NO. 66
Ameriška Domovi ima
AMOMCAN IN SPIRIT
___________»OOCttN IN LANO U AS«; ONtV____________________
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) AMERIŠKA DOI^^
^'•''VSNIAN .* NCWSPAPOI
y
cember 6, 1983 VOL. LXXXV
■
t
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Reagan podvzel mile ukrepe zoper ZSSR
zaradi sestrelitve korejskega letala
WASHINGTON, D.C. - Sinoči je predsednik Ronald Reagan govoril na televiziji o ukrepih, ki jih namerava podvzeti zoper Sovjetsko zvezo zaradi sovjetske sestrelitve korejskega potniškega letala, na katerem je bilo 269 potnikov, med njimi 61 Amerikan-cev. Vsi potniki so bili ubiti, med žrtvami je tudi kong. Larry McDonald (D. - Ga.). Med drugim, je Reagan dejal, da sovjetska letala Aeroflot družbe ne bodo smela pristajati v ZDA. Prosil je druge države, naj storijo isto •nje pohvalil kanadsko vlado, ki je podvzela tak ukrep zoper Aeroflot. Dalje, ZDA ne bodo sodelovale v pogajanjih s SZ o raznih •nedsebojnih sporazumih. Reagan ni pa nič rekel o nedavno podpisanem sporazumu •ned ZDA in ZSSR o sovjetskem nakupu ameriških žitaric. Pogajanja s Sovjeti o omejitvi oboroževalne tekme pa se bodo nadaljevale.
Politični analitiki v Washingtonu menijo. da so Reaganovi ukrepi mili in ne bodo veliko škodovali ZSSR. Zato pa je bil Reagan besedno zelo oster do Sovjetske zveze in njenega sistema. Dejal je, da je bila sestrelitev letala, ki je sicer res kršilo sovjetski zračni prostor, nič manj kot masovni Pokol. Gre za zločin zoper človeštvo in ne sme biti pozabljen. Zahteval je odškodnino Za svojce žrtev.
Reagan in mnogi na Zahodu so jezni, ker Sovjetska zveza uradno še ni priznala, da Je njeno letalo res sestrelilo korejsko letalo. Rodilni moskovski televizijski napovedova-. .Genrik Borovik je pa komentiral na tele-viziji, da so sovjetske obrambne sile izpolnile dolžnost in da je krivda za zadevo drugje, vodilni partijski časopis Pravda je objavil mtervju z gen. Semjonom Romanovom, ki Je Poznal, da je letalo »strmoglavilo«, da pa sovjetski pilot ni vedel, da je šlo za potniško letalo.
ZDA so priznale, da je bil nekaj časa v ožini korejskega letala ameriško vohunsko etalo RC-135. V svojem govoru sinoči je Reagan dejal, da je bilo to letalo na rednem Poletu, da so ga sovjetske radarske naprave °Pazile, in da je bilo to letalo že vrnil na Oporišče v Aljaski, ko je prišlo do sestrelitve orejskega letala. Reagan je tudi predvajal ulomek pogovora sovjetskega pilota s svo-J m kontrolorjem v času, ko je pilot streljal z l^keto na korejsko letalo. Magnetofonski rak je bil zelo jasen.
Danes bo seja Varnostnega sveta Zdru-enih narodov. Na seji bo ameriški delegat Predvajal trak v celoti.
Dva vojaka ZDA ubita v Libanonu, dva
ranjena — Spopadi se nadaljujejo
. bEJRUT, Libanon - Včeraj so pripad-
*	muslimanske skupine Druse z minometi ruf61 0*5streljevali položaje v južnem Bej-st K ki ^ zaseclajo vojaki ZDA. V napadu na bila ubita dva vojaka, dva pa bila ranje-
•	Preteklo nedeljo pa so bili ranjeni trije i^armci. oba dni so ameriški vojaki ogdovo-
nh 2 ognjem.
Lih °bnovitve vojskovanja v osrednjem : , an°nu je prišlo po odhodu izraelskih vo-ko °V *5rot' iu8u in poskus krščanskih voja-j V’ da zasedajo položaje, ki so jih zapustili Ver^i- V teh krajih pa živi muslimanska kršf< 3 s*tUp‘na Druse, ki je globoko sprta s sku anS*C° skupnostjo več kot 140 let. Obe tor ^n°st* 'mata svoje oborožene čete in gre
J za državljansko vojno. Druse napadajo
vojake ZDA, ker menijo, da so ZDA na strani krščanske skupnosti in libanonske vlade, ki ji načeljuje Amin Gemajel, ki pripada krščanski skupnosti.
Vesoljsko letalo Challenger uspešno končal šestdnevni polet — Najuspešnejši doslej
EDWARDS AIR FORCE BASE, Kal. -Pretekli ponedeljek zjutraj ob 3.40 EDT je pristalo vesoljsko letalo Challenger, na katerem je bilo pet astronavtov. Pristanek je končal šestdnevni polet, ki ga strokovnjaki NASA ocenjujejo kot daleč najuspešnejši med vsemi 8 poleti doslej. Naslednji polet je napovedan za 28. oktobra.
Med astronavti je bil prvi črnski astronavt, Guion Bluford.
Na naslednjem poletu, 28. oktobra, bo na Challenger ju poseben laboratorij, ki so ga izdelovali evropski strokovnjaki. Pri NASA menijo, da bodo poleti odslej povsem redni in pogostejši. Predvidevajo tudi, da bo mogoče vzeti na Challenger potnike, ki niso poklicni astronavti.
Papež Janez Pavel II. pozval ameriške škofe, naj podpirajo stališča Cerkve
VATIKANSKO MESTO - Včeraj je papež Janez Pavel II. sprejel skupino 23 ameriških škofov v svoji poletni rezidenci v Cas-telgandolfu. Papež je pozval škofe, naj ne podpirajo nobene osebe ali organizacije, ki zahteva posvečenje žensk v duhovnike. Janez Pavel II. je tudi odločno branil stališče Cerkve do ločitve, homoseksualnosti, splava in kontracepcije. Liberalci in drugi v katoliški skupnosti pritiskajo na papeža, naj bi zavzel popustljivejše stališče do vseh teh, Janez Pavel II. pa tega ni pripravljen storiti in poziva škofe, duhovnike in vernike, naj ostanejo zvesti tradicionalnim stališčem vesoljne Cerkve.
Ameriški vojaki in njih družine bodo letovali v Jugoslaviji
MONAKOVO, ZRN - Ameriški vojaki, nastanjeni v Zahodni Evropi, bodo letovali ta mesec na letovišču v Kupariju v SFRJ. Omenjeno letovišče je last jugoslovanske vojske. Počitnice ameriških vojakov in članov njih družin bodo trajale dva tedna, cena je pa $329 na osebo.
To bo prvič, da so ameriški vojaki v Evropi kdaj letovali v komunistični deželi. ZDA so dosegle sporazum o tem nenavadnem letovanju s predstavniki jugoslovanske vojske.
Kot kaže, bo SFRJ zaslužila več sto tisoč dolarjev po tem sporazumu.
Gverilci v El Salvadorju napadli mesto San Miguel — Prvi večji napad od maja
SAN SALVADOR, El Sal. - Preteklo soboto so el salvadorski gverilci napadli San Miguel, tretje največje mesto v El Salvadorju. Borba je trajale do nedelje zjutraj. Po radiu so gverilci trdili, da je bil namen napada dokazati, da so gverilci še vedno zelo močni in da so vladne trditve o zmagah nad njimi neresnične. V zadnjih treh mesecih ni bilo v državi večjih spopadov med vladnimi silami in gverilci.
V borbi za San Miguel je po vladnih podatkih padlo 18 vojakov, 12 gverilcev in 3 civilisti. Čeprav kontrolira vojska mesto, gverilci prevladujejo v okoliških hribih.
Ameriški analitiki menijo, da vladne sile niso dovolj močne, da bi premagale gverilce, slednji pa prav tako ne morejo strmoglaviti vlado.

Jevelanda in okolice
Kresove! vabijo—
Slovenska folklorna skupina Kres bo imela letos dva nastopa. Prvi bo v soboto, 10. septembra, zvečer ob 7.30, drugi pa v nedeljo, 25. septembra, popoldne ob treh. Oba nastopa bosta v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnice za nastop 10. septembra bodo rezervirane in že lahko pokličete Cilko Švigelj na 944-0708. Vstopnina je $5. Za nastop 25. septembra ne bo vstopnine za otroke, stare do 13 let. Vstopnice za starejše osebe lahko dobite pri članih Kresa. Dušan Maršicev Veseli Slovenci orkester bo živo spremljal oba nastopa ter igral za ples po prireditvah.
Ali lahko pomagate?—
Tiskarna Ameriška Domovina potrebuje čiste, bombaža-ste cunje. Uporabljamo jih za čiščenje novega tiskarskega stroja. Lahko jih prinesete v našo tiskarno na 6117 St. Clair Ave. Hvala lepa!
Kosilo pri Sv. Vidu—
Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na vsakoletno kosilo, ki bo v nedeljo, 18. septembra, v dvorani pri Sv. Vidu. Pridite in pripeljite s seboj tudi družino in prijatelje!
Otvoritveni dan—
To soboto, od 1. do 7. zvečer, bo uradni Otvoritveni dan novega dela Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Letos je bil zgrajen nov del tega zavetišča, ki ima s 63 novimi mesti prostor za 150 stanovalcev. Dom je stalno zaseden in več rojakov in rojakinj čaka na prosto mesto. V soboto bodo člani direktorija in drugi vodili manjše skupine skozi nov del, servirana bodo lahka okrepčila. Vsi prijatelji in podpiratelji Doma za ostarele so vljudno vabljeni!
Novi grobovi
Frank J. Novsak V petek, 26. avgusta, je v Charity bolnišnici umrl Frank J. Novsak, mož Rose, roj. Ivans, oče Marcie Jonke (Akron, O.) in Kennetha (N.J.), 6-krat stari oče, sin Johna in Ivane, roj. Rojc, Novsak (oba že pok.), brat Mathewa (pok.), Anthonya (pok.), Johna in Louisa, polbrat Therese Novsak (pok.) in Josephine Gorencic, zaposlen do svoje upokojitve pri Picker X-Ray Co. Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. v ponedeljek, 29. avgusta, v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Written Communications for the Blind, 318 Water St., Akron, O. 44308.
Romanje v Frank—
Še je nekaj prostih mest v avtobusu, ki bo peljal romarje v Frank, Ohio 25. septembra. Vožnja je $8. Odhod avtobusa bo zjutraj ob 8. uri izpred cerkve Marije Vnebovzete, ob 8.30 pa izpred Baragovega doma na 6304 St. Clair Ave. Ako se zanimate, pokličite enega od sledečih: Lojze Bajc (486-3515), Tone Meglič (761-1060) ali Vinko Rozman (881-2852). Na 2. str. današnje AD je pa članek o tem romanju.
Seja—
Podružnica št. 47 SŽZ na Garfield Hts. ima sejo v nedeljo, 11. septembra, ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Stanley Ave., Maple Hts.
Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti vabi na sestanek—
Odbor staršev Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu vabi na sestanek, ki bo v nedeljo 11. septembra zvečer ob 7. uri v šolski dvorani. Na tem sestanku bo tudi vpisovanje otrok v Slovensko šolo, katera se bo pričela v soboto 17. septembra ob pol deseti uri v šolskih prostorih. Pridite!
Zadušnica—
V četrtek, 8. septembra, ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za rajnega Alojzija Strančarja, ki je pred nedavnim umrl v Ljubljani. Naj počiva v božjem miru!
Dar Slovenski šoli pri Sv. Vidu—
Ga. Frances Nemanich je darovala Slovenski šoli pri Sv. Vidu $10 v spomin Silve Saver-nik. Za lepo darilo se ji Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu lepo zahvaljuje.
Spominski dar—
Mary Noggy, Euclid, Ohio je darovala $20 v sklad za nov tiskarski stroj v spomin svojega pokojnega moža Louisa J. Noggy ob drugi obletnici njegove smrti. Hvala lepa!
VREME
Spremenljivo oblačno danes z možnostjo krajevne plohe v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 86 F. Jutri zmerno oblačno, vetrovno in nekaj hladneje z najvišjo temperaturo okoli 78 F. V četrtek pretežno sončno in prijetno z najvišjo temperaturo okoli 75 F. Za petek in soboto napovedujejo deloma sončno vreme z najvišjima temperaturama v nizkih 80-ih.
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združine države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months- $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 611 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 66	Tuesday, September 6, 1983
Ob 40-letnici italijanskega zloma v drugi svetovni vojni
V četrtek, 8. septembra 1 983, bo minilo 40 let, odkar je Italija ob spoznanju, da je vojna za os Berlin-Rim izgubljena, pokazala Hitlerju hrbet in se pod vodstvom maršala Ba-doglia predala zmagujočim nasprotnikom. Ob italijanskem zlomu so Nemci zasedli »Ljubljansko pokrajino« in slovensko primorje, ki je bilo dotlej del Italije. Razširitev nemške zasedbe na dotlej po Italijanih zasedeni del Slovenije predstavlja začetek druge dobe v sovražni zasedbi Slovenije in tudi začetek nove dobe v boju Komunistične partije za dosego oblasti v Sloveniji tekom druge svetovne vojne.
Da osvežimo spomin na ono usodno razdobje v slovenski preteklosti, ponatiskujemo vrsto uvodnikov, ki so izšli v našem listu ob 1 5-letnici konca druge svetovne vojne kot 1. del »Vetrinjske tragedije« pod naslovom »Slovenija pod tujo zasedbo 1941-1945«. Omenjeno delo je izdal »zgodovinski odsek pri glavnem odboru Zveze slovenskih protikomunističnih borcev« leta 1960 v »spomin nesmrtnim junakom, izdanim v Vetrinju od 27. do 31. maja 1945 in pomorjenim za velike ideje svobode«.
(I. del)
Na Cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, so priletela nad Ljubljano nacistična vojna letala. Ljubljančani so začudeno gledali, ko so se oglasili protiletalski topovi z Gradu, da bi zadržali sovražnika pred napadom na mesto. Za Ljubljano, prestolnico Slovenije, in za vso Slovenijo seje začelo gorje, ki ga slovenski narod od dni turških vpadov v slovenske dežele ni več doživel v tolikšni meri.
Slovenski sovražniki so si razdelili slovensko deželo. Hitler je vzel Štajersko in Gorenjsko, Mussolini Notranjsko, Ljubljano, Dolenjsko in Belo krajino, Prekmurje so zasedli Madžari. Meja med nemškim in italijanskem deležem je tekla pred vrati Ljubljane pri Sent Vidu in pri Ježici.
Na Gorenjskem, Štajerskem in v Prekmurju je čez noč ugasnila v javnosti slovenska beseda, na deset in desettisoče slovenskih knjig so tuji nasilniki pometali v ogenj. Hitlerjeva policija je načrtno pozaprla ugledne slovenske ljudi, predvsem svetne izobražence in duhovnike, v kolikor niso pravočasno pobegnili, jih strpala v nemška koncentracijska središča ali pa jih preko zbirnih taborišč pošiljala na Hrvaško in v Srbijo. Pred tem nacističnim nasiljem so se nekateri zatekli v gozdove ali v gore.
*****
Ko so odhajali iz Sent Vida preko Ljubljane transporti od Nemcev prijetih Slovencev ponoči proti jugu, so tisoči hiteli z vsem, kar so imeli, da bi preganjanim rojakom nudili pomoč in jim pokazali svoje sočutje. Pri tem je prišlo do pravih proti-nacističnih demonstracij in na nemški pritisk so Italijani postajo v Šiški ob prihodih teh transportov zastražili z vojaštvom in zabranili slovenskim ljudem približanje vlakom.
Italijani so se delali Slovencem prijazne in vrgli so v slovensko ljudstvo besedo o Hitlerju, ki kot »Attila motori-zatto« uničuje starodavno slovensko kulturo. Vse gladke in lepe besede nosilcev dvatisočletne rimske kulture slovenskega človeka niso mogle prepričati o iskrenosti in dobronamernosti tujega zavojevalca. Dejanja so govorila svoje.
Poromajmo k Žalostni Materi Božji v Frank!
CLEVELAND, O. - Huda poletna vročina je začela popuščati in z veseljem pričakujemo prijetnejših jesenskih dni. September, prvi mesec jeseni, nas vsako leto spomni na žalostne dni v slovenski preteklosti, ko je »slovenska narodno-osvo-bodilna vojska« s podporo italijanskih topov in tankov prevladala na Turjaku in v Grčaricah ter zajete borce po »kratkem postopku« postrelila, ker niso bili pripravljeni sprejeti komunistične »svobode«, se ukloniti komunističnemu nasilju.
Že dolgo vrsto let organizira Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu septembra romanje k Žalostni Materi Božji v Frank v spomin žalostnih dogodkov septembra 1943 in nudi svojim članom in prijateljem priložnost, da v tem znanem Marijinem svetišču pomolijo za one, ki so izgubili svoja življenja v boju za svobodo na Turjaku in v Grčaricah, pa tudi za vse ostale žrtve državljanske vojne v Sloveniji v letih 1941-1945.
Dragi rojaki in rojakinje, odzovimo se pozivu DSPB, poromajmo v Frank, molimo za naše pokojne, ki so dali svoja življenja, da bi ohranili svobodo sebi, svojim družinam in vsemu slovenskemu narodu, prosimo pa tudi Žalostno Mater Božjo, naj prosi svojega Sina, da bo olajšal in skrajšal gorje, ki ga prenaša slovenski rod na svojih domačih tleh!
Romanje v Frank bo v nedeljo, 25. septembra 1983. Opol-
dne bo romarska sv. maša, katero bosta darovala župnik č.g. Pavel Krajnik in č. p. For-tunat. Po sv. maši bo na razpolago kosilo za $5.25. (Naročite ga preko tel. 881-2852). Popoldne ob 2.30 bo Križev
čas, ko se bomo članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu potrudile, da bomo postregle vsem našim faranom in prijateljem z okusnim kosilom. Letos bomo pripravile kosilo v nedeljo, 18. septembra, kot običajno v dvorani pri Sv. Vidu.
Vljudno vabimo tudi vse članice Oltarnih društev pri Mariji Vnebovzeti, Sv. Kristini in Sv. Lovrencu, da se nam ta dan pridružijo in tako zagotovijo dober uspeh.
Cena kosilu je $5, za otroke do 12. leta starosti pa $3, kar je za današnje dni res več kot ugodno. Kosilo bo servirano od 11.30 do 2. popoldne. Kakor prejšnja leta, bo mogoče kosila tudi vzeti domov. Slednja bodo na voljo v družabni sobi, zraven dvorane. Vstopnice se bodo dobile pri vhodu v dvorano in v družabni sobi.
Vsem posetnikom bodo naše kuharice postregle z okusno juho s cmoki, z govejo pečenko ali s pečeno piško, kar si bo namreč kdo izvolil. Zraven bodo seveda prikuhe. Saj ste mnogi bralci teh vrstic naši dolgoletni gostje in dobro veste, kako dobra so naša kosila.
pot, nato pa litanije Matere božje z blagoslovom. Cena za vožnjo z avtobusom je za odrasle $8.00, za otroke pa $4. Prijave sprejemajo:
Lojze Bajc, 486-3515 Vinko Rozman, 881-2852 Tone Meglič, 761-1060 DSPB
Lepo bi pa bilo, da bi prišli na naše kosilo vsi naši bivši farani, da bi se vsaj enkrat na leto srečali in pozdravili.
Članice našega društva in vse druge faranke lepo prosimo, da prispevajo dobro domače pecivo. Prinesite ga lahko že v soboto 17. septembra dopoldne ali pa v nedeljo. Zelo bomo hvaležne za vašo pomoč.
Prodajale bomo tudi krofe v soboto, 17. septembra, že od 8. ure zjutraj. Rade se žrtvujemo vsak mesec, da pripravimo krofe in tako pomagamo naši fari in cerkvi. Ves naš prebitek pri vsem tem je namenjen praV Sv. Vidu. Vemo, da je danes vse drago, toda z dobro volj0 se vse doseže.
Vsem našim članicam stn° razposlale pismena vabila> vstopnico in še listek za en dolar za srečolov. Prosimo, da bi kupile oboje. Nagrade s° lepe:	kvačkano pregrinja*0
(afghan) ter več drugih dobitkov. Srečolov bo na dan kosi*8 po 2. uri popoldne.
Oltarno društvo pri ^v-Vidu vas vabi samo enkrat n j leto in upamo, da se boste udeležili in pripeljali še svoje dr0' žine in prijatelje od blizu Jn daleč. Počastite nas s svoj0 navzočnostjo!
Oltarno društvo Sv. Vida vabi na kosilo
CLEVELAND, O. - Bliža se
Objavljena je bila zahteva po dvojnih napisih, slovensko-italijanskih, komaj dva ali tri tedne kasneje že o italijansko-slovenskih. Slovenske šole, osnovne, srednje in visoke, so ostale, vanje so prišli italijanski šolniki in začeli učiti slovenske otroke italijanščine in rimskega pozdrava s fašistično ideologijo.
Nemci so z enim udarcem skušali uničiti vse, kar je bilo slovensko zavednega in narodno trdnega, Italijani so začeli zlepa, pa postopno bolj in bolj privijali. Čim bolj je rastel pritisk, močnejši je bil narodov odpor. Ljubljana je naravnost gorela od narodne zavednosti. Srce slovenskega naroda je čuti-
lo težo gorja, ki je padla na celotno narodno telo, pri tem si je dajalo poguma v prepričanju, da se bliža za slovenski narod ura priložnosti, kot jo ni doživel že tisoč let — vsi slovenski narodni sovražniki so stali združeni v boju proti velikim zahodnim demokracijam, njihovim zaveznikom in proti Sovjetski zvezi. V izhod velikanskega boja ni nihče resno dvomil.
Sredi bolečine, ponižanj in preganjanj smo upali na konec, ko bodo končno varni in trdni štirje mejniki slovenstva: Celovec, Maribor, Gorica, Trst! Iz ponosa in samozavesti, iz tihega odpora proti nasilju je zrla trdna vera slovenskega človeka v svetlejšo bodočnost.
Kdor se ni čutil skrajno prisiljenega, se je ogibal tujih oblastnikov in njihove družbe. Ko so vodniki tradicionalnih slovenskih strank vstopili na laško zahtevo v svet Ljubljanske pokrajine, da bi lažje reševali, kar se rešiti da, je Ljubljana in z njo vsa zasedena Slovenija skušala to razumeti, pri tem pa jo je vendar bolelo srce.
*****
Slovenski narod se je od prvega dne vojne in tuje zasedbe zavedal, da je v tej borbi za obstanek nujno potrebna sloga in enotnost. Tajno vodstvo, v katerem so bile zastopane vse stranke, ki so v Sloveniji kdaj kaj pomenile, je skrbelo, da je bilo odstranjeno vsako trenje, še predno je moglo spraviti kakorkoli v nevarnost narodno slogo samo. V to vodstvo je bila povabljena tudi Komunistična partija Slovenije, čeprav je imela v vsej deželi komaj nekaj tisoč članov in trdnih pristašev. Ko je šlo za reševanje naiodnega obstanka, za reševanje golih življenj slovenskih ljudi, vodniki slovenskih političnih strank in skupin niso marali biti sebični. Edina izjema je bila — Komunistična partija.
(Prihodnjič dalje)
Prisrčen pozdrav in na vese' lo svidenje v nedeljo 18. sep tembra med 11.30 in 2. uro P° poldne v dvorani pri Sv. Vid0-Odbor Oltarnega društ''8 lo pri Sv. Vii»
or«**
Boj za turiste za devize
in
efl'P in
MARIBOR - V Slov iščejo vse firme, turistične druge, pot do več deviz. Ka daleč lahko gre ta boj za d® ze dokazuje primer iz Mat' ra, ko je hotel Slavija firme Emona) odvzel *l0l.e,g Orel (last firme Certus) zahodnonemške agencije w ser-Reisen.	,
Hotel Orel je zahteval vsakega nemškega turista f zahodnonemških mark in51 .g za polpenzion. Ta PonU^^es-bila sprejemljiva agenciji • ser-Reisen, vsaj dokler sf .g pojavil hotel Slavija, zahteval le 25 mark za vsa . gosta. Zahodnoneifl |( poslovnež se je seveda od> ^ da svojih klientov ne bo mestil v za spoznanje k vostnejšem hotelu Orel- ^ čil se je za Hotel Slavijo, 0 n čil se je za na dlani P011 ^ zaslužek. Deset mark Je. tgj hodnonemška agencija ponudbi zaslužila pri vs3v()jr gostu v^č, ko bi jih, če biv goste v Mariboru nastan* hotelu Orel.
Slovenska folklorna skupina
KRES
vabi na dve predstavi
v soboto, 10. septembra, ob 7.30 zvečer Vsi sedeži rezervirani — kličite 944-0708.
v nedeljo, 25. septembra, ob 3. popoldne otroci bodo vstopnine prosti!
v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Mesečnik »Ave Maria« v stiski
V pravkar izšli septembrski številki »Ave Marije« poroča urednik p. Fortunat o krizi, ki je nastala v zvezi z izdajanjem tega priljubljenega in tako koristnega verskega mesečnika. Da bi seznanil širši krog naših bralcev, ki »Ave Maria« ne prejemajo, ponati-skujem p. Fortunatov članek »Urednik poroča« v celoti. Kar se Ameriške Domovine tiče, bomo storili vse, kar je v naši moči, da pomagamo pri vsakršni akciji za ohranitev »Ave Marija«. Ur. AD.
Delo za izdajanje našega verskega mesečnika je prišlo letošnje leto v hudo krizo. Za ^Ave Maria« smo delali pretekla leta vsaki dan skoro dobesedno štirje frančiškani: upravitelj p. Benedikt, tiskar p. ^ndrej, je ves proces tiskanja izvršil sam in spopolnil . k> urednik p. Fortunat; mo-le glavno delo je dan za dnevom pripravljanje vsebine za Posamezne številke in vsega, fr je za to potrebno; pomočnik za tipkanje je brat Robert. rez motenj je delo teklo do etošnjega poletja. Včasih so nastale kake težave, ker se je tiskarski stroj pokvaril. Tudi ipkalni stroji so včasih odpovedali. Treba je bilo kupiti novega. Včasih je šlo to lahko, er so bili novi tipkalni stroji Podobni starejšim, le nekoliko spopolnjeni so bili. Odkar pa Je v novejšem času hitro napredovala tehnologija, so tipalni stroji elektronski. Tudi v 0 spremembo smo se uživeli v S^0i° veliko korist. Elektron-
^ 1 tipkalni stroj zelo olajša delo.
S smrtjo p. Benedikta 'Ju smo pa prvikrat zač smo se dolgo pri de! ‘ ve Maria« bali: stroje 1 nadomestiš, ljudi pa ne m i ^z' poklicev nastane ®2n'jo in smrtjo vrzel, ki °goČe preskočiti. Smrt i u .e Ja je bil za mesečnik ,ec* ki sem ga čutil p< sv •Jaz' p- Benedikt je dj urad poleg uredništ najino delo je bilo dnevm va^°. ker sva morala so jjj 1 Posebno v stiku z nar
sie,?0 Je Proti koncu julija dre'* 3 k?kzen tiskarja p. An-oi?4, Njegove roke in noge so porele ob sklepu njegovih da niC’ ko se Je pripravljal, b f6 v.rne v-Lemon t. Bil je pri Mi hr '° ^ru8ib sorodnikih v liar 18anu' Morali so ga odpe-je k V kolnišnico. Zdravljenje tjD, ma*u napredovalo, a ko to 5as a? nihče ne ve, koliko oir.3 °0 vzel° do popolnega
krevanja.
gu ° sem ob vstopu v av-Mar °Sta*Sam pr' delu za »Ave tov-!*? Nekaj časa sem načr-sem ■ ? 23 bodočnost; sprva dair?15^’ ^a bomo pozni z iz-Sem Pr^0<^njih številk. Kmalu ' blem*33 Spoznal* da s tem prone bo rešen. Prva olajša-
va pri skrbeh je bila, ko mi je kustos p. Blaž dejal, da ni upanja, da bo p. Andrej kmalu sposoben za delo. Treba bo poiskati tiskarno. In tako smo po skoro štirih desetletjih prvikrat tiskali mesečnik v drugi tiskarni. To je velika sprememba.
Naročniki morajo to razumeti in s tujo tiskarno sprejeti nekatere spremembe pri obliki »Ave Maria«. V tej septembrski številki posebno opazite, da ni tiskanih fotografij. Lahko sami sklepate, zakaj sem jih opustil. Zaradi časa nisem imel dosti možnosti pri iskanju tiskarne. Najbolj sem gledal na ceho. Ko sem dobil tiskarno, ki je računala pri dva tisoč izvodih za posamezno številko nekaj več kot 50 centov, sem sprejel ta pogoj in kustos p. Blaž je dal svoj pristanek. Kak bo uspeh tiskanja, sedej še ne vem. Ako bo potrebno, bomo poskusili še kako drugo tiskarno.
Tuja tiskarna pa ni rešitev za »Ave Maria«. Število naročnikov pada, čeprav je v Ameriki vedno več Slovencev. Samo želja, da se med nami slovenščina ohranja, ni rešitev našega narodnega obstoja. Taka želja nima nobenih pogojev za svojo uresničitev dokler ni med nami volje do trajnega in urejenega kulturnega življenja.
Večkrat sem bil v veseli družbi slabo razpoložen, ko me je kdo začel »navduševati« s prigovarjanjem: »Ohranjajte slovensko kulturo!« Slabo razpoložen zato, ker slišimo dosti takih pozivov od strani, kjer ni razumevanja za uresničevanje pogojev, ki so potrebni za narodni obstoj. Iz veselega razpoloženja, ki ga naredi obložena miza in vesela družba, je treba preiti k resnemu delu in pripravljenosti za medsebojno sodelovanje.
Lažje je ohranjevati posamezne dele in znake pripadnosti slovenskemu narodu kot pa se lotiti bistva problema narodnega obstoja. To je posebno težko danes, ko je postalo nalezljivo, da posnemamo razne načine delovanja, ki se zdijo uspešni za ohranjevanje slovenščine in slovenske zavednosti ali pa tudi uspešni, ker pokažejo, da smo še Slovenci.
Tako zadržanje in ravnanje prinaša nevarnost, da s slovenskimi zadevami mešamo tujo navlako. To škoduje, ker podpira nesamostojnost in vodi k površnosti.
V delu za narodni obstoj je najbolj potrebna duhovna samostojnost in neodvisnost. Samostojni smo pa lahko, kadar razumemo in se zavedamo, zakaj in kako smo Slovenci. Poznati je treba slovenski duhovni in kulturni svet in biti prepričan, da z materinskim jezikom izražamo v prvi vrsti narodno dediščino — slovensko izročilo — in bogatimo slovenski duhovni svet s pridobitvami, ki jih prinašata razvoj in napredek.
Danes se dogaja pogostokrat obratno: ne le v jezik, marveč v celotni slovenski duhovni svet se nehote pa tudi načrtno vsiljujejo načini življenja in izražanja, ki ubijajo slovensko pristnost in duhovno rast slovenskega naroda. Prepričani smo, da je krščanstvo danes edini svetovni nazor, ki pospešuje duhovni napredek in rast slehernega naroda. Svetovni nazori, ki so nasprtoni krščanstvu in vsaki
V BLAG SPOMIN OB PETI OBLETNICI SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA MOŽA, NAŠEGA OČETA, STAREGA OČETA, BRATA, SVAKA, STRICA IN TASTA,
KI JE UMRL 6. SEPTEMBRA 1978
ANTON ŽUPANČIČ
S cvetlicami Ti grob krasimo in molimo za dušni mir, da enkrat srečno se združimo, tam, kjer je večne sreče vir!
Žalujoči:
Zena: Rozalija, roj. Gabriel; Sin: ing. Anton Župančič; Hčerke: Slava, por. Pust, Olga, por. Petek,
Roži, por. Selan;
Brata: Janez (v Kanadi), France (v Sloveniji); Sestre: Minka, Ivanka, Ana, Amalija in Angela (v Slov.); Snaha: Štefi; zetje: Božo, France in Jože ter vnuki in vnukinje.
veri, so smrt za narodni napredek in razvoj.
Pri »Ave Maria« smo o tem upravičeno prepričani in se pri tem upiramo posebno na zglede številnih slovenskih misijonarjev v Ameriki, ki so uspešno sodelovali pri rasti Cerkve v Ameriki, ker so v življenju in delovanju zajemali moč in uspešnost iz osebnega življenja po naukih in skušnjah slovenskega izročila. Njihov zgled nas spodbuja in nas prepriča, da je uspešnost vsakega delovanja v precejšnji meri odvisna tudi od osebne pristnosti. Pristni smo, ako izhajamo pri vseh prizadevanjih in naporih iz svojega duhovnega sveta, ki je slovenski. Skušnja je tudi pokazala, da so ljudje, ki so zvesti svojemu narodnemu poreklu, tydi zavedni in ponosni Amerikanci.
* * *
Samo Kristus je naročil svojim apostolom: »Pojdite in učite vse narode!« Samo iz svetega pisma prihaja spodbuda: »Slavite Gospoda, vsi narodi!« Veliki misijonarji in možje so razumeli naročijo, ki je prišlo od Boga. Oznanjevali so evangelij v jezikih, ki so jih ljudstva in narodi razumeli. Primer sv. Cirila in Metoda nam kaže, da je bilo treba najpreje ustvariti narodno književnost, da je bilo oznanjevanje evangelija uspešno.
V modernem svetu se moramo prilagoditi drugim narodom, sredi katerih živimo. Čutimo pa nujnost, da smo v svojem razmerju do Boga pristni. Pristnost kipi iz slovenske notranjosti in je najpopolneje izražena v mterinskem jeziku. Življenje iz te pristnosti nas uči in vodi do spoštovanja človekovega dostojanstva v ljudeh vseh narodnosti.
Kot duhovnik bi lahko navajal številne primere Slovencev, ki so dolgo časa živeli med ljudmi drugih narodnosti, a so bili veseli in hvaležni, ko so mogli urediti svoje razmerje do Boga pred smrtjo v materinskem jeziku. Prosili so za slovenski očenaš in slovensko zdravomarijo, ako nisi bili gotovi, da še pravilno slovensko molijo ali so tudi pozabili slovensko moliti.
• * *
Ker je naše poslanstvo dušnopastirska skrb za Slovence, ohranjamo tudi list »Ave Maria« v slovenščini. Pri tem nas podpirajo Slovenci, ki enako mislijo z nami. In lahko z gotovostjo povem, da so to rojaki, ki delajo ali podpirajo slovenske šole ali sodelujejo pri slovenskem pevskem zboru. Nekateri od teh so nam
sedaj pripravljeni pomagati v naši krizi. Najhitrejša in najboljša rešitev iz težkega položaja v naši tiskarni je, da se ti nauče vseh postopkov, ki so v zvezi s tiskanjem po ofset načinu. Nekateri so sami ponudili pomoč, ko so videli, da smo v stiski. Z njimi sem v razgovoru in upam, da bomo izšli iz sedanje krize.
Za to delo je treba imeti nekaj veselja in tudi razumevanja. Temu je treba pridružiti še potrpežljivost in vztrajnost.
* • *
Prosimo pa tudi naročnike, da se skušajo uživeti v naš položaj. Dolgo časa smo morali potrpeti, ker so nekateri od nas pričakovali, da lahko vse naredimo, karkoli kdo želi. Naša finančna zmogljivost je skromna in zelo omejena, kar lahko vsak uvidi. Razumevanja tudi prosimo za razne pomanjkljivosti, ki bodo gotovo, a jih sedaj še ne predvidevamo. Tudi tisti, ki z nami sodelujejo in nas podpirajo, potrebujejo razumevanja. Vsi skupaj se trudimo, da bomo gradili in ne podirali in uničevali z nezadovoljstvom in nezdravo kritiko. Kritizirali se bomo med seboj sami. Zdrava kritika je potrebna za zboljšanje dela. Kritika od strani tistih, ki ne poznajo in ne razumejo dela, so nepotrebni udarci, ki jih nihče rad ne prenaša.
Ohranjajte z nami stik, odgovarjajte na naša pisma in priporočila ali prošnje, ki jih boste morda brali v »Ave Maria«. Kadar se število naročnikov niža, morajo biti bolj aktivni predvsem tisti, ki doživljajo potrebo slovenskega verskega tiska.
* * *
V zelo veliko oporo nam je v sedanji krizi kosilo, ki so ga pripravile članice ZOD letos 10. aprila pri Sv. Vidu v Clevelandu. Program 9. aprila in kosilo na belo nedeljo 10. aprila sta nudila moralno in finančno oporo. Program je dal spodbudo za vztrajnost, ker sem takrat doživljal, da so še Slovenci, ki želijo zdrave verske in duhovne hrane. Kosilo pa je pripomoglo, da smo lažje plačali elektronski tipkalni stroj IBM 85 in tako zboljšali delo po videzu in času. Zato se članicam ZOD, ki so pripomogle k temu uspehu tudi ob tej priliki, zahvaljujem.
p. Fortunat
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
O Slovenski šoli pri Sv. Vidu
Pred nedolgim je Rev. Jože Božnar, župnik pri Sv. Vidu, poslal posebno pismo staršem slovenskih otrok, v katerem jih je seznanil s prizadevanji v prid ohranitve te za slovensko skupnost tako važne ustanove. Prepričan sem, da bo vsebina tega pisma zanimala tudi širši krog naših bralcev, tako v Clevelandu kot drugih naselbinah po ZDA in Kanadi. Problemi, s katerimi se soočamo v vseh slovenskih skupnostih, so v podrobnostih različni, v bistvu pa dejansko eni in isti. Ur. A.D.
Cleveland, Ohio 19. avgust 1983
Dragi starši slovenskih otrok!
S tem vrsticami vas hočem seznaniti o različnih dejavnostih, ki zadevajo razvoj Slovenske šole pri Sv. Vidu. Takoj na začetku naj pribijem, da je napredek šole naša skupna zadeva; vsi, vi starši, učiteljstvo in jaz sam, in, da se tako izrazim, vsa slovenska skupnost v Clevelandu se moramo prizadevati za napredek šole.
Naša slovenska šola ima lepo tradicijo. Šola skuša učiti in obogateti otroke v osnovah slovenskega jezika in dediščine in to v okolju, ki ni sicer naravnost sovražno, pa tudi ne prijazno. Če vse to premislimo, šele dobro spoznamo, kaj je šola naredila v preteklosti in smo upravičeno ponosni na njeno delo. Toda življenje teče naprej, ljudje se menjajo in prav tako okoliščine in potrebe. Prav zaradi tega smo prisluhnili staršem in učiteljem, ki so se zaskrbljeno vpraševali, če storimo vse, kar bi naredilo našo slovensko šolo to, kar bi morala biti in kar vsi želimo, da bi bila.
Marsikdo večkrat pokaže to, kar je narobe ali kar mu ne ugaja, ne pove pa tega, kar je dobro in primerno, predvsem pa koristno. Zaradi tega so prejšnjo pomlad učitelji napravili nekakšen pregled, ki naj bi ga vsi starši izpolnili, da bi tako spoznali, kakšno je vaše mnenje o slovenski šoli in njenem učnem programu ter da bi namignili, kako izboljšati šolo. Moram reči, da so učitelji v kratkem času dobro izvedli to zadevo in sem jim zelo hvaležen, da so prevzeli nase to občutljivo, a obenem važno nalogo.
Danes vam hočem sporočiti, da je prikaz izdelan, urejen in da ga danes pošiljam v pregled in v premislek. Prosim vas, skrbno ga preberite in se o njem med seboj pogovorite! Njegova odkritja nas bi morala spodbuditi k bolj aktivnem delovanju in k izboljšanim načinom, ki bi napravili šolski program bolj zanimiv, ustvarjalen in bolj v smeri s potrebami naših otrok v tem času.
Izid ankete kaže mnogo pozitivnih in koristnih vtisov s strani staršev za učitelje in program slovenske šole. STARŠI ŽELIJO, DA ŠOLA OSTANE! Ko starši vidite stvar, hočete, da imajo vaši otroci zmeren prijem jezika tako, da bodo zmožni govoriti, brati in pisati slovensko, zraven pa želite, da bi primerno obvladali slovnico. Skoraj vsi čutite potrebo, da bi pola-
gali važnost na enotnost slovnice in besednega zaklada skozi vse razrede, da bi se otroci gradili znanje, ko prehajajo iz razreda v razred. Zraven je še več drugih koristnih nasvetov.
Vesel sem, da vam lahko sporočim, da so učitelji že začeli zbirati besedni zaklad; naslednja naloga je slovnica, ki jo bodo posodobili in izpopolnili z gradivom, ki je nujno in koristno za otroke. Še več drugih nasvetov bo treba prerešetati. Ko vam pripovedujem, kaj nameravajo storiti učitelji, hočem tudi vam staviti vprašanje, kaj vi delate in boste storili za dosego naših skupnih ciljev? Kaj pričakujete, da se bodo vaši otroci učili v slovenski šoli? Če hočemo izboljšati našo šolo, potem morajo sodelovati starši in učitelji za dosego skupnega cilja. Skupno moramo delati in se učiti tega, o čemer smo prepričani, da je važno.
Na sestanku staršev prejšnjo pomlad je bil ustanovljen »AD HOC odbor«, da bo propagiral delo Slovenske šole in skušal stopiti v stik s starši, ki imajo šolske otroke, ter se pozanimati, če bi jih vpisali v Slovensko šolo. Člani AD HOC odbora so naslednji: ga. Majda Cimperman, ga. Marija Kadivec, g. France Sever, g. Jože Likozar in moja malenkost. Želim, da bi ta odbor začel delovati na prvotno začrtani nalogi, celo razširiti svoje področje, tako, da bi vključil še tole: da bi povezoval starše in učitelje v izvajanju predlogov iz ankete in posredoval nove predloge, ki bi si jih kdo zamislil za izboljšanje Slovenske šole.
Želel bi, da bi AD HOC odbor bil odgovoren glavnemu odboru staršev in bi mu od časa do časa poročal o nalogah, ki jih je prevzel. Dalje mislim, da bi moral predstavnik učiteljskega zbora poročati o napredku v izvedbah predlogov odboru staršev, da bi tako bili poučeni o delu v šoli. Prosim tudi vas, starši, bodite še v bodoče v pomoč svojim otrokom in njihovim učiteljem v Slovenski šoli. Kar se mene tiče, obljubim, da bom storil vse, kar je v moji moči, da bomo izvajali, kar smo sklenili za Slovensko šolo.
Še nekaj. Odkar se je poslovila od tega sveta ga. Silva Savernik, Slovenska šola nima redne ravnateljice. Učiteljem smo dolžni izredno zahvalo, da so sprejeli odgovornost in vodijo šolo od tedna do tedna od njene smrti. Letos bom sam skušal prevzeti to odgovornost in bomo skupaj z učiteljskim zborom vodili šolo. Že zdaj
prosim starše in učitelje, naj pomagajo drug drugemu pri delu, ki ga prevzamemo v korist Slovenske šole.
In končno, pouk se letos prične v soboto, 10. septembra. Vpis novih učencev bo pol ure pred poukom na glavnem hodniku v šoli. Zelo vam priporočamo, da vpišete ne samo svoje otroke, ampak, da to priporočite tudi svojim prijateljem, ki morda imajo otroke. Po starem meniškem izročilu: delajmo in molimo za uspeh našega skupnega prizadevanja!
Lep pozdrav.
Fr. Jože Božnar
Nova vrsta pljučnice
Pričakovati je bilo, da bodo zdravniki in raziskovalci tudi še v sedanji dobi spoznavali nove viruse, med njimi tudi take, ki povzročajo pljučnice. To so Lassa Marburg in Ebola virus.
Bolj so pa strokovnjaki pre-seneči, da spoznavajo tudi nove bakterije. Tudi med njimi so take, ki povzročajo pljučnico. Prvo, legionelo so
Najprej hiša, potem streha...
(Prvi del tega članka najdete šele na 6. str.)
Startali smo z zelo nizke osnove, učimo se. Koliko pa smo imeli v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji takoj po vojni diplomiranih ekonomistov? Še tistih redkih belih vran nismo znali (ali hoteli) vključiti v proizvodni proces. Slovenija je bila vse do prve svetovne vojne v mrtvem kotu zgodovine, zato smo se tudi ohranili, zato smo tudi veliko zamudili.
Svoj glas smo povzdignili 1941 — odmeval je tudi v srcu Evrope. Narod se je prebudil. Zdaj bi se moral prebuditi zopet, ko se spet otepamo s težavami, kakor jih ne pozna povojna zgodovina.
Na vrhu imajo blago in škarje — kaj delajo s temi škarjami? V Beogradu pa pravijo — bog i šeširdžija.
Kiro Vasilijev (vodilni partijec, op. ur.) je obtožil izobražence, da hočejo večpartijski sistem, kar pa sploh ni res. Nekateri intelektualci se sklicujejo v obrambo svojih pravic na socialistični pluralizem. Drugi uporabljajo raje ta izraz: populistični (ljudski) pluralizem. Francozi pa pravijo še drugače: Vive la difference — naj žive razlike!
Najprej živeti, nato filozofirati so govorili v starem Rimu. Kako živimo? Ameriški farmar redi in živi 70 ljudi, naš pet! V prvem trenutku, ko sem odkril to točko, skoraj nisem mogel verjeti.
Kakšen je naš svet? Belgijski pisatelj kriminalk Simenon pravi: Krimiči imajo prihodnost. Res? Jaz pa sem prepričan, da bo svet doživel še kaj lepega. Naš Cankar je zapisal: Če bi ob smrti lahko vsak pobral križ, bi pobral spet svojega, krvavega.
Miran Ogrin
odkrili pred dobrimi petimi leti kot povzročiteljico tako imenovane legionarske bolezni, ki so jo najprej opazovali v Philadelphiji, Pa., pozneje pa se je pojavila tudi v mnogih drugih deželih po svetu.
Drugo bakterijo so odkrili šele pred tremi leti in jo začasno imenujejo PPA. To je oportunistična bakterija, ki izrablja poslabšan neodporen položaj telesa, da mu povzroči bolezen, najraje pljučnico. Tudi bolniki, ki so zboleli za to obliko pljučnice, so bili res oslabljeni v svojem imunskem sistemu, saj so dobivali imu-nosupresivna sredstva, poleg tega pa še visoke odmerke kor-tikosteroidov. Pri večini bolnikov je šlo za presaditev organov.
Edinstven fosil
Londonski naravoslovno-zgodovinski muzej je sporočil, da so v južni Angliji našli okostje doslej neznane vrste dinozavra. Gre za mesojedo žival, s šapami, velikimi 30 cm, ki je živela pred približno 125 milijonov let.
Muzealci trdijo, da je to najpomembnejša najdba te vrste v Veliki Britaniji v tem stoletju — bitje, zelo podobno »kraljevskemu tiranozavru« bo dobilo tudi novo ime. Sicer pa bo muzej v kratkem tudi z besedo predstavil novo pridobitev širši javnosti.
Na tiskovni konferenci pa je s strokovne plati govorila o živali predstavnica muzeja Sue Runyard. Pravi, da je Mia žival velika 3 do 4,5 m, ko seje postavila na zadnje noge. Skoraj kompleten okostnjak z deli lobanje so izkopali v jami, kjer pridobivajo glino, v Sur-reyu, jugozahodnem delu londonskega predmestja. Natan-nega nahajališča niso izdali, ker se bojijo navala amaterskih zbiralcev fosilov.
Zanimivo pa je, da je začetna najdba — letos januarja — amaterjeva. Našel je kost tace, ki je približno 50 odst. večja od tiranozavrove. Muzejevi strokovnjaki so takrat sklepali, da gre za žival, ki se je prehranjevala z rastlinojedimi dinozavri, živečimi na tem področju.
Maja meseca so začeli natančnejša izkopavanja in pazljivo prepeljali v muzej tri tovornjake kosti, ki jih zdaj še čistijo in počasi sestavljajo.
MALI OGLASI
For Rent
5 rooms up. E. 67 St. Adults only. No pets. Call 1-254-4190 or 881-8846.
Apt. for Rent
Lake Shore E. 185. Adults only. No pets. Call 398-9579.
(63-66)
FOR RENT
2 bdrm bungalow off E. 185 St. Call 656-1159.
(65-68)
FOR SALE
Euclid - 4 bdrm. Tudor with formal din. rm. large liv. rm., carpeting thruout, finished rec. rm. with wet bar. 2 1/2 car garage with 2nd floor storage. Close to schools, shopping and transportation. Extra lot available. Must see to appreciate.
LOCATION REALTY 531-8788	731-8488
(65,66)
ELDERLY CARE!
My home. Live-in or daily-Personalized. Complet® care. Call 881-6143.
(65-72)
FOR SALE
10 room single. 1 car garage. 1 block from St-Vitus. Principals only-431-2536.
( 5 9 - 66)
PREŠA NAPRODAJ Kličite 881-9250.
(65-66)
For Rent
Neff Rd. (up). Available October. Lge. 3 bdrm. $375 a month plus lease & security. 888-7029.
(64-67) * 3
KANARČKA NAPRODAJ Dva mlada kanarčka. Kli^' te 431-3767. 5710 Bonna Ave. (pritličje).
(65-661
HOUSE FOR SALE BY OWNER EUCLID
3 bdrm. I'A baths. Finished basement. 2 car attach® garage. Florida room. In f]lC0 area. $79,500.
Call 486-2743.
(66-73’
Obirajte svoje lastne paprike!
Zelene, rumene ali drug® 'n fižol sorte Lima, ob ponedeU kih, sredah in sobotah, od 8-zj. do 5. pop. Trgovina odPr ta vsak dan od 8. zj. do 7-zv. Melone, paprike več sod-Brezplačna tel. št. 1-8^ 362-9535.
Hilgerts Berry Farm 3431 Waterloo Rd. Randolph, Ohio
(64,66,66)
Grdina Pogrebna Zavoda
531-6300	17010 Lake Shore Blvd>
431-2088	1053 E. 62nd St.
Grdina Trgovina S Pohištvom
531-1235	15301 Waterloo Rd*
j
s
j
v r v r n v
Ji
ti
n
n

ZJ
ij
U
b
s<
o
ir
V!
ji:
sr
bi
n<
Pi
ve
sl,
Iji
ki
ve
Jc
ve
tU:
Pc
Pr
fr;
Fr
0$l
Piš
ho
ste
cil
ve,
bi
SI
de:
Ž*
nai
ali
slu

L
i

Kanadska Domovina

Montrealske novice
^ONTREAL, Kanada - Naša ? ovenska skupina v Montrealu Je še zelo mlada, ker so se Slo-Venci začeli naseljevati v; to rnest° šele po drugi svetovni v°jni. Preštel bi lahko stare H^eljence, kot smo jim mi noyi rekli, ki so bili tu pred v°jno, na prste.
, Z letom 1948 so začeli priha-Ja|i prvi Slovenci iz begunskih borišč v Avstriji in Italiji. To naseljevanje je trajalo približ-0 do leta 1960. Potem se je faustavilo, ker so se taborišča Praznila, v domovini pa se je . * 8ospodarsko stanje iz-oljšalo. V teh dobrih 12 letih ® Je naselilo v Montrealu in k0«ci približno 3000 večino-v a mladih ljudi. Prišli so iz j.!e. krajev Slovenije, največ
Je pa bilo s Prekmurja.
6 prv*’ smo prišli sem,
. ° ^eli misliti in delati, da n °^di v svojo sredo za stal-p s*0venskega duhovnika, v j ® smo se vključili v slo-sln ° ^uPmj°. ker nam je bil lii Va^' najlažje razum-v- To je trajalo pet let, do-v Cr Prišel med nas prvi slojni ‘ ^uhovnik v osebi č.g. 2618 Casla CM iz Toronta.
v	je bil pionir, ki se je
s žrtvoval za versko in kul-Pq00 ,2*v^enje Slovencev tu. Dr ^egovem prihodu smo fraSC na^e versko življenje v cosko cerkev St. Louis de
osm-* na ^oy cest>> kjer smo 1 nekaj let. Še vedno pa C?	zadovoljni, ker smo
^nrih	V SVOp^ *astn'b pro-
cii?01^0*"^ nam j® doseči ta ve ^asl» ki je že od njego-bi i® Pdhoda med nas želel, da s p"*11 svojo cerkev. Začel je den l8°Varjanjem in zbiranjem Žavo^*' ^on^no» z veliko te-ladtL ^..dobil dovoljenje na aij k • da lahko zidamo služirPim0 Prostore. ki bi nam 1 za verske in kulturne
prireditve. Uresničila se je želja župnika in nas Slovencev, da smo kupili cerkev in ostale prostore od Slovakov, ker so se oni preselili v nove prostore.
Slovaška cerkev je bila posvečena sv. Cirilu in Metodu, naša slovenska cerkev pa je dobila za farnega patrona Sv. Vladimirja in sicer na željo montrealskega nadškofa in kardinala Legerja, kar nam ni bilo preveč všeč. Hoteli smo namreč posvetiti našo cerkev Materi božji, Kraljici Slovencev, ker smo izšli iz naroda, ki zelo časti Marijo. No, to nas ni razcepilo in motilo. Vsi smo se združili okoli našega farnega patrona sv. Vladimirja in bili hvaležni, da smo se lahko zbirali in častili Boga in Mater Marijo v našem jeziku in naši slovenski cerkvi.
Avgusta letos je minilo 20 let, odkar smo se vselili v lastne prostore, kjer smo ostali do lanskega leta. Lani se nam je posrečilo, da smo se preselili v boljše prostore. Stara cerkev je bila potrebna ogromnega popravila in bi ne bili stroški mnogo manjši, če bi res hoteli vso stavbo preurediti in obnoviti, kot pa dobite novo. Odločili smo se za nove prostore in se sedaj nahajamo v res lepi in dobri stavbi.
Dragi g. Jože Časi, prvi župnik naše fare in ustanovitelj župnije! Ob 20-letnici smo Vam Slovenci iz Montreala hvaležni za ves trud, ki ste ga vložili za nas in našo faro! Zapisani boste med nami kot prvi slovenski pionir v Montrealu. Bog naj Vas ohrani še mnogo let in naj bo Vam bogat plačnik!
Od ustanovitve do danes za dobo 20 let je našo župnijo upravljalo pet dušnih pastirjev in sedanji je šesti. Mogoče boste mislili bralci, da smo Slovenci v Montrealu slabi ljudje
! First Slovenian Coins

I IJq® still have some gold and silver coins issue* i» w I h	coins, arean excellent gift for weddings, J
* aPrisnrt, confirmation, relatives in old country. |
! g,epresented are Cankar, Prešern, Trubar, Baraga, j | 0rhšek and Krek. On reverse sides are Bled, Mary » ^.e|P from Brezij, Slovenia, Carinthia, Maribor and " Jubljana coat of arms. Excellent investment price |
I
| bein
m9 no more than intrinsic value of gold or silver f , us coinage. For information: Dr. Peter Urbane, Tel. ! I iI^r4l®'447-4332 1 Daleberry Place, Don Mills, Ont. ’ ^	2AS Canada.	»
I
POTUJETE V RIM? DOBRODOŠLI!
HOTEL BLED
00185 ROMA (ITALY) Tel. (06) 777.102
Kal. . Sohe „ kopalnico, radio aparatom, klimatizacijo. ( enlralna Icjja - Parkirišče -Restavracija Slovensko osebje
in slabi katoličani, ko se je zamenjal duhovnik skoro vsaka štiri leta. To ne drži! Glede zamenjave dušnih pastirjev, slovenska skupina v Montrealu ne more nič odločati, do določa predstojnik lazaristov v Torontu in kljub temu, da se večkrat nismo strinjali s tako hitro zamenjavo, so se vse zamenjave izvršile.
Dušni pastirji Slovencev v Montrealu
Vseh pet dušnih pastirjev, ki so prebili med nami v dobi 20 let lahko imenujem tudi: pet pionirjev slovenske skupnosti v Montrealu. Vsak izmed njih je napravil nekaj dobrega za našo slovensko skupnost. Ti naši pastirji so bili sledeči:
Ob odhodu g. Časla je prišel g. Stanko Boljka, ki se sedaj nahaja v Čile. Tudi g. Stanko je mnogo delal in žrtvoval za našo versko in kulturno življenje. Bil je tisti, ki je kupil za nas pristavo v L’Epiphani, na katero rako radi zahajamo v teh poletnih mesecih. Zgradil je na pristavi tudi lopo, v kateri imamo ob nedeljah službo božjo in prostor za piknike.
Za g. Boljkom je prišel med nas g. Andrej Prebil, ki je nam zgradil bazen na pristavi, da se lahko med poletnimi meseci osvežimo v čisti, hladni vodi. Napravil je še več drugih stvari, ker je bil zelo sposoben in dober gospodarstvenik, samo škoda, da je tudi on nas tako nepričakovano zapustil in odšel med Indijance v Čile, ki so mu bili zelo pri srcu.
Četrti naš župnik je bil g. Ivan Jan, ki je župnijo res prav dobro versko in gospodarsko vodil. Ves se je žrtvoval verskemu in gospodarskemu napredku župnije. Ko je prišel med nas je bil zelo razočaran, ker je bila župnijska blagajna prazna in je moral res gledati, kako bo premagal to krizo. Ker je bil zelo sposoben in priljubljen, je kmalu dosegel s svojo izkušnjo, da je začel denar prihajati v cerkveno blagajno. Mnogo je popravil naše stare cerkvene prostore, kar je bilo nujno, ker bi brez popravljanja enostavno razpadlo.
Žel je velik uspeh s svojo pridnostjo in varčevanjem ter dobro gospodarsko sposobnostjo, kar se je pokazalo, ko je odšel od nas in je bilo v cerkveni blagajni precej tisočakov.
C.g. Janez Jeretina
Prišel je peti pionir, dobri in priljubljeni g. Janez Jeretina, ki je med nami deloval skoro sedem let. On je bil tisti, ki je izpeljal in uresničil načrt nove cerkve in dvorane. Takoj od prihoda v našo skupnost je začel misliti, kako bi lahko prišli do novih prostorov. Uvidel je, da tiste, ki smo jih imeli, so začeli razpadati kljub temu, da smo bili vložili veliko denarja v popravila.
G. Jeretini je uspelo dobiti — zopet s precejšnjo težavo — od nadškofije, da staro cerkev lahko prodamo in si napravimo nove prostore. In tako je g. Jeretina, ob tesnem sodelovanju s farani, kupil nove prostore na St. Joseph Blvd., East, katere je bilo še treba preurediti.
Bil je ves srečen in nasmejan, ko je lahko lansko jesen prvič daroval sv. mašo v novih prostorih. A naš g. Janez ni dolgo časa užival sadov novih prostorov, ker ga je letos napadla zahrbtna bolezen in se je moral, čeprav z žalostnim srcem, vrnit na zdravljenje v Toronto. Zadnjo nedeljo v juliju se je od nas poslovil. Prišel je še enkrat nazaj v Montreal, da se je osebno poslovil od svojih dragih faranov in od župnije Sv. Vladimirja, za katero se je toliko žrtvoval. Pri deseti maši na pristavi mu je deklica v slovenski narodni noši izročila šopek nageljnov in se mu zahvalila za vse, kar je dobrega storil za našo župnijo ter mu želela skorajšnje ozdravljenje.
Poslovil se je od g. Jeretine tudi podpredsednik g. Jože Časar, s sledečimi besedami:
Ob odhodu iz naše župnije, nam je dolžnost, da se Vam od srca naj lepše zahvaljujemo za Vaše požrtvovalno delo, katerega ste naredili za montrealsko skupnost. Delali ste med nami duhovno in gospodarsko. Niso biti- lahki časi, posebno ne v zadnjem letu, ko smo urejevali naše nove cerkvene prostore. Reševali ste z nami težave duhovne in verske, za kateri trud se Vam danes naša cerkvena skupnost prav lepo zahvaljuje. Bog naj blagoslavlja Vaše delo, katerega ste naredili za Slovence v Montrealu, ter Vam nazadnje poplača z darilom, katerega mi ne moremo dati.
Dragi g. Jeretina! Ko dostikrat molimo, naj Gospod pošlje delavce za svojo žetev, tako je Vas poslal med nas, da ste orali in sejali, tod, ker mi ne vemo za božje načrte, Vam ni dal, da bi želi in pospravili te sadove. Upamo, da bo tisti gospodar, ki je prišel za Vami, pridno pospravljal Vaše sadove, da jih bomo lahko vsi uživali pri Gospodovi mizi. Zato bomo danes molili pri tej sv. maši za našega novega gospoda župnika, da bi z veseljem izvrševal delo, ki mu ga je Bog zaupal.
Ko je bila poslovitev od g. Janeza končana, smo pa pozdravili novega g. župnika v osebi Franca Letonja, ki je sedaj dve leti deloval na župniji v Winnipegu. G. Letonja je mladi gospod v najboljših letih, saj jih šteje le 37. Pozdravila je tudi njega deklica v slovenski narodni noši in mu izročila šopek nageljnov. Spregovoril v pozdrav je še podpredsednik cerkvenega odbora Jože Časar: »Z veselim srcem Vas danes sprejemamo za
našega novega dušnega pastirja. Želimo Vam mnogo uspeha in prosimo, naj Bog blagoslavlja Vaše delo.«
G. Letonja! Bog daj, da bi ostali med nami mnogo let, in želimo, da bi se tukaj v francoski Kanadi dobro počutili in veliko dobrega naredili za duhovni blagor Slovencev v Montrealu!
Montrealčan
Pogled v zabojnik
Družba British Aerospace je izpopolnila sistem za odkrivanje tihotapskega blaga v zabojnikih. Po novem bodo lahko cariniki hitro pregledali standardne zabojnike ISO ali druge tovore na ploščadih, ne da bi jih morali raztovarjati ali odpirati. Tovor se tako tudi ne bo poškodoval.
Nova naprava bo delovala na načelu rentgenskega žarče-nja in spektografske analize s pomočjo plina. Zabojniki se pred kontrolo postavijo na avtomatični tekoči trak. Že prej vzamejo iz zabojnika vzorec zraka za spektografsko analizo — na ta način se da odkriti tihotapljeni alkohol, mamila ali eksploziv.
Po tej analizi pripeljejo zaboj pred dvojni linearni akcelerator in ga kratek čas obsevajo z rentgenskimi žarki. Tako dobijo sliko, jo vstavijo v računalnik in opazujejo na zaslonu. Strokovnjak hitro opazi obrise znanih tihotapskih predmetov, kot so puške, razne vrste zabojčkov ali steklenic. Če opazi predmete nenavadnih oblik, lahko za nadaljnjo analizo uporabi še mnogo sodobnih tehničnih pripomočkov.
Ves sistem je usklajen z mednarodnimi pravili o žarče-nju in nima povratnih in stranskih učinkov. V eni uri lahko na ta način pregledajo 20 zabojnikov, kar znatno olajša delo carinikov, saj na stari način — z odpiranjem zabojev — v pristaniščih porabijo uro ali dve za en zabojnik.
Za tovore na ploščadih (containers) — navadno gre za letalsko blago — so izdelali nekoliko manjši sistem, ki pa deluje po istem načelu.
/\l
£3urissHaus
FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057
KOLEDAR
PRIREDITEV
SEPTEMBER
10. - Plesna skupina Kres priredi Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Živa spremljava pri programu: orkester Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30 zvečer.
18. - Oltarno društvo fare sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo z juho, govejo in kurjo pečenko in prikuhami, v farni dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 2. pop.
18. - Odbor Slovenske pristave priredi vsakoletno Vinsko trgatev na SP.
18.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. Kosilo ob 12. uri opoldne, potem zabava.
25. - Plesna skupina Kres ponovi program «Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov» v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3. popoldne.
25. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
1. - Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Gostujejo Fantje na vasi iz Toronta. Po koncertu ples in zabava. Igra Alpski sekstet.
8. - Klub slovenskih upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi 21. letno večerjo s plesom v Slovenskem domu na E. 80. cesti. Igra Eddie Buehner orkester.
15. - Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
15.	- Pevski zbor Glasbena Matica priredi vsakoletni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	- Občni zbor Slovenske pristave.
22.	- Ansambel «Veseli Slovenci» praznuje 20. obletnico obstoja s samostojnim koncertom in večerjo v
Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
23.	- Slomškov krožek priredi obed v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne.
28. - Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Norm Novak Trio.
NOVEMBER
5. - Štajerski klub priredi svoje tradicionalno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igra Veseli Slovenci orkester.
12. - Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
12. - Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. S serviranjem večerje bodo začeli ob 5. popoldne.
DECEMBER
4. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne.
1984
FEBRUAR
26. - Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 popoldne.
MAREC
24.	- Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
MAJ
12. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
JULU
29. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
Življenje je poezija, ljudje pa jo kvarijo.
I.A. Gončarov Ljudje se dandanašnji bojijo sami sebe.
O. Wilde
Najprej hiša,
(Naš naročnik A.Ž. je posredoval uredništvu AD sledeči članek, ki ga je našel v ljubljanskem listu Nedeljski dnevnik z dne 29. maja 1983. Soglašam, da je članek kar precej zanimiv in da ga bodo naši bralci radi prebrali.)
Usoda je preganjala velike ljudi, vendar pa se je malokdo vdal vanjo. Usoda zanje ni bila nikoli usoda. Angleži pravijo: pisatelj je tisti, ki ga je nekaj strašno prizadelo ali pa je v življenju kaj zamudil. V našem svetu lahko pove kaj samo tisti, ki je šel skozi vse viharje časa. Dostojevski, pri nas morda Cankar.
Rimski pesnik Vergil je živel v starem veku. Kronika poroča, da je Vergil skušal Danteju razkazati svet. V tem čudnem svetu sta prišla oba pesnika tudi pred vrata pekla — Inferno! Vročina davi Danteja, ogenj bruha iz tal. V nebesa pa Vergil ni mogel, saj je bil pogan, brezverec. Lepa Beatrice spremlja Danteja po nebeških višavah.
Te prizore opisuje Dante v svojem veličastnem delu La Divina Commedia. Na vratih pekla je pisalo — Lasciate ogni speranza voi che entrate. Naš Župančič je to prevedel takole: Vsak up pustite zunaj, vstopajoči. Moji znanci pravijo, da so videli ta napis tudi na vratih taborišča v Gonarsu.
Današnji časi so drugi časi. Ameriški pianist Rubinstein je rekel: Danes ploskajo samo še neumnostim. Kontrakultura je postala — kultura. O tem razpravlja ameriški sociolog Theodor Roszak.' Kontra pa je: porno, vojna, preklinjanje, kvantanje in še kaj. Cena nafte je šla na svetovnem tržišču dol, pri nas gor. Kakor da za nas zakoni svetovnega gospodarstva sploh ne veljajo. Španci imajo izraz — arte de gober-nar. Umetnost vladanja, ali — vladati je umetnost. Ekonomija je velika »umetnost«.
Kar na krožniku bomo dobili socializem! Kje pa je tak svet? Ves svet je v krizi, vsi koncepti so na tehtnici. Marx je iskal, in še danes, sto let po njegovi smrti, iščejo vsi po vrsti. Nihče ne more mimo Marxa — nihče, niti Sartre, Marcuse, Bloch, Adorno — vsa frankfurtska šola se vrti tam nekje. Marksizem je zadnja kompleksna filozofija, ta naj bi dala odgovor na »vsa« vprašanja. Odgovor 1900 let po Kristusu? Kje, kako — na svetu je pet milijard ljudi in prav toliko popolnoma različnih bitij, ki razmišljajo, se množe, sovražijo in ljubijo. Z eno besedo makrokozmos. In vsak človek je spet svet zase.
♦ * * *
Mi smo imeli med vojno ta trikot: narodnoosvobodilno vojno, državljansko vojno in še revolucijo. Vse troje na nož, kakor je to ustrezalo našemu temperamentu in burni zgodovini. Borili smo se pred vrati Evrope, v Evropi! Naš kanal je bil Moskva, za nekatere pa London. Iz Moskve naj bi pri-
potem streha
šla inspiracija pa tudi konspiracija. Z razprtimi očmi smo gledali na vzhod, kakor da je tam tretji Rim (drugi je bil v Carigradu). Vzhodni veter bo zmagal, so napovedovali.
Navduševali smo se za oktobrsko revolucijo — drugih vzorov nismo imeli. V Pekingu pa so kar odkrito rekli, da kitajska revolucija ni za izvoz. Kitajska je svet zase in za sebe. Oktobrska revolucija — najbolj eksplozivna, najbolj radikalna vseh revolucij. Kajti Lenin je bil tisti, ki je hotel spremeniti vse, kar je dotlej obstajalo na svetu. Mužiki naj bi postali državniki in vsak odrasel človek naj bi aktivno sodeloval pri razvoju sovjetske družbe. Stalin je pozneje razkril Churchillu, da je samo kolektivizacija zahtevala 15 milijonov žrtev.
Angleški laburisti črpajo iz treh virov: malo iz marksizma, nekaj iz svetega pisma, in potem je tu še common law — filozofija življenja. Mi pa smo bili za revolucionarno rešitev. Izgubili smo poldrugi milijon ljudi. Zakaj? Nismo bili zgodovinsko zreli, imeli smo manjvrednostni kompleks. V reviji Dialogi sem prebral ta pasus: Slovani smo sentimentalni ljudje, ki se šele uče zgodovine.
Ali nismo nikoli študirali ameriške revolucije? Ta se je končala s pomiritvijo Severa in Juga. (Tu misli pisec na državljansko vojno, ki je divjala v letih 1861-5. op. ur. AD) Edini primer v zgodovini — zmaga pameti. Seveda v tej veliki in mladi državi je bilo prostora za vse. Pojdi na zahod, tam je zemlje na pretek, so govorili vsevprek. In pozabili so na vse, tudi na državljansko vojno. Poveljnik južnih čet general Lee ima spomenik v Atlanti. Dva sistema sta se bojevala za oblast — citiramo Marxa — sistem suženjstva in sistem svobodnega dela. Zmagal je Sever, toda Jug ni bil ponižan, to ne bi bilo v duhu Amerike, ki je kot nacija komaj začela dihati. Tudi v Indiji je zmagala pamet, ne pa teror fanatikov.
Mao je zagovarjal permanentno revolucijo, Trocki tudi — eno generacijo prej. Stalin pa je, nasprotno, menil, da se mora najprej dvigniti s tal Sovjetska zveza. Kitajska kulturna revolucija je bila potem, ko je imela partija o-blast že krepko v rokah in ni njenih pridobitev več nihče ogrožal. Mao se je bal, da bi zamrl žar revolucije, bal se je blaginje (avtomobilov). Čehi pravijo, da je komunizem organizacija revščine. Bratko Kreft pa je nekoč citiral nekega sovjetskega akademika — slavista, ki je dejal, da je komunizem (predvsem) disciplina (ne pa polna skleda).
♦ * * *
Dva močna potresna sunka burita današnji svet — imperializem in nacionalizem. Ameriški ekonomist Galbraith pravi, da je imperializem najvišja mednarodna ambicija
“SLOVENIA RADIO PROGRAM”
HEARD COAST TO COAST 4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cabe TV systems—also in Greater Cleveland on Radio 106 SCA
1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
našega časa. Amerika in Sovjetska zveza tekmujeta, katera bo imela prvo besedo v svetu. Ta konflikt se bo končal čez 100 let, pravijo nekateri-In samo atomsko ravnotežje baje preprečuje oborožen spopad. Jaz pa pravim — &st0 navadna pamet. Sploh je svet čudno razdeljen:	Sovjetska
zveza obsega šestino zemeljske krogle, Kitajska ima četrtino svetovnega prebivalstva, 118 Sejšelskih otokih pa živl 64.000 ljudi.
Nacionalizem — po v°in' smo bili že vsi prepričani, daje v zatonu in da se bomo vsi P°' mešali. Zdaj pa vidimo: Irci se sklicujejo na svoje poreklOi P8 nimajo več niti svojega jezika-Izraelci se sklicujejo na zgodovino, Arabci na islam. V Indij* se prebujajo narodi — povso na svetu.
Marx pravi: socializem po zmagi (triumfu) kapi!8*1' zrna (industrije). Pri naS.?.8 smo najprej razglasili: socta« zem je tu (ali vsaj pred vrati); nato pa smo šele začeli zida1 hišo — družbo. Socializem Je končni rezultat dolgotrajn®?® procesa. Kajti — najprej J^ delo, potem pa pride jelo« pa narobe.
Kdor pa misli, da bo Čez tfl leta ali trideset let b°lj*e> * moti. Preden se bo prcb^’ Afrika, bo minilo še veli časa. Afrika še ni niti na tis stopnji, da bi čutila problem našega časa. Preden se bo 1 dija približala Evropi in bod vsi ljudje fizično močni, bod minili še stoletni časi. V biof!e netiki ni nobenih skokov-
Prej smo govorili o ato*1^ skem ravnotežju. Ali kaj na takoimenovani Kon<7. tijev ciklus — da mora biti ( bo) vsakih 45 let vojna? preveč, jaz nisem pesimist P tudi prevelik optimist mse Tam nekje na sredi. V iS^
skem svetu pravijo, da se
nec stoletja vedno pojavi k8 šen modrec. Konec Pre-j^na. stoletja Mahdi, voditelj tičnih muslimanov v Sudad, V tem veku pa imam Hom®1
Hrvatski ekonomist Horvat je v reviji Intervju .
godil0’
pisal tole: Kako se je zg' . f, da dežela, ki se je uprla H’
slit*
ju in Stalinu, ne more zap0^
svojega prebivalstva iu P0^ čati produktivnosti ^e}A'^\o konec šestdesetih let j® ^ očitno, da reforma (iz, (a, 1965) ni uspela. Horvat J® * krat izračunal, da bom0 1 * poldrugi milijon brezp°se (brez dela doma, na delu v jini). In toliko političneg8 pitala smo vložili v re^°r da smo imeli vsako kritik0.^ napad na režim. (Zau* ^ uporaba besede »režim« >.jC ur.) In dalje — politične a ^ nimajo nobenega pom®110’. j,j
nimamo strokovnjakov, t
uresničili te zamisli- J^jli pravim: dokler ne bom° ^ vprašanja inflacije, so ° ^ vse politične iniciative, d^f, bo milijon brezposelnih-
vat: stalno pišemo o tem-je kdo rekel, ne pa, kaj ie redil.
(dalje na str. 4)
S]
z
tk
P<
Vc
m
P<
ce
vi;
lei
de
m;
Pr
ke
Sr
ve:
od
ka
ski
Pri
vej
kai
(
-K
Živi
v*o
nik
avo
Pri;
vin,
\
ie ;
Pri(
Peli
dot
vzo
jela
kUv,
%
vič
^0]
ravr
vtu
den
priS]
H
S,
So-jeta, ;do v jnčal iteri. itežje spo-čisto
Vesti iz Slovenije
: svet etska :ljske Ttino
' na živi
vojni daje si pO' rci se lo, pa ■zika. godo-Indiji avsod
n Sele
pitali-as P3 jciali' ^rati)-zidati ;em je
tjnega rej )e j lo, n«
čez tri iše, se budila velik0 ,a tis« ,blente bo In' i bod° i bod° 'bioge-v.
atotn-
dam0
ondra-
uti (da a? ^ list, Pa niše111' islatf'
sek°'
vi kak' jšnjeS8
jfatta-
udat»u'
Irank0
vjuf
jodi10’
Hitl°r:
■r#
a i"’ ti*1*; oi^
luVtl1'
ik°la
inin11
op'
^»p*
■ y
'aoV<' j j«0'
Proizvodnja v SFRJ in Sloveniji usiha
Ljubljana - po uradnih
Podatkih, se je proizvodnja v FR J in Sloveniji v juliju po-^a|a samo v Makedoniji in fbiji, v Sloveniji pa je bila za odstotka manjša. Industrijska proizvodnja v ^RJ je bila julija v primerjavi ganskim julijem za 1,6 odsto-a manjša, v primerjavi s 0vPreČno enomesečno proiz-vodnjo v letu 1982 pa je panjša kar za 18 odstotkov. ° uradnih podatkih je bila vel°tna proizvodnja v Jugosla-iJ1 v Prvih sedmih mesecih °s v primerjavi z enakim ob-0 Jem lani za 0,1 odstotka manjša.
^ juliju se je industrijska k °lzvodnja povečala le v Ma-c , (za 3,5 odstotka) in JJi (za 0,2 odstotka). V Slo-Q mji so pa proizvedli za 2,7 s otka manj, na Kosovu pa J_za ^>6 odstotka manj. ski ^b0ljši usPeh v industrij-DriH^[°'ZV0<^nji so zabeležili v
uelavi premoga( ki seje po.
kar 8 V Prvih 7 mesecih letos Karza23,3 odstotka.
Najboljši
slovenski
vinogradniki
°0*Nja RADGONA
^ilske!lJa • knietijsko-vz0 ega sejma je ocenila 93 nik0Cev v'n zasebnih vinograd-avs,!12 VSe S1°venije in 23. Prizn a- po^e**ia nagrade in vma ai^a Za najbolje ocenjena
je z*ato plaketo sejma pridelaVZ°reC laške8a rizlinga, PeiSke nega v radgonsko-ka-dobii T v*nororlnem okolišu, Ra(jB Van Borko iz Gornje ^lati plaketi za iela i :^'n rc*eči refošk sta prekatov er° ^°ren in Dominik ec> oba iz Kopra.
SPRj redno vrača dolgov tujini
Kdverjj .	^ • Namestnik
Wer^ Narodne banke vič je 'J1Je Miodrag Veljko-banke vi3' V intervjuju, da
SFRJ
vUava‘	‘»ciuoieno po-
V tujini J?.ra‘'une glede dolgov ^ Uior' Posamezna banka ptisko2,Sama Prevali dolga, 0aake J0 na pomoč druge todna’ ^azaclnje pa sama Na-
a Jugoslavije. V
zameno za novo, veliko posojilo zahodnih bank, je bila Jugoslavija prisiljena sprejeti stroge pogoje glede odplačevanje svojih dolgov. Te pogoje redno izpolnjuje, čeprav to povzroča hude težave za jugoslovansko gospodarstvo, je dejal Veljkovič.
Med drugimi podatki, je Veljkovič povedal še, da je Jugoslavija od začetka leta do 22. avgusta izplačala za obresti in glavnice, ki se ne refinansi-rajo ter za druge oblike dolgov približno milijardo in 900 milijonov dolarjev.
Letos manj krompirja v Sloveniji
CELJE - Proti koncu avgusta so kmetje v Sloveniji začeli kopati krompir. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da bo letošnji pridelek krompirja v Sloveniji za 25 do 30 odstotkov manjši kot lani.
Normalno velik pridelek pričakujejo le na Dolenjskem, na Gorenjskem, da Dravskem in Ptujskem polju ter v Prekmurju pa naj bi predelali 30 odstotkov manj krompirja kot so računali. Lani so pridelovalci oddali na trg 68.000 ton krompirja.
Kot kaže, bo zaradi dolgotrajnega spomladanskega deževja v Zahodni Evropi in nekaterih drugih državah slabo letino krompirja. Italija, Zahodna Nemčija in Alžirija kažejo pripravljenost kupiti veliko količino krompirja, kar bo odprla možnosti tudi slovenskim izvoznikom. Kako bi morebitni izvoz za devize vplival na založenost domačega trga, pa niso obravnavali v poročilu.
Slovenska etnologa na kongresu v Vancouvru
LJUBLJANA - Avgusta sta se udeležila kongresa etnologov, ki je bil v Vancouvru, Kanadi, slovenska etnologa, mag. Janez Bogataj, predstojnik oddelka za etnologijo ljubljanske Filozofske fakultete, in Naško Križnar, kustos Goriškega muzeja v Novi Gorici. Na kongresu je bilo zbranih kar 4000 etnologov iz 120 držav.
Poročilo v »Delu« navaja, da »Bogataj in Križnar skušata svoja spoznanja in filmsko
^ak-zakrajsek
Pogrebni zavod ^16 St. Clair Ave.
New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112
J?0*111 Fortuna, licenciran pogrebnik ,
gradivo prikazati tudi med slovenskimi izseljenci in, kolikor dopušča čas, kanadskimi Indijanci.«
Sliši se, da bo prišla v ZDA oktobra meseca letos skupina raziskovalcev iz Slovenije. Udeležili se bodo »Yugoslav Day« v Pittsburghu, Pa., skušajo preko raznih slovensko-ameriških društev organizirati razstave in srečanja tudi v drugih mestih. Predvsem se seveda zanimajo za Cleveland in Chicago.
Med obiskovalci bo dolgoletni direktor Etnografskega muzeja v Ljubljani, dr. Boris Kuhar, ki je že bil obiskal ZDA. Menda bo imel s seboj razstavo slovenskih čipk.
Smučarski čevlji iz Slovenije cenjeni na ameriškem trgu
ŽIRI - V Alpini prodajajo zimsko-športno obutev vse bolj v tujini, posebno v ZDA. V prvem letošnjem polletju so prodali na konvertibilnem trgu kar 294.000 parov čevljev, kar je za dve tretjini več kot v istem času lani. Do konca leta pa imajo naročil še za več kot pol milijona parov.
Skoraj polovico smučarskih čevljev bodo prodali v ZDA, kjer pokriva Alpina kar tretjino vsega tržišča. Močan prodor si obetajo tudi s tako imenovanimi pancerji, ki jih bodo na tujem prodali 160.000 parov oziroma dvakrat toliko kot lani.
Kljub velikim izvoznim uspehom so v Alpini silno nezadovoljni z zaslužkom. Imajo tudi resne težave s surovinami in se bojijo, da bo pri oskrbi z materialom za predelavo v drugi polovici leta še slabše. Nimajo kljub izvozom dovolj deviz na razpolago za uvoz potrebnega materiali. Zaradi tega računajo na to, da bodo najeli blagovna posojila, ki jih je SFRJ dobila v tujini.
Brežice dobijo nove silose
BREŽICE - V brežiški industrijski coni bodo sredi oktobra nared prvi od 29 doslej največjih žitnih silosov v Sloveniji. Njihova zmogljivost bo 30.000 ton.
Ti silosi bodo pomembni za vso Slovenijo, poročajo, do njih bo speljan tudi industrijski tir.
Ptujski grad vabi turiste
PTUJ - Letos je ptujski grad obiskalo več kot 20.000 oseb, vsak dvajseti med njimi pa je tujec. Lani je grad obiskalo 30.000 oseb.
V prvem nadstropju rada je vse ohranjeno skoraj tako, kot so prostore uredili zadnji lastniki grofje Herbersteini. Gotsko, baročno, bidermajersko pohištvo, flamski in francoski
gobelini, zbirka dragocenih ur od peščene do žepne, orožje od kamnometa in prvih topov do umetniško kovanih oklepov, to je za obiskovalce najbolj zanimivo.
V	galerijski zbirki v drugem nadstropju so gotske plastike in slike od 17. stoletja do danes. Med najbolj znanimi so dela Jana Oeltjena, Franceta Miheliča in Janeza Mežana.
V	bivšem dominikanskem samostanu pod gradom so na ogled arheološke zbirke reliefov, nagrobnikov in zbirka keltskih ter rimskih novcev.
Med drugo fevdalno arki-tekturo v ptujski okolici sta tudi gradova Bori in Dornava. Bori, ki je nekoč veljal za prvovrstno turistično točko in je
nekaj časa bil tudi hotel, zdaj premore komaj klavrn bife in čudovito zanemarjeno okolico. Obnovitev gradu se je že začela, vendar ni izdelanega načrta o tem, kaj bo v njem, ko bo obnovljen.
Baročna Dornava ni na ogled, ker je v njem otroški zavod. V znanem ormoškem gradu pa je vsa občinska uprava.
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing and driveway jobs.
TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430
(X)
The
Holy
Family Society of the USA
ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434
Since 1914...
The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only.
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officers
President..............................Joseph	J. Konrad
First Vice-President.....................Ronald Zefran
Second Vice-President....................Anna Jerisha
Secretary..........................Robert M. Kochevar
Treasurer............................Anton J. Smrekar
Recording Secretary...............................Nancy	Osborne
First Trustee...-................................Joseph	Šinkovec
Second Trustee..........................Frances Kimak
Third Trustee........................Anthony Tomazin
First Judicial..............................Mary Riola
Second Judicial............................John Kovas
Third Judicial............................ Frank Toplak
Social Director.........................Mary Lou Golf
Spiritual Director.......Rev. Lawrence Grom, O.F.M.
Medical Advisor..................Joseph A. Zalar, M.D.
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Države so odpirale konzularne postojanke v mestih po svetu, kjer niso imele niti trgovskih niti drugih poslovnih potreb. Natrpale so svoja poslaništva s številnim osebjem. Kjer bi zadoščal en sam diplomat, je bilo nastavljenih na ducate vojnih, trgovskih in prosvetnih atašejev in pomočnikov.
Pod takim uradnim kritjem so vlade »ljudskih demokracij« pošiljale po svetu agente po ruskem vzorcu. Nekatere zahodne države so dokazale statistično z dejstvi, da se je v tem ali onem ruskem poslaništvu ali konzulatu pretežna večina uradništva bavila izključno s propagando, z najemanjem špijonov ali razvijanjem tajnih obveščevalnih služb.
Na isti način so zastopništva podvrženih držav služila v ruske namene. Ne samo to, teh so se Rusi posluževali, kjerkoli jim je bilo ugodno v »hladni vojni«, da so zanje vohunili in jih obveščali. Neredko smo prišli mrežam in poedincem na sled, ker so oblasti prizadetih dežel v tem oziru rade sodelovale, da bi iztrebile tujo špijo-nažo in netilce nemirov, vstaj in revolucij.
Opisovati podrobnosti iz te strupene dobe »hladne vojne« mi je nemogoče; le to zapišem, da ni bilo dneva brez obvestil o razkritjih kriminalnega delovanja tako imenovanih diplomatov iz dežel za »železnim zastorom«. Vse za sovjete, po njih navodilu in v njihovo korist! Na primer, ataše balkanske države je razvil mrežo špijonov v francoskih ministrstvih, da so izmikali tajne dokumente in mu jih dostavljali za pošiljanje v Rusijo.
V države južnovzhodne Azije — Indonezijo, na Filipine in v malajske dežele — so balkanski »diplomati« iz svojih obubožanih držav uvažali orožje in razdajali denar skupinam za plačevanje agentov, ki so podžigali ljudstva k revoluciji. V francoskih ladjedelnicah v Afriki so plačanci prirejali sabotažne izbruhe na pobudo balkanskega »konzula«. V Južni Ameriki smo izsledili celo vrsto štrajkov in delavskih nemirov, izvršenih na pobudo režimskih agentov iz balkanskih držav.
Naše poslovanje je moralo biti v takih primerih predvsem obrambno: ugotoviti dejstva, izslediti zločince in njih hujskače ter sporočiti naše informacije prizadetim vladam, nato pa z njimi sodelovati v
odporu proti propagandi take vrste in nezakonitosti.
Poročila naših obveščevalcev sem preučeval in pripravljal referate, katerih vsebina je bila neredko sporočena vladam prizadetih držav. Rezultate je težko oceniti, vendar se upravičeno more ugotavljati, da so bili preprečeni mnogi zločini v imenu ali pod pretvezo revolucionarnih ideologij in da je v nekaterih krajih sveta prevladal obstoječi vladni ustroj nad pretečim terorjem.
Kakor so se agenti iz balkanskih držav razkropili po svetu za »hladno vojskovanje«
na strani sovjetov, so po zahodnoevropskih državah služili v iste namene najeteži iz Poljske, Češkoslovaške in Madžarske. Glavna naloga teh je bila v delovanju proti ameriškim in angleškim vojnim komandam v Zahodni Nemčiji. Tudi v poslovanju teh smo vsak dan kaj razkrili in tudi v teh zadevah sem se o prilikah udeleževal konferenc za preprečevanje špijonaže in sabotaže v prilog sovjetov.
Vohunske mreže, katere je Rusija spretno razvila ter jih s pomočjo tajnih agentur podvrženih držav podvojila, so bile po pravilih te vrste profe-sije skrajno ločene. Kar je vršila ena, je moralo biti popolnoma tuje in neznano drugi. Naloga in delovanje agentov ni smelo biti znano nikomur drugemu kot njemu in njegovemu voditelju.
Vendar je za vsak naš oddelek bilo koristno vsakemu šefu preučevati vse, kar se je dogajalo v drugih. V primerjanju smo spoznavali načine sovjetske špijonaže in, kar je
važnejše, osebnosti agentov vseh vrst.
Zlasti je bilo nujno razkrivati in opazovati vodilne med njimi, ki so se pogosto menjavali po krajih delovanja, in njih premeščanje iz enega dela sveta v drugega. Ko se je na primer odličnjak sovjetske mreže v Franciji nenadno pojavil v Južni Ameriki, je bil stalno zasledovan, dokler ni bil razkrinkan, aretiran ali izgnan iz dežele, kjer je začel delovati.
Časopisje je podrobno obveščalo svet o sovjetski špijo-naži v Združenih državah. Razgalilo je krajo znanstvenih skrivnosti za izdelovanje atomske bombe, ko so bili od-nošaji s sovjeti navidez prijateljskega značaja. Agenti so prodrli v zvezna ministrstva ter zavzemali važna in celo odločilna mesta v vladi.
Zahrbtno so obveščali sovjete na škodo Amerike, kar se je dokazalo v prepoznih razkritjih na sodnijah in končava-lo v nekaterih primerih s samomori. Eden glavnih sveto-
valcev predsednika Franklina Roosevelta, ki se je z njim udeležil razgovorov na Jalti, je bil Alger Hiss, tajno član komunistične stranke in, kot je prišlo na dan pred sodiščem ter v spisih njegovega sodruga, sovjetski vohun.
Dolge razprave pred odborom zveznega senata o Hissu in njegovem izdajstvu sem se udeležil samo enkrat in to pr' najbolj kritičnem zasedanju Tedaj sem se prvič sestal z R> chardom Nixonom, poznejšim j predsednikom.
Senatni odbor, katerega član je bil, je obupaval nad o tožbo proti Hissu. Njegovi pr> jatelji na vladi so ga podpiraj Minister za zunanje zadeve J izjavil, da ne bo pričal Pr®1 svojemu prijatelju, in predseu nik Truman se je izrazil Pr° stikanju za špijoni v viso vladnih uradih, češ da je gonja red herring (rdeči sla®*
- ameriški izraz, ki pomenil nekdo straši z namenom 0 niti pozornost v drugo smer-
(se nadaljuje)



Who are you?
Ufi
: ' ^ I

"®SS!I_________________-M-—-_______________________
On the surface.
Central Bank seems to do business with small companies. But, in reality, it does business with the people who own and run small companies.
So, it’s very important that we get to know you.
What are your credentials, background and experience in your chosen field? How successful has your business been? Your experience in running a business? What have you done since you’ve been with the company to help it grow and prosper? What are your plans?
If you’re one of several other key management people, we’d like to know them better, too.
This information should be written down and made part of a formal presentation to the bank at the time you make
your loan request.
Another important piece of information we’ll need at that time is a list of your advisors. Is it your attorney? Accountant?
All this information helps us judge you as a loan partner.
At Central Bank, we can provide you with small business loans and a variety of commercial services. Plus Individual Retirement Accounts, checking accounts, auto loans, and conventional, FHA, or VA mortgage loans.
Central Bank is more than just a place to save money. We’re here to serve you. And if we can help you reach your goals, we will.
LENDER
ACmtran&mh
Central®«
* 'ijlF wil