LETO XVIII
JULIJ 1969
Cena 0,20 din
4. julij
dan borca
Četrti julij, Dan borca. To je z rdečimi črkami napisano v koledarju, torej je to praznik, dela prost dan. Pa še vroče poletno sonce nas ob tem času kar sili na izlet nekam k vodi — na morje, k reki, k jezeru, čevapčiči, hladno pivo in prijetno večerno lenarjenje — vse to nam pride na misel pred tem praznikom, malokdo pa se vpraša, zakaj je 4. julij sploh praznik, zakaj se imenuje Dan borca. Kdo je bil tisti, ki je pripravljal in izvajal našo revolucijo, kdo je bil tisti, ki je znal mlade in drzne ideje prenašati v stvarnost, kdo je bil tisti, ki je z golimi rokami zgradil povsem novo državo na ruševinah stare — to je bil Borec, to je ime — simbol za vse tiste, ki so žrtvovali mladost, zdravje, družine, domove za nekaj, kar niso še nikoli videli, ampak le slišali iz ust svojih vodij. Upanje v nove, boljše dni in obup prejšnjih sta premagovala vse nasprotnike, krepila sta njihov duh in telo pri premagovanju najhujših zaprek, ki jih ustvarja življenje v takšnem trenutku, kot je svetovna vojna.
Morda bo kdo rekel, da te ljudi Pozabljamo zato, ker jih je le še malo ostalo in ker je čas, v katerem so živeli, že daleč za nami. To ne more biti res, saj velika dejanja za
22
Prvi partizanski strel izpod Šmarne gore leta 1941 je vzbudil v slo-yenskem narodu zavest, ki jo je tlačil fašizem in nemški škorenj. Rašica, šmarna gora, Krim, Mokerc so dajali odmeve strelov prvih slovenskih partizanov, ki so pod vodstvom komu-
vedno ostanejo jasno zapisana v veliki in nezmotljivi knjigi zgodovine, ljudje, kot je naš borec, pa so že od nekdaj neumrljivi, zanje ne veljajo zakoni pozabljivosti človeških možganov. Tudi v naši zavesti so še vedno prisotni, morda so nekoliko skriti v podzavesti, iz katere pa v težkih trenutkih, ki so in še bodo prihajali nad našo skupnost, z vso svojo močjo bodrijo našo zavest in telo, da se upreta in zmagata.
Stalinu in informbiroju, tržaški krizi, imperializmu, načelu o omejeni suverenosti socialističnih držav in še neštetim manjšim nevarnostim smo z neomajno voljo in upornostjo kljubovali in jim še kljubujemo, da bi se pri tem za ped odmaknili od svoje jasno začrtane poti. Nihče nam ne more braniti, da vodimo popolnoma samostojno notranjo in zunanjo politiko in da sodelujemo s katerimkoli narodom na popolnoma enakopravni ravni.
Tujec, ki se vozi po naši domovini, gleda, se čudi in težko verjame napredku, ki smo ga dosegli v tako kratkem času. Sprašuje se, kaj je v tem malem narodu, ki mu daje tako ustvarjalno moč, kaj ga spodbuja in vodi. Lahko mu odgovorimo le eno, v njem je vedno prisotni Borec, ki se je rodil v najhujših dneh njegove zgodovine in bo v njem ostal, dokler bodo malim narodom stregli po življenju, dokler bo imela surova sila prvo besedo v mednarodnih odnosih.
Tudi kadar nam gre najbolje, se vsaj ob prazniku spomnimo našega borca — vseh tistih, ki so to ime zaslužili in ga še zaslužijo, saj so nam s svojo krvjo priborili osnove, brez katerih si danes ne bi mogli ustvarjati svoje nove skupnosti.
nistične partije klicali naš narod k vstaji! Vzdramilo se je Pohorje, Kozjak, Rog in Gorjanci, začula se je pesem iz gozdov »Kosec koso brusi — kmet pravico terja!« Tako so v letu enainštiridesetem, v času hudih racij okupatorja, zaživeli gozdovi in
mesta. Kljub terorju so ilegalni delavci v mestih uspešno opravljali diverzantske in sabotažne akcije ter zbirali materialno in denarno pomoč.
Okupator je obdal Ljubljano in ostala žarišča odpora z bodečo žico in bunkerji. Bal se je noči, ki so dajale zavetje partizanom pri njihovih akcijah. Te akcije so rodile politično zavest, da so se formirali prvi partizanski odredi, kateri so povzročali okupatorju hude izgube, domačim izdajalcem pa pognali strah v kosti.
Iz gozdov se je začula pesem »Hej brigade hitite!« Odredi so prerasli v brigade, ki so osvobodile kraje na Dolenjskem, Štajerskem in Notranjskem. Borcev je bilo vedno več, tako da so se formirale borbene enote regularne partizanske vojske. V zaledju pa so pod dobrim vodstvom delovali terenski odbori, in dvigali slovenskemu narodu moralo, da kljub žrtvam ni klonil.
Osvobodilna fronta je ustanovila ljudsko oblast, ki je po osvoboditvi prešla v današnjo samoupravljalsko družbo.
22. julij, dan vstaje jugoslovanskega naroda, bomo praznovali v duhu solidarnosti jugoslovanskih narodov in zmag, ki naj bodo v spodbudo novim generacijam pri utrjevanju samoupravljalskih pravic v naši socialistični družbi.
/
Julij dan vstaje
Po poteh
kamniškega odreda
Vrsti se obletnica za obletnico, praznovanje za praznovanjem. In med zelo pomembnimi obletnicami je prav gotovo 50-letnica ustanovitve SKOJ, KPJ in sindikatov.
V počastitev te obletnice je Občinski sindikalni svet Domžale organiziral 21. junija 1969 spominski pohod PO POTEH KAMNIŠKEGA ODREDA.
Prepričana sem, da se bodo tega pohoda še dolgo časa vsi udeleženci radi spominjali: mladi, ker so zopet zvedeli nekaj več o poteh in življenju naših partizanov, zvedeli marsikaj, da so lahko še bolj ponosni, da so potomci takega naroda, in starejši, ki so se po dolgih letih spet srečali in skupaj obujali spomine na preteklost, spomine, ki so kljub lepemu številu let, še vedno zelo živi.
Prireditelj je povabil k sodelovanju vse politične in družbene organizacije in za pohod se je prijavilo 16, 3 do 25-članskih ekip.
Udeleženci pohoda so se odpravili po trasirani poti iz Kamniške Bistrice, preko Dola, Jam in Velike pla-
nine na Malo planino. Na poti so jim preživeli borci Kamniškega odreda razlagali doživetja iz časa NOB, ko so jih na teh poteh spremljala nenehna presenečenja, ki so bila vse prej kot pa prijetna.
Tako je pot ob obujanju spominov kaj hitro minila in že je bilo zbranih približno 200 udeležencev tega slavja pri našem domu na Mali planini, kjer je bila zaključna prireditev s kulturnim programom.
Mogočno so zadonele partizanske pesmi, ki jih je zapel pevski oktet iz Kamnika. Med pesmimi pa so se vrstile recitacije, ki so nas za hip povrnile v preteklost, čeprav le v besedah, a vendar znamo vsakokrat po takih proslavah še bolj ceniti sedanjost.
Nepopisni živžav je po končani proslavi nastal ob »partizanskem kotlu«, kjer so udeleženci dobili svojo porcijo partizanskega golaža.
Še dolgo potem, ko je pod kotlom že ugasnil ogenj in se je golaž, kar ga je ostalo-, že zdavnaj shladil, so udeleženci pohoda sedeli v prijetnem pomenku, kajti spominov ne zmanjka, znova in znova oživijo, živijo z nami, spremljajo nas skozi vsa leta in zato se tudi vsako srečanje, vsako slavje prične in konča pri obujanju spominov.
Danica Bleje
Sklepi II. redne seje UO
Upravni odbor »Induplati« Jarše je imel dne 12. junija svojo II. redno sejo. Ker sta zasedala UO in DS istega dne z enakim dnevnim redom, objavljamo samo sklepe UO, dnevni red pa obravnavamo pod naslovom III. redna seja DS.
Sprejeti sklepi: Sprejet je bil načelni sklep, da se pristopi k rekonstrukciji predilnice pod pogojem, da dobimo podjetje, ki bi to investicijo financiralo. Navedeno so predlagali člani UO v razpravo in dokončno odločitev DS.
Direktor podjetja je dobil pooblastilo, da lahko odobri službeno potovanje v inozemstvo posameznim strokovnim delavcem pri nas, brez predhodnega sklepa upravnega odbora.
Da se tov. Jožetu Mavku kupi spominsko darilo v vrednosti do 2000,00 din, ob poteku njegove delovne dobe in se pooblasti tov. Iva Seška, da izbere darilo.
Člani UO so odobrili službeno potovanje tov. Faniki Zajc in tov. Miru Šimicu v Avstrijo, kjer bosta obiskala firmo »August Sattler Sobne«, G raz.
Da se naši gasilski četi (8—10 ljudi) odobri brezplačen prevoz s kombijem in sicer na ogled olimpijade v Krems pri Dunaju, ki bo od 4. do 6. julija letos. Poleg tega se jim odobri po 1 dnevnica.
Sprejet je bil tudi sklep, da se razvojnemu oddelku odobri službeno potovanje v Avstrijo k firmi Leo-dolter in sicer v mesecu juliju, izplača pa naj se jim po 1 dnevnica.
Poročilo
NABAVNEGA ODDELKA
Premog smo kupovali v zmanjšani količini od predvidene, ker smo ga potrebovali manj zaradi popravila parnega kotla in spremembe v proizvodnji. Rudniki zaradi tega negodujejo, ker stalno spreminjamo mesečne količine in se nikakor ne držimo planiranih — pogodbenih.
Bombažne preje smo prejeli za 13 °/o več od predvidene količine, ker nam je tako narekovala proizvodnja, sintetične preje pa toliko, kot smo predvideli. Lanene preje nismo prejeli nič, ker imamo še zalogo iz uvoza.
Sintetičnega vlakna smo prejeli nekaj manj, kot je bilo predvideno, vendar primerno, ker smo v prejšnjem mesecu prejeli nekaj več. Kvaliteta preje in vlakna se stalno kontrolira in ni posebnega odstopanja cd naših pogojev, ki so v primerjavi z ostalimi tekstilnimi tovarnami zelo strogi. Težave imamo pri domači barvani sintetiki, kar pa sproti reklamiramo. Priznajo nam običajno zahtevano bonifikacijo, kvaliteta pa se ne zboljša preveč.
Barve in kemikalije domače proizvodnje prejemamo redno, z uvozom pa so vedno težave, ker so dobavni roki dolgi. Pomagamo si tako, da poslujemo po možnosti s tovarnami, ki imajo v naši državi konsignacijska skladišča. Na ta skladišča odpokličemo blago in ga dvignemo šele takrat, ko ga potrebujemo.
Pri vseh nakupih imamo težave, ker smo slabi plačniki. Posebno težko je z nakupi iz inozemstva, kjer je treba plačati blago vnaprej. Pomožni material kupujemo sproti tako-, da skušamo vezati čim manj finančnih sredstev. f. Adamič
Tovariš ing. Jože Klešnik pojasnjuje na seji DS
Na lil. seji DS je bilo govora o regresiranju toplih in hladnih malic
III. redna seja DS
V	navzočnosti 22 članov je imel DS »Induplati« Jarše dne 12. junija svojo III. redno sejo.
Predsednik DS tov. Brane Zupan je pozdravil vse navzoče, ugotovil sklepčnost in prebral dnevni red, na katerega ni bilo pripomb.
Dnevni red:
obračun za obdobje januar—april 1969,
predlog spremembe pravilnika o delitvi OD,
rekonstrukcija predilnice,
razno,
predlog o statusu menze.
Sef organizacijsko-analitskega sektorja je podal obračun za obdobje januar—april 1969.
V	prvih štirih mesecih 1969 je bila proizvodnja v m2, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, dosežena 90%>, v odnosu na plan pa 83,3 °/o. Vrednost proizvodnje je v cdncsu na lansko leto dosežena 98,1 «/o, dočim v odnosu na plan 89,8 "/o. Tudi kazalci produktivnosti kažejo slabši rezultat, kar je predvsem posledica s planom predvidene avtomatizacije tkalnice, ki pa še ni bila realizirana.
Predaja je bila v tem obdobju dosežena komaj 82%>, celotna prodaja (na domačem trgu + izvoz) pa 805/«.
Ugotovljeni dobiček je sicer večji, kot je bilo s planom predvideno, vendar to ni rezultat obravnavanega obdobja, pač pa rezultat realiziranega znižanja lastne cene iz prejšnjih obdobij, ki je nastalo zaradi višjega ovrednotenja zalog ob začetku leta.
Pri prodaji na domačem trgu smo v poprečju dosegli pri tkaninah 19 %>, pri konfekcioniranih izdelkih pa 14 %> dobička od prodajne cene. Pri prodaji na inozemskem trgu pa smo v poprečju dosegli 53,70 °/o lastne cene.
Tovariš ing. Klešnik je nato podal še predlog za spremembo ovrednotenja nedovršene proizvodnje in zaloge gotovih izdelkov, katerega so člani delavskega sveta predhodno dobili na vpogled.
Tovariša Marjana Slapšaka je zanimalo, kakšni so izgledi prodaje v bodoče, če upoštevamo rezultate prvih 4 mesecev letošnjega leta. Odgovoril mu je tov. ing. Klešnik, da je prodaja prvih 6 mesecev letošnjega leta visoko planirana, z ozirom na znižanje zalog, zato je bil plan skoraj vsak mesec I. polletja 720 milijonov S din. Plan prodaje za II. polletje je znatno nižji, kot za I. polletje.
V zvezi s predlogi, katere je navedel šef org. analitskega sektorja sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1.	S 1. januarjem 1969 se spremeni ovrednotenje nedovršene proizvodnje, ter zaloge gotovih izdelkov, od dosedanjega polnega, na variabilno vrednotenje, kjer na enoto zajamemo vse variabilne stroške, medtem ko so vsi fiksni stroški obravnavani, kot stroški razdobja in jih je treba sproti pokrivati s fakturirano realizacijo.
2.	Razdelitev stroškov na variabilne in fiksne.
Sef organizacijsko splošnega sektorja je seznanil člane DS, da je bil
na eni izmed sej kolegija sprejet sklep, da se pripravi predlog povišanja OD strokovnemu kadru pri nas in ostalim zaposlenim v podjetju in sicer iz razloga, ker za gotova strokovna delovna mesta ni bilo mogeče dobiti ljudi za take OD, kot jih ima strokovni kader pri nas sedaj.
Predlog povišanja OD je bil že obravnavan na seji IO sindikalne podružnice in na eni izmed sej OO ZK, vendar nasprotovanj ni bilo. Pretežnem delu kolektiva bi povišali OD za 7 %>, vodilnemu in strokovnemu kadru pa za ca. 20 %>. S tem bi najnižji OD v podjetju znašali 600 din.
V zvezi s predlogom, katerega je podal tov. ing. Janko Ukmar, je DS sprejel naslednji sklep: Da se pristopi k izdelavi predloga o spremembi pravilnika za delitev OD, kar pa se bo ponovno obravnavalo na eni izmed prihodnjih sej DS.
Člani DS so sprejeli na svoji tretji redni seji še naslednje sklepe:
Da se pristopi k rekonstrukciji predilnice in pooblastijo direktorja podjetja, da vodi po vprašanju fi-naciranja rekonstrukcije predilnice razgovore s podjetji, katera bi bila pripravljena to investicijo financirati.
Po daljši diskusiji so bili potrjeni predlogi komisije za razlago, spremembe in dopolnitve statuta in sicer osnutek predloga za vskladitev statusa enote menza in počitniški domovi, z dejanskim stanjem in veljavnimi zakonskimi predpisi in s tem v zvezi za spremembo tistih statutarnih določb, na katere se ta vskladitev nanaša.
Da bo predsednik IO sindikalne podružnice — tov. Marjan Slapšak, do prihodnje seje DS pripravil predlog (po posvetovanju z upravnikom menze), glede toplih in mrzlih obrokov malice za člane našega kolektiva v menzi.
Da bodo' imeli v bodoče člani DS eno uro pred pričetkom seje predavanje, kjer se bodo seznanjali z raznimi obračuni, itd.
Takole pričakujemo nove statve
Sestanek OO ZK
Dne 25. junija je imela OO ZK »Induplati« redni sestanek z naslednjim dnevnim redom:
1.	Spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
2.	Razno.
Tovariš Milan Narat je uvodoma poudaril, da je o povišanju OD strokovnemu in vodilnemu kadru pri nas, že bilo govora na zadnjem sestanku OO ZK. Prav tako je navedeno obravnaval DS, UO in IO sindikalne podružnice.
Tovariš Narat je nato prosil tov. direktorja za obrazložitev.
Tov. dipl. ing. Srečo Bergant je povedal sledeče: Koncepti novega pravilnika so bili isti, kot smo jih omenjali na zadnjem sestanku. Delovna mesta se razdelijo na tri grupe glede povišanja OD:
—	grupa neposrednih proizvajalcev, 7%,
—	grupa profesionalcev (izučeni delavci) 10%,
—	vodilni in strokovni kader, 16 do 40 %.
S tem bo minimalni OD 600 din in maksimalni OD 3500 din.
Razmerje 1 : 5,9.
Istočasno se bo korigiral tudi pravilnik o stimulaciji, z ozirom na sklep DS, da ovrednotimo zaloge gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje, po metodi varibilnih stroškov.
V višji razred povišanja pride 92 oseb. To so strokovni delavci iz tehničnega sektorja, obratovodje, nadmojstri in mojstri. Na teh delovnih mestih bomo imeli ljudi, ki bodo 100% opravljali delo.
Vsak član kolektiva bo 7. julija 1969 prejel izvod pravilnika. Pravilnik bo v javni razpravi do 20. julija, nakar bo 25. julija 1969 seja DS, kjer se bo pravilnik sprejemal. Dne 7. julija bo sestanek po obratih.
Prigovore na korekturo pravilnika bodo sprejemali vodje ekonomskih enot in šefi sektorjev, nato pa bodo iste posredovali komisiji za vsklaje-vanje pravilnika o delitvi OD.
Pravilnik naj bi veljal od 1. septembra 1969 dalje.
Sistem osebne ocene ostane v veljavi.
Tovariš Albin Zibert je pripomnil, da se bodo delavci spraševali zakaj je razpon tako velik.
Tovariš direktor mu je odgovoril, da strokovni kader moramo imeti. Imamo pa še strokovna delovna mesta, ki še niso zasedena in ne bomo dobili ljudi, če ne bodo strokovna delovna mesta primemo stimulirana. Prav tako ne moremo računati na strokovni kader, ki ga že imamo, da bo ostal v podjetju, če ne bo primemo stimuliran.
Kljub navedenim korekturam osebnih dohodkov, pa še vedno zaostajamo za ostalimi podjetji (npr. ROSAMA itd.).
Pod točko razno je tov. direktor informiral navzoče, da je kot pomoč pri reševanju političnih in gospodarskih problemov v občini, formi-
ran kolegij direktorjev, katerega predsednik je dipl. ing. Srečo Bergant. Na predlog kolegija direktorjev, je bila formirana tudi grupa pravnikov iz podjetij, ki bo imela nalogo pripravljati predloge temeljnih aktov podjetij.
Tovariš Narat se je tov. direktorju zahvalil za informacijo in na željo navzočih, v celoti prebral priporočilo častnega razsodišča SRS o zadevi tov. Matičiča in tov. Markoviča.
Proizvodnja in kvaliteta v mesecu maju
Proizvodni rezultati v mesecu maju so bili v vseh proizvodnih obratih slabši kakor v mesecu aprilu. Vzrok zmanjšanju proizvodnje je:
Tkalnica je dosegla nižjo produkcijo kot v mesecu aprilu zaradi demontaže 70 mehaničnih statev, katere smo izločili iz obratovanja zaradi zamenjave z novimi avtomatskimi statvami. V celoti ni obratovala zgornja tkalnica in na avtomatskih statvah so se delno ukinile nočne izmene. Vse to je privedlo do slabšega izpolnjevanja letnega proizvodnega plana.
Ker sta tako oplemenitilnica in predilnica vezani na porabo oziroma proizvodnjo tkalnice, se ta rezultat poslabšanja kaže tudi pri teh obratih. Predilnica ni imela potreb za popolno zasedbo kapacitet, oplemenitilnica pa ne dovolj tkanin za predelavo.
Tiskarna tudi ni imela dovolj naročil za polno obratovanje. Slabši rezultat konfekcije pa je v asorti-manu izdelkov in ker nismo delo več forsirali v prostih sobotah in nadurnem delu.
Oskrba s surovinami je bila količinsko zadovoljiva. Ni bila pa zadovoljiva v pogledu kvalitete pri nekaterih številkah in niansah barv pri Malon vlaknu, kar pa povzroča že resne probleme zaradi močnega odstopanja od barvne karte.
Če pogledamo izpolnitev plana v mesecu maju in proizvodnjo primerjamo s proizvodnjo v maju 1968, dobimo naslednje rezultate:
•A	Indeks
izpolnitve na maj plana 1968
Predilnica: predenje	106,2	102,2
sukanje	72,2	79,8
Tkalnica 000 votkov	75,8	62,9
Oplemenit. t. m	96,2	78,0
Tiskarna t. m	—	56,1
b. m	—	14,9
Konfekcija PLC	81,3	85,8
Kvaliteta surovih in adjustiranih .tkanin je ostala na nivoju meseca aprila in jo lahko ocenimo kot nezadovoljivo. Premika v posameznih grupah kvalitete ni bilo. Dosežena kvaliteta se giblje po posameznih grupah sledeče:
I.	vrsta................. 86,87	%
II.	vrsta...................8,83	%
III.	vrsta....................2,46	%
makulatura ......	1,84	%
Iz navedenih rezultatov lahko zaključimo, da so praktično vse tri grupe od prve vrste dalje previsoke. Nujno je zaostriti kontrolo in posvečati več pozornosti kvaliteti. Kajti takšni rezultati kvalitete nam povzročajo izgubo pri prodaji izdelkov in zmanjšujejo finančni rezultat. Večina napak je subjektivnega izvora in naloga nas vseh skupaj je, da kvaliteto naših izdelkov izboljšamo.
Ekipa v Al oddelku
Namizne garniture so iskrnio blago
Prodaja
V MESECU MAJU
Predaja v mesecu maju ni tekla po želj enem planu, saj smo le tega izpolnili le 80 %>.
Če doseženo prodajo primerjamo s prodajo v lanskem mesecu maju, pa ugotovimo, da je prodaja po-rastla za 32 %>. Ta odstotek pa predstavlja velik skok v primeri z lansko realizacijo.
Možnost višje realizacije je obstojala, saj smo imeli precej nerealiziranih naročil, predvsem v zavesah, prtih in garniturah Tereza.
Za oskrbo hotela smo prodali precej artiklov iz zaloge. Novi de-seni so močno iskani, toda zaradi pomanjkanja surovin nismo v stanju zadostili povpraševanju.
Trgovska mreža je v splošnem slab odjemalec tkanin. To velja za proizvode domače industrije, dočim imajo mnogo proizvodov iz uvoza, katere sedaj forsirano prodajajo.
Makulature smo imeli 5,196 m.
Problematika farskega nogometa
2e precej časa živi jarški nogomet v negotovosti, sploh pa je problem, kako v jeseni, ali še nadalje tekmovati v ligi ali pa se nogometna sekcija pri »Partizanu« Jarše ukine.
Spodaj podpisani bi rad podal nekaj svojih misli in predlogov, ker Poznam problematiko vseskozi, saj sem bil med tistimi, ki so klub ustanovili in v katerem sem tudi sam igral, nato prenehal in se v jeseni lanskega leta ponovno vrnil nazaj, vendar ne kot igralec, temveč kot Privrženec nogometu, ki lahko nogometu pomaga tudi organizacijsko.
Ustanovili smo nogometno sekcijo, ki je imela nalogo, da organizacijsko skrbi v času tekmovanja, da pomaga trenerju pri njegovem delu in da sodeluje na relaciji Upravni odbor »Partizan« — nogometna sekcija. Žal vsi člani sekcije niso bili aktivni, ampak je vse breme ležalo na dveh, treh članih, ki smo se ubadali z vso problematiko, ne pa, kot je bilo dogovorjeno, da bo vsak prevzel določeno dolžnost, ker bi na ta način delo potekalo bolj smotrno in načrtno. Vsa sreča je v tem, da je bila tu Grbec Lenčka, ki je prav materinsko (izraz se sicer malo čudno sliši!) skrbela za igralce, šivala, prala, likala, skratka naredila je vse, kar je bilo v njeni moči.
Sklican je bil sestanek vodilnih vašega podjetja, predstavnikov samoupravnih organov, navzoč je bil tudi direktor Papirnice in predsednik ObZTN Domžale, trener in člani nogometne sekcije. Iz izjav predstavnikov podjetja lahko navedem samo eno: v jeseni 1969 podjetje ne financira nogometa, kar pomeni, da
se nogomet ukine. Glede zapravljanja denarja (preko milijon S din, kar mi ni razumljivo in bi prosil, da dobimo točno za katere izdatke gre in to po datumih) sledeče: Z mojim prihodom so se prenehale vožnje z avtobusom, ampak so igralci sami vozili za minimalno odškodnino; po tekmi je vsak dobil sendvič in pivo. Od treh sodnikov smo prešli na dva, če so bili trije, sta bila stranska sodnika občana naše občine. Službujočega, ki je prej hodil iz Ljubljane in dobil 30 din sem zamenjal jaz, da bo razumljivo — brezplačno.
Ugotovitve oziroma kritike, da v moštvu nastopajo drugi, ne pa člani kolektiva »Induplati«, ker klub nosi to ime, se mi zdi ozko gledanje, kar lahko pojasnim s sledečim:	klub
sprejme oz. še ni nobenega odklonil iz podjetja, vsak je lahko igral, žal pa sta dve resnici: da jih ni in drugič, da so nekateri manj sposobni in da si težko priborijo vstop v moštvo glede kvalitete.
Mimogrede naj omenim, da tudi kegljači niso samo člani kolektiva, niti namiznoteniški igralci, niti strelci.
Forma igralcev niha, velja to za podzvezo, kot za zvezne ligaše (lep primer je letos zagrebški Dinamo).
Trener Hočevar ima zadosti volje, saj ni dobil plačano niti še za lanskoletno jesensko prvenstvo, niti za spomladansko.
Res pa je, da je treba med igralci več discipline, samokritičnosti, ne pa tako, če ga trener med tekmo zamenja, ker je bil slab, da ga potem nekaj časa ni ali pa sploh preneha. Za marsikaterega igralca
ne bi škodovalo, če bi dobil nekaj »poglavij« o tem, kaj je morala, etika, kaj so tovariški odnosi.
Vsaka ukinitev nogometa se mi zdi neumestna, delno tudi neutemeljena (o nagradi trenerja v jeseni 1969 bi se dalo tudi pogovoriti); negiramo načelo »zdrav duh v zdravem telesu«. Poleg tega je tu tudi nekaj gledalcev, ki pridejo na tekme, čeprav so včasih razočarani nad igro moštva. Vsekakor pa bi morali začeti pri mladih, kjer bi imeli zaledje, istočasno pa jih odvrnemo od vseh škodljivih okolnosti, ki jih današnja družba nudi, seveda v negativnem smislu.
Potrebno bi se bilo pogovoriti s predstavniki vašega podjetja, občinsko zvezo za tel. kulturo in nekaterimi delovnimi organizacijami o bodočnosti kluba.
Nogomet v Jaršah se naj ne ukine! Je podjetju res nemogoče, da nas vsaj delno podpira? O višini prispevka bi se lahko pogovorili. Prosil bi, da poda svoje mnenje tudi Upravni odbor Partizana glede vprašanja nogometa, dobro bi pa bilo, če bi se sklical občni zbor Partizana; namreč živimo v veliki negotovosti.	Rajko Radmelič
OBVESTILO
Obveščamo člane kolektiva, da Otroški vrtec ponovno sprejema v varstvo predšolske otroke. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijave sprejema Uprava vrtca v novem
Uprava vrtca
Splošno — industrija ...	4,8	din
elektro-energija...............7,5	din
nafta..........................8,1	din
tekstilna......................3,7	din
Položaj tekstilnega delavca je razviden iz življenja štiričlanske družine. Kot minimalni dohodek je potrebno 558 din. Za hrano potrebujejo 270 din. Od polovice anketiranih pa ima na razpolago danes, za hrano cd 140 do 155 din po osebi. Če pa vzamemo v poštev še zvišanje življenjskih stroškov od leta 1985 dalje, potem bi morali imeti za hrano minimalno 350 din (po osebi). To pomeni, da ta kategorija družin ima manj kot 50 %> tistega, kar je bilo predvideno kot minimum.
Prav gotovo pa so tako nizki OD pogosto vzroki prekinitvam dela; političnemu nerazpoloženju. Prav
zato po delovnih kolektivih tekstilne industrije prihaja vedno bolj do zahteve po državni intervenciji za enotnimi merili (nekatere zahteve so, razmerje med najvišjim in najnižjim OD 2 : 1), zahteve plač po tarifnem dogovoru, oziroma stabilen in garantiran nivo OD, ki naj bi preskrbel zadovoljiv standard.
Zmanjšana kupna moč potrošnikov se kaže prav gotovo v tem, da se večji del plače ali v celoti porabi za prehrano, stanovanje, ogrev, a preostalo naj bo za oblačila, obutev in za tako imenovane trajnejše potrošniške dobrine (višji standard).
Zunanjetrgovinski pogoji izmenjav so za tekstil zelo otežkoeeni, ker je izvoz na konvertibilna področja administrativno omejen od uvoznih držav s kontingenti, ali z visoko carino, katera se giblje med 35 do 45 %>. Poleg tega se naši proizvajalci srečajo na zunanjem trgu z močno konkurenco držav v razvoju, ki prihajajo na trg pogosto z zelo nizkimi cenami.
Težave za tekstilno industrijo so prav gotovo carine na uvoženo surovino iz držav v razvoju, ker same razvijajo predelovalno industrijo, ker imajo doma svojo ceneno surovinsko bazo. Težak problem predstavljajo kompenzacijski dogovori s temi državami, ki na račun uvoza kovinskih in gradbenih izdelkov sklepajo pogodbe na škodo tekstilne industrije, vsled uvoza finalnih izdelkov tekstila. Tudi maloobmejni promet, ki se z izmenjavo turizma in prinašanjem tekstila od zunaj zmanjšuje kupna moč doma in na ta način zožuje absorpcijo na domačem trgu. Iz podatkov pa ni razvidno kolikšen je bil uvoz tekstila za široko potrošnjo, vendar je čutiti, da je bil dosti večji kot pa je bilo to predvideno, kar pa tudi po strukturi s'ami ni bilo upravičeno. Uvoženi so< bili namreč tudi taki artikli, ki jih je pri nas doma dovolj. Tako je intervencijski uvoz blaga našel povsem drug učinek kot pa bi moral.
V spodnji tkalnici se stari stroji umikajo novim
Adaptirana Cill stroja v predilnici
V zveznih sindikatih razpravljajo
Na skupni seji Centralnega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije in Zveze za tekstilno industrijo pri gospodarski zbornici in Komisije za družbeno ekonomske odnose pri Zvezi sindikatov Jugoslavije, je dne 25. aprila letos ugotavljala materialni in družbeni položaj zaposlenih v tekstilni industriji Jugoslavije.
Razlog, da se obravnava položaj tekstilcev v Jugoslaviji je prav gotovo ta, da tekstilna industrija zaposluje nad 213 000 delavcev in od tega je več kot 65 %> žena. Nizek dohodek, katerega ustvarjajo grupe v celoti, nizki osebni dohodki že daljši čas in minimalna sredstva skupne porabe, katera odrejajo standard zaposlenih v tej panogi, so osnovni razlog, da se ocenijo vzroki, kateri vplivajo in odrejajo takšno stanje.
Tekstilna panoga v strukturi industrije sodeluje v številu zaposlenih s 16 %>, v skupnem prihodu za 10,8 °/o, v izvozu za 12,5 °/o, v uvozu pa z 10,7 %>. Z angažiranimi in poprečno izkoriščenimi osnovnimi in obratnimi sredstvi pa kar z 9 %>.
Po podatkih je poprečni OD za leto 1968 v tekstilni industriji znašal 677 din, dočim je v ostalih panogah industrije in rudarstva 889 din. Če upoštevamo, da so v obdobju let 1965 do 1968 življenjski stroški porasli kar za 38 %>, je dovolj zgovorno, da porast osebnih dohodkov tekstilcev ni pokril niti polovice porasta življenjskih stroškov. Stanje je še toliko slabše, če pomislimo na to, da 59,7 ®/o zaposlenih v tekstilni industriji dela v večjih mestih, kjer življenjski stroški hitreje naraščajo.
Zaostajanje osebnih dohodkov tekstilcev je dobro razvidno, če primerjamo z ostalo industrijo.
Tako na primer izgledajo neto OD na uro.
Umag postaja turistični center
Spominjam se časov, ko sem taboril pod platneno streho v gozdičku poleg steklene dvorane. Naslednje leto pa se je naše taborišče že preselilo bliže k Tržičanom, kjer smo pod figovimi listi iskali sence.
Ob obali od vile Rita naprej, pa je takrat raslo trnje, bil je neprehoden teren. Naslednje leto pa smo že praznovali otvoritev našega doma. Kmalu so se našemu domu pridružile male wekend hišice in nato zidani počitniški domovi Snage, Leka in SUB Bežigrada. Takšno je tudi sedaj stanje na Punti. Novost v letošnjem letu je ta, da je od našega doma položen asfalt do ceste Savudrija—Umag.
Gozdiček onkraj zaliva — avto kamp je ves posejan z bungalovi, to je hišicami, ki so lične in primerne kraju. Nekje na sredi tega kampa Pa stoji nova velika restavracija, ki ima vse odlike novih modernih lokalov. Pogled proti Savudriji pa zapirajo nove stavbe hotelov, ki rastejo kot gobe po dežju, vsako leto jih je vedno več in več.
Mesto in okolica Umaga postajata pravo turistično naselje z vsemi ugodnostmi, ki jih želijo petični gostje.
Stolpnica Adriatika z odličnimi apartmaji in udobjem, ki ga želijo »premožni gostje«, ne bo dolgo samevala. Pridružile si ji bodo še štiri take stolpnice.
Občina Umag je pred 10 leti Predstavljala v turizmu zelo malo. Sedaj pa zavzema vidno mesto, saj y letošnjem letu razpolaga že z nad 3000 hotelskimi ležišči, ker ne upoštevam vseh počitniških domov, we-kendov in prostorov določenih za taborjenje. Cilj občine Umag je, da bi njihove hotelske kapacitete zna-
Kaikav, prava kava in pravi čaj So pijače, ki jih širom po svetu ■ Pijejo ogromne količine. Vse te pijače so za nas tuje in moramo surovine zanje uvažati, zato so tudi drage. Res je, da je te pijače težko nadomestiti, ker imajo poleg dobrega okusa in čisto posebne arome v sebi še snovi, ki ugodno delujejo ha organizem in ga poživljajo. To so kofein, tein in teobromin. Teh snovi pa naši domači čaji nimajo. Imamo pa doma vrsto rastlin, ki nam dajejo zeli za čaje z dobrim, Prijetnim okusom in aromo ter ugodnim delovanjem na organizem, čeprav ga ne poživljajo tako kot nPr. prava kava ali pravi čaj. So pa . v naših zeleh sadne kisline, vitamin 9’ hlapljiva olja, azulet, grenčice itd., od katerih vsaka po svoje ugodno deluje na organizem.
šale čez leta nad 10 000 ležišč, kar bi pomenilo najmočnejšo tovrstno ustanovo v Severnem Jadranu.
Z raznimi športnimi napravami, z bazeni s toplo morsko vodo in prireditvami si bodo skušali podaljšati letno sezono in zbuditi čim večje zanimanje med turisti.
Od Kaldanije do Umaga je nova široka asfaltirana cesta. Povsod se gradi, izpopolnjuje, ker le v turizmu vidijo poleg industrije razvoj.
Že sedaj je veliko domačinov zaposlenih v turizmu, ki jim daje kruh, in še več jih bo, kadar bodo zgrajeni vsi objekti, ki so v načrtu izgradnje turističnega centra predvideni.
Momentalno so najbolj iskan kader stavbarji in obrtniki, takoj za njim pa gostinsko osebje z zahtevano izobrazbo, trgovsko osebje in šoferji. Gradijo tudi servisne delavnice, ki bodo omogočile nemoteno delo vsem gostinskim obratom.
Ves ta mehanizem se le počasi ustvarja, ker primanjkuje sredstev, vendar kadar bo celotni kompleks zgrajen, se bo dobro obrestoval.
Turistični delavec, ki mi je o tem govoril, nima strahu v tako »imenovani mrtvi sezoni«. Pravi, da jih radi obiskujejo sosedni Italijani po morju ali cesii. Veliko pa si obetajo od nove »sončne ceste«, ki bo speljana preko naših krajev. Del teh »potnikov« naj bi prevzel Umag z bedečimi razpoložljivimi turističnimi kapacitetami.
Čez leta se bo tako umaknilo trnje z obale, zrastli pa bodo novi hoteli z urejenimi parki in urejenimi plažami.
Tako bo naš dom stal na sredi med starim in novim Umagom.
M. S.
Lipov čaj. ki ga pri nas cenijo, ima to prednost, da je cenen, dobrega okusa zaradi svojevrstne arome in vzbuja občutek toplote. Pri prvem kuhanju ima lipov čaj bolj aromatičen okus in duh, če pa lipovo cvetje prekuhamo ponovno je čaj manj aromatičen, toda temnejši in bolj trpkega okusa, kar nekaterim še bolj prija.
Pri nas se je že zelo udomačilo pitje šipkovega čaja. V šipku je dosti sadnih kislin in vitamina C. Sipek spada poleg limon in črnega ribeza med plodove, ki imajo največ vitamina C. Sadne kisline in vitamin C dajejo šipku prijeten, osvežujoč okus, tako da šipkov čaj ne potrebuje skoraj nobenih dodatkov, razen sladkorja. Če pijemo šipkov čaj vsak dan, si s tem zagotovimo skoraj vso količino vitamina C, kolikor
ga potrebuje organizem. Šipkov čaj je tudi hladen odlična osvežilna pijača, kar je važno posebno poleti. Zlasti se prileže delavcem, ki delajo na vročem zraku npr. železarnah, topilnicah, pekarnah itd. Sipek vsebuje tudi naša osvežilna pijača cockta. Poleg tega je šipek poceni in spada med naše najcenejše čaje.
Kamilice poznajo pri nas bolj kot zdravilo. Kamiličen čaj ima svojevrsten okus — prijeten —, ki mu ga daje hlapno olje v njih. Ker je v tem olju azulen, ki pomirja vneto sluznico, so kamilice tako zelo v čislih za razne zdravilne čaje. Čeprav so precej drage pa cena vendarle odtehta njihove dobre lastnosti. Kamiličnemu čaju manjka kisline, zato z dodatkom limone dobi še boljši okus, kar si velja zapomniti tistemu, ki mu kamilični čaj ne prija. Posebno dober je čaj iz kamilic za ljudi, ki imajo težave z želodcem, črevesjem in prebavo.
Čisto svoj okus ima čaj iz bezgovega cvetja in bezgovih jagod. Iz bezgovega cvetja so včasih delali tudi znano pijačo šabeso. Mnoge naše gospodinje vedo, kako se po domače pripravi pijača iz svežega bezgovega cvetja, sladkorja, limone in kisa.
Ko si jeseni pripravljamo sok črnega ribeza s sladkorjem, odcejenih jaged nikar ne zavrzi m o, ampak jih shranimo za zimo. Jagode črnega ribeza so odličen dodatek vsem čajem, saj jim dajo lepo rdečkasto barvo, prijeten kiselkast okus, obenem pa porabimo tudi sladkor, kolikor ga je ostalo v jagodah.
Tudi iz mete lahko skuhamo okusen, osvežilen čaj. Zanj vzamemo samo list ali dva, preveč ne smemo dati, da okus in duh čaja ni preveč močan in vsiljiv.
V trgovinah si lahko kupimo že pripravljene razne mešanice kot npr. planinski čaj, sadni čaj, narodni čaj in podobne mešanice v katerih je po več zeli skupaj. Ker pa gledajo izdelovalci čajev tudi na njihov zunanji videz, po navadi dodajajo čajnim mešanicam zeli za barvanje čaja. Take zeli so: cvetje planinske rese, plavice, poljskega maka, ra-njaka itd.
Pri kuhanju čaja si je dobro zapomniti, da s poparkom dobimo v čaj snovi, ki mu dajejo več arome, z daljšim kuhanjem pa čreslovine in kisline, ki mu dajejo bolj trpek in kiselkast okus.
M. S.
Zahvala
Sodelavkam in mojstrom iz konfekcije se najlepše zahvaljujem za lepo darilo ob mojem odhodu v pokoj.
Dragica Oven
Domači čaji
I zstopi:
ZANIMIVOSTI
ZASUCl SE, MALI EKRAN
Televizijski zasloni postajajo vzporedno z možnostmi tehnike in zahtevami mode vse večji in večji. Istočasno pa postajajo kajpak vedno večji in težji tudi televizijski sprejemniki. V prostoru, kjer gledamo televizijo, pa moramo televizijo marsikdaj zasukati malo na eno ali drugo stran — in to je kar težaško opravilo, ne glede na praske, ki nastajajo pod televizorjem na pohištvu. Zato je vsekakor koristen vrtljivi podstavek za televizor, ki so ga začeli izdelovati v Zahodni Nemčiji in s katerim lahko televizor vsak čas zasučemo v zaželeno smer. Plošča ima premer 250 mm, je 38 mm visoka in stane manj kot deset tisočakov v našem denarju.
TAKSI — ROBOTI
Britansko združenje za raziskovanja in razvoj predlaga uvedbo taksi-robotov in gibljivih pločnikov, s. pomočjo katerih bi skušali rešiti prometne težave v Londonu in še nekaterih angleških mestih. Predlog predvideva taksi-robote na električni pogon, ki vozijo po tračnicah ter jih usmerja elektronski računalnik. Gibljive pločnike pa naj bi speljali nad najbolj prometnimi londonskimi ulicami.
PRAV JE ZABIJATI
ZAKRIVLJENE ŽEBLJE
Stara modrost, da žebelj, ki ga zabijemo v zid, le malo drži, bo očitno kmalu izgubila pravo veljavo.
Neka švedska firma je namreč začela izdelovati novo vrsto žebljev, ki jih v uporabi in pred njo nazorno kažejo naše slike. Zamisel je sicer dovolj preprosta: najprej zabijemo jekleno stročnico, ki je nekakšen
narobe obrnjen izbijač, potem pa skozi njo pribijemo jeklen žebelj. Ta se ob izstopni odprtini stročnice zakrivi navzven, seže v zid in se tam trdno zasidra.
Kjer pritrditev ne zahteva zelo velike trdnosti, lahko »krivi žeblji« zamenjajo lesene vložke in vijake, ali pa plastične tulce in vijake. Kajpak gre delo z njimi zelo hitro izpod rok in prav zato jim obetajo široko področje uporabe.
TRAKTORJI POD LAMPIJONI
V montažni dvorani ene izmed zahodnonemških tovarn traktorjev so obesili pod strop nebroj plastičnih teles, ki so še najbolj podobna lampijonom. Podobnost se konča pri tem, da »lampijoni« ne dajejo svetlobe. Njihov namen je docela drugačen — s svojimi oblikami razbijajo in dušijo trušč v montažni dvorani.
Sicer pa delavcem tam spodaj, na trdnih tleh, najbrž ni kaj prida do lampijončkov in romantičnih misli.
Obvestila
IZ KADROVSKE SLUŽBE
Vstopi :
1.	Dipl. ing. Kuralt Anastazija, vodja kem. laborat., vstopila dne 2. 6. 1969,
2.	Dipl. ing. Podpeskar Jože, tehnolog v razv., vstopil 2. 6. 1969,
3.	Janez Merčun, elektro vaj., nadaljuje z učno dobo od 10. 6. 1969 dalje,
4.	Ana Starin, natakarica v menzi, vstopila 8. 5. 1969,
5.	Ciril Turnšek, oskrbnik doma na M. planini, vstopil 11. 6. 1969.
1.	Olga Bednar, tkalka, izstopila 10.
6.	1969,
2.	Peter Zaman, ekspediter, izstopil 18. 6. 1969,
3.	Dragica Oven, delavka v konfekciji, izstopila 24. 6. 1969,
4.	Francka Rozman, tkalka, izstopila 24. 6. 1969,
5.	Peter Grbec, upokojen 30. 6. 1969,
6.	Marjeta Korošec, previjalka, izstopila 30. 6. 1969,
7.	Jože Mavko, šef komerc. sektorja, upokojen 30. 6. 1969,
8.	Ema Štempihar, šivilja, izstopila 30. 6. 1969,
9.	Franc Ručigaj, električar, izstopil 26. 6 1969.
he §et
Martina Hribar, šivilja v konf., poročena Lampret.
llbe&inat
4. julij dan borca
22. julij dan vstaje
Po poteh kamniškega odreda
Sklepi II. redne seje UO
Poročilo nabavnega oddelka
III. redna seja DS
Sestanek OO ZK
Proizvodnja in kvaliteta v maju
Prodaja v mesecu maju
Problematika jarškega nogometa
Obvestilo
V zveznih sindikatih razpravljajo
Umag postaja turistični center
Domači čaji
Zahvala
Zanimivosti
Obvestila iz kadrovske službe Poročila se je
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jošo Gagel. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani