3 LAS I LO SKUPŠČINE 3BCI N E LAŠKO
CJLg&4>
LAŠKO, 15. OKTOBRA 1967 - LETO I - ŠTEVILKA 2
Z odseka novoasfaltirane ceste Rimske Toplice—Radeče	Slika: Foto-kino krožek Laško
CJz a&ebine oktobc&ke MeaiLke:
Pavle Ajdnik:	Prihodnje leto sredstva predvsem za ceste	1
Novih 11 km asfaltiranega cestišča (k sliki na naslovni strani) 5
Jože Kajtna:	Zasedba v organih Skupščine občine Laško (nadaljevanje
in konec)	5
Milko Vahčič:	Delavsko samoupravljanje in izobraževanje	9
Jože Velej, dipl. ing. agronomije:	Razmišljanja ob jesenski setvi	11
Jože Novak,
ing. agronomije:	Živinoreja edina kmetijska panoga s primernimi pogoji	14
Lev Tičar:	Novi posestni listi so izdelani in občanom na voljo	17
dipl^in«gozdarstva:	Gozdarska podoba naše občine	20
Jože Kos:	Fluorografska akcija je uspela	22
Pavla Rovan-Jana:	Uredimo grobove borcev in talcev za Dan mrtvih	24
Jože Kos:	Kako so urejene pravice za prevoze otrok v	šolo	25
Rudi Dremelj:	Kakšne davčne olajšave uživajo občani po občinskem odloku
in zakonu o prispevkih in davkih občanov	27
Zora Tičar:	Naše trgovine in letošnja preskrba občanov	z ozimnico	33
NAŠE REDNE RUBRIKE:
—	Iz skupščinske pisarne	35
—	Predlogi in vprašanja odbornikov	43
—	Iz oči v oči	45
—	Pisma iz poštnih nabiralnikov krajevnih skupnosti	49
—	Občani vprašujejo...	53
—	Razne objave	55
>Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor -*■ Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1. telefon 10 in 1 JI, interna številka 4 in 6 (Jena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071*636-5— Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do zadnjega dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ue vračamo.
Pavle AJDNIK-’
PRIHODRJE LETO SREDSTVA PREDVSEM ZA CESTE
Reka o zapisov s posvetovanja predstavnikov občine z direktorji delovnih organizacij
15- septembra 1967 je občinska skupščina sklicala v dvorani Doma "Dušana Poženela" v Laškem posvetovanje s predstavniki delovnih organizacij. Na tem posvetu so razpravljali o poslovanju gospo danskih organizacij v prvem polletju 1967, proučili financiranje šolstva II.P stopnje, sprejeli program dela za urejevanje cest II. in III. reda v prihodnjem letu, se pogovorili o nadaljnjem finan ciranju investicij v osnovnem šolstvu in zdravstvu ter o poteku del za avtomatizacijo telefonskega omrežja.
Ta vprašanja je na seji obeh zborov dne 29. septembra obravnavala tudi občinska skupščina, ki je potrdila zaključke s posvetova nja in sprejela program del za urejanje cest v prihodnjem letu.
GrLbanje gospodarstva v občini v prvem polletju 1967
|
| Glavne značilnosti našega gospodarstva na kratko:
-	zmanjšanje celotnega, narodnega In čistega dohodka
-	manjša količinska proizvodnja v industriji, ostale panoge neznatno povečanje a
-	produktivnost dela nižja
-	pomanjkanje obratnih sredstev
-	povečane zaloge in obveznosti do dobaviteljev
!	- zaposlenost: rahlo nazadovanje
¡.	- šolska in strokovna izobrazba zaposlenih še vedno ne odgovarja
zahtevam
i ; - - v obrti ugodnejši poslovni rezultati
-	osebni dohodki kljub nižji produktivnosti v porastu
-	nepremišljena politika pri delitvi dohodka ponekod že resno prizadeva sredstva za sklade
f)
Gibanje gospodarstva v prvem polletju 1967 je bilo nekoliko pod rav ni jo lanskega prvega polletja.Takšno stanje je odraz in posledica gospo -darskih ukrepov, na osnovi katerih se izvajajo in uresničujejo smernice ter cilji gospodarske in družbene refohme. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja smo tudi pričakovali, da se gospodarstvo ne bo moglo raz -vijati tako dinamično, kot se je
razvijalo v preteklih letih.
Delovne organizacije gospodarstva so v navedenem obdobju letošnjega leta sicer dosegle določene poslovne rezultate, čeprav so pri svojem poslovanju morale premagovat.! težko re -šljive probleme. Celotni dohodek se je v primerjavi z lanskim prvim pol let jem zmanjšal za 0,5%, narodni do hodek za 8%,čisti dohodek pa je manj
ši za 11,8%. Hkrati s slabšimi finančnimi rezultati moramo poudariti tudi manjšo količinsko proizvodnjo, ki je zlasti očitna v industriji. Fizični obseg proizvodnje ali stori tev v ostalih dejavnostih je ostal na ravni lanskega let« ali pa se je celo nekoliko povečal,Produktivnost dela, ki naj bi v prvi vrsti omogočila več jo. proizvodnjo, ni dosegla potrebne ravni'". Družbena produktiv- ; nost dela, merjena z narodnim dohod j kom na enega zaposlenega, se je nam ! reč zmanjšala za 7,8%.
Narodni dohodek se je zmanjšal močneje kot celotni dohodek, ker se je povečala vrednost porabljenih sred- j štev. V razvoju našega gospodarstva j še torej nismo: uspeli doseči boljše j ekonomičnosti, t.j. boljšega izko- j riščanja surovin, zmanjšanja odpadkov itd. Če izrazimo, ekonomičnost v številkah, potem moramo zapisati:	j
poslabšanje za 4,7%.	i
Vzporedn» s problemi, ki jih letos ni bilo malo, je bil med najvažnejšimi nedvomno pomanjkanje denarja.
Z novo kreditno in denarno politiko Ici ima namen utrditi dinar, se je zmanjšala možnost najemanja kredi -tov za obratna sredstva. Tudi nove razmere na trgu,ko vsako blago ne gre več v prodajo v poljubnih količinah, niti ob vsaki ceni, so povečale že omenjeno povpraševanje po obratnih sredstvih.Končna posledica navedenih momentov je, da so se delovne organizacije zadolžile,s tem pa se je zmanjšala tudi njihova likvidnost. Obveznosti do dobavite -Ijev so se glede na lansko prvo pol letje povečale,povečale so se zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga. Na celotni finančni rezultat pa so vplivale tudi povečane terjat ve, ki v letošnjem prvem polletju predstavljajo skoraj eno četrtino vseh izdanih računov.
1
i
i
i
\
Tako stanje v našem gospodarstvu nas opozarja, da tudi bodoči razvoj ne bo lahek in da bosta pošlo -
vanje ter razvoj delovnih organiza -cij odvisna predvsem od njih samih, kako in na kakšen način bodo organizirale proizvodnjo, prodajo in delitev. Na pomoč od drugod, od "zgoraj" se ne moremo in ne smemo zanašati.
Že itak pičla denarna sredstva pa bo treba zato še skrbneje trošiti in si prizadevati, da se bo denar hitreje obračal.
Zaradi težje prodaje blaga tako na domačem kakor tudi na tujem trgu bo nujno, da delovne organizacije teme ljito analizirajo tržišča, vrsto in primernost svojih proizvodov, da v večji meri sledijo dogajanjem izven njih. Lastno proizvodnjo bo zato treba na osnovi temeljitih tržnih a-naliz prilagoditi potrebam in povpra Sevanju na trgu.
V zaposlovanju je doseženo določeno nazadovanje, kar vpliva na povečanje števila nezaposlenih. V prvem pol -letju letošnjega leta je bil» v obči ni zaposlenih v družbenem sektorju za 0,5% manj. delavcev kot v enakem lanskem obdobju.Spričo prekomernega zaposlovanja v preteklih letih ter sedanje težnje, da se zaposli le to lik» delovne sile, kolikor jo je de jansko potrebno, ta odstotek niti ni toliko zaskrbljujoč, gledano seveda z gospodarskega gledišča. Od -večna delovna sila pa ima še vedno možnosti,čeprav nekoliko omejene,da se zaposli, v določenih dejavnostih v družbenem ali zasebnem sektorju, kjer so še prosta delovna mesta (kmetijstvo, obrt, komunalne dejavnosti itd.).
Proizvodnja in finančni rezultati so v tesni povezanosti z izobrazb» zaposlenih. V tem pogledu razmere niso najugodnejše, saj struktura zaposlenih niti po šolski izobrazbi niti p» strokovni izobrazbi v veliki meri neodgovarja zahtevam delovnih mest. Če bomo hoteli, da bodo tudi ustrezni kadri v večji meri pri spevali k večji produktivnosti in e-konomičnejšemu poslovanju,potem bo-
do morale delovne organizacije vpra , šanjem izobrazbe svojih delavcev - j proizvajalcev ali upravljalcev - po j svetiti veliko več pozornosti. Ne j samo organizacija internih tečajev j in seminarjev, temveč tudi redno j štipendiranje naj bi postala stalna j oblika pridobivanja potrebnih kadrov, j Naj v tej zvezi omenim tudi proces j poslovnega sodelovanja podjetij, ki v naši občini še ni našel prave osnove, smeri in oblike , Strokovne službe podjetij in njihovi samou -pravni orgäni bodo morali iskati tu di v tej' smeri nove možnosti, saj nam pravilna organizacija kooperaci je ali integracije daje nove možnosti zajzboljšanje poslovanja.
V obrti so bili d os e že ni, sorazmerno z drugimi dejavnostmi,ugodni poslov ni rezultati.Vendar dejanskega pregleda o razvoju obrti nimamo, saj je veliko äevilo neprijavljenih obrtnikov,ki opravljajo usluge, ne da bi imeli za takšno delo potrebno dovoljenje. Takšno stanje povzroča ne samo v obrti, ampak v celotnem gospodarstvu občine delno anarhijo in neenakomerni razvoj „ Za dokončno ■ ureditev teh problemov pa so zainte resirane tako obrtne delovne organi zacije, registrirani zasebni obrtni ki ter druge delovne organizacije.
Le. z njihovim sodelovanjem ter ob pomoči krajevnih skupnosti bo možno tudi v obrti narediti red ter jo glede na potrebe tudi primerno u - j smerjati.	I
i
Gibanje osebnih dohodkov nikakor ni j bilo v skladu s cilji reforme,da se' naj osebni dohodki povečujejo le v sorazmerju s povečanjem produktiv -nosti. Osebni dohodki so se namreč v prvem polletju letošnjega leta ve čali mnogo hitreje kot pa produktiv
nost dela5ki je, kot sno še videli, celo padla, Neprimerna politika pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade postavlja vprašanje, ali bo gospodarstvu, oziroma posameznim delovnim organizacijam uspelo, da bodo šle v korak z modernizacijo proizvodnje, ki jo terjajo novi pogoji gospodarjenja. Ob morebitni politiki, ki bo vodila k nadaljnjemu zmanjševanju skladov, lahko posamezne delovne organiza -cije zaidejo v stanje, kb ne bo denarja za investicijsko vzdrževanje ali za enostavno reprodukcijo.Pred to vprašanje nas postavlja namreč ugotovitev, da se je ostanek dohodka,ki. je namenjen predvsem skladom, zmanjšal za 36,7%. Takšna nepremišljena politika v delitvi dohodka ne vodi v perspektivno boljše poslovanje, ampak lahko ob določenih pogojih prej ali slej postavi v ospredje vprašanje o obstoju posamezne delovne organizacije.
Ce še nismo našli prave poti v investicijski politiki, potem moramo to storiti čimprej. Trenutno sta -nje ne dopušča izgradnje novih zgradb, ampak predvsem obnovitev in modernizacijo:ze obstoječih pro izvodnih zmogljivosti ter uvajanje ekonomičnejše tehnologije in so -dobnejših proizvodnih postopkov.
Čeprav.se je gospodarstvo v obravnavanem obdobju v glavnem vendar le gibalo v smeri za uresničevanje ciljev, ki jih reforma narekuje, nas trenutno stanje ne sme zape -ljati. V bodočem razvoju bo zato pomembno, kako bomo pristopili k vsem navedenim problemom in kako jih bomo reševali.
Brez urejenih ceait ni turizma
Gospodarski razvoj naše družbeno politične skupnosti zahteva, da se urejanju komunikacij, zlasti še cest, posveti več pozornosti. Ne
j moremo si namreč zamisliti primer-I nega razvoja prometa,turi zrna, gos-:	tinstva ter posredno tudi drugih
dejavnosti, če ne bodo urejene
3. Cesta III. reda; Laško - Marijagradec
ceste v taki meri, da bodo res odgovarjale potrebam. Zato je prav da k reševanju teh problemov pristopimo organizirano, na osnovi vnaprej pripravljenega programa.
V 1968.letu bi morali nujno pristopiti k obnovitvi tistih cest, ki pomenijo za razvoj našega gospodarstva največ. Smatramo, da so to naslednje ceste:
Dosedanja obnovitev in asfaltiranje ceste od Rimskih Toplic do Radeč je povzročila na tej cesti močno povečanje prometa. To dejstvo narekuje, da se mora z rekonstrukcijo nada -1 jevati še od Radeč do Sevnice.
Pri financiranju teh del bi naj sodelovati vsi zainteresirani čiaite-lji, predvsem pa Sklad za ceste SRS in občine: Celje, Sevnica in Laško. Sklad za ceste SRS bi po sedanjih razgovorih lahko vldžil v rekonstrukcijo te ceste v 1968.letu 2oo milijonov S din, če bi navedene občine prispevale 12o milijonov S dinarjev.
2. Cesta III. reda: Šmarjeta -- Brezno - Hrastnik
Občina Hrastnik je letos rekonstrui rala cesto Hrastnik - Šmarjeta na svojem območju od Hrastnika do Dola. Z deli bodo po predvidevanjih nada -ljevali v letu 1968.
Gospodarsko bi bilo upravičeno in nujno potrebno, da prične naša občina urejati to cesto tudi na svojem območju, t.j. od Šmarjete do Breznega. Obnovljena in asfaltirana cesta bi mnogo pridobila na pomenu, saj bo to edina in hitra povezava z Zasavjem. S samo rekon -strukcijo ceste pa bo treba nujno urediti tudi novi priključek na cesto II. reda Celje - Zidani most v Šmarjeti.
V letošnjem letu je s prispevki delovnih organizacij in občanov uspelo asfaltirati cesto do železniškega prelaza. V prihodnjem letu bi morali z deli nadaljevati vse do naselja Marijagradec. Naj pri tem poudarim, da je tudi ta investicija z gospodar skega gledišča upravičena, saj je po urbanističnem načrtu predvideno, da se bodo na območju Marijagradca razvile določene gospodarske dejavnosti.
Potreb po rekonstrukciji cest je nedvomno še mnogo več. Navedel sem le tiste in v takšnem vrsthem redu, kot bi naj prišle glede na njihovo pomembnost najprej na vrsto. Jasno je, da bo možno izvesti navedene akcije in še druge le pod pogojem, da bodo sodelovali vsi prizadeti či-nitslji, t.j. delovne organizacije, občinski proračun, krajevne skupnosti in občani. Letošnje investicije na področju urejanja cest in ulic so že potrdile, da je z enotnim nasto -pom vseh koristnikov cest možno marsikaj doseči. Pričakujemo, da bomo s predvidenim programom del,katerega uresničenje bi omogočilo hitrejši, udobnejši predvsem pa ekonomičnejši prevoz, tudi v prihodnjem letu uspeli. Vsa sredstva pa bo zato treba v prihodnjem letu vložiti predvsem v ceste.
Posvetovanje direktorjev in pred -i stavnikov samoupravnih organov de -lovnih organizacij je že potrdilo, da lahko na takšen enoten nastop računamo. Udeleženci posvetovanja so stoodstotno soglašali tako s predvidenimi deli, kakor tudi z vrstnim redom. Enotnost se je pokazala tudi na 4. seji občinske skupščine, saj so odborniki obeh zborov soglasno spre -jeli predviden program del. Nedvomno se lahko zanesemo tudi na delovne organizacije, na krajevne skupnosti in ne nazadnje na same občane,da bodo
po svojih močeh omogočili predvidena dela pri rekonstrukciji cest.
Le s skupnimi napori vseh zainteresiranih, ki.so v lanskih in letošnjih akcijah svojo pripravljenost in sposobnost že dokazali,
. bomo lahko dobili takšne ceste, kot si jih vsi želimo. Ceste, i ki bodo omogočile hitrejši pre-j voz, hitrejši gospodarski razvoj I in boljše pogoje za razvoj ! standarda našega občana.
NOVIH 11 KILOMETROV ¿SEAL TIRAN EGA CESTIŠČA (k sliki na naslovni strani)
Cestno podjetje Celje je v letih 1964 do 1966 iz sredstev Republiškega cestnega sklada SRS ob izredno težkih terenskih pogojih uredilo in asfaltiralo cesto II. reda od Rimskih Toplic dc Apnenice v Zidanem mos tu.
Letos je isto podjetje asfaltiralo še ostali del ceste od Apnenice do Radeč ter ploščad pred železniško postajo v Zidanem mostu. Za vsa ta dela je bilo porabljeno N din l,o3o.ooo.-. Od tega je pri financiranju sodeloval Republiški cestni sklad s 45o.ooo.- N din, Cestno podjetje Ljubljana z 2o.ooo,- N din, ostali del sredstev 560.000.- N din, pa so prispevale delovne organizacije občine Laško in občinski proračun.
Z ureditvijo tega dela republiške ceste smo na odseku od Rimskih Toplic do Radeč, dobili v občini Laško novih 11 km asfaltiranega cestišča in končno središče Radeč povezali po asfaltu s Celjem. T.
Jože KAJINA:
ZASEDBA V ORGANIH SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO (Na dalje vanj e Tn~ konec )
V prvi številki "Našega dela" smo na strani 4 objavili prispevek pod naslovom "Pregled organov Skupščine občine Laško" s shematskim pregledom nj enih organov.
Na 7. strani prejšnje številke smo nato pod istim naslovom današnjega prispevka doslej prikazali zasedbo v predsedstvu skupščine in obeh zborih, zasedbo v stalnih odborniških komisijah ter v občinskih svetih.
Pri pisanju imen je na strani 7 v Komisiji za volitve in imenovanja bilo napisano, da je član te komisije KROHNE Viktor namesto pravilno KROHNE Vinko; na strani 9 pa je bil v svetu za šolstvo»prosveto,kulturo in telesno vzgojo napisan kot član tega sveta KROHNE Vinko, namesto pravilno KROHNE Vida, kar s tem popravljamo in prosimo, da nam oprostite neljubo pomoto.
Z današnjim prispevkom objavljamo nadaljnjo zasedbo v organih občine in s tem zaključujemo ta prikaz.
Z objavo tega prispevka, ki v obeh delih predstavlja celotno zasedbo občinskih organov, menimo, da smo ustregli željam in potrebam obča -nov, ki so s tem dobili vpogled, na katere organe in konkretno na koga se naj obračajo pri obravnavanju in reševanju določenih vprašanj
Pooblastila odbornikom za sklepanje zakonskih zvez
- Matični	okoliš Laško	Ernest ŠUHEL
		Hinko WIMMER
- Matični	okoliš Breze	Stanko ZELIČ
- Matični	okoliš Jurklošter	Vilko KRANJC
		Franc CERJAK
- Matični	okoliš Radeče	Viktor PERGER
		Franc ŽNIDARŠIČ
Upravni	in drugi organi	
- Tajnik občinske skupščine		Jože KAJINA
- Oddelek	za splošne in družbene službe	
- načelnik		Jože KOS
- Oddelek	za gospodarstvo - načelnik	Franc PERŠE
- Oddelek	za finance - načelnik	Lev TIČAR
- Oddelek	za notranje zadeve - načelnik'	Cenko JANČIČ
- Odsek za	narodno obrambo - šef	Martin KOLARIČ
- Sodnik za prekrške		Jernej OZIS
Krajevni urad Breze - šef		-Leopold KOBILICA
Krajevni urad Jurklošter - šef		Janko LESKOVŠEK
lir a javni urad Radeče - šef		Cirila KRŽAN
Krajevni urad Rimske Toplice - šef		Hedvika HORJAK
Upravni odbori skladov
-	Upravni odbor zdravstvenega investicijskega sklada občine Laško	Avgust PINTER,
predsednik
Imenovan na 14.seji dne 19/9-1966	dr.Jože DOLANC,
Marjan ZOB, Stane JURKO, Bogdan NERAT in Tomo KRAFOCEL
-	Upravni odbor sklada za urejanje	Oto STARC,
mestnih zemljišč	predsednik
Imenovan na l^.seji dne 2/7-1966
Ivan PONEBŠEK, Alojz KOŽELJ,
Maks PODLESNIK, Tone ZUPANČIČ, ing. Jože ERJAVEC in Otmar KRIŽNIK,
vsi kot člani
- Upravni odbor sklada za investicije	Maks KLEMENČIČ,
v šolstvu	predsednik
Imenovan na 7*seji dne 19/11-1965	Cveto KNEZ,
tajnik
Srečko ŠENTJURC, Hinko TOflffER, Stane POŽUN,ml. ,
Stane KUŽNIK, Jože KOS, Ivan ČERIN, Rudi GROSAR, Vojko POHAR, Leopold OZEK, ing. Jože ERJAVEC, ing. Matija PELKO, Ivan VODOVNIK, Stane KOSELJ,
Ivan PONEBŠEK, Tone ZUPANČIČ, Stane RATEJ,
dr. Jože ŠIREC, Svetozar VESNOVAR in Miha PROSEN,
vsi kot člani.
- Upravni odbor rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij
Imenovan na 2. seji dne 16/6-1967
Anton ZUPANČIČ, predsednik
Alenka KRIŽNIK,
Stane KRAMER, Danilo FLEGO, Ivan PONEBŠEK, Avgust HRUP, Ivan PACEK, vsi kot člani.
- Upravni odbor cestnega sklada	Ernest SUHEL,
kot predstavnik občine Imenovan na seji dne 16/6-1967
in 12 članov, katere delegirajo krajevne skupnosti.
Druge komisije in organi
- Komisija za odlikovanje
Imenovana na 14-. seji dne 11/9-1966
Vera MANFREDA,
Stanko POZUN, ml.
predsednik
Jože KAJTNA, Ferdo MILER in Franc NAPRET,
vsi kot člani.
- Komisija za določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče
Imenovana na 11. seji dne 25/4—1966
Ludvik JANČIČ, član
Jože NOVAK, namestnik člana
Otmar KRIŽNIK, član
Tone KNEZ, namestnik člana.
Miha PROSEN,
predsednik
Hinko WIMMER, namestnik
-	Režijski odbor za gradnjo šole v Brezi
Imenovan na lo. seji dne 25/3-1966	Stanko ZELIČ,
Anton MLAKAR, Franc RAJH, Leopold KOBILICA,
Franc NAHBAR, Janez SAL0BI2, Janez MLINAR,
Rudi GROSAR in Marica POTOČNIK.
-	Komisija za vprašanje borcev NOV
in WI	Franc NAPRET,
predsednik
Imenovana na 16.seji dne 21/1-1966
Franjo DIACCI, Miloš MLAKAR, Franc ROMIH,
Polčka ŠANC, Ferdo MILER, Janez KRALJ,
Elizabeta POŽLEP in Cenko JANČIČ.
-	Režijski odbor za gradnjo šole
v Rimskih Toplicah	dr. Stane BENEDIK
Imenovan na lo. seji dne 25/3-1966	Štefan GRABAR,
Jože KAJTNA, Alojz KOŽELJ, dr. Samo PEČAR,
Franc PERŠE, Ivan PONEBSEK, Drago ŠIMENKO.
Lev TIČAR, Miloš VERŠEG Leopold OŽEK,
Slavko MEDLE in Stanko SERGAN.
-	Režijski odbor za gradnjo šole
v L aškem	dr. Jože SIREC
Imenovan na lo. seji dne 25/3-1966 .	Marko MANFREDA
Mirko RATAJ, Franc NAPRET, Oto SREBOT, Jože PAJ,
Mirko LESJAK, Stane RATEJ, Mihe, PROSEN, Hinko WIMMER, Peter HRASTELJ, st., Stanko KRAMER in Otmar KRIŽNIK.
-	Komisija za določitev prometne vrednosti stavbnih zemljišč
Imenovana na 9. seji dne 15/2-1966
in Otmar KRIŽNIK, kot člana.
-	Komisija za pregled statutov zavodov Imenovana na 7» seji dne 19/11-1965
dr. Jože DOLANC, Vera MANFREDA in Milko VAHČIČ, kot člani.
-	Komisija za pregled statutov v gospodarskih organizacijah
Imenovana na 7» seji dne 19/11-1966
Miha PROSEN,
predsednik
Ludvik JANČIČ
prof. Janez PEŠEC, predsednik
Cveto KNEZ, taj nik
Stene POŽUN,
predsednik
Sonja OCEPEK, tajnik
Stane JURKO, Maks KOŠAR, Franc PERŠE,
Franc KOVAČ in Franc NAPRET, vsi kot člani.
- Komisija za delovni čas
Imenovana na 2. seji dne 16/6-1967
Tatjana^PRESČAK, Jožica BAČIČ in Srečko ŠENTJURC, vsi kot člani
Občinska volilna komisija
Imenovana na 16. seji dne 21/12-1966
Jože KAJINA, tajnik
Jernej OZIS, namestnik tajnika
Genko JANČIČ, član
Tone KNEZ, namestnik člana.
Komisije pri svetih
- Svet za splošne in notranje zadeve Komisija za varnost prometa
Jože STANIČ,
predsednik Pavle AJDNIK, tajnik
Janez STOJKOVIČ, predsednik Sonja MOŠKON,
namestnica
Marjan ZOR,
predsednik Cenko JANČIČ, tajnik
Pavle STRAMSEK, Dragica LOPATIC,
Franc ŠANTEJ, Dušan PLEŠKO in Boris VAHTER, vsi kot člani.
- Svet za socialno varstvo in zdravstvo
komisija za letovanje otrok	Morija KOŠAR,
predsednik
Nevenka ROŠ, Vera MANFREDA, Vida KREŽE,
Venčeslav JELOVŠEK in Helena DOVEČAR, vsi kot člani.
Milko VAHČIČ s
DELAVSKO .SAMOUPRAVLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE
V pogojih, ko razvijamo naše samoupravljanje, se ne zadovoljujemo več le z dobrimi proizvajalci. „Biti proizvajalec in hkrati uprav-ljalec”, je geslo, ki se ga radi poslužujemo. Pot do dobrega samo -
upravljale a pa ni tako preprosta in kratka, kakor v naših delovnih orga nizacijah mnogi domnevajo.Na raznih j posvetovanjih si dopovedujemo neka-| tera idealna stališča in lepa gesla in največkrat pri tem ostane.
Delavci - in tudi elani samouprav -nih organov - pa slej ko prej še nadalje ostanejo zgolj proizvajalci* Vprašujemo se zakaj? Ali naši proizvajalci niso sposobni biti tudi dobri samoupravljalci?Resnica je dokaj preprosta, četudi za to problematiko porabimo veliko razprav. Vzrok - poglavitni vzrok -za takšno stanje je pomanjkljivo znanje in pomanjkljivo izobraževanje. Čeravno smo z retorično borbo besedo izobraževal j e že dokaj ogulili, smo vendar tu še vedno na tleh.
Polovica zaposlenih v naših delovnih organizacijah nima popolne osemletke,se pravi prepotrebne splo šne osnovne izobrazbe, ki naj bi bila temelj vsemu nadaljnjemu izpopolnjevanju in uspešnemu samoupravljanju. Vodstva naših delovnih or -ganizacij to vedo, vendar se večina zaradi tega ne vznemirja. Govo -rij o o samoupravljanju in samouprav ljalcih, pa se zavestno ne vprašajo, kako bo mladi proizvajalec v nepo -sredni družbi dober samoupravljalec brez potrebne splošne izobrazbe. Kljub poraznim ugotovitvam in pozitivnim političnim stališčem vod stva naših delovnih organizacij niso v letošnjem letu ničesar sto rila, da bi tovrstno izobraževa -nje premaknila z mrtve točke. Lani sta bila v občini odprta dva oddelka večerne osemletke za odrasle, letos pa zaradi preiraihnega zanimanja tudi tega ne bo. Torej -interna zakonodaja v delovnih organizacijah ni vzpodbudna za tovrstno izobraževanje, pritiska v drugi obliki pa tudi ni, razen tistega,ki prihaja s strani Delav ske univerze. Problem pomanjkanja osnovne izobrazbe je vsekakor še naprej pereč in odnos večine de -lovnih organizacij do pozitivnih premikov še naprej pasiven.
Naslednja oblika je seveda družbeno ekonomsko in strokovno izobraževanje.
V večini delovnih organizacij imamo vsako leto seminarje za organe delavskega samoupravljanja. To je seveda zelo ugodna ugotovitev, saj gre za eno najkvalitetnejših iso -braževslnih oblik pri nas. Vendar pa pri tem ni vzpodbudna ugotovitev, da pobude za te seminarje ne pri -hajajo od delovnih organizacij, tu in tam prihaja celo do rafiniranih in silno prikritih očitkov, češ, da j se na ta način vzdržuje Delavska univerza. Vsa posvetovanja in analize so namreč pokazale, da je redno družbenoekonomsko izobraževanje članov samoupravnih organov koristna in zares nujna oblika izobraže -vanja teh organov. Tudi v tej sezoni pripravljamo seminarje za vse naše delovne organizacije, vendar pričakujemo,da bomo zopet naleteli na odpor v posameznih delovnih organizacijah,kj er se koncepti izo -braževalne politike kroje na "komo diteti" in odporu prizadetih članov in stališčih,da "absolventi" teh seminarjev pridobljenega zna -nja v praksi na delovnih mestih in v samoupravnih organih ne koristij a To pa je v bistvu le samokritika, ker so doslej še vsi slušatelji j programe seminarjev in tudi predavatelje - med njimi so bili mnogi strokovnjaki iz Ljubljane - kar najbolje ocenili. Tudi izgovori, j češ,da je že večina tak seminar | vsaj enkrat obiskovala, niso pre-j priči jivi,
1.	ker situacija na področju de -lavskega s amoupiavljanja pri nas ni tako rožnata, da bi se lahko sklicevali na to,da "smo že absolvirali take in podobne seminarje";
2.	ker je večina slušateljev v anketah izrazila željo, da bi
naj bilo takih seminarjev čim več;
i 3. ker se naša družba nenehno razvija in principi samoupravlja -nja iz leta v leto izpopolnjujejo, zato se tudi naši progra mi vsako leto menjajo in prila-
gajajo naši družbeni stvarnosti in so več ali manj tudi odraz razmer v naših delovnih organizacijah.
Vsekakor se ne moremo zadovoljiti zgolj z izobraževanjem samoupravnih organov. Družbeno ekonomsko izobraževanje bi moralo zajeti tudi druge plasti. Trenutno smo na pobudo družbenopolitičnih organizacij v občini usmerili pozornost v družbenoekonomsko izobraževanje vodilnega strokovnega kadra, pri čemer smo ugotovili precejšen uspeh, saj je zelo ugodno ocenjen
I seminar z najkvalitetnejšim predavateljskim kadrom uspel v Rudniku in Pivovarni, pravkar pa ga bomo začeli tudi v " Volni " in Papirnici.
Izobraževanje samoupravijalcev mora tedaj v večjo širino; zajeti mora slehernega proizvajalca; uspehi pa so odvisni od naših skupnih naporov, zlasti pa od zavest -nega prizadevanja vodstev samo -upravnih organov in političnih organizacij v naših delovnih * organizacijah.
Jože VELEJ s dipl. ing. agronomije
RAZMIŠLJANJA OB JESENSKI SETVI
Spričo velikega pomena, ki ga ima na uravnovešenj e našega gospodar stva proizvodnja krušnih žit,je jesenska setev ozimin ena najvažnejših del v kmetijstvu. Od dobro pripravljene in pravočasne setve je v omogočeni odvisno bodoča žitna letina, po kateri se v glavnem ocenjuje uspeh vsega kmetijstva.
čeprav so v naših razmerah naravni pogoji bolj primerni za pridelovanje nekaterih drugih pridelkov, se kljub temu sejejo ozimine na tretjini orne zemlje ter tako zavzemajo okrog 800 ha njiv v naši občini. To so pomembne površine. In čeprav gre za pridelek, ki ni namenjen prodaji, je Kmetijska zadruga vseskozi posvečala veliko pozornost prav jesenski setvi. Zato lahko ugotavljamo, da pridelki na enoto, kr.kor tudi skupna proizvodnja ozimnih žit stalno narašča, četudi se površine ne večajo.
Vzroki za opuščanje nekaterih novih sort pšenice
'Prelomnico v proizvodnji belega žita, posebno pšenice, predstavlja uvedbo tako Imenovanih intenzivnih sort, ki so prišle na našo območje pred kakimi osmimi leti. S tem so se odprle možnosti,da smo domala podvojili pridelke, seveda oh uporabi take agrotehnike,
kot o o te sorte zahtevajo in dopuščajo. Nove sorte so na našem območju že močno izpodrinile stare domače sorte in zavzemajo danes dve tretjini površin zasejanih z oziminami. Pri tem si je zadruga s svojo službo in preko prodajaln reprodukcijskega materiala stalno prizadevala» da so se vse perspktivne in osvojene sorte preizkušale v naših razmerah, pravtako pa, da se je pridelovanje prilagodilo zahtevam in potrebam teh sort. Čeprav so proizvajalci marsikatero od priporočenih sort pozneje opustili, ker ni dajala pričakovanih pridelkov, so se povsem udoma čile in se danes sejejo zlasti italijanske sorte s san pastore, v manjši meri leonardo^ francoska sorta etoile de choisy,kl je dala v zadnjih letih skoraj povsod največje pridelke, precej pa se seje tudi ruske bezostaje 1 in v hribovitih legah avstrij ske hellkorn. Zadnji dve sta cenjeni zlasti zato, ker dajeta po leg dobrih pridelkov tudi zrnje odlične kakovosti za moko z •najboljšo pecivnostjo.
Vendar so nekatere teh sort že obsojene na opuščanje. Tako naj bi rodovitno san pastore, ki daje zrnje zelo slabe pecivnosti, zamenjala kvalitetnejša leonardo ali libellula. Nekatere od navedenih, zlasti etoile de c'hoisy in bezostajo so napadle v naših razmerah bolezni% ki grozijo, da jima bodo močno zožile rajone pridelovanja, ali pa ju povsem izločile. Tako bedo sedanje popularne sorte zamenjale nove selekcije.
V samem sortimentu pšenice in tudi glede drugih ozimin gre torej ža močno pestrost in stalne novosti ob vsaki setvi, ki jih je treba z določenim pritiskom uvajati v proizvodnjo.
Zamenjava priznanega semena je prepočasna
Kakor je na prvi pogled uporaba s črtnega semena za jesensko setev še kar zadovoljiva, pa samo pridelovanje oz. agrotehnika ne zadovoljuje potreb intenzivnih sort. Tu je kot prvo ugotoviti
da je zamenjava priznanega semena pri kmetovalcih prepočasna. Če bi se seme menjalo vsaj vsaka štiri leta, bi morali na našem ob močju letno zamenjati okrog 3o ton semena ozimin. Y resnici se ga pa proda le 10 do 15 ton, zato je polovica njiv posejana z izrojenim, nečistim in za to neprimernim semenom.
Slabosti starega načina pridelovanja žit
Pri sami setvi delajo kmetovalci predvsem dve napaki, ki izvirata iz starega načina pridelovanja žita. Zemlja največkrat ni dovolj vležana po oranju in za setev dovolj zdrobljena, uporaba semena na enoto je pa v povprečju vsaj za 2o% prenizka. To oboje ima za posledico, da so posevki kasneje preredki in da zato ne dajejo visokih pridelkov.
Pravtako tudi gnojenje ne ustreza potrebam rodovitnih sort.
Sicer je navada, da se sejejo ozimine v dobro gnojena krompiri-šča ali koruzišča in čedalje več kmetovalcev celo gnoji pšenico s hlevskim gnojem, vendar vse to ne zagotavlja dovolj zalog fos forja in kalija, ki jih mora posevek dobiti ob setvi za kasnejši dober pridelek. Razumljivo, da tega spomladansko dognojevanje z dušikom, ki je že povsod prišlo v navado, ne nadoknadi, kot mnogi mislijo.
Ozimni ječmen in rž se sejeta na majhnih površinah. To je do neke mere razumljivo za j-ečmen, saj daje v naših pogojih jari ječmen dostikrat bolj zanesljivi pridelek. Žal se pa površine zasejane z ržjo krčijo, čeprav bi na marsikateri njivi dajale nove tetraploidne sorte večji pridelek kot pšenica. To je po -sledica nepoznavanja novih sort pri kmetovalcih.
Hova proizvodnja - pridelovanje rženih rožičkov - si utira pot tudi na našem območju
V preteklem letu je uvedla zadruga v sodelovanju s tovarno Lek
novo proizvodnjo - pridelovanje rženih rožičkov. Po prvem poskus nem letu se je pokazalo, da so naše ozke dolinice prav primerne za to proizvodnjo, saj pridelki kljub neizogibnim začetnim po -manjkljivostim niso zaostajali za pridelki v drugih rajonih,kjer je ta proizvodnja že vpeljana. Bcavtako kvaliteta rožičkov po -vsem odgovarja zahtevam kupca. Na lanskih 10 ha je bila večina proizvajalcev zadovoljnih z uspehom, zato se bodo že letos površine nekoliko povečale in pričakujemo, da se bo ta proizvodnja ustalila na našem območju.
Danes gre kmetijstvo v vseh proizvodnih usmeritvah hitro naprej. To še posebej velja za pridelovanje žita. Dejstvo, da je napredek hitrejši tam, kjer gre za tržno proizvodnjo, potrjuje ugoto vitev, da ima znatno vlogo pri tem strokovna služba pri zadrugah. Vendar se v današnjih pogojih odprtega tržišča kmetijskih pridel kov in zaostrenih gospodarskih razmerah lahko kmetijske zadruge ukvarjajo le s pospeševanjem tistih proizvodov, ki pridejo na trg in tako prinašajo plačilo za vloženo delo. Tu nastaja sedaj določena vrzel, ki bi jo bilo treba nadomestiti z drugim načinom pospeševanja in izobraževanja kmečkih proizvajalcev.
Jože NOVAK, ing. agr onomi je s
ŽIVINOREJA EDINA KMETIJSKA PANOGA S PRIMERNIMI POGOJI
Področje občine Laško, ki se ujema s področjem Kmetijske zadruge Laško, leži v večini v hribovitem področju* Le malo je ravnin. Tla so večina i-lovnata in zato manj primerna za ob delavo. Le ob potokih in rekah je zemlja lažja in primernejša za obde lavo.
Zemeljska oblikovitost in sestava tal narekujeta takšen način izkoriščanja tal za kmetijske name ne, k j er je možno doseči najboljše uspehe. Poljske rastline so v glavnem manj
primerne. Za sadjarstvo so sicer primerni podnebni in talni pogoji, vendar zaradi strmih leg in majhnih površin ni misliti na intenzivno sadjarstvo v večjem obsegu-»
Zaraii navedenega ostane torej praktično kot edina kmetijska panoga, ki ima primerne pogoje, le živinoreja. Živinoreja je tudi panoga gospodarstva, ki daje naj-večji narodni dohodek ter tudi pomembne tržne viške za domače in tuje tržišče.
Pogoji za vzrejo in odkup živine
Kmetijska zadruga Laško je v preteklih letih organizirala vzrejo mlade pitane in ostale živine ter odkupila letno od 600 do 700 ton goveje živine o Te količine se iz leta v leto rahlo večajo.
V	letu 1967 je kmetijska zadruga do.30/9^1967 odkupila naslednje količine in vrste živine:
- pitano govedo 92.000 kg
- ostalo govedo	317.000 kg
-	teleta	. 33.000 kg
-	svinje	■	9.000 kg
V	9 mesecih je torej zadruga odkupila 444.000 kg goveje živine in
9.000	kg prašičev. Prašiči so po -vsem nepomembni in niti ni primernih pogojev za. rejo v večjem obsegu.
Predvidevamo, da bomo do konca leta odkupili skupno cca 600 ton goveje živine, t.j. toliko, kot smo predvideli v programu.To je sicer za 100 ton maa j kot v lanskem letu iz razloga, ker je . s 1/4-1967 odkup živine'po zveznih predpisih po.vs§m prost. Zato bo zadruga odkupila precej manj živine, ker odkupujejo, na našem področju nekatera podjetja sama, pravtako pa tudi privatni mesarji.
Do 1/4-1967 bi morali biti sprejeti republiški predpisi o pogojih za odkup živine, vendar še do sedaj niso sprejeti.
Če primerjamo odkupljeno količino goveje živine s skupnim številom goveje živine na področju občine, ugotovimo, da je odkup, ki je približno enak prirastku, razmeroma soliden. Na področju občine je nam reč okrog 5«ooo glav goveje živine in tako je odkupljeno letno okrog 2o% živine po skupni teži. Letni prirastek na žival znaša torej 0-krog 13o kg. S temi količinami smo
lahko nekako zadovoljni, nikakor pa ne s kvaliteto odkupljene živine in seveda ne s kvaliteto živine nasploh.
Iz prej navedenih podatkov o odkupljenih količinah živine lahko ugotovimo, da od skupne : odkupljene živino oclu ide komaj 2c% na mlado pitano živino, t.j. takšno živino, ki dosega najvišjo ceno. Preko 80% je torej živine ostalih kategorij. Največ je volov in starih izločenih krav. Do 3o/9-1967 je zadruga odkupila okrog 5oo telet, t.j. 7% od skupne teže živine. Računamo, da so tudi ostali odkupili veliko telet, vendar nam podatki, žal, niso znani. Že iz znanih podatkov je moč ugotoviti, da je poklano oz. odkupljeno preveč telet. V občini je le neka;; preko 2.000 krav in le-te teletijo kakšnih I.500 telet. Zaradi velikega zakola bo le malo telet ostalo v nadaljnji reji. Te posledice bodo Velike in se bodo pokazale šele pri hodnje in naslednja leta.
Tako velika prodaja telet je gotovo zaradi suše v poletnih mesecih, ven dar pa ni to edini vzrok. Teleta odkupujejo vsi in nihče ne čuti prav nobeno dolžnosti do usmerjanja živine v nadaljnjo rejo, ker če ne odkupi zadruga* odkupi pač kdo drug. To vsekakor vodi v nadaljnji propad j živinoreje.
Še bosedo o kvaliteti živine
Ze prej sem omenil vprašanje kvalitete živine, ki jo na našem področju vzredimo.
Lahko trdim, da zgubimo zaradi slabe kvalitete vsaj pri pitani živini,ki jo prodamo za izvoz, pri vsakem kilogramu od o,2o do o,5o N din. Približno enaka škoda je tudi pri živi ni za domači trg. Če prištejemo k temu še količine »ki jih ?aradi preul • ; bfe kvalitete ne moremo prodati za | izvoz, so ti rvvvdv. imamo verna veliki.
Vzrokov za preslabo kvaliteto je veliko. Naj navedem le nekatere. Naše področje je namreč svoječas-no vzrejalo čisto pomursko goved*. Za obdobje pred prvo in drugo svetovno vojno je to bilo primerno, danes pa ta pasma nikakor več ne more zadovoljiti današnjih potreb po kvaliteti mesa in proizvodnji mleka. Te živali so prepočasne rasti, preveč praznih stegen in ne dajejo kvalitete mesa, ki je išče svetovni trg.
Iz tega razloga je nujno treba zamenjati pasmo.Že skoraj 20 let delamo na zamenjavi pasme,vendar smo le maLo uspeli.Primerni pasmi za te gospodarske pogoje sta sivo rjava in simentalska pasma.Katera od teh, ni niti pomembno. Obe sta primernih oblik in dobrih proizvod nih sposobnosti, obe pa tudi zahte vata solidno vzrejo. Tu pa zopet srečamo stare že znane napake.
Na zamenjavi pasme delamo,kolikor moremo. V lanskem in predlanskem letu smo nabavili za rejce okrog 70 glav plemenskih telic, letos pa nič.
Vzrok slabe kvalitete so poleg pasme tudi slabe vzrejne navade, večkrat tudi preslabi plemenjaki, preslaba prehrana, ki ima seveda svoje vzroke v preslabem gnojenju travnikov itd. in vse to lahka opravimo na skupni imenovalec -zaostalost celotne kmetijske proizvodnje .
Kmetijska zadruga od odkupljenih količin živine proda drugim djetjem uporabi prodajo
Za celotno letno proizvodnjo imamo sklenjene prodajne pogodbe. Toda kljub temu je v letošnjem letu precej težko plasirati takč mlado j pitano kot starejšo živino.Ponudba j živine je v vsej Jugoslaviji velika posebno zato, ker velike farme na jugm odproda j ajo svoje osnovne črede. To povzroča nižjo ceno za domačo potrošnjo, pravtako pa tudi vpliva na ceno mesa za izvoz. Glavni kupci živine oz. mesa za mlado živino so Italijani.Italija sprejema zaradi zaščite svoje živine predpise o stalnih in občasnih carinskih dajatvah. Za vse te dajatve se zniža naša prodajna cena mesa. Ravno te dni so Italijani zopet zvišali dajatve in zato je tudi cena naše živine takoj padla.
Zaradi že prej navedene močne suše je ponudba predvsem slabših kategorij goveje živine močna. Cena za slabo spitano živino seveda mora biti nižja od dobro spitanih živali. Cene dobro spitani živini niti niso padle znatno.
Navedel sem le nekaj vzrejnih in ostalih problemov živinoreje. Ti pr*blemi imajo globoke in daleko-sežne posledice v kmetijstvu in v celotnem gospodarstvu, prav posebno pa še v življenju vsega kmečkega življa, ki ga na področju občine Laško ni tako malo.
Živinoreja stoji pred veliko in resno nalogo,ki je samo kmetijstvo nikakor ni možno realizirati.
Potrebni bodo ukrepi, ki bodo dali tej panogi stabilno in realno bodočnost.
po-
preko polovice, ostalo pa za lastno klavnico, oz. za mesa in predelavo.
Lev TIČAR:
NOVI POSESTNI LISTI SO IZDELANI IN OBČANOM NA VOLJO
>o
H
•-d
N
H
M
E-)
C/3
		03
•iH		•n>
>	-id	03
o	C	0
a	as	o
	r—1	
o	>o	dd
•n>		o
rH	0	Fh
o	03	
>	+3	03
		
CO	>	
a		Fh
	03	03
m •	-H	Jsd
co>o	•o	
r> ko	03	
•H	-H	0
O -i-5	•H	o
CQ i—t	>o	0
0	03	03
<U	fH	to
•H N	a	>
03		03
ra JZ	0	Fh
Fh -H B >03	03	O,
	+3	
03		ra
^ >	O	
•H		03
C, *H	•H	-H
> +>	+3	•H
<13 ra	ra	+3
	o	•rH
O i—1	C	
u	•O	o
-id -H	o	Ph
C •H -H	£	
Fh m	O	
1-0 CD	Ph	
j POSESTNI
\ / \ LISTI /
Ko sta se pred dvemi leti svet za družbeni plan in finance ter občinska skupščina odločila za mehanografsko obdelavo katastrskih podatkov naše občine, sta se hkrati odločila, da iz te obdelave zagotovita za slehernega lastnika kmetijskega zemljišča še en dodatni izvod posestnega lista. Takšno odločitev je narekovala ugotovitev, da ima večina zemljiškoknjižnih lastnikov še stare posestne liste iz časov avstro-ogrske monarhije, deloma iz stare Jugoslavije ali nemške okupacije, ne da bi bili ti izvodi posestnih listov pozneje popravljeni, dopolnjeni in vsklajeni z novimi stanji v katastrskih operatih, niti niso vsklajeni z dejanskim stanjem na terenu.
Ker je v vsem tem obdobju nastalo toliko spre memb v lastništvu in označbah kultur, največ sprememb pa je doslej doživel izračun katastr skega dohodka, so vsi nekdanji posestni listi v rokah sedanjih lastnikov postali ne le•zastareli, ampak so tudi več ali manj za praktično uporabo brez prave vrednosti.
Novi posestni listi, ki so izdelani po podat kih iz preteklega leta, kakor so vpisani v katasrtrskih operatih Zavoda za izmero in kataster zemljišč v Celju, vključujejo torej podatke z vsemi spremembami, kakor so bile te doslej temu zavodu predložene in posredovane.
Kratko povedano s Novi posestni listi so torej točen prepis posest-nih stanj, kakršne trenutno izkazujejo katastrski opereti, zato po teh podatkih izračunan katastrski dohodek tudi predstavlja £gn_ovo^ z_a odmero prispevka od kmetijstva, ki ga plačujejo občani.
S tem seveda ne trdimo, da se novi posestni listi povsem in v celoti ujemajo z dejanskim stanjem na terenu, Te razlike nedvomno obstajajo in se nujno ter neizogibno pojavljajo v vseh tistih primerih, v katerih prejšnji ali sedanji lastniki še niso predložili ustreznih listin ter zahtevali vpisov sprememb ¡pri sodišču in katastru, ki so nastale s zaradi nakupa, popolne ali delne prodaje, zaradi daritve, delitve in podobno, kakor tudi zaradi sprememb v vrstah kultur (opuščeni vinogradi, njive spremenjene v travnike, travniki in pašniki prerastli v gozdove itd.).
Ilovi posestni listi, ki jih je občina namenila, da bi prišli v roke vsem lastnikom zemljišč, naj služijo predvsem dvema glavnima namenoma;
1.	vsak lastnik zemljišč naj s prevzemom posestnega lista dobi v roke listino, iz katere bo videl;
-	številko posestnega lista, pod kptero je njegovo zemljišče vpisano pri katastru;
-	katastralno občino in vložno številko, pod katero se njegovo zemljišče vodi pri občinskem sodišču;
-	številke parcel in označbe njihovih kultur;
-	površine posameznih parcel v kvadratnih metrih;
-	katastrski dohodek za vsako od teh parcel ter
-	bonitetni razred, v katerega je zemljišče razvrščeno;
2.	novi posestni listi naj vzpodbudijo vse tiste lastnike zemljišč, ki ugotovijo kakršnekoli razlike glede dejanske posesti in lastništva parcel ter vrste kultur, da sprožijo pri katastru postopek za vpis sprememb na podlagi listin, ki jih imajo in tako;
-	vpise pri katastru in morda tudi v zemljiški knjigi
pri sodišču vskladijo z dejanskim stanjem na terenu ter končno
- dosežejo po tej poti pravilno obdavčitev dohodka od kmetijstva.
Novi posestni listi so izdelani za vse lastnike zemljišč tako za posamezne občane, kakor tudi za delovne organizacije, ki so vpisane kot upravni organ za družbeno lastnino.
Nove posestne liste bodo imeli na voljo občani in delovne organizacije počenši od 16.oktobra 1967 dalje pri svojih krajevnih uradih, dočim bo za področje Krajevne skupnosti Laško in Rečica (t.j. za zemljišča, ki legijo v k.o. s Lahomšek, Lahomno, Lažišes Laško, rlazovje del, Podvin, Rifengozd, Sv.Lenart, Belovo del, Sv.Jedart del, Rečica, Slivno in Sv.Krištof), posestne liste razdeljeval ekonomat pri Skupščini občine Laško, soba štev* 1.
Novih posestnih listov nismo prejeli edinole za področje kata-strelne občine Svetina del, Tremerje del in Podkraj del, zato bomo te posredovali občanom kasneje, čim jih bomo dobili. O tem bomo pravočasno obvestili lastnike zemljišč s tega področja z javnim razglasom in v našem glasilu.
Za vsak list posestnega lista bodo krajevni uradi oziroma ekonomat občinske skupščine pobirali od lastnikov zemljišč po N din
3,oo	za delno kritje stroškov (prepis, odpremo, manipulacijo ipd.)
Stroški prav gotovo niso visoki in bodo za vsakogar zmogljivi.
Ge pa se zavedamo pomembnosti listine, ki jo s tem dobimo v trajno last z dolgoročno praktično uporabao vrednostj o, ko bo vsak lastnik zemljišč na podlagi te listine lahko spremljal svojo obdavčitev, potem je ta odškodnina za prejeti posestni list ne le res neznatna, ampak tudi bogato povrnjena.
Vsi občani in delovne organizacije, ki so vpisani kot lastniki ali upravni organi za zemljišča,imaj o priliko, da prevzamejo posestne liste pri krajevnih uradih oziroma ekonomatu v času od 16.oktobra do 15. novembra 1967, k er bo ta dan razdeljevanje posestnih listov zaključeno. Po tem dnevu bodo krajevni uradi posestne liste vrnili in jih bo oddelek za finance interesentom izdajal le še proti plačilu dvojne sedaj določene minimalne odškodnine.
Cilji te akcije,ki naj pomagajo priti zavezancem do čistih in pravilnih stenj v zemljiški posesti,so očiti,jasni in dobronamjerni. Zato 00 pobuda katastra,sveta za družbeni plan in finance ter občinske skupščine,ki se je odločila za to akcijo in žrtvovala domala 30.000,00 N dinarjev, prav gotovo vzbudila med lastniki zemljišč zanimanje in jo bodo vsi pozdravili ter sprejeli z zadovoljstvom^
Marko KMECL, dipl.ing.gozdarstva
GOZDARSKA PODOBA NAŠE OBČINE
V tem sestavku bom poskušal v kratkem pokazati in z nekaj številkami ponazoriti gozdno podobo in gozdarsko dejavnost naše občine.
Največkrat imamo občani pa tudi razni forumi in organizacije popolnoma napačno predstavo o gozdovih in gozdarstvu. To je dediščina preteklosti, ko je gozdarstvo imelo poseben položaj ne samo v nacionalnem gospodarstvu,ampak tudi v splošnem družbenem dogajanju. Je pa tudi deloma posledica današnjih gospodarskih gibanj, ki držijo gozdarstvo še vedno v nekih posebnih okvirih,razumljivo zato,ker imajo gozdovi in gozdarstvo tako splošen in vsestranski družbeni pomen, do ga je nemogoče prepustiti stihiji prostega trga in svobodnih ekonomskih akcij. To ni samo v naši državi, temveč je tako tudi na vzhodu in na zahodu.
Gozdove razvrščamo v naši občini v kategorijo SLP /državnih/ in v skupino zasebnih gozdov. Vseh skupaj je lo.5oo ha, s katerimi gospodari Gozdni obrat Laško, z delom gozdov pa gospodari tudi Gozdni obrat Sadeče* od tega je približno 8.000 ha zasebnih. Če naše gozdove primerjamo z ostalimi po Sloveniji, jih lahko ozna cimo ”slabiiS. Prevladujejo listavci z 80% nasproti iglavcem 2o%.
V enem gospodarskem letu odkažemo približno 28.000 m3 lesa. Od tega pride v prodajo 14.000 m35 druga polovica pa se porabi doma, nekaj pa se preproda na črno. Številke niso majhne, zato imajo marsikateri popolnoma napačne predstave o financah tega poslovanja. Bruto promet poslovanja ali celotne prodaje Gozdnega obrata Laško je med 23o-3oo milijonov starih dinarjev letno. Reklo "gozdna ima denar”, ki je že nekako udomačeno med ljudmi in oblast 30, nima realnih osnov. Gozdni obrat predstavlja eno od manjših . podjetij v ..laški občini. V ilustracijo naj navedem, da ga prekaša tudi bencinska črpalka v Laškem. Vsekakor pa smo ponosni na drugo kritiko, ki je znana med ljudmi, da imamo gozdarji in dimnikarji najbolj popolno organizacijo. Fi je hišne številke in ne pedi 'gozda, ki ga ne bi poznali. Pa tudi z dogajanji smo na tekočem. Verjemite, da obvladati I0.500 ha gozdov in I.800 gozdnih posestnikov s 14 gozdarji res ni šala.
Tudi za prihodnje leto je vse pripravljeno. Odkazilo je v glavnem zaključeno. Svetujemo in priporočamo pa vsem gozdnim posestnikom, da s posekom začnejo že sedaj v jeseni in pozimi1 in da ne čakajo pomladi. Trenutno ima vsa lesna industrija prazna skladišča. Les rabijo, zato ga boljše prevzemajo. Vsak dober gospodar bo upošteval tudi takšne' činitelje, ki so dostikrat finančno pomembnejši, kot vsi ostali.	.	;
Vabim vse gozdne posestnike, da si oskrbijo prihodnje številke našega glasila, v katerih boste našli nekaj novosti okoli-lesa, kot so:
!
} - nov stsndart - uzance
J
j - priprava predlogov za nove cene
’ - kako naj sekamo, kdaj naj sekamo in kako bomo krojili, | . da bomo debili za les čim več
i - tržna predvidevanja za prihodnje gospodarsko leto.
Skratka v zgoščeni obliki vam bomo svetovali, kako boste les izdelali in prodajali v letu 1968.
Jože KOS;
FLUOROGBAFSKA AKCIJA JE USPELA
Tuberkuloza, bolezen, ki je v preteklosti veljala za neozdrav ljivo, spričo dosežkov na področju medicine danes ne pomeni več poseben problem. Kljub možnosti učinkovitega zdravljenja te bolezni, pa še vedno pomeni nevarno bolezen, zlasti, ker jo je težko odkriti v njeni začetni razvojni fazi, ker je nalezljive, ker je njeno zdravljenje zelo drago in ker bolniku lahko pusti določene posledice.
Najbolj učinkoviti boj proti tuberkulozi je pravočasno odkriva-' nje bolnikov in njihova izolacija od zdravega okolja. Takšna preventivna akcija pa je možna samo s sistematično masovno kontrolo prebivalstva - to je s j fluor ograf ir an jem.
Občina Laško se je vključila v sistematično fluorografsko akci jo, ki Se izvaja vsako četrto leto. Takšna fluorografska akci ja je bila za občane naše občine izvedena letos od 3o. avgusta do 7. septembra.
Z občinskim odlokom o obveznem fluorografiranju je bilo nalo- i
ženo obvezno fluorografiranje vsem prebivalcem občine Laško, ki so rojeni leta 1943 in prej. Skupaj je bilo 11.163 zavezancev za fluorografiranje; od tega je bilo fluorografiranih lo.273 zavezancev.Fluorografi-ranja se ni udeležilo 89o zave zancev In sicer 699 opravičeno in 191 neopravičeno. Iz teh številk lahko zaključimo, da je fluorografska akcija zelo dobro .uspela, saj se fluorogra firanja neopravičeno ni udeležilo le 1,8% zavezancev oziroma je bilo fluorografirano (če odštejemo opravičeno izostale) 98,2$ zavezancev.
Inštitut za borbo proti tuberkulozi Golnik je pismeno pohva lil' akcijo kot zelo uspelo. U-pravičeni izostanki so bili predvsem zaradi bolezni (bolni ce, nepokretni), začasna odsot nost v tujini, začasno prebiva nje v drugih krajih, služenje vojaškega roka in podobno. Zave zanci, ki se neopravičeno niso udeležili fluorografiranja, bo do predlagani sodniku za prekr ške zaradi uvedbe upravno-ka -zenskega postopka. Občinski
odlok o obveznem fluorografira j od 2oo.- N din za neopravičen n ju namreč določa upravno kazen ! izostanek od fluorografiranja.
In še: kako je bila akcija organizirana?
Pred izvedbo fluorografske akcije so se pojavile razne teža ve,ki jih je bilo treba tako ali drugače obvladati .Glavni problem je predstavljalo vprašan je, kako fluorografske baze čim bolj približati občanom in kako občane obvestiti o fluoro grafiranju?
Pri določanju fluorografskih baz smo morali upoštevati zla s ti možnosti dovoza fluorograf skega automobila do baze in primerno električno napetost. Fluorografiranje je bilo izvedeno na 14 bazah:v Laškem,Sedra žu,Rimskih Toplicah,Zidanem mo-stu,Radečah,Vrhovem,Jagnjenici, Gračnici,Polani,Mrzlem Polju, Jurkloštru, Vrhu nad Laškim, Tevčah in na Osredku pri Šentjurju. Potrebno je bilo organizirati bazi tudi na Brezi in v Hudi jami, kar pa ni bilo mogoče,ker autobus ne bi mogel peljati na Brezo zaradi preozke" ceste, v Hudo jamo pa zaradi prenizkega podvoza.
j
I
Vroča- je vabil je predstavljalo posebno težavo, saj je bilo treba proti podpisu vročiti 11.224 vabil. Za izvedbo te na j loge ima glavno zaslugo organi- i zacija Rdečega križa, katere člani so vabila zavezancev vest !
no vročili, pri tem pa še agi tirali za prihod na fluorogra firanje. Zasluga organizacij RK je nedvomno velika, saj je opravljeno delo vredno 8. do lo.ooo.- N din. Občani članiRK ki so se aktivno vključili v akcijo vročanja, zaslužijo jav no pohvalo na čelu s tovarišem Venčeslavom JELOVŠKOM,tajnikom občinskega odbora RK, ki je za fluorografsko akcijo vložil največ svojega prostega časa.
Tehnična izvedba fluorografi-ranja je bila zelo zahtevna.
V vsaki ekipi je moralo sodelovati še pet oseb poleg dveh delavcev inštituta. Fluorogra-firali sta dve ekipi ter smo morali za p orno,č zagotoviti 10 oseb. Pri tej nalogi so izdatno pomagala podjetja: Pa^-pirnica Radeče, " Volna " Laško, Pivovarna Laško in Rudnik Laško, ki so dala na razpolago svoje delavce.
Fluorograf iran je je potekalo nemoteno po načrtu, ra zen v pri meru,ko je imel autobus ekipe "A" okvaro ter je zaradi tega prispel na bazo v Radečah 2 in l*/2 uri prepozno. Zaradi te ga so morali vabljeni neprimer no dolgo čakati - in je bilo seveda tudi nekaj razburjenja.
Kakšni pa so stroški?
Stroške fluorografiranja krije občina iz proračuna. Skupni evidentirani stroški za fluoro ferafako akcijo znašajo 28.864.-N din. Od tega znaša plačilo in štitutu za njegovo delo 22.600.-
N din, dnevnice in prevozni stroški 3.031.- N din ter 3.232.- N din ostalih stroškov. S ororačunom je bilo zagotovlje no 26.528.- N din, zato bo treba zagotoviti še 2.336.- N din
za popolno kritje vseh stroškov»
Stroški v znesku 28.864 N. din pa niso dejanski, ker še tem stroškom lahko prištejemo vred nost neplačanih storitev vro-
Pavla ROVM - Jana :
UREDIMO GROBOVE BORCEV IN
Spomini na tiste dni,, ko je naša zemlja ječala pod okupatorskimi grozodejstvi, na dni, ko je segel krik krvi v poslednjo našo vas in so za svobodo človeka in naroda padale tisočere žrtve, ne bodo in ne morejo biti nikoli pozabljeni !
Ta dcba, ovenčana z vencem hrabro sti in slave, je v naši zgodovini najsvetlejša in nas iz roda v rod obvezuje, da ne samo z besedami, ampak z globoko občuteno hvaležno stjo čuvamo in skrbimo za grobove in spomenike tistih, ki so dali največ, kar more človek dati svojemu narodu - življenje !
Komisija za tradicije NOB pri občinskem združenju zveze borcev v Laškem si zeho prizadeva, da bi občani na ozemlju naše občine dostojno in prostovoljno skrbeli za čistočo in lepoto grobov vseh naših žrtev NOB.
Čas sicer omili rane in bolečine pri posamezniku, toda za družbeno skupnost državijanov,ki na temeljih osvo bodilne borbe gradi in oblikuje soci alističnega človeka, je zunanji odraz spoštovanja do žrtev NOB merilo resnične globine njenih državljanov.
Ker opažamo v zadnjih dseh letih manjšo zavzetost pri rednem urejanju gorbov, več ali manj verjetno iz finančnih razlogov, kar pa ne more biti opravičilo za čistočo grobov, smatram za pravilno, da opozorimo na skorajšnji ”Dan mrtvih” in takrat še prav posebno skrbno
.Čanja in delo delavcev iz podjetij, kar lahko cenimo najmanj 12.ooo.- N din. Dejanska vrednost fluor ografske akcije znaša torej najmanj 40.864"- N dinarjev.
TALCEV ZA DAN MRTVIH I
uredimo vse naše grobove iz NOB, očistimo spomenike in obeležja, popravimo in uredimo dohode do njih ter smatramo to delo za najskromnej šo hvaležnost, ki jim jo dolgujemo.
Na območju občine imamo skupno 71 spomeniških objektov NOB, od tega je: 8 spomenikov, 22 spominskih plošč, 17 obeležnih kamnov, 10 skupnih grobišč, 12 posameznih grobov ter.1 tehnika in 1 šola. V skupnih grobiščih in posameznih grobovih je pokopano skupno 65 žrtev.Na stotine in stotine žrtev za našo svobodo, katerih imena so vklesana na teh spomenikih, spomin skih plošč ¿ih in obeležnih kamnih, naj vsaj ta dan zablestijo v cvet ju in luči ! Morda ne bo odveč, če toplo stisneš roko očetu in materi, ki ob grobu osamljena žalujeta za sinom ali hčerko... V tvojem razgovoru z njima bosta črpala moč in čutila spet tisto vez, ki nas je povezovala v najtežjih, nikoli po zabljenih dneh!
Sklad za spomeniško dejavnost in oskrbovanje grobov, žal, daleč ne dosega potreb, četudi je naša obči na v preteklih letih mnogo prispeva la k ureditvi spomenikov in grobišč. V letu 1967 smo razpoložljiva sred stva za spomeniško dejavnost razdelili med osnovne organizacije ZB, ki so dolžne z dotirano vsoto uredi ti na svojem območju čim več,četudi so dana sredstva skromna. Zato smo že pred časom prosili, da prevzamejo podjetja, ustanove, šole itd..
patronat, oziroma skrb nad njim naj bližnjimi spomeniki in grobovi - v varstvo in oskrbo. Več ali manj se nam je to že posrečilo,vendar ostaja še mnogo oddaljenih grobov, za katere skrbe posamezniki skupno z osnovnimi organizacijami ZB.
Šolam naj bi bila skrb za urejevanje grobov NOB važna naloga v sklo pu pouka zgodovine NOB,in ne nazad nje tudi praktično udejstvovanje pri tehničnem pouku.Mislim, da bi mls.demu pokulenju z rednim oskrbovanjem najbližnjih grobov in sporne nikov NOB vcepili spoštovanje do pokojnikov,poglobili znanje krajev ne zgodovine NOB in poplemenitili njihova čustva / v današnji eri odraslih ”vse za denar”! /, da bi vzljubili delo tudi v okviru huma nosti, družbenih koristi in po -treb. Nekatere šole opravljajo to dolžnost že. nekaj let prostovoljno,
JOŽe KOS s
KAKO 30 USEJENE PRAVICE ZA PREVOZE UČENČEV OSNOVNIH SOL V SOLO ?
Zakon o osnovni šoli (Uradni list; SRS, št.7/55) v 10.členu drlo~ ča, da so občine dolžne zagotoviti brezplačen prevoz za učence osnovnih šol iz oddaljenih krajev za prevoz v šolo ali za brez -plačno oskrbo v dedovih učencev.
Z zakonom o izobraževsnlnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji - 10.člen (Uradni list SRS,št.15/67) je temeljnim izobraževalnim skupnostim naloženo, da krijejo prevozne stroške učencev osnovnih šol.
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je na podlagi 27. člena zakona o osnovni šoli predpisal pravilnik o pedagoških normativih glede števila učencev v oddelkih in o normativih glede oddaljenosti osnovne šole od učenčevega doma (Uradni list SRS,št. 31/67), s katerim v lo.členu določa, da imajo pravico do brezplač nega prevoza tisti učenci osnovnih šol, ki prebivajo v krajih oddaljenih več kot 4 km ud osnovne šole. To so predpisi, ki v glavnem urejujejo regres stroškov za prevoze učencev osnovnih šol.
In kako je vprašanje prevozov rešeno v naši ohčini ?
Temeljna izobraževalna skupnost Laško, ki je sicer -pristojna odlo-
s ponosom. Žal, ne povsod in ne vse ! Podjetja, ustanove itd. na našo prošnjo sicer vedno opravijo potrebno delo, mnogo lažje pa bi bilo, če bi ta skrb bili trajna in ne samo 'občasna ob spominskih dnevih. Vsem tistim, ki jim je oskrbovanje grobov in spomenikov NOB častna dolžnost in ne breme, izreka Združenje borcev toplo zahvalo, z željo, da bi imeli še mnogo posnemalcev.
K uspešnejšemu sodelovanju vabimo tudi vse krajevne skupnosti, turistična in hortikulturna društva občine itd.
Uredimo torej prav vse spomenike, plošče in grobove - žrtev narodnoosvobodilne borbe, da bo tako ob Dnevu mrtvih njihov spomin počaščen z našo globoko hvaležnostjo, ljubeznijo in ponosom !
čati o pravici do brezplačnega prevoza učencev osnovne šole, je to pravico prenesla na osnovne šole. Osnovne šole, kot prvostopni organ v upravnem postopku odločajo o tem, kateri učenci"imajo pra vico do brezplačnega prevoza. Oddelek za družbene in skuone službe občine Laško je v tej zadevi drugostopni - to je pritožbeni organ.
Temeljna izobraževalna skupnost nakazuje mesečno sredstva šolam v znesku, kolikor znašajo dejanski stroški za prevoz učencev. Šolski zavodi v povezavi s prevozniškimi podjetji skrbijo, da vsi u-pravičeni učenci dobijo mesečne vozovnice.
V šolskem letu 1967/1968 je pridobilo pravico do brezplačnega prevoza 275 učencev, za kar plača temeljna izobraževalna skupnost mesečno 8.62o N dinarjev.
Vprašanje brezplačnega prevoza učencev osnovnih šol pa s tem ni v celoti rešeno, kajti vsi učenci, ki sicer izpolnjujejo pogoje za brezplačen prevoz, te pravice ne morejo koristiti, ker nimajo javnih prevoznih sredstev niti na razpolago.
Za učence, ki so oddaljeni več kakor 4 km od šole, pa nimajo možno sti, da bi uporabljali javna prevozna sredstva za prevoz v šolo,bi bilo nujno treba zagotoviti brezplačno oskrbo (prebivališče) v kraju, kjer je šola vsaj v zimskem času. Zagotovitev brezplačne oskrbe za take učence nalaga občini zakon o osnovni šoli. Občina doslej te naloge zaradi pomanjkanja sredstev še ni mogla realizirati. Vsekakor dolgo ne bomo smeli odlagati akcije za zagotovitev brezplačne oskrbe v kraju šolanja za najnujnejše primere.
In še o prevozih dijakov srednjih in učencev strokovnih šol ?
Zvezna in republiška zakonodaja ni zajela vprašanja regresiranja prevozov za dijake srednjih in učence strokovnih šol. To vprašanje je prepuščeno občinam, ki lahko s svojimi predpisi in sredstvi zagotovijo pod določenimi pogoji pravico do regresa.
Vsekakor je vprašanje regresa dijakom srednjih in učencem strokovnih šol pereče tudi v naši občini in je nujno, da skupščina občine v proračunu za leto 1968 v ta namen zagotovi sredstva za pomoč naj bolj siromašnim učencem in dijakom.
HALOGA J TE „ HABE T)JSLO 18,	i
ki vas obvešča o vseh pomembnih vprašanjih in dogajanjih v občini !
Rudi DREMELJ :
kakšne davčne olajšave ulivajo občani po občinskem odloku in zakonu o
PRISPEVKIH IN DAVKIH OBCaNOV
Marsikdo - in teh ni malo - prihaja ns oddelek za finance z vprašanjem? zakaj imam tek in tak davčni predpis, živim v takih in takih pogojih z večjo delanezmožno družino, sem star, davka ne morem plačati, kaj hoste z menoj naredili, zakaj rubež in še in še polno vprašanj. Dnevno pojasnjujemo davčnim zavezancem, kaj . naj storijo, na kaj imajo pravico in kaj ne. Podoba je, da veliko število davčnih zavezancev ne ve in niso seznanjeni s predpisi, ki določajo davčne obveznosti posameznika.
V tem sestavku bomo v okviru zakonskih predpisov, skušali opozoriti naše občane na pravice, predvsem pa, kako si lahko pridobijo davčno olajšavo in s tem znižajo svojo obveznost, če seveda imajo za to pogoje.
Olajšave v glavnem delimo no trajne in začasne.
Trajne olajšave oziroma oprostitve se priznavajo za zemljišča pod stavbami in za dvorišča do ^oo m2, če niso oddana v zakup ali se ne uživajo ločeno od stavbe. Nadalje se prispevek ne plačuje od dvorišč cerkva in od zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi in njihovi jezovi, obrambni, vrbni in drugi nasadi, rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje ali namakanje.
Začasne olajšave za dobo največ 10 let se priznajo za zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in donosna. Tak pogoj bi bil izpolnjen, če nekdo izsuši močvirje, ali za zemljišča, na katerih bi uredil nove nasade.
Za dobo .20 let se cproste plačila prispevka zemljišča, ki se pogozdijo.
Ostale občasne olajšave
Kadar kmetijskega proizvajalca zadenejo elementarne nezgode (toča, neurje, poplave, izredna suša, plazovi in podobno) in drugi izredni dogodki, ko jih kmet ni mogel preprečiti, oceni to škodo na zahtevek kmeta posebna komisija. Če ocenjena škoda presega 25 % katastrskega dohodka računano na posamezno parcelo,, se davčnemu zavezancu izračuna prispevek na novo od tako zmanjšanega katastr skega dohodka. Z drugimi besedami s plača prispevek le od dejansko doseženega katastrskega dohodka.
Nadalje je možno priznati davčno olajšavo davčnim zavezancem, če njihov katastrski dohodek, od katerega se odmerja prispevek, ne presega l.ooo N din letno na družinskega člana, preživlja pa poleg nezmožnih članov več kot 2 mladoletna ali odrasla za delo nezmožna člana. Če sta torej izpolnjena ta dva pogoja, gre zavezancu olajšava po 10% za vsakega tretjega in nadaljnjega takega za delo nezmožnega člana. Seveda pa olajšava ne sme presegati skupno 5o% odmerjenega prispevka.
Za delo nezmožni sa štejejo otroci do 15 leta, ženske nad 55 let in moški nad 6o let starosti? bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za pridobitno delo in to dokažejo z zdravniškim potrdilom? slepi? pohabljenci, katerih delazmožnost je zmanjšana za več kot 5o% in invalidi z nad 5o% invalidnostjo.
Nekoliko ugodnejša so merila za priznavanje olajšave zavezancem prispevka, ki v družinski skupnosti sploh nimajo za pridobitno delo zmožnih oseb, njihov dohodek, od katerega se odmerja prispevek pa ne presega 1.2oo N din letno na družinskega člana. Takšni zavezanci uživajo davčno olajšavo po 2o% na vsakega člana s tem, da skupno znižanje ne sme presegati 6o% vsega odmerjenega prispevka. Zavezanci prispevka, ki so imeli v letu, za katerega se odmerja prispevek, izdatke za zdravljenje članov svoje družinske skupnosti in ti izdatki skupno presegajo loo N din, imajo pravico do delnega
povračila skupnih izdatkov za zdravljenje. Ta del izračuna organ na ta način» da najprej ugotovi, v kakšnem sorazmerju je predpisani prispevek z davčno osnovo, nato pa z izračunanim odstotkom pomnoži skupni znesek stroškov za zdravljenje. Na ta način izračunan znesek predstavlja del stroškov, ki se zavezancem od odmerjenega prispevka odpiše.
Na primers
Zavezanec ima I.500.- N din davčne osnove, prispevka plača 3oo.-N din, stroškov za zdravljenje je imel 4oo.- N din.
Izračun zneska, ki pride v poštev za odpis, je naslednji;
( 3oo x loo ) s 1.5oo = 2o% x 4oo = 80.- N din Davčnemu zavezancu, ki bi moral sicer plačati 3oo.- N din prispevka, imel pa je 4oo.- N din stroškov za zdravljenje, se prizna 80.- N din olajšave in plača teko le 22o,oo N din prispevka.
Podobno je z zavezanci, ki so imeli neizogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih 'članov. Le-tem se prizna 55o N din davčne olajšave 5 Če je davčni predpis nižji pa do zneska predpisanega prispevka. Olajšave ni moč priznati za umrle družinske člane zavezancev, za katere pripada pogrebnina od Komunalnega zavoda za socialne zavarovanje.
Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi lastniki manjših zemljišč katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 2oo N din. S svojim odlokom je skupščina oprostila plačila prispevka tudi kmetijske proizvajalce, ki žive v hribovitih krajih in kjer so ekonomski, proizvodni in prometni pogoji posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek zavezanca ne presega 2ooo N din.
Ta olajšava seveda pripada le tistim proizvajalcem, ki jim je dohodek od kmetijstva edini vir dohodka za preživljanje.
Kraji za katere velja ta olajšava sos Trojno, Klenovo, Plozovje, Doblatina, Eifengozd, Brstnik, Trnov hrib, (lovce, Bukovca, Kur etn o-., G-aberje, Padež, Laška vas, Lipni del, Paneče in Lahovgraben. Sem
spadajo še celotne katastralne občines Podkraj, Slivno, Svetina, Loksvec, Sv. Rupert, Trobni dol in Sir je.
Ra ta način izpadejo iz obdavčitve vsi mali vrtičkarji z nekaj ari zemljišča in pa vsi revnejši kmetijski proizvajalci, ki žive v ekonomsko slabših pogojih od onih v nižinskih predelih z območ ja občine.
Davčne olajšave v obrtništvu.
Slični pogoji, vezani na obrtno davčno osnovo veljajo tudi za to skupino davčnih zavezancev.
Od vseh olajšav so izvzeti le „popoldanski obrtniki”, ki izvršujejo dopolnilno obrt - opravljajo usluge izven svoje redne zaposlitve in jim zakon ne priznava nobene olajšave. Kar pa zadeva redno obrtništvo, ki posluje na osnovi obrtnega dovoljenja odločbe je zakonodajalec imel v vidu začetne težave takega zavezanca, ko si urejuje lokal, nakupuje stroje in potrebno orodje ter na kraju pridobiva stranke. Po dosedanjih izkušnjah traja to uvajanje v obrtno dejavnost povprečno šest mesecev. Za ta čas se prispevek iz osebnega dohodka ne predpiše, vendar pod pogojem,da obrtnik dela sam, brez tuje delovne sile in ds tako obrtno delovanje traja najmanj eno leto nepretrgoma.
Obrtniki, ki so dosegli 60 let starosti in opravljajo obrtno dejavnost sami brez tuje delovne sile, uživajo polno davčno olajšavo. Le-tem se po preteku leta, v katerem so dosegli 60 let starosti, ne predpisuje več prispevka iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti ali kakor smo to prej imenovali, dohodnine. Nadalje se ne predpisuje po tem letu obrtnikom, ki se ne pečajo s komunalnimi, prevoznimi, gradbenimi in montažnimi uslugami niti prometni davek na usluge.
To po ne velja za gostilničarje, ker prometni davek, ki se predpisuje gostilničarjem, ne spada v to kategorijo, zato so lahko
gostilničarji, dosežejo 60 let starosti, oproščeni le prispevka iz osebnega dohodka od gostinske dejavnosti, nikakor pa ne prometnega davka od maloprodaje alkoholnih pijač.
Ge obrtnik nabavi nove stroje - osnovna sredstva v vrednosti ned 5oo N dinarjev, se mu zniža letna davčna osnova za dvakratni znesek amortizacije t.j. za 2o% od vrednosti strojev za naslednja tri leta. Za četrto leto in nadalje pa se mu nato prizna redna amortizacija teh strojev po lo% od vrednosti. Tako ima obrtnik novo nabavljene stroje amortizirane v sedmih letih. Invalidi, če ne bi opravljali obrtne dejavnosti, bi dobivali invalidske prejemke in morebiti tudi otroške doklade. Ti zneski se priznavajo le tem v stroške in se odbijajo od določene davčne osnove, ali drugače rečeno s davčna osnova se tej kategoriji zavezancev zmanjša za prejemke, ki bi jih prejemali iz naslova invalidnine ali otroških doklad.
Da bi stimulirali obrtnika, ko uči vajence in ima s tem večje izdatke kot sicer, se obrtniku prizna kot strošek, oziroma zmanjša njegova davčna osnova za vsakega vajenca po 2.oec N din. To zmanjšanje pripada zavezancu le za vajence I. in II. letnika, vendar največ za tri vajence.
Za vse navedene olajšave je dolžan davčni zavezanec, če želi imeti olajšavo, vložiti poseben zahtevek z dokumentacijo, na podlagi katere izkaže upravičenost vloge.
Posebne davčne Oprostitve borcem NOV
Ha kraju imamo še posebne osebne oprostitve, na podlagi katerih se odmerjeni prispevki, ki pripadajo občini, razen iz delovnega razmerja, znižajo za 25% ?
1)	aktivnim udeležencem NOV, če jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju pred 9.9.194-3;
2)	osebnim vojnim invalidom, če so se vključili v aktivno in orga-
niziran© Selo za ITO? pred 9.9.194-3;
3)	vdovam in vdovcem za padlimi umrlimi borci, ki so vstopili v NOY ali imajo izkazano posebno delovno dobo v dvojnem trajanju pred 9.9.1943» dokler se ponovno ne por oče.
Upravičencem pod točko 2. in 3. pripada ta olajšava le, če sp ukvarjajo izključno s kmetijstvom ali obrtništvom.
Zavezancem, ki izpolnjujejo navedene pogoje, pa so vstopili v NOV po 9.9.1943» se odmerjeni prispevek, ki pripada občini,zniža za 15 %.
Zahtevku za to olajšavo mora zavezanec prispevka priložiti odločbo pristojnega organa, iz katere je razviden čas delovanja za NOV. Vse davčne zavezance moramo opozoriti na predpis, ki določa, da je upravni organ za finance dolžan zahtevek zavrniti, če katerakoli oprostitev ali olajšava ne dosega deset novih dinarjev.
Na vsak zahtevek izda upravni organ zavezancu odločbo, če olajšave ni rešil že z odmerno odločbo. Tako je vsaka zadeva rešena v enem, vendar največ v dveh mesecih.
Vse navedene oprostitve so z zakonom ali odlokom določene in vežejo tako upravnega organa, kakor tudi zavezanca.
Ob koncu še nekaj. Če se zgodi, da občan, davčni zavezanec zaide v težave in da predpisanega prispevka ali davke, kljub najboljši volji le ne more plačati in da je tako reven, da bi a plačilom obveznosti bilo ogroženo redno preživljanje njega in njegove družinske skupnosti, tedaj naj pravočasno vloži zahtevek za odlog plačila, če pričakuje, da bo imel v bodoče še kak dohodek, s katerim bo lahko poravnal zapadli davek, sicer pa naj vloži prošnjo naslovljeno na svet za družbeni plan in finance za odpis zapadlega davka. V prošnji naj obširno obrazloži svoje ekonomsko stanje, iz česar bo razvidno, zakaj obveznosti pod nobenim pogojem ne more v celoti ali delno poravnati. Hkrati pa želimo opozoriti vse
Prizadete, da bo svet za finance vsako prošnjo temeljito in vsestransko proučil, jo preveril in obobrsval morebitne odpise davčnih obveznosti le v primerih, ko bo povsem dokazano, da davčni zavezanec pod nobenim pogojem res ni sposoben plačati predpisanega davka.
Po temeljnem zakonu o upravnih taksah je treba za spise in dejanja, ki jih opravi upravni organ, plačati predpisano takso.
Za uveljavljanje z zakonom priznanih davčnih olajšav se taksa ne plača. Tovrstne prošnje so torej takse proste. Edini pogoj je, da ima davčni zavezanec res pravico do olajšave, če upravni organ v postopku spozna, da zavezancu pravica do olajšave ne gre, zavrne tako prošnjo, zavezanec pa mora naknadno plačati takso. Zaradi tega opozarjamo vse zavezance, da vlagajo prošnje le v primerih, ko jim bo olajšava na osnovi predpisov priznana. V vsakem primeru pa morejo zavezanci plačati upravno takso, kadar prosijo za odlog plačila ali prosijo za odpis. Za vloge se plača taksa 0,5o N dinarjev, za odločbe, če jih želijo dobiti, pa še 2,oo Nova dinarja.
Zora TIČAR:
NAŠE TRGOVINE IN LETOŠNJA PRESKRBA OBČANOV Z OZIMNICO
Letošnja letina je kljub suši še kar dobra. Zlasti sadno drevje je proti pričakovanju povsod bogato ob-ro di lo.
Zdaj je čas, ko si vsaka skrbna gospodinja pripravlja ozimnico, zato ne bo odveč, če se nekoliko ozremo po naših podjetjih, katerim je zau pana skrb in organizacija preskrbe s poljskimi pridelki in sadjem.
Glavna potrošna središča sta vsekakor Laško in Radeče, ne zaostaja ta pa dosti še Zidani most in Rim-
ske Toplice s svojima okolišema.
V Laškem skrbita za dobavo ozimnice trgovski podjetji Agropromet Celje s poslovalnico "Jagoda" in Merx Celje, poslovna enota Laško s poslovalnicami v Laškem in Rimskih Topli cah, ter kmetje iz okolice,v Radečah in Zidanem mostu pa je to nalogo v glavnem prevzelo Splošno trgovsko podje tj e.
Iz zalog trgovskih podjetij si je mogoče nabaviti domala vse: od kozarcev za vlaganje do dobrin, ki so
za to potrebne.Na zalogi imajo sad je vseh vrst, papriko, krompir in grozdj»» Za slednje dvoje so že ne kaj tednov zbirali prednaročila. Kvaliteta in cene so različne.Seve da je najbolj sveža zelenjava na "stojnicah” pridelovalcev¿ne zaostaja pa skoraj nič v prodajalnah.
Na območju Laškega in Rimskih Toplic je bilo doslej prodano preko trgovi ne več kot 110 ton belih sort krom pirja /v, glavnem cvetnik in igor/. Splošno trgovsko podjetje v Radečah pa je prodalo tudi preko 20 ton na svojem območju. "Jagoda" in poslovalnice Mersia ter Splošno trgovsko podjetje Radeče so potrošnike s krompirjem že oskrbele, do čim bodo zelje imele nekoliko kasneje na raz polago.
Prodaja grozdja preko trgovin bo spričo nadpovprečne sadne letine znatno manjša. Vse kaže, da ne bo dosegla niti polovico lanskih koli-
čin. Grozdje skušajo letos prodajalci z juga sami prodati direktno potrošnikom. Nekaj vagonov grizdja je bilo že prodanih v Zidanem mostu.
Tudi z namiznimi jabolki se bodo potrošniki oskrbeli povečini neposredno pri pridelovalcih.
Najslabši so letos izgledi za domači fižol, ker je bila letina tega pridelka izredno slaba. Trg se bo založil s pridelkom z juga,kjer je bil pridelek boljši.
Cena prašičev,s katerimi se bodo ne kateri gospodinjstva kakor z ozimni co oskrbela v prihodnjih tednih, je v rahlem porastu in bo kakor nap»ve dujejo preskrbovalci, verjetno nihala med 6,00 do 6,5» N dinarjev za kilogram žive teže.
Z obiska posameznih potrošnih središč ob koncu septembra še nekaj cen glavnih pridelkov za ozimnico:
v S dinarjih
PRIDELEK	Laško in Rimske		Toplice	Radeče -	Zidani most
	"Me rac"	"Jagoda"	K Z	STP	Zasebniki
| Krompir	66	54 - 64	65	62 - 7o	65 - 80
j Fižol j	33 o	44o	-		-
: Zelje - glave	loo	92	_	9o	
- kislo	16»	15o	-	155	“ i
Jabolka namizna					
- plantažna	I60-I80	15o	-*		-
- navadna	loo	-	-	60 - 9o	- 60
- za prešanje	2o- 3o	-	-	-	0 CM 1 O !—i
j Hruške namizne (	-	18o	-	12 0	-
! Grozdje namizno	295-24o	295	—	295- 3oo	—
- za prešanje	I60	-	17o	-	150-170
i Solata	22o	18o	-	2oo	1
! Jajce	48- 69	56-66		7o - 75	j
: ■ Paprika	13o	15o		15o - 17o	-
j Limone	460	460	-	45o	—
1 Pomaranče	460	460	-	45o	
. Prašiči			600-650	-	
In kaj kaže letošnji potrošniški barometer ?
Čeprav so naše trgovine založene s konzervami vseh vrst sadja in zelenjave, gospodinje vendar ne sega jo po teh izdelkih, ampak še vedno raje doma seme vlagajo sadje in zelenjavo, ker s tem prihranijo prenekateri dinar. Doma konzervira no blago je tudi znatno ceneje od indus tri js kega.
Mnogi potrošniki vse bolj opuščajo jesensko preskrbo z ozimnico, zlasti stanovalci v blokih, ker nimajo za to primernih shramb.K lažji odločitvi za sprotno oskrbo je pri pomogla dobra založenost trgovske mreže, ko je potrošnikom na voljo skozi vse leto dovolj blaga, cene pa se bistveno ne razlikujejo od cen v jeseni.
Zahtevnost kupcev postaja vse večja,
povpraševanje po kvalitetnejšem blagu in boljšem sortimentu vseh vrst blaga, že sili trgovska pod jetja k zniževanju cen blaga,
| ki ne ustreza več kvaliteti po j željah kupcev oziroma okusu po -! trošnika.
|
j Današnji trgovini se že pozna vpliv konkurence, ki jo tako sili, da se vse bolj približuje pojmu prave trgovine. Kljub sproščenim maržam za nekatere vrste blaga, so cene ostale na isti ravni in je prej opaziti tendenco upadanja, kot na-j raščanja. Razveseljivo je dejstvo , da cena dinarju raste, blagu pa I pada ! Vse bolj se namreč - po j izjavah preskrboval cev - veča j ponudba na tržišču, nabave pa so j zmerne, premišljene - solidne.
| Kič več ni občutnih, nihanj , bolje rečeno "potrošniških mrzlic" , ker i večina potrošnikov že temeljito pre 1 tehta dinar, preden ga potroši.
I Z
SKUPŠČINSKE
PISARNE
V prvi številki "Našega dela" smo pri objavi sklepov z 2. skupne seje obeh zborov občinske skupščine od 16/6-1967 pod podnaslovom "Volitve, razrešitve in imenovanja^ na strani 21 v 7. vrstici objavili, da je bila v komisijo za delovni čas pri gospodarskih organizacijah kot član imenovana Jožica Jančič, namesto pravilno Jožica .BaCIC , kar s tem popravljamo ter se za neljubo pomoto opravičujemo.
UREDNIŠTVO
DELO OBEH ZBOROV SKUPŠČINE
3.	skupna seja obeh zborov občinske skupščine - 21/7-1967
Na predlog sveta za družbeni plan in finance je skupščina cbravm vala in sprejela?
- odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Laško za leto 1966.
Kot izkazuje ZR, je občinski dohodkov izdatkov
čisti presežek dohodkov -za prenos v leto 1967
Sklad za izplačilo odškodnini nacionaliziranih zemljišč je dohodkov izdatkov
presežka dohodkov
proračun imel v letu 1966 N din 7j112.945,15 8i t:	6,842.616,30
N din 270.328,85
imel s
N din 52.517,53 8i t! 2o.754,51 t! Si	31*763,o2
Sklad za izplačilo odškodnin : nacionaliziranih zgradb je imel s
dohodkov	K	din
izdatkov	"	. "
presežka dohodkov	"	t{
46.o67,29
623,74
45.443,55
Rezervni sklad je imel s
dohodkov •	N din
izdatkov	" 55
presežka dohodkov	. !?	"
446.370,58
196.074,27
25o.296,31
Finančni načrt dohodkov in izdatkov rezervnega sklada.
Po tem načrtu bodo v letu 1967 znašali s
' dohodki	N din 318.896,31
izdatki
-	za ceste III.reda, N din
(namen.sred.repub.) _ti~ 68.42o,9o
-	za posojilo proračunu 18o. 000,00
-	za kritje obveznosti sanac.škod po poplavi • 59.295,48
-	za pomoč žrtvam agres. 5.000,00
-	nerazporejena sredstva
6.179,93
318.896,31
- Pregled o izvršitvi proračuna občine Laško za I.polletje 1967*
Y I. polletju. 1967 je občinski proračun imel N din 3.4o4,2S9,94 doh očkov, kar pomeni, da je od planiranih dohodkov doseženih 48,9%. Realizacija proračuna zaostaja le za 1,1%. To je tudi razumljivo, ker se dohodki iz posameznih vrst prispevkov in davkov, ki so bili plačani po 2o.juniju 1967, še niso prilili med dohodke proračuna, v okviru razpoložljivih sredstev se je gibala tudi potrošnja, ko je bilo v celoti porabljeno za financiranje proračunskih potreb N din 3,278,831,11 ali 47sl% oziroma 1,8% manj, kakor je proračun ustvaril dohodkov.
Gibanje dohodkov in izdatkov za I,polletje 1967 torej kaže, da bo ob enakih pogojih možno proračun za leto 1967 v planiranem obsegu realizirati.
Na predlog sveta za gospodarstvo je občinska skupščina obravnavala in sprejela odlok o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne pregled
Ta odlok določa pristojbine za veter inarsko-sanitarne preglede pri razkladanju, nakladanju in prekladanju mesa in mesnih izdelkov
Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve je predložil občinski skupščini v razpravo in sprejem
- odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča.
Spremembe temelje na spremembah in dopolnitvah temeljnega za kona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Po teh spremembah lahko občinska skupščina predpiše obveznost plačila prispev ka v komunalno opremljenih naseljih, upoštevajoč meje urbanistič nih načrtov oziroma odlokov, ki te načrte nadomestujejo, ne pa več v mejah nacionaliziranih zemljišč.
Druga sprememba se nanaša na kategorije zavezancev prispevka.
Zavezanci prispevka so sedaj lastniki oziroma imetniki pravice uporabe zemljišča, stavbe ali dela stavbe in ne več nosilci stanovanjske pravice (najemnik oz. stanojemalec). Zavezanci pa imajo pravico zahtevati od nosilcev stanovanjske pravice povračilo tega prispevka.
Tretje sprememba določa, da je mogoče oprostiti plačevanja prispev ka zavezance, katerih skupni mesečni osebni dohodek ne presega
3oo,oo	dinarjev, če preživljajo družinske člane, pa se oprostitev prizna za vsakega nadaljnjega družinskega člana še za loo,oo din osebnega mesečnega dohodka.
-	sklep o pooblastitvi Stanovanjskega podjetja Laško za opravijo nje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja.
Stanovanjsko podjetje Laško je pooblaščeno, do opravlja tele strokovne zadeve?
-	spremlja gibanje urbanizacije ter proučevanje problemov za ureditev in razvoj naselij?
-	pripravlja urbanistični program in skrbi za izdelavo urbanis tičnega načrta?
-	nudi strokovno pomoč za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu;
-	arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo?
-	opravlja zekoličbe;
-	izdeluje zazidalne načrte in lokacijsko dokumentacijo.
Svet za zdravstvo in socialno verstvo je predložil občinski skupščini v razpravo in sklepanje tele zadeve s
-	odlok o fluorografiranju.
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, se v letu 1967 izvede obvezno fluorografiranje prebivalcev občine Laško, ki so rojeni v letu 194-3 in starejši.
- odlok o dopolnitvi odloke o družbeni denerni pomoči udeležencem NOB.
Dopolnitev je v tem, da so do družbene denarne pomoči upravičeni tudi prostovoljci - borci za severno mejo v letu 1918/19 in sicer pod istimi pogoji kot borci NOV in da je bil prostovoljec - borec med drugo svetovno vojno neoporečen.
V nadaljevanju seje je skupščina dala nota za leto 1966:	soglasje	k	zaključnim raču t .
- sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij,			ki je imel
dohodkov	N	din 5o8.312,56	
izdatkov	99	s?	22o.913,44
presežek dohodkov	n	n	287.399,12
- sklada za investicije v šolstvu, ki	je imel		
d ohodkov	92	97	534,081,62 350.747,35
izdatkov	99	s?	
presežek dohodkov	9?	92	183.334,27
- sklada zdravstvenega investicijskega	sklada,	ki	je imel
dohodkov	N	din 48.977 s 66	
izdatkov	S?	9?	46.685,18
presežek dohodkov	9?	29	2.292,48
- cestnega sklada, ki je imel			
d ohodkov	Si	92	187.868,64
izdatkov	n	92	145.553,65
presežek dohodkov	sv	97	42.314,99
Volitve, imenovanja in razrešitve
Občinska skupščina je na tej seji izvolila:
- Zdenka Pavlina, za predsednika Občinskega sodišča v Celju.
Za sodnike tega sodišča so bili izvoljeni;
-	Jelka Fink, Janez Stojkovič, Vida Grafenauer, Bruno Inkret, Judita Trebar, Sonja Moškon, Franc Novačan, Jelka Vrtačnik in lome Petrovič.
Nadalje je občinska skupščina dala soglasje k ponovno izvolitvi
-	Ivano Bele za občinskega javnega tožilca v Celju in
-	Anice Fidler za namestnico javnemu tožilcu.
2.	seja zbora delovnih skupnosti
Zbor delovnih skupnosti je na tej seji vzel na znanje odpoved Maksa Klemenčiča na mandat odbornika tega zbora in razpisal nadomestne volitve v volilni enoti Č-l za dan 2o.septembra 1967»
3.	seja zbora delovnih skupnosti - 29/9-1967
Zbor je na tej seji poslušal poročilo o .izidu nadomestnih volitev v volilni enoti Č-l - državni organi, družbene organizacije in društva, ki so bile dne 2o.septembra 1967. Na predlog mandatno Imunitetne komisije je zbor potrdil mandat novoizvoljenega odbornika Staneta POŽUNA.
4.	skupna seja obeh zborov občinske skupščine - 29/9-1967
Odborniki so razpravljali o gibanju gospodarstva v I.polletju 1967 ter po končani razpravi sprejeli nekatere zaključke in pripor očila.
Nadalje so odborniki poslušali poročilo o financiranju šolstva II stopnje. Po razpravi je skupščina sprejela sklep, da je nujno potrebno upoštevati sklepe in priporočilo republiške skupščine v zvezi s financiranjem šolstva II.stopnje. Vse gospodarske organizacije noj bi sklenile pogodbe o višini prispevka in sicer najmanj 1% od bruto izplačanih OD v letu 1967. Rsvnotako naj bi prispevali za šolstvo II.stopnje tudi zasebni obrtniki.
Predloženi predlog programa urejevanja cest v občini Laško v letu 1968 so odborniki soglasno odobrili.
Na predlog sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve je skupščina obravnavala in sprejela;
-	odlok o ustanovitvi sklada prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
Na tem skladu se bodo zbirala sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
Sklad je pravna oseba in za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi.
Upravlja ga devet članski upravni odbor, ki je sestavljen takole: po dva člana imenujejo krajevne skupnosti: Laško,
Ulmske Toplice in Radeče, enega člana imenuje Stanovanjsko podjetje Laško, predsednika in enega Člana pa imenuje občinska skupščina na predlog sveta za urbanizem, komunalne in stanovanj ske zadeve.
Sredstva se razporejajo s finančnim načrtom. Sredstva, ki so bila zbrana na območju posamezne krajevne skupnosti, se ne smejo uporabiti za financiranje del izven te krajevne skupnosti, razen, če krajevna skupnost v to privoli.
-	Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča
Od zakonskega določilo, da se zemljišča za gradnjo lahko oddajo le na podlagi javnega natečaja, je možno odstopati le v primerih ki jih predpiše občinska skupščina. Ti primeri so v tem odloku navedeni. Odlok še nadalje pooblašča Stanovanjsko podjetje Laško za oddajanje in urejanje stavbnega zemljišča.
-	Odlok o prenosu sklada za urejanje mestnega zemljišča na Stanovanjsko podjetje Laško.
S tem odlokom je občinska skupščina v celoti preneslo sredstva
tega sklada ne. Stanovanjsko podjetje. Ta prenos se opravi s posebno pogodbo, s katero se določijo tudi pogoji gospodarjenja s skladom.
(Sredstva v ta sklad vplačujejo graditelji stanovanjkih hiš za ureditev svoje gradbene parcele. Ta sklad ni istoveten s skladom za uporabo mestnega zemljišča.)
Svet za zdravstvo in socialno varstvo je občinski skupščini predlagal
-	da se zagotovi možnost azilirsnja imbecilnih otrok v ustreznem zavodu;
-	da se odlok o obvezni graditvi prostorov za varstvo otrok v novih zgradbah na območju naselij Laško, Rimske Toplice in Race dosledno izvaja;
-	da se ugotovi dosedanje kršitelje odloka, ki naj svoj propust nadomestijo s prispevki za gradnjo vzgojno varstvene ustanove sli na drug način;
-	do se naj prostori v stavbi Krajevnega urada Radeče po sprostitvi adaptirajo za vzgojno varstveno ustanovo v Radečah, ker so zaradi lokacije in obsežnega vrta za to primerni.
Skupščina je vzela te predloge na znanje in sklenilo, da jih v okviru danih možnosti tudi realizira.
Volitve, razrešitve in imenovanja
V upravni odbor sklada za uporabo mestnega zemljišča sta bila z strani skupščine imenovana;
SEME Franc iz Rečice za predsednika UO sklada 3REB0T Oto iz Laškega za člana.
Ob zaključku seje je še dala skupščina soglasje o pripojitvi osn nih šol Reka in Vrh k osnovni šoli “Primoža Trubarja"Laško, in tu sprejela odlok o spremembi naziva osnovne šole v Brezah. Ta šola je dobila naziv “Osnovna šola I.celjske čete" Breze.
PREDLOGI IH VPRAŠANJA ODBORNIKOV
VPRAŠANJE s
Odbornik OJSTERŠEK Jože je postavil na skupščini vprašanje, kdo odloča o vzdrževanju in urejanju cest IV. reda oziroma za cesto proti Jagočam.
Zaprosili smo za pojasnilo Krajevno skupnost Laško, katera je dolžna vzdrževati to cesto in jo hkrati povprašali, kdo v svetu krajevne skupnosti zastopa naselje Jagoče. V zvezi s tem smo prejeli odgovor, katerega v povzetku objavljamo.
ODGOVOR;
lira j -vna skupnost Laško je v letu 1965 pričela z deli na opornem zidu ob cesti Laško - Jagoče. Sredstva je dal sklad za poplave.
Ta sredstva niso zadoščala za kritje vseh stroškov, zato so bila. dela prekinjena. V letu 1966 je krajevna skupnost z deli nadaljevala in oporni zid je bil narejen. V tem letu je bil navožen gramoz in razsut le na delu ceste. Sredstva je dala KS Loško in sicer
4.226,oo	N din. Ostanek gramoza iz leta 1966 še do danes ni rsz-trošen. To delo bi lahko opravili občani s prostovoljnim delom, katerega pa do danes ni bilo.
Glede predstavnika naselja Jagoče v svetu KS Laško pa Krajevno skupnost sporoča, da namerava v decembru letos sklicati zbor obča nov za nadomestne volitve in že sedaj apelira no udeležbo prizadetih občanov. Dejstvo pa je, da kljub dvakratnemusklicu zbora občanov v letu 1966, se zbora občani niso udeležili. Zaradi tega tudi iz njihove sredine ni bil izvoljen v svet KS Laško nobeden pred -stavnik.
VPBA SANJE s......
ŠUHEL Ernest iz Laškega vprašuje, kako je z ureditvijo vodovoda v Brezah ? Sedanja kapaciteta ne zadošča več potrebam in je nujno treba misliti na zgraditev novega vodovoda.
V zvezi s tem vprašanjem smo prosili za pojasnilo predsednika občinske skupščine,ki nam je kot dober poznavalec prilik glede ureditve vodovoda v Brezah ljubeznivo posredoval naslednji odgovor.
ODGOVOR s
Vodovod v Brezi je bil zgrajen leta 1955» V zadnjih letih voda delno usiha in ne zadošča več niti za obstoječe potrebe. Z adapta cijo osnovne šole se je situacija še bolj zaostrila.
Zato se je že v lanskem letu pristopilo k raziskovanju novega vodnega vira. Ugotovljeno je bilo, da je na parceli 2o/l k.o. Breze izvir s kapaciteto 0,25 1 na eno sekundo. Izvir leži cca llo m niže od obstoječega rezervoarja.
Na osnovi teh ugotovitev je Komunalno podjetje Laško, ki upravlja z vodovodom v Brezi, že lansko leto naročilo pri Vodni skupnosti ■\8avinja:i v Celju potrebne načrte.
Načrti so pripravljeni in predvidevajo črpanje vode od novega izvira do obstoječega rezervoarja.
Uri novem izviru nameravajo urediti črpalno postajo z ustreznim črpalnim zbiralnikom. Obstoječe vodovodno omrežje še zadostuje za predvideno potrošnjo.
Po predračunu, ki ga je projektant izdelal kot prilogo k načrtu, je predvideno, da bi vrednost celotne investicije znašala 7o.ooo.-N dinarjev. Nujno bo v letu 1968 to investicijo realizirati.Glede na minimalna sredstva, ki jih za te vrste potreb imamo v vsakoletnem občinskem proračunu, bo treba v ta namen mobilizirati še druge potencialne vire, predvsem Krajevno skupnost, Komunalno podjetje
—!\ h _
I I
in nazadnje tudi zainteresirane občane.
Lahko računamo, da bo zgraditev vodovoda najvažnejša naloga Krajevne skupnosti Breze v letu 1968.
ALI BO EBS OSTALO OPOZORILO ZA REDNO VZDRŽEVANJE CE§T
III.	REDA V OBČINI GLAS VPIJOČEGA- V PUŠČAVI ?
Že nekaj let ugotavljamo, da'ceste III.reda v občini nistf takšne, kakršne bi morale biti. Vsako leto znova si želimo ne le mi na občini, ampak tudi številni uporabniki cest, ko zavozijo z asfalti ranega cestišča na makadamsko cesto, da bi po teh cestah ne vozili vsaj po kotanjah in izglodanih, do kroja iztrošenih poteh, če že morajo voziti po prahu.
Kljub tem ugotovitvam, željam, prizadevanjem, opozorilom in dogovarjanjem s Cestnim podjetjem, ostaja le pri besedah, ceste III. reda pa čedalje bolj propadajo in z njimi vozila, ki morajo voziti po teh cestah, ker pač nihče ne skrbi za njihovo redno, normal no ali vsaj minimalno vzdrževanje. To velja zlasti za cesto od Mrzlega polja do Marofa proti Jurkloštru po dolini Grsčnica do Rimskih Toplic in dalje od Šmorjete pri Rimskih Toplicah do meje s hfastniško občino, pa tudi za cesto proti Vrhu nad Laškim.
Ker daje Cestni« sklad SR Slovenije za vzdrževanje cest III. reda dobršen del zbranih sredstev cestnim podjetjem, da z njimi vzdržu-jejo-ceste III.reda na svojem območju, je občina Laško s svojim
dopisom od 3o/6-1967 opozorila Republiški cestni sklad na nevzdržno stanje svojih cest in skušala s tem doseči, da se oh nastopu sezone pospešijo vzdrževalna dela in te ceste spravijo v normalno stanje. Zato je v navedenem dopisu dobesedno navedlo s
"Ker so ceste III. reda zlasti cesta od Marofa proti Jurkloštru po dolini Gračnice d» Rimskih Toplic in dalje cesta od Šmarjete pri Rimskih Toplicah proti Hrastniku, da ne «menjamo posebej ceste še proti Brezam in Vrhu nad Laškim, skrajno zanemarjene in v nevzdrževanem stanju, • čemer se lahko predstavniki vašega sklada osebno prepričajo, prosimo, da cestni sklad SR Slovenije pri pristojnem Cestnem podjetju v Celju nujno posreduje, da se navedene ceste na pragu glavne sezone spravijo v ustrezno stanje.
Podrejeno pa prosimo, če nam sporočite, kolikšna sredstva zagotavlja vaš sklad Cestnemu podjetju Celje za vsak vzdrževani kilometer in kakšen naj bi bil obseg vzdrževalnih del Cestnega podjetja Celje za prejeta sredstva za vsak kilometer.
P« kritičnem stanju nave-denih 'cest sodimo in ne moremo zaključiti drugače kakor to, da Cestno podjetje Celje sredstva sprejeta od vašega sklada za vzdrževanje cest III. reda na območju naše občine preusmerja za druga vzdrževalna dela, dočim naše ceste zanemarja do tolikšne mere, da popolnoma izrabljena in globoko k^tanjasta cestišča povzročajo ne le gospodarsko škodo na vozilih, ampak že. tudi ogrca&jo potrebne varnost v prometu."
Ra ta dopis je občina točno po enem mesecu in pol prejela v vednost le prepis dopisa, ki ge je napisalo Cestno podjetje Celje Republiškemu cestnemu skladu, ne da bi do danes dobila odgovor no svojo konkretna postavljena vprašanja, še manj pa, da bi bilo cestišča spravljena v ustrezno stanje.
¥ svojem dopisu Cestnemu skladu SR Slovenije Cestno' podjetje Celje med drugim glede teh cest dobesedno pišeš
"Za vzdrževanje določena sredstva smo na posamezne ceste razdelili p« kriterijih, ki so veljali za razdelitev vseh sredstev na posamezna območja v SR Sloveniji. Tako je na ceste v Sob Laško odpadi« 225.58o,15 N din. Od tega je bilo v prvi polovici leta potrošeno 177.887,98 N din, kar je 78,85% vseh sredstev. V tem času je bilo vgrajenih l.llo m3 drobljenca in opravljenih 5.874 izdelavnih ur. Poleg zahtevne zimske službe (večkratna uporaba buldožerjev) in letnega vzdrževanja smo na cesti III/lol3b na Vrhu nad Laškim delno sanirali plaz in s tem omogočili prevoznost, na cesti III/I0I3 na odseku Jurklošter - Rimske Toplice pa obnovili dva lesena mostova
ter sanirali en udor ceste. Vsa ta dela je bilo nujno opraviti, ker bi sicer, morali cesto zapreti. Ker pa ni možnosti obvoza,bi zaradi tega gospodarstvo občine bilo zelo prizadeto (oskrba»avtobusni prevozi, gozdarstvo).
Stanje cest III.reda na laškem območju je zelo resno. Mimo iztrošenih vozišč, ki niso bila še 'nikoli ojačana, mimo nezgrajenih objektov in naprav za odvajanje, ogroža prevoznost več velikih plazov, udorov ob potokih in dotrajanih propustov in mostov. Odpravljene niso vse poškodbe, ki jih je povzročila katastrofalna voda 1954. leta, niti one, ki so jih povzročila neurja zadnjih let. Pri premajhnem obsegu vzdrževalnih del bo na cesti Šmarjeta-Hrastnik še nekaj let čutiti posledice triletnega obvoza zaradi gradnje ceste. Rimske Toplice - Zidani most.
Tako stanje zelo ogroža promet in predstavlja stalno'vzrok za nesreče in prekinitev prometa. Poleg tega je nosilnost nekaterih mostov že omejena na 6 t, odsek ceste III/lol3b od Mišjega dola do Vrha nad Laškim pa je zaradi plazov zaprt.
Menimo, da je edini izhod iz težke situacije v večjem vlaganju v ceste. Potrebno bi bilo sredstva za redno vzdrževanj e-povečati vsaj za 5o%, za sanacije poškodb in obnovo objektov pa bi bilo potrebno po grobi oceni c'a 700.000 N din. Le tako bo mogoče doseči potrebno varnost premeta in zadovoljstvo upravnega organa.”
Tako torej meni Cestno podjetje Celje.
Vse lepo in prav in morda tudi na prvi pogled prepričevalno napisano, toda ceste, o katerih je govora, dovolj jasno in glasno govorijo drugače.
Namesto papirnate vojske si naj bi odseke teh cest prišli ogledat predstavniki Cestnega podjetja in Republiškega cestnega sklada,da bi se na lastne oči - prepričali, kaj in če, so resnično, storili dovolj za njihovo, normalno in najnujnejše vzdrževanje ter kje je treba takoj in brez odlašanja kaj narediti.
Golo žongliranje po dopisih o sredstvih, izdelavnih urah in ku-bikih, ki jih kakor cestarje ni videti na naših cestah, stanja naših cest pač ne bo izboljšalo. Morda bi Cestno podjetje Celje napravilo večjo uslugo za svoj ugled in vsem občanom, če bi temeljiteje proučilo svoj sistem vzdrževanja in smotrno angažiranje sredstev ter že prešlo od besed k dejanjem. Naši občani terjajo edino ta odgovor 2 Redno vzdrževan© ceste III.reda in nič drugega
NASELJE „OTOK" V LAŠKEM, ALI ODGOVORNI IŠČEJO* ¡OD GOVORNE"
Laščani, oziroma tisti prebivalci' v:Otok£i: , ki nam ni vseeno, kakšno je naselje „Otok5, in njegov izgled, se vprašujemo, koliko časa bo ..Otok"- še podoben zapuščenemu bojišču ? Vprašujem se,ali v Laškem res ne moremo ničesar v redu končati, ne da bi nas k temu prisilila, javna kritika v Laškem in izven Laškega ?
Vprašujemo se, kdo naj ukrepa ? Nihče se ne čuti odgovornega. Odgovorni pa iščejo „ druge odgovorne s:. Menim, da je ureditev naselja »Otok”pr oblem, katerega se morajo akcijsko lotiti investi tor ji stanovanjskih blokov na „Otoku”, Stanovanjsko podjetje, in stanovalci. Pristojni upravni organ občine naj bi z ukrepi vplival na odgovorne organizacije in končno naj bi Krajevna skupnost Laško, turistično društvo, hortikulturno društvo in KO SZDL tudi zavzeli svoje stališče in z javnim vplivom pospešili ureditev otoka.	Jože Kos
ALI NI NAŠ DINAR ENAKOVREDEN DINARJU, KI JE PLAČAN V MESTU ?
Tako vprašujejo prizadeti stanovalci hiš v družbeni lastnini v Jurkioštru, ko nam pišejo:
»Stanovalci hiš v družbeni lastnini v Jurkloštru, katere upravlja Stanovanjsko podjetje Laško, vprašujejo, kdaj bedo prišli na vrsto za popravilo streh. Ta dela so bila planirana v letu 1966 in bi morala biti.tudi končana. Sedaj bo skoraj že pri kraju tudi. letošnja sezona izvajanja krovskih del in stanovalci z bojaznijo pri čakujejo deževno jesensko in zimsko obdobje, ker jim voda pronica v stanovanja. Ob takem vremenu morajo imeti odprte dežnike nad posteljami v podstrešnih stanovanjih.
Vse njihove prošnje in posredovanja preko krajevne skupnosti ne najdejo pri Stanovanjskem podjetju Laško ugodne rešitve, ker jim samo obljubljajo, da je delo naročeno. Prizadeti stanovalci so ogorčeni nad takšnim ravnanjem in menijo, da je treba temu vprašanju posvetiti le nekoliko več pozornosti in zavesti do čuvanja družbene imovine. In končno še tos ali ni vplačani dinar za stanarino v Jurkloštru enakovreden "dinarju, ki je plačan v mestu ?”
N.U.
Opomba uredništva; Dopis smo posredovali Stanovanjskemu podjetju Laško in ga zaprosili, da nam sporoči svoj odgovor, ki ga bomo stanovalcem posredovali, čim ga prejmemo.
Prepričani pa smo, da bo Stanovanjsko podjetje že med tem poskrbelo in ukrenilo vse, da bodo strehe v naslednjih dneh zares popravljene.
KRAJ mm 3I0JPK0.iT PEGICA
Od zdravilišča proti Pečici po asfaltu
Rced kratkim je novomoško cestno podjetje končalo asfaltiranje ceste proti Rečici. Asfaltna prevleka je dolga 1140 metrov in je speljana po obstoječi trasi. Širina cestišča je 4,15 metra,poskrb ljeno pa je tudi za izogibališča. Vrednost celotne investicije bo znašala okrog 25 milijonov starih dinarjev, v katerih je vštet tudi tisti del,ki ga je Rudnik Laško prispeval v materialu.
Asfaltiranje je bilo izvršeno z združenimi sredstvi tako, da je občinska skupščina prispevala 2,5 milijona, Krajevna skupnost Rečica 2 milijona starih dinarjev, ostalo pa je prispeval Rudnik Laško.
Izvajalec del se je potrudil, da so bila dela hitro končana. Kaže da bo zadovoljila tudi kvaliteta, saj je celotna asfaltna prevleka debela 7 cm.	P.
kraje™ SKUPNOST JAGNJENICA - SVIBNO
~..Črni asfaltni trak tudi v Jagnjenici
Meja asfaltnega cestišča na cesti III. reda Radeče - Reka, ki je bila do nedavnega še na Starem dvoru, se je precdj pomaknila proti zahodu. Na pobudo občanov Jagnjenice je bil asfaltiran odsek te ceste prav do novega, naselja v Jagnjenici.
Po predračunu naj bi stala dola 15*371.ooc starih dinarjev, pri čemer bc občinska skupščine prispevala 6,800.000, delovne organizacije 3*800.000, občani 4,550.000 starih dinarjev, ostanek pa krajevna skupnost. Predračun velja za odsek od konca starega asfaltnega cestišča do šole v Jagnjenici. Vendar se je "črni trak' podaljšal še približno pol kilometra naprej. Očitno gre za samo -iniciativo občanov, ki so želeli izkoristiti priložnost, ko je bi la mehanizacija izvajalca del že tam.
To priložnost je izkoristila tudi Papirnica Radeče in si dala asfaltirati funkcionalne površine pri svojih obratnih prostorih. Vsa dela je izvedlo Cestno podjetje iz Celja.	E.P.
Naselje Tabor je bo dobilo vodo
V okviru komunalnega opremljanje, naselij bo novo nastajajoče naselje Tab orje končno le dobilo vodovod. Vodovod bo napeljalo Komunalno podjetje Laško, ki bo z deli končalo še v tem mesecu.
Investicijo za A5.4-15,oo novih dinarjev bo financiral sklad za urejanje mestnega zemljišča, ki je zbral sredstva od investitorjev s tega območja.
Komunalno urejanje tega naselja seveda s tem še ni končano, saj manjkata še predvsem elektrika in kanalizacija.
Ker so nekatere stanovanjske hiše-ž-e- dograjene, bo treba takoj napeljati še elektriko, medtem ko bo kanalizacija zaradi pomanjkanja sredstev lahko urejena šele naslednje leto.	P.
KRAJEVNA SKUPNOST SEDRAŽ
Uredili so šolske sanitarije in dvorišče
Krajevna skupnost Sedraž je letos pokazale precejšnjo aktivnost. Ob razmeroma skromnih finančnih sredstvih je rešila nekatera vpra šanja, ki že vrsto let predstavljajo osrednje probleme v tem kraju.
Eden glavnih uspehov je vsekakor sodobna ureditev šolskih sanitarij-, ki so bila že skorajda neuporabna,' in začetek urejanja šol -skega dvorišča, ki je hkrati prostor za izvajanje šolske telesne vzgoje. Samo za ta dela je- krajevna skupnost porabila 8.500,00 N din, kar glede na njene dohodke'vsekakor ni malo.
Poleg tega je ob sodelovanju vseh zainteresiranih občanov in seve da tudi z njihovimi finančnimi''prispevki dokončno uredila vodovod
v Trnove m j v glavnem zaključile; dela na cesti, ki povezuje Sedraž s Trnovim hribom tem izvršila najtežja in tudi najdražja dela na ureditvi nove ceste Trnovo - Hudajama. V teku so začetna dela za nov vodovod v Sedražu.
Za vsa ta dela bo skupnost porabila precejšpjja finančna sredstva, ki jih je prejela od občinske skupščine, od delovnih organizacij ali so jih prispevali občani sami.
če bodo občani te krajevne skupnosti z enako prizadevnostjo nadaljevali tudi prihodnje leto, bodo glavni problemi tega področja skorajda v celoti rešeni.	K.C.
Gasilski dom v Sedražu so prekrili
Gasilci v Sedražu so že dalj časa tarnali, da streha na gasilskem domu pušča, vendar denarja za nabavo nove opeke dolgo niso mogli dobiti.
Y nedeljo, 1. oktobra 1967 so se sedroški gasilci zbrali in z udarniškim delom zamenjali staro, izrabljeno strešno opeko z novo. Del strehe so morali prekriti še s staro opeko, ker nove niso imeli dovolj. Stroške za nabavo opeke je plačala Občinska gasilska zvezo Laško, vsa ostala dela pa so opravili gasilci prostovoljno.
Sedraški gasilci so opravili preko 80 udarniških delovnih ur, da so na gasilskem domu obnovili streho ter tako preprečili gospodarsko škodo, ki bi nastala, če strehe ne bi prekrili.	P.A.
Sodelujte s prispevki za ¡¡Naše delo" in nam pišite o svodih usoehih in težavah na terenu!
Za asfaltno prevleko cestišč v Rimskih Toplicah ge sedaj na vrsti še urejanje zelenih površin in nasadov
V letošnjem poletju je bil prah na vseh glavnih cestnih priključ kih dokončno prekrit tudi v Rimskih Toplicah« Asfaltirani so hili odcepi od ceste II. rede s do železniške postaje in ploščad pred postajo, "Novo pošto" ter trgovino, cesta in bližnjica do "Stare pošte" ter odcep proti termalnemu kopališču. Tako je bila rešena ena najbolj kritičnih točk turizma na tem območju. Asfaltna prevleka ni le odpravila prahu, blata in luž ob slabem vremenu, marveč je omogočila tudi sistematično urejanje zelenih površin in nasadov, kar je bilo že v dobršni meri začeto.
Dela so veljala 152.ooo novih dinarjev, način zbiranja sredstev pa je bil podoben kot drugod 5 50.000 dinarjev so prispevale gospodarske in druge organizacije, ostalo pa prispeva občina.
Vsa dela je izvedlo Cestno podjetje iz Celja.	'	• P.P.
tO B C A N I
’ • " • t •/*“' • "7•/“7 «y'~“	«/*7 «/“7	«/*7 9/~7+’~7 •/*? ®/*7 V “7	#''"T f**)
//7// '■ v' ///f ■/i/1/1'7///7//j////■ //¡¡7/1/7///7///':>!/////7/f/t/f/7///¿n/7/fi
i ; ! / //// ////// //// //// /// / / / //// / // j
izuuumitemt.—
/ / /;
VPRAŠUJ
J o-... ?
... iz Krajevne skupnosti Rimske Toplice
V prejšnji številki so občani Krajevne skupnosti Rimske Toplice postavili vprašanje?
-	kako je z ureditvijo plazu na cesti II. reda v Udmatu in
-	ali ne bi moglo Cestno podjetje Celje cesto III.reda na križušcu v Smarjeti, ki je vsa izglodena in kotanjasta primerno zravnati,bolje rečeno postrugati.
Cestno podjetje Celje je na ti dve vprašanji poslalo naslednje pojasnilo;
„V začetku leta smo planirali sanacijo plazu v Udmatu ali kakor ga mi imenujemo plaz v Vrteč ah na cesti II/33o v km 14,600. Zaradi omejenih sredstev za večja dela na cestah, je sanacija tega plazu iz -padla iz plana del za letošnje leto. Ker se je stanje ceste na plazu vidno poslabšalo in se po našem mnenju morajo dela takoj pričeti,smo v juliju prosili Cestni sklad SRS, da nam dovoli koristiti nerazpore jena sredstva sklada za ceste I. in II. reda našega podjetja za sena cijo plazu v Vrtečah. V preteklem mesecu smo dobili pozitivni odgovor in kakor lahko občani vidijo, smo včeraj t.j. 2/lo začeli s pripravljalnimi deli na sanaciji plazu. Dela bomo po končanih ogledih strokovnjakov, ki bodo v prihodnjem tednu, pospešno nadaljevali in upamo, da bomo v tem letu opravili vsaj najnujnejša dela.
Kar se tiče vzdrževanja cest na vašem območju, mislimo pri tem tudi na križišče v Šmarjeti, smo v dopisu Cestnemu skladu SRS, katerega smo poslali tudi vam v vednost, prikazali stanje. Upamo, da boste dopis proučili in ugotovili, da se stanje cest ne more zboljšati, e. o je za to polovico leta ostalo samo 21,15% vseh sredstev za vzdrževanje cest III. reda na območju vaše občine."
"Opombe uredništva s
Z odgovorom na prvo vprašanje smo lahko zadovoljni, ne moremo pa se zadovoljiti z odgovorom glede stenja ceste III. reda na križiš ču v Šmarjeti, ki terja postu?uganje cestišča, saj postaja prevoz iz smeri šola proti Ogečam preko grebena na križišču nemogoč.
Mn on j a smo, da bi od preostalih 21,15% sredstev t.j. p-7.692,17 Novih dinarjev le neznaten del zadoščal, da bi bila ta hiba v tem odseku največ v dveh dneh odpravljena.
Z nekaj dobre volje in večjo odgovornostjo do uporabnikov te ceste bi Cestno podjetje kljub pičlim sredstvom zmoglo tudi to. Cestno podjetje Celje vabimo, da si situacijo -ogleda, se o upravičenosti zahtevka, ki ga postavljajo občani, prepriča in čimprej odpravi nemogoče stanje v tem križišču.
Vse delovne organizacije in sindikaine_podružnice, ki^še niso poslale izpolnjenih naročilnic, katere smo naši prejšnji številki, prosimo, da to store čimprej!
j
priložili
V bodoče bomo „Naše delo,; dostavljali le tistim,ki se bodo pri glasili kot redni naročniki.	{
BAZNE OBJ AVE
t
URADNI DNEVI ZA STRANKE
Vseka delovna skupnost ima svoj delovni čas, v katerem izvršuje svoje naloge. Eni delovnih organizacijah, katere imajo pri oprav Ijanju svojih nalog neposredne stike z ljudmi zunaj te delovne organizacije, pa je v okviru njihovega delovnega časa določen čas, ko poslujejo z ljudmi (strankami). Ta čas imenujemo “uradni dnevi za stranke'1. V tem času so delavci delovne organizacije na voljo ljudem (strankam), ds ti lahko vlagajo svoje zahtevke, iščejo pojasnila, storitve in podobno. Ostali delovni čas pa delavci upora bij o za svoje interno delo.
' • • *
Ob nedeljah in praznikih določeni z zakonom kot prosti dnevi upravni organi, ustanove in zavodi ne delajo.
Da bi bili občani seznanjeni, kdaj so uradni dnevi za stranke pri nekaterih državnih organih in zavodih, posredujemo nekaj podatkov, z željo, da se občani le v tem času obračajo na delavce oziroma funkcionarje teh organov.
Skupščina‘občine Laško
-	predsednik skupščine	vsak ponedeljek od 8. - 12. ure
vsako sredo od 8. - 12. in od 13.- 15.ure
-	upravni organi občine	vsak ponedeljek in petek
od 8. - 12. ure
vsako sredo od 8. - 12. in od 13.- 15.ure
-	sprejemna pisarna
-	prijavno odjavna službo
-	matična služba
-	prijavno odjavno služba
pri odseku za narodno obrambo
-	služba pravne pomoči
Občinsko sodišče Celje
Uradni dnevi, ko lahko stranke vložijo tožbe, vloge, pritožbe in podobno in dobijo razne pravne nasvete, so na sedežu sodišča v Celju vsako soboto od 8. do 12« ure. V Radečah na sedežu krajevnega urada pa vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. - 14. ure.
Vpogled in pravno pomoč v zemljiški knjigi nudi sodišče strankam ob sredah in sobotah od 8. do 12« ure.
Informacije o rešitvi posameznih zadev in o spisih pa stranke dobijo v pisarnah oddelkov sodišča vsak dan od 8. do 12. ure.
Občinsko javno pravobranilstvo Celje
Ta organ posluje za občane ob sredah od 8. do 12. ure, za uporabnike družbenega premoženja pa vsak dan od 8. do 12. ure, razen ob sobotah.
vsak dan od 7« - 12. ure ob sredah do 15. ure vsak dan od 8. - 12. ure ob sredah do 15. ure vsak dan od 8. - 12. ure ob sredah do 15« ure
vsak dan od 6. - 13.3o nre ob sredah do 15. ure vsak tretji ponedeljek v mesecu na sedežu občine od 14.ure dalje, vsak prvi ponedeljek v mesecu na Krajevnem uradu Radeče nd 8. — 14. nrfi
Zavod za izmero in kataster zemljišč Celje
Na tem zavodu sprejemajo stranke vsak ponedeljek, sredo in soboto od 8. do 12. ure. Ob sobotah dela le polovica delavcev zavoda.
Okrožno gospodarsko sodišče Celje
Okrožno gospodarsko sodišče posluje za stranke vsak dan od 8. do 13. ure.
Občinsko javno tožilstvo Celje
Občinsko javno tožilstvo v Celju sprejema stranke vsak delavnik od 7* do 14. ure, ob sredah pa tudi od 15s3o do 19. ure.
Stranke naj, preden se obračajo do tožilcev, zahtevajo informacije pri vratarju, če pa so napotene na tožilstvo, naj se poprej zglasijo v kazenski pisarni.
15, NOVEMBRA DODPEVA V PLAČILO
IV.	AKONTACIJA PRISPEVKOV IN DAVKOV OBČANOV
S prvim oktobrom letos je zapadla v plačilo razlika med odmerjenimi davčnimi obveznostmi po odmernih odločbah za leto 1967 in pla čanimi tremi akontacijami. Ta razlika mora biti plačana v 43 dneh po zapadlosti v plačilo, t.j. do 15. novembra letos.
Upravni organ za finance občine Laško bo zato v oktobru izpisal obračunske položnice. Na teh bodo prikazane vse obremenitve in razbremenitve tekočega leta, na koncu pa še razlika, ki jo je treba plačati. V tistih primerih, ko imajo davčni zavezanci dolg iz prejšnjih let, bo no začetku položnice prikazan tudi zaostanek
iz prejšnjih let. Če pa je davčni zavezanec oh koncu preteklega leto imel preplačilo, ho to prikazano v ustrezni vrsti na položnici, kjer so razbremenitve. Na ta način bo sleherni davčni zavezanec s položnice razbral, kaj je bil dolžan plačati, kaj od tega je med letom že plačal in koliko še dolguje.
Obračunske položnice za četrto Četrtletje sestavljamo vsako Isto, zato tudi letos ne predstavljajo nobene novosti. Posebej naj opozorimo le na položnice za plačilo prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Edino te položnice pomenijo za občane mesta Laško, Radeče in za naselja samih Rimskih Toplic, Šmarjeto in Ogeče v tem letu novost. Položnice za plačilo tega prispevka so nekateri davčni zavezanci že prejeli. Vsi drugi, ki so prijave vložili v zamujenem roku, bodo položnice prejeli skupno z odmerno odločbo.
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se obračunava mesečno, v plačilo pa zapade vsakega lo. v mesecu po preteku četrtletja.Prvi obrok za obdobje od 1.5. do 30.6.1967 bi torej moral biti plačan do io.7.1967. Drugi obrok za obdobje od 1.7. - 3o.9.1967 Ps do lo.10.1967.
Zavezance prispevka, ki prvega obroka še niso plačali, prosimo, da to store brez odlašanja. Prav tako naj s plačilom drugega obroka ne mudijo, ker bodo morali zaradi takšne zamude plačati še izterjevala e stroške, ki niso majhni. Prav tako naj s plačilom tudi ne odlašajo davčni zavezanci prispevkov in davkov, za katere je rok plačila do 15. novembra letos. Davčni zavezanci, ki so prosili za odlog plačila davčnih obveznosti, so v upravičenih primerih prejeli pismeno obvestilo, do kdaj se rok plačila podaljša, oziroma, zakaj se ne podaljša. Teh rokov naj si davčni zavezanci sami ne podaljšujejo in s tem ne spravljajo sami sebe v še težje finančno stanje, ker' dolg raste za nastale izterjevalne stroške, po preteku četrtletja pa še za novo predpisano akontacijo. Tistim davčnim zavezancem, ki so kdsrkoli doslej imeli odlog plačila za davčne obveznosti, pa se roka plačila niso držali,bo oddelek za finance
v bodoče mešal zavrniti takšne prošnje.
Pohitite zato; s plačiloms da ne bo nepotrebnih stroškov.
Oddelek za finance
f.
Oddelek za notranje zadeve
i
obvešča občane :
ŠE ENKRAT O REGISTRACIJI MOPEDOV ...
Registracija mopedov je v polnem teku. V dneh od 9. do 11. oktobra 196? so že bili tehnični, pregledi mopedov v .Laškem in Radečah. Zamudniki, ki iz ka kršnegakoli razloganiso mogli'pripelj ati svojih mopedov na te preglede, imajo sedaj možnost, da jih pripeljejo do konca leta na tehnični pregled k pooblaščenemu podjetju za tehnične preglede motornih vozil - Avto Celje v Medlogu pri .Celju.
Po pravilniku o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list SFRJ štev,2o/67) morajo biti mopedi registrirani do konca letošnjega leta. Po 1. januarju 1968. leta ne bo mogoče več uporabljati v prometu neregistriranih mopedov. Zato naj vsak lastnik mopeda pravočasno poskrbi za tehnični pregled in si še do konca leta oskrbi potrebno registracijo.
Ob registraciji mopeda bo moral prosilec predložiti dokaz o lastništvu (račun o nabavi mopeda). Lastniki mopeda, ki nimajo dokaza o lastništvu, bodo ob registraciji podali pismeno izjavo o lastništvu.
Hkrati opozarjamo voznike mopedov tudi na pravilnik o vozniških dovoljenjih (Uradni list SFRJ,štev. 3o/67). P« 31.členu tega pravilnika nehajo veljati 31. decembra 1967 potrdila o znanju cestnih prometnih predpisov za vožnjo mopedov po javnih cestah. Do tega dne morajo biti ta potrdila zamenjana z rednimi vozniškimi dov*ljenji „A" kategorije.
Potrdila zamenjuje organ za notranje zadeve občine, v kateri ima imetnik potrdila stalno prebivališče. K prošnji za zamenjavo mora biti priloženo zdravniško spričeval«, s katerim voznik dokazuje, da je telesno in duševno
zmožen voziti motorno vozilo ter dve fotografiji v velikosti 3,5 x 4,5 cm. Zdravniško spričevalo ne sme biti staro več kot 6 mesecev.
Oddelek za notranje zadeve zamenjuje navedena potrdila vsak ponedeljek in petek od 8. - 12. ure in ob sredah od 8. - 15» ure.
.... IN KaJ morajo vozniki motornih vozil vedeti
0 PODAL J ¡SEVANJU VOZNIŠKIH DOVOLJENJ ?
Novi pravilnik o vozniških dovoljenjih, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, štev. 3o/67 določa, da se bo pri prihodnjem podaljševanju vozniških dovoljenj za poklicne voznike zamenjala ta vozniška dovoljenja z novimi vozniškimi dovoljenji, vozniška dovoljenja voznikov amaterjev pa ostanejo v veljavi in se samo podaljšujejo.
Tako bodo morali predložiti poklicni vozniki ob poteku veljavnosti njihovega vozniškega dovoljenja 2 fotografiji v velikosti 3,5 x 4,5 cm, vozniki "D" kategorije pa še zdravniško spričevalo, da so zmožni voziti motoma vozila. Zdravniško spričevalo ne sme biti staro več kot 6 mesecev.
Vozniška dovoljenja amaterjev, ki jim je veljavnost potekla pred uveljavitvijo novega pravilnika o vozniških dovoljenjih, to je pred 20. julijem 1967, morajo biti podaljšana v enem letu od dneva uveljavitve pravilnika, t.j. najkasneje do 2o. julija 1968.
Vozniška dovoljenja se izdajo, ali podaljšajo z veljavnostjo za 5 let, oziroma 2 leti, če je takšna omejitev navedena v zdravniškem spričevalu.
Novo je določilo, da kdor dopolni 65 let starosti, dobi vozniško dovoljenje z veljavnostjo za 2 leti. Ob podaljšanju njegove veljavnosti mora voznik predložiti zdravniško spričevalo in z njim dokazati, da je telesno in dušev no zmožen voziti motorno vozilo.
Končno naj opozorimo voznike motornih vozil še na eno pomembno določilo iz novega pravilnika o vozniških dovoljenjih, ki določa, da se dovoljenje razveljavi, če voznik ne prosi za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja v enem letu od dneva, ko mu je iztekla veljavnost.
.... IN KOLIKŠNE TAKSE BO TREBA PLAČATI V TEH POSTOPKIH
1. Za registracijo mopedov:
a/ Obvezno zavarovanje........................ . N din 25,3o
b/	Prometni	davek ................................ "	l,Io
c/	Tablica........................................ "	8,00
d/	Prometno	dovoljenje in etui.................... "	1,55
e/	Državni koleki ................................ ”_______7.00
Za registracijo mopeda bo potrebno torej
plačati skupaj:	...........................N din 42,95
2. Za zamenjavo potrdil o znanju ce-stnih
prometnih predpisov:
a/ Kolek ..................; ■ .................N din 5,5o
b/ Vozniško dovoljenje in etui.................. "	l,5o
c/ Obrazec - prošnja............................ w__________0,3o
Za zamenjavo bo potrebno plačati skupaj . . N din 7,3o
3. Za podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj
Za podaljšanje veljavnosti teh dovoljenj bo treba
do nadaljnega plačati..........................N din	0,5o
za prošnjo.
! ............................ ‘ ^
Dopisujte v n NAŠE DELO ” S
Pišite nam o svojih uspehih, delu, akcijah ter o problemih in razmerah s svojega področja!
Y naslednjo številko bomo uvrstili le tiste prispevke, ki j bodo prispeli v uredništvo najpozneje do zadnjega dne v
j mesecu.
>
j Odgovore na postavljena vprašanja občanov bomo objavili,čim l prejmemo pojasnila od pristojnih zavodov ali strokovnih služb.
i
ZADNJI
JAVNI
POZIV
zavezancem - zamudnikom, ki doslej še niso vložili prijav za odmero prispevka za uporabo mestnega zemljišča
Z javnim pozivom v aprilu letošnjega leta smo opozorili vse zavezance prispevka za uporabo mestnega zemljišča v naseljih Laško, Rimske Toplice, Šmarje ta, Ogeče in Radeče, da so po 9» členu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča dolžni prijaviti površine stanovanjskih in poslovnih prostorov oziroma zemljišč, za katera so bila že izdana lokacijska dovoljenja, pa stavbe na njih še niso dograjene.
Po 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SPRJ,štev. 23/67), je zavezanec prispevka tisti, ki ima na zemljišču pravico uporabe, oziroma je lastnik zemljišča ali stavbe oziroma dela stavbe na njem.
Večina zavezancev je prijave poslala, vendar pa ugotavljamo, da je še nekaj zamudnikov, ki tega niso storili. Zato ponovno poziva mo vse zavezance - zamudnike, da površine, ki so jih'p* odloku dolžni prijaviti, nemudoma prijavijo. Obrazci za prijavo so na razpolago v sprejemni pisarni Skupščine občine Laško ter na Krajevnem uradu v Radečah in Rimskih Toplicah.
Opozarjamo, da je rok za prijavo potekel že 30. aprila letos, zato bomo kršitelje odloka, ki se tudi temu pozivu ne bodo odzva li, predlagali v upravno kazenski postopek.
Oddelek za gospodarstvo Občine Laško
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO oh iavl1a
razpored dežurne s l u z, h e
za “as nd ifi. oktobra, do 15. novembra 19^7
Zdravstveni dom Laško je vsem večjim go podarskim organizacijam, svojim delovnim enotam in občini Laško zaradi objave na razglasni deski dostavil raz pored dežurne službe za mesec oktober 1967.
Da bi omogočili občanom naše občine celoten’pregled o razporeditvi dežurne službe od izida ene do izida druge številke našega glasila - t.j. od 16.dne tekočega do 15.dne naslednjega meseca - je uredništvo zaprosilo upravo Zdravstvenega doma Laško, da mu izjemoma posreduje podatke o tem tudi za prvo polovico meseca novembra 1967.
Uprava Zdravstvenega doma Laško se je našemu vabilu ljubeznivo in s polnim razumevanjem odzvala, zato te podatke posredujemo občanom naše občine za ves čas do izida naslednje številke "Našega dela".
v
Ce smo s tem ustregli bralcem našega glasila, bomo z objavo teh razporedov nadaljevali tudi v naslednjih'številkah.
Na š;ljo uprave Zdravstvenega doma Laško želimo bralce opozoriti, da utegne pri tem razmeroma dolgoročnenr razporedu priti ob določenem dnevu do morebit nih odstopanj zaradi nepredvidenih in nenadnih zadržkov tega ali onega zdrav stvenega delavca, V teh primerih bo uprava Zdravstvenega doma poskrbela za pravočasno objavo sprememb, kar naj bolniki upoštevajo z razumevanjem.
V času od l6/lo do 15/11-1967 bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje L'"ško in Rimske Toplice in k tem spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu:
Datum	Ambulanta		zdravnik	Medicinska §estra ali bolničarka
16.lo.-22.10.1967	Ambulanta	Laško	Pečar dr. Samo	Vlastelica Olga
23.lo.-29.10.1967	Ambulanta	Laško	Velikonja dr.Tone	Turin Elizabeta
3o.lo.- 5.11.1967	Ambulanta	Laško	Pečar dr. Samo	SHloši Helena
6.11.-12.11.1967	Ambulanta	Laško	Dolanc dr. Jože	SBloši Helena
13.11.-15.11.1967	Ambulanta	Laško	Velikonja dr.Tone	Turin Elizabeta
Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč,naj se javljajo izven rednega delovnega časa dežurnim v ambulanti, 5:i je v službi dotični dan.
PREGLED
o nezaposlenih na področju občine Laško po kvalifikacijski strukturi in šolski izobrazbi, ki so bili v evidenci pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje delavcev v Celju na dan 3o.9.1967.
Z današnjo številko uvajamo tudi ta pregled - informacijo o nezaposlenih na področju naše občine. S to informacijo, ki jo bomo redno objavljali v našem glasilu, želimo zainteresirati delovne organizacije v občini,da ob sprejemanju nove delovne sile na delo izbirajo nezaposlene predvsem iz vrst kandidatov s področja naše občine.
Ra drugi strani pa želimo in prosimo posamezne delovne organizacije, če nam redno do konca vsakega meseca posredujejo seznam pros tih delovnih mest, da bi hkrati z informacijo o nezaposlenih lahko le - tem posredovali tudi podatke, pri kateri delovni organizaciji in za kakšen poklic je mesto prosto.
UREDNIŠTVO
P o k 1 i c	Šolska	S p	0 1	Skup a j ... -		 . 	
	izobrazba	M	Ž	
zdravnik stomatolog	visoka	1	-	t 1 i
ekonomski tehnik	srednja		6	6
kmetijski tehnik administrator (poklicna	srednj a	1	_	1 1 i
šola)	srednja		3	3 :
strojni ključavničar	kvalificiran	1	“	i !
krojač - ica	kvalificirana	1	2	3
šivilja	kvalificirana		1	i
frizerka	kvalificirana		1	i
nekvalificirani delavci j brez poklica		13	19	i ; 32
				
invalidi kvalificirani		5	1	6
invalidi nekvalificirani brez poklica		12	5	i 17
REKAPITULACIJA:				, ,, " }
Visoka in višja		1	-	1
Srednja		1	9	lo
; Kvalificirani Nekvalificirani brez		P	A	6 .
			*r	
poklica		13	19	32
Invalidi		17	6		 23 _
Skupaj:	J	uii—	38	72