fc
eto XXVI.
arofinina za Ljubljansko krajino: letno 100 lir (za ozemstvo 110 lir), za ■/*
leta 60 lir, za >/. leta 25 mesečno 9 lir, Te-
TRGOVSKI LIST
Številka 81.
Uredništvo: Ljubljana., Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
^Plača in to/j se v Ljubi: sni! Časopis za trgovino, industrijof obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. r«	-	  —	   -	-— ------------
2flUjel vsak toruh 1$.________ in	petek
UubU&na, petek 8. oktobra 1943
Veljava nemške marke ostane neizpremenjena
n Ob namestitvi novega višjega ■inančnega predsednika v Hano-3'i’u je govoril nemški finančni minister grof Sch\verin v. Krossigk K> nalogah finančne uprave v voj-Te naloge se morejo rešiti le, se izvede v vsej upravi kolikor Ogploh možna največja poenostavitev. Vsak predlog, ki slu/j temu Ijlianienu, bo proučen.
iKot odločilno nalogo je označil ninister: priskrbeti za vodstvo 'ojne potrebna sredstva in olira-liti stabilnost valute. Na vpraša-ije, če je to možno, se mora odgovoriti z jasnim: Da! Omenjajoč »Vsa v zvezi s tem povezana vprašanja, je opozoril državni finančni ninister na racioniranje potrošnje n kontrolo cen. S tem sicer izgubi ftdenar del svoje kupne moči, zato $pa se na drugi strani prisilno na-jbira. Denar ohrani svojo vrednost tako smo pred fenomenom, da padajoči kupni moči ostaja jvrednost denarja neizpremenjena. j izkazalo se bo, da so prav ravnali r listi, ki so varčevali svoj denar, da irPa so delali narobe oni, ki so sku-TflIi denar naložiti v Mrajne vred-
p Minister je nato razpravljal tudi p vseh vprašanjih, ki se tičejo zvijanja davkov v vojni in opozoril |jjiia nevarnosti, ki groze od denarja, ki se je odtegnil zdravemu nabiranju. V zvezi s tem je podal 'obsežen vpogled v vsa vprašanja finskega vojnega financiranja. jjPri tem je zelo ostro nastopil proti vsem govoricam, kakor da bi se sredstva zimske pomoči porabljala za finansiranje vojne. Vsa ta sredstva se porabljajo samo an naloge, za katere so določena.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je minister pedal naloge finančne uprave v treh načelnih točkah:
1. Brezpogojna pravičnost. Dano mora biti po|>oliio poroštvo, da pri enakih razmerah nihče ne pla-a več ali manj davkov od dru-feega,
? 2. Gospodarsko razumevanje za ♦Podane nujnosti.
3- Socialno razumevanje za vse Potrebe in stiske ljudi. To se mo-'Pokazati tudi v dnevnih obli-*iaii prometa.
Zajčje in kunčje kože, strojene za zasebnike
; Šef pokrajinske uprave v Ljub-jani je z razpisom z dne 1 i. IX. 1. pod št. Vili 3921 odredil, da !Se delno spremeni naredba št. 71 0 Ureditvi zajčjih in kunčjih kož «2 dne 10. IV. 1943 in sicer v tem smislu, da se te kože, ki so bile dane na strojenje za krzno za zasebno rabo pred uveljavljenjem Naredbe in od tvrdk redno prijavljene kot lastnina tretjih oseb, smejo vrniti strankam. ' Stranke Pa se morajo izkazati s posebnim dovolilom, ki ga na zahtevo «da VIII. oddelek pokrajinske uPrave.
Vsako krznarsko podjetje pa u^ora predložiti seznam oseb, kabini so bile kože vrnjene s sledim j podatki: število in teža kož ei' datum vrnitve.
Univ. profesor dr. Henrik Stcska:
Upravna ureditev Melike nemške države
Uvod.
Sedaj, ko je voditelj Veliko-nemške države vzel slovensko domovino v svoje varstvo, zanima marsikoga ureditev nove Velike Nemčije, ki šteje nad 95 milijonov ljudi.
Predvsem opažamo dvoje vzporednih organizacij nemškega naroda, namreč narodno socialistično nemško delavsko stranko (Na-tionalsozialistische deutsche Ar-beiterpartei = NSDAP) in nemško državno organizacijo, a obe organizaciji imata skupen vrh. Adolf Hitler je voditelj stranke, obenem pa tudi državni poglavar, ki vrši posle državnega kanclerja in vrhovnega poveljnika oborožene sile. Gre nvu naslov Voditelj in državni kancler (Fiihrer und Reichskanzler).
Narodnosocialistična nemška delavska stranka, skratka narodnosocialistična stranka nazvana, je organizirana struja nacionalsocialističnega - svetovnega nazira-nja med Nemci. Nositeljica je nemške državne misli ter sedaj po ustvaritvi Velike Nemčije in združitvi malodane vseh Nemcev v pravo res ljudsko enoto stremi za tem, da država deluje po načelih narodno-socialističnega nazi ranja. V ta namen določa stranka cilje državnega delovanja, dočim država v okviru teli ciljev zakone iz-daja, upravlja, sodi in z vojaško silo Nemčijo brani. Na vrhu nemške ljudske enote je torej najkrepkejša povezanost med politično organizacijo naroda v stranki in državno organizacijo; drugače pa se delokrog stranke razlikuje od delokroga države. Ker pa stranka določa državi cilje, zbog tega ni izključeno, da državni in strankarski funkcionarji v mjiogih primerih sodelujejo in pa, da je kak funkcionar stranke obenem tudi državni funkcionar.
V	narodnosocialistični stranki, ki je edina v Nemčiji priznana in dopustna politična stranka, kakor tudi za vse državno vladanje velja voditeljsko načelo (Ftthrerprinzip). Elita naj vzgaja ljudstvo in vodi javne posle; la elita je hierarhično urejena z nadrejenimi in podrejenimi vodji ter je vsak vodja tako glede dajanja navodil kakor glede postavljanja funkcionarjev avtoriteta navzdol, a obenem odgovoren višjemu vodji, Voditelj in državni kancler sam pa odgovarja le vsemu narodu.
Po narodnosocialističnem svetovnem naziranju se morajo javni posli opravljati na način, da se izključijo vsi z marksizmom in kapitalizmom nujno združeni razredni boji, dalje da prednjači ob-
3 K
!< a korist naroda pred koristjo posameznih slojev in poedinčev, potem da se od javnih funkcij odrinejo vse po rasi tuje osebe, in končno da se rodbina ščiti in zavestno goji rasna higiena. Skladno temu naziranju si prizadeva nemški narodni socializem na svojstven način rešiti kmetsko vprašanje s popolno preosnovo kmetskega prava (uvajanje dednih kmetij in njihovo razdol/jtev), delavsko vprašanje s primernejšo ureditvijo odnosov med delodajalci in delojemalci, zbližanjem delavcev čela onim pesti in pa s preskrbo zdravili in udobnejših stanovanj. Z znižanjem obrestne mere je izboljšati kreditne razmere in z vplivanjem na trg in cene je pomagati domači proizvodnji in domačim konsumentom. Da se zlomi nesorazmerni odločiini vpliv ju-dov v nekaterih panogah gospodarskega, kulturnega in političnega življenja, se je narodnosocialistična Nemčija lotila tudi perečega judovskega vprašanja. Pripozna-la je svojim judom po rasi le pri-padništvo k nemški državi (Staals-angehorigkeit), ne pa tudi pravega državljanstva (Reichsbiirger-recht) in torej nimajo ne pravice političnega glasovanja, ne sposobnosti za javnega funkcionarja. Daši morejo judovski mešanci (polili četrtjudje) biti pravi državljani, pa vendar ne smejo biti ne člani narodno-socialistične stranke, ne javni uradniki, oficirji, pravni zastopniki, javni zdravniki, uredniki in ne dedni kmetje. Poseben v zaščito nemške krvi in
Poslovanje glede avtorskih pravic
., Z naredbo predsednika pokrajinske uprave se postavlja Ljub-',a'iska poslovalnica društva »So-^ c'Gta Italiana degli Autori ed Edi-.°ri< v likvidacijo. Za likvidatorja j imenovan tiskovni referent pri
pokrajinski upravi v Ljubljani Josip Majce. Morebitni aktivni presežek likvidirane poslovalnice pripade Glasbeni akademiji v Ljubljani. Dokler se ne osnuje za ozemlje pokrajine novo avtorsko društvo, ima pravico za pobiranje avtorskih nagrad v dosedanji izmeri s to naredbo postavljeno »Posredništvo za avtorske pravice glede dramskih in glasbenih dek, čigar vodstvo se poverja Josipu Majcetu, tiskovnemu referentu pri pokrajinski upravi. Naredba pred sednika vlade je stopila <>. oktobra 1943 v veljavo.
nemške časti izdan zakon meri pa tudi na popolno izločitev nemško-judovske mešane rase, prepoveduje namreč ženitev in možitev in sploh spolno občevanje med judi na eni in arijskimi pripadniki ali le četrtjudi na drugi strani.
N a ro d 11 o -so c i a I is t ion a	stranka
kot edina nositeljica nove nemške države seveda ni pod državnim nadzorom. Glede svojih notranjih zadev ima stranka svojo lastno po-stavodajo, upravo in sodstvo' ter si po svojem vodji z lastnimi, od državnih zakonov povsem neodvisnimi postavami določi svoj ustroj. Na čelu stranke stoji voditelj (Fiih-rer), ki določa ustroj in usmerja poslovanje stranke. Voditelj ima ob strani posebno strankarsko kanclijo (Parteikanzlei), a za razne veje strankarskega življenja so mu podrejena raznotera državna vodstva (Reichsleilungen). Narod-no-socialistično stranko v poedinih nemških pokrajinah vodijo pokrajinski vodjo (Gauleiter). Pokrajine, ki odgovarjajo nekako našim prejšnjim deželam in okrožjem, so zopet razdeljene na okrožja, ki ustrezajo našim okrajem. Okrožni vodja (Kreisleiter) je predstavnik stranke v okrožju. Okrožje sestavljajo krajevne skupine (Ortsgrup-pen). V tesni zvezi s stranko so zlasti bolj splošna Nemška delovna fronta (Deutsche Arbeitsfront = D. A. F.) in različne ožje poklicne zveze, potem pa zaščitna formacija SS (Schutzstaffel), ki je najožje povezana z državno policijo kakor tudi z oboroženo silo.
(Dalje prihodnjič)
Preis - cena - prezzo L 0*8 d
ki rudarji nameravajo ustanovit' enotno strokovno zvezo, ki naj bi štela do konca leta 700.000 članov.
španska proizvodnja premoga je bila po zadnjih podatkih bistveno večja, ko v istem času lani, in sije r se je povečala proizvodnja črnega premoga, antracita in rjavega premoga. Tudi proizvodnja plavžarskega koksa se je bistveno _ povečala. V zadnjem času so se izdale nove koncesije za izkoriščanje premogovnikov, med drugimi tudi koncesije za kopanje rjavega premoga.
Na Danskem so v bližini mesta Soby na Jutlandiji z vrtanjem odkrili nova ležišča ter se tamkajšnje zaloge cenijo na 6 do 8 milijonov ton, to je količina, kj, je v primeri z dansko premogovno potrošnjo največjega pomena.
V	sedanji vojni so se tudi v nekaterih drugih državah odkrila nova premogovna ležišča. Ta odkritja dokazujejo, da premogovna proizvodnja v teh državah še dolgo ni zaključena. Stiska sili k vedno novim geološkim raziskavam. Te so imele tudi uspeh in tako so se odkrila nova ležišča premoga v Španiji in Francij«, a tudi v severnih državah.
Razvoi proizvodnje
v premogovni industriji
Iz ene zadnjih številk dunajskega lista >Sudost-Echo< posnemamo naslednja izvajanja:
V	Združenih državah Severne Amerike je padla zaradi stavke v juniju premogovna proizvodnja na 23 milijonov ton ali za 40 odstotkov normalne mesečne proizvodnje. Predsednik Roosevelt je ob izbruhu premogovne stavke postavil najvažnejše premogovnike pod državno konlrolo. Sedaj namerava odrediti, da preidejo ti premogovniki zopet v zasebno lastnino. Najbrže hoče, da bi se odločilna pogajanja med strokovnimi zvezami in lastniki premogovnikov vodila direktno in bi tsko vsa odgovornost padla na lastnike premogovnikov. Ker so premogovniki v USA ž-e pred izbruhom stavke delali z izgubo, bo zvišanje mezd še bolj poslabšalo finančno stanje premogovnikov.
Lastniki premogovnikov v Illinoisu so kot prvi izjavili, da sprejmejo novo delovno pogodbo, po kateri dobe delavci dnevno poi 1.25 dolarja kot odškodnino za pot v premogovnik in domov. Po novi pogodbi bi se delovna doba podaljšala od 7 na 8 ur dnevno ter bi se za osmo aro plačalo še 1.50 dolarja kot za nadurno delo. Ta pogodba je prva pogodba, ki je bila sklenjena med lastniki premogovnikov in delavci po stari pogodbi z dne 1. aprila 1943. Nad pomanjkanjem premoga zlasti to-
žijo železarne in jeklene industrije, ki so morale pogasiti več peči zaradi rudarske stavke. Komisar za kuriva je izjavil, d« bo treba najbrže še pred zimo racionirati potrošnjo premoga.
Da so morale Združene države zaradi premogovne stavke znižati izvoz premoga, je naravno'. V .lužni Ameriki se je zato pomanjkanje premoga še povečalo. Izvozna dovolila za Argentino so že bila preklicana. V Braziliji je imenovala vlada posebno komisijo, ki naj pospeši razdeljevanje domačega premoga in uredi transport, da se bo premog v redu dostavljal za javne namene.
Zaradi pičlosti severno-ameri-škega premoga se sedaj uporablja v večji meri za ameriško trgovinsko in vojno mornarico angleški premog. A tudi angleška proizvodnja premoga ni zadovoljiva. Iz razburjene debate v angleški spodnji zbornici se je zvedelo, da je minister za kuriva zahteval nastavitev 30.000 mladoletnih v angleški premogovni industriji ter je zavrnil vse ugovore proti tej nastavitvi, ker bi sicer morala bili oskrba s premogom nezadostna. Poročilo neke velike premogovne družbe v Wallisu pa pravi, da je delavoljnost rudarjev zelo padla. Zlasti se upirajo angleški rudarji proti novim kopalnim metodam, ki so se uvedle s pomočjo ameriških stpojev. Angleški premogovni-
Romunska sadna letina
Po dosedanjih ugotovitvah je romunska sadna letina letos nekoliko slabša od lanske. Samo marelice in breskve so enako dobro obrodile ko lansko leto. Jablanam in hruškam so škodovale gosenice. Pričakovati je zato, da bo cena za jabolka in hruške precej visoka. Tudi tovarnam za izdelavo marmelade bo primanjkovalo jabolk in hrušk. Zelo dobro pa so obrodili orehi ter se bodo mogle izvoziti večje količine orehov. Zelo bogat je letos donos češpelj. Ra čunajo, da bo vsa proizvodnja dala 35.000 vagonov.
Po načrtu gospodarskega ministrstva naj bi letos tovarne, ki so last kmetijskega ministrstva, in zasebne tovarne izdelale približno 800 vagonov marmelade. Ta marmelada naj bi se izdelala iz raznih vrst sadja. Od 35.000 vagonov češpelj bi se nekaj tisoč vagonov potrošilo svežih, ostanek pa bi se uporabil za žganjekuho. Pričakujejo zato, da bodo cene za žganje padle. Grozdja bo letos po splošni sodbi obilo. Po sodbi strokovnjakov pa bi bil za dobro letino potreben dež. Ker se letos vino iz Romunije ne bo izvažalo, pričakujejo, da se bodo vinske cene znižale.
Zelenjave se bo pridelalo dosti, vendar pa je trpela zaradi »uše. Zelo bogato pa je obrodil krompir. Računajo, da bodo cene krompirju padle. Čebule ima Romunija v preobilici.
Uspešna racionalizacija na Madžarskem
Kakor poroča »Ellenor« je dala v lanski jeseni začeta racionalizacija v madžarski industriji kmetijskih strojev že zelo pomembne rezultate. Število tipov raznih strojev se je zmanjšalo bistveno. Istočasno pa se je gledalo na to, da se uporabljajo namesto težko na-bavljivih surovin materiali, ki so se praktično že izkazali kot dobri nadomestki. Posamezna podjetja so mogla po izvedeni racionalizaciji prihraniti do 20 odstotkov surovin. Kljub temu se je mogla proizvodnja v prvih šestih mesecih letošnjega leta še znatneje dvigniti.
Stran 2.
>TMK)VSK1 LIST«, 8. oktobra 1943.
Štev. 81
Uradni razglasi
Predsednik pokrajinske uprave gen. Rupnik je izdal te odredbe:
Terjatve internirancev
Interniranci, ki so se vrnili i/. konoentracijskih taborišč in ki posedujejo denarne bone, katere so izdala omenjena taborišča, ali ki imajo kakršne koli terjatve proti upravam dotičnih taborišč, smejo prijaviti svoje terjatve Ravnateljstvu računovodstva pokrajinske uprave v Ljubljani. Prijave se morajo predložiti do 31. oktobra 1943.
Terjatve prati italijanskim oboroženim silam
One osebe, javni in privatni za vodi ter podjetja, ki imajo kako terjatev proti italijanskim oboro ženim silam, morejo predložiti to-.Kade.no prijavo, opremljeno s potrebnimi dokazili, na Ravnateljstvo računovodstva pokrajinske uprave v Ljubljani. Prijave se morajo predložiti do 31. oktobra 1943,
Vrnitev zaseženih prostorov
Vse zainteresirane osebe, ki žele, da se jim dajo zopet na razpolago prostori, ki so bili svojčas zaseženi in zasedeni od italijanskih vojaških oblasti, v kolikor so sedaj prazni, se obveščajo, da je treba vložiti posebno prošnjo na Pokrajinsko upravo, oddelek I. z opisom sedanjega stanja prostorov.
Vsako dovoljevanje višjih cen prepovedano
Z odredbo od danes je prepovedano v3ako odobrovanje višjih
JIS. L ŠILIM SLOVENIA TRANSPORT LJUIUANJ
Zastopstva in korcgpondenti v vseh i n d u it r i j sk i h in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet
Bogata letina v Nemčiji
Na nedeljski proslavi nemškega žetvenega praznika v Berlinu je podal državni tajnik dr. Backe sliko o letošnji nemški 'žetvi. Podat ki, ki jih je navedel, kažejo velikanski uspeh dobro organiziranega dela za dvig nemškega kmetijstva. Ti podatki pa so tudi častno izpričevalo za nemškega kmetovalca, ki je v resnici v polni meri izvršil svojo dolžnost ter s svojim delom zagotovil nemško oskrbo. Uspeh nemške kmetijske proizvodnje se kaže v naslednjih številkah: Državni tajnik Backe je omenil, da je Nemčija 1. 1918 pridelala 6.1 milijona ton rži, letos pa 7.4 milijona. Pšenice je pridelala 1. 1918 2.3 milijona ton, leta 1943 pa 4.2 milijona ali za 83 odstotkov več, ječmena 1. 1918 1.9 milijona ton, letos pa 2.6 milijona, ovsa 1. 1918 4.3 milijona, 1. 1943 pa 5.2 milijona. Sladkorne pese je pridelala Nemčija 1. 1918 7.4 milijona, letos pa 16 milijonov ton, kar je za 116 odstotkov več. Pripomniti je treba, da se je v tej primerjavi upoštevalo samo ozemlje nekdanje Nemčije.
cen in odškodnin za proizvodnjo in prodajo blaga, za posluge in za rabokupe. Zato se opozarjajo vsi prizadeti, da ne vlagajo takih prošenj.
Vsem sorodnikom prijateljem in znancem sporočamo žalost»o vest, da nam je po dolgem trpljenju umrla naša srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
KENDA IRMA
hišna posestnica, vdova bivšega veletrgovca
5. t. m., v 75. letu starosti, večkrat previdena s tolažili sv. vere. K večnemu počitku jo bomo spremili v soboto, 9. oktobra J 943, ob 3 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k sv. Križu.
Ljubljana, Graz, Wien, Berlin, dns 6. oktobra 194;!.
Globoko ialuioci ostali
Naravnost rekorden uspeh pa je dosegla Nemčija v krompirju. Nemčija je namreč letos pridelala za 10 milijonov ton več krompirja ko 1. 1918 in za 15 milijonov ton več kakor leta 1916. A tudi glede oskrbe Nemčije z maščobami so bili doseženi zelo lepi uspehi. Kultura oljnatih rastlin se je močno povečala. Poleg tega pa je bil zlasti velik napredek nemškega mlekarstva. Na ta način je Nemčija dosegla, da krije danes 60 odstotkov maščob z lastnim mlekom, dočim je krila v mirnem času komaj eno tretjino. V prvi svetovni vojni je svinjereja močno nazadovala, v sedanji vojni pa se je sistematično gojila ter se je sedaj zagotovila preskrba prebivalstva z mesom in v veliki meri tudi z mastjo.
Vsi ti uspehi pa so se dosegli, je dejal dalje državni tajnik Backe, ker je narodno socialistični režim pravočasno izdelal potrebne načrte za dvig kmetijstva
in tudi dosegel, da so se ti načrti izvajali in da niso ostali samo na papirju. Ob koncu svojega govora je državni tajnik Backe pozval
nemške kmetovalce, da tudi v 1 doče zastavijo vse svoje sile,' bo trdno zagotovljena nemška p' hrana.
Higijena in štednja 1, M T 25 - I* E Č J Tovarna Ljubljana VII (Šiška] tel. 32-52 Hitra popravila in prezidav!
j Konfekcija, razni • :	dežni p 1 ašči jj
:	inpelerine l
I Ivan Kos I
| • Ljubljana i Sv. Petra c. 23. Tal. 36-74	:
barva, plesira in kemično s n a ž i •bleke, klobuke itd. Škr*bi in svetlolika srajce, •vratnik« in manšeto. Pore, suši, mnnga in lika damače perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski aaiip 4-f. ieleibargOTa 2 Tolefon it. «-72.
Kanada proti Keynesovemu načrtu
Kanadski finančni minister je predložil parlamentu svoj valutni načrt, ki izrečno zavrača Keyne-sov načrt, da bi se uredilo mednarodno devizno gospodarstvo z naddržavnim kliringom. Kanad.a se priključuje ameriškemu načrtu, da se ustanovi mednarodni stabilizacijski sklad. Nasprotuje pa temu, da bi imele Združene države Sev. Amerike v nadzorstvenem svetu preveliko besedo. Po kanadskem predlogu se nova valutna enota ne bi imenovala unitas, temveč samo unit. Značilno je, da zagovarja Kanada ameriški, ne pa angleški valutni načrt.
lospoilarske vesti
Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem za vodu, Kongresni trg 2. Redno vpisovanje za šol. leto 1943/44 se vrši dnevno. Pričetek pouka 11. t. m.
Ravnateljstvo.
Iz vinskega okoliša ob Mosli in
drugih vinorodnih krajev Nemčije se poroča, da bo letošnja trgatev prav dobra in znatno obilnejša ko lansko leto. Takrat, je vinogradom zelo škodovala ostra zima, dočim je mila zima v 1. 1942/43 zelo koristila trtam. Tudi kasneje je bilo vreme za trte ugodno.
Nemško prometno ministrstvo je zopet dovolilo, da se smejo tovorni vagoni naložiti nad predpisano maksimalno nosilnostjo. In sicer za eno ali dve toni. To velja za nemške, francoske in belgijske vagone. Večja obtežba vagonov je dovoljena v nemškem notranjem prometu in
v prometu z zasedenimi vzhodni' deželami, a tudi v prometu z W zemstvom.
Za leto 1944 se smejo tiskati Nemčiji samo enotni koledar# Cena koledarčkom v nadrobni p daji je določena na 0.55 do 1 marke z ozirom na format in \ zavo koledarčkov. Dopustna sta mo dva formata.
Iz Bolgarske se poroča, da bo tošnja vinska letina tako glede J ličine ko glede kakovosti zelo ^ bra. Ker svežega grozdja zarc transportnih težav ni mogoče iz' žatl, bodo grozdje konservir* Kmetijski minister je izdal na’ dilo, da se morajo čim večje I ličine grozdja posušiti za izdelo«, nje brezalkoholnih pijač in roi melad.
V ameriški bombažni industf'
nameravajo uvesti nov način pr izvod nje. Predvsem se bodo izde* vali normirani enotni izdelki, c bi se na ta način povečala kap citeta podjetij.
Ameriški finančni minister Mi.
genthau je napovedal novo zvt* nje davkov. Izjavil je, da si bo rt ralo prebivalstvo Združenih dri Severne Amerike še bolj zadrgi* pas.
Prvo četrtletje sedanjega antf škega proračunskega leta se je kf čalo z deficitom nad 20 mili j» dolarjev. Ameriški državni dolg narastel že na 151 milijard doli jev.
Avstralski ministrski predsedf Curtin je izjavil, da so znašali v ni stroški Avstralije do konca J gusta 1194 milijonov funtov, doS so znašali vsi voijni stroški Avst> lije v prejšnji svetovni vojni saf 265 milijonov funtov.
V Čunkingu plačujejo za zl<| fantastične cene, kakor se je J. udarjalo na neki tiskovni konj renči. Za unčo zlata se plačuje/ 10.000 kitajskih dolarjev, dočim', Ija v Ameriki unča zlata samo: ameriških dolarjev.
i LEN ASI-GERKMAN 1
MANUFAKTURNA TRGOVINA
j LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA j
FR. BRC AR
Ljubljana - Kolodvorska 35 - Telefan: 27-25
priporoča mlinske kamne in mlinsko-tehnlčn« pofrebščine
AlBESIiNOs.it. - Torino
Capital« Sociale Lire 1,000.000.— Casa fondata nel 1840.
Aram. Uff. Corso Brescia 38. — Štab. Industria: Smalti, Vernici, Pitture.
Via Aleisandria 30. — Tel. 21-256. Smalti. Vernici, Stucchi per tutte le Industrie.
Vernici speciali — antiacide — isolanti.
 mu-----
SLBESIANO ii - ToriiC
Družbena glavnica Lir 1,000.000.— Tvrdka ustanovljena 1840. Industrija #ma|lov, lakov in barv.
Upravni uradi: Corso Brescia 33. — Tovarna: Via Aiessandr a 30. Tel. 21 -250.
Emajli, laki, sadre za vse stroke. Specijsilni laki — zaSCtni proti kislinam in izolacijski.
n—fMHm
»MIK"
*'J/Vam stro-koTno osna-ži, preobliUa in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nor. — Lastna delavnica. — Zaloga klobukov. - Se priporoča
RUDOLF NIK. UUHJAHA
St. P rt ra c~tm »t. 56
Mlkl»*lče»« c vata it. 12
(Nasproti hotela Unioa)
OKVIRJE
izdeluje specialist
W*Hova 4
KNJIGOVEZNIC«
Liiiaske tiskarne
LJUBIJA1A, k.tpii arjeva talka 6
a) Knjigoveiki oddelek:
Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih.
Zaloga poslovnih knjig in rastriranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov.
Solidno in priznano delo.
i
nr.r:ar:
Da Diu di 25 anni - Ze več ko 25 let
K VA. L,1 T E T N O P O II I Š T V O
J. J. NAGLAS
i Rimedi Heumann vengo-no usati con mir.abile sue-cesso e con soddisfazione dai eonsumatori. Fate an-che Voi una prova e do-mandate il listino presso la
se sredstva Heumann uporabljajo s čudovitim uspehom in v zadovoljstvo odjemalcev. Poskusite enkrat tudi Vi in zahtevajte cenik pri
USTANOVLJENA 18^7
LJUBLJANA |
S. A. Heumann
MILANO, Via Stilicone 39
Fiir das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj — Per il Aleksander Železnikar — Fttrdde Druckerei »Merkur« A. O. — Za tiskarno »Merkur- d. d. — Per la stampena
consorzio »Trgovski list« quale edittore: dr. 1 ,an Pless — Sehriftleiter Urednik RedatUtf stamperia »Merkur« S. A. quale stampa tore: Otmar Mihalek. — AUe — *si — tmtU m LjubU*'