Ivan   Dončevič,   Propast. Zagreb, Društvo Hrvat, književnika, 1937. II. Evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935.   Sest. I. M a r -tel anc, Lj. 1936.
Misijonski koledar za 1. 1937. Groblje pri Domžalah 1936.
A. S. Puškin, Macart i Salieri, preveo I. S. Šajkovič,  Helsinki 1937.
Ivan  Šajkovič,  Iz Puškinove lirike.  Helsinki 1937.
Musolini,   O korporativnoj državi.   Beograd 1937.
Za boljši kemični institut. Ljubljana 1937.
Knjige Goriške Matice (Unione Editoriale Goriziana) za 1. 1936:
1.  Koledar za 1. 1937.
2.  G. V e r g a ,   Pastir Jeli in druge novele.
3.  Tone   Čemažar.   Vesele zgodbe.
4.  J. Potrata,   Higiena matere, III.
5.  D. D e f o e ,   Robinzon.
Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani:
Ivan Grafenauer, Karolinška kateheza ter izvor brižinskih spomenikov in čina nad ispovedajaštim se. Ljubljana 1936.
R. Nahtigal,   Starocerkvenoslovenske študije. Ljubljana 1936.
Milko  Kos,  Conversio Bagoaciorum et Carantanorum. Ljubljana 1936.
Dr. Anton Ocvirk, Teorija primerjalne literarne zgodovine. Ljubljana 1936.
Šibe Miličič,  Moje  selo Brus je  (cir.). Beograd   1936.
Jaroslav M a r c h a, Zpevy na Jugoslavii. Pesmi. Moravske kolo spiso-vatelfl,  Brno  1936.   (Predgovor napisal  B.  Borko).
Dr. L.  A.  V e i t,  Volksirommes  Brauchtum  und  Kirche  im  deutschen
Mittelalter. Ein Durchblick. Freiburg i. Br., Herder &  Co., 1936.
V primerno ilustrirani, lahko čitljivi, na virih grajeni knjigi riše avtor običaje nemškega ljudstva v luči verskega doživljanja in odkriva v njih važen kulturno zgodovinski vir. Delo je razdelil v 3 oddelke. V prvem oddelku se bavi z ljudsko pobožnostjo. Najprej odkrije nekaj načelnih pogledov na srednjeveško ljudsko pobožnost, oriše nato razmerje med Cerkvijo in pri-prostim srednjeveškim človekom ter pokaže končno s'edove srednjeveške ljudske pobožnosti v ljudskih -navadah. Drugi del oriše ljudsko pobožnost v običajih, zvezanih z dogodki cerkvenega leta, v poglavjih o nedelji, o praznikih in postih v ljudskem življenju. V tretjem odstavku se bavi z vlogo Cerkve v človeškem življenju in razlaga postanek in pomen posebnih navad ob rojstvu, krstu, poroki, v vsakdanjem življenju in ob smrti. Zadnje poglavje je posvečeno prekinitvi srednjeveške tradicije pod vplivom protestanstva v XVI. stol. in o prizadevanjih katoliške duhovščine, da pobožne in verske navade obdrži pri življenju.
Ker smo se Slovenci razvijali v kulturnem krogu Srednje Evrope, nudi ta knjiga mnogo aktualnih pojasnil tudi za nas in naše ljudsko verske običaje ter more služiti našemu narodno etičnemu samospoznanju.                          Frst.
Heinrich Giinter, Das deutsche Mittelalter, 1. del: Das Reich Hochmittelaltei'. V zbirki Geschichte der fiihrenden Volker, zv. 12. Zal. Herder & Co., Freiburg i. Br.  1936.
Vsebina prvega dela te knjige nam opisuje usode nemške države od kronanja Otona I. s cesarsko krono dne 2. februarja 962 do smrti Friderika H. dne 13. decembra 1251. V poglavjih: Od rodu do države, Nemško vodstvo (962—1056), Ravnotežje se premakne, Obnovitev države. Reformatio imperii pod bremenom sicilske dediščine, Od države do teritorija, Friderik II., dokazuje pisatelj, da je krščanska državna misel skozi stoletja živa. Ta misel daje nemški zgodovini smisel, veličino in zaslužnost, čeprav se ji je cilj opiral na nemožnosti in je moral onemoči v borbi z notranjim in zunanjim partikularizmom.
Knjiga je dobro ilustrirana in opremljena z zemljevidi, ki kažejo vsakokratni  položaj.
*