NOVI TEDNIK direktor Jn v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, t^jigovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik oktober 1990 • šte¥nka 43 • leto XUV • cena 10 dlnarlev Naim čistega vina v KIV Vransko so skregani zaradi obilice dela. Stran 5. Veriga za izsiijevanje Drama v Lindeku pri Frankolovem zaradi navadne ceste. Stran 10. V nesreči nismo ostaii sami Vse o požaru v Novem tedniku in Radiu Celje. Strani 2, 16, 17, 32. Vsi piratovi stiiii s kom in kako je imel celjski radijski pirat kontakte. Stran 27. Svet v razliitem ogiedaiu Protestni zbori zaradi jedrskih odlagališč na Celjskem. Stran 3. Dvorec snubi dve viadi Novo Celje pričakuje pomoč od Slovencev in Avstrijcev. Stran 8. mazvainrcenter prodala I M « mtmm V Razvojni center Celje se bori za obstoj in pri tem ne izbira sredstev. Pred M H ^^ JjL meseci je oddal prostore v kleti in pritličju stavbe, tokrat pa iste prostore ^^ ^M ^^ Wf mm ^^mmm mr ' prodaja najboljšemu kupcu. Če jih najemniki ne bodo pripravljeni odkupiti, jih bodo izselili. Izjave vodilnih Razvojnega centra si sicer nasprotujejo, BB mm ■najemniki pa so lahko pripravljeni na najslabše. s 10 ta 2. STRAN - 25. OKTOBER 1990 Feniks ali vešča RazmišUanJa na pogorišču načrtov In sanj Petek je bil, 12. oktobra. S prijatelji in sodelavci smo posedali v priljublje- nem Studiu 3. Praznik kostanja in mo- šta so pripravili in prijetno je bilo. S Srečkom Ledinekpm sva skupaj spi- la nekaj kozarcev. Čvekala sva, kot se ob takšnih priložnostih čveka. Kakšnega pol leta prej je prvič prišel v hišo in se ponudil z novinarskimi uslugami. Kdo ne bi sprejel sodelavca, ki je, posebej za Radio Celje prinašal vroče teme s Kosova. Kije, revež, mal- tretiran od policije, povožen od speci- alcev na taistem Kosovu, vedel več od drugih. Vroče teme nam je prinašal ta samozvani novinar in samozvani prija- telj. In z vročim vžigalnikom nam je, dobre tri dni po zadnjem klepetu, zaž- gal studio in fonoteko, uničil poslopje, ki je bilo bolj ali manj prijazen dom, zažgal sanje o novem vzponu hiše, ki postaja vse bolj pomemben element kritične javnosti na celjskem ob- močju. Bomo iz požara vstali kot egipčanski Feniks ali bomo po njem omahnili kot s svetlobo privabljena vešča, ki ji pre- prosta električna žarnica osmodi krila in uniči življenje? Kolikokrat sem si v minulih, norih, ScU in dima polnih dneh postavil to retorično- vprašanje? In kolikokrat sem o njem razmišljal? Ne usodnost- no, priznam. Človeško, nekako zola- jevsko (v slogu J'accusse) pa kar na- prej... Kdo smo? Čigavi smo? Bomo ostali sami, kot smo vedno bili? Bo kdo spoznal razsežnost te tragedije, ki seje pripetila? Nam bo kdo pomagal? Da- nes? Zdaj? Ne zato, ker smo polni načrtov! Za- to, ker novo in svežo priložnost zaslu- žimo. Z blizu dvesto tisoč poslušalci, z dvajset tisoči izvodov prodane nakla- de časopisa na celjskem območju. Z akcijami, ki so nas vedno krasile s Tednom domačega filma, izletom 100 kmečkih žensk na morje, z Mavricami, založništvom, letečemi uredništvi, sej- mi, igrami in nagradami... Vedno' smo bili hiša, ki je morala sama poskrbeti zase. Včasih smo že mislili, da delamo pač za Ion in da živimo od tistega, kar si zmislimo in kar vnovčimo in kar ponudimo ljudem. Časopis, četudi razprodan in radijski program, četudi poln reklam in akcij, sta nas komaj preživela. V prejšnjem in v novem režimu. Dobivali smo od 2 do največ 8 procentov potrebnega denarja od proslule t. i. »družbene skupnosti«. Danes ne dobimo nič. Ob- našali smo se tržno, ko večini v lažne sanje ekosotičnega socializma zaziba- nim podjetnikom, politikom in delav- cem še na kraj pameti ni padlo, da bi se ukvarjali s trgom. Imeli smo naj- dražji časopis, najdražje reklame, naj- bolj mogoče in nemogoče akcije (kaj pa ima, navsezadnje, časopisna in ra- dijska hiša opraviti s filmskim festiva- lom Slovenije, z literarnimi večeri, le- tečimi uredništvi, izletniškim turiz- mom, akcijami pomagajmo, založni- štvom knjig in kar je še podobnih akcij)... Imeli smo boljša in slabša leta. Ni- smo jih merili po »družbeni pomoči«. Merili smo jih po odzivu na radijske oddaje in po nakladi časopisa. Naučili smo se živeti sami, od svoje- ga dela in od svojih idej, ki ste jih, dragi kupci, sprejemali ali zavračali. Potem je prišel nesrečni torek in z njim nesrečni Srečko. Je hotel le gra- diti svoj imidž, imeti boljšo opremo, skriti sledove tatvine? Je imel svoje »politično ozadje«? Kdo ve, če bomo kdaj izvedeli. Vemo le, da sije pri kole- gu v redakciji napolnil svoj Zippo vži- galnik, se pretihotapil v hišo, prehodil vse pisarne, pobral, kar mu je bilo všeč, potem pa v sobi radijskega re- daktorja, v sobi naših tehnikov in vfo- noteki navlekel na kup stari papir, ukresal vžigalnik in upepelil naš vzpon. Kdo ve, kaj je mislil, ko je med Rollinge in Avsenike zatlačil zapisnik zadnje seje delavskega sveta, kjer je pisalo - le trg nas lahko reši, narediti moramo, kar bomo - sami, brez pomo- či. Boljši moramo biti, bolj slišni, bolj bralni... Za nov oddajnik moramo po- skrbeti, računalnike moramo kupiti, nov studio moramo nabaviti - le to nas bo obdržalo v kruti konkurenci drugih medijev... Je užival, ko je zagorelo, nesrečni Srečko?... Imidž »rdečih« se nas drži. Imidž starega režima, ki naj bi mu bili isti ljudje hlapčevali vseh 44 let našega obstoja. Pa smo bili res le nekritični zapisovalci po diktatu rdečih oblastni- kov? Sodil ne bo ne bivši in ne sedanji režim! Vedno ste nam bili sodniki po- slušalci in bralci. In poslušali ste nas, ko smo v nemogočih tehničnih razme- rah uveljavili živ, kontaktni radio kot druga (za valom 202) radijska postaja v Sloveniji. Poslušali ste nas, ko nas je (po mnenju mnogih nam mila in na- klonjena oblast) postavila na rob eksi- stence, ko nam ni (zaradi premalo zna- nih in uglednih političnih botrov) dala odajniške točke in frekvence, od ko- der bi nas vsi lahko slišali. Brali ste nas pred volitvami in berete nas (in to še bolj) danes. Pa smo vseskozi na kupu pretežno isti ljudje. Smo s spremembami časa spremenili glave? Smo se obrnili po vetru? Dejstva govore drugače! Še pod sta- rim režimom smo razgrnili krvave ra- ne Teharij. Razgrnili smo celjsko sta- novanjsko afero, pisali o aferi Faraoni. Objavljali vaša mnenja in replike. Skrbeli smo, da ste tudi sami lahko kritizirali in spraševali v oddajah v ži- vo. Bili smo oko javnosti in eksponent kritične javnosti. To želimo biti še na- prej. Bomo lahko? Plošče, ki ste nam jih minule tedne znosili na kupe in na kupe, niso pro- blem. Hvala vam zanje, a rešile nas ne bodo. Le dokaz so, da vam je veliko do vašega radia - več kot so si kdajkoli mislili in več kot si bodo kdajkoli predstavljali stari ali novi oblastniki. Nikoli ne bom pozabil mamice, kije prinesla 5 od svojih 25 kaset z beseda- mi - te imam najraje - te so za vas. In nikoli ne bom pozabil šopa 20 vrtnic, doma spečenih keksov in litra vina »za vas, da vam bo lažje...« A to so nepozabne, dragocene, dušo polneče kapljice v morje nesreče. Hva- la vam zanje, zaradi njih ne spimo dne- ve in noči, delamo in vztrajamo z vami in za vas. Vprašanja, ki glodajo, pa so - kako naprej? Kako naprej s tehniko, ki ni zanesljiva in ki dnevno kaže sajaste zobe neposlušnosti? Kako naprej v za- silnih prostorih, kjer se spotikamo ob posledice pogorišča, ob kupe papirjev, gradiv, razdrtih omar in pohištva, v ka- terih smrdimo po smodu in sajah kot bi nas kdo iz zelh kamre vzel, kjer preštevamo drobiž in kujemo načrte, kako, na kakšen način nazaj do tja, kjer smo že bili. Kako do temeljev, ki bodo poroštvo za nov vzpon. Brez denarja za sanacijo hiše, studia in opreme tega ne bo. Mnogi so nam te dni rekli - kakšna nesreča, upamo, da se boste pobrali - in odšli... Hiša je živela od moralne podpore in v revščini, ki ni bila vredna imena me- dijske hiše preveč let, da ne bi vedeli, kaj nas čaka. Bomo ostali na cedilu ? S privoščlji- vim nasmehom tistih, ki bi lahko po- magali pa nočejo, češ - kar ste iskali... Bomo Feniks ali vešča... Bomo ali ne bomo... Ne vem! Vem le, da ne bomo kar tako. Na pol. In vem, da ne bomo upognili glave, češ, povejte kar hočete, tu smo, da ustrežemo. Preveč hudih časov smo že doživeli. Pred nami je nov dan. BRANKO STAMEJČIČ Razlaščenci povezani tudi v Ceilu Lastniki razlaščenega premoženja imajo odslej svojo podružnico tudi v Ce- lju. V ponedeljek so namreč pod okriljem območnega odbora Slovenske demo- kratske zveze v Celju pri- pravili ustanovni zbor, na katerem so se zbrali števil- ni razlaščeni lastniki. Udeležencem so govorili člani Združenja lastnikov razlaščenega premoženja iz Ljubljane, ki se je lani obli- kovalo najprej na skrivaj, le- tos pa tudi formalno. Pred- stavili so cilje svojega delo- vanja in ti so predvsem vra- čanje razlaščenega premože- nja nekdanjim lastnikom ali njihovim potomcem, razve- ljavitev zakonov o povojnih razlastitvah in plačilo pravič- ne odškodnine v primerih, kjer vračilo premoženja ni možno. Združenje se tudi zavzema za prepoved proda- je rEizlaščenega premoženja v celoti in opozarja na nevar- nost privatizacije družbene lastnine, ki je bila nekoč nji- hova. Predstavniki združe- nja so opozorili, da so mnogi pri nas proti vračanju nepra- vično odvzetega premože- nja, zato se morajo razlaščeni lastniki povezati in zahtevati tisto, kar je bilo plod dela in znanja številnih generacij. Ocenjujejo, da bi jim morala sedanja vlada glede na šte- vilne predvolilne obljube premoženje vrniti, vprašanje pa je, kakšen bo zakon, ki naj bi ga skupščina sprejela. V razpravi so teze-zakona, ki nekdanjim lastnikom ne da- jejo posebnega upanja, da bi dobili vrnjeno svoje premo- ženje, saj govorijo predvsem o odškodnini v obliki delnic in podobno. Celjska podružnica Zdru- ženja bo delovala pod okri- ljem območnega odbora SDZ, ki jim je ponudil pro- store in pravno pomoč pri delovanju. TC Odbor podružnice v Celju sestavljajo: Slavko Kuko- vec, Marjana Korber, Sreč- ko Gorenjak, Marija Roža- nec, Marta Justin, Štefan Esih, Marija Vrečko, Hilda Lečnik, dr. Franc Fazarinc, Jurij Strenčan in Zdenko Gologranc. Brez križa In meča 14. kongres ZSMS - Liberalne stranke bo 3. novem- bra v Zagorju. Na ^em pričakujejo 230 delegatov ter goste iz evropskih in jugoslovanskih liberalnih strank. Slogan kongresa je tokrat: »ZSMS-Liberalna stranka - demokratična alternativa brez križa in meča«. Na tiskovni konferenci prejšnji teden, na kateri so predstavili programske dokumente kongresa, so pose- bej opozorili na Manifest liberalizma, ki je edini nadča- soven dokument in pomeni trajno orientacijo sloven- skih hberalcev. Za ostale dokumente je značilen izra- zito pragmatičen pristop. Izstopa zahteva o takojšnji demilitarizaciji Slovenije in po regionalizaciji Slove- nije, ki teija dvodomnost skupščine in upravno terito- rialno revolucijo, ter zahteva po ponovnem razpisu volitev najkasneje do konca leta 1990. Sicer pa v kon- gresnih dokumentih podrobneje govorijo o zaščiti nekaterih manjšin (seksualnih, priseljencev), o modelu lastninjenja in o razvoju Slovenije. MBP Velenjslca sicupščina brez iS Na skupnem zasedanju de- legatov v velenjski skupščini so v torek sprejeli neprekli- cen odstop predsednika izvrš- nega sveta, po predpisih pa tudi odstop celotnega občin- skega izvršnega sveta. Seveda mora izvršni svet de- lati še tako dolgo, dokler ne izvolijo novega. To se bo zgodi- lo predvidoma naslednji torek, ker so v Velenju že sklicali na- slednje zasedanje delegatov, na katerem bodo najprej izvo- lili novega mandataija. Dele- gati so tudi ocenili, da bivši izvršni svet ni opravil svojega dela, sgj ni pripravil poročila o delu Vekosa in zadovoljivih predlogov za razreševanje po- ložaja, ki je nastal s sklepom skupščine, da se cena n^em- nin in komunalnih storitev po- viša šele s 1. oktobrom. Prav tako so delegati v velenjski skupščini zavrnili razpravo o analizi in predlogu smernic za delo izvršnega sveta na po- dročju komunalnega in stano- vanjskega gospodarstva, češ da so prepozno dobili material. Na zasedanju v torek so po- slanci v skupščini veliko po- zornosti namenili odlagališ- čem radioaktivnih odpadkov. Upoštevali bodo sklep prejš- nje skupščine, da v velenjski občini ni in ne bo jedrskih od- padkov, nadaljnji pogovori o tej temi so nesprejemljivi in jih že vnaprej zavrač^o, hkrati pa so poudarili, da na celot- nem območju Republike Slo- venije ni lokacije, ki bi bila pri- merna za odlagališče. Drugi sklop delegatskih vprašanj je bil posvečen občinskemu eko- loškemu sanacijskemu progra- mu ter še nekaterim drugim delegatskim pobudam. Ena iz- med takšnih pobud je bi'«,^ se mor^o v velenjski ni dogovoriti o pravilih " šanja delegatov. f Nekaj več živahnost spodbudila razprava del^S |(i Darinke Mravljak, da ^^^^ Rezman, predstavnik Ze' ^ v občinski upravi za okolja in urejanje ma niti splošnih pogoi^'^ pf lo v upravnih organih, " -i-j mer izobrazbe. Vane GoS |j( pojasnil, da Rezman dei j predstavnik Zelenih, ! umaknejo še njega, j^jii'' velenjski Zeleni v skUP niti enega ^^j^j^t TRAČ niče Rožnata barva je ohra- nila direktorski stolček v celjskem zdravstvenem domu dr. Branetu Mežnar- ju. Ob njegovem ponov- nem imenovanju so imeli namreč sprva na občini pomisleke zaradi njegove rdeče prenoviteljske bar- ve. Potem pa so se spomni- li, da so zdravniki vendar ljudje v belem. Malo so po- mislili in izračunali: rdeče + belo = rožnato. Ta barva pa vsaj zaenkrat še ni poli- tično sporna. Jožef Jarh - Akrobat je pre- pričan, da pooseblja Zelene Celja. Kot njihov predsed- nik si je napeljal telefon in kupil videorekorder iz sredstev, ki jih dobi stran- ka iz proračuna. Nazadnje pa se je še spomnil, da bi bil strankin profesionalni uslužbenec. Kdor ne more poskrbeti zase, mu bo pomagala stranka, je vseregijsko ge- slo Zelenili. Vane Gošnik, nekdanji velenjski upor- nik z razlogom, po Velenju postavlja nekdanje sobor- ce na šefovska mesta. Vprašanje: Kaj bi rekel Franček Zorko - Piroman- ček, če bi vstopil v avtobus poln črncev? Odgovor: Fantje, ali je tu notri go- relo? Ob mešetarjenju v Razvoj- nem centru s poslovnimi prostori ponujamo nov na- ziv firme: Razbojni center. Izjava tedna: Jože Cet šek - (ima dva vzdevka I' pa si ju ne upamo zaj}' ti): »Očitno lahko ptf^^- v mariborski Večer Ve ^ mi zgori radio.« ' ^^ Sila kola lomi, pravi prego- vor, pod pravim udarcem pa tudi ročaj težkega kladi- va. Člana Komornega mo- škega zbora Celje Staneta Bizjaka je pri »ponarejanju bronastih asov« na razstavi v Muzeju revolucije prijela taka strast za novci, da je pod močnim udarcem klo- nil ročaj kladiva. Ko so se celjski gledališč- niki v soboto ponoči vra- čali z gostovanja na av- strijskem Koroškem, jih je carinica v Holmecu vpra- šala, kaj so delali v Avstri- ji. Igralec Marjan Bačko- Bac je mel takoj priprav- ljen odgovor: Plenili smo.' Celjani so namreč v Brnci igrali Ortnov Plen. Časopisi niso zabeležili: je prejšnji teden v Lajšati malo dekletce Kučana pobožalo, ali mu je prisolilo zaušnico'! Ko je naši biši pogorel Radio, so nam v sosednjem Stu- diu 3 širokosrčno pripravili toplo malico. Ob njej v pogovoru s pogoriščniki je najbolj užival dopisni!' Radia Slovenija, Miran Korošec - Ficko. 25. OKTOBER 1990 - STRAN 3 ping pong z avtomobilsko cesto ^eni zadnjih številk našega ča- ^jsa smo zapisali, da je avtomo- 'iska cesta v rokah politike. Po ""'dnjem razgovoru ministra za ^fOtaei in zveze Marjana Krajnca Predstavniki žalske in celjske ob- bi dodali, da je zdaj v rokah ačrtovalcev in vseh tistih, ki pri- ravljajo dokumentacijo.JVIinister Lajne je na pogovoru v Žalcu na- ^eč jasno povedal, da se lahko gradnji avtomobilske ceste pogo- varjajo šele takrat, ko bo zbrana ^trebna dokumentacija, 'po dosedanjih izkušnjah so doku- mentacijo zbirali tudi po štiri leta. Postopki bodo zdaj, tako je obljubil Linister, poenostavljeni, vso po- •rebno dokumentacijo bodo lahko ,l,j-ali v dobrem letu dni. Zalčani so na pogovoru jasno povedali, da bo- do papirji nared v pol leta, najkas- neje v letu dni bodo urejene tudi premoženjsko pravne zadeve. S pri- pravo bodo pohiteli tudi Celjani, medtem ko naj bi Razvojni center izdelal lokacijske načrte. Natančno pol leta pa imajo zdaj na voljo stro- kovnjaki, da določijo traso med Lo- čico in Blagovico. Minister Krajnc je Žalčanom in Celjanom ponovno zagotovil, da gradnja tretjega pasu na Trojanah ne pomeni nobenega zavlačevanja in izmikanja ter da je gradnja avto- mobilske ceste še vedno na pred- nostni listi. Žalski župan Milan Dobnik ter zlasti celjski župan An- ton Roječ z ministrovimi odgovori hista bila najbolj zadovoljna. Roječ je med drugim dejal, da zaradi ne- urejene cestne povezave nazaduje celotno štajersko gospodarstvo, da Trojane postajajo ločnica med raz- vitim in nerazvitim delom Slovenije in da bi ves denar, ki se zbere s cest- nim dinaijem v tem delu Slovenije moral ostati na Štajerskem. Po ne- katerih podatkih bi bilo potem do- volj denarja, da bi zgradili avtomo- bilsko cesto in rešili tudi vse druge pereče cestne probleme na Štajer- skem. Minister je ob tem dejal, da česa podobnega nikoli ne bo predla- gal, sojgovornikom pa je očital, da pozabljajo na vzdrževanje cest in da hočejo s svojim gledanjem na stvari ustvarjati avtonomno pokrajino. Minister je tokrat tudi potožil, da letijo očitki in nezadovoljstvo s ce- stami nanj na vsakem koraku, kar pa je po mnenju župana Rojca jasen dokaz, da se v republiški upravi ter ministrstvu zamislijo nad svojim dosedanjim delom.IRENA BAŠA Ministra Krajnca so o nujnosti gradnje avtomobilske ceste hoteli Zalčani in Celjani prepričati spet s številkami. Po zbranih podatkih vozi npr. skozi Šempeter dnevno po 18 tisoč vozil. Minister je razpo- lagal z drugačnimi podatki. Preko Trojan vozi vsak dan 8 tisoč vozil. Kam torej med Šempetrom in Tro- janami izgine vsak dan po nekaj tisoč vozil? Stanovalci so uspeli Na zadnji seji šentjur- ske občinske vlade so, kot kaže, rešili spor s sta- novalci, ki so bojkotirali plačevanje visokih šent- jurskih stanarin. Te so po julijskem, avgustov- skem in septembrskem zvišanju dosegle sloven- ski vrh. Repubhška izhodišča prehoda k ekonomskim stanarinam so v občinah upoštevali različno. Dej- stvo je da so v občini z re- pa slovenske razvitosti stanovalci po prejemu septembrskih položnic ugotavljali, da so njihove stanarine med najdražji- mi v Sloveniji ter da jih presegajo le v občini Dra- vograd. V hišnih svetih so zahtevali, da pri cenah stanarin ne bi presegli povprečja in so plačeva- nje septembrskih in okto- brskih stanarin večinoma bojkotirali. Na zadnji seji šentjurskega izvršnega sveta so med obravnava- njem problematike šent- jurskih stanarin (to je bila tudi zahteva stanovalcev) menili, da šentjurski živ- ljenjski standard ni tako visok, da bi uprvičeval najvišje slovenske stana- rine. Zato so sklenili, da obveljajo avgusta doseže- ne stanarine, ki so glede na junij višje za 125 od- stotkov in predstavljajo regijsko povprečje. Stanovalcem, ki so sep- tembrske in oktobrske stanarine plačali kljub bojkotu, bodo denar vrni- li oziroma znesek upošte- vali za vnaprej. Stanarin pa letos v tej občini pred- vidoma ne bi več zviše- vali. B. J. Svet v razbitem ogledalu protestni zbori In Izjave zaradi iearsklh oHlagallšč ¥ velenjski občini Prejš^i teden se je v sred- itvih javnega obveščanja Rjavil zemljevid, na kate- lem so bile včrtane možne lokacije za odlagališča niz- in srednjeradioaktivnih idpadkov. Na celjskem ob- ločju so v ožjem izboru tri- ^ kraji: Breze v laški obči- li, območje vzhodno od Ve- mja v velikosti 4,1 kva- Iratnega kilometra in Ar- BČe na meji med celjsko in Isko občino, velikost tega idlagališča pa n^ bi bila lin pol kvadratnih kilome- rov. Najprej so na zemlje- id reagirali krajani Brez (o em smo že pisali), v tem ednu pa sta bila še dva pro- estna zbora in sicer v Sen- Iju ter Šmartnem ob Paki. Protestnega zbora v Šenti- u so se poleg krajanov ude- žili tudi predstavniki ve- dske skupščine zelenih blenja in drugih strank, hotno sporočilo protestne- I zbora, ki so ga organizirali ^jevna skupnost Šentilj in ieško ekološko društvo je, i v Velenju ni in nikoli ne 10 odlagališč jedrskih od- Bdkov. V Šentilju so usta- Bvili ekološko komisijo, ki » spremljala vse informaci- f in druge stopnje študije I odlagališčih nizko- in sred- jeradioaktivnih jedrskih jSpadkov. I Nekako v tem smislu, torej "^Velenju ni in ne bo odla- Pšč«, je izzvenel tudi obč- il zbor Šaleškega ekološke- Mruštva v Šmartnem ob «1, na katerem so največjo fcornost namenili razpravi 'perečem problemu velenj- Ke občine. Šaleško ekolo- ško društvo je v svoji pro- testni izjavi poudarilo, da »nikoli ne bodo dovolili bli- žine jedrskega odlagališča, ker je njihovo okolje že pre- obremenjeno, tudi z radioak- tivnimi sevanji. Otroci pre- življajo mladost v tej dolini. Ne bodo tujci, kar bi postali kot izgnanci z uničene doli- ne. Zato so dolžni ohraniti dom in dolino!« Posebno protestno izjavo so sprejeli tudi zeleni Vele- nja, v kateri opozarjajo, daje velenjska lokacija za odlaga- lišče locirana v najmanj za- svinjani del velenjske obči- ne, hkrati pa zeleni obljub- ljajo, da se bodo proti tej lo- kaciji borili z vsemi pravni- mi sredstvi in če bo treba tu- di z državljansko neposluš- nostjo. Na obeh zborih, v Šentilju in Šmartnem ob Paki, so iskali tudi možne druge lo- kacije za odlagališča jedr- skih odpadkov. Tako so predlagali, da bi v okviru Združenih narodov izvažali jedrske odpadke v puščave in na področja, kjer so druge države že izvajale jedrske po- skuse, torej na mrtva in že kontaminirana področja. Sli- šale so se tudi zahteve, da mora tudi Hrvaška prevzeti svoj del odgovornosti za je- drsko energijo in prevzeti vsaj nekaj odpadkov. Opo- zarjali so, da čeprav strokov- njaki prepričujejo, da jedrski odpadki niso nevarni, pa je nevarno psihološko onesna- ženje - strah ljudi, ker bi mo- rali živeti v bližini odlagališč. Stališče občine Velenje do odlagališč jedrskih odpad- kov je jasno že iz leta 1987, ko se je Velenje prvič pojavi- lo kot ena izmed možnosti. Tudi sedanje velenjsko vod- stvo ne pristaja na odlagališ- če, ne želi se niti pogajati. Strokovnjaki za jedrsko energijo so namreč želeli ve- lenjski skupščini in izvršne- mu svetu podrobneje pred- staviti in obrazložiti jedrska odlagališča, vendar pa jih v Velenju niso sprejeli na po- govor. S temi besedami je velenjski župan vsaj malo pomiril razburjene duhove v Šentilju in povedal tudi, da se bodo prebivalci na refe- rendumu odločali o odlaga- hšču jedrskih odpadkov. Vendar pa so se na obeh zborih v Šentilju in Šmart- nem ob Paki spraševali, kaj bo, če bo referendum v ve- lenjski občini »uspel«. Nik- jer niso zanikali možnosti, da bi se dali krajani z velikimi vsotami denaija podkupiti, saj lahko pričakujejo velike odškodnine. Po drugi strani pa je predsednica Šaleškega ekološkega društva Marija Šavor opozorila, da v velenj- ski občini že krožijo alar- mantne vesti, da če ne bodo pristali na odlagališče, bo nekdo preprosto zaprl rud- nik lignita. »To pa pomeni kruh in življenje za veliko delavcev in njihovih družin, zato je logično, da je ljudi strah,« je povedala Savoije- va, hkrati pa dodala, da upa, da se ljudje ne^bodo prodali. Na zboru v Šentilju so za- stavili vprašanje, zakaj Zele- ni Velenja in Zeleni Sloveni- je sploh dopuščajo raziskave o odlagališčih jedrskih od- padkov. Na tb vprašanje je odgovoril Peter Rezman v Šmartnem ob Paki, ko je pojasnil, »da zemljevid, ki se je pojavil v časopisih, ni poli- tičen, da ga je naročila nu- klearka iz Krškega. Zeleni dopuščajo možnosti za stro- kovno delo, ne bodo pa do- pustili političnega prepriče- vanja in podkupljanja ljudi,« je pojasnil Rezman stališča Zelenih. Bodo torej umirajoči goz- dovi, mrtve reke, izginule ži- vali in rastline ter do onemo- glosti prazen čas »zaživeli« v velenjski občini? Bomo Slovenci odslej naprej gleda- li svet v razbitem ogledalu? URŠKA KOLENC Najprej zakoni v republiki Prejši^i teden je bila v Nazarjah skupna seja zbo- rov Skupščine občine Mo- zirje. Zaradi dolgih razprav in obširnega dnevnega reda so sejo po 5. točki prekinili in jo bodo nadaljevali še ta teden. Tema, ki v mozirski občini že dolgo buri duhove, je iz- gradnja osnovne šole na Re- čici, kjer krajani že dolga le- ta zahtevajo osemletko. De- legati so razpravljali o tem, da bi bila šola na Rečici nuj- na in so izrazili podporo kra- janom, vendar pa se je po- novno izpostavil problem fi- nanciranja. Glede na to, da so v prejšnji razpravi ugoto- vili, da je gospodarstvo v mozirski občini hudo obre- menjeno, ga z gradnjo šole ne morejo še bolj obremeni- ti. Tako so delegati v skupš- čini naložili nalogo izvršne- mu svetu in krajevni skup- nosti Rečica, da morajo pri- praviti poenoten predračun za izgradnjo šole in prikazati njeno finančno konstrukci- jo. Seveda si lahko Rečičani izgradijo šolo sami, s svojimi prispevki in delom, vendar pa so delegati v razpravi po- udarjali, da so krajani že pri- spevali za gradnjo drugih šol v občini in da bi jim morali pri gradnji vsi pomagati. Se- veda pa se pri šolstvu v mo- zirski občini pojavljajo še druge zahteve. Tako je na primer potrebno temeljito obnoviti osnovno šolo v Mo- zirju, krajani v Nazarjah pa si ob šoli želijo še telovadnico. V razpravi o problematiki gospodarjenja z gozdovi v zasebni lasti so delegati poudarjali, da se je po začas- ni prepovedi sečnje lesa v družbeni lasti med ljudm razširilo mnenje, da doseda nji Zakon o gozdovih ne ve Ija več. V tem času seje zače la prosta prodaja lesa na veli ko, ki je zelo oškodovalo po djetja, ki se ukvarjajo s pre delavo lesa. V razpravi je so deloval tudi Milan Cajner direktor Gozdnega gospo darstva iz Nazarij, ki je pove dal, da podjetje nima narav- nih in zakonskih osnov, da bi nadaljevalo z delom. Caj- ner je poudaril, da v Gozd- nem gospodarstvu ne na sprotujejo popravljanju kri- vic iz preteklosti, vendar je nastal problem novih lastni- kov, zaposleni v podjetju pa nimajo več dela. V Gozdnem gospodarstvu Nazarje pa tre- nutno ne vidijo razumnih re- šitev, ki bi najmanj prizadele občino. Razpravo v skupšči- ni je nadaljeval predstavnik Gorenje Glin, ki je povedal, da so na Glinu v mesecu ok- tobru od GG prejeli le še pri- bližno 750 kubikov lesa, kar ni dovolj za delo tisoč dvesto ljudi. Predstavnik Glina seje spraševal, če je smiselno na- daljevati z delom, saj morajo osnovno surovino, zaradi ka- tere je podje^e nastalo, uva- žati. Delegativ mozirski ob- čini so sprejeli sklep, da mo- rajo na republiški ravni čim- prej pripraviti nov Zakon o gozdovih. Predsednik mo- zirskega izvršnega sveta pa je še povedal, da bodo v ob- čini zelo obdavčili tiste, ki se ukvarjajo s črno borzo, na naslednjem skupščinskem zasedanju pa se bodo delega- ti pogovorili še o delu in smi- selnosti občinskih inšpekcij- skih služb. URŠKA KOLENC reku so: '»an Dobnik, slavnostni Fornik na slovesnosti ob "etnici bitke na Čreti: 'Slovenci smo menili, da po. ko so leta 1945 iz naših Rev klavrno odšli zavoje- pci, končno svobodni, ne- Pvisni in sami svoj gospo- r- Žal pa se je usoda zopet ^to poigrala z nami. Spet J.t^ad nami, kot leta 1941, ^""ajo temni oblaki, spet grozijo, spet nam hoče- drugi ukazovati in če sa- Pogledamo, kako je da- na Kosovu, vemo, da je drža pravilna in, da je največja dolžnost, da JJ^^s dosežemo tisto, o če- ji"" So ljudje na tiho sanjali , .govorili več kot tisoč let vp ^ bi imeli samostojno slo- C^ko državo. To pa lahko i^^zemo vsi skupaj, starejši č^^ajši, ne glede na prepri- kajti le enotnost je ti- Ki nam bo zagotovila, da go^o v svoji -hiši sami svoj ?05j^odar, drugi bodo le T.T. Spomin na bitko na CretI Borci in mladina žalske in mozirske občine so se v soboto, kljub dežju, megli in hladnemu vremenu, zbrali v velikem številu na Čreti na Dobrovljah. Tam je bila namreč slovesnost v spomin na čas pred 49 leti, ko je potekal prvi frontalni boj partizanov z Nemci na Štajerskem. Slovesnost je tokrat pripravil Občinski odbor Zveze združenj borcev žalske občine, zbrane je najprej pozdravil predsednik skupščine KS Braslovče Ivan Fale, govoril pa je predsednik skupščine občine Žalec Milan Dobnik. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ iz Braslovč, TVD Partizan Vransko pa je pripravil gorski tek iz Vranskega na Čreto. Zbranim je ob koncu spregovoril tudi udeleženec bitke Ivo Zupanc-Ludvik (v sredini). T. TAVČAR Krajevne organizacije ZB in Občinsici odbor ZZB NOV Ceije obveščajo, da bodo Žalne slovesnosti za Dan mrtvih pred spominskimi obeležji NOB: - pri spomenil enot in mentalno čiščer\iel) di. V naši stranki smo pr^ čani, daje pot, ki se prične z' vestno odločitvijo o demili'' zaciji v parlamentu vel« ustreznejša od koncepta r^P bliške armade, po kateret^ morali naprej ustvariti su^ no državo in jo braniti, še tem pa razmišljati o demiU'' zaciji. Sicer pa: zak^ spl"^ trebujemo vojsko? Že po veljavni ustavi, nif",^ gih pristojnosti kot varov^ pred zunanjim agresoj] Morebitno zunanjo nev^ pa je mogoče odvrniti s skn njem mirovnih pogodb. na to, da se Slovenija seda) ^ miUtarizira kot razmišlja militarizaciji pa mislim. % treba čakati na odločitev ^ militarizaciji. Že sedaj t" z mednarodnimi spor^^, vzpostavili demilitarizir^ j ne na naših mejah - Madz^^ i nam je to že predlagala imenovali skupščinsko ^ . sijo, ki bi naredila popis kar zadeva vojaščino, toj^ osebja, industrije in a"" stracije do zemljišč.« ^ Za manj denarja manj muzike Posodabljanje bolnišnice v Celju nI zastalo Pred skoraj petimi leti so občine celjskega območja podpisale družbeni dogovor o modernizaciji bolnišnice v Celju. V njem so se med dru- gim zavezale, da bodo združe- vale en odstotek iz bruto osebnih dohodkov. Po predvi- devanjih bi naj to zadoščalo za dokončanje novega osred- njega objekta celjske bolniš- nice do poteka družbenega dogovora. Do konca leta 1990 torej. Do takrat pa bo name- sto 28.920 kvadratnih metrov uporabnih površin v uporabi šele polovica - 14.333 kva- dratnih metrov nove bolniš- nice. Pravzaprav kar veliko, saj se denarja zbere precej manj kot polovica predvide- nega. V letu 1990 je ob ukinitvi ob- činskih zdravstvenih skupno- sti prevzela njihove pristojno- sti republika. V okviru redne prispevne stopnje za zdravstvo so k ceni bolnišničnih zdrav- stvenih storitev dodali 8,76 od- stotka ter ta denar mesečno iz- ločajo za posodabljanje bolniš- nice. Skupaj so tako letos v Ce- lju zbrali 2 milijona 500 tisoč dinarjev. Po oceni je to med 0,2 in 0,3 odstotka bruto osebnih dohodkov na območju (name- sto enega). S tem denarjem se- veda ni mogoče zaključiti del v novi bolnišnici, saj so se za- mude nekopičile že tudi v pre- teklih letih. Kljub temu pa po- sodabljanje napreduje. Letos so kupili nekaj večje medicinske opreme - drugo gama kamero in dva echo kar- diografa v vrednosti 1,800.000 DEM. V tem letu bodo odpla- čali že več kot polovico. Nek^ denarja bodo namenili še za nakup kaset in zaščitne opre- me za rentgenski oddelek ter za odplačilo EMG aparature za potrebe nevrološke dejavnosti. Poleg tega bodo letos pripravi- li tehnično dokumentacijo in vse drugo za ureditev arhiva z računalnikom in mikrofilma- njem, garderobne in druge funkcionalne prostore v kleti, kjer so z denarjem celjskega samoprispevka že tudi uredili transfuzijo. Z odborom za uresničevanje referendumske- ga programa so se v petek do- govorili o skupnem vlaganju za ureditev veznega hodnika v obliki črke L, ki bo povezal stari del bolnišnice z novim transfuzijskim oddelkom. Pre- dračunska vrednost tega hod- nika je 5,625.000 dinarjev, iz sa- moprispevka pa bodo zanj od- vojiU 3 milijone dinarjev. Ta hodnik, ki bo omogočil upora- bo novega transfuzijskega od- delka, bo gotov še letos, prav tako strojnica za potrebe arhi- va, prostra za mikrofilmanje, sanitarije in druge funkcional- ne prostore. Tako kot ves čas doslej, so tudi letos 10 odstotkov zbrane- ga denarja za modernizacijo namenili posodabljanju stare- ga dela bolnišnice. Največ so ga porabili za nakup medicin- ske opreme, del pa za adaptaci- je, pri katerih izstopa ureditev urološkega oddelka. Pa še to: odbor podpisnic družbenega dogovora in izvr- šilni odbor modernizacije bol- nišnice že nekaj časa ne deluje- ta. Ob volitvah so se namreč ljudje po občinah zamenjali in vse do sed^ je trajalo, da so pripravili nove kadrovske predloge. MILENA B. POKLIČ še vedno pa v celjskem Zdravstvenem centru ne ve- do, kaj in kako do nove zaži- galnice bolniških odpadkov. S sedanjo sredi bolnišnice nihče v Celju ni zadovoljen, kjer bi naj v bodoče stala, pa tudi ni jasno. Dokler se ne raz- čisti lokacija nove zažigalne naprave, bodo iz celjske bol- nišnice še naprej vozili naj- bolj sporne organske odpadke v Ljubljano, prepričani pa so tudi, da novi gorilnik, ki dose- ga precej višje temperature, zagotavlja manjše onesnaže- nje zraka. Slavnost ob obletnici Ob 72-letnici slovenske državotvornosti prirejajo c^t Slovenski krščanski demokrati. Zveza kulturnih organ'^ in Zavod za kulturne prireditve v torek, 30. oktobra. ^ skem Narodnem domu koncert MPZ Ivan Cankar ir^ stavitev Maistrove in Roševe poezije. Slovesnost se čela ob 19. uri. j Protest Zelenih Laškega Ob razgrnitvi načrtovanih desetih odlagališč radioak- tivnih odpadkov v Sloveniji so prejšnji teden odločno pro- testirali tudi Zeleni Laškega, saj je ena od možnih lokacij v Brezah pri Laškem. V svojem protestu, ki so ga predstavili javnosti, so Zeleni v uvodu zapisali, da tudi seda- nja vlada kaže precejšnjo mero brezbrižnosti do okolja in eko- logije, ker namerava posegati v izrazito neokrnjeno naravo. Breze pri Laškem so eden iz- med maloštevilnih krajev v Sloveniji, ki so še neosnaže- ne in brez industrije ter ohra- njene v tisti prvobitni obliki, ki človeku še nudijo pristen stik z naravo. Krpani pa se v glav- nem ukvarjajo s kmetijstvom in tako je že sama misel na od- lagališče radioaktivnih odpad- kov nesprejemljiva. Enak vladni predlog je že pred dvema letoma buril du- hove v Brezah in laški občini, vendar je že takrat naletel na ostra nasprotovanja kr^anov in laškega izvršnega sveta. Ob tem so Zeleni Laškega opozorili tudi na dejstvo, daje sam kr^ plazovito področje, ki gaje lani prizadelo še katastro- falno neurje, obstaja pa tudi bojazen za vire pitne vode. Ve- liko skrbi vzbuja tudi možnost da bi načrtovano odlagališče neugodno vplivalo še na ter- malne vrelce v Laškem in Rimskih Toplicah, ki so v bhži- ni, pa tudi na laško pivovarno. Zeleni Laškega poudarjego, da se zavedlo morebitne ne- varnosti in odločno zahtevajo, da se Breze pri Laškem črtajo z zemljevida možnih lokacij ra- dioaktivnih odpadkov, kr^ sam pa mora ostati čist in eko- loško neokrnjen. Ne smemo in ne moremo do- voliti, da bi se Breze spremeni- le v izredno nevarno deponijo, ki bi plačevala davek za zmote oblasti, so ob koncu protesta zapisali Zeleni Laškega. T. Š. Celie 14. do 17. novembra 1990 25. OKTOBER 1990 - STRAN 7 mietnica klica v stiski r^bulanta za pomoč Uevni stiski v Celju je z delom pred šestimi r j^to kasneje je uvedla jonsko službo - klic ^ševni stiski - 916 in ob Ljn prvem jubileju be- ^ prve rezultate. Ketežno se oglašajo ljudje Lvami v partnerskih od- Krizna družbena situ- sj ne poraja toliko stisk [[{omuniciranje med Ijud- [Težave nastopijo pri ne- livnih vedenjskih družbe- jvzorcih kot so: alkoholi- ^ visok odstotek samo- fov ter pomanjkanje živ- jske energije v usodnem jjtku. Če vsemu temu pno še majhno ceno Ibenih vrednot (zvesto- lov za materialnimi do- iami, itd.), pubertetno de- lientiranost ter nezrelost pbezni, dobimo populaci- Id se znajde v stiski. Ob- ek ogroženosti se veča, itopijo strahovi, svoje do- Se pornografija, ki se ved- bolj širi in tu je že skupek išenih vprašanj, katerim iti mladi niso več kos. Eni je, drugi težje se odločajo klic v stiski, na katerega [ovarjajo strokovnjaki yju od 15. do 22. ure. Le- lelajo v ambulanti brez- tno, se pa prej usposab- 5 na tečajih. Letos v juliju e šolala ena skupina, dru- ga pa bo na vrsti novembra meseca. Pridobili so šest no- vih sodelavcev, rabili pa bi jih še toliko, da bi zadostili številu od 25 do 30, koUkor bi jih skupno rabili. Brez- plačno delo bo tudi ostalo, kajti po besedah vodje am- bulante za pomoč v duševni stiski dr.Cvijete Pahljino- ve, »je to najboljši filter za kvaliteto kadra, ker poleg predpisane izobrazbe mora delati na Klicu predvsem človek, ki čuti do ljudi, ki se je sposoben vživeti v druge- ga človeka, ga poslušati in ga popeljati iz krize. To je tudi osnovni smoter našega dela. Ljudem pomagamo dojema- ti krizne situacije, ki so se- stavni del življenja. Ljudi že- limo prepričati, da človek v duševni stiski dozori in kar je bistveno - nekaj pridobi za sebe.« Povezovanje med Klicem in ambulanto je zelo pogost- nOi kajti resnično boleče sti- ske se rešujejo z logoterapijo - pogovarjanjem in direkt- nim kontaktom, posamezni- ka s strokovnjakom. Ti izme- njujejo svoje izkušnje na raz- nih srečanjih in eden takih, katerega so se udeležili tudi celjski strokovnjaki, je bil pred kratkim v sosednji Av- striji. ZDENKA STOPAR Se vam zdi, da ni nobenega izhoda? Pokličite in skupaj ga bomo poiskali! (motto klica - 916) lljub petletnemu delova- Klic še vedno teža- ' telefoni, ker je številko t težko priklicati iz celj- L območja. Zdaj se pri- M dogovarjajo s celjsko Sjo^ da bi jim odprla več S zlasti ker je klicev iz Ep vedno več. Po Sledovih reportaže Bohovo: uslišane prošnje po varnem prehoHu Na krajevni cesti Cecinje- -Bobovo v okolici Ponikve imajo najnevarnejši železni- ški prehod na Celjskem, s »STOP« znakom in prete- čim dvojnim Andrejevim križem. Vlakov iz maribor- ske strani ni mogoče videti, ker jih zakriva hrib na levi strani prehoda. Pred prečka- njem prehoda je treba vozilo ugasniti, vneto poslušati ali se približuje vlak, nato pa ur- no prevoziti oba tira. Ko de- žuje ali piha veter, je treba računati še na srečo. Marca je na povabilo obi- skal krajane NT & RC in ob- javil zapis o njihovih tego- bah zradi nevarnega preho- da, ki je lani,zahteval tudi smrtno žrtev. Šentjurska ob- čina in železnica, ki sta pro- blem Bobovega poznali, sta pomoč obljubili, zapis v ča- soprsu pa se je končal z oce- no, da je varna pot najbrž še daleč. Tokrat na srečo ni tako. Za rešitev težav sta bila predlagana dva načina: se- maforizacija prehoda ali pre- stavitev ceste za 900 metrov. Odločili so se za drugo mož- nost in septembra so začeli graditi traso nove ceste, ki je sedaj speljana do polovice. Predsednik šentjurske ob- činske vlade Ladislav Grdi- na je pred dnevi povedal, da bodo cesto zgradili predvi- doma v prihodnjem tednu. Krajani in drugi bodo odslej za številne opravke onkraj proge lahko uporabljali za- varovan železniški prehod na Ostrožnem, kjer je želez- niško postajališče. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER Na Bohovem so rekli bobu bob: cesto prestavljajo na drugo stran proge. Na starem gradilo novo To jesen se v Rogatcu spominjajo 60-letnice dela zdravstvene postaje, ki so jo leta 1930 ustanovili po ugotovitvi slabega higiensko epidemiološkega stanja. Pri izgradnji je sodelovala Svetovna zdravstvena organizacija s predsednikom prof. Andrijo Štampar- jem, tudi jugoslovanskim ministrom za zdravstvo in je bila s protituberkuloznim dispanzerjem, z javnim zapr- tim in odprtim kopališčem med najsodobnejšimi. V Rogatcu, kjer opravljajo zdravstveno varstvo tudi za krajevne skupnosti Donačka gora, Dobovec in Stojno selo, gradijo zdaj novo zdravstveno postajo. Gradbišče je na prostoru nekdanjega odprtega kopališča, kjer bo po dograditvi zobozdravstvena ordinacija in dve splošne medicine. Način dela se ne bo spemenil, pravi specialistka splošne medicine dr. Anica Lončar, saj imajo že zdaj poleg obojega še različne posvetovalnice in edini klub zdravljenih alkoholikov v šmarski občini. Z gradbenimi deli bi končali aprila, prihodnjo soboto, 27. oktobra pa se bodo s proslavo na dan delavcev celjskega Zdravstvenega centra spomnili letošnje obletnice. gj ZAPLEMBE NA CEUSKEM ^ LETIH 1945-1948 Piše MILKO MIKOLA Nadaljevanje ^idi njemu je mestna zaplemb- l^omisija Celje, tako kot Wein- t?eiju, 24. 8.1945 izdala odločbo ^lembi premoženja z obrazlo- ^jo, da je oseba nemške narod- t Na odločbo seje Štefan Bor- ' Pritožil federalni zaplembni ^iji v Ljubljani z obrazložitvi- 'ia se je vedno imel za Sloven- pa za Nemca, kar je federal- ^plembna komisija upošteva- r zaplembno odločbo razvelja- utemeljitvijo, »da je Štefan jugoslovanski državljan rHskega pokolenja, da se je ^daprilski Jugoslaviji vedno ^vsod izdajal za Slovenca, da okupacije ni nikoli zatajil r^Jiske narodnosti, da njegovo ki ga je vodil njegov zet Kopušar, ni gospodarsko r'ovalo z okupatorjem in da je v socialnem pogledu svo- Jlelavcem pravičen šef« To r utemeljitev je federalna za- ^"Ha komisija podala na osno- t^akteristik, ki sta jih o Štefa- L^riaku in njegovem zetu An- fj^opušarju dala četrti odbor četrti Celje-mesto, Oziroma odbor OF Sv. Jurij pri fe odbor I. četrti Celje-mesto stil^^tefana Borlaka dal karakte- »da je za časa okupacije L Povečini v Celju in pri Sv. Ju- \ J^M Celju, da se pohtično nik- svJ ^dejstvoval in živel bolj ^ J^rn poklicu, je pa vedel za Kb ^ svojega zeta v narodno- ^ gibanju, če je tudi "ueloval ni znano, bil je ved- A^^nec.« Karakteristika, ki jo ^tonu Kopušarju, ki je med ^Uo vodil Borlakovo žago, v dal krajevni odbor OF Sveti Jurij pri Celju, slednjega označuje »kot stoodstotnega simpatizerja narodnoosvobodilnega gibanja, ki je sabotiral okupatorjeve odred- be.« Na odločitev federalne za- plembne komisije, ki je na osnovi navedenih karakteristik zaplembo Borlakovega premoženja razvelja- vila pa se je pritožilo Javno tožil- stvo LR Slovenije. V svoji pritožbi je Javno tožil- stvo LR Slovenije navajalo, »da je bila Borlakova družina s Štefa- nom Borlakom na čelu v celjskem okraju že za časa Avstrije splošno znana kot nemčurska-avstrijant- ska ter je ohranila to nemško obe- ležje ves čas bivše Jugoslavije.« Javno tožilstvo LR Slovenije je kot dokaz za navedene trditve iz- ključno upoštevalo samo izjave, ki so jih o Borlaku naknadno dali posamezniki. Kljub tem nasprotu- jočim si dejstvom je federalna za- plembna komisija upoštevala dej- stva, ki jih je navedlo Javno tožil- stvo, in je 22. 10. 1946 svojo prvot- no rešitev razveljavila ter potrdila zaplembo Borlakovega premože- nja, češ daje oseba nemške narod- nosti. Zaplemba premoženja vojnili zločincev in okupatorjevih sodelavcev Za sovražnikovo premoženje, ki je prišlo pod udar odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944, niso šteh samo premoženja nemškega reOha in njegovih državljanov ter premože- nja oseb nemške narodnosti, am- pak tudi premoženje vojnih zlo- čincev in okupatorjevih sodelav- cev. Navedeni odlok je v 3. točki 1. člena namreč določal, da se zaple- ni tudi »vse imetje vojnih zločin- cev in njihovih pomagačev, ne gle- de na njihovo državljanstvo in ne glede na državljanstvo imetje vsa- ke osebe, ki je bila s sodbo držav- ljanskih ali vojaških sodišč obso- jena na izgubo imetja v korist dr- žave.« Kot vojne zločince in njiho- ve pomagače so ocenili vse tiste, ki so se pregrešili proti narodno- osvobodilnemu gibanju in to, bo- disi v smislu vojaških kazenskih zakonov, bodisi v smislu drugih predpisov, izdanih v času osvobo- dilne borbe. Brez dvoma so sodile v to kategorijo tiste osebe, ki so jih kot vojne zločince in pomagače okupatorjev že javno proglasili, ali pa so jih zaradi tega obsodiU pri vojaških ali civilnih sodiščih na zaplembo imetja. Pojem vojnega zločinca z dne 24. 5.1944 je natanč- neje opredelila uredba o vojaških sodiščih v členu 13, ki se glasi: »Za vojne zločince se morajo šteti: po- budniki, organizatorji, naredboda- jalci ter pomagači in neposredni izvrševalci množičnih ubijanj, mučenj, prisilnega izseljevanja prebivalstva ter njegovega odgona v taborišča in na prisilno delo, po- tem požigov, uničevanja in ropa- nja narodne in državne imovine, vsi posamezni posestniki imetij in podjetij v Jugoslaviji, v okupator- skih in drugih deželah, ki so ne- človeško izkoriščali delovno silo na prisilno delo odpeljanih ljudi, funkcionarji teroristinega aparata in terorističnih oboroženih forma- cij okupatorja in domačini v oku- patorjevi službi, oni, ki so izvrše- vali mobilizacijo našega ljudstva za sovražno vojsko.« Osebe, ki so jih obtožili kot vojne zločince ali njihove pomagače, so takoj po osvoboditvi obravnavala vojaška sodršča. Za okrožje Celje je bilo pristojno vojaško sodišče mari- borskega vojnega področja, ki so ga ustanovili junija 1945 in se je imenovalo Vojaško sodišče mari- borskega vojnega področja, senat v Celju, oz. Vojaško sodišče mesta Celje. Nadaljevanje prihodnjič Pomen kratic: A - Zaplemba na osnovi odloka AV- NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go- spodarsko podjetje last nemške države. B - Zaplemba na osnovi odloka AV- NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go- spodarsko podjetje last osebe nemške narodnosti. C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz- nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD). D - Zaplemba na osnovi Zakona o po- bijanju nedopustne špekulacije in go- spodarske sabotaže. E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv- zemu državljanstva. F - Zaplembo izreklo vojaško sodišče na osnovi uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. 5. 1944. Celotna razprava Milka Mikole je objavljena v letošnjem Celj- skem zborniku, ki je že izšel. Po ceni 140,00 dinarjev ga lahko ku- pite v uredništvu Novega tedni- ka in Radia Celje. 8. STRAN - 25. OKTOBER 1990 Dvorec snubi dve vladi Slovenska In avsMJska vlada nal bi pomagala baročnemu lepotcu Pred dnevi (16. oktobra) sta dvo- rec Novo Celje obiskala avstrijski konzul Walter Simon in slovenski kulturni minister dr. Andrej Capu- der, da bi si ogledala kakšno je njegovo stanje, kako napredujejo obnovitvena dela in kaj bi lahko storila vsak v imenu svoje vlade, da bi obnovo dvorca pospešili. Leta 1992 bo namreč v Žalcu sve- tovni hmeljarski kongres, na dvo- rišču ožlroma vrtu dvorca pa se je začelo savinjsko hmeljarstvo, po- udarjajo v Agrini, proizvodnemu in trgovskemu podjetju, ki je pred sedmimi leti dvorec kupilo in ga nameravalo uporabiti za poslovne prostore. Potem so si premislili, po- slovne prostore so si uredili v nek- danjem dvornem hlevu. Del dvorca nameravajo uporabiti za svoje na- mene, večji del pa za javnost. Zato tudi ne bi bilo prav, če bi vsa finanč- na in materialna bremena obnove nosili sami, saj so že s prvim kora- kom, ko so ga odkupili in zavarova- li, rešili prvovrsten kulturno-zgodo- vinski spomenik. Dvorec se je šele v zadnjem času pokazal v tisti luči, ki daje slutiti njegovo veličino in lepoto. Doslej je pač bil dom za ostarele, še prej bol- nišnica, med zadnjo vojno so v njej zdravili nemške vojake, od leta 1930 pa je bila v njem umobolnica, ko je dvorec odkupila banovina. Še prej je bil v lasti Jožefa Ludvika Haus- manna, očeta prve slovenske pe- snice Fanike Hausmannove. No, zgradil ga je grof plemeniti Anton Gaisruck, dvorni svetnik cesarice Marije Terezije kot novoceljsko go- spoščino (zato tudi ime Novo Celje) in sicer v maniri mini dunajskega Schonbrunna. Stavba je mogočna, njena oprema je bila odlična. Od marmorja, svilenih tapet... Pri se- danjih obnovitvenih delih, kijih vo- dita Restavratorski center Slovenije in Zavod za varstvo naravne in kul- turne dediščine iz Celja so v kapeli odkrili Lerchingerjeve freske. Na stopnišču so bili veliki kipi, ki so danes v Narodnem muzeju v Ljub- ljani, kjer je tudi velika rozeta iz kovanega železa, v Mestnem muze- ju v Ljubljani je tudi nekaj pohi- štva. V glavni dvorani je ohranjenih 6 portretov grofov Gaisruckov, žal pa ni ohranjena stropna freska, ki je prikazovala, kako cesarica Marija Terezi^ja izroča pogodbo o tem, da predaja zemljišče za novo celjsko gospoščino. Omenil sem že, da je tudi okolica samega dvorca zelo zanimiva. Že Hausmann, kije 1833 kupil dvorec, je zasadil velik drevored murv na črti vzhod zahod (kajti na črti sever -jug so v čudovit drevored postav- ljene breze na osi križ ob glavni ce- sti do glavnega vhoda skozi veliki portal, ki je vodil do notranjosti pa- lače, kjer so izstopali iz kočije, ki je potem odpeljala dalje skozi izhod na južni strani), da bi gojili svilo- prejke. To se ni obneslo, pa so posa- dili kostanjev drevored, del ga stoji še danes in ga obnavljajo ter zdravi- jo, da bi obstal. Pomembno je tudi to, da je koncem šestdesetih let prejšnjega stoletja uvajal hmeljar Jurij Peter Hornes iz Herschberga ob Bodenskem jezeru vrtnarja in rajskega oskrbnika Josipa Bilgerja iz Wurttenberškega v hmeljarstvo. Ta je uredil prvi nasad wiirttenber- škega hmelja, ki seje dobro obnesel in hmeljarstvo v Savinjski dolini se je začelo, ter se seveda razširilo tudi preko njenih meja. Predstavniki Agrine na čelu z di- rektorjem Ivanom Debelakom so tudi s pomočjo žalskega župana Mi- lana Dobnika in predstavnikov spo- meniško varstvene stroke oba gosta temeljito seznanili z nameni obnove dvorca in ju zaprosili tudi za finanč- ni delež obeh vlad. Avstrijsko zara- di zgodovinske konotacije in tako- rekoč neizbežne povezave med Ce- ljani in Habsburžani, slovensko pa zaradi siceršnje odgovornosti do kulturne dediščine. Temu pozivu bi se težko izognili, saj so domačini takorekoč prvi pokazali odgovoren odnos ter poslovno in dobro voljo do kulturno-zgodovinskega spome- nika, ki bo ob primernem projektu obnove in nove namembnosti lahko še dolgo res prvi živi spomenik ten- kočutnosti odgovorne generacije. DRAGO MEDVED Med ogledom dvorca Novo Celje. Od leve: inž. arh. Franc Vardjan, soproga avstrijskega konzula, konzul Walter Simon, Anka Aškerc, dr. Josip Korošec, dr. Andrej Capuder, Milan Dobnik. Srebrno Borštnikovo a srečanje ' z nagovorom dr. Capudra, slovenskega stra za kulturo, se je v zvečer pričel tekmoval«' 25. Borštnikovega stS^ v Mariboru. Letos sodeh^ vsa slovenska gledalištj ''i Mladinsko iz Ljubljane ^ kinilo nekajletni bojkot Osrednja gledališka stacija je letos zajela širj^ venski prostor, tudi Ljubij. s predstavama Na tvojeJ^ stu v izvedbi EG Glej in vq Repnika Brigade lepote ^ vedbi Cankaijevega Prav ta dogodka sta nazn^ začetek Borštnikovega sjj nja, ki bo trgalo do 30.okto^ Slovensko ljudsko gledali Celje se bo v Mariboru p^ stavilo 26. oktobra z dek Pokvarjenec ali lepota in v režiji Vita Taufetja, Na poti na Borštnikovo a čanje v Maribor in v okviru] tega pa je v soboto zvj; v celjskem gledališču gosto, la ljubljanska Drama, in si( s posrečeno igro sodobne avstrijskega dramatika inre serja Georgia Taborna 4 Kampf. Zanimanje za predj vo je bilo izjemno veliko, ta da je bila dvorana zasedena zadnjega kotička in še zmanjkalo vstopnic. Tabor; vo groteskno igro, ki go< o mladostnem Hitlerju, ko še ni postal Fiihrer, je reži Žarko Petan. Navdušen apla občinstva sta požela osred: interpreta, Aleš Valič v vi) Hitlerja in Ivo Ban v vi Herzla. MATEJA PODI Arhivarji o gradivih Danes, v četrtek, 25. oktobra se bo v Zrečah začelo posvetovanje Arhivskega društva Slovenije, sloven- ski arhivisti pa ga bodo končali jutri z ogledom Žičke kartuzije. Prvi dan posvetovanja bodo namenili tematiki Arhivsko gradivo o zaplembah, agrarnih reformah in nacionalizacijah. Referenta bosta dr. Jože Žontar ter mag. Milko Mikola, sledili pa bodo številni koreferati. Popoldne bo okrogla miza o problemih uporabe arhivskga gradiva, zvečer pa bodo imeli člani Arhiv- skega društva Slovenije občni zbor. V petek se bodo posvetili tehnični dokumentaciji kot delu kulturne dediščine, kjer bo nastopilo večje število slovenskih arhivistov. D. M. Zvest Apollonio v Šempetru Komaj so se zaprla vrata iz- redno obiskane in odmevne razstave Josipa Gerieraliča v galeriji Dober dan v Šempe- tru, idiličen prostor v starem župnišču že nudi nove umetni- ške podobe novega avtorja. Tokrat se občinstvu pred- stavlja akademski slikar in redni profesor na ljubljanski li- kovni akademiji, Primorec Apollonio Zvest. Avtor se je v spomin likovnega občinstva in dobršnega dela umetnostne kritike zapisal kot izvrsten gra- fik. V novejših Apollonijevih slikah se na svojevrsten način srečujeta dva osnovna vira rxje- govega navdiha, krajina in te- lo, morje in figure (ženske). Z obema se bomo srečali na razstavi, predstavljeno pa bo preko 20 del, od akvarela in gvaša do oljne in akrilne slike ter grafike. Razstavo, ki jo bodo odprli danes, v četrtek, ob 17. uri, se bo udeležil tudi avtor, uvodno besedo pa bo imel selektor ga- lerije Dober dan Krasikir Trajkov, ki je sicer tudi selek- tor Ohridskega leta. Odprta bo do 9. novembra vsak delavnik med 8. in 18. uro. Na posnetku Edija Masneca Apollonio Zvest v svojem ate- ljeju. Dnevi slovenskega filma Namesto TDF - nacionalni, slovenski filmski festival Teden domačega Hlma doživlja te dni transformacijo v Dneve sloven- skega nima. Glavni organizator - No- vi tednik in Radio Celje napoveduje nov festival, ki bo trajal štiri dni - od 14. do 17. novembra in ki bo celjske- mu in slovenskemu filmskemu občin- stvu predstavil v teh dneh vse nove slovenske filme. Kaj bomo videli v festivalskih dneh v celjskih kinih? V kinu Union se bo- do odvrteli štirje novi slovenski celo- večerci - Umetni raj, režiserja Karpa Godine; Decembrski dež, režiserja Bo- ža Šprajca; Do konca in naprej, reži- serja Jureta Pervanje in Ječaiji, reži- serja Marjana Cigliča. Na vse premiere bodo povabljeni tudi ustvarjalci. V Malem Unionu bodo v štirih dneh na programu vsi novi slovenski kratki filmi in filmi študentov filmske akade- mije. Atraktiven b6'spored v kinu Me- tropol. Tam bodo na sporedu štirje mladinski filmi -neizbežni Kekec, Ti loviš. Poletje v školjki ter Maja in ve- soljček. Še več pa obeta spored z na- slovom Bili so sporni, v katerem bo občinstvo videlo štiri filme, ki so bili v času svojega nastanka med vprašlji- vimi in spornimi, svojo kakovost in sporočilnost pa najbolje dokazujejo v današnjih dneh. Gre za filme Nasvi- denje v naslednji vojni, z drugačnim pogledom na NOB na Slovenskem, za film Rdeče klasje z zgodbo o zaplem- bah in prisilnih odkupih po vojni, za film Razseljena oseba z zgodbo o iska- nju korenin s strani otroka političnih emigrantov in za film Christophoros, ki skozi človeško in humano zgodbo govori o spravi. V spremnem delu sporeda bodo vsak dan pogovori z gosti festivala in avtorji filmov, v pripravijo tudi simpo- zij o slovenskem filmu danes, verjetno bo mogoče pripraviti tudi razstavo, ki naj bi skozi fotografije prikazala minu- la leta Tedna domačega filma in sled- njič, v Celju bo v času festivala prosla- va 40-letnice Društva slovenskih fil skih delavcev in Dneva slovensi filmskih delavcev. ^ Čeprav stisnjen v vsega štiri i obeta festival Dnevi slovenskega fil) privlačen in pester program na no* programskih osnovah nacionalni - slovenskega filmskega festivala. B. Evropski muzeji leta Pokrajinski muzej Celje Je že v Evropi V Bologni, v knjižnici tamkajšnje univerze L'Archicinnasio, je bila 13. oktobra slovesnost ob razglasitvi evropskih muzejev leta. Veliko priz- nanje za Pokrajinski muzej Celje je, da je bil med štiriintridesetimi nomi- niranci iz Evrope. Pot do Bologne, kamor je v imenu Pokrajinskega muzeja odšla kustosi- nja Milena Moškon, je trajala dve leti, in sicer preko Londona, kamor je bilo potrebno pošiljati vse materiale o mu- zeju, fotografije, tekste in plakate, ter odgovarjati na od tam zastavljena vprašanja, na primer o tem, kakšno je sodelovanje muzeja z industrijo, kaj naredijo za izobraževanje, kakšen je program dela za v prmoanje in podob- no. Ta postopek je trajal približno dve leti. Komite v Londonu je pošiljal čla- ne svoje posebne komisije po evrop- skih muzejih in tako je v Pokrajinski muzej v Celje prišel gospod Friedrich Waidacher, direktor Provincial Muse- um of Styria Graz. dodobra si je ogle- dal muzej, zastavil nekaj vprašanj in - odšel. Z njim je bil še gospod Massi- mo Negri iz Milana, ki so mu iz Celja poslali fotografije za katalog nominira- nih muzejev. Za predstavitev celjske- ga muzeja je izbral fotografijo o posta- vitvi numizmatične razstave. Večina ostalih muzejev, predlaganih za izbor, je bolj specializiranih, za Pokrajinski muzej pa je značilno, da je splošen. Pomembno težo je dodalo tradicional- no sodelovanje z Zlatarno Celje, z raz- stavami v lapidariju, ki daleč presega- jo ozke okvire in odmevajo v Evropi. Tako je Slovenija, točneje Pokrajin- ski muzej Celje, prišla v Evropo s kul- turo, kar je svojevrsten dogodek, ki si ga gre zapomniti. »Hkrati pa nas zave- zuje,« pravi kustosinja Milena Mo- škon, ki ima veliko zaslug, da si je muzej pridobil takšen sloves v Evropi. »Pa tudi javnost bi morala spremeniti odnos do te kulturne institucije, s^ je predvsem namenjena občinstvu, torej javnosti in ne samo delavcem mu- zeja.« MATEJA PODJED Ne prezrite Razstavo v Likovnem salonujj slovom: Jože Plečnik v fotogr« - Dunaj in Praga, je minuli torek* čer pred številnimi obiskovalci j spremil na pot dr. Peter Krečič, k' tega znamenitega slovenskega ari tekta (1872-1957) predstavil t«^ v zloženki Zavoda za kulturne pr'" ditve. Delo Jožeta Plečnika je bilo v ose" desetih letih za Evropo in svet pr^ odkritje, je zapisal. Plečnik je P"* osrednja osebnost umetnostnega voja. Proces ovrednotenja in ponoj^ ga odkritja Plečnikovega dela, vpe" med Dunajem, Prago in Ljublja"^ tudi ta razstava, ki jo je posred^ Arhitekturni muzej iz Ljubljane.^ je pričujoča razstava redka fotografskega pričevanja o arhite^ nekega določenega obdobja. Ker P. razstavljene fotografije delo eneg^ mega, danes svetovno znanega tekta, je še toliko bolj zanimiva , gocena, ne samo za stroko, tem^'^. slehernika. Njen prvi del zajem^' dobje od leta 1900 do 1935, v dru^ delu pa je zbrano približno enak^^ vilo fotografij Plečnikovih sooo^ kov, ki vsak zase izražajo lastno ^ njegovih del. J Razstava nam večinoma pred® izbor fotografij iz dunajskega ^^ škega obdobja. Starejše (z začetK^^ letja) in novejše fotografije (iz t' tih let) so vsaka zase vredne po^j^j* pozornosti. Kar pa zadeva ! portrete, smemo reči in zapi^ .)(( strogi in asketski človek ni bu -jj v zadregi pred fotografskim tivom. i 25. oktober 1990 - stran 9 Ifuzstavi je z oeseao popeljal Anarej bemrov, na shki drugi z leve strani, ob Jožetu ^ru iz Ljubljanske banke Splošne banke Celje, od koder je tudi zamisel o razstavi. Foto: EDI MASNEC Smo na križišču! }gttamlštvo ¥ AntIM na Slovenskem po zamisli LB Denarništvo v antiki na lovenskem je razstava, ki jo ,v mesecu varčevanja pri- ^vila in si jo idejno zamisli- Ljubljanska banka Splošna lka Celje d.d. ter jo uresni- I skupaj z.Numizmatičnim linetom Narodnega muze- ;V Ljubljani. Odprli so jo ponedeljek v Muzeju revo- tije, na ogled pa bo do 8. i\-embra. Kar na začetku: (dna je pozornosti! Prostor današnje Slovenije -pogojen s svojim strateško imembnim geografskim po- bijem - tudi v času antike al izjemno važno vlogo. Pre- injega so prodirali s svojimi lami rimski cesaiji pri osva- p politično in gospodarsko membnega Balkana, pa šte- ni uzurpatoiji, ki so v obrat- smeri hiteli proti Italiji v že- da bi vrgli z oblasti legitim- na vladarja... »Kot na kri- tu smo,« je v svojem uvod- ni govoru dejal mag. Boris imbač, ravnatelj Narodnega izeja v Ljubljani in pozdra- pobudo za razstavo, ki je itala v Celju ter namero, da Ob razstavi je Narodni mu- zej izdal tudi nekonvenci- onalni katalog, ki odgovarja na glavna in najpogostejša vprašanja, ki se por^ajo obi- skovalcu in odgovarja v obli- ki drobnega leksikona gesel osnovnih pojmov antičnega denarništva, razumljivo, s po- udarkom na slovenskem pro- storu. razstava obide vso Slovenijo. »Na nas je skrb,« je dejal slav- nostni govornik, »da vse civili- zacije valoriziramo in povemo svetu, kako bogata je naša de- žela in naša dediščina. Tu smo od zmeraj in tu bomo tudi ostali!« Razstava prikazuje denar in denarni sistem, kije bil v velja- vi v tedanjem času, prikazuje, kako so ga kovali, kakšne so bile cene, razmišlja o inflaciji in problemih antičnega denar- ništva. Poleg gostov iz Ljubljane in najvišjih predstavnikov Ljub- ljanske banke Splošne banke Celje, so dogodku ob otvoritvi razstave dali zlati pečat tudi člani Komornega moškega zbora Celje s slovensko pesmi- jo. Številne obiskovalce pa je z besedo popeljal po razstavi Andrej Šemrov, vodja te raz- stave, iz Numizmatičnega ka- bineta Narodnega muzeja v Ljubljani. Obiskovalci so se nato lahko preizkusili v kovanju novcev na zato pripravljenem tnalu, nad katerim je napis: orodje AS: v denarnem sistemu rimske republike sprva vlit, nato kovan bronast kovanec. V denarnem sistemu rimske- ga imperija šestnajstinski del denarja, kovan iz bakra. As je na naših tleh v 1. in 2. stoletju igral v vsakdanjem življenju največjo vlogo, saj je bil v de- narnem obtoku zastopan s preko 80 odstotki. Kovali so ga do srede 3. stoletja. s katerim so v I. stoletju pona- rejali bronaste ase. MATEJA PODJED Preimenovanje zaradi vsebine Muzej revolucije Celje naj bi se poslej imenoval Celjski muzej novejše zgodovine. Zadnjo besedo bodo rekli na seji občinske skupščine Ce- lje, predvidoma konec mese- ca, saj je skupščina občine Celje leta 1963 Muzej revolu- cije kot samostojno ustano- vo tudi ustanovila. Predhodnik ustanove je bil oddelek revolucionarne- ga delavskega gibanja, ki je deloval v sklopu Mestnega muzeja Celje (danes je to Po- krajinski muzej) od leta 1951. »Naš namen je, da prikaže- mo zgodovino mesta Celja v zadnjih stotih letih,« pravi ravnateljica Muzeja revoluci- je Andreja Rihter, »in to v prostorih, kjer je zd^ raz- stava o NOB. Ta bo tudi osta- la, vendar v nekoliko spre- menjeni obliki. Skupaj po- meni to okoli 500 kvadratnih metrov, kar pomeni, da ne potrebujemo nobenih dodat- nih prostorov.« Zamisel o preimenovanju Muzeja revolucije se je poro- dila pred dvema letoma, ko je bila končana postavitev razstave o povojni zgodovi- ni. S Pokr£yinskim muzejem so se tudi domenili o poraz- delitvi področij dela, s tem, da naj bi Muzej revolucije pač prevzel zadnjih sto let zgodovine Celja. Predlog o preimenovanju je že v prejšnji vladi naletel na razumevanje, prav tako zdaj, saj gre za preimenovanje za- radi vsebine dela. MP Plen v Brnci Na povabilo Slovenske prosvetne zveze iz Celov- ca je v soboto zvečer an- sambel Slovenskega ljudskega gledališča Ce- lje gostoval v Brnci na avstrijskem Koroškem, kjer ga je pozdravil taj- nik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle. Celjani že vrsto let go- stujejo na avstrijskem Koroškem v tej navezi in skupna želja gostov in go- stiteljev je, da bi te vezi še krepili. V Brnci, v tej naj- bolj oddaljeni vasi na av- strijskem Koroškem, na tromeji med Avstrijo, Ju- goslavijo in Italijo, kjer ljudje še govore sloven- sko, so Celjani zaigraU Ortnov Plen v režiji Fran- cija Križaja. Polna dvora- na, aplavzi in navdušenje med predstavo so dokaz več, da je bilo gostovanje upravičeno, da so takšna snidenja z materino bese- do tem ljudem potrebna. Izrazili so tudi željo, da bi Celjani prišli čimprej spet v goste k njim, in to s Cankarjevimi Hlapci. MP Za domače občinstvo Komorni moški zbor Celje pripravlja za ljubitelje petja srečanje s svojimi zvestimi poslušalci na letnem koncer- tu, ki bo 26. oktobra ob pol osmih zvečer v Narodnem do- mu v Celju. Zboru bo dirigi- ral profesor Janez Bole. Pevci bodo izvedli program, s katerim so letos razveseljeva- li poslušalce širom po Sloveni- ji in tudi v tujini. Lani, po praz- novanju 40-letnice delovanja zbora, je Komorni moški zbor kar dvakrat nastopil v tujini in požel vehk uspeh. Prav tako tudi pred domačim občin- stvom in pod vodstvom diri- gentke Katje Kovač. Dirigent- ka živi in dela v Veleryu in je končala študij glasbe ter si svojo dirigentsko znanje izo- blikovala na Glasbeni akade- miji pri profesorju Janezu Bo- letu. Kot pevka pri Slovenskih madrigalistih pa oblikuje tudi svojo pevsko kulturo. Lansko jesen in spomladi letos je zbor oblikoval svoj koncertni pro- gram v sodelovanju z dirigen- tom Janezom Boletom in kore- petitorkama Mihaelo Pihler in Katjo Kovač. Zdaj pa zbor snuje koncertni program za prihodnjo sezono. Pripravlja tudi poseben pro- gram, primeren predbožične- mu obdobju, k sodelovanju pa je povabil priznani celjski ok- tet. Komorni moški zbor bo tu- di v prihodnji sezoni vodila Katja Kovač. SB Mladi logilci v Ljubljani so minulo sobo- to pripravili republiško tekmo- vanje v logiki, ki so se ga ude- ležili na predhodnih tekmova- njih najboljši učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol ter sred- nješolci. Iz našega območja je v reševanju nalog iz logike so- delovalo 29 osnovnošolcev in 24 srednješolcev. Že v drugi polovici septem- bra so na osnovnih šolah celj- ske, šmarske, konjiške in ve- lenjske občine pripravili šol- ska tekmovanja, ki se jih je udeležilo 150 učencev 7. in 8. razredov, med srednješolci pa je tekmovalo 120 učencev. Kot smo že uvodoma zapisali, so se najboljši udeležili republiške- ga tekmovanja, doseženi rezul- tati pa kažejo, da se je kar 9 učencev uvrstilo med nagra- jence. Sedmošolki Mirjam Šu- lek (OŠ Gustava Šiliha Vele- nje) in Anja Valant (COŠ Fra- na Roša Celje) sta zasedli 5. oziroma 9. mesto, osmošolka Urška Kolar (OŠ Slavka Šlan- dra Celje) si je delila 3. mesto, Matjaž Šmalc (OŠ Dušana Je- reba Slovenske Konjice) pa je bil peti. Med deset najboljših prvošolcev srednjih šol so se iz našega območja uvrstili štirje učenci: Boštjan Kuzman (Ve- lenje) na 3. mesto, Aleš Zavšek na 4. mesto, Teja Tamše si je delila 5. mesto in Iztok Kav- kler (vsi trije Srednja tehniška šola maršala Tita Celje) 8. me- sto. Četrtošolka Dušanka Ko- cič (Srednja tehniška šola mar- šala Tita Celje) pa delila 9. mesto. IS Ekskurzija slepih člani Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih iz Celja so danes odšli na strokovno ekskurzijo z namenom, da se ljudje, ki so prizadeti na vidu srečajo ter se skupno dogovorijo o vidikih socialne varnosti slepih v naši družbi. Slepi iz Celja bodo obi- skali strokovne ustanove v Ljubljani, Ško^i Loki ter dom oddiha slepih in slabovidnih Slovenije Okroglo pri Kranju. Laibach v Šentjurju Skupina Laibach bo ta teden dvakrat nastopila v Šentjurju pri Celju. Najprej jutri ob 21. uri, nato pa še v soboto ob 20. uri. V Šentjurju jih bodo pripeljali šentjurska ZSMS-Liberalna stranka in agencija MG-ton v ustanavljanju. Laibach bodo v pri- hodnih dneh nastopila še v treh bližnjih krajih: 2. oktobra v Krškem, 9. oktobra v Mozirju in 10. oktobra v Slovenj Gradcu. V Šentjurju nova osnovna šola v mestu Šentjur, kjer bi prihodnje leto začeli z grad- njo nove osnovne šole v Hruševcu, pripravljajo odlok določitvi šolskih oko- lišev. Prihodnje dni bodo končali tudi elaborat za no- vo šolo. V novi devetletki v Hru- ševcu bi naj bila v posamez- nem razredu po dva oddelka učencev, v obstoječi osnovni šoli Franja Malgaja pa bi na- daljevali s tremi oddelki raz- redov, z enoizmenskim po- ukom. V šolski okoliš nove šole bi po predlogu, izdela- nem na osnovi podatkov o številu učencev v letoš- njem letu, spadalo 432 učen- cev, sedanja šola pa bi po zmanjšanju okoliša štela pri- bližno 600 učencev. Svet os- novne šole Franja Malgaja je predlagal, da bi šolski okoliš nove šole obsegal naselja Kranjčica-Hruševec, Vrbno, Grobelno, Črnolica, Nova vas, Vodruž, Jakob, Stopče, Bezovje, Rifnik, Osredek, Ši- benik, Podgorje ter tudi Breze v laški občini. Predlog novega šolskega okoliša ute- meljujejo s tem, da ne bi bilo potrebno prečkanje železni- ške proge, s prihodnjo šent- jursko obvoznico pa bi tudi omogočiU varnejši avtobus- ni prevoz učencev. BJ Popravek v prejšnji številki Novega tednika je na 8. strani v pri- spevku Kompolčani vse pro- dornejši tiskarski škrat pre- imenoval člana te vokalne skupine Rafka Zorka. Priza- detemu se za napako opravi- čujemo. lazstava premočenili koni Treme jo je minulo sobolo tteno zagodlo Šentjurča- to oziroma vsem organi- torjem druge regijske raz- «ve konj. Nič ' ni bilo bnečkim praznikom, red- 'obiskovalci pa so na raz- »vnem prostoru ogledo- W le kakšnih dvajset pre- snih konj. Zamišljeno Jje bilo povsem drugače. Pfed petimi leti so rejci ij pripravili prvo razsta- ^ki je odmevala v sloven- prostoru, zdsg naj bi iiovno pokazali svoje rej- '(losežke. Na razstavi naj bi pokazali 54 konj in 11 žre- bet. S prireditvijo bi počasti- li tudi spomin na 60-letnico Konjerejskega društva Drav- ske banovine. Razstavo je pripravilo Konjerejsko dru- štvo Sloveriije oziroma po- družnica v Šentjurju, kamor se vključujejo rejci šestih ob- čin celjskega območja. Po strokovni plati so sodelovali tudi delavci Zavoda za živi- norejo in veterinarstvo iz Ce- lja, kjer ugotavljajo, daje ko- njereja kljub mehanizaciji na pohodu. Po letu 1967 namreč v Sloveniji, in to velja tudi za celjsko območje, nenehno narašča število letno pripuš- čenih kobil. Sen rejcev je, da bi v nekaj letih dosegh števi- lo iz leta 1936, ko je bilo v Sloveniji pripuščenih 5437 kobil. Na tokratni razstavi so želeli dati poudarek pred- vsem hladnokrvni pasmi, to- rej kmečkemu delovnemu konju, ki ga odlikuje sklad- nost, skromnost, plodnost, je močna delovna žival in ima tudi dobre klavne lastnosti. Strokovnjaki so prepričani, da sodi konj na vsako dru- žinsko kmetijo. Na ta način naj bi v nekaj letih podvojili stalež konj. Seveda pa ni do- volj samo imeti konja. Na Celjskem so občine, na pri- mer Šmarje, Slovenske Ko- njice in Mozirje, kjer imajo do pripustnih postaj po 15 in več kilometrov. Pri reji ob- stajajo rezerve, kot na pri- mer paša v dobi vegetacije, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na urejanje porodnih boksov, stojišč, prehrano, boljšo nego kopit in tako na- prej. Na vse to so opozorili v posebni brošuri, ki so jo izdali ob tokratni razstavi. Čeprav je deževje opravilo svoje in prepolovilo število razstavljenih konj, bistveno manj pa je bilo tudi obisko- valcev, ki sicer radi pogleda- jo te štirinožne lepotce, so organizatorji ocenjevali raz- stavljene živali in podelili priznanja. Za najboljše kobi- le so dobili priznanja lastni- ki: Ivan Kovač, Šmartno; Jo- že Boršič, Vrbno ter Stanko Javornik, Rakovec. Za trilet- no žrebico je priznanje dobil Erih Gabron, Lopata; pri dvoletnih žrebicah pa so priznanja dobili: Drago Gaj- šek, Vrbno; Jože Zdolšek, Šentjur in Franc Knez, Male Grahovše. V kategoriji eno- letnih žrebic so priznanja po- delili takole: Jožetu Guzeju z Dvora; Dragu Gajšku z Vrbnega ter Ivanu Škrnič- kemu iz Zgornje Rečice. Na razstavi so pokazali tudi dve lipicanki, priznanje je dobil Raj ko Šemrov z Vrha nad Laškim. Posebna priznanja za razvoj konjereje pa so to- krat dobili: prof, dr. Jože Jurkovič, Franc Ogrizek ter Štefan Golhleb. IRENA BAŠA Mal magister registrirati ni mačji kašelj, predvsem če človek slep. Z veliko voljo in potrplje- ^ je to pred kratkim uspelo pravniku ®lfu Videnšku iz Celja, predsedniku ^občinske organizacije slepih in slabo- Celje. Magistriral je z razpravo Zah- l^za uveljavitev statusa invalida za slepe ^ge najtežje invalide v Sloveniji. Česti- Z. S. ^l^movanje inštruktorjev j!^ koncu jesenske sezone se člani ZŠAM jj®'zlasti pa inštruktorji avtošole pome- ^^ internem tekmovanju in preizkušrgi [jj^^^ju cestno prometnih predpisov in (^etnostni vožnji. Il^^o je bilo tudi v soboto na avtopohgo- |o'Jub dežju in slabemu vremenu se je udeležilo 22 inštruktorjev, ki so if^li visoko stopnjo profesionalnosti. ii tekmovanju je zmagal Igor Mer- L '5 točkami pred Gorjubom 116, Zu- 118, Gradišnikom 130, lanskolet- S i®S°valeem Božnikom 143 in Golo- točk. Najboljša voznica je bila ^sih, ki se je uvrstila na 17. mesto. . JOŽE KUZMA Srček narave Letne čase nam je že kar pošteno zameša- lo. Poletje brez sonca, jesen brez dežja, zima brez snega. Takle krompirjev srček se na- mesto spomladi v času novih ljubezni poja- vi jeseni, ko naj bi se narava že začela umir- jati. Krompirjev srček je izkopal Rajko Gro- sek iz Štor na očetovi njivi v Logatcu, komu pa ga bo podaril v dokaz večne ljubezni, nam ni zaupal. U. K., foto: E.E. 10. STRAN - 25. OKTOBER 1990 Veriga za izsilievanje Po Izplačilu aenarla za zasebno cesto težav ne bo več? Drama v Lindeku pri Frankolovem se je razplet- la, še preden smo o njej pi- sali. Krajani Lindeka so s pomočjo Komiteja za ure- janje prostora zbrali 12 ti- soč dinarjev, ki jih bodo iz- plačali Vladu Založniku za cesto, ki so jo zgradili pred osmimi (!) leti. Izplačali bo- do kljub pogodbi, s katero se je Založnik odpovedal zemljišču, po katerem teče cesta, in kljub temu, da so sodelovali pri gradnji in ob- novi priključka do glavne ceste skozi Lindek. Vse za- radi ljubega miru in zime, ki je pred vrati, ter grozi, da bo od glavne ceste odrezala družino z dvema invalido- ma in dvema otrokoma. Neprespane moči, strah in solze Alojzije Operčkal iz Lindeka so se začeli pred šti- rimi meseci, ko ji je sosed in hkrati sorodnik Vlado Založ- nik z verigo zaprl priključek, ki vodi do glavne ceste. Aloj- zija je bila letos v bolnišnici zaradi pljučne embolije, do- ma ima moža, ki ga je dolete- la možganska krvavitev, in svakinjo, ki je zaradi hude obrabe kolkov skoraj 100-od- stotni invalid. »Vsak dan smo vezani na cesto, nikoli ne vemo, kdaj bomo potre- bovali zdravniško pomoč. Pred štirimi meseci, točno se spominjam deževnega četrt- kovega junija, sem namera- vala sina odpeljati v šolo. Vendar pa mi je pot zastavila veriga, razpeta čez cesto. Ve- riga se je pojavila čez noč, nihče ni ničesar omenil. Za- ložnikova žena, sestra moje- ga moža, ki je bila še prejšnji dan pri nas, ni o verigi črhni- la niti besedice. Od takrat pa do danes se vleče naš križev pot. Bila sem že na vseh ura- dih, krajevni skupnosti, ob- čini, veriga pa še naprej osta- ja na svojem mestu,« je s sol- zami v očeh pripovedovala Alojzija Operčkal. Čez tri dni sva se z Edijem odpravila v Lindek. Po poti naju je spremljala tajnica krajevne skupnosti Cvetka Čretnik, ki je povedala, da so v Lindeku skoraj vsi sprti z Založnikom in da ta že dol- ga leta hodi po sodiščih zara- di različnih tožb. Ko smo prispeli v Lindek in se ustavili pri znaku »pre- povedan promet«, smo za- gledali vir spora, verigo, na tleh v travi, čez cesto pa sta bila nastavljena dva trama. Kot da smo nalašč izbrali dan prihoda v Lindek, kajti tisti ponedeljek se je spor med sosedi še poglobil. Prejšnji dan so namreč upo- rabniki zaprte ceste odstra- nili verigo, že naslednji dan pa sta se namesto verige po- javila tramova. V ponedeljek dopoldne pa je, po besedah Vlada Založnika, Alojzija Operčkal s kolom udarila Založnika po nogi. »Kam smo prišli, da bi se sosedi in to ženske med sabo pretepa- li. Mene že nihče ne bo te- pel,« seje pridušal Založnik. »Vsi me ponižujejo, ker sem bil dvakrat v umobolnici, in sedaj mislijo, da mi bodo še na moji zemlji vzeli vse pra- vice. Jaz zahtevam samo, da mi krajevna skupnost povr- ne vse stroške, ki sem jih imel pred osmimi leti z grad- njo ceste, od traktorskih ur pa do cevi, ki sem jih sam kupil. Večinoma sem na tej cesti delal sam, na krajevni skupnosti pa so tako ponare- dili pogodbo, s katero sem se menda odpovedal lastništvu. Cesto smo naredili na mojo ponudbo, želel sem prispe- vati svoj delež k razvoju Lin- deka, sedaj imam v zahvalo udarec po nogi. Operčkalovi sem hotel dati ključ od veri- ge, pa ga ni vzela. Tudi odpi- ral sem cesto, če je bilo tre- ba. Nikomur nisem dolžan niti dinaija, vem pa, daje do- brota sirota. »Ko bodo plačali, kar zah- tevam, bom cesto odprl.« Pri Operčkalovih smo iz- vedeli drugo zgodbo o udar- cu. Povedala jo je Alojzija, menda glavna krivka za ote- klino na sosedovi nogi: »Pet- letno hčerko Valerijo sem odpeljala k zdravniku po tej cesti, saj sem vedela, da veri- ge ni več. Zaustaviti pa sem se morala pred novo oviro in takrat sta Založnikova prite- kla k avtu, vsak s svojim ko- lom v rokah. Ko je Rozika, Založnikova žena videla hčerko v avtomobilu, kako kriči in joče, je izpustila kol, jaz pa sem Vladov udarec prestregla z rokami. Nato sta me oba dvakrat sunila ob av- to, Vlado pa je kričal, da me bo ubil. Nogo sije najbrž po- škodoval pri skoku. Če bi jaz koga udarila, bi drugače obračunal z mano. Leta in le- ta smo uporabljali to cesto, nihče ni ničesar rekel, vsi smo sodelovali pri gradnji, danes pa nas je strah sosedu pred oči. Zadnja leta smo bili v boljših odnosih, končno smo v sorodu, pomagali smo si pri delu, sedaj pa že štiri mesece nismo spregovorili niti besede.« Poleg te ceste obstaja še stara občinska cesta, ki je poleti in v lepem vremenu še nekako uporabna, kadar pa dežuje, se po njej ni mogoče voziti. Poleg Operčkalovih uporablja samovoljno zaprto cesto še osem drugih družin, ki jo v tem letnem času po- trebujejo za prevoz v gozd ali druge namene. Eden izmed teh je tudi Dominik Pesjak, ki je tisti ponedeljek prav dramatično s traktorjem od- stranil tramova, ki sta pre- prečevala promet. »Jaz nuj- no rabim to cesto in nihče mi ne bo preprečil, da bi vozil po njej. Po stari občinski ce- sti se ne morem voziti, sploh pa, odkod Založniku pravi- ca, da cesto meni nič tebi nič zapre. Nisem jaz kriv, če mu niso naredili priključka v gozdu. Tega nismo krivi uporabniki ceste, zakaj nam dela takšno krivico? Tudi ne vem, zakaj bi mu morali pla- čevati na občini ali krajevni skupnosti. Na cesti smo vsi delali in pomagali, po njej pa smo se vozili že pred 20 leti. Kolikor ovir bo postavil Za- ložnik na cesto, toliko jih bom zrušil.« Spor med sosedi so posku- šali rešiti že na krajevni skupnosti in občini Čelje. Ma^an Ašič s Komiteja za urejanja prostora nam je po- vedal, da se je v spor vmešal zato, da bi po normalni člo- veški plati skušali zadevo razrešiti. »Predvem smo ho- teli pomagati ljudem, vendar pa na tujo zemljo ne more- mo. Spor sem skušal razreši- ti z denarjem. Založniku smo ponudili 6 tisoč din, ki jih je najprej odklonil, nato pa sprejel. Vendar pa se je vme- šal Založnikov brat Franc, ki je pojasnil, da je Založnik dolžan davek za svojo zem- ljo, torej mora najprej ta da- vek plačati. Spor med brato- ma se vleče že dolga leta, v to pa se mi ne moremo vtikati. Vse bi se dalo urediti s tožbo, vendar pa bi to zelo dolgo trajalo. Mi smo hoteli s plači- lom rešiti zadevo, vendar so že sosedi mnenja, češ kaj bo- ste plačevali,« je pojasnil Ašič. Vsak ima svojo zgodbo, pa vendar smo mnenja, da se je vse skupaj zapletlo zaradi priključka v gozd, ki ga je pričakoval Založnik ob grad- nji nove ceste skozi Lindek, pa ga niso zgradili tam.kjer je pričakoval. Založnik trdi, da so bili vsi, ki so gradili novo cesto, podkupljeni, njega pa so izigrali. Predsednik kra- jevne skupnosti Frankolovo Milan Dečman nam je pojas- nil, da imajo na krajevni skupnosti izjavo Založniko- vega nečaka Matjaža, ki ni pustil več razkopavanja po svoji zemlji, zato je Založnik ostal brez priključka. Tako se je Založnik maščeval in zaprl cesto 9 družinam, ki so jo uporabljali že dvajset let, jo pred osmimi vsi skupaj popravili in obnovili, pred štirimi meseci pa so obsta pred verigo. Ne moremo rj sojati, kdo ima prav in ^ ne, vendar pa se sprašujeit kakšni odnosi vladajo v ij deku, po besedah Operffc lovih pa se je strah pripia; v vse ljudi. Konec dober - vse dob: Založnik bo dobil 12 tis din, ki so jih nabrali krajj in občina, predsednik k jevne skupnosti Milan De man je povedal, da bodooi rovih Založnikov podpis nato odpisali cesto. Vse zato, da bi pomagali nesrd družini, ki to cesto vedno f trebuje in vsak dan trepa kaj bo, če bodo nujno poii bovali zdravnika. Nova p ložost za pridobivanja deis ja na zelo človeški in sos« ski način, bi lahko komen rali zaporo ceste v Lindek URŠKA KOLEJ Foto: EDI MASNI »Razril bom graben, da ga hudič ne bo spravil skupaj,« se je razburjal Vlado Založnik. Pri Operčkalovih bodo menda prodali kmetijo, saj med takimi sosedi ne morejo živeti. Dominik Pesjak s traktorjem odstranjuje novo oviro na cesti. KOMENTIRAMO Peselc v očeli! Slovenci smo res smešen narod. Poslušamo velike besede, ki nam mašijo ušesa in odprtih oči zremo v tiste, ki nam vanje mečejo pesek. Vse bolj ali manj potrpežljivo prenašamo in vedno znova »padamo m poceni Hnte«. Kaj pa so drugega strašni spori glede imen ulic, šol, krajev... ? Bo naše življenje kaj lepše, ie se strastno otepamo novodobnih imen, če po celi repu- bliki odmeva odločanje krajanov o »Svetem Petru pod Svetimi gorami« ali »Bistrici ob Sotli«, bodo naši otroci deležni boljšega pouka in vzgoje, če jih bodo namesto tovarišic in tovarišev učile gospe, gospodične in gospodje? Prava figa, kako čemu rečemo, če p^ vsebina ostaja ista. Ali pa velika spravna dejanja. Lepo, prav potrebno je bilo pokopati mrtve in že davno bi bilo to treba narediti - ampak zakaj je treba zaradi njih spe' spreti žive? Prav nič me ne zanima, kakšne barve je t>'' prijateljev dedek ah oče in nikoli me ni. Tudi to. kakšne narodnosti je, me ne zanima, nekakšne vereab nevere. Daje le dober in pošten človek, po moji meri i" okusu. Če bi nam bile človekove pravice prišle malo dlje kot do jezika, se o teh podrobnostih ne bi na dolgo in široko pogovarjali, prepirali in napadali. Ali pa vračanje premoženja nekdanjim lastnikom Prav, strinjam se, daje treba krivice popraviti, če je t" le mogoče. Ampak s tem ne bomo odpravili desetlet]^ bolečin globoko v ljudeh. Komaj so jih dobro preživeli' vzbujamo upanja, ki bodo nujno spet zatrta. Tok^^' bomo lahko prizadeti tudi drugi, tisti, ki nikoli nisr^" nič imeli (samoupravljalske generacije tudi nisn^" mogle imeti) in bi n^ sedaj na takšen ali druga^ način plačevali za krivice, kijih mi nismo naredili- Ah pa silne razprave o novi slovenski denarni enoti' Dajte no, večina Slovencev bi bila čisto zadovolji' z navadnimi dinarji,kobijih le imela. Nekaterim p"^^ meznikom, ki se dobro znajdejo v kalnih vodah ^ zn^o postrgati vso smetano, kar je je (s^ ni važno, ^ so zato drugi brez), seveda tudi lipe ne bi bile po Ampak ti so svoje denarce že varno spravili čez n^' meje. Ali pa... Naštevali bi lahko še in še, brez konc"^ Vsak, ki živi v tem zmedenem času, si lahko nap^^^ svoj spisek. Mogoče bo ob tem pozabil na svoj vs^ dan, na strah pred jutrišnjem dnem, pred izgubo pred stiskami vsakdana brez ficka v žepu in brezvi^ »svetle prihodnosti«. Ja, tudi sanje o lepšem P^ j njem dnevu so izginile. Zato pa se, dragi Slove^^ veselo prepirajmo o oslovski senci in mogoče nebo^ opazili, da nas skupsu z našim gospodarstvom je^^ MILENA B. POKh^^. 25. OKTOBER 1990 - STRAN 11 Bistrica premagala Svetega Petra v Bistrici ob Sotli je le prevladala zdra- ^-a pamet. Na nedeljskem tajnem glasova- nju, ki je imelo vse značilnosti volitev ali gferenduma, je v drugem krogu tesno j,^agalo ime Bistrica ob Sotli. Torej je le jjjalo manjkalo, pa bi v šmarski občini (jobili krajevno skupnost z najdaljšim in najbolj svetniškim imenom: Sveti Peter pod Svetimi gorami. podobno kot v septembrskem prvem jyogu odločanja za novo ime, ko so bili »v igri« štirje predlogi (Sveti Peter pod Sve- timi gorami, Šempeter, "Bistrica ob Sotli in Šempeter pod Svetimi gorami), se je tudi v nedeljo glasovanja udeležilo okoli 40 odstotkov upravičencev ali približno pet sto ljudi. Bistrica ob Sotli je torej ostala Bistrica ob Sotli. Upajmo, da nedeljsko merjenje moči ne bo skalilo sicer zgledne odnose med krajani, ki so desetletja složno živeli in delali za napredek kraja. Če pa sta sedaj nastala dva, med sabo neprijazna si tabo- ra, je to pripisati zgolj bistriškemu Demo- su s krščanskimi demokrati na čelu. Če je nedeljsko glasovanje največ, kar v tem času zmore in premore Demos, je to v bi- stvu žalostna bilanca. MARJELA AGREŽ Pridni RK v Štorah Aktivisti Rdečega križa v Štorah se zaveda- jo, da ljudje v naši krizni situaciji, ko povsod zmanjkuje denaija, zlasti pa je gmotno močno prizadet nižji sloj ljudi, potrebujejo pomoč. Zato jo nudijo v oblačilih, s prehrambenimi izdelki, obiskujejo stare in nepokretne ljudi, poskrbijo pa tudi za enkratne denarne pomo- či. Postaji RK za meijenje pritiska ter za zdravstvene in socialne nasvete sta organizira- ni v Štorah in Kompolah. V Štorah je odprta vsak zadnji ponedeljek v mesecu, v Kompolah pa vsako drugo nedeljo. Z. S. Peteršlli velikan v Behh vodah nad Šoštanjem, na kmetiji Srebotnik po domače, je zrasel peteršilj, ki tehta kar 1,84 kilograma. Zelenje pri tej rasth- ni lahko zraste do metra visoko, korenine pa so redkokdaj tako težke. Marija Ovčjak iz Ve- lenja, ki je korenjaka našla, ga bo spravila v hladilno skrinjo, kot začimbo pa ga bo imela za nekaj časa dovolj. L.O. Poceni zimska služba le lahko zelo draga Tri zaporedne brezsnežne zime ne delujejo uspavalno na naše komunalce in ce- starje. Z vso odgovornostjo za vse morebitne nadloge prihajajoče zime so se prejš- nji petek dogovorili o nalo- gah pri opravljanju zimske službe. Sestanka, ki so ga pripravili v Komunali Ce- lje, PE Ceste kanalizacije, sta se udeležila tudi pred- stavnika Občine Celje, re- sorja za financiranje komu- nalne dejavnosti ter pred- stavnik Postaje milice Celje. Zimska služba se bo v ob- čini Celje uradno pričela 15. novembra in zaključila 18. marca prihodnje leto. Gre za čas pripravljenosti z dežur- stvi, ki pa ne sme dovoliti nikakršnih presenečenj, na primer če bi sneg zapadel pred tem jesenskim datu- mom ah zapadel še v kole- darsko pomladnem času. Po prvi prioriteti (nsgnuj- nejše naloge), kjer so zajete lokalne in krajevne ceste z avtobusnimi progami, bo- do začeli s pluženjem, ko bo zapadlo 10 centimetrov sne- ga, podnevi in ponoči. Po drugi prioriteti (lokalne, manj prometne ceste) bodo začeli s pluženjem, ko bo za- padlo 15 centimetrov snega, vendar samo podnevi. Ploč- nike bodo začeli plužiti, ko bo na njih 5 centimetrov de- bela snežna odeja, ročno pa bodo čistih prehode za peš- ce, avtobusna postajališča, mostove in podhode za peš- ce. Na sestanku so opozorili, da bi morali biti, zaradi ne- varnosti poledice, na stop- niščih pri cestnih podhodih, montirani nadstreški. Kot prvega bodo letos tako opre- mili nadstrešek pri podhodu v Vrunčevi ulici. V prvi prioriteti čiščenja snega so tudi javna parkiriš- ča v mestu: Glazija, dvorišče mestnega gradu, parkirišči ob Mariborski in Aškerčevi ulici ter parkirišče nasproti Razvojnega centra. Ostala parkirišča bodo čistih po ob- stoječem planu zimske služ- be v prvi prednostni skupini. Na sestanku smo še izve- deli, da je bilo treba 185 ton stare, tri leta neuporabljene soh odvreči, ker ni več učin- kovita, nove soli pa je zaen- krat dovolj za prvi večji snež- ni metež. Da akcijski načrt za zimo, predvsem če bo snežna, ne bo po meri in volji marsika- terega občana, je kriv denar, skopo odmeijen. Res je, da denarja ni nikjer zadosti, a bi kazalo le presoditi, koliko je varčnost v zimski službi smotrna in koristna oziroma škodljiva. M. AGREŽ Bogatelše ribolovne vode Preteklo soboto so ribi- ške družine Laško, Vo- gls^na, Celje, Šempeter, Sotla in Moziije v svoje ribolovne vode vložili krape težke od 0,8 do 1,2 kilograma, ki so jih kupih v ribogojnici Končanica. Celjski ribiči (na sliki) so v Smartinsko jezero vlo- žili več kot 3 tisoč kg kra- pov, načrtujejo pa še večji vložek raznih vrst rib iz svojih ribnikov na Bla- govni, kjer načrtujejo več odlovnih akcij, prva pa bo že prihodnjo soboto, 28. oktobra. F.B. Vojničanl očitajo vodstvu zakuMsJe v Vojniku niso zadovoljni s sedanjim vodstvom kra- jevne skupnosti in mu oči- tajo, da je predsednika sve- ta izvolilo mimo volje ljudi. Po izjavah krajanov, je vod- stvo krivo tudi za neustre- zen razvoj kraja in za prepo- časno reševanje problema telefonije. Krajani so zato zahtevali, da pripravi vod- stvo najkasneje v desetih dneh nov zbor, na katerem bodo dobili odgovore na svoja vprašanja. Govorice so se med Vojni- čani širile že nekaj časa. Kra- janom ni šlo v račun, kako je lahko Viktor Žgajner postal predsednik sveta krajevne skupnosti, čeprav na voli- tvah ni dobil največjega šte- vila glasov. Menih so, da je šlo za nelegalne dogovore v vodstvu KS, in te svoje očitke so povedali tudi na iz- rednem zboru, ki so ga skli- cali na lastno pobudo. Vod- stvo krajevne skupnosti je sicer trdilo, da zbor ni lega- len, vendar ni irnelo pravega uspeha. Viktor Žgajner je ob tem tudi zavrnil obtožbe, da ni bil izvoljen po pravilih, ki jih določa statut krajevne skupnosti. Ta namreč pred- videva posredne volitve za vodilne v krajevni skupnosti in v Vojniku so tudi ubrali takšno pot. Člani sveta KS so v svojih vrstah predlagali predsednika, vse skupaj pa se je menda dogajalo v go- stilni. Tudi to krajanom ni všeč in na naslednjem zboru zahtevajo natančna pojasnila o vseh postopkih in načinu izvolitve predsednika sveta. Krajani so sedanjemu vod- stvu tudi očitali, da ne skrbi za enakomeren razvoj Vojni- ka, saj na primer zaselek Pe- telinjek še vedno nima vode. Hkrati pa se med krajani širi- jo govorice, da s sredstvi kra- jevne skupnosti urejajo tudi zasebne ceste nekaterih kra- jevnih veljakov. Dodatno razburjenje med ljudmi pov- zroča problem telefonije, ki se vleče že nekaj let, po zad- njih dogovorih s pošto pa naj bi primarno napeljavo uredi- li za 3 tisoč mark protivred- nosti na posameznega naroč- nika. Predstavnik Demosa Sil- vester Drevenšek je ob tem pojasnil, da imajo težave s podjetjem za PTT promet tudi v drugih krajevnih skupnostih in da sami kraja- ni pri tem ne morejo storiti veUko, saj se podjetje obnaša kot monopolist. Kljub temu so krajani dobili zagotovilo, da si bo vodstvo KS še na- prej prizadevalo znižati ceno priključka, pri tem pa jim bo morala pomagati tudi ob- čina. T. CVIRN Uspel prvi koncert Društvo duševno prizadetih občine Žalec je v petek pripravilo humanitarni koncert. Dobrodelni prireditvi so dali naslov Podarimo jim srečo, na njej pa so brezplačno nastopali Celjski instrumentalni kvintet, ansambel Show band Mix-Max, plesna skupina Bolero Žalec, Hmeljarski instrumentalni kvintet, skupina Alkotest s humorističnim showom, čarovnik mister Jani Jošovc, citrar Karli Gradišnik, sopranistka Nika Vipotnik-Ramše, spremljala jo je profesorica Magda Navodnik na klavirju. Savinjski oktet Svobode Žalec in še drugi. Prireditev so podprle tudi delovne organizacije iri obrtniki in je lepo uspela. Po besedah predsednika Društva duševno prizadetih občine Žalec Riharda Kopušaija bodo sed^ vsako leto pripravili po en takšen koncert ter tako pridobiU nekaj denaija, ki ga nikoli ni dovolj. Na shki: Voditeljica koncerta Jožica Ocvirk in predsednik Rihard Kopušar med zahvalnim govorom. T. TAVČAR I* iSO letnici šole v Gomilskem so pripravili tudi zani- "" ''azstavo. poto: T. TA VČAR let šole na Gomilskem ^Minuli konec tedna so na pilskem praznovali 180- tamkajšnje šole. Za jT^o naselje je bil to velik ^odek, o čemer priča tudi 'na dvorana obiskoval- v domu krajanov. je vaških zaselkov, ki ^•^hko pohvalijo s tako bo- šolsko zgodovino. Ta v leto 1810, ko je gomil- j: ^.^Pnik Andrej Juh pričel ^cevati otroke v branju, ^^'liu in računanju. Da je ^ '^Je sila pomembna stvar, se zavedali tudi sami ^ivalci Gomilskega, saj je V ^ začetku nedeljsko šo- obiskovalo okrog 70 ^ leta 1897, pa na primer otrok. les so na tej šoli, ki de- ^ okviru matične šole v Braslovčah, štirje oddelki. Prvi in drugi razred sta loče- na, v tretjem in četrtem pote- ka pouk kombinirano. Letos so na šoli uredili novo učilni- co, ogrevanje ter igrišče. Svoj delež so prispevali tudi starši otrok, želja vseh pa je, da bi šola delovala še naprej, se razvijala in dajala utrip ce- lotnemu kraju. O velikem pomenu znanja je razmišljal tudi slavnostni govornik, žu- pan Milan Dobnik, ki se je obenem zavzel tudi za spo- štovanje učiteljev in učitelj- skega poklica. Nadvse prisr- čen ton prireditvi so tokrat dali najmlajši s svojim nasto- pom. Po prireditvi v domu krajanov so na Gomilskem pripravili še koncert ljub- ljanskega okteta Zvon v tam- kajšnji cerkvi. 12. STRAN - 25. OKTOBER 1990 RADIJSKE KUMARICE Piše Nada Kumer Piromani so med nami Ko je bila v sredo, dan po požaru, na Radiu Celje na sporedu Alfova nagrad- na igra, je v tajništvu uredništva zazvo- nil telefon. Glas, ki je po dobri, stari navadi pripa- dal neznanemu lastniku, (kajti takšni, samozvani heroji se nikoli ne upajo predstaviti), je zagrozil: »Če ne boste ukinili takšnih, neumnih oddaj, vam bo- mo še enkrat skurili radio!« Krasno! Piromani vsega sveta združi- te se! Kar vam ni všeč, česar ne marate, kar sovražite ah je kakorkoli v nasprotju z vašim okusom, željami ali potrebami, je treba nemudoma upepeliti. Le tako je mogoče rešiti svet. Zaradi takšnih misli in takšnih (četudi popolnoma neresnih) izjav, ne verja- mem v nikakršne sprave in pozabe. Kaj- ti vedno bodo na svetu ljudje, ki ne pre- nesejo drugačnosti, ki se jim zdi krivič- no, da svet ni ukrojen prav po njihovi meri, ki ne zmorejo priznati druge resni- ce in pravice, ne glede na to, kakšne barve je. Takšnih, ki v svojem večnem nezadovoljstvu kujejo majhna in velika maščevanja, je več kot dovolj na tej in na oni strani. Glasno, seveda, vsi vpijejo o pravici do lastnega mišljenja in prepričanja in potem prebiram v časopisih, kako v de- mokratični Hrvaški izgubljajo službe vr- hunski zdravstveni strokovnjaki, ker ni- so hoteli ali znah skriti svoje komuni- stične pripadnosti. (Ne glede na to jih je Amerika, ki že prislovično trepeta pred rdečkarji, sprejela z odprtimi rokami.) Šušlja se o spiskih in zarotah proti rde- čim direktorjem v Sloveniji... Oni dan mi je poslušalec pripovedoval resnično zgodbo o dveh sosedih, nekda- njem partizanu in domobrancu, ki sta v desetletjih socialističnega samouprav- ljanja, v nadvladi komunizma kljub vse- mu živela v sosedski slogi. Šele spravlja- nje mrtvih z živimi in živih z mrtvimi je zasejalo mednju spor in sovraštvo... Gotovo je potrebnega veliko človeške- ga dostojanstva, ponosa, razuma in pri- zanesljivosti, da žrtev razume svojega rablja. Ljudje pa smo majhni, ranljivi in sebični, vedno znova brskamo po prete,- klosti, redkokdo pa zmore resnično od- pustiti ... Zato bo svet še dolgo takšen, kot je. Dober in slab. Vesel in žalosten. V miru in vojni. Tistemu anonimnemu pogumnežu z začetka naše zgodbe pa samo še tole: gotovo je, da šteje precej več kot osem- najst let, pa zato nima nobene pravice glasovanja o oddaji, ki je namenjena os- novnošolcem. Nič nas ni straii, če so teliniici z nami Radijski tehniki so z ob- stoječo radijsko opremo že doslej večkrat ustvarjali pro- gramske čudeže. Kljub skromni tehniki smo namreč zmogli izvesti malodane ena- ke projekte kot katerikoli mnogo bolje opremljen stu- dio. Tokrat pa so še bolj kot kdajkoli prej dokazah svoje znanje, sposobnost, pred- vsem pa srčnost, saj so bili v dnevih po požaru v službi malodane od jutra do jutra. Njihov neskončno dolgi delavnik se je začel, še pre- den se je razkadil dim na po- gorišču. Morali so pregleda- ti, prešteti, preveriti uporab- ne ostanke. Še isto dopoldne se je začela selitev studia v nove prostore, v trakt, ki ga je NT-RC spomladi najel od Aera. Ob pomoči strokovnja- kov z Radia Slovenija je bil novi, zasilni studio nasled- njo noč nared za oddajanje. Takoj nato so se lotili uspo- sabljanja opreme za drugi studio, namenjen predvsem montaži prispevkov. Po kon- cu programa so zavihali ro- kave in začeli izolirati napo- vedovalnico. Omamljeni od ostrega vonja lepila so si poz- no zvečer oddahnili, daje de- lo za tisti dan končano... A m bilo. Ko so hoteli nare- diti tonski preizkus, so ugo- tovili, da je mešalna miza' fuč. Morali so jo zamenjati s staro, rezervno. Pa je šla' spet ena noč. In naslednja noč tudi, saj so morah znova" priklopiti prejšnjo, že po- pravljeno mizo. Vsak dan pa so od osmih do devetnajstih opravljali tudi svoje običaj- no delo na programu. Najhujše je morda že mi- mo ali pa tudi ne... kajti ko-' nec tedna je odpovedal tudi eden od magnetofonov... dim in ogenj sta na opremi pustila sledove, čeprav so tehniki očistili sleherni naj manjši delček aparatur, pre cej pa so jih morali tudi za menjati z novimi... Naša utrujena, a zadovolj- na tehnična ekipa: od leve proti desni stojijo pripravnik Benjamin Rakun, Mitja Ta tarevič, Janez Klanšek in Bojan Pišek, za mešalno mi- zo pa sedi Sašo Matelič. NK Foto: E. E. Nesebična pomoč poslušalcev časi in z ^imi ljudje postajamo po- vršni. Včasih se zdi, kot da se skoraj- da sramujemo prisrčnih vezi, iskre- nih odnosov - skratka: vse, kar diši po sentimentalnosti, naj bi se že zna- šlo na smetišču. A vendarle ne morem zapisati dru- gače kot: toplo nam je bilo pri srcu, ko so se nam po požaru oglasili številni poslušalci in nam ponudiU pomoč iz svojih zasebnih glasbenih arhivov. Dan za dnem se v naših radijskih pro- storih oglašajo ljudje z večjimi ah manjšimi kupi plošč in kaset z željo, da bi tudi sami pomagali omiliti ško- do, ki nam jo je v fonoteki prizadejal požar: Spisek vseh, ki so nam doslej prinesli plošče, zagotovo ni popoln, saj se nekateri oglasijo pri tem, drugi pri drugem novinarju, uredniku, tehni- ku... Vsem - tudi tistim, katerih ime- na smo nehote izpustili - pa velja ena- ko iskrena hvala in obljuba, da bodo prav vse podarjene plošče in kasete našle svoje mesto v novi fonoteki, ki jo že urejamo poleg novih studiev. Svoj glasbeni arhiv so v pomoč Ra- diu Celje okrnih: Stanko Himmelre- ich, Zlata Roje, Martina Gašparič, dru- žina Koštric, Anica Podgornik, Fani Kotnik, Kristina Drekonja, Nataša in Polona Kolar, Drago Jeretin, Nina Ma- ruška Sedlar, Ana Kos, Nadja Kacin, Angelca Piki, Jožica Krajnc, Anica Tašner, Elizabeta PokUč, Marija Galof, Elza Bukvič, Vilibald Krajnc, Florjan Šunko, Stana Hohnjec, Franc Jančič in Marija Škvorc iz Celja, Društvo za šport in kulturo PTT Celje, Ivanka in Manuela Pečnik s Polzele, Diskoteka S Sonje^in Stanča Podbregarja iz Ra- ven pri Šoštanju, Marjan Nemec iz Se- draža in Roman Jurički. Pomoč pri dopolnjevanju našega glasbenega arhiva so ponudile tudi vse slovenske radijske postaje, posebej še Radio Šmarje, Radio Maribor, Radio Murska Sobota in RGL ter Produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana. ŠKRATKI Ognjeno stihijo v radij- skih prostorih so na ža- lost brez posledic preži- veli vsi tamkaj stanujoči radijski škratje. Vročina je celo nekoliko povečala njihov prirodni prirastek. Nesreča v nesreči. Brane Piano je požar komentiral hladnokrvno: »Končno smo postali naj- bolj vroči radio na Slo- venskem!« Nesrečna usoda je naj- bolj prizadela Frančka Pungerčiča. Le nekaj dni prej je izvedel generalno pospravljanje svoje pisar- ne. Ogenj in dim sta izni- čila ves njegov trud. Nove razmere v hiši smo radij ci nemudoma poimenovali »Sejemski dnevi«. V času obrtnega in drugih celjskih sejmov se namreč ponavadi seli- mo v improviziran studio. Razhka je le ta, da bodo tokratni sejemski dnevi mnogo mnogo daljši kot običajno. Mitja Korber, Lucija Posinek, Sabina Koleša, Evelyn Filip in Peter Ko- štomaj so do ponedeljka IZBIRALI (poudarek na I) glasbo za naš radijski program, poslej pa ZBI- RAJO ostanke glasbene- ga arhiva. Le nekaj ur preden je izbruhnil požar, je tehnič- ni del radijske ekipe sku- paj z vodstvom NT-RC nepreklicno prišel do spoznanja, da je nakup nove studijske tehnike več kot nujen. Požar je sklep omenjenega sestan- ka samo še potrdil. Radijski urednik Mitja Umnik je vzel prvo obve- stilo o požaru za neslano šalo kakšne razigrane družbe. Nič čudnega, da sprva ni verjel nočnemu telefonskemu klicu, saj mnogi še lastnim očem niso mogli verjeti. Bojan Pišek, šef radij- skih tehnikov, je za požar izvedel, ko je še užival za- služeni dopust. Njegova prva (nepreverjena) izja- va ob novici: »Jaz sem pa mishl, da je bil kostanjev piknik že v petek.« Mavrica med antičnimi novci Poslušalci Radia Celje že prav dobro poznajo mavrič- na potepanja, oddaje med enajsto in trinajsto uro, ko novinarji v živo obiskujejo zanimive kraje, prireditve, lokale, ustanove... V četr- tek, 25. oktobra, se bo ma- vrična ekipa ustavila v Mu- zeju revolucije, kjer je odpr- ta zanimiva razstva o denar- ništvu v antiki na Sloven- skem. Gostje pred mikrofo- nom bodo povedali marsikaj zanimivega o denarništvu v tisti dobi, zato velja pri- sluhniti. SIforajda »grand siam« Kolega Rado Pantehč na- daljuje serijo športnih uspe- hov. Na sobotnem srečanju novinarjev severovzhodne Slovenije, ki so ga na Klop- nem vrhu odUčno organizi- rali Mariborčani, je dokazal, na njegovi prvi dve letošnji zmagi (kegljanje v Žalcu ter streljanje z lokom in zračno puško na Koroškem) nista bih naključni. Tudi na zadnji tekmi sezone, ko so se novi- narji pomerili v metanju podkev in jahanju, je bil od- ličen: prvi v metanju pod- kev, četrti v jahanju in drugi v skupini uvrstitvi. Za las je tako zgrešil »grand slam«, zmago v vseh disciplinah. Kljub temu je Pajo s celotno sezono zadovoljen. Razisku- jemo pa, ali ni bilo njegovo »samo« četrto mesto v jaha- nju vzrok temu, da so se na Klopnem vrhu po tekmova- nju mastili s konjskim go- lažem. Bina Štampe - Žmavc na sifodeiici čaja Kje rastejo otroške pesmi? V prav posebnih vrtičkih in enega takšnih, v katerem so pesmice bujrio pognale, ob- deluje Bina Štampe-Žmavc. Ob izidu njenih Čaroznank smo jo tudi mi povabili na klepet ob skodeUci čaja, ki mu lahko prisluhnete v ne- deljo, 28. oktobra, ob 9. uri. Rolanje v rumenem v prejšnji številki smo se na tej strani vprašali: Kak- šen CE v bodoče? Pravilni odgovor se glasi: RUMENI CE. Prva oddaja, ki bo na sporedu v petek, 2. novem- bra, bo vsem politično, kul- turno, medijsko ali kako drugače Svetim, pretresla hlače. Rumeni CE bo oddaja, ki predstavlja prvi poskus transformacije rumenega ti- ska v radijski medij. POZNATE GIJ\S - SPOZNAJTE OBRAZ Iznajdljiva napovedovalka Sandra Kojnik je sama se- be že od malih nog videla v vlogi radijske napovedo- valke ali turistične vodič- ke. Obe otroški želji sta se ji pravzaprav uresničili. San- dra je pač človek, ki se zna pošteno potruditi, da dose- že zastavljeni cilj. Na Radio Celje je prišla pred tremi leti. Srednješol- ka, nežna punčka okroglega obraza, je najprej poskusila svojo srečo na avdiciji za ra- dijske napovedovalce. Njen glas je bil preveč otroški, branje pa preveč šolsko, je menila komisija. A Sandri takšna ocena rii vzela pogu- ma. Sklenila je napeti vse si- le, da bi vendarle lahko na- stopila pred mikrofonom, v Ljubljani je preprosila Aj- do Kalan, da jo je seznanila z osnovami retorike, brala je in vadila, vadila. Roko na sr- ce: malokdo je tedaj verjel, da ji bo uspelo. Zato ji zdaj tohko bolj iskreno lahko iz- rečemo vse občudovanje. Napredek je bil kmalu oči- ten. Danes je Sandra samo- zavestna, iznajdljiva napove- dovalka in tudi voditeljica s prijetnim, čeprav še vedno nežnim glasom. Delo na ra- diu ji je v veliko veselje in le redkokdaj zmore odreči po- moč, če jo potrebujemo na programu. Pogosto je za mi- krofonom od jutra do večera. Če pa ne ravno za mikrof^ nom, pripravlja kakšno ob- dajo na terenu. Zaenkrat jij" čas še dopušča. In pa tuoi_ ljubezen do radijskega je tako močna, da je žara« nje opustila marsikaj. mo ples, s katerim se je varjala od šestega leta JI, prej. Kot turistična vodici^ bi lahko videla več sveta, a J radijsko delo vselej preteh^ lo pri odločitvi. ^ Prav tako spretna kot^ mikrofonom je tudi v ku^^ nji. Sama pravi, da zelo ra" kuha, peče pecivo, vlaga. ^ če le utegne, vzame v ro pletilke, veUko tudi bere- Veselje do napovedoval je bržkone posledica še ^ ljubezni - ljubezni do s venskega jezika, do leP^^^, izražanja. Radijski dovalec pa je vsekakor t j ambasador naše materin^ ne, do katere se včasih P mačehovsko obnašamo- NADA KUME^ 25. OKTOBER 1990 - STRAN 13 Senik godcev ir IVIariboru Danes zvečer bomo na TV lahko videli, kako znajo de- lati Avstrijci. Karel Moik in ekipa ORF sta v dvorano Tabor v Mariboru postavila na 1240 kvadratnih metrih pravo vasico s senikom in godci, ki so prišli iz držav, kjer je doma alpska muzika. S petnajstimi kamioni so pripeljali opremo, kije tehta- la preko 80 ton. S sabo so imeli prav vse, vijaka do izvi- jača. Vasico so osvetlili s 127 reflektorji, da je bilo svetlo kot v najbolj sončnem dne- vu. Preko 250 nastopajočih je tako še bolj zasijalo in le malokdo v dvorani je opazil, da pravzaprav vsa zadeva sloni na glasbi. Avsenikovi, naši. Več kot polovico pri- redb je bilo njegovih. Vsak »Muzikantenstadl« se začne z Golico in prav v Mariboru je senik praznoval 60. rojstni dan. Teden dni pred predva- janjem so Senik godcev sne- mali in ene od treh predstav smo se udeležili tudi mi, da bi se prepričali, zakaj je to najbolj gledana oddaja v Av- striji in na Bavarskem. Karel Moik je duša in srce senika, scenarist, režiser in predvsem voditelj ter zvezda programa. Rekel bi, da ni nič boljši od Šimeka. Ampak on in vsi tisti, ki stojijo v ozadju, pač znajo. Ko so kamere usmerjene k ansamblu na odru, hodijo med publiko in jo spodbujajo k aplavzu. Ka- dar se kamera oddalji od Mo- ika, je poleg voditelja takoj nosač osvežilnih robcev. Niti za trenutek se ne sme videti, da je v dvorani kot v peklu. Kamermani delajo »nem- ško«, pomag^o jim trije na- ši. Pomočniki so po dvorani razpredli preko 3 tisoč me- trov kabla. Težke kamere snemalcev ne ovirajo, da ne bi tekali po vsej dvorani, se stavili na glavo, če je treba, in se ob tem neizmerno zaba- vh. Na koncu so si z zado- voljstvom segli v roke, po- ljubljali so se in noreli od sreče, ker so očitno naredili dobro oddajo. Nam in gledalcem se je za- kulisno dogajanje zdelo sko- raj bolj zanimivo kot sam na- stop glasbenih zvezd, četudi, kot rečeno, ves projekt sloni na dobri domači glasbi. Slo- venci smo z Mariborom veli- ko prispevali k oddaji, ki pa bo pred milijonskim TV av- ditorijem v razvitem delu Evrope podpisana z Made in Austria. EDI MASNEC IJ Senika godcev, Karel Moik. dno mlad Ivo Robič tudi med gosti vedrih melodij. Štajerskih 7 je bil edini domači narodnozabavni ansambel v projektu Karla Moika. Gradivo za današnje notičke smo našli na Mu- zikantenstadlu v Maribo- ru • 3V show Karla Mo- ika si bo poleg milijonov Avstrijcev in Bavarcev ter izjemoma tudi sloven- skih TV gledalcev nocoj ogledalo še občinstvo v Švici, Kanadi, ZDA in Avstraliji • Posebno me- sto med gosti so zasedli predstavniki kitajske TV, ki se tudi pripravljajo na gostovanje Senika • Med številnimi nastopajočimi so naše barve zastopali: ansambel Št^erskih 1, Slavko Avsenik, Maribor- ski oktet, Ivo Robič ter pihalna godba KUD Po- šta in folkloristi KUD Študent • Vseh 250 na- stopajočih je ob koncu igralo in plesalo Avseni- kove melodije • Stalni gost Senika godcev -hu- morist Hias je na priredi- tvi v Mariboru napovedal nekaj nastopov po Slove- niji v mesecu decembru, skupaj z Alfijem Nipičem in Francem Koširjem • Slavko Geržina, šef vi- deotona, ki je bil soorga- nizator prireditve, je še malo posivel, saj je v zad- njem trenutku odpoveda- lo obisk nekaj avtobusov gledalcev iz sosednjih dr- žav. Vstopnice, ki so bile od 200 do 300 dinarjev, pa so vseeno razprodali do- mačim gledalcem, na ka- tere organizatorji sicer ni- so računali • Boris Kopi- tar in predstavnik ČRT sta četrt ure pred pričet- kom prireditve učila gle- dalce, kako se morajo ob- našati. Predvsem so mo- rali čim več ploskati, se držati okoli vratu in po pozdravu voditelja so- glasno odzdraviti: »Do- ber večer, Karel« Neron zažiga Savinjsko dolino žalska skupina Neron, ki je pričela igrati pred približno le- tom dni, se je odločila za pri- bližno enako glasbo kot jo igra velenjski Šank ročk. Za razliko od ansamblov, ki preigravajo tovrstne uspešnice tujih avtor- jev je Neron posnel tudi že ne- kaj lastnih skladb. Prvi dve v studiu Bonton v Rogatcu, zadnji dve pa v Tivoliju v Ljub- ljani. Skladba Rad imam je po- stala tudi že uspešnica lestvice Radia Celje. Neron nastopa predvsem na raznih »žurkah« po celjski re- giji, predstavil pa se je tudi že na Primorskem. Čimprej želijo posneti še ostale skladbe, pri- pravljenih imajo deset, da bi izdah svojo kaseto. V ansamblu Neron igrego: ki- tarista Bogdan Podrekar in Mitja Korber, ki je zamenjal Uroša Salobirja, ki je pri voja- kih, basist Matjaž Romih, bob- nar Joco Škerjanc, prepeva pa Aleš Neron. ^zavarovalnica triglav ^mROVANJE PREDŠOLSKIH OTROK vemo, da želimo svojim otrokom najbouše, toda zgodi se, da tudi skrbnost in previdnost Včasih ne Moreta preprečiti nesreče, v takih primerih vas reševanje gmotnih bremen zavarovanja reši še dodatnih problemov. Zavarovalnica TRIGLAV zavaruje otroke v vzgojnovarstvenih Ustanovah pod izredno ugodnimi pogoji. Zavarovanje vklju- čuje trajno invalidnost, pogrebne stroške in dnevno odškod- nino, Otrok je zavarovan v vseh primerih, ne glede na to, ali se "ezgoda zgodi doma, na cesti, na igrišču, v vrtcu, pri športu, [Jied vožnjo. ^'otna zavarovalna vsota za invalidnost se izplača, če Postane otrok 100% trajni invalid, delna vsota pa v primeru invalidnosti. V primeru nezgodne smrti otroka pa bomo !?Plačali staršem vsoto za pogrebne stroške, '^^ena odškodnina velja za čas, ko otrok ne more zaradi "ezgode obiskovati vrtca. Izplača pa se tudi za čas imobiliza- % udov, čeprav je otrok obiskoval vrtec. Dnevna odškodnina izplača največ za 200 dni. ^ROVALNE VSOTE IN PREMIJE_v din '"^^alidnost pogrebni dnevna od- letna premija _stroški_škodnina_ ^0.00 240.000 300 300 ^OOOO 160.000 200 200 ^^0:000_80.000_100_ ^.^^velika hitrost je eden od najpogostejših vzrokov promet- nezgod. Prehitro vozimo zlasti v naseljih, žrtve prometnih ^zgod pa so največkrat otroci in starejši ijudje. Klub Casablanka vabi v petek, 26, 10. na žur s kostanjem in mladim vinom. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. release me - vvilson phillips (7) 2. the joker - steve miller band (4) 3. rad te imam - neron (3) 4. tonight - new kids on the block (3) 5. blaže of glory - jon bon jovi (7) 6. gipsy vvoman - carlos santana (5) 7. when you come back to me - jason donovan (2) 8. tom's diner - dna and suzane vega (6) 9. država - andrej šifrer (10) 10. look me in the heart - tina turner (1) Lestvica zabavnih melodij Je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30. DomaČe melodije: 1. najti nazdravimo- ceuski instrumentalni kvintet (8) 2. zauubil sem se - štirje kovači (6) 3. na zdravje štajerci - klavžar (5) 4. prišla sem domov - marela (7) 5. martinovanje - slovenua (4) 6. mnogo let - jože burnik (2) 7. joj, kako boli - prerod (8) 8. rodni dom - podkrajski fantje (4) 9. srce ne joči več - štajerski vrelec 2) 7. južek in marta - ansambel bratov avsenik (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30. Predlogi za lestvico zabavnih melodij: show me heaven - maria mackie heartbreaker - lorry bianco goodby marua - pop design Predlogi za lestvico domačih melodij: lovska - nageu ko zaide sonce - kamniški kvintet ob domači peči - stoparji Nagrajenca: Irena Poznič, Cesta na Dobrovo 55, Celje Franc Žumer, Vodnikova 14, Celje Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. KUPON lestvica zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domačih melodij. izvajalec_ ime in priimek. naslov__ 14. STRAN - 25. OKTOBER 1990 inforivlahu DOBRE NAVADE postajajo del Vas, ker se vsak dan znova prepričate, kako dobre so. Ena izmed dobrih navad je uporaba tekočega računa Ljubljanske banke Tekoči račun Vam gotovino nadomesti s sodobnejšim in bolj varnim sredstvom — s čekom Kot imetnik tekočega računa imate denar vedno pri roki, s pooblastilom banki za plačilo rednih mesečnih obveznosti si prihranite čas in denar, dovoljena pa Vam je tudi prekoračitev stanja na računu. Letos v Ljubljanski banki uvajamo novo, večnamensko bančno kartico, ki je usklajena z mednarodnimi standardi. Bančna kartica nadomešča staro čekovno karto, hkrati pa je že prirejena, ko bo imetnik v banki prejel $e posebno identifikacijsko številko, za uporabo pri samopostrežnih bančnih avtomatih. Z novo bančno kartico vam pri plačevai^u s čeki ne bo treba dokazavati istovetnost z osebno izkaznico. Le ček boste podpisali pred prodajalcem. VAS PODPIS VELJA KOT DENAR Izenačena liga y tem kolu boU malo uspeha za košarkarje s Celjskega Da je SKL za moške letos izredno izenačena, je doka- zalo tudi tretje kolo. Naši štirje predstavniki niso imeli preveč uspeha, saj je zmagal le Comet doma pro- ti Bistrici 80:74, najbolj pa se je izkazal Nerat s 23 toč- kami. Celje je na domačem igriš- ču izgubilo s Heliosom iz Domžal 87:92. Ker v letošnji sezoni nastopa oslabljeno, je pravzaprav presenetilo z do- bro igro proti drugi najboljši ekipi lige. Razigrala sta se predvsem Urbanija in Puč- ko, nekaj manj pa Sušin, Aničič in Blagojevič. Slednja sta dokazala, da sta odlična strelca, vendar sta v odločil- nih trenutkih popustila. Ce- lje je vodilo že 66:53 v 33. minuti, vendar so gostje kas- neje postavili consko obram- bo, proti kateri pa Celjani ni- so našli pravega orožja. Strelci za Celje: Bukovnik 2. Sušin 11, Pučko 14, Blagoje- vič 22, Urbanija 16 in Aničič 26. Elektra in Rogaška sta go- stovali v Ljubljani in obe iz- gubili. Velenjčane je prema- gala Mavrica Ilirija 116:103, Slatinčane pa Ježica 87: 79. Za Elektro je največ košev dosegel Mlinšek 23, za Roga- ško pa Volarič 19. Comet in Elektra imata po dve zmagi, Celje in Rogaška pa po eno. V soboto k celjska ekipa gostovala lor Medvode), ostale pa k^^ igrale doma: Elektra z^ darjem. Rogaška z Ilirijo in Comet z Ježico V SKL za ženske je Con- v Slovenskih Konjicah iz^ bil z ekipo Odeje Manf 41:76. Konjičankebodovm slednjem kolu proste. DEAN ŠUSTEi V 2. kolu l.B ZKL-2^ za ženske Kozmetika a?!"' dita v Rogaški Slatini ^ magala gostje iz Bačke t pole, ekipo Topolča.? 102:72 (43:36). Pešič 33^ jež 16, Jezovšek 26, Kot 14, Mraz 2, Jurše 9 in Ške^ 2 so gostje nadigrale t v drugem delu, vendar j krat temeljito. SlatinčJ imajo po dveh kolih ziJjJ in poraz, v prihodnjem y pa bodo v slovenskem biju igiale z Marleso^ v Mariboru. " Pokalni odbojkarski turnir v Celju ¥ ligi le moška ekipa prvič zmagala, ženska pa tretjič Izgubila V soboto je bil v Celju dvojni odbojkarski spored. Odbojkarice Celja, ki nasto- pajo kot novinke v 2. ZOL-zahod so igrale v 3. ko- lu prvič doma in tretjič iz- gubile. Kar s 3:0 so bile bolj- še igralke Partizana Tabor. Celjanke so na trenutke, ko so zaigrale korektno pri sprejemu in podajah, zlah- ka dobivale točke, vendar so kasneje nerazumljivo po- puščale. Že danes bodo Celjanke gostovale pri Novi Gorici, kajti od petka do nedelje bo v Celju eden od štirih polfi- nalnih turnirjev Pokalnega prvenstva Jugoslavije, na katerem bodo poleg doma- čink nastopale še ekipa beo- grajskega Radničkega (ta ekipa je trenutno na 2. mestu v LA ZOL in je prvi favorit turnirja), ekipa Kolubare, član 2.A ZOL in ekipa Pulja, ki vodi v 2.ZOL-zahod. Franc Kovačič, trener Ce- lja: »Tekmovanje bo v dvora- ni Golovec, ki nudi več pro- stora za gledalce, najbolj pa ustreza televizijski ekipi, ki je najavila prihod na turnir. V petek in soboto se bomo ob 17. uri pomerili z Radnič- kim in Kolubaro, drugi tek- mi sporeda pa bosta ob 19. uri. V nedeljo pa se bomo že dopoldne ob desetih sestali z ekipo Pulja, dve uri kasne- je pa še Radnički in Koluba- ra. Slednja bo najbrž pripo- tovala oslabljena in ob naj- boljši igri kot v soboto ter ob pomoči gledalcev pričaku- jem eno zmago ali celo dve ob idealnem razpletu, med- tem kot je Radnički razred zase.« V SOL za moške so Celjani v 3. kolu prvič zmagali. Po petih setih, ki so trajali dve uri in štirideset minut, so v borbeni tekmi uspeli ugna- ti ekipo Pomurja s 3:2. Kapetan Vizure Celja Mi- ha Cafuta: »Imamo še dosti rezerv pri igri, saj smo dobili novega trenerja, spremenili sistem igre iz 4:2 na 5:1, pa tudi nekoliko spremenili pr- vo postavo. V soboto se na je končno tudi malce ; smehnila sreča, saj smo v prvih dveh kolih igrali ze dobro. Pred nedavnim sn dobili še pokrovitelja, to zasebno podjetje Vizura, ko da bo zdaj vse skupaj i še lažje. Opremili so z dresi, trenerkami in copsl kar ni malo. Naša prva sterka izgleda takole: orgai zator igre je Andrej Cafu' s katerim se menjavava v vlogi, prva tolkača Stojak vič in Murgelj, ter Šoštari Vujanovič in Zilnik. Sledn mladi Peter Žilnik, silov-d napreduje in pričakujem, bo čez čas postal eden nos cev igre. Tu pa so še Puna Melavc in Bakija, ki so pn tako dosti prispevali k lana uvrstitvi v l.SOL.O izpadu te lige trenutno še ne raza šljamo. Naš cilj je na vsa tekmi dati vse od sebe inn slim, da so to tudi občut celjski ljubitelji odbojke se odzivajo v vse večjem ^ vilu.« DEAN ŠUSTfi Super motokros na trebeliški progi Lepo vreme, dobra organizacija in atraktiven super motokros so privabili na pro^^j T^ebehškem več kot tri tisoč gledalcev, tekmovalo pa je 20 motokrosistov iz petna)' slovenskih m hrvaških klubov ter gostje iz Madžarske in Češkoslovaške. : Slovenci smo lahko doslej super motokros v glavnem videh le na satelitski tele\'L v ŽIVO pa je ta šport še precej bolj atraktiven: tekmovalci so z motorji več v zraku kot na "J tudi do prehitevanja v zraku pride. Kljub vsemu je bilo zelo malo padcev Na vele™, tekmi je zmagal Janez Sitar (Honda) iz Kompasa ARD, drugi je bil Bernard (Suzuki) IZ Kompasa Herz in tretji Branko Prešok iz Slovenskih Konjic L. OJSTEP NOVO - NOVO - NOVO Export-lmport PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO, DOO PRODAJALNA »BRANKO« v OZKI UL 3 - CELJE - AUDIO, VIDEO TEHNIKA - BELA TEHNIKA - MALI GOSPODINJSKI APARATI - GALANTERIJSKI IZDELKI - KOMISIJSKA PRODAJA CENEJŠE OD NAJCENEJŠEGA KUPCI LAHKO OD 23. OKTOBRA DO 17.N0VEMBRA, KUPIJO BARVNI TV SPREJEMNIK »SAMSUNG« Z EKRANOM 55 cm PO IZREDNO UGODNI CENI SAMO 6.790.- DIN IN ŠE TO NA 4 OBROKE! 25. OKTOBER 1990 - STRAN 15 led uspešnelšimi lonjeniški klub Gotovlje je M najuspešnejših, konjeni- ij klubov pri nas. Čeprav je fUieroma mlad športni se že lahko ponaša z ve- ^ dobrimi rezultati. Letošnje leto je minilo v ab- ilatni premoči Gotovljanov, so v tekmovanju za pokal l^enije dominirali v obeh liurencah. V mlajši konku- lei v preskakovanju 120 cm ir je bil vrstni red naslednji: Jernej Lipnik (Gotovlje) Hfno - 4 kazenske točke, 2. ja Novak (Gotovlje) z Gre- jem - 16 kazenskih točk in 3. ^a Bitenc (Ljubljana) z Ja- mom - 36 kazenskih točk. av tako kot v konkurenci inov so za končni vrstni red ji štiije boljši od petih na- jpov. r konkurenci članov, na jem ovirah, je zmagal To- i Laufer (Gotovlje) z Mona » - 8 kazenskih točk, drugi bil Matjaž Čik (Krumperk) tonom - 12 kazenskih točk, š zahteval še neks^j več. Premisli, ali se ti takšno tveganje utegne povrniti, ali pa je posredi le tvoja domišljavost. Partner te bo uspel prav prefinjeno presenetiti. • BIK Ona: Nikar se ne obotavU^, ampak se pogumno spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš se vse preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutni situaciji ni ravno velika prednost, prej težava. On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal, dobra volja pa se ti bo obdi^a preko celotnega vikenda. Izlet z novimi prijatelji ti bo prinesel nepričakova- na spoznar\ja o čustvih nekoga, do kogar nisi po- polnoma ravnodušen. • DVOJČEK Ona: Pripravi se na neljubo spremembo, ki bo dodobra zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na dan bodo privreli občutki ljubosumja, kar pa ti lahko samo škodLue. Najbolje bo, da poskusiš ohraniti karseda mirno kri. On: Hazardiranje se ti ne bo ravno najbolje odne- slo, pa tudi pretiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo bo novo obdobje, ki ti bo prineslo veliko več odgovornosti, zato je najbolje, da se na to tudi pošteno pripraviš. • RAK Ona: Za tvoj načrtovani korak je še nekoliko prez- godaj, vendar pa pravi trenutek ni več tako daleč. Prihcua dok^j nestabilno obdobje, iz katerega pa lahko čisto po naključju izvlečeš marsikaj zanimi- vega. On: Odkril boš nek^ zelo zanimivega, vendar pa nikar ne poskušaj tega izrabiti v napačne namene. In predvsem ne pozabi, da je dobra prijateljica veliko boU^, kot pa občasna ljubica. Obeta se ti zanimiv vikend. • LEV Ona: Nepričakovan obisk ti bo nakopal celo goro skrbi, vendar pa ga boš vseeno vesela. Izvedela boš tudi tisto, kar te v tem trenutku najbolj zanima, to pa je zvestoba tvojega partnerja. Toda nikar se ne prenagh. On: Potreben bo povsem konkreten nastop, ssu je le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, da storiš eno stvar dobro, kot pa dve polo- vično. • DEVICA Ona: N^ te nikar ne motijo očitki iz okolice, tem- več ravnaj tako, kot ti veleva srce. Nek^, kar je bilo včeraj le še iskra, se počasi, vendar vztrajno razraš- ča v pravi ljubezenski ognjemet. Bodi priprav- ljena! On: Poslovni načrti se ti bodo končno začeli ures- ničevati, pa tudi na ljubezenskem področju se ti obeta karseda zanimiva zadeva. Toda nikar ne po- zabi na prijatelje, ki so ti pri tej zadevi pomagali! • TEHTNICA Ona: Zaljubila se boš na prvi pogled, vendar bo vse skup^ minilo še hitreje, kot pa je prišlo. Nekdo ti bo obljubljal veliko več, kot pa je v resnici priprav- ljen storiti zate. Ponudba bo vsekakor več kot mamljiva. On: Nekdo, ki si ga sicer izbrisal iz svojega spomi- na, se bo ponovno oglasil in ti predlagal konkreten posel. Rcue dobro premisli in se nikar ne spušč^ v tvegane avanture, s^ se ti lahko še zelo maščwe. • ŠKORPIJON Ona: Poskusi razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boš končno spregledala, daje on popolno- ma drugačen, kot pa si si ga zamišljala. Zato nikar ne rini z glavo naravnost v zid, sc(j se lahko zid podre... On: Prepir, ki si ga sicer pričel ti, se bo pomiril, ostal pa bo grenak priokus po nezaupar\ju. Nepri- čakovano se ti bo oglasil star poslovni sodelavec z povsem novimi idejami. Še najbolje bo, da sprej- meš izziv; takšen ali pa drugačen! • STRELEC Ona: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa v tem, kar pogrešaš. Ljubezen Je vse preveč relativ- na stvar, da bi ti uspelo karkoli posploševati. Pa tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljerija. On: Zgladil boš večino nesporazumov, ki so nastali kot posledica tvojih nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Krizi se sicer ne boš mogel izogniti, lahko pa Jo omiliš in narediš sprejemljivo. • KOZOROG Ona: Tvoje slepo zaupanje prijateljici se je ^ izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nik^^^ ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji oko!" ampak se jim odkrito postavi po robu. On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendarle ostal trpek priokus po izpjbljeni priložnosti- svetil se boš nekomu, ki si ga v svoji z denarjem vse preveč zapostavljal. Ne bo ti • VODNAR Ona: Premišljevarje o vzrokih, zakuj te P^V^ zadrije čase zanemarja, ti ne bo prav nič R^jši se podaj v družbo in Jc^ hitro boš odgovorna svoje vprašanje, ki pa utegne bifP^ neprijeten. On: Nekdo ti bo obljubil neko priložnost, ti ^^ kar najhitreje izkoristi. Združil boš ^ ristnim, kar pa še ne pomeni, da Je tvoju} ^ konec. Popazi retje na sumljive poteze tvoj'" ^ lavcev! • RIBA Ona: Trenutek Je zelo resen, zato ti nikakor^ škodilo, če bi se poskusila zbrati in se ^'^fjjtfi v igro. V nasprotnem primeru se ti lahko zgodi, da te bodo dogodki okoli tebe enos^ prehiteli. On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo P^l ^ uho, vendar pa ne bo škodilo, če bi razmis^' ^ jf Je do r\jih sploh prišlo, predvsem pa, ^jjpi" razširil In ra^asni si že, k^^j hočeš od svoje P nosti: denar ali ljubezen 1 25. OKTOBER 1990 - STRAN 23 2DRAVILNE RASTLINE Kebračo Kebračo (Aspidosperma quebracho - blanco 5chlechtend) je zdravilno drevo iz družine pasjih stru- pov. V to družino spada kakih 300 rodov s 1500 .'^stami, ki rastejo povečini v tropskih krajih. Pripad- nost k tej družini je dokaj očitna. Listi so vedno jiasprotni, enostavni in celorobi. V steblu je najbolj pogosto mlečni sok, cvetovi so skoraj vedno petero- jtevni, venčni listi so zrasli in v cvetnem popku zasu- Icani. V prašnicah nastaja normalen pelod, kar pomeni, (Ja so pelodna zrna nepovezana in prosta. Cvetovi imajo prost vrat, ki se končuje z nabreklo brazdo. Nekatere vrste so strupene, povečini pa so zelo lepe, nekatere celo okrasne. Kebračo je orjaško drevo, ki zraste do 20 metrov visoko. Podobno je naši vrbi žalujki. Doma je v zahodni Argentini, Čilu, Boliviji in v južni Braziliji. Nasprotni listi so enostavni in nimajo prihstkov, cve- tovi so rumenkasti, čašasti in iz njih se razvijejo semena, ki so krilata. Pri kebračovemu drevesu je zdravilna skoija, ki je sivkaste ali pa rumene barve. To tudi lupijo z mlajših vej in jo posušijo v senci na prepihu. V prodajo pride v velikih žlebastih ali upognjenih, kakih 3 cm debelih kosih. Skoija, ki jo v lekarništvu poznamo pod imenom Lignum quebracho, vsebuje alkaloide aspidispermin, kebralhin, kebrahamin, aspidosamin, precej čreslovin, sladkor kebrahit itd. Kebračo je starodavna zdravilna rastlina iz južno- ameriškega ljudskega zdravilstva. Iz skorje priprav- ljajo vodne ali alkoholne izvlečke, ki jih v majhnih količinah uporabljajo za zdravljenje astmatičnih težav, bronhitisa, pri vročinskih boleznih, pri vnetih jetrih, kot okrepčilo in poživilo. Alkaloid kebrahin je skoraj enak kot alkaloid johinbin. Je grenkega okusa in ima simpatolitični učinek. Zmanjšuje delovanje adrena- lina. Zato se zmanjša krvni tlak, izboljša se pretok pri zoženju perifernih žil. Zato preparati iz kebračove skorje dobro denejo tudi bolnikom, ki jih zdeluje kratka sapa zaradi srčne astme. Olajša dihanje bolni- kom, ki trpijo za spastičnim bronhitisom in tudi tistim, ki imajo prašnata pljuča, ker so delali v rudnikih in v podobnih ustanovah. V malih količinah torej pripravki iz skorje kebrača odlično pomagajo pri vnetjih bronhijev, zbij^o vro- čino in olajšajo dihanje, pri prevelikih količinah pa vzburjajo centre za ravnotežje in povzročajo bruha- nje... Pri nas se kebračo ne dobi. BORIS JAGODIČ RECEPTI NAŠE BABICE AJvar I. Sestavine: 3 kg rdeče paprike, 1 kg rdečega paradižnika, 1/2 1 olja, 2 del kisa, nekaj strokov česna, 3 čebule, 6 pekočih feferonov, 1 žlico soli, 1 žlico sladkorja, lovorov list, poper, 1/2 1 gorčice. Paradižnik zmelji ter ga praži na olju pol ure, dodaj še zgoraj naštete sestavine ter vse skupag praži še pol ure. Vročo maso nadevaj v kozarce. Ajvar II. Sestavine: 3 kg zelenega paradižnika, 2 kg rdeče paprike, 1/4 1 vinskega kisa, 1/4 litra belega olja, 20 dkg sladkorja. Paradižnik zmelji ter ga na odcejalniku odcedi. Ko se ta odceja, zmelji papriko. Paradižnik in papriko kuh^ skupaj z zgoraj naštetimi sestavinami (soli po okusu) dobro uro. Ko je masa kuhana, jo malo ohladi in dodaj 1/4 litra gorčice. Paprike v ol|u Sestavine: 5 kg paprik, 1 liter vinskega kisa, 1/2 1 vode, 2 pesti soli, 2 pesti sladkorja, 2dcl olja. Tekočino zavri in v njej kuheO paprike tako dolgo, da spremene barvo. Hladne vložimo v kozarce in jih zalijemo z mrzlo maso, v kateri so se kuhale paprike. ZA OBLAKI SIJE SONCE Mož ima prijateljico Draga Ema. Pred nekaj dnevi sem bila sita vsega in sem želela narediti konec trpljenju. Pojedla sem škath- co pomirjeval in jo zalila z vodko. Našel me je mož, me spravil v bolnico, kjer so mi sprali želodec in me po- slali k psihiatru. Tja nisem šla ampak sem šla domov. Ker je bilo vse to zaradi mo- ža, ga je stvar malo pretresla in je bilo nekaj dni v redu, sedaj pa je spet vse po starem. Problem je v tem, da ima mož rad drugo. On sicer pra- vi, da je to le prijateljski od- nos, da se z njo lahko pogo- varja o marsičem, da se do- bro razumeta in da ni nič drugega. Ločitev odklanja in pravi, da želi ostati pri meni. Ne morem zagotovo reči, da se sestaja z njo, saj sem ju le enkrat videla skupaj na kavi. Najbolj me moti to, da sta skupaj v pisarni in hočem, da mož takoj zamenja službo ali vsaj pisarno. Tudi z njo sem že govorila in mi je zatr- jevala, da nima nobenih na- menov z mojim možem. A kdo bi to verjel takšni mla- di, čedni ženski? Vidiš, po- skušala sem že vse mogoče. Poleg tega, da mu perem, kuham, pospravljam in celo šivam, sem bila najprej pri- jazna, ko pa to ni pomagalo, sem mu naredila cirkus (raz- bila sem nekaj krožnikov). Toda on noče zamenjati služ- be. Kaj naj še naredim? RADA Draga Rada. Veliko si mi napisala, besede so kar pada- le na papir, kajne? Moj odgo- vor bo malo krajši. Pravza- prav ti bom postavila le ne- kaj vprašanj in upam, da bo cesta tvojega razmišljanja za- vila v drugo smer. Ali veš, kaj si v resnici že- liš? Je to morda lepši odnos z možem, kvalitetnejše dru- žinsko življenje? Ali se ti bo- do želje uresničile, če bo mož zamenjal službo? Želiš ubobljivega ali samostojne- ga moža? N^ bo dobre volje ali zagrenjen - samo, daje ob tebi doma ? Približno si pred- stavljam tvoje odgovore in te sprašujem naprej: Kaj poč- neš, da bi se ti tvoje želje izpolnile? Če prav razumem, se greš popolno gospodinjo, moža kontroliraš, ga prepričuješ o tem, kaj je zanj dobro, ka- ko naj živi, kakšen naj bo, občasno narediš kakšen cir- kus (to je vs^ zabavno!) in na koncu poješ pest tablet. Se ti zdi, da ti vse to pomaga do uresničitve želja in do lepšega partnerskega odno- sa, do zbližanja z možem? (Saj je bilo to tisto, kar si si želela, ali ne?) Poskusi si odgovoriti na vse to, potem pa mi spet ti zastavi kakšno vprašanje. Lepe pozdrave, EMA P. S. Na tvojem mestu pa bi jaz kar poiskala kakšnega strokovnjaka (psihologa, psi- hiatra), kjer bi se o tem lahko na dolgo in široko pogovori- la. Poiskala bi takšnega, ki ima dosti uspeha in uporab- lja čim manj tablet. IVIODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK Oktobrsko modno klepe- tanje bomo zaključili z Opol- dansko mavrico na Radiu Celje v soboto, 27. oktobra, ko bo naša gostja Vlasta Cah-Žerovnik govorila o zimski modi. Seveda pa bo v oddaji tudi žrebanje na- gradnih kuponov, ki so v na- še uredništvo prispeli ta me- sec. Nagrada bo, to najbrž že veste, spet modni, unikatni, ročno pleteni pulover. Zimska moda je pravza- prav širok pojem, ki ga bo- mo v^sobotni oddaji z Vlasto Cah-Žerovnik nekoliko zoži- li. Govorili bomo bolj o tisti zunanji modi, oblačilih, ki jih bomo v prihodnjih mese- cih gledali na ulicah naših mest. Zimski plašči, jakne in topli kostimi, pa seveda še nekaj besed o modnih dodat- kih, ki olepšcoo, včasih pa ce- lo čisto spremenijo zimsko oblačilo. Če govorimo o vsem tem, vsekakor ne gre spregledati tudi pokrival in seveda zimske ubutve, do- volj časa v oddaji pa bomo prihranili tudi za vaša vpra- šanja. In za konec še povabilo. Ce vas karkoli o oblačenju v pri- hodnjih mesecih še zanima, nam lahko zastavljeno vpra- šanje skupaj z nagradnim kuponom pošljete v uredni- štvo, seveda pa se lahko oglasite tudi v našo oddajo v soboto, 27. oktobra. Uredništvo Ekologija na asfaltu Modna scena s pohlepom lo- vi trende z različnih področij, pa vseeno je potrebovala dol- ga leta, da je njeno najelitnej- šo vejo - industrijo krzna, prodrla tudi ekologija. Moda za letošnjo jesen in zimo hoče torej krzno - pravo, še boljše (in ceneeeejše!) pa umetno. K^ pa tiste dame, ki so se doslej prav veselile hlad- nejših dni in pomembnih praz- ničnih dogodkov, ko so imele idealno priložnost pokcizati se v novih dragocenih krznih ter s tem potrditi svoj standard in višino na družbeno-socialni le- stvici? Seveda jim moda tega vese- lja prav nič nevoščljivo ne jem- ^e, predlaga pa po zaslugi vse bolj izpopolnjene tekstilne tehnologije nadomestke iz sin- tetike, viskoze, poliamida, an- gore, velu^a in nekaterih dru- gih materialov, ki poleg tega, da so topli, tudi odlično imiti- rajo videz prvega krzna, oziro- ma usnja, pa še uboge ogrože- ne živali so lahko nekoliko bolj vesele. Skratka, če vam je krzno ali usnje všeč, nesprejemljiva pa njegova cena se lahko brez raz- mišljanja odločite za umetno! Nič manj ne boste elegantne in modne, če boste seveda upo- števale modne predloge glede krojev in dodatkov. Modeli plaščev, pelerin in kostimov pa so letos ležerni, trapezastih linij, z velikimi drapiranimi ovratniki, ki se lahko nadalju- jejo v kapuco, ali širokimi šal- ovratniki. Verjetno ni potrebno pose- bej poudarjati, da k takšnim modelom, tudi če so iz blaga, odlično pristoja krznena ali us- njena obroba. Morda pa vam bo katera od skic navdihnila tudi idejo, ka- ko s krznenimi detajli polepša- ti in obnoviti star plašč. VLASTA Največji proizvajalec pohištva v Jugoslaviji ponuja diskontno prodajo 20% nižje od najnižjih cen na tržišču - prodaja na čeke, brez obresti - potrošniška posojila - brezplačna dostava in montaža ali vrnitev stroškov ŠiPAD Celje, Kosova ulica v obrtni coni Voglajna, telefon (063) 24-053, 24-052. Kupon za modni nasvet Ime in priimek: Točen naslov: Starost .............................Višina: .. . Teža: .....................Konfekcijska št. Barva las: ......................... Barva oči: Najljubše barve: ................................ 24. stran - 25. oktober 1990 TIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED 25. OKTOBER 1990 - STRAN 25 JADIO četrtek, 25.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, jO Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Ločila, 10.15 Srečanje z leti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam Jnes?. 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), ?00 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 ^prto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek Doreda. '^petek, 26. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, ,30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Ipfočila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih fenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Uročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke .pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim diučem - vročice, 19.00 Zaključek sporeda, sobota, 27.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, ,30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 joročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 13OO Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 (jm danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos ^S), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 jdprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19 00 Zaključek sporeda. Nedelja, 28.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 1,45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska K)daja_, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 29.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- iSla, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno lopoidne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 )anes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam lanes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki In odmevi (prenos RS), 7.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem •Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 30. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, t30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 »oročila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica, ,3.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 iam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos IS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju- sm, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 31. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo. 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13- tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše. 14.30 Kam danes?. 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Ročk gverila. 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo. RADIO ŠIVIARJE^^^^ Četrtek, 25. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tlh (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo, Pogo- vor v živo (stari običaji). 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvestila. 19.00 Zaključek spo- reda. Petek, 26. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS) Nove in stare glasbene uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti In glasbila, EPP, Mladi za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), Moč glasbe, 17.00 Poro- čila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 27. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah. 17.00 Poročila, obvestila. 17.30 Marjanca. 18.30 Novice, obvestila. 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 28. 10.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 9.00 Minute za najmlajše. 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kme- tijska oddaja. 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Ponedeljek, 29.10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo, šport, 18.00 Danes se vam predstav- lja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 30. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, kultura, 15.30 Dogodki In odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo, turizem, kultura, 17.00 Poročila, obve- stila, turizem, kultura, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 31. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tlh (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, EPP. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS). 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Osrednja tedenska aktualna oddaja, 17.00 Poročila, obvestila. 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Šmarje oddaja na UKW frekvenci 93,7 MHz. RADIO VELENJE^^^H Petek, 26.10.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do RInke, 15.30 Dogodki In odmevi (prenos osrednje Informa- tivne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi Imajo besedo. 16.20 Za konec tedna. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 17.30 V Imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub). 18.00 VI izbirate, mi vrtimo. Nedelja 28.10.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje do Rinke, 11.25 Kdaj. kje. kaj?. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 14.45 Vaše čestitke in po- zdravi. Ponedeljek, 29. 10.: 15.00 Začetek sporeda. 15.'^5 Od Hude luknje do Rinke. 15.30 Dogodki In odmevi. 16.10 Kdaj, kje, kaj?, 16.15 Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport, 18.00 Lestvica Radia Velenje. Sreda, 31.10.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Pogovor z velenjskim županom (s predsednikom skupščine občine Velenje Pankracom Semenčnikom boste lahko poklepe- tali po telefonu 855-963), 18.00 Nasveti vrtičkarjem. Radio Velenje oddaja na UKW območju na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz. SLOVENIJA I M 8.05-1.10 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.20 VIDEO STRA- NI; 8.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 18. lekcija; 9.00 MUZ- ZY, angleščina za najmlajše (5/20): SPORED ZA OTROKE IN MLADE;; 9.10 RADOVEDNI TAČEK; Sladkorček; 9.25 LON- ČEK, KUMAJ: JaneževI upognjene!; 9.35 ZBIS: Neža Mauer: Jesenski veter; 9.45 ŽIV ŽAV V KRANJU; 10.40 ČEBELICA MAJA: Maja in žaba, risana serija; 11.05 KRIŽEM KRAŽEM, oddaja TV Skopje (1/6); 11.35 ALF; 12.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 30. oddaja; 12.30 NAŠA PESEM, '90, 5. oddaja; 13.00 SLOVENSKI UUDSKI PLESI - kostel; 13.40 VIDEO STRANI; 13.50 MARJANCA '90,2. del, posnetek prireditve iz Maribora; 15.05 VIDEOGODBA, ponovitev; 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.20 SOVA, ponovitev DRUŽINSKE VEZI; 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 CIKLUS FILMOV WALTA DESNEVA: STARI BEVSKAČ; 18.30 ZDRAVILA, 7., zadnji del izobraževalne oddaje; 18.45 KRIZA, dokumentarna oddaja; 19.00 RISANKA, 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 ONA -t- ON; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA: ZLATA DEKLETA, MAX HEADROOM, CARIANI IN KURTIZA- NE; 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA II M 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.15 SVETOVNI POKAL V ŠPORTNI GIMNASTIKI, posne- tek iz Bruslja; 18.30 KAKO BITI SKUPAJ, oddaja TV Beo- grad; 19.00 ALO, ALO; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠNICE: KRITIČNA TOČKA; 21.45 SVETOVNI POKAL V ŠPORTNI GIMNASTIKI, posnetek iz Bruslja; 23.45 SATE- LITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi HRVAŠKA I ^ 9.25 TV KOLEDAR; 9.35 ČEBELICA MAJA, risana serija; 10.00 IZBOR ŠOLSKEGA PROGRAMA, 10.00 HANIBAL LU- CIČ IN NJEGOV ČAS. 2. del; 10.30 NAŠI LIKOVNI USTVAR- JALCI; Milan Steiner, 11.30 NEMŠČINA - Alles Gute, 6. lekcija; 11.35 POROČILA; 11.40 LOV ZA SREČO; 12.30 TELEVIZIJSKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 14.30 CIKLUS FIL- MOV O LASSIE: SONCE VZHAJA; 16.00 OPERNE ZGODBE, angleška glasbena serija; 16.55 POROČILA; 17.00 NAROD- NA GLASBA; 17.30 ULICA STRAHOPETCEV; 18.20 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 18.30 PRISRČNO VAŠI, dokumen- tarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 ZABAVNA ODDAJA; 20.45 CIGAN; 22.20 TV DNEVNIK; 22.35 ŠPORTNA SOBOTA; 22.55 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.00 PROGRAM PLUS: NEUNIČUIVI, SIN Z OTOKA, SAN- TA BARBARA; 1.10 POROČILA; 1.15 EKSTRA PROGRAM PLUS: VEČ KOT SAMO FLIRT HRVAŠKA II 12.55 TEST; 13.10 TV KOLEDAR; 13.20 KAKO BITI SKUPAJ; 13.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 16.00 PERISKOP, odda- ja za otroke; 17.00 Dubrovnik: EP V JUDU, prenos 18.00 BRUXELLES: SP V GIMNASTIKI, posnetek; 19.30 PRVEN- STVO JUGOSLAVIJE V ROKOMETU: Zagreb - Pelister, pre- nos; 20.40 POROČILA; 20.45 Bruxelles: SP V GIMNASTIKI, prenos; 22.00 ODDAJA O KULTURI; 22.45 ŠAHOVSKI KO- MENTAR Korrn ™ m 11.15 NOGOMET: NEMŠKO PRVENSTVO (ponovitev); 13.00 BASKET - »ASSIST« (ponovitev); 13.30 SUPERVOL- LEY (ponovitev); 14.00 TENIS, ATP TOUR, Stockholm sledi: NOGOMET: NEMŠKO PRV. / nep. prenos; 19.30 SPORTIME-ŠPORTNI PREGLED; 20.00 VSE O NOGOME- TU; 20.30 NOGOMET: ŠPANSKO PRV. / pes. prenos; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 TENIS ATP TOUR; 23.30 NOGOMET: ANGLEŠKO PRV. (ponovitev); 1.30 NOGOMET: ŠPANSKO PRV. (PONOVITEV) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TOM IN JERRY, risanke; 9.30 ANGLEŠ- ČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 FRANCOŠČINA; 10.30 RUŠČI- NA; 11.00 BURGTHEATER, ponovitev (Avstrijski film, 1936) ČB; 12.45 DISPUTATIONES, O Starih in novih vrednotah v politiki; 13.45 POROČILA; 13.55 HLADNA PODROČJA, Godthaab - glavno mesto Grenlandije; 14.15 UJETNIKA UUBEZNI (Nemški film, 1954j ČB; 15.55 HIŠA V JERUZA- LEMU, 21. del; 16.00 OTROŠKI WURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 ODŠEVANJE, oddaja o okolju; 17.30 KAPITAN SMODNIK NA ČRNI SVINJI, Veliki bančni rop, risanka; 17.35 MUPPETS SHOW, gost je Phyllis George; 18.00 KUHARSKE DOBROTE; 18.24 VPRAŠANJA KRISTJA- NOV, odgovarja kaplan August Paterno; 18.30 NOGOMET; i19.00 MILIJONSKO KOLO, vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VfiEME; 20.00 ŠPORT; 20.15 SHOW RUDI- JA CARRELLA; 21.50 ZADNJE POLETJE V TANGERJU per- nier ete aTanger - francoski film, 1986); 23.50 POROČILA: 23.55 FBI (The FBI Story - ameriški film. 1959); 2.05 EX LIBRISS AVSTRIJA II 14.40 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar in grafik Hermanu Painitz; 14.45 SP V ŠAHU 1990, iz New Yorka; 15.15 VAŠE GLASBENE ŽELJE, vodite Trudeliese Schmidt in Christian Boesch; 16.00 PRAVICA PO UUDSTVU? Moč in nemoč avstrijskega parlamenta, 17.00 UUBA DRUŽINA; 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 CESARIČIN SEL, serija; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 USMRTITEV (La rusa - španski film. 1987); 22.15 POROČI- LA. 22.20 SRČEK, oddajo vodi Rudi Carrell; 22.45 ŠPORT; 23.15 COMEDY EKSPRESS; 23.45 JAZZ INTERNATIONAL, Public Jazz Concert, posneto septembra 1990; 1.00 EX LIBRIS SLOVENIJA I M 7.30 VIDEJO STRANI; 7.45 OTROŠKA MATINEJA; 7.55 ŽIV ŽAV; 8.45 HOV!; 9.10 GRADOVI: KAKO SO ŽIVELI NA GRA- DOVIH, ponovitev (7/13); 9.40 ZGODBA O HOLLYWOODU; 10.30 ALO, ALO; 10.55 EP VIDEO STRANI; 11.00 KMETIJ- SKA ODDAJA TV SARAJEVO; 12.00 SLOVENSKA KUHINJA; 12.20 SLOVENSKA KUHINJA; 12.20 VIDEO STRANI; 12.30 PRISLUHNIMO TIŠINI; 13.10 TITANIC, ponovitev; 14.40 M. Brautigam: ROSOVVSKI; 15.30 SOVA, ponovitev ZLATA DE- KLETA, MAX HEADROOM; 16.50 EP VIDEO STRANI; 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 GOSPODIČINA POPOLNOST; 17.50 ŠANSON ROGAŠKA; 18.50 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 Vaciav Havel - Nebojša in Tatjana Jevrič: ZAKAJ SI ŽALOSTEN; 21.00 JESENSKI 3x3, prenos iz Radencev; 22.30 TV DNEVNIK 3; 22.50 EP VIDEO STRA- NI; 22.55 SOVA: DOKTOR DOOGIE HOVVSER, MAX HEA- DROOM; 0.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA II M 10.30 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Lojzeta Slaka; 11.00 NEDEUSKI MOZAIK; 14.00 NEDEUSKO ŠPORTNO PO- POLDNE; 14.55 Bruselj: SVETOVNI POKAL V ŠPORTNI GIMNASTIKI, prenos. Zaključek akcije RTV: BRAZDE VZDRŽUlVbSTI, reportaža, EP V LATINSKOAMERIŠKIH PLESIH, posnetek iz Helsmkov; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KAKO SO SNEMALI ČUDEŽNA ČUTILA; 20.30 PREŽIVELI ŠT. JURIJ V PODKUMU, dokumentarna oddaja; 21.10 BORŠTNIKOVO SREČANJE, kronika (3/3); 21.30 SAN RE- MO '90, zabavnoglasbena oddaja; 21.50 ŠPORTNI PRE- GLED; 22.35 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE- NOSI HRVAŠKA I 9.30 POROČILA; 9.35 EVVOKSI, ponovitev risane serije; 10.00 NEDEUSKO DOPOLDNE ZA OTROKE; 11.00 KMETIJ- SKA ODDAJA; 12.00 MUSICUM PANOPTICUM, oddaja res- ne glasbe; 13.00 DAKTARI, ameriška nanizanka (3/26); 13.50 POROČILA; 13.55 GARSONJERA ZA ČETVERICO, 15.45 SVET NARAVE; 16.40 KULINARIČNI KOTIČEK; 16.45 HARLOVV; 18.45 EWOKSI, risana serija; 19.10 TV SREČA 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 NORI DNEVI, jugoslovanski film 21.30 TV DNEVNIK; 21.50 ŠPORTNI PREGLED; 22.35 PO- ROČILA V ANGLEŠČINI; 22.40 PROGRAM PLUS: ALF, PO- POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZAHODU, potopis, Sl^ Z OTOKA; 0.50 POROČILA; 0.55 EKSTRA PROGRAM PLUS ROŽNATA NANIZANKA HRVAŠKA II 8.05 PREGLED SPOREDA, 8.10 TV KOLEDAR; 8.30 PRO- GRAM PLUS, ponovitev; 10.30 PORTRET PAULA MCCART- NEYA; 11.00 NEDEUSKI MOZAIK: ŠPORTNI PROGRAM; 14.00 AMERIŠKI NOGOMET, posnetek; 15.00 Bruxelles: SP V GIMNASTIKI; 18.00 GLASBENI PROGRAM; 18.30 GLAS- BENI PROGRAM; 18.30 Dubrovnik: EP V JUDU, prenos VATERPOLO: finale Cupa evr. prvakov. Mladost Coning - Canotierri; 20.30 PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V KOŠAR- KI: Cibona - Partizan, prenos; 22.00 POROČILA; 22.05 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, 9/10 del dokumentarne oddaje; 22.55 EKRAN BREZ OKVIRJA, kulturni program KOPERM 10.45 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA (ponovi- tev); 12.30 TENIS ATP TOUR; 13.30 NEDEUSKI SPORTIME; 15.00 TENIS, ATP TOUR. Stockholm, finale/nep. prenos; 18.00 SUPERVVRESTLING; 19.00 OB RINGU (ponovitev); 20.00 FISH EYE (ponovitev); 20.30 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA; 22.10 TV DNEVNIK; 22.30 EURO- GOLF; 23.30 TENIS. ATP TOUR, Stockholm, finale (pono- vitev) AVSTRIJA \c 9.00 POROČILA; 9.05 ARMADA, 3..- zadnji del: Raztreseni na vse strani; 9.50 Univerzum: NOČNI LOVCI, dokumentarni film o sovah; 10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00 TISKOVNA KONFERENCA; 12.00 HALLO AUSTRIA - HALLO VIENNA. tedenska oddaja o Av- striji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 KUHARSKE DOBROTE; 13.25 HLADNA PODROČJA, Inuit v Kanadi; 13.40 TOM IN JERRY, risanke; 14.05 BANKO- VEC ZA MILIJON FUNTOV (The Million Pound Note - bri- tanski film, 1954); 15.55 ŠPORTNIK GOOFY, risanke Walta Disneya; 16.00 CE MENE VPRAŠAŠ...; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 MAPETKI, risanka; 17.00 X-LARGE, oddaja za mlade z X-Charts; 18.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCH- HOLZ, Obisk od zgoraj; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.48 ŠPORT; 20.15 PO SLEDOVIH BORISA GODUNOVA, oddaja Marcela Prawyja; 21.15 VIZIJE; 21.20 BORIS GODUNOV, opera Mo- desta Musorskega; 0.55 POROČILA AVSTRIJA ll^^^^^^a 9.05 KULUT KULTURNI TEDNIK; 9.30 ISKANJE POPOLNO- STI, 4. del; 10.00 VEČNI SLOVESI, Hilde Spiel, Velika dama avstrijske literature; 11.00 ORF STEREO KONCERT; 12.35 50 LET ATTERSEEJA; 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, odda- ja za koroške Slovence; 13.30 SLIKE IZ AVSTRIJE; 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE; 17.15 KLUB ZA SENIORJE, sesta- nek z vsemi, ki so po srcu ostali mladi; 18.00 CESARIČIN SEL, Komedijanti; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 KRAJ ZLOČINA, Med brati; 21.50 POROČILA; 21.55 RECI DOBER DAN GOSPE (Dis bonjours a la dame! - francoska komedija, 1976); 23.10 KOBRA, PREVZEMITE, Grozljiva bencinska črpalka; 23.55 SPORT/POROČILA SLOVENIJA I ^ 8.35-11.20 In 15.10-0.45 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH UUDSTEV, Mohamedova smrt (6/13); 9.10 MAČKON IN NJEGOV TROP, risana serija; 9.35 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CEUE '83: mešani mladinski zbori; 10.05 UTRIP; 10.20 ZRCALO TEDNA; 10.35 TV MERNIK; 10.50 BORŠTNIKOVO SREČANJE, kronika (3/3); 11.10 VI- DEO STRANI; 15.35 SOVA, ponovitev, DOKTOR DOOGIE HOVVSER, MAX HEADROOM; 16.50 EP VIDEO STRANI;, 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK: JESENSKI 3x3, ponovitev, EP VIDEO STRANI; 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.35 RADOVEDNI TAČEK: opica; 18.50 ČEBELICA MAJA: Maja in ličinka v dežju, risana serija; 19.10 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 BORŠTNIKOVO SREČA- NJE, prenos iz Maribora; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.15 VELIKI KOREOGRAFI: ALVIN AILEY, italijanska serija (3/4); 23.20 SOVA: ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVUA, MAX HEADROOM; 0.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA II 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO UUBUANA; 19.00 BILL ODDIE V RAJU, 3., zadnji del an- gleše poljudnoznanstvene serije; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KARAVANA ZAPRAVUlVČKOV: Ptuj. zabavnoglasbena od- daja (7/8); 20.35 PO SLEDEH NAPREDKA; 21.10 SEDMA STEZA, športna oddaja; 21.30 OMIZJE: NOB ALI DRŽAV- UANSKA VOJNA NA SLOVENSKEM HRVAŠKA liTTT---^^ 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 SPORED ZA OTROKE; 9.30 SEDMI VETER (2/10) HIHOTIČI, OTROŠKA ODDAJA; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.00 POŠTNI NABI- RALNIK; 10.30 LIKOVNA UMETNOST: ritem prostora; 10.45 USTNO IZROČILO; 11.15 FRANCIJA DANES; 11.45 TV LEK- SIKON: Alegorija; 12.00 POROČILA; 12.20 SATELITSKI PROGRAM; 14.00 SPORED ZA OTROKE; 14.10 HIHOTIČI. otroška oddaja; 14.30 POROČILA; 14.35 PROGRAM PLUS. ponovitev; 16.50 POROČILA; 16.55 ŠOLSKI PROGRAM Z GLASBO O GLASBI: sodobni ples; 17.25 HRVAŠKA DA- NES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 MORJE, dokumentar- na oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 Dušan Jovanovič: IGRANI FILM TV SLOVENIJA; 21.20 ARGUMEN- TI, oddaja o zunanji politiki; 21.50 TV DNEVNIK; 22.10 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.15 PROGRAM PLUS: DO- BER VEČER, POTOPIS - TAJSKA, ZAUPNO, IZPOVED NE- KEGA POLICAJA, dokumentarni film; 0.25 POROČILA HRVAŠKA II 16.25 TEST; 16.45 TV KOLEDAR; 16.55 SEDMI ČUT. oddaja o prometu, ponovitev; 17.05 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, do- kumentarna serija (8/10); 17.55 EKRAN BREZ OKVIRA, pro- gram iz kulture, ponovitev; 19.30 DNEVNIK; 20.00 SVET ŠPORTA; 20.50 POROČILA; 21.00 CIKLUS KINOTEKA: PO- NOS JENKIJEV (The Pride of the Yankees - ameriški igrani film) KOPER ~ 12.30 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 13.00 SUPERVV- RESTLING (ponovitev); 14.00 RAZISKOVALNA BAZA - PO- SEBNA ODDAJA; 15.45 EUROGOL (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Argentinsko prv.; 19.30 SPORTIME - ŠPORTNI PREGLED; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 OB RINGU - POSEBNA ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 IZBOR TV KOPRA; 23.15 EURO- GOLF; 00.15 OB RINGU - POSEBNA ODDAJA (ponovitev) AVSTRIJA I -r-;:—:^« 9.00 POROČILA in TOM IN JERRY, risanke; 9.30 SLIKA AVSTRIJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 BANKOVEC ZA MILI- JON FUNTOV, ponovitev (The Million Pound Note - britan- ski film. 1954); 11.55 NOVA MITOLOGIJA. Heraklej. risanka; 12.00 PRAVICA PO UUDSTVU? Moč in nemoč avstrijskega parlamenta, ponovitev; 13.00 POROČILA. 13.05 PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev z odmevi gledalcev. 13.35 TEDNIK, ponovitev; 14.00 VILA BROCKELSTEIN, risanka, 14.10 PO- LICIJSKA POSTAJA 1, zadnji del serije; 14.35 ONEDINOVA LINIJA, Presenetljivi preobrat; 15.25 NAJLEPŠE OTROŠKE PESMI; 15.30 Otroški program; 15.35 PRAŠIČ REDKO PRI- DE SAM, risanka, 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI ODER; 16.30 MINI SREČANJE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 GUSARJI Z REKE SPREE, berlinske zgodbe; 17.30 VIDEO USPEŠNICE IN KVIZ; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCHOLZ, Ponovno snidenje; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDEUEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15 MIKE HAMMER, Smrt v garaži; 22.00 POGLED S STRANI; 22.10 JOHANNES MARIO SIMMEL; 22.50 ŽEN- SKA BREZ TELESA IN PROJEKCIONIST (Nemški film, 1983); 0.30 POROČILA AVSTRIJA II 16.40 LEKSIKON UMETNIKOV, risar Heinz StangI; 16.45 SKRIVNOST HIŠE NORFOLK; 17.30 LIPOVA ULICA, Resni- ca; 18.30 CESARIČIN SEL, Poljakinja; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; T9.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOBRO, DA IMAMO MARI- JO, Slavnostni govor; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHO- VE SPECIALITETE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 Evropa: JUNAKI IZ BUDIMPE- ŠTE, Prištevanje štirih na smrt obsojenih, ki so oktobra 1956 sodelovali v vstaji proti komunistični oblasti.; 23.15 NOČNI STUDIO; 0.15 POROČILA 26. STRAN - 25. OKTOBER 1990 TELEVIZIJSKI SPO SLOVENIJA » 8.35-11.25 in 14.35-23.45 TELETEKSTTV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOU- KE, 31. oddaja, ŠOLSKA TV;; 9.30 ČLOVEKOVO TELO: KAKO SE SPORAZUMEVAMO, 3. oddaja, 10.00 BOJ ZA OBSTANEK; Življenje šakalov; 10.25 NEMŠČINA - ALLES GUTE (20/26); 10.55 SEDMA STEZA, športna oddaja; 11.15 VIDEO STRANI; 14.50 VIDEO STRANI; 15.00 TV MOZAIK: NEMŠČINA - ALLES GUTE, ponovitev (20/26); 15.30 SOVA: ponovitev ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA, MAX HEADRGOM; 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK; ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.05 ČLOVEKOVO TELO; Kako se sporazumevamo; 17.35 BOJ ZA OBSTANEK: Življenje šakalov; 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.05 LONČEK, KUHAJ: Biskvitna rula- da; 18.20 PTUJSKO GLEDALIŠČE, dokumentarni film; 19.05 RISANKA; 19.45 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 C. Heath: NESPODOBNO VEDENJE; 21.00 SREČA- NJE V IZOLI, zabavnoglasbena oddaja; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.10 SOVA: DEKAMERON, MAX HEADROOM; 23.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA II ---M 14.25 Maribor; KVALIFIKACIJE ZA EP V NOGOMETU '92 (mlade reprezentance); Jugoslavija - Avstrija, prenos; 16.15/16.20 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENO- SI; 16.40 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO 2 KOPER; 19.00 S POLETNEGA FESTIVALA: Renu Bassi v plesih iz Indije; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBANJE LO- TA; 20.35 GRADOVI;PKDO JE ŽIVEL NA GRADOVIH (8/13); 21.05 UMETNIŠKI VEČER; Novi slovenski videoprojekti; 22.15 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI HRVAŠKA i......- 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 MALI SVET.odda- ja za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.00 Karel Capek: Poštarska pravljica; 10.20 Zgodbe iz muzeja; 10.35 Mali tv koncert; 11.05 Bizanc na Jadranu; 11.35 Posledni ribiči; 12.00 POROČILA; 12.20 SATELITSKI PROGRAM; 13.55 MA- LI SVET, oddaja za otroke; 14.30 POROČILA; 14.35 PRO- GRAM PLUS, ponovitev; 16.50 POROČILA; 16.55 ŠOLSKI PROGRAM Naši likovniki: Ivan Ranger; 17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 PRETEKLOST V SEDANJOSTI, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 OČE BOM; 21.00 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja; 22.45 TV DNEVNIK; 23.05 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.10 PRO- GRAM PLUS: DRAGI JOHN, SKRIVNOSTNA INDIJA, ZAUP- NO; 1.20 POROČILA HRVAŠKA U^^^^^^m 14.05 TEST; 14.25 Maribor: NOGOMET (mladi); Jugoslavija - Avstrija, I. polčas; 15.30 Maribor: NOGOMET, II. polčas; 16.15/20 REREZERVIRAN ČAS; 16.55 TV KOLEDAR; 17.05 HOROSKOP; Lev; 17.35 SVET ŠPORTA ponovitev; 19.30 DNEVNIK; 20.00 FESTIVAL MARIBOR '90; 21.0 POROČILA; 21.10 FILM: RAVNATI PAZLJIVO, ameriški igrani film; 22.45 ŠAHOVSKI KOMENTAR KOPFR^-----------^^ 12.30 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 13.00 EUROGOLF (ponovitev); 14.00 OB RINGU- POSEBNA ODDAJA (pono- vitev); 15.45 IZBOR TV KOPRA; 16.45 VVRESTLING SPOT- LIGHT; 17.30 NOGOMET; 19.30 SPORTIME - ŠPORTNI PREGLED; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 ZADETKI TED- NA; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 BASEBALL; 23.15 OB RINGU; 00.15 ZADETKI TEDNA (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TOM IN JERRV, risanke; 9.30 ANGLEŠ- ČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 JACK GRANT HODI SVOJO POT (Bov in the Bush - avstralski film, 1983); 12.00 POPAJ, risanka; 12.05 ŠPORT V Pom^ UEK, ponovitev; 13.10 Ml, ponovitev; 13.45 DOGoZ NE V RASTLINSKEM SVETU; 14.10 ALF, Dolgovi in ^ 14.35 ONEDINOVA LINIJA, Srečno potovanje LEPŠE OTROŠKE PESMI; 15.30 Otroški program ODDAJA Z MIŠKO, zabavne in poučne zgodbe I6nn ^ DAM, DES; 16.30 MINI ATEUE; 16.55 MINI čks 17.05 RAMONA, Vse gre narobe - po knjigah Bevpri ary; 17.30 MINI REPORTAŽA; 17.55 OKOLI SVETa^'^ DNEH; 18.00 Ml; 18.30 GOZDARSKI NADZORNIK Ril"' HOLZ, Težkega srca; 19.22 ZNANJE DANES; 19 V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 KNOFpl^'^' SHOW; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 DALLAS « ^ ni ultimat; 21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 NOČ ČAr^ NIC (Hallowreen - ameriška grozljivka, 1978)'23.25 kor« PREVZEMITE, Smrtni kandidat; 0.10 POROClU ^ AVSTRIJA lll^^^^^fc 16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Geraldo Orthor^ ŠOLSKA TV; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 CESARIČIN Smrt ali Sibirija; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PeVr GRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KUlTi RA; 20.15 ZVENEČA AVSTRIJA, Na gorami in dolinami 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORJAŽE IzL; NE, oddaja zunanjepolitične redakcije; 22.00 ČAS V SUki, 22.25 KLUB 2, POROČILA SLOVENIJA M 8.35-11.40 In 14.30-1.40 TELETEKST TV SLOVENIJA; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 ŽIV ŽAV; 9.50 Vaciav Havel-Nebojša in Tatjana Jevrič: ZAKAJ SI ŽALOSTEN; 10.40 C. Heath: NE- SPODOBNO VEDENJE; 11.30 VIDEO STRANI; 14.45 VIDEO STRANI; 14.55 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.25 SOVA; ponovitev MAK HEADROOM; 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK; 17.05 PREŽIVELI ŠT. JURIJ V PODKUMU; 17.45 PO SLEDEH NAPREDKA; 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.20 ZBIS: Prežihov Voranc: LEVI DEVŽEJ; 18.35 KRIŽEM KRAŽEM, oddaja TV Skopje (2/6); 19.05 RISANKA; 19.55 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 POGLEDI; ZNAMENJA NA SLOVEN- SKEM; 21.10 FILM TEDNA: POSTAJA TERMINI; 23.00 TV DNEVNIK 3; 23.20 SOVA: ALF, MAX HEADROOM, ZGODBA O HOLLYWOODU; 1.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA II M 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.05 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AV- SENIK ponovitev (1/10); 18.25 LONDONSKI DOKI, doku- mentarna oddaja; 18.55 Beograd; KVALIFIKACIJE ZA EP V NOGOMETU '92; JUGOSLAVIJA - AVSTRIJA, prenos; 20.50 ŽARIŠČE; 21.20 OPERNE ZGODBE: TOSCA (5/10); 22.15 SVET POROČA HRVAŠKA I 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 HOV!; 10.00 ŠOL- SKI PROGRAM; 10.10 POŠTNI NABIRALNIK; 10.25 TRADI- CIONALNO GRADBENIŠTVO SLAVONIJE; 11.25 MOJE TE- LO, francoska risana serija; 12.00 POROČILA; 12.20 SATE- LITSKI PROGRAM; 14.00 HOV!; 14.35 POROČILA; 14.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 16.50 POROČILA; 16.55 SOL- SKI PROGRAM: Hanibal Lucič in njegov čas, 1. de; 17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 VE- TROVNA ROŽA; PLATFORMA, dokumentarna oddaja (2/4); 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 DRUGA ŽENSKA; 21.45 TV DNEVNIK; 22.05 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.10 PROGRAM PLUS; SMEJMO SE NAPREJ, ZAUPNO, HOLLY- WOOD SE SPOMINJA; 0.20 POROČILA HRVAŠKA II 18.00 TV KOLEDAR; 18.10 POSTAL BOM OČE, ponovitev serijskega filma; 18.55 NOGOMET, kvalifikacije za EP; Ju- goslavija - Avstrija, I.; 20.00 NOGOMET, II. polčas; 20.55 ŠPORTNI PROGRAM; 21.00 POROČILA; 21.10 SCIENTIA VUGOSLAVICA, Jugoslovanska znanost KOPER^M, ^ 12.30 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 13.00 OB RINGU (ponovitev); 14.00 ZADETKI TEDNA (ponovitev); 16.45 BA- SEBALL (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Angl. prv.; 19.30 SPORTIME - ŠPORTNI PRE- GLED; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET: JUGO- SLAVIJA/AVSTRIJA - posr. prenos (TV DNEVNIK med od- morom; 23.15 OB RINGU; 00.15 NOGOMET; JUGOSLAVIJA/ AVSTRIJA (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA; 9.05 TOM IN JERRY, risanke; 9.30 FRAN- COŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 JACK GRANT GRE SVOJO POT (Boy in the Bush - 2. zadnji del avstralskega filma, 1983); 12.05 REPORTAŽA IZ TUJINE, ponovitev;.13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.45 DOGODIVŠČINE V RASTLINSKEM SVETU; 14.10 ALF, Slepi potnik; 14.35 ONEDINOVA LINIJA, Ognjeni krst; 15.25 NAJLEPŠE OTRO- ŠKE PESMI; 15.30 Otroški program; 15.35 DUCK TALES, risanke; 16.00 POGLAVAR GUMIJASTO PERO, z lutkovnim cirkusom klovna Habakuka; 16.30 GLASBENA DELAVNICA; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 DAN V ŽIVLJENJU OTROK... V Gvatemali; 17.30 MINI KLUB; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCH- HOLZ, serija; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 MOSELBRUCK, Povabi- lo; 21.05 POGLEDI S STRANI; 21.15 Frederick Forsyth pred- stavlja; NEVARNA VRNITEV (A Casualty of War - britanski film, 1989); 22.45 SEDEM ZLATIH MEST (Seven Cities of Gold - ameriški film, 1955); 0.30 KOBRA PREVZEMitc Skrivnost skrinjice; 1.20 EX LIBIRIS AVSTRIJA II 16.40 LEKSIKON UMETNIKOV, slikarka Martha JunQv»irthl 16.45 ZEMUA IN UUDJE; 17.15 EVANGELIČANSKA MAŠ 18.00 CESARIČIN SEL, Zlatar; 18.30 VVURLITZER igSi LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREMF 20.00 KULTURA; 20.15 LJUBLJENI GLAS, monodrama Je! ana Cocteauja - igra Sabina Sinjen; 21.15 DRUŽINSKI MAGAZIN; 22.35 KUUBTEMU-DREVO, portret za rakom obolele Karin Leiter,; 23.20 JOUR FIXE, Prihodnost civiliza. cije - z možnosti in nevarnosti civilizacije, kulture in tehno- logije; 0.25 EX LIBIRIS SLOVENIJA I 8.15-13.00 In 14.45-23.50 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.30 VIDEO STRANI; 8.40 TV MOZAIK; 8.40 BERTA GOLOB: BESEDNE IGRARIJE, ŠOLSKA TV;; 9.05 ODDAJA ZA UČI- TELJE; 9.20 PUSTOLOVŠČINA SLIKARSTVO; črta, barva, svetloba (4/13); 9.55 MUZZV, angleščina za najmlajše (7/20); 10.10 ZAKON V LOS ANGELESU; 11.00 DAN VSEH SVETIH, prenos koncerta z Dunaja; 12.50 VIDEO STRANI; 15.00 VIDEO STRANI; 15.10 TV MOZAIK: MUZZV, angleščina za najmlajše (7/20); 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.55 SOVA: ponovitev MAX HEADROOM; 16.55 POSLOVNE INFORMA- CIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.05 ODDAJA ZA UČITEUE; 17.20 PUSTO- LOVŠČINA SLIKARSTVO (4/13); 17.55 TELESKI '90: PRI- PRAVIMO SE NA SMUČANJE; 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.20 POEZIJA KERAMIKE; 18.45 H.CH. Ander- sen: MATI; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 L.G.Buchheim: PODMORNICA; 21.00 TEDNIK; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 SOVA: VSE RAZEN UUBEZNI, MAX HEADROOM; 23.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.55 PEŠEC, nemški film; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SLO- VENIJA: PETI LETNI ČAS, 6. - zadnji del dokumentarne oddaje; 20.25 PLESNI NOKTURNO: TRISTAN IN IZOLDA, plešeta Andreja Hriberšek in Tomaž Rode; 20.40 POGUM ZA TVEGANJE: PIONIRJI SODOBNE KIRURGIJE, angleška poljudnoznanstvena serija (1/5); 21.30 EX LIBRIS; 22.20 VEČERNI GOST; pogovor z Vladimirjem Ovco HRVAŠKA I 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 OPERACIJA BAR- BAROSSA, tv nadaljevanka za otroke (1/7); 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.00 PESMI IN ZGODBE ZA VAS: Indijske pravljice; 10.25 OBIŠČITE Z NAMI ŽIVALSKI VRT; 10.35 KAMENA SOL; 10.55 DUNAJ; KONCERT ZA VSE SVETE, prenos; 12.50 POROČILA; 12.55 ŠOLSKI PROGRAM; 12.55 PRIČE PRETEKLOSTI; OŽIVITEV STARE DAME; 13.10 SKUPNOST HRASTA VELIKANA; 13.30 NEMŠČINA-ALLES GUTE, 7. lekcija; 14.10 REZERVIRAN ČAS; 14.35 POROČI- LA; 14.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 16.50 POROČILA; 16.55 OPERACIJA BARBAROSSA, tv nadaljevanka za otro- ke (1/7); 17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 DOKUMENTARNA ODDAJA; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SPEKTER, politični magazin; 21.05 ZELE- NA URA, zabavna oddaja; 22.00 TV DNEVNIK; 22.20 PORO- ČILA V ANGLEŠČINI; 22.25 PROGRAM PLUS; ALF, POPO- TOVANJE PO AMERIŠKEM ZAHODU, potopis, ZAUPNO, HOLLVVVOOD SE SPOMINJA; 0.35 POROČILA HRVAŠKA 17.10 TV KOLEDAR; 17.20 Split: EP V KOŠARKI, Cup evrop- skih prvakov, POP 84 - Galatasaraj; 19.30 DNEVNIK; 20.00 DOGODEK, (Dogadaj, domači igrani film); 21.30 POROČI- LA; 21.35 TV - RAZSTAVA; 21.45 RESNA GLASBA; 22.15 ŠAHOVSKI KOMENTAR KOPER 15.45 OB RINGU (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOT- LIGHT; 17.30 NOGOMET; 19.30 SPORTIME - ŠPORTNI PREGLED; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 »VELIKI TE- NIS«; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 EVROPSKI GOLI; 23.15 OB RINGU; 00.15 »VELIKI TENIS« (ponovitev) AVSTRIJA I 10.00 o OSEBI, pogovor s prelatom Leopoldom Ungarjem; 13.35 TOM IN JERRV, risanke; 14.00 FRANČIŠEK (Frances- co, giullare di Dio - italijanski film, 1949) ČB; 15.20 LETO IN DAN, Vsi sveti; 15.30 HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.35 PERRINE, Vest iz Bosne - risana serija; 16.00 JAKOB ZA MODRIMI VRATI; 17.40 X-LARGE, Marianne Fa- ithfull - Blazing Away; 8.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCHHOLZ, serija; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.45 KULTURA; 20.00 ŠPORT; 20.15 KRČMA PRI ŠESTIH SREČAH (The Inn of the Sixth Happiness - ameri- ški film, 1958); 22.45 TRAILER, oddaja za ljubitelje filma 23.15 POROČILA; 23.20 ZADEVA DOMINICI (L Affaire Doni- niči - francosko-italijanski film, 1973); 1.00 POROČILA AVSTRIJA II- 9.00 POROČILA; 9.05 MED DONAVO IN ČEŠKIM GOZDOM, Po sledovih Adalberta Stifterja; 9.30 VEČER KLOVNOV (Gycklarnas afton - švedski film, 1953) ČB; 11.00 KON- CERT ZA VSE SVETE; 12.50 CARLO SCARPA, Drugačno mesto; 13.10 ISKANJE POPOLNOSTI, 5. del; Človek kot merilo vseh stvari; 13.40 FRIDA KAHLO (Mehiški film, 1983 84); 15.25 PESMI O IN ZA SOUUDI, Herman van Veen v gosteh v Gradcu; 16.05 COMPUTERANIMATION, PrixA5 Electronica 88 - Jorneys to Nothing Franca Klugerja: 16.156 KONCERT ZA OKO IN UHO, Dnevi cerkvene glasbe v Spodnji Avstriji; 17.15 TO JE OSTALO OD DVOGLAVEGA ORLA, Bratislavski meščani; 18.00 CESARIČIN SEL, Poro- ka; 18.25 DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE; 18.30 SLIKA AV- STRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES: 19.30 NIBELUNŠKI PRSTAN - PREDVEČER: RENSKOZLA- TO, opera Richarda; 22.20 POROČILA; 22.25 VSAKDANJE ZGODBE, Nebeški sel za tegobe na Zemlji; 23.05 POGO-j VOR S PLACIDOM DOMINGOM, z odlomki iz oper Ples v maskah. Trubadur, Don Carlos - posneto avgusta 1990 ' 0.25 POROČILA SLOVENIJA I 8.35-11.45 In 14.40-0.35 TELETEKSTTV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 DELFIN FLIPPER; 9.25 SLOVENIJA: PETI LETNI ČAS, 6. - zadnji del doku- mentarne oddaje; 9.50 POGUM ZA TVEGANJE: PIONIRJI SODOBNE KIRURGIJE, angleška poljudnoznanstvena seri- ja (1/5); 10.40 L. G. Buchheim: PODMORNICA, nemška nanizanka (9/13); MAX HEADROOM, ameriška nanizanka (8/14); 11.35 VIDEO STRANI; 14.55 VIDEO STRANI; 15.05 SLOVENIJA: PETI LETNI ČAS, ponovitev 6.-zadnjega dela dokumentarne oddaje; 15.30 SOVA: ponovitev VSE R/\ZEN UUBEZNI; 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK; TEDNIK, ponovitev, EP VI- DEO STRANI; 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: GRA- DOVI; KDO JE ŽIVEL NA GRADOVIH, ponovitev (8/13); 18.40 HOV!; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.20 NEBU NAPROTI, ameriška dokumentarna serija (6/12); 21.20 ZAKON V LOS ANGELE- SU; 22.30 TV DNEVNIK 3, DRUŽINSKE VEZI, STVOR; 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA II— M 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO MARIBOR: TELE M; 19.00 DOMAČI ANSAMBLI: ansambel Lojzeta Slaka^ ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠ- ČE; 20.30 OCI KRITIKE; 21.10 KONCERT Z DUNAJA OB DNEVU VSEH SVETIH, ponovitev; 23.00 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 23.30 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni pre- nosi HRVAŠKA I 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM - OTROK, ŠOLA, DOM: PROBLEMI PUBERTETE, kontakt- na oddaja: 12.00 POROČILA; 12.20 SATELITSKI PRO- GRAM; 14.00 KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI; 14.35 POROČILA; 14.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 16.50 POROČILA; 16.55 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA: Govorimo o zdravju; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 TAKSI; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 PULASKI; 20.55 ZA- BAVNOGLASBENA ODDAJA: STEPHANE GRAPPELLI V NEW ORLEANSU; 21.40 TV DNEVNIK, 22.00 ODDAJA O KULTURI; 23.00 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.05 PRO- GRAM PLUS: DRAGI JOHN, FRANCOSKI SHOVV, SANTA BARBARA, KULT MESTA: MEDUGORJE; 1.15 POROČILA; 1.20 EKSTRA PROGRAM PLUS: PARALAX HRVAŠKA II — 17.00 TEST; 17.20 TV KOLEDAR; 17.30 NEEKINA DOŽIVET- JA, ponovitev ameriškega barvnega filma; 18.40 IZ SVETA ZNANOSTI; 18.55 HOROSKOP: Devica; 19.30 DNEVNIK; 20.00 MIKSER M; 20.45 POROČILA ZA GLUHE; 20.55 Nicole Hevvitt: BREME Branko Ranitovič: Metamorphosis, doku- mentarna filma; 21.25 IZGUBUENA PRIPADNOST, (The Lost Belongings - 3/6 del angleške nadaljevanke, 1987) Korrn— 12.30 R/VZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 13.00 EVROPSKI GOLI (ponovitev); 14.00 »VELIKI TENIS« (ponovitev); 15.45 OB RINGU (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Špansko prv.; 19.30 SPORTIME - ŠPORTNI PREGLED; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET: Nemško prv. / pos. prenos TV DNEVNIK - med odmorom; 22.15 BASKET - »ASSIST« 22.45 SUPERVOLLEV; 23.15 IZBOR TV KOPRA; 00.15 NO- GOMET, Nemško prv. (ponovitev) AVSTRIJA 9.00 POROČILA; 9.05 TOM IN JERRV, risanke; 9.30 RUŠČI- NA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ZADEVA DOMINICI, ponovitev (L'Aftaire Dominici - francosko-italijanski film, 1973); 12.15 OTROCI VOJAKI, Pretresljiva reportaža o življenju otrok, ki so jih naredili za ubijalske stroje.; 13.10 SPEKTRUM: HOTE- LI - ZGODOVINA IN ZGODBE; 13.55 LAHKO NOČ, OČE (The Last Tenant - ameriški film, 1978); 15.25 NAJLEPŠE OTROŠKE PESMI; 15.30 Otroški program; 15.35 ALFRED J. KVVAK, Neprijetno presenečenje, risanka; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 KOTIČEK ZA ŽIVALI; 16.35 5 X JAZ IN TI, pregled programa; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 OTROCI li MUHLENTALA, zgodbe iz male vasi; 17.30 MINI KVIZ; 17-55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCHHOLZ, Rimska legenda; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.50 ŠPORT; 20.15 - NEREŠENO, policija prosi za pomoč; 21.15 SOS - F^ GREŠANI, 5. del: Mari; 0.00 ŠPORT; 0.30 XV - NEREŠENO ozdiv gledalcev, 0.40 KOBRA, PREVZEMITE, Veliko tvega- nje; 1.25 POROČILA AVSTRIJA 13.55 LEKSIKON UMETNIKOV, kipar Osvvald Stimm; K-.® AKVADUKT, oratorij o delovanju in smrti svetega MaxiiT^ ana Kolbeja; 15.00 MEMENTO MORI!; 16.00 BORZNA PO- ROČILA; 16.15 ELLISISLAND, 1. del nadaljevanke po roma-- nu Freda Mustarda Stevvarda; 17.00 ZNOCILO SE BO, P^ grebni obredi vzhodnjaških in zahodnjaških religij; CESARIČIN SEL, Zadeva Madeleine; 18.25 DRAGOCEN^, STI IZ AVSTRIJE; 18.30 VVURLITZER; 18.55 KRISTJAN VCA' SU; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 NIBELUNŠKI STAN - PRVI DAN: VALKIRA, opera Richard VVagnefl^l 23.30 POROČILA; 23.35 ŽAR PEPELA, monodrama po^, sedilu Juliana Schuttinga z Matthieujem Carrierom; "■'"'j^ J DANTE, video-feature Petra Greenawaya in Toma phillip^®: 1.45 LJUDJE V SREDINI, Med tostranstvom in inostra"' stvom - elergija o smrti Andrša Hallerja; 2.30 POROČIL' GREMO V KINO KINO UNION do 26. 10.: MLADI EINSTE- IN - ameriški film do 26. 10.; PRIGANJALCI DUHOV - ameriški film od 27. 10.: ČEDNO DEKLE - ameriški film MALI UNION do 27. 10.; RDEČA POLJA - kitajski film od 29. 10.; KOKON - ameri- ški film KINO METROPOL do 29. 10.: KRVOLOČNE PTICE - ameriški film do 29. 10.; ZGODBE O NICO- LE - nemški film od 30. 10.: NAKLJUČNI PO- POTNIK - ameriški film od 30. 10.: SUŽNJI STRASTI - ameriški film Matineja 27. 10.: PRIGANJALCI DU- HOV - ameriški film KINO DOM do 25. 10.: HOJA PO OGNJU - ameriški film 26. 10.-29. 10.; FANTAZIJA - ameriški film 26- 10.-29. 10.: DRUŽINSKE SLIKE - ameriški film od 30. 10.: POLICIJSKA AKADEMIJA V. del - ameri- ški film KINO VOJNIK 28. 10.: NAKLJUČNI PO- POTNIK - ameriški film KINO VELENJE 25. 10. in 26. 10.: ZALJUBIL SEM SE V VOHUNKO - ameriški film 27. 10. in 28. 10.: HIŠA NA POTI - ameriški film 29. 10. in 30. 10. IZSILJEVA- NJE - ameriški film 31. 10.: KRI NI VODA - ame- riški film Nočni kino 25. 10., 26. 10. in 28. 10.: NOČ- NA POTOVANJA - ameriški film 27. 10. in 29. 10.: BERAČICA IZ BEVERLV HILLSA - ameriški film KINO DOM KULTURE 25. 10. DO KONCA IN NA- PREJ - slovenski film 29.10.: SHIRLEV VALENTI- NE - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 28. 10.: ZALJUBIL SEM SE V VOHUNKO - ameriški film 29. 10.: HIŠA NA POTI - ameriški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 26. 10.: HIŠA NA POTI - ameriški film KINO ŠMARJE PRI JELŠAH 25. 10. in 28. 10.: KO JE HAR- RY SREČAL SALLY - ame- riški film 26.10.: SHIRLEY VALENTI- NE - ameriški film 27. 10.: KITAJSKA ZVEZA - ameriški film KINO ŠENTJUR PRI CEUU 27. 10.: in 28. 10.: PETEK 13. - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 25. 10.: in 26. 10.: MOJA SO- SEDA JE VAMPIRKA - ameriški film 27. 10.: in 28. 10.: JEKLENE MAGNOLIJE - ameriški film 29. 10. in 30. 10.: NORE DO- GODIVŠČINE BARONA MUNCHAUSENA - ameri- ški film KINO DOM MOZIRJE 25. 10.; VOAJER - ameriški film 27. 10.: in 28. 10.: KAČA IN MAVRICA - ameriški film KINO JELKA NAZARJE 27. 10. in 28. 10.: KARATE KID III. del - hongkonški film 31. 10.: NE VIDIM IN NE SLIŠIM - ameriški film KINO LJUBNO 26.10.: POHOD NA MERLIN - ameriški film 27. 10. in 28. 10.: POLICIJ- SKA AKADEMIJA II. - ame- riški film Zdraviliiii' Dobrna Vabimo vas na plesne večere vsako soboto v Hotel Dobrna. Igra ansambel VENUS- 25. OKTOBER 1990 - STRAN 27 V naši prodajalni v CELJU, Božičeva 3, telefon 25-881, vam po ugodnih cenah nudimo: - Okna - vrata - senčila in - vrtne garniture Obiščite ali pokličite nas! TRGOVINA-DISKONT »DAJ-DAM« Gotovlje 106 d UGODEN NAKUP ŽIVIL IN MNOGIH OSTALIH ARTIKLOV Posebna ponudba: - olje 17,40 - testenine 8,00 - prašek 55,10 Tekstil na 3-mesečni kredit Šolske potrebščine Iz DAJ-DAMA ljudje odhajamo zadovoljni! Vsi piratovi stiki s kom le Imel railUski Ilegalec stike, ktlo vse ie zanj posredoval? Prejšnji teden smo pisali o odkritju piratske radijske postaje v Celju, ki jo je imel Franci Divjak alias Roger S anders. Trdili smo tudi, da je imel S anders ob ilegal- nem oddajanju tudi telefon- ske in pismene stike z neka- terimi Celjani, pisma pa je podpisoval s psevdonimom Aleksander S. Ob vsem tem pa se ves čas pojavljajo tudi podisane prošnje in pritož- be Francija Divjaka, da bi mu v Celju dodelili stano- vanje. Pritožba občini Koncem januarja 1989 se Franci Divjak pritoži občin- ski komisiji za vloge in pri- tožbe v Celju in med ostalim piše: »... Prijateljev nimam ker jih nisem spo§oben imeti, radi mojega zamorjenega stanja, se nimam kam zateči. Rad bi imel vsaj eno sobico da bi se mirno lahko usedel ali šel spat kadar bi sam želel. Koli- ko in kakšne pravice imam? Menda po vašem prav nobe- nih. Najverjetneje boste mo- rali za nas Slovence brez- domce, klošarje in te, ki ne dobijo dela, napraviti tabo- rišča, ali pa nas odvečne, daj- te vse skupaj pobiti, tako vam udobno stanuj očim in politično dobro situiranim Slovencem ne bo več treba zviška gledati na nas...« Pismo Stanovniku v začetku avgusta 1989 do- bi kabinet predsednika predsedstva Slovenije Jane- za Stanovnika pritožbo Francija Divjaka, v kateri tu- di piše: »...Ko sem se jeseni 88. sam oglasil na stanovanjski, mi je tov. direktor sam. sta- nov. skupnosti v Celju siva eminenca tov. Gradič v obraz rekel, da jaz spoh ni- mam pravice v Celju do bilo kakšnega stanovanja ali bi- vališča istočasno pa ta Celj- ska stanovanjska trenutno razdeljuje v najnovejših blo- kih pod Kostanji in pod Li- pami v NOVI VASI, kom- fortna najmodernejša stano- vanja solidarnostno delav- cem iz drugih republik pre- težno so to zelo mlade druži- ne. Osebno jaz pa pri svojih 43 letih nimam pravice sta- novati ...« Odklonjeno stanovanje Januarja 1990 stanovanjska skupnost dodeli Franciju Divjaku stanovanje v Lin- hartovi ulici, deset dni po prevzemu ključev pa Divjak ključe vrne, češ da stanova- nje zanj ni primerno. Ob tem v dopisu stanovanjski na- piše: »... V kolikor mi naslov ne bo dodelil za življenje pri- merno stanovanje, bom poi- skal in se poslužil vseh mož- nosti, da bom dobil človeku primerne bivalne pro- store...« Žaljivi letak Aprila letos so mnogi Ce- ljani v poštnih nabiralnikih našli lepak, ki je agitiral pro- ti kandidaturi Mira Gradiča na volitvah, ga žalil in med drugim vseboval: »... Zapostavljal je Sloven- ce pri podeljevanju stano- vanj. Je za korupcijo. Kdor da marke dobi stanova- nje ...« Na letaku je še pisalo, da je Gradič direktor celjske stanovanjske skupnosti, kar seveda ne drži. Pismo Orevenšku v začetku aprila dobi ano- nimno pismo podpisano z Aleksander S. tudi Silve- ster Drevenšek, predsednik območnih socialdemokra- tov. V pismu Aleksander S. svetuje, kako bi bilo treba voditi kampanjo za izvohtev Jožeta Pučnika za predsed- nika predsedstva, izraža podporo socialdemokratom ter Drevenšku napove, da ga bo poklical po telefonu čez teden dni. Sedemna.jstega aprila ga res pokliče in kot Aleksander S. izjavi, da ima prav on v Celju ilegalno ra- dijsko postajo. Pismo avtorju Ker je radijski ilegalec in očitno obenem tudi pisec anonimnih tekstov ter skriv- nostni telefonski klicalec (te- lefoniral je recimo tudi na Radio Celje in spraševal po svojem horoskopu) meseca avgusta že vedel, da iščem radijskega ilegalca, mi je iz Aera poslal anonimno pi- smo: »Tovariš Piano. Za vas bi bilo vsekakor zelo pamet- no, da se držite svojega horo- skopa. Smirite svojo prepo- tentnost, ki bi lahko škodila Vašemu zdravju. Horoskop je kot ste menda uganili iz časopisa DELO PLUS, ki je najboljši Slovenski časopis. BY BY.« Pismo Lampretu To očitno še ni bilo dovolj in septembra naveže Alek- sander S. stike tudi z Jane- zom Lampretom, vodjo celj- skih krščanski demokratov in poslancem v republiški skupščini. V njem izjavi, da ima ilegalno radijsko postajo in da je avtor Tračnic v No- vem tedniku nihče drug kot Brane Piano. Svojega iskal- ca sicer že prej na svojem radijskemu valu označi za pisca vseh Gradičevih tek- stov za javnost in tudi za člo- veka, ki dela za policijo. Lampret posreduje v začetku oktobra se Ja- nez Lampret oglasi pri Miru Gradiču in sprašuje, če bi bi- lo mogoče dobiti kakšno sta- novanje za Francija Divjaka alias Rogerja Sandersa, ki da živi pri njegovih znancih in bi vsekakor potreboval sta- novanje. Kaj v začetku okto- bra Janez Lampret ve o Franciju Divjaku, ali mu je znano, da je to obenem tudi človek s psevdonimom Aleksander S.? Sicer pa že 18.oktobra v Novem tedniku izide članek z naslovom Ra- dio Margarete Astor oziroma Francija Divjaka, pred izi- dom pa se zgodi marsikaj. Posreduje še en prijatelj Dan pred izidom omenje- nega članka, za katerega je Divjak vedel, pokliče glav- nega urednika NT+RC člo- vek, ki se predstavi kot Petre iz UJV. Predlaga, da članek umaknemo iz tiska in to ute- melji s prepotentnostjo B. Piana, ki lahko hiši škodi. Predlaga, naj se z radijskim piratom raje povežemo, saj je to izredno sposoben člo- vek. Če tega ne bomo storili, se bomo zamerili tako pohci- ji kot občinskemu vodstvu, še doda. Izkaže se, da je Pe- tre izmišljena oseba, ki več- krat khče naokoh pod tem imenom, in da je to dober Divjakov znanec, ki mu je hotel pomagati. BRANE PIANO, Foto EDO EINSPIELER Levo podpis »Divjak Franc*, desno podpis »Aleksander S.*. Podpis se razlikuje le po prvi črki, čački, ki sledita, pa sta dobesedno enaki. Franci Divjak alias Roger Sanders alias Aleksander S. s torbo v kateri je prenašal svoj piratski oddajnik. Zasežena oddajniška oprema »Radia Celje, drugi program, v super stereo Dolby B teh- niki«. 28. STRAN - 25. OKTOBER 1990 inforivlahu VIO TOZD OŠ »LJUBA MIKUŠ« ŽALEC razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih, po Zakonu o osnovni šoli določenih pogojih izpolnjevati še naslednje: - specialno pedagoška izobrazba VI. stopnje - najmanj 5-letne delovne izkušnje pri opravljanju vzgojno izobraževalnega dela - da dosega delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal naloge pedagoškega vodje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: VIO TOZD OSNOVNA ŠOLA LJUBA MIKUŠ ŽALEC, z obveznim pripisom »ZA RAZPISNO KOMI- SIJO«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU IZVRŠNI SVET objavlja prosto delovno mesto direktorja javnega komunalnega podjetja Pogoj: VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj. Imenovanje velja za štiri leta. Pisne prijave z dokazili naj kandidati dostavijo v 8. dneh po objavi, na naslov 18 80 Šentjur. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 14. dneh po poteku razpisnega roka. Podjetje IGM »GRADNJA« ŽALEC objavlja prosto delovno mesto vodje tehničnega sektorja (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) Pogoji: visoka izobrazba gradbene smeri z opravljenim stro- kovnim izpitom in 5 let delovnih izkušenj. Kandidat bo imenovan za 4 leta Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisano delovno mesto, naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: IGM »GRADNJA« ŽALEC, Latkova vas 45/b, 63312 PREBOLD O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. KOVINOTRADE ZUNANJA TRGOVINA p.o. CELJE, Mariborska 7 Delavski svet podjetja KOVINOTRADE Zunanja trgovina p.o. CELJE, Mariborska 7 razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi direktor predstavništva Praga, ČSFR Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva- ti še naslednje: - visokošolska izobrazba ekonomske, pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj na ekonomsko komercial- nih poslih, od tega najmanj 4 leta samostojnega komercialnega dela v zunanjetrgovinskem prometu - aktivno znanje jezika države, v katero je razpore- jen na delo oziroma enega izmed svetovnih jezikov, ki je v rabi v zadevni državi ali pa: - visokošolska izobrazba tehnične smeri - 5 let delovnih izkušenj na ekonomsko komercial- nih poslih, od tega najmanj 4 leta samostojnega komercialnega dela v zunanjetrgovinskem prometu - opravljen poseben strokovni izpit - aktivno znanje jezika države, v katero je razpore- jen na delo oz. enega izmed svetovnih jezikov, ki je v rabi v zadevni državi. Dela in naloge razpisujemo za dobo štirih (4) let. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: KOVINOTRADE Zunanja trgovina p.o. CELJE, Mari- borska 7 - za razpisno komisijo. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD Zdravstveni dom Celje Na podlagi 12. člena statuta TOZD delavski svet razpisuje dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta in sicer: Predstojnika službe zobozdravstvenega varstva Celje Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima končano medicinsko fakulteto - smer sto- matologija in pet let delovnih izkušenj v stroki. Od kandidatov za razpisana dela oz. naloge poleg navedenega zahtevamo še: - da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti, - da predložijo opredelitev svoje vloge in realizacijo razvojnega programa v TOZD. ' Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevanimi podatki in dokazili ter programom v zaprti kuverti v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: ZDRAVSTVENI CENTER CELJE - Kadrovska služba, 63000 CELJE,Gregorčičeva 7, Celje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh^o preje- mu sklepa o izbiri. Komisija za delovna razmerja VIO Šmarje pri Jelšah, TOZD osnovna šola Marije Broz, Bistrica ob Sotli Razpisuje dela in naloge ravnatelja (reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje določene z Zg. konom o osnovni šoli in imeti najmanj 5 let delovniii izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. Mandat traja 4 leta. Pričetek dela 1.1. 1991. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjem delu v 8 dneh na naslov TOZD. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanein razpisu. Trgovsko podjetje v družbeni lastnini MERX-JELŠA, p.o. Šmarje pri Jelšah št. 118 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta: 1. vodja računovodstva Pogoji: Vil. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri, 3 ali 4 leta delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. 2. vodja splošno-kadrovske službe Pogoji: VII. ali VI. stopnja izobrazbe pravne ali orga- nizacijske smeri 3 ali 4 leta delovnih izkušenj Delo je za določen ali nedoločen čas s polnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. K sodelovanju vabimo več 3. poslovodij živilske in tehnične stroke 4. mesarje prodajalce za poslovne enote Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov Merx-Jelša, Splošno kadrov- ska služba, Šmarje pri Jelšah. KOVINOTEHNA CELJE Mednarodno trgovsko podjetje p.o. vabi za področje Zunanje trgovine k sodelovanju PREVAJALCE za angleški jezik nemški jezik ruski jezik Zaželene so delovne izkušnje na področju prevaja- nja komercialnih tekstov. Znanje tujega jezika bomo preverili s testiranjem. Kandidati morajo obvladati tudi strojepisje. Zaintersiranim nudimo-možnost zaposlitve za nedo- ločen čas. Za svoje delo boste primerno nagrajeni. Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA Celje, Mariborska c. 7, 63000 Celje, Kadrovska služba. Objava prostih del in nalog arhitekta - svetovalca - prodajalca Pogoji: - VI ali VII stopnja strokovne Izobrazbe za arhitekta, aranžerja, oblikovalca ali lesarja - pripravnik, absolvent ali začetnik. Poskusno delo 6 mesecev. Zaposlitev možna takoj. Delovno razmerje bo sklenil kandidat za nedoločen čas. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili pošljejo v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: bio-dom trgovsko podjetje Celje, Teharska 111. NUDIMO NAKUP POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ V OBJEKTU LOCIRANEM NA NAJEKSKLUZIVNEJŠEM PROSTORU V STAREM MESTNEM JEDRU CEUA (OB TRŽNICI) - SAVINOVA ULICA GIP INGRAD P. 0. CEUE, LAVA 7, 63000 CEUE, JUGOSLAVIJA, TEL: (063) 33-511, INT.: 292, TELEX: 33536 YU INGRAD, FAX: 3113^ 25. OKTOBER 1990 - STRAN 29 V' Knjiš Edvarda Kardelja v Celju je razstavljena Lgrafska literatura. v' Likovnem salonu v Celju je do 27. oktobra na ogled tava fotografij ing. arch. Jožeta Plečnika iz dunajskega f^raškega obdobja. '''v razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina je do f-i petek 26. oktobra na ogled razstava akvarelov prof. i) Ludvika Taboija iz Ljubljane. y pivnici v Rogaški Slatini bo jutri, petek 26. oktobra . 20. uri otvoritev razstave likovnih del Daniela Fuggeija Domžal. Pri otvoritvi bodo sodelovali učenci glasbene ^le iz Rogaške Slatine, razstava pa bo odprta do 23. Jvembra. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je do jgtka decembra na ogled razstava Rogaška Slatina skozi stoletja. V Kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju bo Hanes, v četrtek 25. oktobra v okviru glasbenega abonmaja ° stoval Ljubljanski oktet. V domu kulture v Velenju je do 2. novembra na ogled jj2stava steklenih skulptur Cirila Cesarja. I v Kulturnem ccntru Ivan Napotnik v Velenju bo 26. ioktobra gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s pred- L^vo J- M. Synga Junak z zahoda. Predstavi bosta ob 17. lin 19.30 uri za I. in II. gledališki abonma in izven. V Likovnem salonu v Celju bo 29. oktobra otvoritev Zlatarske razstave, ki bo na ogled do 10. novembra. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo 30. okto- bra ob 17. uri predstava Cankarjevih Hlapcev za abonma Gimnazija, 31. oktobra ob 19. uri pa ista predstava za abonma VII. mladinski. V Likovnem salonu v Celju bo 27. oktobra ob 19. uri predstava P. Božiča Človek v šipi v izvedbi Esksperimen- t^nega gledališča F Gimnazije Celje. V Narodnem domu v Celju bo 30. oktobra ob 19. uri koncert MPZ Ivan Cankar iz Celja z dirigentom Marjanom Lebičem in recitatorjema Sonjo Mlejnik ter Petrom Simo- nitijem. I v OŠ Rimske Toplice bo 27. oktobra ob 18. uri slav- inostni koncert ob 50. letnem delovanju zborovodja Julija jCorice. Nastopili bodo ŽPZ DU Laško, MPZ Anton lAškerc Rimske Toplice in MPZ iz Jurkloštra. i V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v petek, 26. in soboto, 27. oktobra ob 20. uri večer jugoslovanskega šan- sona Rogaška 90. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo 31. oktobra ob 20. uri nastopil plesni par Rabič-Stojilkovič. V dvorani zdraviliškega doma Dobrna bo v petek^ 26. aitlobra, ob 19.30 koncert Mešariega pevskega zbora ZPD .France Prešeren« Celje z dirigentom Edom Goršičem. V avli hotela Dobrna bo do konca oktobra razstava akvarelov Terese Raab z Dunc^ja. Medobčinska organizacija siepih in slabovidnih Celje organizira humanitarni koncert v dobrobit na vidu prizadetih pod nazivom POT K SVETLOBI. Koncert bo v petek, 9. 11. 1990, ob 19.30 uri v Narod- nem domu v Celju, nastopili pa bodo: Celjski godalni orkester. Mešani komorni zbor Celje, Tamburaški orkester ŽPD »France,-Prešeren« in Moški pevski zbor »Anton Bezenšek«^iz Frankolovega. Umetniško besedo in povezovanje bodo prevzeli člani KUD »Zarja« iz Trnovelj. Cena vstopnice je 50,00 dinarjev, možno pa jih bo kupiti v kiosku Delo na Titovem trgu v Celju, Mladin- ski knjigi - knjigarni v Celju, turističnih agencijah Kompas in Izletnik Celje ter v Slovenskem' ljudskem ^ gledališču v Celju._ novo v celju! avto BODOČI ŠOLA VOZNIK d.o.o. Pričetek tečaja 5. 11. ob 16. uri, v KS Aljažev hrib. Prijave^BOUTlOUE »ZORA« pri železniški postaji. Kandidati za šoferje se bodo šolali na najnovejših avtomobilih za kategorije A, B, C, D, E. ^ne konkurenčne! kmetijska zadruga laško Objavlja Prosto delovno mesto ^hnologa v klavnici Kogoji: visoka ali višja izobrazba živilske ali druge ustrezne Smeri. ^aposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim •^som. 'jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na |]aslov: Kmetijska zadruga Laško, Kidričeva 2, v 15 ^•^eh od objave. Mrtvo srce, mrtvo hrepenenje, tožne sanje, tožnejše življenje. Vse, usadu, vse si ti nam vzela, le ljubezen bolj možno si vnela. (1. Cankar) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ANGELE KOTNIK Hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih stali ob strani, za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje, sv. maše in druge na- mene. Iskrena zahvala dr. Grilu in zdravstvenemu osebju gastro oddelka bolnišnice Celje. Posebna zahvala g. dekanu Vicmanu za opravljen obred ter g. Kostajnšku in g. Pergerju za spremstvo. Prav tako moškemu in mešanemu pevskemu zboru za odpete pesmi, ter g. Katici za poslovilne besede. Vse, kar ste v teh dneh storili za nas, nam je lajšalo bole- čino. Vsi njeni ROJSTVA Celje Rodilo se je 21 dečkov in 23 deklic. POROKE Celje Poročilo se je 11 parov, od teh: Franc DOVER iz Dobrove pri Konjicah in Ksenija PEM iz Maribora, Andrej MARTIN- ŠEK iz Vrhovega in Karolina ŠTALEC iz Radeč, Štefan CUK in Petra ŠTUKLEK, oba iz Celja, Miroslav CESTNIK in Dragica ROBNIK, oba iz Vr- heh, Anton PREVOLŠEK in Vlasta LELJAK, oba iz Kom- pol, Andrej TOMAŽIN in Si- mona ŠTARKL, oba iz Celja, Robert DOBOVIČNIK iz Voj- nika in Darinka BOŽNIK iz Hrenove. Velenje Poročili so se: Milan GRUD- NIK iz Okonine in Lea MI- KLAVC iz Velenja, Janko LIHTENEKER iz Raven in Si- mona MEŽA iz Pokraja pri Ve- lenju, Branko NOVAK iz Že- leznega in Veronika POTOČ- NIK iz Ponikve, Aleksander GOLAVŠEK in Sonja PLES- NIK, oba iz Šoštanja, Bernard LESNIK iz Topolšice in Vera PODVRATNIK iz Skornega pri Šoštanju, Janez ZACIR- KOVNIK in Barbara ZU- PANC, oba iz Gavc, Franc ROSC in Kristina KLINC, oba iz Velenja, Roman KAVŠAK iz Zavodnja in Andreja ATEL- ŠEK iz Lokovice, Cvetko GLINŠEK in Ismeta BURE- KOVIČ, oba iz Škal. SMRTI Celje Umrli so: Jože FINC, 57 let iz Celja, Marija ŠTOR, 74 let iz Osence, Stjepan SVEČAK, 59 let iz Celja, Jožica JAKOB 56 let iz Celja, Marija STRAŠNIK, 62 let iz Tepanja, Marija VREČKO, 93 let iz Drobinske- ga, Mihael PRIVŠEK, 78 let iz Kaplje vasi, Ksenja MARZI- DOVŠEK, 16 let iz Dola pod Gojko, Vinko PODJED, 77 let iz Celja, Albert URŠIČ, 90 let iz Celja, Zofija DROBNE, 76 let iz Babnega, Viktor FIJAVŽ, 78 let iz Križevec, Pavlina MAJ- GER, 42 let iz Pristave pri Voj- niku, Ivan PETEK, 31 let iz Sladke gore, Stanislav JAK- ŠE, 70 let iz Štor, Ivan HRO- VAT, 59 let iz Vodruž. Velenje Umrli so: Franjo HABAT, 41 let iz Šoštanja, Ivana KOSELJ, 78 let iz Šoštanja, Alojzij HER- MAN, 67 let iz Tratne pri Gro- belnem, Jožefa ŠROT, 88 let iz Velenja, Ivana KNEZ-TER- ŽAN, 83 let iz Velenja, Marjeta BELCER, 83 let iz Celja, Kri- stina VALAND, 89 let iz Ljub- ljane, Frančiška ČVAN, 86 let iz Rečice ob Paki. Celie 14. do 17. novembra 1990 Borza dela ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica IVANA HROVATA iz Vodniža se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraženo sožalje ter darova- nje za svete maše. Posebna hvala medicinskemu osebju bol- nišnice Celje za vso nego in skrb. Iskrena hvala župniku za opravljen poslovilni obred, godbi na pihala Železarne Štore za odigrane žalostinke in govornikom za izrečene poslovilne besede. Hvaležni smo vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga tako številčno pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: sestra Micika, bratje Franc, Poldi, Mirko in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, strica, tasta in svaka MIHAELA ZAVŠKA Mariborska 76 a, Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za de- narno pomoč, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje, vence in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi govorniku gospodu Marjanu Jelenu iz Zveze borcev, godbi na pihala Emo Celje ter pevcem iz Kompol za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Angelca, sinova Milan in Dušan z družinama in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, zeta, svaka, strica in nečaka FRANCA LEVSTIKA iz Začreta se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, govorniku, pevcem, g. žup- niku in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta in dedka ALOJZA HRIBARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedoma, prija- teljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ob tej hudi izgubi ter darovali cvetje in vence in nam izrekli pisna in ustna sožalja. Posebno se zahvaljujemo Vinku Petku iz Pre- bolda za organizirano častno stražo RL Velenje, duhovniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma, članom planin- ske zveze, borcem NOB, ter godbenikom iz Zabukovice in Velenja, ter pevcem iz Griž. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi 30. STRAN - 25. OKTOBER 1990 PRODAM motorna vozila JUGO koral 45, letnik 89, prevože- nih 8000 km, prodam. Telefon 701-180, Drago Serdoner, Šen- trupert 11, 63303 Gomilsko. APN 6, letnik 88, dobro ohranjen, za 8400 din, avtomatik A 3 MS za 3500 din in avtomatik A 3 ML friziran do 85 km/h, letnik 85, za 6500 din, prodam. Celje telefon 29-667. Z 101 prodam. Rudel, Babno 24, Celje. OSEBNI avto Golf diesel, letnik 86, in Zastavo 126, letnik 89, pro- dam. Telefon 741-760. ZASTAVO 750 obnovljeno (novi boki), letnik 79, ugodno prodam. Telefon 741-978. YUGO 45 AX, letnik 87, prevoženih 30.000 km, prodam. Gorjup, Te- harje 66. CITROEN AX, september 88, regi- striran, 21.000 km, prodam. Te- lefon 21-702 popoldan, 32-122, int. 211 dopoldan. YUGO 45 E, letnik 86, prodam za 5500 DEM, din. protiv. Telefon 713-196. ŠKODO 110 R coupe, letnik 78, reg. do 6.91, cena 14.000,00 din, ugodno prodam. Zdenka Bovha, Zibika 27, 63263 Loka pri Žusmu. R 4 GTL, letnik 88, prodam. Kom- polšek, Proseniško 39, Šentjur. R 4 GTL, letnik december 82, reg. do 1. julija 91, ugodno prodam. Telefon (063) 25-626. MOTORNO kolo APN 6, staro 3 le- ta odlično ohranjeno, ugodno prodam. Cene Bojan, II. bataljo- na 10, Hruševec (Šentjur.) FIAT 126 P, reg. aprila 91, letnik 82, obnovljen, prodam. Vilharjeva 4, Skalna klet. CITROEN AX 11 TRS, letnik 1988, cena 15.000 DEM in Renault 18, letnik 1982, prodam. Telefon (063) 701-081. LADO SAMARO, staro 18 mese- cev, 16.000 km, prodam. Infor- macije telefon 751-812, int. 510, popoldan. Z 101, letnik 85, december, pro- dam. Telefon 27-101. UNO 45 fire - prodam ali zame- njam letnik 87/10, 39000 km, ce- na 13500 DEM din. protivredno- sti, registriran. Telefon (063) 32- 603. NSU PRINC 1000 in 1200, vsi deli na razpolago, gume, motor, pro- dam. Kožel, Partizanska 51, Ce- lje, telefon 21-102. FIAT 850, letnik 85, dobro ohra- njen, neregistriran, prodam. Te- lefon 744-201. P 126, letnik 78, registriran do ma- ja 1991, ugodno prodam. Ogled po 17. uri, Marija Mohorko, Ce- lje, Kraigherjeva 30. TOVORNI avto Zastava z vožnjo B kategorije, prodam. Telefon 37-624. 8 sedežni 40 kombi, Volkswagen bus z novim menjalnikom in mo- torjem za prevoz oseb In stvari, prodam. Informacije na telefon (063) 714-714, zvečer. MERCEDES 240 D, letnik 1974, z dodatno opremo, prodam. Reg. do 6. 3.1991, Jože Zupane, Primož 22, 63230 Šentjur. CITROEN AX, letnik 1988 in BX, letnik 1984, prodam. Danijel Sa- jovic, Slance 16 a, Teharje. GOLF JX, letnik 88, prevoženih 38000 km, rdeč, prodam ali za- menjam za mlajšega R 4 ali VW cady. Telefon 38-921. JUGO 55, april 89, rdeče barve, prodam. Janez Hladnik, Trno- vec 10, Šentjur, telefon 742-182. FIAT 126 P, letnik 82, reg. do 15. 3. 1991, dobro ohranjen, prodam. Jakob Krašovec, Zg. Rečica 55, Laško. YUGO SCALA 55, letnik 89, pro- dam. Inf. Božo Kolar, 811-030, do 14. ure. Z101 GTL, letnik junij 86, prevože- nih 15.000 km, prodam. Telefon 741-683. YUGO CORAL 45, star 21 mese- cev, prevoženo 16.000 km, pro- dam. Telefon 721-428. FIAT CROMA 1600, star eno leto, cena 28.000 DEM d. protivredno- sti, prodam. Telefon (063) 31- 309, v soboto in nedeljo. Z 128 scala 55, letnik 89 in Opel kadett, C tip, letnik 75, prodam. Tel. 742-392. LADO RIVO 130, letnik 88/10, regi- striran do oktobra 91, prodam. Inf. na telefon 731-692, po 16. uri. VOLVO 340GL diesel, letnik 88, prevoženih 35000 km, prodam. Telefon (063) 701-830, po- poldan. GOLF GL, letnik december 81, z dodatno opremo, ugodno pro- dam. telefon 27-273. YUGO 55, 1988, registriran do ok- tobra 91, prodam. Telefon (063) 812-227, popoldan. MERCEDES 220 D, letnik 72, ob- novljen, lepo ohranjen, prodam. Telefon (063) 701-243. YUGO 45, v zelo dobrem stanju, registriran do julija 91,126 P let- nik 81, november, prodam. Po- trebno plačilo registracije. Tele- fon 29-135. Stroji TRAKTOR Zetor, stari tip, prodam. Peter Centrih, Kozje 73. SEKULAR Osijek in kad 4001, pro- dam. Telefon 29-472. TRAKTOR IMT 539, Zastavo 750 ter domačo slivovko, prodam. Jože Fidler, Platinovec 17, Gro- belno. 1 F motorja 2.2 KW 2800 V/min in 075 KW 1400 v/min, garancija, ugodno prodam. Jože Forštner, Gorica pri Slivnici 16 a v Rožni dolini. ŠROTER za koruzo, enofazni, pro- dam. Telefon 39-161. PLETILNI stroj brother, dvoredni s krojilcem in intarzijo, prodam. Telefon (063) 31-204 popoldan. MOTOKULTIVATOR »Honda« 425 in tovorno prikolico za osebni avto, prodam. Vekoslav Tanko, B. Bukovje 4 a pri Frankolovem. VARILNI APARAT Gorenje MT 135, 145, prodam. Telefon 821- 426, popoldan. Najboljša pot do novega avtomobila in hitrega servisa: AVTO BPANPE SERVIS BRANCE LAŠKO Opel Ida VW - Audi - Tas Chevrolet - tudi staro za novo - prodaja rezervnih delov - rent a car - vsako soboto dopoldne avtomobilski sejem telefon: (063) 731-282 posest HIŠO v izmeri 100m^ podkleteno, centralno ogrevano in samo- stojno garažo, ter vrtom v izmeri 400 m^ v mestu Celju, takoj pro- dam. Šifra: VSELJILVO. HIŠA - dvojček, podkletena in centralno ogrevana z lepim vr- tom in samostojno garažo, loka- cija bližina stadiona, prodam. Šifra: TAKOJ VSEUlVA. PARCELO za vikend 1800 m', vi- kend v začetku gradnje, temelji zaliti, zid! zidani 9X8m' z vso gradbeno in lastniško doku- mentacijo cena samo 60.000,00 din 8 km iz Rogaške Slatine, prodam. Jakob Vodušek, Tru- barjeva 55a, 63000 Celje. STAVBNE parcele v Škofji vasi in Prekorju v Celju in Grižah pri Žalcu prodamo. Inf. Biro Klu- gler, Žalec, telefon 711-165. PARCELO 1500 m^ zazidalno, pri- merno za vikend, blizu Atom- skih Toplic (na Hrvaški), pro- dam. Franc Žučko, Miljana 51, 41296 Zagorska Sela. TRI parcele za vikend v okolici Šentjurja, smer Slivniško jeze- ro, prodam. Informacije telefon (063) 25-675, zvečer. MONTAŽNO gradbeno barako 3x4m, ugodno prodam. Go- razd Žnidaršič, tel. 28-411 int. 910, od 6. do 14. ure. ZAZIDLJIVO parcelo v Črešnjicah, z vso gradbeno dokumentacijo, ugodno prodam. Telefon (063) 24-449. BRUNARICO 6 X 5,4m iz impregni- ranih brun, prodan za 11.000 Dem d. p. Telefon (063) 34-062. GRADBENO parcelo, v izmeri 2100m^ v Pirešici in osebni av- to Opel Ascona 1.6 D, letnik 1985, prodam. Informacije tele- fon 851-548. HIŠO ca. 150 m^ s centralnim ogre- vanjem in telefonom, v Celju, ugodno prodam. Telefon 28-814. HIŠO v Velenju, 130 m^ stanovanj- ske površine, mestni toplovod, kabelska TV in 600 m^ zemlje, primerno za posredniške pro- store, prodan. Možnost odpla- čevanja na obroke. Telefon 856- 785, Stane Vinder, Šalek 16a, Velenje. MANJŠO hišo z vrtom, ob glavni cesti, prodam. Ogled možen vsak dan. Telefon 747-107, od 17. do 19. ure, Matilda Jeršič, Sp. Rečica 163, Laško. Stanovanja TROINPOLSOBNO stanovanje, 86 m^ prodam v Celju. Telefon 34-257. TROSOBNO stanovanje prodam. Telefon 24-023, po 19. uri. oprema DVA enoseda v roza barvi, razteg- ljiva v ležišče, prodam - skoraj nova. Telefon 28-155. TRAJNO žarečo peč poceni pro- dam. Telefon 26-009. ODLIČNO ohranjeno otroško pohi- štvo Roky poceni prodam. Tele- fon (063) 36-859. ZELO ohranjen pralni stroj gore- nje PS 664, hladilnik gorenje 1751, in električni štedilnik na 4 plošče gorenje, ugodno pro- dam. Telefon (063) 29-985. PEČ emocentral 23, nerabljeno, poceni prodam. Franc Arnčnik, Loče 1, Šmartno v Rožni dolini. TERMOAKUMULACIJSKO peč 2.5 KW, cena ugodna, prodam. Telefon 28-411, int. 759, do- poldan. OTROŠKO sobo in okroglo kuhinj- sko mizo s štirimi stoli ugodno prodam. Informacije na telefon 732-512, po 16. uri. KOTNO SEDEŽNO garnituro otroški voziček, ugodno dam. Telefon (063) 25-244. SEDEŽNO garnituro Meblo, vi barvi, prodam. Telefon (063) 533. OTROŠKO sobo Triglav, ti barve, ugodno prodam. TiH 731-108. EMO central 24, novo peč zal no centralno, prodam. Tel. 301. 8 kom mavčnih plošč, debi 8 cm, po ugodni ceni pni Telefon (063) 713-977, po 19 FEROTERM FF 32, trajno i" peč za centralno, 32.000 « novo, popust 30% ali po voru, prodam. Telefon (063)' 274, v večernih urah. 4 kom. rabljena zastelcljena« z roletami, 120 x 150cm, 1" 800 din, prodam. Zagožen- novlje 77. 14 nosilcev po 6 m, 14 nosile«' 5 m, 588 kom. polnila, 60^ betonske opeke 25 cm, pf«* Zabukovica 84, Griže. CENTRALNO peč, novo, i ^ cem, prodam. Telefon z* 34-765. STREŠNA okna 55 X 98, no*« ' dam. Telefon 776-200. OSTREŠJE za enostanov^.^ hišo, prodam. Telefon od 18. do 21. ure. 215m' kombi plošč, debeli"«^.; ugodno prodam. Telefo" 599, dop. akustični apar^^' - glasbila ^ GLASBENI stolp RIZ z ^^ ( 2X100W, ugodno pr«"'®^^ na po dogovoru. Telefo" od 19. do 21. ure. ^ DIATONIČNO harmoniko H, ugodno prodam, ^''..(jf Zidanškova 11, Celje, poldan. Tel.: 711-231 711-139 Na voljo imamo več kot 1000 modelov. Končne cene v DEM: SEAT MARBELLA: 16540 DEM SUZUKI SWIFT: 19998 DEM MAZDA 121:20400 DEM OPEL CORSA: 22042 DEM FORD ESCORT: 29973 DEM XM AMBIENCE: 59000 DEM Gospodarska vozila: SEAT TERRA - Diesel: 23773 DEM SUZUKI CARRY: 23680 DEM TOVOTA LITEACE: 31100 DEM MAZDA E 2000: 36247 DEM ISUZU (OPEL) MIDI: 40807 DEM MAZDA T 3500: 59220 DEM Prava trgovina za vaš avto Celje, Čuprijska 9 Tel. 24-025, 24-303 Nudimo vam sedežne prevleke za domača in uvožena vozila! - kakovostne vulkanizerske storitve - obnavljanje gum - pestra ponudba gum - zamenjava (staro za novo) tel.: 063/38-117 AVTOODPAD CENC Zbelovska gora 44, Loče pri Poljčanah, telefon (062) 815-095 trgovina z rabljenimi avto deli Kočevarjeva 2 (Teharska cesta), telefon (063) 24-157. 28 let prodaje pohištva in stanovanjske opreme je porok, da boste pri nas nakup opravili resnično po najugodnejših cenah in nakupnih ugodnostih! - ker imamo najugodnejše cene - nudimo vam potrošniško posojilo na 6 mesecev - BREZ POLOGA - kupljeno blago vam hitro in brezplačno do 30 km dostavimo na vaš dom - pohištvo vam tudi brezplačno montiramo Savinjski magazin Žalec - prenovljena prodajalna pohi- štva Žalec ter Dom Vransko sta vaš pravi naslov, ko se odločite za nakup pohištva. KAKO NAJHITREJE PRODATI VOZILO! Pokličite Globoe« 14, VOJNIK d.o.o. tel: 063/39-720 (med 8. in 11. uro) AVTOODPAD Škorjanc Šentjur, rabljeni in novi deli. Telefon 741-008. VELEBLAGOVNICA NAMA ŽALEC MODNA REVIJA 25. IN 26.10. ob 17. uri 14 LET VAŠA IN NAŠA NAMA CAR -SHOP CEUE, d.o.o. JENKOVA 26, ti CELJE TEL & FAX 063/29-979 V vseh kvalitetah, po recepturi in vzorcu. - Nudimo ves avtoličarski material ter celotno opremo ter naprave za avtoličarske delavnice. - Svojim kupcem nudimo strokovne nasvete za novo tehnologijo dela kot je suho brušenje in lakiranje mokro na mokro. Cene so KONKURENČNE! Pridite - prepričajte se! Drago PIrh Kardeljeva 83 Žalec Tel.: (063) 712-481 gradbeni materi ^IJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED 25. OKTOBER 1990 - STRAN 31 IGOVINA iRVIS Zidanškova 25. tel.: 28-653 pravljamo: ma/e gospodinjske srate ikustične aparate ilektrična orodja »lektro instalacije & ZNAMK IN OIZVAJALCEV) rdajamo: \atelitske sprejemnike se vrste električnega teriala po ugodnih cenah )BELI TV ugodno prodam, efon 32-596. ;K0 ozvočenje FBT, barvni 57 cm in avto radio, ugodno dam. Ivan Rošer, Strmec 7. .E Ellca, model 705 X, ugodno idam. Cena 1500 Dem. Ivan brotinšek, Polže 25, Strmec Vojniku. lortni rekviziti IITO avtoprikolico, ter šotor 4 osebe (dve spalnici), pro- n. Stanko Klančnik, Šempe- 115. vali JE koze, srnaste pasme, pro- iffl. Telefon 742-487, dopoldan 19. ure in po 14. uri. breji kravi in hlevski gnoj, odam. Stanko Veber, Galicija >1 Žalec. ^IČA za zakol, od 100 do Dkg, krmljen z domačo hrano, Odam. Telefon 711-462, Janko tevinšek, Gotovlje 118. KRAVE po izbiri prodam. Franc Žu- rej. Javorje 32, Gorica pri Slivni- ci, telefon 745-180. GOVEJO živino, po izbiri, prodam. Gobec, Laška vas 19, Štore. KOZO prodam po zelo ugodni ce- ni. Dubrovko IMosorka, Kosove- lova 17, pri Cinkarni. KOZE molznice prodam. Dolenja vas 10. KRAVO, brejo 8 mesecev, tretje tele, prodam. Zvonko Kresnik, Kompole 36b, Štore. ostalo JABOLČNIK izpod preše, cena 3,00 din, prodam. Telefon 726- 096. GARAŽO z elektriko, v Novi vasi, prodam. Informacije telefon 33- 377. OKOl 80 a koruze za silažo pro- dam. Nasad je v Savinjski dolini v Gomilskem. Telefon (063) 28- 025, dopoldan. JABOLKA za ozimnico in parcelo za vikend, ugodno prodam. Te- lefon 781-043. DVOREDNI kozolec s šestimi okni, dobro ohranjen, cena po dogo- voru, prodam. Telefon 723-201, zvečer. KOLERABO prodam, 1 din za kg. Telefon 741-756. GARAŽO v Celju, v predelu Zoiso- ve-Vrunčeve ulice, prodam. In- formacije pri Strašek, Vrunčeva 25a. NAREJENE GOBELINE, po zelo ugodni ceni, prodam. Slavko Mosorka, Celje, Kosovelova 17. CIPRESE za mejo zelo ugodno prodam. Telefon 711-929 ali 711- 936. PROSTOR za lokal ali stanovanje prodam. Lepa lokacija. Telefon 856-603. > ŠKODO FAVORIT 136 L, motokulti- vator gorenje, avtomatik 3 M, prodam. Klicati po 8. uri telefon - (063) 732-694. FIŽOL sivček, kvaliteten, po 40,00 din, prodam. Možna dostava. Telefon 726-067. RAČUNALNIK Spectrum, 12 strun- sko kitaro, harmoniko in kolo, prodam. Špeglič, Prekorje 38. BELO poročno obleko, št. 38-40, ugodno prodam. Telefon 35-729. BARVNI televizor in trajno žarečo peč kiiperrsbusch, prodam. Te- lefon 35-369. DOBRO staro slivovko in neškrop- Ijena jabolka, krivopecelj, pro- dam. Telefon 28-160, Anica. BLATNIK za Lado, prednji, desni, nov, prodam. Telefon (063) 39- 577. MAČEHE prodam, po 6,00 din. Te- lefon 741-605, Laubič. 126 P prodam po ugodni ceni, let- nik 10/82, generalno obnovljen (motor, menjalnik ter pločevi- na). Prav tako prodam peč na olje Alfa Poter. Inf. Viktor Le- skovšek, Gorica 3 a pri Slivnici. ŠKODO in sod 850 I, prodam. Lud- vik Zupane, Padež 1, Laško. KUPim ZEMLJO z objekti ali brez, ob cesti Celje-Grobelno, kupim. Telefon 741-008. TERMOAKUMULACIJSKO peč, 2-2,5 kW, kupim. Tel.: 31-301. STANOVANJA MLADA Družina išče tro ali dvo- sobno stanovanje, Celje ali oko- lica. Telefon 741-748, Simon, po- poldan. DVOSOBNO stanovanje menjam za večje. Telefon 28-972. OPREMUENO sobo, centralno ogrevano in souporaba kopalni- ce ter možnost uporabe telefo- na, oddam. Telefon 38-567. STAREJŠA mati samohranilka iš- če sobo ali stanovanje. Telefon 713-221, po 20. uri. UPOKOJENCA iz tujine iščeta gar- soniero, ali podobno opremlje- no ogrevano stanovanje za 6 mesecev, od 15.11.1990. Pla- čilo po dogovoru. Telefon 35- 797. MLAD par nujno Išče stanovanje v Celju. Telefon (0601) 81-910. STAREJŠEMU gospodu oddam sobo-komfortno. šifra: NEKA- DILEC. GARSONIERO v Novi vasi s cen- tralno in telefonom zamenjam za enosobno ali dvosobno sta- novanje. Telefon 38-083. STANOVANJE z vrtom oddam žen- ski za manjšo pomoč. Lisce 13, Celje. MENJAM enosobno družbeno sta- novanje s centralnim ogreva- njem na otoku, za trosobno v Vojniku, lahko s klasičnim ogrevanjem. V najem vzamem tudi hišo za daljšo dobo ali kas- neje za odkup v Vojniku ali Slo- venskih Konjicah. Inf. na telefon 33-611, int. 07, od 6. do 14. ure. NOVO komfortno enosobno stano- vanje v Novi vasi, blizu cerkve Sv. Duha, zamenjam za večje, lahko nekomfortno, v Celju ali okolici. Šifra: JESEN. ZAPOSLITEV ŠIVILJO pogodbeno zaposlim. Bo- utique Daci, Vodnikova 9, Celje. AVSTRIJSKA zavarovalnica - po- djetnim nudim odlično delo in lep zaslužek. Telefon (063) 32- 603. NEZAPOSLENI, študentje, dijaki, upokojenci, izboljšajte si stan- dard, postanite agent avstrijske zavarovalnice. Letos še poseb- ne ugodnosti. Možnost stalne zaposlitve. Inf. po telefonu (063) 37-811 Nenad. IŠČEM kakršnokoli delo dopol- danskem času. Sprejmem tudi delo na dom. Imam triletno de- lovno dobo kot natakarica. Za- želena je okolica Šentjurja ali v Celju. Telefon 741-249. ZAPOSLENIM in nezaposlenim nudim delo z dobrim zaslužkom. Izobrazba ni pogoj. Interesenti naj se zglasijo 29. 10. 1990 ob 19. uri v gostišču Koštomaj-Be- lej v Celju. NUDIM računalniško vodeno dvo- stavno knjigovodstvo za zaseb- no podjetje. Telefon 31-111. ZASEBNA trgovina Prima rabi za prodajo volne, kozmetike, knjig itd, več terenskih prodajalcev (akviziterjev). Informacije 857- 319. ČE imate svoj avto in proste viken- de za honorarno delo, lahko me- sečno zaslužite najmanj 12.000.00 din, Možnost redne zaposlitve. Telefon 37-134. IŠČEM akviziterje za prodajo naj- boljšega artikla. Telefon 36-339, od 15. do 20. ure. V ZAČASNO pogodbeno delovno razmerje sprejmemo mlajšega kvalificiranega prodajalca za specializirano športno trgovino v Žalcu. Ponudbe na NT pod ši- fro: ZANESLJIV IN POŠTEN. ZAPOSLIM samostojno frizerko. Informacije Salon Alenka, Sta- netova 12, Celje. IŠČEM za delo po pogodbi ali stal- no, varnostni inženir s strokov- nim izpitom. Informacije Marjan Kajzba, Strmec pri Vojniku 95, vsak dan od 16. do 21. ure, ra- zen nedelje. ZAPOSLIM inštruktorja A in B, ali samo B kategorije. Šifra: ZAPO- SLITEV IŠČEM inštrukcije iz matematike za 1. letnik ekonomsko-poslov- ne fakultete. Telefon 776-110. HITRO, kvalitetno, poceni vam oči- stimo na domu talne obloge. Te- lefon 24-382. PRALNE stroje in štedilnike Gore- nje popravljam hitro in kvalitet- no. Toni Kitek, Kasaze 107 g, Petrovče, telefon 776-854. POPRAVILO traktorjev po terenu in Silo kombajnov. Informacije na telefon 779-168. V CENTRU Šentjurja oddam v na- jem prostor, primeren za kakrš- nokoli mirno obrt ali trgovino. Telefon 741-760. OBRTNIKOM in podjetnikom nu- dim prevoze s kombijem po kon- kurenčnih cenah. Telefon (063) 34-306. POTREBUJEM pomoč za posprav- ljanje hiše 1-krat do 2-krat te- densko. Telefon 712-265. GARAŽO v Žalcu oddam. Telefon (063) 713-485. MARJAN TERŽAN, roj. 13. 12. 1952, Kompole 46a, preklicujem izgubo dokumentov: vozniško dovoljenje, prometno dovolje- nje, osebno izkaznico, potni list, Metro kartico, čekovno kartico s čeki. Dokumenti so bili pozab- ljeno v trgovini. VSAKA gospodinja vam bo hva- ležna, če boste ponujali in širili našo prodajno mrežo z dobrimi uvoženimi čistili. Telefon (061) 326-524. ROLETE in žaluzije v več barvah in izvedbah izdelujemo, montira- mo in popravljamo. Telefon 24- 296. OPAZOVANO osebo, ki je 14. 10. odpeljala črnega mačka, pro- sim, da ga vrne k hiši Cesta na Grad 64. OKREPČEVALNICA in trgovina Ječovo-Žurej Anica, Javorje 32, 63263 Gorica pri Slivnici, vabi k nakupu in na obisk. Sporoča tudi, da prireja ob petkih sobo- tah in nedeljah ples ob zvokih frajtonarice. AVA d.o.o. vam nudi posredovanje oz. zanesljivo prodajo vašega rabljenega avtomobila. Inf. na telefon (063) 27-526, ob delavni- kih od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. INŠTRUKCIJE iz matematike in ra- čunalništva za vse stopnje nudi študentka Podiplomskega štu- dija. Telefon (063) 36-941 po- poldan. SERVIS ŠIVALNIH Strojev za vse vrste domačih in uvoženih go- spodinjskih šivalnih strojev. Tri mesečna garancija. Odprto od 9. do 16. ure, sobota od 9. do 12. ure. Darko Tratnik, Gubčeva 2, telefon 713-458, Žalec. AVA d.o.o. vam nudi zanesljivo po- sredovanje oz. prodajo vaše ne- premičnine. Možnost filmske propagande. Inf. na telefon (063) 27-526, ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KOMISIJSKA PRODAJALNA sprejme • in prodaja tehnično blago, ter gradbeno mehaniza- cijo. Trgovina Fortuna, Maribor- ska 122, Celje, telefon (063) 35- 619. KVALITETNO in poceni polagamo zvočne in toplotne izolacije, koncel plošče, mavčne plošče, ter ostale stropne in stenske obloge. Izdelujemo tudi predel- ne stene iz kovinskih in lesenih konstrukcij. Telefon 741-249. PRODAJA NA DROBNO ŠPORTNIH POTREBŠČIN IN KOMISIJSKA PRODAJA I^ILAN KOS JAVINOVA 3 ^fLJE 63000 ^063/ 26-061 741-719 ^IKO - športna in komisijska pro(ja- l^lna ter pro(jaja na (jrobno M TRŽNICI V CELJU ^AM NUDI: - glasbeni stolp 2.790,00 din - vi(jeo player 3.950,00 din - video rekorder 5.900,00 din - elektronske orglice 780,00 din in še mnogo drugega »MIK-MATIC« DRAGAN MlLENKOVlC CELJE, MARIBORSKA 119 ® 063 37-950 Trgovina za nakup ob vsakem času - živila - pijače - delikatesa - kruh, mleko in še in še... NON STOP O do 24 »KAFRA« Zeliščna lekarna Zidanškova 3, CELJE, tel. 28-580 ENDOVITAL: - za izboljšanje krvne slike - za onkološke bolnike - za izboljšanje plodnosti in proti impotenci - za urejanje krvnega tlaka Iščemo KV KUHARJA za kuhanje jedil po naročilu. Nudimo dobro plačilo in možnost stanovanja v hiši. Ponudbe pod šifro KUHAR. Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS To ni navadna trgovina, to je trgovina za vas, za vaše želje in potrebe. Modna oblačila, modni dodatki, živila, delikatesa, sadje, zele- njava, čistila, kristal, nakit, parfumi, ličila... Posebna ponudba: - moške flanelaste srajce po 103,30 din - smučarski kombinezoni po 720,00 din - olje 13,90 din liter - sladkor 10,90 din kilogram Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še 10% popust, nad 500 din pa 5% popust. Blago vam po želji dostavi- mo na dom. Trgovina ZOYA, Vida IVledved, Škofja vas. OPTIKA SALOBIR Šlandrov trg 23, Žalec telefon: 713-250 odprto od 9. do 19. ure - nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej - velika izbira domačih In uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal priznanih Izdelovalcev: FERARI, GUCCI, MIS- SONI, FERRE, SAFILO, LAURA BIAGIOTTI - uvožene dioptrljske plastične leče za očala - fotostekla TRGOVINA Čuprijska 4 CELJE (ulica med hotelom Evropa in kinom Union - nasproti Foto Pelikana) - usnjene jakne od 2.900,00 din - torbice od 390,00 din - pasovi od 140,00 din - jeans - nakit... Direktor in glavni urednik: JOŽE CEROVŠEK Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Urška Kolenc, Nada Kumer, Edo Ein- spieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Sta- mejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Ve- denik. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Tajnica redakcije: Vera Orešnik. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopi- sov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35. Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Mesečna naročnina je 37 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 900 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - Novi tednik, Trg V. kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 32. STRAN - 25. OKTOBER 1990 NOČNE CVETKE • Ko sta Tone R. in Du- šan V. iz Celja v ponedeljek zvečer vstopila v Ameriko, sta se v slogu velikih we- sternov začela prepirati. In ker šerif ni bil ravno pri ro- ki, je prestrašena toč^ka poklicala policijsko posta- jo. Možje postave so oceni- li, da bi bila za Toneta in Dušana najprikladnejša spoved pri sodniku za pre- krške. Saloon Amerika se je potem umiril. • Stjepan alias Štefek Š. je v torek zvečer dol padel. Noge so mu klecnile in že je zadremal kar ob Goriški ulici na Lavi. Štefekov spa- nec pa je mimoidoče zaskr- bel, zato so se obrnili na policiste. Ti so z bodrilno taktiko uspeli, da se je pija- ni Štef počasi le primajal do doma. • Stankotov je veliko. Stankotov J. malo manj, samo eden pa je Stanko J., ki je v sredo ob enajstih po Pucovi ulici v pijanščini razgrajal. Samo eden Stan- ko J. bo šel k sodniku za prekrške, ker je napadel dopoldanski javni red in mir. • Fata Z. z Ljubljanske ceste ima čudno navado: tr- ka in tolče po vratih sose- dov, čeprav ima z njimi sla- be izkušnje. To je počela tudi v sredo, ko ji spet ni hotel nihče odpreti. Name- sto da se Fata sprašuje, kaj je narobe z njenimi sosedi, naj se raje vpraša, kako je z njenimi manirami. Nekaj malega je izvedela od milič- nikov, več pa bo od sodni- ka za prekrške. • Jože B. iz Celja je v sredo popoldne zganjal same oslarije in s tem spet oblatil celjski Dragstor, kjer je v pijanosti razgr^al. Ker je bil Jože pijan že v popoldanskem času, mu brez pridržka smemo nale- piti priimek Brzič. Tudi Pe- pi Brzič bo šel k sodniku za prekrške. • Današnje ženske sploh ne znajo nič potrpet. Mož pride pijan domov, malo razgraja in tepe one pa hajd na telefon. Zavrtijo samo dve številki, kiju zna- jo že na pamet in zadeva je urejena. Tako je v četrtek okoli enih popoldne storila Brankova žena. Nekatere ženske imajo tudi navado da se možičkom, potem ko se streznijo, lepo opravičijo zaradi neuvidevnosti. • Ata Stanko je prišel v soboto ponoči pijan do- mov. Doma se je drl, klel in razgrajal. To so slišali sose- dje in poklicali policijo. Po- licaji so prišli in vzeli pija- nega ateka s seboj na strez- nitev. Nič posebnega, čista klasika. • Sobotna večerna bol- nišnična cvetka: neznanec je tam razgrajal, razbijal steklo in še pred prihodom miličnikov pobegnil. Zara- di grdega obnašanja bo šel Siniša B. k sodniku za pre- krške, zaradi razbite steklo- vine pa k sodniku, ki se ne ukvarja s prekrški. • Nedeljska nočna bol- nišnična cvetka: moški je nadlegoval žensko medi- cinsko osebje. Peter Z. je bil potem pridržan zaradi pijane radovednosti. Pre- pričati se je namreč hotel, ali so medicinske sestre za- res spodaj brez. MA. Pozigalca Je iskala tudi zagrebška policija Srečko L. osumljen tudi požiga v bolnišnici Zdaj ni več nobena skrivnost, kdo je človek, ki je 16. oktobra po- noči podtaknil ogenj v stavbi No- vega tednika in Radia Celje. Gre za 20-letnega Zagrebčana, Srečk» L., ki se je rodil v Celju, pozneje pa se izučil za kovinostrugarja in po- možnega kuharja. Očitno se je z no- vinarstvom ukvarjal bolj kamu- flažno, ko se je javnosti predstav- ljal za dopisnika različnih medi- jev, nazadnje za dopisnika zagreb- škega Večernega lista s Kosova. Požig namreč ni bilo prvo in edino Srečkovo kaznivo dejanje, zagreb- ško Okrožno sodišče je za njim, še pred požigom v Celju, izdalo tira- lico. Po tridnevnem policijskem pripo- ru je Srečka L. v petek zaslišal pre- iskovalni sodnik Temeljnega sodiš- ča v Celju. Namestnik javnega tožil- ca je še isti dan, na osnovi zasliša- nja, zahteval uvedbo kazenskega postopka. Tako je Srečko osumljen kaznivega dejanja velike tatvine, ker je ukradel nekaj radijskih teh- ničnih predmetov in poslovni kov- ček, osumljen je kaznivega dejanja požiga dne 16. oktobra v prostorih Novega tednika-Radia Celje. V pro- store je, kot je sam izjavil, priplezal po hišnem pročelju oziroma po žle- bovih do prvega nadstropja, kjer je v notranjost vstopil skozi odprto okno. Po kraji in požigu je odšel skozi vhodna vrata, ki jih je z notra- nje strani odklenil. Odtujitev teh- ničnih predmetov in kovčka je pri- znal, prav tako požig dne 16. okto- bra ponoči. Srečko L. pa je osumljen tudi tret- jega kaznivega dejanja oziroma še enega požiga. Ogenj naj bi podta- knil tudi v četrtek, 11. oktobra okoli 23.30 ure v kletnih prostorih novega dela celjske bolnišnice. Škoda di tega požara znaša okoli dva ^ jona dinarjev. Požig v bolniški? na prvem zaslišanju priznal n preiskovalnim sodnikom pa je v tek to dejanje zfinikal. Za osumljenega Srečka L. je p«^ iskovalni sodnik, na predlog ja^ ga tožilca, odredil pripor. Obsh- namreč nevarnost, da bi Srečko Ji begnil, obstaja sum da bi dejan ponovil, na prostosti pa bi lahkot di vznemirjal javnost. Preiskava > nadaljuje. ^ MARJELA AGR^ TAKO SO SODILI NEKOČ Iz »Krvnosodnega reda« Karla V., kazenskega pravd- nega reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri nas v veljavi nad 200 let. Kaznovanje pismenega, nepravičnega sramotenja Kdor razpošilja anonimna pisma, v katerih neupravi- čeno podtika nekomu pregrehe in zlobo, naj se kaznuje z isto kaznijo, kakršna bi doletela obrekovanega, če bi bil teh dejanj v resnici kriv. Kaznovanje ponarejevalcev denarja Denar ponarej^o na tri načine: 1. pritisnejo na novce drug znak, 2. izdelujejo denar iz neprave kovine 3. odvzamejo novcem pravo težo. Tisti, ki delajo ponarejene novce, jih predelajo ali take novce menjavajo, jih nosijo pri sebi in jih z zlobno ved- nostjo izdajajo bližnjemu v škodo, n^ se usmrtijo z ognjem. Tisti, ki za to posodijo svoj stan, izgubijo še tega. Kdor odvzame novcem njihovo pravo težo, ali brez po- oblastila kuje denar, naj bo zaprt in po nasvetu ob upošte- vanju okoliščin kaznovan na telesu ali imetju. Ravno taka kazen doleti vsakega, ki bi novce prekoval ali jih ponovno dal v napravo za kovanje ter delal manjše novce iz njih. Če se to dogaja z vednostjo oblasti, sije le-ta zapravila pravico do izdajanja denaija. Kaznovanje tistih, ki ponarejajo žige, pisma, urbarje, rentne, obrestne knjige, ali registre Ti naj se kaznujejo telesno, ukrep pa naj bo primeren stopnji zlobnosti in škodljivosti ter nasvetovan od stro- kovnjakov. Kaznovanje goljufov z mero, tehtnico in predmeti trgovanja Kdor zlonamerno ponareja mere, teže, uteži, špecerijo in druge predmete trgovanja, jih uporablja kot prave in kot take izdaja, nai bo krvavo kaznovan - izšiban ali na kak drug način z ozirom na okoliščine prestopka - naj se izžene iz dežele. Če je tako ponarejanje izredno obsežno in škodljivo, se mora kaznovati po predhodnem nasvetu tudi s smrtjo. PROMETNE NEZGODE S kolesom v avto v Imenem se je v sredo, 17. oktobra ob 14.15 uri pripetila prometna nezgoda, v kateri se je huje telesno poškodoval kolesar. Voznica osebnega avtomobi- la Dragica Leber je vozila iz smeri Podčetrtka proti Bistrici ob Sotli. V Imenem ji je z des- ne strani s stranske ceste pri- peljal kolesar, 69-letni Martin Jagrič iz Imenega. Voznica je kolesarja zadela s prednjim de- lom vozila. Trčenje v križišču v sredo, 18. oktobra se je, ob 19.20 uri, pripetila prometna nezgoda na magistralni cesti v kraju Petrovče. Iz smeri Levca proti Žalcu je vozil osebni avtomobil Franc Šoster iz Šempetra. V semafo- riziranem križišču v Petrovčah je zavijal v levo, v trenutku, ko je iz žalske smeri pripeljal voz- nik osebnega avtomobila An- ton Vene iz Žalca. Pri trčenju med voziloma sta se hudo te- lesno poškodovala voznik An- ton Vene in njegov,sopotnik Andrej Vrhovšek iz Žalca. So- potnici v vozilu Franca Šoster- ja sta bili lažje telesno poško- dovani. S ceste v hišo Ob šestih ^utraj se je minu- li petek pripetila prometna nezgoda na regionalni cesti v kraju Preserje. Voznica osebnega avtomobi- la Milena Gubenšek iz Rečice ob Savinji je peljala po cesti iz Letuša proti Šentrupertu. V kraju Preserje je v ostrem ovinku zapeljala s ceste in trči- la v vogal stanovanjske hiše. Pri tem seje Gubenškova huje telesno poškodovala. Ugasnilo troje življenj Ena najbolj tragičnih prometnih nezgod na na- šem območju se je pripeti- la v soboto ob 21.30 uri na magistralni cesti Celje- -L^ko. Tugomer Godec iz Hrast- nika je vozil osebni avto- mobil iz Celja proti U škem. V blagem desnem ovinku med naseljema Po lule in Košnica je začelo vo- zilo na mokrem vozišču za- našati in ga zaneslo v levo: V tistem trenutku je iz na^ sprotne smeri pripelja z vlečnim vozilom Rah voznik Drago Kumer iz C« Ija. Pri močnem trčergu s je Godčevo osebno vozili zagozdilo pod levi predi^j del Kumerjevega vlečneg vozila. Na kraju nezgod sta umrla voznik Tugomei Godec in sopotnica Marijj Kopše iz Loga pri Hrastni- ku, po prevozu v celjsiio bolnišnico pa je poškod- bam podlegla ša devetletna B. R. iz Podkraja pri Hrast- niku. Nezgoda pri preliitevanju v nedeljo, 21. oktobra, se ob 19.10 uri, pripetila prom« na nezgoda na lokalni cesti l ven naselja Rakitovec. Po lokalni cesti iz smeri R kitovec_proti Gorici pri ci je vozil osebni avto Alojz Sf lobir iz Velenja. V RakitovcuJ začel prehitevati pred set)< vozeči osebni avtomobil, in' v trenutku, ko je iz nasprotn smeri pripeljal voznik osebn| ga avtomobila Robert Pevec Grobelc pri Šmarju. Vozili s> trčili čelno, pri tem pa s«, hudo telesno poškodoval ^ nik Salobir. Materialna ško"' znaša okoli 25 tisoč dina^ev Lovska strast po italijansko Lovska družina iz Š marja je imela prejšnji teden v gosteh lovsko bratovščino iz sosed- nje Italije. Na skupnem ne- deljskem lovu je čez nebo lete- la raca, ki je v gostih povzroči- la tolikšno lovsko strast, da je bilo naenkrat okoli pet tisoč telefonskih naročnikov brez li- nij. Poleg nesrečne race je stre- livo namreč zadelo tudi nad- zemni telefonski kabel. Preki- njene so bile vse telefonske weze na relaciji PTT centrala Šmaije-Pristava. Veselje ob pokanju in ciljanju v letečo tar- čo je »vredno« 60 tisočakov. S kitaro po glavi v ponedeljek, 10. oktobra sta se, okoli osmih zvečer, sprla oče in njegov desetletni sin. Oče, Velenjčan A. G., se je nad sinom znesel tako, da gaje s kitaro udaril po glavi. Po- škodbe so bile tako hude, da je moral otrok v slovenjegraško bolnišnico. Oskrunjeno pokopališče v noči od 16. na 17. oktober so neznanci s tridesetih celj- skih pokopaliških grobov ukradli 5 kompletnih svetilk z baterijskimi vložki. Na osta- lih svetilkah so razbili stekla vratic in pobrali baterijske luč- ke (tlivke). Materialna škoda je vehka, storilci pa bodo ukrade- no blago verjetno ponujali ku- pcem v času, ko te vrste roba doseže najvišjo ceno. Otroci ropalo Dva mlajša mladoletnika sta se v sredo, 17. oktobra po- poldne, spravila nad 11-Ietne- ga B. B. iz Celja. Na Tomšiče- vem trgu sta mu, pri belem dnevu, na silo iztrgala denarni- co s 600 dinarji gotovine. Nesreča pri igri Triletni Z. J. iz Velenja se je v sredo popoldne igral z dve- ma vrstnikoma. Otroci so si za kraj igre izbrali ploščad med stolpnicami v Stanetovi ulici v Velenju. Ko je Z. J. hodil ob robu ploščadi, mu je spodrsni- lo in je padel skoraj štiri metre globoko na asfaltno podlago pred garažo. Hudo poškodova- nca otroka so prepeljali v bol- nišnico v Slovenj Gradcu. Napadel je taksistko š tiriindvajsetletni B.G. iz S traž pri Dolu je v sredo, 17. oktobra ob 20. uri zaprosil taksistko za prevoz. Iz Celja naj bi ga peljala domov v Stra- žo. Ko je taksistka M. S. iz Ce- lja zahtevala plačilo za prevoz, je vinjeni B.G. hitro ugasnil motor avtomobila in žensko začel pretepati. Utrpela je hu- de poškodbe na roki, po glavi in manjše po drugih dehh tele- sa. Napadena taksistka je na zdravljenju v celjski bolnišni- ci, za napadalca pa se ve, da je stari znanec delavcev organov za notranje zadeve. Zadovoljni tat Občan V. P. iz Luč naj ne bo preveč jezen, saj si je škodo čisto sam prislužil. Pred go- stilno v Ljubnem ob Savinji je parkiral svoj avto in ga pustil nezaklergenega. Avto je kar precej časa sameval, vmes go- stil nepovabljenega gosta, do- kler se ni, ob enih ponoči, last- nik vrnil. Opazil je, da v avto- mobilu manjka avtoradio. Eksplozija na štedilniku Ljubljančanka M. K. si v Predelu pri Šmarju gra- di ter ureja vikend. Zad- njič je imela v hiši zidarja, ki ji je vgrajeval stavbno pohištvo ter ga nameraval zatesniti s snovjo, imeno- vano pur-pen. Po navodilu zidarja je ženska postavila na štedil- nik posodo z vodo, v katero je dala pločevinko s pur-pe- nom. Žadeva bi se čisto v redu končala, če bi žen- ska ne zapustila kuhinje oziroma če bi upoštevala navodila proizvajalca ome- njene snovi. Tako pa je po- čilo, eksplozija pločevinke pa je povzročila škodo na štedilniku, poškodovala je lesene stropne in stenske obloge, kuhinjske elemen- te in zažgala zavese. Nepaz- ljivost bo lastnico vikenda stala okoli 35 tisočakov. Vikend Je brez stolpa Isto noč je neznanec vlomil v vikend hišico v kraju Sve- telka, last F.F. iz Šentjurja. Nočni obiskovalec se je po te- meljitem ogledu hišice odločil za glasbeni stolp in nekaj ste- klenic z alkoholnimi pijačami. M. A. Sila kola lomi v noči na 21. oktober je nez- nanec vlomil v prostore Zdravstvenega doma v Roga- ški S latini. Najprej je po ordi- naciji razmetaval, nazadnje pa našel vsaj nekaj tistega, kar je iskal. Odnesel je nek^ denarja in sanitetnega materiala, ki ga gotovo ni uporabil za prvo pomoč. LISTAMO pomuMENeu STRANI Zbif«' Miloš liktf Celjski tednik, 1949 V" celjski bolnišnici se je ustanovila transfuzijska krvi, ki posluje vsako sredo od 7. do 11. ure, za primere posebno za direktne transfuzije pa tudi "^^"Jigj nom. Vsem krvod^alcem iz Celja in okolice bo 'oaS' J vršila odvzem krvi nova postna. Po oddaji krvi boo krvodajalci prejeli v zavodu primerno kosilo. Obene bodo prejeli primerne denarne nagrade in dodatne zi^ . • ske nakaznice za 750 gramov sladkorja, 900 gramov n^^ čobe, 3 kg svežega mesa in 1 kg bele moke. . Vabimo stare krvodajalce, ki so dali kri pred 2 meseci . vse one zdrave osebe, ki bi hotele dajati kri staln^^. enkratno, da pridejo na odvzem krvi v celjsko bolniši^'^ Prav tako vabimo tudi vse one bolnike, ki imajo krvni tlak in katerim je potreben odvzem krvi. Vsi 5. so doslej dajali kri v Ljubljani, naj prihajajo odslej v tra fuzijsko postajo Celje. Vsem krvodajalcem izven obrno Celje-mesto se povrnejo potni stroški. SP. REČICA I 63270 LAŠKO (pri tovarni TIM) tel. (063) 731-046 Odprto od 7.30 do 19. ure, sobota od 7.30 do 17. ure, nedelja od 7.30 do 12. ure. Ne prezrite ugodnega nakupa: - sladkor 50 kg (1 kg po 10,50 din) - sladkor 10 kg 112,00 din - olje Zvezda po 14,90 din - pralni prašek Oskar 3 kg po 52,90 din - mehčalec 41 - uvoz, po 68,90 din Vljudno vabljeni k nakupu!