, prav lepa hvala vam za izredno orizadevanje, za predčasno dovršitev I. faze izgradnje, za doseženo kvaliteto, za izredno organizacijo itd.« Izrazi takega iškrenega priznanja so prijetna in lepa stimulacija za izvršeno delo in hkrati oo-veza, da bo 2. faza izgradnje prav tako uspešna. Tudi rahla senca razmeroma slabe finančne slike v takem svečanem trenutku ne more odvzeti upravičenega ponosa kolektiva na :zvršeno delo. Janez Kuštrin, gradb. inz. H e Eni so bolj, drugi manj zadovoljni, čeprav se je vsak po svoje trudil, da bi čim več tioprinesel k uspehu podjetja in k boljšemu osebnemu dohodku. Tudi za leto, ki prihaja, se nam porajajo želje za uresničitev takega gospodarskega stanja, s katerimi bi bili vsi zadovoljni. Za uresničitev teh želja pa morajo po švojih možnostih prispevati vsi. Katere pa so tiste želje za leto 1975? Tako močno podjetje, kot je naš GRADIS, se mora opirati poleg dobre delovne sile tudi na sodobno mehanizacijo, saj je le-ta delno gonilna sila nekega podjetja. Dobra mehanizacija zvišuje nivo dela in storilnost učinka. Le kaj bi danes še lahko naredil s stroji, ki smo jih poznali pred dvajsetimi leti. Z razmahnit-vijo delovišč in tehničnega napredka se je pokazala tudi potreba po sodobni in kvalitetni tehnologiji. S kvalitetno; in močno mehanizacijo bomo lahko konkurirali drugim sorodnim podjetjem in sprejemali zahtevna naročila, ki jim bomo kos s sodobno tehnološko opremo. Vse večje zahteve po vedno večji kvaliteti dela, nove konstrukcije, nove montaže nas silijo k temu, da s 'sodobno opremljeno mehanizacijo gremo v korak s časom. Lahko trdim, da si je naše podjetje v zadnjih letih z;intenzivnimi vlaganji nabavilo najsodobnejšo .opremo za gradnjo vseh vrst objektov-Stroji in kamio- ni so izbrani po konstrukciji visoke kvalitete, izdelani po moderni tehnologiji proizvodnje. Res je, da nastopajo v začetku težave pri upravljanju stroja, katere pa opravimo še v času njegove garancije. To načelo po posodabljanju mehanizacije naj ho naše vodilo v pri- hodnjem letu. Naj ne bo nikogar v našem močnem podjetju, ki bi zaradi pomanjkanja delovne zavesti videl le ožji cilj — svoj osebni dohodek in finančno oviral uresničitev naših želja. V imenu kolektiva TOZD SPO in v svojem osebnem imenu želim vsem zdravja in. uspehov polno leto 1975. Direktor TOZD SPO: Vinko S sodobno mehanizacijo novim nalogam nasproti Leto je mimo in prišel je čas ob-račnov. V naslednjem sestavku ne mislim govoriti o posameznih uspehih in neuspehih. Vsakih je bilo nekaj, več pa prav gotovo prvih. Čeprav leto še ni povsem končano, lahko že zaključimo, da smo letošnje leto poslovali bolje in uspešnejše kot lansko leto. Predvsem je .potrebno poudariti, da smo dokončali več pomembnih objektov, ki so pomembni za vso našo družbeno skupnost. Med najzanimivejšimi objekti, ki so bili končani, naj omenim: skladišča Kovinotehne, proizvodne obrate. TOPER, osnovna šola narodnega heroja »Slavka Šlandra«. Na otvoritvi šole in odkritju spomenika. ki stoji pred njo, so prisostvovali tudi znani družbenopolitični delavci, med drugimi Franc Popit, Lidija Sentjurc. Miha Marinko Tako investitorji kot tudi vsi prisotni so pohvalili naše delo tako glede kvalitete kot tudi ažurnosti. Poleg tega so se dela izvajala še na naslednjih pomembnih objektih: šola za blagovni promet, stolpnica S-l, upravna stavba Libele ter v Šaleški dolini: delavnice in garaže TE Šoštanj, ETE — obrat elektro-filtrskih zidakov, kulturni dom Šoštanj, Pekarna Velenje in 156-sta-novanjskih blok. ki je tudi končan. Poleg delovnih uspehov je potrebno opozoriti tudi na finančni uspeh, ki je tudi boljši. Ob zaključku naj zaželim v imenu TOZD GE Celje še veliko sreče in delovnih uspehov vsem ostalim TOZD in skupnim službam. Osvnvna šo1a narodnega heroja »Slavka Šlandra«, ki je bila odprta za praznik republike Albin Breznik Novi proizvodni obrati tovarne TOPER Nove skla,.. „e hale za Kovinotehno v Celju m g m m p: M te Učimo se nemški 68 Lektion Wir iernen Deutsch Bas Geschlecht der Substantiva (spol samostalnikov) Es ist oft sehr schvver sich das Geschlecht der Substantiva zu merken: »der, die, das«. VVir vvollen nun einige Hinvveise (namig) geben, die uns erleiclitern, uns das Geschlecht zu merken. A. Mannlicb sind: (moškega spola so) 1. Alle mannlichen Lebewesen: r Mann, r Hcrr, r Lehrer, r Sohn, r Briider, r Hahn, r Stier, r Lowe, r Junge. 2. Die Tage, Monate und Jahreszeiten: r Montag, r April, r Friihling. 3. Die Himmelsgegenden und Winde: r Norden, r Siidvvesten, r Taifun. 4. Die Mineralien: r Diamant, r Granit, r Kalk, r Schvvegel. 5. Die Bezeichnungen des Geldes: r Dinar, r Rubel, r Dollar, r Frank. Ausnahme (izjema): e Mark, s Pfund (englische oder tiirkische) e Krone. 6. Die Substantiva auf -ig, -ich, -ing, -ast, -en: r Honig (med), r Teppich, r Sperling (vrabec), r Palast ipaiača), r Regen. Ausnahme: s Wappen, (grb), s Kissen (blazina), s Zeichen (znamenje) und die substantivierten Verben (iz glagolov tvorjeni samostalniki — glagolniki) s Lesen, s Schlafen, s Gehen usw. B. VVeiblich sind: 1. Alle weiblichen Lebewesen: e Frai^ e Tochter, e Braut (nevesta), e Magd (dekla), e Kuh, e Gans (gos) Ausnahme: s Weib, s Madchen, s Fraulein 2. Die meisten deutschen Fliisse und ausscrdeutschen Fliisse auf -e und -a: r VVeichsel, e Oder, e Weser, e Wolga, e Themse, e Rhone, e Dona«, e Save Ausnahme: r Rhein, r Main, r Neckar, r Inn 3. Die Eiiume, die Blumen und die Friichte: e Tanne (jelka), e Kiefer (bor), e Buche (bukev), e Eiclie (hrast), e Pappel (topol), e Rose. g Nelke (nagelj), e Tulpe (tulipan), e Birne, e Pflaume (sliva), e Kirsche (češnja) Ausnahme: r Ahorn (javor), s Vergissmeinnicht (spominčica) r Apfe) 4. Die Zahlen und Ziffern (številka in številke): e Eins, e Zehn, e Hundert, e Tansend 5. a) Die meisten Substantiva auf -e, besonders die zvveisilbigen (zlasti dvozložne) e Sonne, e Sirasse, e Freude, e Silbe (zlog), e Stunde Ausnahme: s Auge, s Ende, s Erbe (dediščina), r Kaše (sir) b) mannliclie Substantiva auf -e, die auch -en als Nominativ-endung (končnica v prvem sklonu) haben konnen: r Glaube oder der Glauben (vera), r Friede oder der Frieden (mir) c) sachliche Substantiva mit der Vorsilbe Ge-, die Kollektive (Sammeinamen) — (skupna imena) bezeichnen: s Gebirge, s Ge-miise, (zelenjava, vrtnina), s Gevverbe (obrt) 6. Die Substantiva auf ei, ie, in, ion, tat, heit, keit. ung, schaft: e Biicherei (knjižnica), e Arznei (zdravilo), e Melodie (melodija), e Philosophie (filozofija), e Verkauferin, e Lowin, e Nation, e Re-ligion (religija), e Univcrsitat, e Vergangenheit (preteklost), e Ge-legenheit (priložnost), e Neuigkeit (novost), e Geistlichkeit (duhovništvo), e Obung, e Wohnung, e Eigenschaft (lastnost), e Wissen-schaft (znanost, veda) Ausnahme: s Genie (genij) 7. Substantiva mit der Endsilbe -mut verbinden einige Eigen-schaften des menschlichen Charakters mit dem mannlichen Artikel. Andere Eigenscha"ten verbindet diese Endung mit dem weibliehen Artikel: (Samostalniki s končnico -mut pokažejo lastnosti človeškega značaja in so moškega spola — večinoma moške lastnosti, drugi samostalniki so ženskega spola — večinoma ženske lastnosti!) r Hochmut (napuh, ošabnost), r Kleinmut (malodušje), r tibermut (objestnost), r Unmut (nevolja). r VVankelmut (omahljivost), weib-lich sind: e Anmut (milina, ljubkost), e Demut (ponižnost), e Lag-mut (potrpežljivost), e Grossmut (velikodušnost), e Wehmut (otožnost), e Sanftmut (krotkost, pohlevnost), e Schvvermut (otožnost), e Armut (revščina) C. Sachiich sind: 1. a) Die jungen Lebewesen: s Kind, s Lamm (jagnje), s Kalb (tele), s Fohlen (žrebe) b) Benennun-ren. die fiir das miinliche und das weibliche Tier gemeinsam sind (imena, ki so za žival moškega in ženskega spola skupna): s Pferd, s Schaf, s Rind (govedo), s Schwein, s Huhn (kokoš) -- uuuuuii, a ocauiic it iv-iij s weite Asien, s reiehe Jugoslaw:en, s ferne Australien Ausnahme: e Schvveiz, e Moldau, r Irak, ferner alle Lander-namen auf -ei (weiblich): e Tiirkei, e Mongoiei und die Plurale: e Niederlande. e Vereinisten Staaten 3. Die Metalle: s Gold, s Eisen, s Kupfer, s Platin, s Blei Ausnahme r Stahl (ieklo) 4. Die zlim Substantiv geivordenen Verba und Adjektiva: s E?'en s Trinken s Schlafen. s Arbeiten, s Gute, s Neue 5. Die Deminutiva (pomanjševalnice) mit der; Endungen -chen und -lein: s Fraulein, s Madclien. s Schneevrittsehen (Sneguljčica), s Rotkannchen (Rdeča kanica), s Tischchen (mizica) < 6. Die Substantiva mit den Endungen -tum und -ima: s Alter-tum (stari vek) s Eigentmn (lastnina), s Gymnasium, s Verbum, ferners besonder« die chemischen Elemente, z. B.: s Carbonium, s Kalinm. s Radbvn usw. Ansnoi—>»«•: r Reichtum (bogastvo), r Trrtum (pomota). Člani informativnih skupin TOZD OGP LJUBLJANA: TOZD GE LJUBLJANA: 1. Alojz Praček 2. Franc Mandeljc 3. Marjan Hočevar 1. Ivan Grilc 2. Mirko Novak 3. Andrija Pajtak TOZD GE KOPER: 1. Mila Jakominič 2. Alenka Brozovič 3. Anton Trt TOZD GE JESENICE: 1. Božidar Lukač 2. Vlado Šanca 3. Ljuba Tarman TOZD LIO ŠKOFJA LOKA: TOZD SPO LJUBLJANA: 1. Ludvik Snajder 2. Ernest Moser 3 Janez Martinčič TOZD GE MARIBOR: 1 Mihael Škerlak 2. Marjan Starovasnik 3. Franc Senjur 1. Ilovir Leopold, dipl. oec. 2. Franc ing. Cegnar 3 Anton Demšar 4. Franc Tehovnik 5. Jože Šoanič 6. Franc Kumer TOZD GE NG MARIBOR: 1. Mirko Zemljič 2. Ivo Krštinc 3. Jani Klančar TOZD KO LJUBLJANA: 1. Janko Košir 2. Franc Rode 3. Franc Rakun 4. Brane Tršelič TOZD GE CELJE: 1. Viljem Rojc 2. Vida Praprotnik 3. Janko Akerman TOZD GE LJUBLJANA-OKOLICA: 1. Vinko Damjan 2. Jože Bricelj, gr. ing. 3. Jože Ficko TGZD KO MARIBGR: 1. Ljuba Požar 2. Janez Raušl 3. Marjan Hernec Slovenska obala je v zimskem času kar malce pusta, pa četudi posije sonce. Vsaj do nedavne p je bilo tako. Za letošnjo zimo pa nikakor ne moremo trditi tega. Ob obali je izredno živahno, le n -drugačen način kot ob vroči poletni pripeki. Namesto turistov in kopalcev so se zbrali delavci in gradbeni stroji, da z združenimi močmi izdelajo objekte, ki so naši obali prepotrebni. In od vseh teh de lavcev je precejšnje število tudi naših — Gradisovih. Srečamo jih lahko kar ob vsej naši obali od Ankarana tja do Lucije. Pa si malo podrobneje oglejmo kje in kaj bodo vse naši gradbinci napravili Že na ankaranskem križišču, kjer se zaradi izdelave novega sodobnega cestnega križanja komaj znajdemo na obvoznicah, vidimo v sredini Gradisov znak. Brž poiščemo vodjo gradbišča in se z njim pogovorimo o Gradisovem deležu na tem gradbišču. Inž. Franc Plazar, iz TOZD GE Koper, ki je izvajalec del, nam je povedal naslednje: »Ankaransko križišče bo izvedeno v obliki deteljice. Projekte za to cestno križanje so napravili IBT v Trbovljah, medtem lco so za osrednji nadvoz, ki ga gradi naša enota izdelali v našem biroju v Mariboru. Nadvoz bo dolg 36,90 m, širok 13,50 m, medtem ko bo svetla višina 8,50 m. Republiška skupnost za ceste, ki je investitor izgradnje omenjenega križišča, je izgradnjo zaupala grupaciji GAST, v okviru katere smo si nato delo razdelili. Poleg izgradnje nadvoza nam je bila zaupana še izdelava temeljev za most 5-4. Skupna investicijska vrednost za naša dela na omenjenih objektih je 3,1 mio din.« Na vprašanje kdaj bo križišče odprto pa je inž. Plazar dejal: »Otvoritev je bila že dvakrat prestavljena in mislim, da tudi tretji rok, to je konec februarja ne bo držal. Mi bomo sicer objekt končali, toda vsi priključki ne bodo izdelani. Zdi se mi, da je bila premajhna povezanost med posameznimi izvajalci.« iz Ankarana nas je pot vodila mi mo Kopra, kjer smo v Luki vedno prisotni, najprej v Portorož. Bolj nas je zanimalo novo odprto gradbišče za tako opevano turistično naselje Bernardin. Mesto, kjer je bila prej ladjedelnica, je sedaj eno samo gradbišče. Ob obali, na vzpetini in tudi na vrhu pečine je videti dovolj buldožerjev. Povsod se izvajajo pripravljalna dela. Uradni začetek del tega velikega turističnega naselja je bil že 27. novembra, toda še do danes, čeprav so vsi že pošteno zavihali rokave, investitor (EMONA) še vedno ni na nekaterih delih uredil prostega gradbišča. Posebno pri gradnji hotela Pečina imajo naši gradbeniki iz TOZD GE Maribor obilo težav. »Ni namreč še rešeno mesto odlaganja odkupnega materiala, ker še ni prestavljeno vodovodno omrežje in niti niso rešene dovozne poti,« nam je ob prihodu na gradbišče povedal Jože Grebenc, vodja gradbišča pri izgradnji hotela Pečina. »Hotel Pečina bo visoke A kategorije, saj bo imel poleg vseh pritiklin, bazena 25 X 12,5 m, terase in udobja, ki se za take vrste hotel spodobi še nekaj zanimivosti. Hotel se bo nahajal ob obalni pečini in se bo prilagajal terenu, ki je v delnem naklonu. S takim načinom gradnje bodo vse sobe sončne in bodo imele pogled na morje, tako da bodo za za vsa 504 ležišča, kolikor jih bo v hotelu, enaki, pogoji. Vhod v hotel bo na zgornjem platoju, tako da se bodo gosti vozili v svoje sobe z dvigali navzdol. Vsa konstrukcija bo iz vidnega armiranega betona po projektih, ki so jih za vse objekte izdelali tuji strokovnjaki in sicer iz združenja TAC (The Architect Collabo-rative International Limited Inc.) iz Cambridga v ZDA v sodelovanju z nekaterimi francoskimi in švicarskimi strokovnjaki. Projekt je bil izredno skrbno obdelan in upam, da bomo uspešno rešili vse naloge, ki so nam zaupane v zvezi z dograditvijo hotela Pečina,« je poudaril Jože Grebenc »pa čeprav vemo, da je ravno ta hotel najbolj zahteven že zaradi svoje nenavadne konstrukcije.« Iz vrha pečine smo odšli na nižjo koto, kjer bodo delavci TOZD GE Ljubljana napravili hotel Pristan. Tudi ta hotel ne bo povsem navaden, saj je lociran na mestu bivše ladjedelnice in bo torej sta! na stebrih. V 4 etažah bo prostora za 514 ležišč. Tudi vizuelna podoba 'bo malce nenavadna, saj bo tlorisna površina v obliki črke »C«. Tudi pri tem objektu bo skelet armiranobetonski, medtem ko bodo zunanje stene iz vidnega betona. Od naših enot, ki bodo v večji meri sodelovale pri izvajanju del za Bernardin moramo omeniti še TOZD GE Koper, ki bo zgradila obalno področje. Ostala dela smo kot pogodbeni izvajalci del za Bernardin zaupali drugim partnerjem in sicer: hotel »Vas« bo izdela! Stavbenik; Med moteloma Riviera in Slovenija bomo zgradili zimski bazen ln slaščičarno m ;• „ ..........._ .................._....._.............. Najprej bo potrebno odstraniti oporni zid, šele nato se bo začel izkop za bazen : * ^ ^ - ... 4 Osrednji nadvoz za Ankaransko križišče delajo naši delavci iz Kopra mi Le stolp cerkve še kljubuje gradbeni mehanizaciji. Zdaj je še mj.a, potem bo pa v okras Eden izmed stolpičev, ki so že vseljeni hotel »Trg« SGP Gorica; Slovenija ceste pa so prevzela gradbena dela za zunanje vodovodno omrežje in kanalizacijo, za visoko in nizko napetostno električno omrežje, za javno razsvetljavo in telefon, poleg tega pa še servise in ceste; SGP Primorje pa bo poleg zunanjih del izdelalo še parkirno hišo; za vse instalacije pa bodo poskrbeli delavci iz IMP. Investicijska vrednost za I. fazo izgradnje tega turističnega naselja je 381,423.669 din od tega je notranja oprema 21,611.820 din, ki jo bo investitor nabavil sam, ostalih 359 milijonov 811.828 din pa ostane za gradbeno obrtniška in inštalaterska deia. Iz Bernardina, kjer smo se zamudili malo dlje, smo se peljali skozi Portorož. Tako kot pred nekaj leti smo ponovno opazili Gradisove table. Le manj jih je bilo. Vodja gradbišča Alojz Turel nam je povedal, da gradimo za Emono oz. hotela Riviero in Slovenijo zimski bazen v velikosti 17 X 10 m ter ostale pritikline, ki spadajo k bazenu, to je garderobe, umivalnice itd. Pred bazenom oz. na bivšem parkirnem prostoru pa bodo naši gradbinci napravili še lepo slaščičarno. Iz Portoroža nas je pot vodila še do Lucije, kjer so naši gradbinci ravno predajali dograjen 3. stolpič svojemu namenu. Prav vseh naših gradbišč ob obali nismo obiskali, ker je bilo časa premalo. Izbrali smo pač tiste, ki so se nam zdeli najbolj primerni in jih ni bilo težko najti. Toda že teh je dovolj. da lahko samo potrdimo uvodno misel, da letošnja zima ob slovenski obali nikakor ne bo pusta in dolgočasna za kar smo poskrbeli mi Gradisove!. mk Območje bivše ladjedelnice je postalo eno samo gradbišče Izpitni termini V 1975. LETU ZA KANDIDATE GRADBENE STROKE St. izpita Prijave do Pismeni del Ustmeni del 1/75 28. 12. 1974 11. 1. 1975 21., 22., 23. 1. 11/75 25. 1. 1975 8. 2. 1975 18.. 19., 26. 2. III/75 22. 2. 1975 8. 3. 1975 18., 19., 20. 3. IV/75 22. 3. 1975 5. 4. 1975 15., 16., IT. 4. V/75 26. 4. 1975 10. 5. 1975 20.. 21., 22. 5. VI/75 24. 5. 1975 7. G. 1975 17., 18., 19. 6. VII/75 20. 9. 1975 4. 10. 1975 14., 15., 16. 10. VIII/75 25. 10. 1975 8. 11. 1975 18., 19., 20. 11. IX/75 20. 11. 1575 6. 12. 1975 16., 17., 18. 12. INFORMATIVNO PRIPRAVLJALNI SEMINAR ZA STROKOVNE IZPITE (ENOTEDENSKI) BO I. 10. februarja 1975 in II. 10. marca 1975. V blatu med koruzo in peso Pripovedoval vam bom ne o vojaških vsakdanjih dolžnostih, pač pa o priložnostnem delu, ki pa tudi pobere dosti moči mladega zelenega vojaka. Bili smo namreč na obiranju koruze in kopanju sladkorne pese, ki je tukaj v Vojvodini dokaj pogosta kultura. Nekega jutra so nas prebudili in dobili smo prva navodila za »berbu«. Seveda smo se vpraševali, kako bo, ali bo težko ali bo dolgo trajalo in še in še, Tako vzdušje je trajalo do prihoda na mesto obiranja. pri razblinjanju težkih vprašanj pa je pomagala tudi pesem. Zapeli smo si pesem in se z vso vnemo vrgli na delo. Prve dni smo delali na koruznih poljih in odvažali storže v silose in predelavo. Pri delu smo bili tudi prijetno presenečeni, saj nam je podjetje, pri katerem smo delali, poskrbelo tudi za izdatno malico. Vreme smo imeli tiste dneve naklonjeno, prav nam je prišlo pri delu, pa tudi kmetovalci so si oddahnili po dolgotrajnem dežju. Po končanem obiranju koruze so nas premestili na njivo s sladkorno peso. Tega. sadeža ali kulturo ne bi opisoval, ker je podobna naši pesi. Razlika je le v tem, da je sladka in prijetna za malo osvežitev pri delu. Sedaj opisujem le njene prijetne in dobre strani, kar pa pri njej ni v redu, je teža, ki od pričetka delovnega dne pa naprej vedno bolj narašča in ob četrti uri popoldne je bilo že tako, kot bi kamne prenašal. Pa še kaj bolj veselega: zjutraj po vseh formalnostih in pozdravu smo se postrojih na kasarniškem dvorišču ali »krugu«, kakor ga vo- jaki radi imenujemo. Po štetju ljudstva smo se vkonzervirali v avtobus in odpeljali na polje blizu Novega grada. Ravno tega dne je malo pršilo iz oblakov in zaradi tega nismo odšli delat, postavili smo se pod streho, se udobno namestili na toplo in grickali jabolka, ki so bila na bližnjih drevesih in v skladišču. Tako nam je potekal dan, zabavali smo se z raznimi igrami in pogovori o vojaških in tudi bolj civilnih stvareh. Po zboru smo odšli v avtobus in se odpeljali v kasarno. Na koncu poti pa smo ugotovili, da enega ni. Predpostavljeni so se spraševali, kje je in bili v skrbeh. Preteklo je slabih pol ure in prikazal se je na vratih. Vsi smo se začeli muzati, ker smo videli, da je ostal na polju posebnež naše čete. Imenujemo ga »pešadinac«, ker je takoj na začetku prvih nekaj dni na četni konferenci rekel, da ne želi ostati tukaj, temveč da želi oditi v pešadijo, da bo pravi vojak. Tukaj smo šele videli, da nas tudi starešine varujejo pred nevarnostmi in za nas skrbe. Drugi pripetljaj se je zgodil ob pesi. Delali smo zelo hitro in bili smo vsi izmučeni. Naslednjega dne smo se kar bali, pa smo vendar odšli na delo. Tam smo se razporedili na delovna mesta in z večino mojih kolegov smo odšli na razkladanje, nekaj prostovoljcev pa je ostalo na pesi. Zvečer, ko smo se zbrali, smo ugotovili, da so bili prostovoljci na težjem delu kot naša skupina. Na njihov račun smo se potem smejali in jih pikali, vendar narn ni nihče zameril. Včasih se le ni dobro prostovoljno javiti. Tako smo delali osemnajst dni in na delo smo bili že privajeni, tako dA smo se na koncu kar težko ločili z delavci iz podjetja. Na poslovilnem kosilu smo se skupaj poveselili in seveda tudi zadovoljni, da smo tudi sami lahko sodelovali z malim deležem v vsesplošni akciji v Vojvodini in seveda v celi Jugoslaviji za reševanje letošnjega rekordnega pridelka. Vojak Dominik Murn Ravenski mladinci uspešno delajo Mladi iz vse Slovenije in Jugoslavije smo že v razpravah kritično oblikovali našo novo organizacijo in si glede na probleme, s katerimi se srečujemo in na kongresne dokumente ZKS in ZKJ, zastavili nova izhodišča za delo. Prav gotovo pa Telefonski pogovor S »ODREJENI« s SETI ENAKIM 1 nadrejenim je potrebno, če hočemo kar najbolje izpeljati zastavljene naloge, analizirati in kritično oceniti dosedanje delo ter odpraviti napake, ki so se pri tem delu pojavljale. Pa poglejmo. kako so to naredili v Ravnah: Organizirana dejavnost mladih iz Gradisa na Ravnah traja pravzaprav šele tri leta, vendar lahko trdimo, da so združeni v svoji organizaciji dosegli kar zadovoljive uspehe. Za delo v zadnjem obdobju je predvsem značilno prelomno obdobje razvoja naše samoupravne socialistične družbe (spejemanje nove ustave, kongresno obdobje ZK, reorganizacija sindikata, uveljavljanje delegatskega sistema in samoupravnega dogovarjanja in pa seveda priprave za kongres MSZ). Vsem tem pomembnim dohodkom za našo družbo je ravenski aktiv posvetil največjo pozornost. Skozi organizirana predavanja in razprave so seznanjali vse mlade iz tega aktiva o sprejetih dokumentih, obenem pa skušali iz osnutkov teh dokumentov odpraviti napake, ki so se v osnutkih še pojavljale. Zavedali so se, da delegatski sistem ne bo zaživel, če ne bodo usposobili članov, zato so v politično šolo, ki jo je organizirala občinska konferenca ZSMS Ravne, vključili 15 mladincev. Vsi so jo uspešno končali in enajst od njih je stopilo v vrste zveze komunistov. Ta podatek govori o zavesti in idejni usmeritvi članov aktiva. Veliko pozornost so posvetili tudi evidentiranju članov za delegacijo občinske skupščine. To potrjuje tudi podatek, da je v 20-člansko delegacijo bilo izvoljenih 6 mladih članov. Prav gotovo je k uspešnemu delu aktiva prispevalo tudi dobro sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, saj so z njimi nastopili kot enakopraven faktor za dosledno uresničevanje ustavnih načel in delegatskega sistema. Koordinacija dela in porazdelitev nalog med družbenopolitične organizacije pa je pogoj za uspešnost. Poleg te stalno trajajoče dejavnosti so v preteklem obdobju imeli še vrsto drugih akcij, od katerih bemo našteli le nekatere: obisk in sodelovanje z JLA, organizacija proslav, delovne akcije, športna tekmovanja itd. V bodoče bodo morali več pozornosti posvetiti sodelovanju z ostalimi aktivi v okviru Gradisa in s tem delo še izboljšati. Tako so mladi iz Gradisa na Ravnah ocenili svoje delo na volilni konferenci. Seceda je to le izvleček iz poročila, ki pa so ga člani v diskusijah še dopolnili in opozorili na napake, ki so se dogajale. Tudi ocena njihovega dela s strani drugih družbenopolitičnih organizacij in vodstva TOZD je bila pozitivna, prav tako pa je delo ocenilo kot uspešno vodstvo občinske konference ZSMS Ravne na Koroškem in predsedstvo občinske konference mladih delavcev Ravne na Koroškem. Vojaki nam pišejo Oglašam se vam iz Bitole, kjer služim vojaški rok. Upam, da bo teh 70 dni, kolikor jih imam še preživeti tukaj, kmalu minilo in se bom čimprej vrnil v kolektiv. Preko našega časopisa bi rad po- zdravil vse tovariše, s katerimi sem delal prej v podjetju, še posebej pa bi rad pozdravil tovariše iz Šoštanja ter Iva in Anteja Gašiča, Sa-kiba Mulaliloviča in Jazbeca. Vojo Gojkovič V. P. 9190/30-5 97002 Bitola Makedonija Čeprav sem več kot sedemsto kilometrov oddaljen od doma, se večkrat spomnim tudi na vas in svoje podjetje, katerega sem moral za kratko dobo zapustiti, saj sem bil kmalu po sprejetju v vaš delovni kolektiv vpoklican v JLA na odslu-ženje vojaškega roka. Zahvaljujem se vam za redno pošiljanje tega našega lista, ki ga vedno zelo rad berem, saj se le na ta način lahko spoznam z raznimi novitetami v podjetju v času moje vojaške službe na Visu. Ker se staro leto že počasi bliža kraju, celotnemu kolektivu čestitam za uspešno poslovanje v tem letu in vsem uslužbenkam in uslužbencem kolektiva želim srečno, predvsem pa zdravja in uspehov polno novo leto! Drago Tarman V. p. 8022/9 58480 Vis Vsem skupaj veliko zadovoljstva ob novoletnih praznikih, ter veliko poslovnih uspehov s poslovnimi partnerji, kakor tudi veliko uspeha pri delu v Novem letu 1975 vam želi doskorajšnji »Gradisovec« Alojz Hraščanec z odsluženja vojaškega roka. Veliko uspeha želim tudi pri delu vsem družbenopolitičnim organizacijam. posebno mladinski organizaciji in vodilnim organom podjetja Alojz Hraščanec I Belegafi samoupravne i Interesne skupnosti §§§ E TOZD GE MARIBOR: gg 1. Bogomir Černko, 2. Anton Dolenc, 3. Slavica Oberleit, 4 == Jelica Ozvaldič, 5. Oton Roškar, 6. Slavko Termelj, 7. Antoni jr. Kosti, 8. Kristina Medved, 9. Peter Rubin, 10. Franc Štromajer. m S TOZD GE JESENICE: Ul 1. ing. Franc Benedik, 2. ing. Miha Benedik, 3. Jože Bertoncelj, = 4. Vlado Čelik, 5 Veronika Dežman, 6 Božidar Lukač, 7. Janez Hi Makovec, 8. ing. Franc Pogačar, 9. Rado Rupnik, 10, Stane Sime- 7.TV onov, 11. Ludvik Srpak, 12. Vlado Sanca, 13, Ljuba Tarman, 14. gg Mladen Vranješ, 15 Viljem Zrim, Ul * TOZD GE CELJE: i|§ 1. Cvetko Adamič, 2. Mladen Brankovič, 3. Bogomir Debevc, ==s 4. Drago Herman, 5, Ljubo Jankovič, 6. Bogomir Košar, 7. Bojan = Krušič, 8, Avgust Lovrec, 9. Zlatko Otomanček, 10. Anton Petrovič. m m TOZD GE LJUBLJANA: 1. Vinko Bregolič, 2. Stefan Pajtak, 3. Franc Kuhar, 4. Ivan H§ Kihaš, 5. Ljubo Jovič, 6. Vilko Lackovič, 7. Ivan Podgoršek, 8. Jože gg Balažič, 9. Alojz Semenič, 10, Nedeljko Glamočanin, IH B TOZD GE NIZKE GRADNJE MARIBOR: 1. Ivan Kos, 2. Martin Golob, 3. Zofija Černec, 4. Nikola Bobič, == 5. Ivan Keršič. 6. Franjo Lipič, 7. Anton Lorbek, 8. Zvonko Lašič, gg 9. Vlado Nedelko, 10. Mirko Hanmeister, 11. Milan Pukšič. Ul SE TOZD GE LJUBLJANA OKOLICA: gg 1. Svetozar Bjelajac, 2. Savo Brankovič, 3, Nedjo Dakič, 4. mi Remzo Jusič, 5, Muharern Kadirič, 6. ing, Stane Lampe, 7. ing. ^g Matjaž Martinšek, 8. Vekoslav Pečnik, 9. Novak Suvajac, 10. Vlado |g| Tomašek, 11. ing. Janez Turnšek, 12. Jože Zelko, 13. Štefan Žganec. Ul S TOZD OGP LJUBLJANA: gg 1. Zdravko Burič, 2. Jože Dimc. 3. Kristina Drab 4. Božena HH Jarc, 5. Anton Jereb, 6. Angelca Kardoš, 7. Martin Lončar, 8. Franc - Luzar, 9. Franc Mandeljc, 10, Jože Rutar, 11. Darko Strgar. 12. Jože — Virant. gg B TOZD SPO LJUBLJANA: 1. Jože Hudolin, 2. Stane Iiuško, 3. Franjo Jug, 4. Julijan Laz-nik, 5. Vinko Novinec, 8. Milan Povše. 7. Marija Pižmoht, 8. Mar-jjg jetka Ravnik, 9. Karol Starin, 10. Franc Žabkar. jg B TOZD KO LJUBLJANA: =g 1. Janez Belec, 2. Vili Celec, 3. Janez Cilenšek, 4. Vinko Gričar, == 5. Andrej Horvat, 6. ing. Miamir Križaj, 7. Stefan Kuzma, 8. Sta- gg nislav Pirc, 9. Marjeta Poredoš, 10. Franc Rakun, 11. Vinko Skok, §= 12. Ivan Žabjek. Ul ■ TOZD ŽELEZOKRIVNICA LJUBLJANA: 1. Mustafa Džambič, 2. Ferid Sejdič, 3. Ramo Šestan, 4. Buro HH Vidovič, 5. Ostoja Zupič, 6. Mladen Novakovič, 7. Jože Kelenc, == 8. Muhamed Šestan, 9. Ljuban Šipka, 10. Josip Tuzlak. Ul E TOZD BIRO LJUBLJANA: |g 1. ing. Vital Ahačič, 2 ing. Drago Dolenc, 3. Drago Elikan, == 4. ing. Mladen Marinčič, 5. ing. Borut Pirnat, 6. Pavel Mrak, 7. ing. == Simon Fišer, 8. Vincenc Furlan, 9. ing. Niko Reya, 10. Marija = Knafelj. Ul ■ SKUPNE SLUŽBE LJUBLJANA: H= 1. Ivan Čoh, 2. Anton Habič, 3 Jernej Jeršan, 4. Anton Jese- §= novec, 5. Jaka Klančar, 6. Dora Klemenčič, 7. ing. Rajko Kogej, 8. Dragica Likar, 9. Marija Peceli, 10. Plemelj Vesna. Ul ■ TOZD GE KOPER: Hj 1. Jože Geržina, 2. Dragica Marcijuš, 3. Drago Vidovič, 4. Hasib«, gg Harčevič, 5. Slavko Horvat, 6. Sonja Andrejašič, 7. Janez Mahorič, gl! 8. Duro Kuzmič, 9. Aleksander Šabec, 10. Majda Kamenšek, 11. Fra-== njo Novak, 12. Cvetko Stepančič. J ■ TOZD RAVNE NA KOROŠKEM: HI A. SIS za vzgojo in izobraževanje L— l. Edvard Bališ, 2. Ludvik Rudolf,- 3. Regina Strmčnik, 4. Lud- ==š vik Lihteneger, 5. Željko Bakač Ul B. SIS za zdravstveno varstvo š= i. ing. Leopold Užmah, 2. Ferdo Kališnik, 3. Štefan Bunič, 4. =H Hilmija Kovačevič, 5. Husein Spahič == C. SIS za kulturo Ul 1. Ivanka Plesnik, 2, Marija Podričnik, 3. Mijo Tkalec, 4. Sej- gg fula Mamič, 5. Jože Logožar gg D. SIS za znanost, raziskovalno delo - A 1. Marjan Berčič, 2. ing. Janez Hercog, 3. ing. Andrej Horjak, == 4. Avgust Škrinjar, 5. Mirko Perjet g= E. SIS za otroško varstvo = 1. Mira Sonjak, 2. Berta Mori, 3. Krista Stinjek, 4. Jadranka m| Bodner, 5. Mira Sadovnik, gg F. SIS za telesno kulturo gg 1 Franjo Urnaut, 2. Ivan Grabner, 3. Drago Horvat, I., 4. Ekrem gH Karalič, 5, Boris Škrubej gg G. SIS za socialno skrbstvo, pokoj, in inv. zav. ter zaposlovanje 1. Filip Havle, 2. Valčka Vaša, 3. Maja Veršnik, 4. Karel Lang, 5. Pavel Ring. Ul B TOZD LIO ŠKOFJA LOKA: pH 1. Franc Cegnar, 2. Franc Debeljak, 3- Milan Frelih, 4. Anka Hafner, 5, Jože Ivanšek, 6 Pavle Jenko, 7 Stane Krek, 8. Franc = Kumer, 9, Dragan Mišov, 10. Kristina Mrak, 11. Albin Peternelj, =i 12. Mojca Poljanec. IH B TOZD KO MARIBOR: IH 1. Stanko Bedrač, 2. Marjan Gaberc. 3 Marjan Hernec, 4 Stan- fm ko Smolič, 5. Krsto Grubač, 6 Anka Stražar, 7. Stanko Mlakar, == 8. Kristina Gerovac, 9. Franc Ščap 10. Marica Kočevar. Produktivnost naj bo večja 10. decembra je bila 8. seja odbora za načrtovanje in delitev dohodka. Na njej so razpravljali o danih pripombah na osnutek predloga o izhodiščih za gospodarski načrt i leto 1975. Obravnavali so tudi pripombe na interna merila za določitev najvišjih OD. Ob tem so delali, da se morajo realni osebni dogodki povečati, vendar izpod rasti Produktivnosti. Prav tako mora osebni dohodek delavca rasti počasneje kot višina sredstev, ki jih vlagamo v ostale ugodnosti za zaposlene (na primer posojila, stanovanja, ostale vlagajo v standard itd.). Informacijo o pripravah razvojnega programa za leto 1976—1980 so Prisotni sprejeli in nanjo ni bilo pripomb, pač pa so dodali, da je gradivo za razpravo ob tem programu Prezahtevno za razpravljanje na enotah, zato bi bilo prav., da nekdo ob takih priložnostih pride med delavce in jim prikaže program bolj enostavno. Ob pregledu desetmesečnega obračuna poslovnega uspeha naše delovne organizacije so na koncu sklenili, da bi moral odbor obvestiti delavski svet podjetja o stanju tistih TOZD, ki imajo slabše rezultate, saj bi tako lažje reševali njihov problem neuspeha. Tovariš Stane Uhan je na seji poročal tudi o problematiki dela v analitsko planski službi, saj se jim kopiči čedalje več dela, delovnih moči pa je sedaj celo manj kot pred meseci. Nujno bi bilo potrebno iz vrst Gradisovih zaposlenih ali pa preko zunanjega razpisa pridobiti nekaj novih kadrov, ki bi zapolnili sedanjo praznino in pomagali tej službi iz sedanje zagate. Vedno polna ambulanta Naša ambulanta je vedno polna in zato je bolje, da si poveznete klobuk ali kapo daleč na ušesa, kot pa, da boste potem s svojim prehladom iskali zdravnika, saj ga boste bolj težko dobili, oziroma predolgo boste nanj čakali. Zadnjič smo ga pa mi obiskali in ko smo želeli, da nam pove par besed o njegovem delu, je utegnil povedati res samo par besed: »Naša ambulanta dela tako kot prejšnja leta, ker zaenkrat še ne utegnemo izvajati preventive. Moram reči, da imamo precejšen naval bolnikov, zadnje mesece pa jih je še več. To je seveda odraz poslabšanja vremena in prihod jeseni ter zime. Med temi obolenji prevladuje predvsem prehlad in podobno. Povečale pa so se tudi poškodbe na delu in izven dela. Rad bi, da bi podjetje bolj sodelovalo z ambulanto, saj imamo dosti problemov, ki bi jih morali reševati skupaj, tako na primer glede alkoholizma, glede neupravičenih izostankov z dela itd. Sam sem zadovoljen s tem delom, žal mi je le bolnikov, ki morajo ponavadi dolgo časa čakati, da pridejo na vrsto. Upam, da se bo sedanja »gužva« čimprej normalizirala. Ob tej priložnosti bi rad želel vsem zaposlenim srečno novo leto, s čim manj obolenji, da bi se čimbolj razumeli in da bi vsi skupaj dobro poskrbeli za zdravje.« TOZD LIO Škofja Loka: Na seji delavskega sveta so razpravljali o Uspehih poslovanja v letu 1974. Ob Prikazanih rezultatih so tudi ugotovili, da za leto 1975 ni nobene nevarnosti za pomanjkanje del. Osnovni problem bo kot vedno doslej, da bodo morali zagotoviti zadostne količine hlodovine in žaganega lesa. TOZD LIO Škofja Loka: Združenju vojaških vojnih invalidov v Škofji Loki je naša TOZD odobrila °b pripravi proslave 29. novembra Pomoč v znesku 1.000.—. TOZD GE Ravne na Koroškem: V ]otu 1974 so v tej TOZD vložili 45 starih milijonov din za izobraževanje, višje kvalifikacije pa si je pridobilo 49 članov našega kolektiva, ji podatki veljajo izključno za de-lavce iz neposredne proizvodnje, Piedtem ko so bila za izobraževanje tehničnega kadra, učencev in štipendistov vložena še dodatna sredstva. TOZD GE Ravne na Koroškem: p°t prejšnja leta bo tudi letos sindikat nakazal določen denarni znesek delavcem, ki so na odsluženju ''oja-skega roka. Predlagali so, da bi le-t°s bilo to v višini 200 dinarjev. Maribor — Na zadnji seji DS So v Nizkih gradnjah razpravljali Predvsem o angažiranosti enote v Prihodnjem letu. Glede na problematično zaposlitev 50 delavcev bodo , erjetno le-te posodili drugim eno-,a!®. dokler si ne pridobijo novih j V TOZD Nizke gradnje so se od-°čili, da bodo v sklad za izgradnjo °le na Kozjanskem namenili iz skla-, a skupne porabe prispevek v znes-13.000 din. v Ravne na Koroškem — Pre-delavcev je bila v tej enoti ®hk problem, zato so se se odločili gradnjo lastnega obrata družbe-6 Prehrane v sklopu samskega na-^ tia. Na zborih delovnih ljudi bogu Sprali prostovoljce za solidarno n C11° — prispevka v obliki vlože-j l®a dela na samem objektu Obuj*^. se bo financiral iz najetega 1 a v višini od 1,500,000 do t-600.000 din. ''■■IH Gradisov vestnik Gradisov vestnik« izdala delavski SVp« | Podjetja Gradis Ureja ga rhii5ki odbor Odgovorni urednik ja 'p0 CGpu® Tehnični urednik Mati-Krnc Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Izhaja mesečno Ob jubileju dr. Milana Orožna Nedavno je dr. Milan Orožen obhajal 60-letnico. Verjeli ali ne, še vedno izgleda kot mladenič, tako po žunarijem vidfezu, kot po delu, ki ga opravlja. Dr. Milana Orožna pozna skoraj vsak Gradisovec, še posebno pa je njegovo ime povezano z-gradbeništvom Slovenije. Poznamo ga kot dobrega pravnika, svetovalca, športnega delavca, organizatorja, tvorca številnih druž-beno-pravnih aktov, delavca v sindikatih, predvsem pa kot dobrega tovariša in človeka, ki je slehernemu delavcu vedno pripravljen svetovati in pomagati. Ob njegovem visokem jubileju mu vsi Gradisove! iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Gradili bomo menzo Ko smo našo TOZD v Ravnah na Koroškem prikazali že z vseh strani, je prav, da predstavimo še predsednika njihovega delavskega sveta Edvarda Bališa in njegovo delo. Pa nam ni čisto uspelo, saj je raje kot o svojem delu pripovedoval o delu celotnega delavskega sveta: »Naš delavski svet ima 18 članov. Delo v njem je razdeljeno po komisijah. Ko smo volili nove člane, smo pazili na to, da bodo res delavni in predvsem iz vrst delavcev. Tako imamo štiri delavce, nekaj kvalificiranih moči in nekaj jih je tudi z visoko kvalifikacijo. Seveda so med člani tudi ljudje iz uprave. Ko že govorimo o dobrem delu našega sveta, moram pohvaliti komisijo za dodeljevanje stanovanj s predsednikom Andrejem Horjakom, ki je razdelila med naše delavce 16 stanovanj in osem posojil za individualno zidavo. Največji problem, ki sedaj okupira nas člane, je pridobivanje surovinske baze. Sedaj gremo v sofinanciranje gramoznice skupaj s Stavbenikom iz Prevalj in Rudnikom Mežica. Sredstva za to so že namenjena. Tako pridobljena gramoznica bo naša edina rešitev. Se bolj konkretna pa je naša naloga ob gradnji nove menze. Ta je res nujno potrebna in če je naša prva skrb delavec, potem moramo z dograditvijo tega objekta pokazati, da to tudi res drži.« S sodobnimi vlačilci je poskrbljeno za varen transport nosilcev Industrijska gradnja viaduktov in mostov -sistem Gradis Dvig nosilcev v konstrukcijo za montažo Izkušnje, ki so si jih naši projektanti kot tudi izvajalci pridobili z izgradnjo mostov so pripomogle, da smo osvojili industrijski način izgradnje viaduktov in mostov. Osnovna karakteristika tega je, da se celotna zgornja konstrukcija (nosilci, prečniki, vozišče plošče in hodniški elementi) izdela na obratu betonskih izdelkov od koder se nato transportirajo na gradbišče. Prednosti takega sistema gradnje je več, pa naštejmo le najpomembnejše: — zmanjša se količina izdelavnih ur, — skrajša se čas gradnje, — strokovna delovna sila ostane skoncentrirana v obratih, — ureditev gradbišča je hitrejša in enostavnejša. — kvaliteta gradnje in njena kontrola sta boljši. — zmanjša se vpliv. vremenskih razmer na potek gradnje, — gradnja objekta je neodvisna od poteka del na trasi ceste. Iz obsežnih študij in analiz je bilo ugotovljeno, da je za naše področje najprimernejša tipska konstrukcija mosta, katere zgornjo konstrukcijo tvorilo prostoležeča Dolia razpetine L p to m. Določeno število orostoležečih poli med stebri medsebojno povežemo s členkastimi vezmi in s tem formiramo ta>o imenovane zavorne enote, ki . so medsebojno ločene z dilatacijami. Dolžina ene zavorne enote je. odvisna od višine stebrov, in lahko znaša maksimalno 400 m. Nosilni sistem' ptekladne konstrukcije nrostoležečega polja sestoji iz voziščne plošče., ki je podprta z nosilci, ti pa so povezani s krajnim in vmesnim prečnikom. Nosilci so na razmaku 3—3.5 m in ležijo na neonrenskib ležiščih. ki prenašalo obtežbo nrpvindne konstrukciie na stebre. Stebri so spodaj elastično vpeti v temelje, ki so bodisi plitvi blokovni temelji oziroma globoki temelji iz uvrtanih kolov z blazino. Vmesni stebri imajo po vsej višini konstanten tipski prečni prerez ki je odvisen od višine in se na vrhu v prečni smeri objekta konzolno razširi. Do 45 m so stebri votli z debelino sten 0.30 m. Armirani so z dvojno armaturo, ki se jo vstavlja v opaž za posamezno etapo gradnje, ki te pri poligonalni obliki stebra 3 metre. Vse ostale elemente se izdela v obratu in nato transportira na gradbišče. Nosilci imajo obliko dvojnega »T« (v =• 2.20 m, 1 =* 39 m, t = 78 Mp) in se betonira v jeklenem opažu v katerega se predhodno vstavi armatura in cevi za vlaganje žic za prednapenjanie. Za transport se pripravi le po tretjino takega nosilca, ta pa se na gradbišču zlepi, prednapne. transportira po viaduktu s posebno konstrukcijo In vgra- di. Nato sledi montaža prečnikov. Po montaži prečnikov se izvaja še montaža voziščnih plošč (d — 20 cm, š = 1,75 m, medtem ko je dolžina odvisna od zasnove prečnega prereza), ki se polagajo od konca proti sredini. Po končani montaži vseh voziščnih plošč sledi prednapenjanje II faze kablov v nosilcih. Nato pristanimo k zalivanju stikov med ploščami. Po tej fazi nastopi nov statični sistem Vozič^ne plošče dveh sosednjih ooh se ob krajnih prečnikih med stebri oovežejo z armaturnimi členki s tem pa nastanejo členkaste vezi ki povezujejo posamezna polja zavorne enote v statični sistem, ki kot celota prevzame horizontalno obtežbo v smeri mostu. S tem odnadeio drage dilatacije, ki se vgradijo le nad strebri, kjer se stikata dve sosedni zavorni enoti. Po zabetoniranju stikov med ploščami in nosilci sledi montaža opreme, polaganje izolacije in asfalta. Gradbišča na štajerskem delu AC so polna in živa tudi v teh lepih jesenskih dneh. Izkoristiti je potrebno še vse lepe dni, da bo še letos opravljeno čimveč začetih del. Pri vseh teh mnogih opravilih pa gradbinci niso pozabili tudi na drugi del svojih dolžnosti. Gradbišče Gradisa nizke gradnje v Žičah, ki ga vodil--.,šil gradbišča Friderik Mernik, ima trenutno 110 delavcev,: od tega je 9 vajencev. Od vseh .teh delavcev je dobra tretjina mladih „ - delavcev, ki so .organizirano vključeni v mladinsko v organizacijo.’ Še posebej je treba pohvaliti prav te mlade delavce za: njihovo aktivnost, in prizadevnost* v zadnjem .času.- -- . - , .Predsednik njihovega, mladega aktiva je Branko. fDespoto.vič. Pri delu pa niti aktivno pomagata' mlada tehnika- Mirko,- Hausfneister in Branko. Horjak. " ■ ■ - : Mla.di delavfci. se' redno enkrat tedensko sestanejo! da se pogovorijo . o svojem delu in nalogah. Do sedaj ko ustanovili naslednje športne sekcije: strelsko, ki jo .vodilMidiiad Nakičevič — vajenec, šahovsko, ki pod vodstvom l^etka Mioniea uspešno napreduje in sekcijo za namizni tenis, za katero skrbi vajenec Ramiz Islamovič in ima - trenutno tudi največ članov. Večina mladih sodeluje tudi v nogometu. Mlade nogometaše vodi Ivan Petak, Z mladinci iz občine Slovenske Konjice so odigrali naši mladi delavci tudi že prvo nogometno tekmo. V načrtu pa imajo, da bo medsebojna povezava mladih večja in to z mladimi iz Slovenskih Konjic in okolice. Med našimi delavci je tudi 9 vajencev, ki so se zelo dobro vključili v kolektiv in jih je potrebno še toliko bolj pohvaliti. Mladi delavci imajo še veliko načrtov, še posebno sedaj v zimski sezoni, ko bo na gradbišču krajši delovni čas in bodo imeli več časa za drugo delo. Na svojih srečanjih zelo resno ugotavljajo tudi slabosti in težave, s katerimi se pač danes povsod srečujejo mladi ljudje. Na teh srečanjih vodje posameznih športnih sekcij poročajo o svojem delu v skupinah. Predvsem bi bila potrebna večja povezanost med sosednjimi gradbišči in mladino iz okolice. Nekaj težav pa je tudi zaradi oddaljenosti gradbišča do prometnih zvez. Mladi delavci se v večini primerov dobro vključujejo v kolektiv z ostalimi delavci, medsebojna povezava in razumevanje je zelo dobro in predvsem koristno za celoto. Vsi ti naši mladi sodelavci pa so nas letos še posebno prijetno presenetili z dobro organizirano proslavo dneva republike. Aktiv mladih delavcev tuk, gradbišča je marljivo pripravil počastitev našega največjega praznika. • Ustanovili' so svojo kulturno skupino, ki je pripravila za ta dan lep kulturni program z bogatim sporedom in skupnim srečanjem vseh delavcev na-: šega gradbišča.7 . Upamo, da so bili tega zares prijetnega srečanja veseli vsi delavci gradbišča v Žičah. 5 Vsi kot eden so pomagali, da bo srečanje in počastitev čim lepše. Za svtij program so uredili mladinci v jedinici gradbišča kar pravi gledališki oder. . » Nastopajoči so pripravili recitacije, pasmi, .skeče' in narodne plese. K' sodelovanju smo povabili še učence osnovne šole Špitalič, ki so nastopili v programu skupaj z našimi mladinci. Poskrbljeno je bilo za pravo gledališko razsvetljavo, ozvočenje in: ostalo kar spada zraven. Tudi dobre glasbe ,'in veselega razpoloženja ni manjkalo. Med programom so mladinci organizirali tudi precej šaljiv srečoiov. Takšnih skupnih tovariških srečanj bi morali imeti gradbinci mnogo več. Če pomislimo koliko let nekateri naši delavci prežive po terenu širom domovine, daleč od svojih, pomeni takšno organizirano srečanje enkratno doživetje za vse tiste, ki znajo ceniti dobre človeške in tovariške odnose. In prepričan sem, da mi vsi potrebujemo v življenju poleg dela in ostalih dolžnosti tudi toplino so- človeka. Jani Klančar Gradis nizke gradnje Žiče astili so upokojence i ! i m i I Ko smo nazadnje pisali o gradnji v Novih Jaršah, so tam res šele začeli z gradnjo, sedaj pa že lahko vidimo, da na stanovanjskih balkonih visi perilo, kar je seveda znak, da tam že nekdo stanuje. Zazidava v Novih Jaršah se deli na dva dela in sicer se prvi del imenuje naselje MS 12/1, drugi pa naselje MS 12/11. O prvem smo zgoraj napisali, da v njem že stanujejo, nekaj ga pa je še v gradnji. Trenutno gradijo blok malih stanovanj ali kakor ga mi po domače imenujemo, kar samski dom. Imel bo 372 postelj, končan bo ob koncu drugega leta. Fredno so se -lotili te gradnje, so izgotavljali tudi nekatere druge stanovanjske objekte, v katerih so letos oddali v uporabo 217 stanovanj. To je kompleks šestih objektov , in kmalu bodo pripravili za vselitev še 56 stanovanj. Če pogledamo sedaj celo naselje v Novih Jaršah, lahko izračunamo, da je tam sedaj približno 1000 stanovanj. Ni kaj reči, z letošnjo gradnjo in tisto, ki bo prišla še naslednjega leta na tem območju, smo se tako tudi mi Gradisovci uspešno vključili v akcijo za izgradnjo 26.000 stanovanj. V začetku prihodnjega leta bo gradbena TOZD Ljubljana-okolica začela graditi tudi tako imenovano »podkvico« s 140 stanovanji. To je štirinadstropen stanovanjski objekt v obliki črke U aii podkvice. Tu bodo začeli z gradnjo po Outinord sistemu. Iz starega Gradisovega LIT sistema bodo tako prešli na nov način gradnje, ki jo bo še pospešil. Po tej novi tehnologiji bodo zgradili predvidoma še 1500 stanovanj. Drugo naselje se bo raztezalo od Smartinske ceste mimo sedanjih zgrajenih blokov na poljski strani. Imenuje se MS 12/11. Tu bo še približno 1500 stanovanj ta pa bodo razdeljena v dveh stolpnicah in petih »podkvicah«, na. razpolago pa bo za stanovalce tudi trgovski center, šola. vrtec in garaže ter še kaj. Zazidalni načrt za to sosesko je v razgrnitvi, zanimivo pa je to, da bo soseska stala s svojimi objekti z eno nogo veni občini, z drugo pa v drugi. ... Z gradnjo novega naselja bodo začeli ob Šmartinski cesti, kjer naj bi stale garaže in trgovski center. Pri vsej gradnji v Novih Jaršah se naši gradbinci držijo ustalienih normativov za standardno stanovanje. Tako lahko v naselju najdete od garsonjer do trosobnih sta-: novanj, vendar je največ poudarka dano na dvosobna stanovanja: (57 m2),’ ker velja mnenje, da take ljudje najbolj potrebujejo. Dela v soseski MS 12/11 se bodo začela najbrž ob koncu leta 1975, ali v začetku 1976. Vse projekte za jarško gradnjo je naredil Gradisov projektivni biro. 20. decembra so v mariborski gradbeni TOZD priredili veselo vsakoletno srečanje upokojencev, ki so še pred kratkim ali pa kakšno leto nazaj pomagali ustvarjati dohodek tej enoti. Vsako leto se na tej slovesnosti sreča večina upokojencev, saj jim je to ena redkih priložnosti, da se malo pogovorijo o starih časih, malo o zdravju, direktor ing. Borut Maister pa jim v kratkih besedah oriše sedanjo pot mariborskega Gradisa in njegov napredek v zadnjem letu. Na letošnjem slavju se je zbralo več kot 100 upokojencev in so dokazali, kot je rekel ing. Borut Maister, »►da so še vedno zvesti Gradisovci, ki prihitijo kadarkoli jih pokliče Gradis« Vsi ti ljudje so pravzaprav očetje našega podjetja, oni so tisti, ki so zaorali ledino, delali v najtežjih razmerah in naredili iz Gradisa to, kar danes pomeni: eno vodilnih podjetij v Jugoslaviji. O tistih časih, ko so oni gradili, smo vprašali nekatere in takole so pripovedovali: Viktor Ahec — »Ko sem bil še pri Gradisu in to je bilo od njegovega začetka — mi res ni kaj zmanjkalo, bilo mi je všeč. Delal sem na različnih gradbiščih, spominjam se, da je bilo to na pobreški šoli, pa v pekarni Intes, na samskih blokih, v skladiščih na Teznem itd. kjer koli sem bil, smo se dobro razumeli in še sedaj večkrat mislim na " tiste čase. Leta pokoja uživam sedaj doma, se igram z vnuki, vsako leto pa čakam te slovesnosti, ko se spet srečam s svojimi nekdanjimi sodelavci« Jože Valež: »Pri Gradisu sem bil visoko kvalificirani tesar. Delal sem največ na Pohorju, pa tudi v samem Mariboru sem bil. Na Pohorju smo Ing. Borut Maister je pozdravil bivše Gradisovce delali vzpenjačo, naš dom, železničarski dom. Morali smo se voziti z avtobusom do vrha, tam smo preživeli cel teden, ob sobotah pa spet v dolino. No, ko smo naredili vzpenjačo, je bilo že bolje. Spominjam se, da smo en tak dan prišli na Pohorje, opravljeni tako kot vsak dan, zgoraj nas je pa sneg zapadel in z delom je bilo konec. Sedaj sem doma, večkrat pa sem bil letos tudi ob spodnji postaji vzpenjače, kjer opazujemo, kako naši gradijo nov hotel«. Franc Grajfoner: »H Gradisu sem prišel leta 1945. Mi smo bili tisti, ki smo začeli ustvarjati ta naš Gradis. Gradili smo najprej v Mariboru, potem pa smo šli v Kidričevo. Ja, včasih smo imeli kar dosti težav, primanjkovalo je železa in opeke. Spominjam se, da je bilo takrat na gradbiščih zaposlenih tudi precej žensk. Delale so v istih razmerah kot moški. Ko smo bili v Kidričevem, sem se vozil v službo iz Slivnice s kolesom. V tem kraju sem delal 12 let. Potem smo gradili spet v Mariboru — samski dom, Vinag, občinsko Zbralo se je več kot 100 upokojencev Sindikalna lista čimprej v veljavo Zadn,.* seja sindikalnega odbora podjetja je bila že v decembru na njej pa so razpravljali med drugim tudi o samoupiavmh sporazumih za združitev v sestavljeni organizaciji združenega dela za lesno industrijo in gozdarstvo na. Gorenjskem ter z delovno organizacijo Slovenija-ceste. Vsi prisotni so menili, da je treba na zborih, ki naj bi bili čimprej, delavcem prikazati na enostaven načni pomen teh združitev, da se bodo lahko s polno odgovornostjo ^ odločali za pristop v sestavljene organizacije. Ko so obravnavali sindikalno listo, so opomnili, da je treba valorizirati osebne dohodke večkrat na leto, ne pa samo enkrat, saj ne smemo upoštevati stopnjo inflacije le enkrat na leto, ker s tem prizadenemo tiste, z najnižjimi osebnimi dohodki. zgradbo. Ob vsem tem delu sem bil tudi pet let predsednik sindikata v naši enoti. Spominjam se, da smo enkrat organizirali izlet s šestimi delavskimi avtomobili — na morje. Pa je bilo kar lepo, čeprav smo trdo delali. Za novo leto bi rad želel vsem vse najboljše in najlepše.« Katarina Predan: »Začela sem kot delavka in moram reči, da smo morali veliko delati. Najbrž sem se tudi v tistih časih hudo prehladila, tako da imam še danes posledice. Delala sem na gradnji vzpenjače in včasih smo bili čisto mokri. Pa vendar bi sedaj tudi še to delala, če bi le zmogla. Zadnja leta službovanja nisem več delala zunaj, ampak sem bila čistilka. Vsako leto sedaj komaj čakam, da se zberemo na tej slovesnosti in se malo poveselimo Mislim, da nobeno podjetje tako ne poskrbi za upokojence, kot ravno naš Gradis.« Ivan Mahajne pa bo kar s pesmijo povedal, kaj si misli o Gradisovi skrbi za upokojence: Dokler bodo še dobri ljudje živeli, bomo mi Gradisovi upokojenci svoj srečen dan imeli. V besedah ne da se to povedati, kako smo srečni in veseli vsi! Pozabljen še nisi, veš? Kaj to pomeni? Nisi ad aeta, na kupu smeti, temveč kot starega pridnega delavca velepotezno te cenijo vsi. Ti si ponosen, bi juhcal in pel, najrajši bi še enkrat h Gradisu šel! Mlad se počutiš, ni pa tega vinček kriv, ti si hvaležen, da si še živ! Kdo pa, sprašujem se, nam vse to da, da smo v tem krogu kakpr doma? Harmoniko sem — zdaj bom vesel, našo hvaležno kitico pel: dokler bodo še dobri ljudje živeli, bom mi Gradisovi upokojenci naš srečen dan imeli! Nov modern način z OUTINORD sistemom opaženja precej pospeši In izboljša gradnjo Korošci počasi in sigurno navzgor Če pogledamo danes dve največji mesti na Koroškem — Ravne in Slovenj Gradec, lahko vidimo, da so vsi pomembnejši industrijski in stanovanjski objekti, pa tudi drugi, nastali pod rokami Gradisovih delavcev. Naša gradbena TOZD na Ravnah na Koroškem se je torej že pred leti uspešno »usedla« v to območje. Danes šteje ta kolektiv 480 članov, med njimi je 4C visoko kvalificiranih delavcev, 141 kvalificiranih delavcev. 122 polkvalificiranih delavcev, 75 nekvalificiranih delavcev, 30 učencev, 38 uslužbencev, 20 inženirjev in tehnikov ter 15 gradbenih delovodij. Tako močan kolektiv bo realiziral v letu 1974 najmanj 11 starih milijard dinarjev, od katerih pričakujejo približno 450 milijonov S din finančnega uspeha. V zadnjih treh letih je kolektiv po številu zaposlenih porasel za 25 °/o, po obsegu opravljenih del pa kar za 100 %> V izobraževanje so v letu 1974 vložili 45 milijonov S din in tako je višje kvalifikacije pridobilo 49 članov kolektiva. Vsi ti podatki veljajo izključno za delavce iz neposredne proizvodnje, medtem ko so bila dodatna sredstva vložena za izobraževanje tehničnega kadra, učencev in štipendistov. Že prej smo omenili, da ravenski Gradis gradi večino pomembnejših objektov na Koroškem in največkrat smo pri tem omenjali železarno ter Slovenj Gradec. Pa poglejmo tudi enkrat stanovanjsko gradnjo na Ravnah. Na Javorniku namreč gradimo veliko stanovanjsko naselje, ki bo nekakšna protiutež že pred leti zgrajenemu naselju na Čečovju, ki smo ga tudi mi gradili. Zazidalni načrt predvideva na Javorniku 13 stanovanjskih blokov z okoli 800 stanovanji. V tem sklopu je predvidena tudi gradnja osemletke s šolskim in otroškim varstvom, trgovina in adapatacija starega gradu. Gradnja dobro napreduje in leta 1973 je bila dana v uporabo že prva skupina stanovanj, v letu 1974 pa še nadaljnja skupina. Ja-, nuarja bo končan blok s 60 stanovanji, blok III A s 43 stanovanji pa je v začetni fazi gradnje. Končan naj bi bil konec oktobra 1975. Gradnja stolpnice (IV) ki je tudi v načrtu, naj bi se začela v začetku aprila 1975. V avgustu 1975 bodo začeli tudi z gradnjo stanovanjskega bloka X, ki bo končan konec leta 1976. Kako obsežni so ti objekti s stanovanji, lahko vidimo iz naslednjih podatkov: blok XI ima 60 stanovanj, blok III ima 96 stanovanj, blok 3 A 43 stanovanj, blok X 60 stanovanj in stolpnica IV 61 stanovanj. Največji kupec stanovanj je Železarna in ta je našim gradbincem trd sodnik. Pri zidavi objekta je pustila, da lahkr zamudijo 30 dni. Če bo ta rok prekoračen, bo brez pregovarjanj z Gradisom Železarna oddala gradnjo naslednjih objektov drugim izvaja’ "'m. Če pogledamo značaj zamud, pravijo gradbinci, da jih naredijo ponavadi takoj na začetku, ko zamudijo sam začetek gradnje, hud problem pa so tudi obrtniki, katerih delo je ponavadi povezano z zamudami. Sedaj so za obrtniška dela naročili obrtnike pri IMF in kar pohvalijo se z njimi. Tovariš Boro Stamenkovič pravi, da so se sami gradbeniki dobro pripravili na akcijo gradnje 26000 stanovanj, nič pa se niso pripravljali obrtniki, ki imajo pri gradnji dosti za opraviti m največkrat je pravočasna predaja objekta odvisna od hitrosti obrtnikov. Stanovanjsko naselje na Javorniku bo zaključeno naselje, z vsemi spremljajočimi objekti, ki jih bo potrebovalo prebivalstvo te »vasi«. Če bomo hoteli, da bo tudi te dodatne objekte gradil Gradis, bodo potrebne najbrž še d. datne investicije v moderno delovno opremo in Ravenčani imajo že v načrtu nabavo še ene garniture NOE stenskih in stropnih opažev ter tipizirane opaže za gradnjo kletnih zidov, tako da bi potem lahko delali na dveh objektih hkrati. Takoj ob tem moramo povedati, da so se tega novega načina gradnje s sistemom NOE opažev — ljudje na delu hitro privadili. Tempo dela je veliko hitrejši in kvaliteta celotnega objekta bo veliko boljša kot bi bila s starim načinom gradnje. Angažiranost TOZD Ravne na Koroškem za prihodnje leto je že vredna približno 6 milijard S din, ocenjujejo pa, da bodo v celem letu realizirali za približno 13 milijard S din. Obiskala nas je sovjetska delegacija V mesecu decembru je Slovenijo obiskala delegacija ruskih sindikatov, oziroma bolj točno centralnega komiteja sindikata gradbenih delavcev Sovjetske zveze. Delegacijo, katere člani so bili tudi heroj dela Sovjetske zveze Vladimir Semjonovič-Volodja, voskre-senski brigadir in Georgij Jakovi jev, predsednik sindikata iz Rostova, je vodil Pjotr Bilevski, predsednik ukrajinskega sindikata iz Kijeva. Po pogovorih na republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev so naše gradbeništvo hoteli videti tudi od blizu na »licu mesta«. Tako so obiskali nekaj pomembnih gradbišč v Sloveniji in lahko smo ponosni, da so bila ravno ta gradbišča tudi Gradisova. Tako so obiskali stanovanjsko naselje v Novih Jaršah, ogledali so si nov klinični center v Ljubljani, odšli pa so tudi na ogled izven Ljubljane. V Kranju so na gradbišču stanovanjskega naselja na Planini z zanimanjem opazovali gradnjo z novim sistemom Outinord. Tam jih je pričakal direktor jeseniške TOZD Franc Vovk, ki je člane delegacije nato spremljal še na ostala pomebna gorenjska gradbišča. Tako so si v »Savi«, kjer jih je sprejel tudi generalni direktor, ogledali proizvodnjo v tej tovarni, mimogrede na še nekaj naših novozgrajenih industrijskih hal. V Kranju so obiskali naš pravkar zgrajeni samski dom, in bili so navdušeni nad njim. Tam so tudi našli priložnost, da so spregovorili par besed z našimi delavci. Zanimalo jih je vse — od višine dohodka do zmogljivosti pri zidavi. Na Gorenjskem so si ogledali tudi hotel Kompas v Kranjski gori, ki ga je letos končala jeseniška TOZD. Ena naših najlepšib gradenj je prav gotovo tudi avtocesta Vrhnika —Postojna, zato so naši predstavniki pokazali delegaciji ta rezultat našega uspešnega dela Na poti v naše največje turistično središče Portorož, katerega hoteli so zrasli s pomočjo rok Gradisovih delavcev, je delegacija obiskala tudi Luko Koper, ki je s svojimi novimi objekti doprinesla k slovesu Kopra kot ene najmočnejših jugoslovanskih luk. Ob vseh teh ogledih so našli še čas za pogovor z našimi sindikalnimi voditelji. Izmenjali so si izkušnje Člani delegacije v pogovoru z našimi delavci pri delu tako enih kot drugih, naše goste pa je tudi zanimala naša nova ureditev in delegatski sistem. Sovjetske predstavnike je zanimalo vse o našem Med ogledom v Luki Koper sindikatu TURISTIČNO NASELJE ČERVAR-PORAT Istra je znana po lepoti svoje zemlje, krajev in lepot svoje obale ter njenih predelov daleč izven meja naše države. Eden izmed takih še neokrnjenih koščkov je tudi okolica Tarskega zaliva med Porečom in Novigradom, kjer sta danes samo 2 hišici ob majhnem zalivu. Zaselek se imenuje Cervar in po njem je imenovano tudi novo turistično naselje, ki bo v kratkem času zgrajeno na tem predelu. Maketa turističnega naselja Cervar — Porat Zaradi predhodnih organizacijskih priprav v zvezi z gradnjo tega novega turističnega naselja so podjetja Plava laguna iz Poreča, GIP Gradis iz Ljubljane. SGP Pionir iz Novega mesta, GKP Gradkom iz Rovinja, URBIS 72 iz Pule, Urbanistični institut Hrvatske iz Zagreba, Interin-ženjering iz Zagreba, GG Istra iz Buzeta iz LIP Novoselec osnovala poslovno združenje »Euroturist«, ki vodi sedaj tudi vse posle v zvezi s prodajo in projektiranjem stanovanj. Osnovna misel ideje o novem turističnem naselju je v tem, da naj ne bi izgledalo kot enolično, dolgočasno naselje individualnih weekend hišic, temveč naj bi v svojem urbanističnem konceptu sledilo zasnovi istrskega obmorskega naselja z vsemi njegovimi značilnostmi prostorske razgibanosti in prijetnih vedut. V obrobnem predelu naselja bo prevladoval princip nizke zazidave z individualnimi atrijskimi hišicami, ki bo nato nrehajal proti središču preko enonadstropnih do največ 3 nadstropnih blokov s počitniškimi stanovanji. V celoti bo zgrajenih okrog 1500 stanovanj v 18 različnih tlorisnih izvedbah. V blokih v središču naselja bodo v orif!'čm"b etažah nameščeni raznovrstni trgovski, gostinski in zabavni lokali, administrativne turistične agencije in ustanove ter seveda tudi ustanove oreventivno zdravstvenega značaja. Po’eg stanovanjskih zgradb bo zgrajeno tudi maihno pristanišče — marina — za turistične ladie, čolne in jadrnice ter plaže za obiskovalce. Projektiranje vseh teh objektov je bilo zaupano projektivnemu bi- takoj v začetku smo pri samem osnovnem konceptu stremeli za tem, da naj bo gradnja čim sodobnejša, hitra in poceni, vendar ne na škodo kupca. Uporabljeno naj bo čim večje število hitro ugradljivih elementov s končno obdelanimi površinami. Prav tako pa naj bo zadoščeno vsem zahtevam predpisov glede konstruktivne varnosti kakor tudi toplotne in zvočne zaščite. Zato so bloki v konstruktivnem pogledu zasnovani na principu prečnih betonskih nosilnih zidov, debeline 15 cm, ležečih v medsebojni razdalji 3,30 m ali 4,20 metrov, Taka zasnova daje možnost gradnje ali z uporabo tunelskih opažev (OUTINORD) ali z drugimi načini ob uporabi velikotablastih opažev, odvisno pač od gradbene opera-tive posameznih izvajalcev. Gradnja počitniškega naselja Čer-var-Porat je v rokah gradbene ope-rauve GIP Gradisa in SGP Pionirja oziroma njihovih nosiovnih enot. ki bodo delale na tem področju. Gradisove ooslnvne enote TnZD Koper, TOZD Maribor in TOZD Celie že vršijo v ta namen priorave, sai se bo delo kmalu nreneslo iz nrojek-tantskih miz na teren in bo tako novo zasnovano n^ito'iko naselje Červar-Porat pos+='o stvarnost. Ing Milan Arnež roju URBIS 72, SGP Pionir in Biroju za projektiranje Gradis. Projektanti e vseh treh birojev tesno sodelujejo ter uspešno rešujejo skupna vprašanja, ki se pojavljajo pri tako zahtevni projektantski nalogi. V našem biroju trenutno projektiramo 10 stanovanjskih blokov s skupno 151 počitniškimi stanovanji v 11 različnih zasnovah. Vsi bloki so 3-etažni s pritličji, v katerih bodo razni tr-govsko-uslužnostni lokali in agencije. Stanovanja, ki jih sedaj obdelujemo, bodo imela dve, dve in pol ali tri sobe ter bodo merila od 2'6 m2 do 47 m2 tlorisne površine. Vsako stanovanje ima veliko loggio, ki je pomaknjena globoko v prostor, da daje stanovanju s svojo senco dovolj zaščite pred močnim poletnim soncem. Na oknih in zunanjih vratih v loggiah pa so poleg tega pritrjene v ta namen tudi lesene polkni-ce, obdelane v temnem sadolinsu. Že Strelci so v mesecu decembru imeli več tekmovanj v počastite c dneva JLA. Nastopala je petčlanska ženska in petčlanska moška ekipa. Ekipi sta bili sestavljeni iz več naših TOZD in sicer TOZD LIO Škofja Loka, TOZD KO f SPO Ljubljana, TOZD KO Maribor in TOZD GE Maribor. Tekmovanje je bilo s strelskimi družinami dravske doline.. Na tem tekmovanju z zračno puško so ženske dosegle prva, moški druga mesta. Nastopili smo tudi dvakrat v Ljubljani v hudi konkurenci s SD v Šiški. Nastopili smo s kombinirano ekipo (ženske-moški) in dosegli tretje mesto. Pred nami pa so še tekmovanja do konca tega leta, ki pa niso mogla biti izvedena pred praznikom vsled zasedenosti strelišč. Strelci bomo torej dostojno počastili dan JLA in s tem zaključili leto 1974. V letošnjem letu je bogata bilanca uspehov, saj je bilo doseženo prvo mesto na republiškem ŠIG gradbincev in na državnem ŠIG drugo mesto, ostalih uspehov ne omenjam. Vse to je zahtevalo mnogo truda, poleg tega so še materialne težave, ki so sicer minimalne, vendar jih največkrat pokrivajo tekmovalci sami, predvsem takrat, ko ni v organizaciji SOP. Druge težave so z naraščajem. Mladi ali mlajši se ne navdušujejo za strelski šport. Če se izjemoma kakšen, pa že želi, da bi dosegel iste rezultate kot tisti, ki že vadi in nastopa 20 let ali več. Upamo, da bo v novem letu večje zanimanje in da se bodo naše vrste pomladile, ter v podjetju obdržala ta zvrst športa. Izkoriščam priložnost, da se preko našega dobrega prijatelja »Gradisovega vestnika« zahvalim športnikom — strelcem za trud in želim nadaljnjega športnega sodelovanja. Ker je staro leto v zatonu, voščim v imenu vseh strelcev Gradisa vsem kolektivom 8 TOZD srečno in uspešno Novo leto 1975. 1 Lušn 8 Križišče na Ajdovščini v Ljubljani je zopet odprto, za kar gre vse priznanje našim delavcem V mesecu aktobru se je pri delu poškodovalo 46 delavcev, na poti na delo En z dela pa so se poškodovali 4 delavci. Poškodoval se je vsak 140. delavec, kateri je povprečno bolova! 14 dni. V tem času je izgubljenih 8.841 dni, zaradi bolovanja (poškodbe in bolečine) ali 8,43 odstotka od izvršenih delovnih dni v lem mesecu. TOZD Celje (2 poškodbi) Novak Ivan, KV tesar — Pri opažen ju nosilca mu je spodrsnilo zaradi mokrega poda, lako da je padel na tla m si poškodoval desno roko v zapestju, ter dobil odrgnine po levem licu. Hodžič Ismet, NK delavec — Pri premiku igli čast ega dvigala ga je udarilo oje pod kolenom leve noge in poškodovalo. TOZD Jesenice (7 poškodb) Hasičič Fikret, PU — pri prenosu lesenih tramov se je udaril ob žični k in si poškodoval kazalec 'eve roke. Lukič Mato. NK delavec — pri raztovarjanju betonskih votlakov 30/20 cm je sodelavcu kol la k zdrsnil z rok in mu poškodoval zapestje leve roke. Huskanovič Ahmed, NK delavec — pri nočnem betoniranju cevovoda HE Moste, se je delavec pri prenosu materiala udaril na čelo take, da si ga je ranil Subašič O m eh KV tesar — na objektu VP Kranj, je imenovani privezoval na ogrodje stropa rabit? mrežo. Pri tem mu je padel omet v ol^o. Grgič Jožo, KV miner — delavec je .odnašal les, ki so ga tesarji spuščali na tla ob razopaževanju vezi. Pri spuščanju opažne stranice se je odtrgal ira-mič, ki je pokončno padel na tla in ob prevračanju zadel delavca v nogo. Gavrič Jovo, PU tesar — pri rezanju deske je imenovanj stopil en korak nazaj, izgubil ravnotežje in udaril z dlanjo desne roke po rezilu žage. Pri tem si je poškodoval dlan desne roke. Mičič Slavko, NK delavec — pri prenašanju plohov, mu je ploh zdrsnil iz roke, pri čemer se mu je zasadila iver v dlan desne roke. TOZD Koper (l poškodba) Došen Pa j o, NK delavec — imenovani je razbijal z rušilnim kladivom glave pilo- Stran 12 * »GRADISOV VESTNIK« tov, pri tem pa mu je špica spodrsnila in ga udarila po prstu leve noge. TOZD Ljubljana (11 poškodb) Ramič Husein, PK delavec — pri prenosu ploha za izdelavo fasadnega odra je delavec nerodno stopil ter si izvil levo nogo v stopalu. Zupančič Etiko, KV zidar — pri montaži redueirnc cevi $80 na 110 za ponikoval-nico je imenovani ob korigiranju prave namestitve skušal eev zaobrniti, pri lem mu je cev stisnila prsta na desni roki, sredinec in prstanec Vasilevič Vid, PK delavec — pri razlaganju tramičev s kamiona, mu je tramič padel na desno roko in mu poškodoval prstanec. Kovačevič Franjo, KV tesar — pri razopaževanju plošče je poškodovanemu zdrsnila stojka iz roke, ter ga ranila po glavi. Gojkovič Djuro, PK zidar — pri iztovar-janju armature iz kamiona mu je stisnilo prst leve roke. Vrhovac Dragutin, PKT delavec — pri odpenjanju kljuke za montažo betonskih cevi $240 cm, mu je le-ta zdrsnila na nogo, ter mu jo poškodovala. Turkovič Avdo, PK tesar — pri razpiranju kanalizacijskega jaška, ni opazil na razpori žičnik, ki ga je tesno prijel z desno roko, ter se pri tem zbodel v dlan. Imeri Selim, NK delavec — pri sekanju betonskih cevi s kompresorskim kladivom, mu je priletel komad špice v palec in kazalec leve roke ter mu poškodoval prste. Galoši Anton, KV tesar — ob čiščenju desk — ruvanju žebljev je odletela kapica od žlčnika v levo oko imenovanemu. Culibrk Slobodan, KV tesar — pri razopaževanju stene mu je spodrsnilo tako. da se je vbodel na žičnik, ki je bil za- Tudi v Til ligi uspešni V okviru tekmovanja v TRIM ligi občine Center v namiznem tenisu so z velikim uspehom nastopale tudi članice skupnih služb Alenka Prosen, Marija Knafelj in Vesna Plemelj. Z izredno borbeno in požrtvovalno igro so se uvrstile v finalno tekmovanje, kjer so z enim samim porazom zasluženo osvojile prvo mesto pred ekipo Zdravstvenega zavarovanja. Končni vrstni red: 1. Gradis 10 točk, 2. Zdravstveno zavarovanje 6 točk in 3. Emona 6 točk. Tekmovanje je bilo tudi v moški konkurenci, vendar še ni končano. Tudi naši fantje se dobro držijo, saj so se že uvrstili v finale. Na lanski mladinski konferenci v Ravnah na Kuiuskem sc 2 ustanovili tudi športno sekcijo, ki so jo razdelili na več športnih ■■■■ panog. Tako so začeli z rednim igranjem nogometa, odbojke, šaha, kegljanja, namiznega tenisa, streljanja in smučanja. Ravenčani pravijo, da vsi vodje posameznih panog zaslužijo pohvalo, saj so vsi izpolnili svoje prevzete naloge, katere so jim postavili mladinci v svojem programu. Dobro delo pa rodi tudi dobre uspehe in tako moramo našteti nekaj uspehov ravenskih 2222 športnikov: osvojili so prvo mesto na mladinskih športnih igrah Gradisa na Jesenicah, na šahovsko tekmovanje so izzvali »Fuži-I narja« in ga tudi premagali. Priredili so precej tekmovanj v vseh panogah v okviru svoje TOZD, vključevali pa so se tudi v občinska tekmovanja in pravijo, ■■■» da so tam ponavadi odnesli vse, kar je bilo vrednega (seveda v 2222 športnem smislu). Lahko rečemo, da so dobro startali. prav gotovo' pa bodo naslednje leto še bolje nadaljevali (Mimogrede naj omenimo, da so vključeni v občinsko odbojkarsko ligo.) Ena njihovih (1IS prvih nalog pa je, da bodo bolj poskrbeli za množičnost športa :::: v njihovi tozd. bit na plohu. Pri tem si je poškodoval desno nogo. Kcserovič Remzo, KV tesar — pri žaganju zagozd na krožni žagi mu je zagozda spodrsnila tako, da si je odrezal palec na levi roki. TOZD Ljubljana — okolica (4 poškodbe) Kukoviča Marija, gradb. tehnik — na gradbišču je imenovana nerodno stopila in si poškodovala sklep leve noge. Kurbegovič Ferid, PK zidar — imenovani je s sodelavcem prenašal montažne krovne plošče. Pri tem je stopil na žičnik. Subašič ,Enis, PK zidar — ob dviganju ploha je imenovani stopil na rob drugega ploha in si izvil nogo. Mladenovič Zoran, KV železokrivec — imenovani je z ostalimi prenašal montažne krovne plošče. Pri tem je začutil močne bolečine na hrbtni strani. TOZD Maribor (6 nezgod) Rep Jože, KV železokrivec — pri polaganju armaturnih mrež je mreža viseča na žerjavu zdrsnila in mu prebodla stopalo na levi nogi. Krohot Josip, KV šofet — pri odpiranju zadnje stranice TAM 2001 je imenovanemu padla stranica na desno nogo. Bešak Jože, strojni ključavničar — po električnem varjenju čelne stranice opaža, je imenovani s kladivom odstranil žlindro z zvara. Pri tem mu je padel v oko delec vroče žlindre Ciglar Alojz, KV tesar — pri opažen ju sten mu je spodrsnila lestev, tako, da je padel z višine en meter na betonsko ploščo Pri tem si je poškodoval levo roko. Brumen Franc, PK strojnik — imenovani je pri popravilu vrvi na bet. mešalcu padel z višine ca. 2,5 m, Milošič Janez, PK betoner — ko se je imenovani peljal s kolesom v službo, mu je skočil zajec v prvo kolo, tako, da je padel ter si pri tem zlomil nogo. f ;' ■* . : ' h jv > TOZD Ravne na Koroškem (2 poškodbi) Skendcrovič Lati?, PK betoner — pri nabijanju nasipa ob temelj, si je poškodoval levo roko. Smodiš Stanislav, KV električar — pri odstranjevanju kabla iz električne omarice je s kleščami napravil kratek stik, pri čemer je dobil opekline po obrazu in desni roki. TOZD Nizke gradnje (5 nezgod) Jedžut Drago, KV tesar — pri napravi dvostranskega opaža je stal na postavljeni armaturi, žica zvezane armature je popustila, tako, da je padel in se ranil na čelu. Delič Ramid, PK varilec — pri prenašanju pločevine si je poškodoval desno nogo. Mihajlovič Sretan, KV tesar — pri napravi dvostranskega opaža se je vzpenjal brez lestve po opažu, pri tem je padel v globino ca. 2 m ter si poškodoval dlan leve roke. Planšak Maks, KV tesar — pri vezanju zagatnic je imenovanemu spodrsnilo ter si je pri tem poškodoval koleno desne noge. Rikič Blaško, PU tesar — pri nošenju vijakov za konstrukcijo se je spotaknil ob na tleh ležečo žico in padel tako, da si je poškodoval dlan leve roke. TOZD KO — Ljubljana (2 nezgodi) Taks Ivan, KV ključavničar — pri nakladanju profilov je imenovanemu padla rja v oko. Funtek Peter, KV ključavničar — pri nameščanju I profila na stebričke se je profil obrnil in mu padel na desne nogo. TOZD KO — Maribor (2 nezgodi) Dovcčar Anton, KV delavec — imenovani je z brusilnim strojem že praktično končal z delom, stroj izklopil ter ga hotel odložiti. Pri tem mu je še vedno vrteča se brusna ploskev poškodovala zgornji del palca leve roke. Ftič Franjo, strojni ključavničar — imenovani je varil vrata, pri tem mu je ogorek elektrode padel za čevelj leve noge, ter mu povzročil opeklino. TOZD UD Škofja Loka (2 nezgodi) Vrhovec Branko, NK delavec — imenovani je z levo nogo zadel v Štok zloženih desk ter si poškodoval koleno. Subič Slavko. NK delavec — Pri prenašanju hlodov je vtaknil desno nogo med hlode tako, da mu je žerjavist stisnil nogo nad kolenom. TOZD OGP — Ljubljana (4 poškodbe) Petrič Rudi, KV mizar — pri nakladanju prikolice si je poškodoval sredinec reve roke. Pezerovič Ljubomir, NK delavec — imenovani je s pomočjo dvigala razkladal iz tekočega traku zidake na depomjo. Pri potiskanju si je nategnil kite v zapestju desne roke. Duranovič Muha med, PK betoner — imenovani je delal na stroju zunanje SHUNT elemente Ko je dvigal ročico, se je le-ta zaskočila pri lem se je odlomil kos železa In udaril imenovanega po desni strani obraza. Rikič Vajo, KV mehanikar — imenovani je s sodelavcem hotel potisniti na Kamionu ležečo kovinsko podlogo, da bi jo vsidral na pod. p n tem mu je stisnila levo dlan. TOZD SPO — Ljubljana (2 nezgodi) Fais Franjo, KV žerjava? - prj -graniti nogometne tekme na športnih igrah Gradisa, si je zlomil piščal 'evt nj,ge* Štraus Karel, KV poki voznik - po vrnitvi v avtopark je pregledal k a so n -ver jega kamiona Pri skoku s :lr»mi-.na si je poškodoval gleženj leve noge TOZD Zelezokrivnica (hrez poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nezgod pri delu. Boja? Bambič h. >5Vot>A.lt maSrT , & se ttoDvae-p, SrFRB^EVV MA^ N«R.eo °S«/OJ£-H k-i se > »4 m. SW« NOVO =M/swrz Mto „,,„ ^iVCtAM ? BnwAl°' .PL ««W H, : ?LMfc *6 Sl ^L4tA SA» 1-6 WLA3> 'TfclSu^ . Wt >ROg,\žA, Ugotavljam, da kar hitro leto se končalo je, treba spet se je lotiti novoletne kronike. Marsikaj se je zgodilo kar omembe vredno je, pa zato naj v teh vrsticah iz pozabe se otrne. Najprej sporazumom našim dali smo še zadnji lesk, na sodišču pri registru so dobili pravi blesk. Vse se zdaj po notah dela nihče nam ne more nič, in smo složno vsi priznali tale Rajko je pa tič! Saj so mnoge druge firme komaj da na pol poti in zato jim huda graja z raznih koncev, — skup leti. Nam sedaj je sporazume treba spraviti v življenje, to pa, nehote zahteva naših, TOZD-ov potrpljenje. Zraven nam je jasno eno, ko o tem se govori, treba se je domeniti kar naj vsak sedaj stori. Sporazum ni za centralo TOZD-om pa gre le oblast, treba bo le razumeti da dolžnosti nosi čast! Bilo bi dovolj naivno če bi »firma« TOZD postal in bi v glavnem le pravice iz dogovora pobral. Vsak naj svoje v miru dela kot najboljše ve in zna, zraven pa naj ne pozabi, da le del je enega. Da le del je »firme« GRADIS, da brez nje ne bil bi to, kar ob skupni je pomoči, za ugled nas vseh lahko! Mi smo močni, ker smo skupaj, kar nam dela vsak kar zna, ker tako smo na tržišču faktor, ki precej velja! To nam je velika šansa ko borimo se za delo, kot celota tudi vemo da nam mnogo bo uspelo! To doživljamo vse leto ko za kruhom se podimo in priznati nam je treba, da naloge kar dobimo. Kljub veliki konkurenci železarna Jesenice nam je zopet preskrbela za kar velik kos potice! Tudi Anhovo pričenja novo zidati tovarno GRADIS skupaj bo s Primorci jim postavil cementarno. Naročilo smo dobili ker imamo renome, ker je naročniku jasno kaj izdelat GRADIS ve! Končno Nuklearna Krško naloga je naša že z Westinghausom smo pogodbo srečno podpisali le! To za nas veliko delo bo prineslo nam ugled, jasno da ob predpostavki, da uspešno bo nared! Našim TOZD-om ta naloga daje kruh in pa profit, vendar tudi zanj potrebno se uspešno bo borit! Kakor to se bo končalo, kakršen bo naš zalet, taka naša bo prihodnost naloge za vrsto let! JČKOMika 1GJ4 Za Trbovlje naročilo prav pomembno smo dobili, da v elitni družbi skupaj nov bi dimnik jim zgradili. Dimnik ta ni karsibodi, saj v Evropi drugi bo tristošestdeset se metrov nad dolino dvignil bo. Tam ob mor ju, smo pričeli že graditi Bernardin, ki je naši konkurenci zbudil množico skomin! Toda naša čvrsta želja, naš napor, da to dobimo se uspešno je zaključil in nam delo dal za zimo. Ena še naloga čaka našo zdaj operativo, ■ da za Šoštanj IV -končno se zaorje v svežo njivo. Tu je cesta Hoče—Levec, tu pomembni so mostovi, kjer na žalost celo leto so grozili le dolgovi! Pa se mora je končala, našli skupno smo rešitev nekaj cvenka bo ostalo TOZD-u v delno obrabitev! V Celju smo Kovinotehno kritikom navkljub končali, da potem še pol je leta niso v pogon predali! V Kranju smo za solidarnost vrsto stanovanj pričeli žal za končno smo oddajo skoro malo se ušteli! Pa zato v Kranjski gori nov ■ hotel, smo dogradili nov e: sveže reference zopet smo si pridobili! Letos smo za Novo mesto zbrali nekaj naših sil, da bi IMV čimpreje nekaj novih hal dobil! Dobro Zalog doli dela že si je dobil ugled, zraven pa še konkurenco spravil malo je v red! Ravne so lepo uspele NAMA je priporočilo saj v izredno kratkem roku nalogo je izvršilo! Osem mesecev je malo in brez dvoma je uspeh, upajmo, da nova dela nam prinese v nekaj dneh! Maribor nam tole leto vrsto dobrih del izvaja, žal .nam. niti eno sam o ni pripeljal te d.n krnic! Dolgo smo se zanj borili, živce skoraj bi zgubili pa nazadnje le uspešno smo pogodbo zdaj sklenili! Ko tako velika dela kar po vrsti smo našteli moramo ugotoviti., da smo v glavnem vse uspeli! Vsa velika konkurenca se je nekam potopila, nam pa res ugledna dela v hudi borbi prepustila. To nalaga nam obveze kajti, če smo vse dobili, naša je dolžnost, da dobro bomo naloge zvršili! Tu pa često zaskrbljuje, kdo za to je človek pravi, ki nam delo odgovorno najuspešnejše opravi! Naj ob koncu še povemo, da se Srednja Drava bliža, kjer pa za pričetek hitri, manjka nekaj še drobiža! To so vse naloge naše, kjer se treba bo skazati in obilo truda, znanja naročnikom pokazati! Zraven nalog že naštetih pa ne moremo prezreti, kar je izven njih še bilo, treba tudi jih pričeti! Te naj bi koristne bile, ko smo Park hotel nudili in ga kljub velikim željam v konkurenci izgubili. Vendar to nas ne omaja, ko za dela se borimo saj je prav, da vsaj občasno tu pa tam se nasmolimo. To nam našo vest zbudi to ureja naše vrste, zraven opozarja vse, da ne gre brez borbe čvrste! Da Ljubljana vrsto nalog v zadnjem, času je prevzela, vsem velika je uteha in novica kar vesela! Zal pri vseh so rofd ostri, da jih kolje kar se da, da nadur je brez števila iv zamer naročnika'1 Ajdovščina sredi mesta vsem občanom na oči, kljub naporom res izrednim z otvoritvijo kasni! Vendar treba je priznati, nihče stal ni križem rok in je najbrž bolj vprašljivo, kdo je tak postavil rok? Tudi vrtec za otroke kar primerno že kasni in nam »Ekonomska« komaj da za renome skrbi! Take je imel termine, da se vse naprej še vleče, nam pa en edincat likof, naročnik še plačat neče! Tudi Koper ni posebno letos kronal se z uspehi, bolj vse leto so poznani nam njegovi skriti grehi! Dela, dela, ne dodela, vse se vleče čez vse roke in zato so vsa priznanja dana nam le na obroke! To bila bi v grobem dela, kjer blesti operniiva, kaj pa naši nam obrati, kaj med njimi se odkriva! Loka bolj gre v komercialo za dobički se peha, za enote naše lastne malo bolj posluha ima! To pa je lahko dvorezno in ne daje pravo moč, morda bo že jutri treba v hiši najti si pomoč! V tem Kovinarji so boljši, so ubrali pravo pot, ko domače potolaži, iščejo ga še drugod! Tudi OGP podobno se razvija v novi smeri, treba pa bo določiti cene bolj po pravi meri! Da mu lažje bo prodreti, da odpre se mu tržišče zdaj ob Velu namerava najti novo si tržišče. Jasno, da pri tem bo mnogo pomagala projektiva, ki ob tesnem dialogu nova pota nam odkriva! Naj ob tem ne gre nam mirno, da Biro že dvajset let svoje znanje, svojo vnemo nosi v strokovni svet. Dobre želje mu pošljimo naj nam dela še naprej, več še nalog in uspehov kot bilo jih je doslej! GRADIS-a nagrade zopet smo zaslužnim podelili, za, napore in uspehe se najboljšim oddolžili. Vsem,, ki si jih pridobili..., . naša naj velja zahvala, naj bi skromna ta priznanja mnogim še poleta dala! Pri odnosih s sindikati dobro smo se povezali, Vii saj predsednika gradbincev prav iz naših vrst so zbrali. Zdaj nam Cepuš Lojze vodi gradbeniške vrste zbrane pazi. da kdo ne pozabi sindikalne liste znane! Ta odslej bo izhodišče ko enotno vse postaja, nas pa le skrbi vprašanje, če bo soldov tja do kraja! Ce za vse, kar si želimo vedno bo dovolj denarja, še ob trgu našem čudnem se dovolj dohodka ustvarja! Ko si iščemo zaslombe, ko bi radi vse dobili, smo za večjo moč, prodornost, integracij se lotili! GAST postaja vedno bližji, slika boljšo perspektivo, kolektivi pa zavzeto diskutirajo in živo. Kmalu bodo odločitve naših TOZD-ov vsem poznane, da se sporazum podpiše in nasploh se nekaj zgane. Mi želimo le uspehov na bodoči skupni poti, da nihče od TOZD-ov naših ne imel bi nekaj proti. Tudi TOZD-u Škofja Loka zdaj usoda uro bije, treba bo kar hitro najti pot do lesne industrije. Cilj, ki. vse Gorenjce druži mora naš program podpreti in še več kot. danes hlodov za življenje preskrbeti. Poleg teh velikih akcij v GRADIS mnogi si želijo, dostikrat, ker zlasti zase v bodočnosti skrbijo. Mi zato smo. da smo večji, če pri tem več naredimo, če vsestransko konkurenco čim bolj daleč odpadimo. Taki naši so načrti, tako bo bodoče delo, skupaj bomo se borili, da nam bo še več uspelo. In če šlo bo po načrtu, kaj ne bi veseli bili in ob koncu leta mnogo si uspehov privoščili. Čaka čaša in Silvester, čaka mlado, novo leto. mi pa skupaj v nove čase družno in še bolj zavzeto!