Poštnina plačana v gotovini štev. 42. Celje, petek X5. oktobra 1937 Gena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno// Telefon št. 65 // Račun pri poStnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XIX. Kaj smemo pričakovati od nemškega hmeljskega kontingenta? ž»lec, 15. oktobra. Xa konferenci nemško-jugosloven- skega gospodarskega odbora v Du- brovniku ob koncu septembra t. 1. je bilo med drugim tudi dogovorjeno, ! da snie naša država izvoziti letno 7.000 nietrskih stotov jugoslovenske- ga hmelja v Nemčijo proti plačilu v klirinških markah, dočim je morala plačevati doslej nemška hmeljska tr- govina pri nas nakupljen hmelj v svobodnih devizah onih držav, v ka- tere je bil naš hmelj izvožen. Ti stro- gi devizni predpisi pa nemški hmelj- ski trgovini niso konvenirali. ker ni dobila od svoje narodne banke deviz v zadostni meri na razpolago, vsled Č-esar je kupovala v zadnjih letih le malo pri nas. Odsotnost nemških tr- govcev pa so smatrali naši hmeljarji za slabo znamenje ter pripisovali nizke hmeljske cene zadnjih let temu dejstvu. Xaš hmeljar je bil namreč navajen skozi doiga leta, da so ga po- sečali v hmeljski sezoni številni nem- ški kupci, ki so bili znani, da pla- čujejo dobro. Hmelj. ki ga je kupovala pri nas iolga leta nemška trgovina, pa ni bil namenj-en nemškim pivovarnam, temveč je bil vedno le tranzitno bla- go. ki ga je razpošiljala nemška tr- govina po vsem svetu .Xemska pivo- varniška industrija našega hmelja nikdar ni uporabljala za svoje potre- be — izvzemši poedine primere v le- tih splošnega pomanjkanja hmelja 1923—1926. Popolnoma zmotno je to- rej mnenje naših tako zvanih hme- ljarskih strokovnjakov, da j-e sUižil kdaj od nemške hmeljske trgovine pri nas nakupljen hmelj nemškim pi- vovarnam za varjenje piva. Naš hmelj je bil vedno le predmet, s ke- terim so Xemci tržili in pri katerem 0 iskali svoj zaslužek in dobiček. Čisto drugače je bilo z žateškim hmeljem. Do izdanja zakona o pri- silni uporabi domačega hmelja je bi- lo v Nemčiji dosti pivovaren, ki so uoorabljale za varjenje piva samo žateški hm-elj. Kljub temu. da pride- luje Nemčija doma več hmelja nego ga potrebuje njena pivovarniška in- dustrija in kljub zakonu o prisilni u- porabi domačega nemškega hmelja, so mnogi nemški pivovarnarji še da- nes navezani na žateški hmelj zlasti pri varjenju specialnih vrst svetlega piva po vzorcu plzenskeg-n piva. Zato pa je imel hmeljski kontin- gent. ki ga j-e dovolila Nemčija Češ- koslovaški za uvoz 20.000 kvintalov žateškega hmelja po znižani uvozni carini 70 RM za 100 kg, za ž-ateške hmeljar je tudi velik praktičen pomen. Kontingent, ki nam je bil priznan - strani Nemčije na konferenci v Du- brovniku. pa ni prav za prav nikak kontingent, k^er našega hmelja ne bo konzumirala nemška pivovarniška industrija. temveč ostane kot tržni nrtikel tudi v bodoče samo v rokah nemske hmeljske trgovine. ki bo iskala zanj kupca v drugih državah in kontinentih. Dogovor v Dubrovni- ku pomeni torej samo plačilno olaj- šavo, ki jo je dovolila naša Narodna mka neniški hmeljski trgovini! Ves ninelj. ki ga bo pokupila nemška tr- govina pri nas, bo tudi v bodoče le oro, ki bo samo pasiralo ivo. v kolikor ga ne bo iistila nemška trgovina fte pri nas : Mčno konzervirati in pakovati v tovorke za transport v preko- oisko ilcžole. To dokazuje dejstvo, ¦¦i se od našega hmelja tudi zana- >ej ne bo plačevala nobena (ne poi- i. pa tudi no znižana) carina. ker ¦i smatra Xemci ja le za tranzituo ;ngv». Xastane seitaj vprašanje. ali in^a 1 nemški hmeljski kontingent kak I | praktičen pomen za našega hmeljarja in ali bo vplival tudi na dvig naših hmeljskih cen? Xa vsak način ima kontingent ve- lik pomen za naše domače zastopni- ke nemških hmeljskih tvrdk, ker imajo ti sedaj boljše izglede, da dobe večja naročila od svojih nemških go- spodarjev nego zadnja leta. Kakšen vpliv bo pa imel kontingent na raz1- voj hmeljskih cen in kakšne koristi bo prinesel tudi našemu hmeljarju, bo pokazala itak že bližnja bodoč- nost. Ob tej priliki moramo poudariti, da so tako dosedanji kupci našega hme- lja, kakor tudi nemški trgovci, ki imajo sedaj možnost, da se moCneje uveljavijo pri nakupovanju našega hmelja, večinoma liferanti ameriške hmeljske veletrgovine, ki jo vsi skupaj zalagajo z našim hmeljem in med seboj tekmnjejo, kdo bo cenejši. Le neznatne količine našega hmelja najdejo pot v druge zemlje, n. pr. v Japonsko, Azijo, Avstralijo, Južno Ameriko itd. Ker bo torej naletela nemška tr- govina pri vnovčevanju našega hme- lja povsod na tujo konkurenco, ki bo istotako ponujala in skušala plasirati naš hmelj, je malo verjetno, da bi prinesla ta nemška udeležba pri vnovčevanju našega hmelja znatnej- še spremembe v razvoju naših hmelj- skih cen in kakorkoli vplivala na njih dviganje. Razumljivo je, da je v današnjih težkih gospodarskih razmerah, ki te- žijo našega kmeta, rodila vest o nem- škem hmeljskem kontingentu mnogo nad v vrstah naših hmeljarjev, ki smatrajo ta kontingent kot začetek boljših časov. — Dokler pa si o po- sledicah kontingenta še nismo na jasnem, bi bilo preuranjeno govoriti že s«daj o velikanskih koristih, ki jih bo imelo odslej od te strani naše hmeljarstvo. Špekulacije na račun nemškega kontingenta, kakor so ga krstili ne- kateri v svoji vnemi (največ zaradi pričakovanih zaslužkov kot zastopni- ki nemških tvrdk) ter napihnili tako močno, da je nastal iz komarja slon. je zelo riskantno početje in bi bilo I le želeti. da ne bi marsikoga, ki se je udajal pretiranim nadam, še bo- lela glava! Počitniške kolonije Y Celjskem domu v Bakarcu Kolo jugosl. sester v Celju je na svoji zadnji seji 6. t. m. obravnavalo med drugim tudi potek letošnjih po- čitniSkih kolonij v društvenem Celj- skem domu v Bakarcu. Iz poročila bla- gajničarke, ki je izvrSila v svrho vpi- sovanja v kolonije ogromno delo, zlasti glede na zadevno korespondenco, po- snemamo, da je letovalo v pretekli sezoni v Celjskem domu v Bakarcu skupno 326 oseb za dobo 3 do 21 dni. Dom j; bil otvorjcn od 15. maja do 10. septembra. Ta doba je bila razde- ljena na štiri kolonije, od katerih sta bili prva in zadnja bolj slabo obiskani, dočim je bil dom pri drugi in tretji prenapolnjen. Velika 5koda je, da se odrasli gostje, posebno oni, ki ne re- flektirajo toliko na kopel. kakor na izpremembo zraka in okolja ter na mir in počitek, ne ogiašajo raje k prvi in četrti koloniji. Kdor ni vezan po otro- cih ali poklicno, bi naj izkoristil ta krasni čas — cvetoči maj, ki je čas preroienja, in September, ko zori okrog ! Bakarca sladko grozdje in ga dobite j skoraj zastonj. Kadar boste delalt pro- gram za prihodnje leto, nikar tega ne pozabite ! Izmed imenovanih 326 oseb ie bila • približno ena tretjina odraslih, dve tre- ! tjini pa dece. Izmed dece je dalo dru- §tvo 153 revnim kolonistom popust. Za 25 otrok je plačala znižano pristoibino državna poliklinika v Celju, za 6 otrok mestna občina celjska, za 71 otrok pa razna druga društva. Ostalih 45 otrok je Kolo sprejelo v koloniio deloma za- stonj, deloma za polovično pristojbino, najveČ pa iih je plačalo samo vožnjo. Vse pa sta zbrali in priporočili državna poliklinika in sola. Če čitatelji pazno zasledujejo te šte- vike, vidijo, da gre precejšen del ko- lonijskih dohodkov v prid revnim ko- lonistom. Vsako leto znašajo ti stroški nad 20.000 din. Ker je naše društvo dobrodelno društvo, ne pa trgovsko pridobitno, in izvršujejo one odborni- ce, ki se žrtvujejo, da vodijo kolonije, j ogromno delo popolnoma brezplačno, bi n8j vsi gostje — ne samo nekateri — to tudi pravilno upoštevali. Kdor pa presoja ves obrat samo s svojega oseb- nega, omejenega stališča, ki gotovo ne temelji na merodajnih izkušnjah,in išče povsod prilike samo za grajalno kritiko ter želi ustvarjati v domu atmo- sfero nezadovoljstva, temu svetujemo, naj poskusi v prihodnje raje drugje. Nasprotno se zahvaljujemo vsem onim — ki so hvala Bogu v veliki večini —, ki so bili v našem domu zadovoljni, in upamo, da bodo radi prihajali v Ba- karac ter uvedli pri nas tudi svoje znance in prijatelje. Društvo se bo vedno potrudilo in po vsakoletnih no- vih izkušnjah izboljšalo obrat, da bodo izginili končno vsi, tudi najmanjši ne- dostatki. Politični pregled p Prav, da se 5uje! Narodni posla- nec, vojni dobrovoljec Ante KovaČ pi- se v »Jugoslovenskih novinah« svoje- mu vojnemu drugu: »...Mi nismo neka »srečna generacija«, ki bi se lahko brezskrbno zbrala v paradna veteranska društva in pasivno gleda- la. kako nam drugi poskušajo poru- šiti hišo. Mi se kot jugoslovenski na- cionalisti ne moremo nikdar moralno demobilizirati. Za nas niti 20 let po vojni, dasi smo službeno u\TŠčeni med rezerviste, ne sme veljati ko- manda »Voljno«!. Mi moramo nepre- stano biti zbrani in pripravljeni za obrambo jugoslovenstva, za katero je umrl Aleksander Karagjorgjevič. Xam je sojeno — «vo — neprekinje- no jugoslovensko dežurstvo! A ti, j prijatelj, zelo dobro opažaš, kako se j danes z vedno večjo korajžo napada j jugoslovenstvo, in zato si v skrbeh. ¦ Xas celo postavljajo javno na sra- • motni oder zato, ker smo ustvarjaii ! Jugoslavijo in žrtvovali zanjo svoje j mlado življenje. Zdi se, kakor da bi j za. neko laž. za neko fikcijo. za neko ' nečastno. nebratsko in tiransko stvar | poginilo toliko naših tovarišev! Sedaj \ se naj mi sramujemo. da smo rušili tuje oarstvo in osvobodili svoj narod! Mi smo grešili, ker smo zedinili bi-a- te. a neki mračnjaki, zastrupljeni s partizanstvom, delajo dobro. ker pod plaščem nekakega »korena v narodu« razedinjujojo iste brate! Mi smo »osovraženi«, a oni ga »rešujejo«! Eden enot-en narod ne more živeti skupaj, a trije narodi lahko žive! Kje je naš ponos, prijatelj? Ali ne čutiš. da po nas pljujejo slabejši od nas? In kako dolgo bodo še ti nevredneži — brez reagiranja — bili v obraz o- nim, ki bi morali biti v vsaki nacio- nalni državi spoštovani ali vsaj oa a no, da bo res do- bro za narod in državo. Stran 2. • N 0 V A DO B A «________________________________________________Stev. 42. P Konkordat odloien z dnevnefä reda. Predsednik vlade dr. .Stojadfno- vič 'e izjavil. da vlada ne bo urrocdla senatu zakoriskega predloga- v rax- pravo in .»prejetje. S temje vpr&ša- nje. ki je povzroeiio totfko razbnr- janja in borb. od*tavlj€iio z dnevne- ga reda. Naisa zahteva pa octane »:ej ko prej. da je konkf>rdat naši državi potreben. ako i'A\flamo ir.!vrkonfe»io- nalnega zakona. po katerern hi tudi na>a država tlreievela svoje odr.ose napram vsem priznatjim cerkvam v državi. Ako pa se naj sklepa konkor- dat. rnora biti dober in tak. da ne bo m»il ver-kega iniiii v Jugo-iaviji in da b<> v polni meri upo»tevfc! avtori- teto države in njeno do»tojar:»Tvo. ki ne srne rrpeti na ljubo prav nobeni ferkvi in tudi n? kato;:»ki. P Podaljšanje prijateljske pogodbe s Francijo. Predsednik jugoslovenske vlade in zunan;: mini-ter dr. Milan Stojadmovie in frar.<"o»ki zunanji mi- nister Yvonne Del bo» sta v torek v Parizu pvlpSala deklaraciio. s ka- tero .-c za dobo 5 let. pričenši s 1. de- cemhrom t. !.. obnavl'a pogo-dba o prijateljstvu in arbitraži. ki je bila podpisana v Parizu 11. novernbra 19S7. Ministra >ta ugotovila solidnost zvez. ki spajajo oba nai-oda. in sta ob tej priliki tu-!i podrobno prouči- la rplo.-ni evropski položaj. kakor tti- vpra.šanja. ki so 'u posebno zanimala z vidika tesneea in prijateljskeen so- delovanja. ki je v skladu z vzejvrnni- mi čustvi in vzporednimi intere»i Ju- goslavije in Francije. Predsednik vla- de dr. Stojadinovk- 'e odpotoval i/. j Pariza v London, kjer je ime: v oe- trtek posvetovanja z aneleškim zu- nan jim ministrom Edenorn ter dru- gimi angleskimi politiki in finane- niki. P Narodna skopščina In senat *o ; bosta se»taia na zaključno sejo za- j sedanj-a v torek 19. t. m. Redno zase- j danje se bo začelo 20. t. m. P Peter ReSetar v »Slovenskem go* spodarju« *e ni poueem kako ie tr?- ba pisati o edinstvu naroda in drža- ve. pa piše. kakor euti in misli in kakor mislijo oni. ki sicer govoriio in pisejo le drugace. V zadnji števil- ki Slovenskega gospodarja' pmvi ta Peter Re>etar. da »mo v Jugoslavsi ! trije narodi in da »porazurn med dvema sS? ni sporazum med tremi. | Pa modruie dalje takole: Sedai bo- j mo doživeli. da bodo Srbi z-ahtevali ' svobodno Hrvatsko in svobodno Slo- venijo. Ali verujete? In ml? Med tern ko drugi govorijo o svobodi. mi de- larr.o za avtonomijo. Ko bo dosežena. bodo pa rekli oni. da so jo pripravili.<; Tako spreminja lice in barve ta pre- čedna dru>čina. eno je namenieno Belgradu. ali ce!o že Beogradu. dru- jgg Redna stolica OfiiTti S Br 3M3Odae24 XII. 1933. | ; go pa je za ljud>tvo doma. Kaj «mo ; ooživeH? Nič nove?a— hinavščina in I dvo;na igra >e nadaljuje. I p Svttel jubilej. Dne 9. oktobra, ob j tretji obletnioi «mrti kralja Mučeni- ka. je potekio 25 let. odk-ar so Crno- corci napovedali Turčiji vojno. v ka- teri so >kup:;O >. Srbi. Bolgari in Grki v treh mesecih prerr.a?ali «toletnega otorr.ar.^k^sra t'.h'::'>-'. :\ :r. ga poenai: do CarißTiid'i. Z o-vetitvijo Kosove- ga >e •-¦ zaöe'ct kovati i>oda Jugo-la- ¦\i;e in se-t let pozneje je po ogror:\- r.ih mukah in žnvah r.apočil veliki dan osvobojeiija i:. z "• :i:.je?i;a Juso- siove:'irjV v svobod:'.; ::i er.otni državi. P Za državno in narodno edlnstvc in proti >porazumu. sklenjenem•; rned Z'iruzei.o opozicijo in dr. Mau. Banjaluki. V notra- ; njosti Srbije so irnela razna narodno j cdrariibna in kulturna dru>tva isto i tako seManke ter sprejeia prote^tne re.*o!u'"d;e. .Me-tni -vet: v Ljubljani. ' Mariboru Ptuju ir; Ceiiu. ki so b:ii ¦ imenovani od dana.šire vlade. bodo .' sklepaü o prot^tnih resoluciiah pro- ! ti zaereb»kemu sporazumu v prihod- 1 njih dneh. Odslej torej ne bo več za- ;' smehovanja Jugoslovenov in jugo- slovenstva. pač pa i(" bo vodila od- krita in nacelna borba za edinstvo naroda in države in za ur.:tari«ti?no ' državno ureditev po načelu. da srno ' .Siover.'-i. Hrvati in Srbi enoten in . eiin-tven narod jugoslovenski. p Sod brez dna. Pod tern iiaslovom , priobcu'e Samouprava-, glaMii or- ean JRZ. uvodni elanek. ki v ostreni. kriricnem ronu obi-avivava prizavle- vanie zdnižene srbijanske opoziciie za -porazurn z dr. Ma^korr.. Združe- no opozicijo naziva dru»tvo za vza- !emrio p»omoč v h»olezni. onemoglo>ti '¦¦ in srr.rti. Sarnouprava naglaša. da j dr. Maček že tri leta zapravlia fas v ; pogajanjih in syiorazurnevanjih z j ijudrni izven naroda in izven vs»ake j realne politike. kar znači pač polniti j sod brez dna. Domače vesti 1 Na upokojence so pozabili. Pol eg j invalidskega \*pra»anja je v naši dr- i žavi vedno $e neureieno vnrašanje u- ' pokojencev. Irnaino jih več vrst. «.1o- ločbe različnih zakon»ki!i dolocil jim režejo na >tara leta -kromen ko;or'k kruha. Vlada je na jesen leta U'35. : s pos'^bno uredbo znižala prejemke javnih namešfencev in upokoiencev. ¦ Vsled silne podražitve vseh življenj- >kih potreb>0in pa se je vlada sedaj ; po preteku dveh let odlofila. da izvr- ' ši del no povrnitev svojefasnih veli- | kih odtegljajev plač in pokoinin. Od J 1. novembra dalje bodo javni na- ; meifenci deležni te dobrote. 0 tern : ukrepu je bilo zadnje case že toliko ; slavospevov. da j-avnost >koraj ni o- , pazila. da se skromno izboli^anje in , delna vrniwv odteg!;a;ev r.e nanaia 1 na bedne upokojence razr.ih vrst. Vsi ti so ostali pozabifeni se.iaj. ko gre !e za delno pö"STnitev. biii pa so ena- kopravno obravnavani in up^tevani -¦>:. !''¦¦-:<. ko je *!o za težko :a;a*ov <; i"-i'i:a>v. ki ;e že tükrat presegala njihovo skromno mož:::«: j:rež:v- 1 ljanja. ' Xove meSčanske sole. M::-.:s-er •ev :-.--.-v:h me-čan-kih sol v A:::. Bu.i- vi. Drr.;.-•;. Ivar.;:.?: ::: Kr-.r.:"ev\; Oi >kur:.-^a iteviia l-'3 :r>>!ar.•!>:::. «¦¦:•: v r.-r.y. držav: ;ih ;e b:!:. d:-".ej :.a r-o::roč;u predvojr.e kraljev.y.e Sr- ;v;& -a::^o 7. Z otv&r.'ar.jer:'. r.ovili me«'!an»k:h >¦:¦'. v 3\a;i divavi se iz- ]':i:;;u;e velika vrz^ v organize?: i !:a—.a :/'-"va. -a; je za me.>ča:>ke voi-v b:/-. ;;ri na« vedno premaio ra- zumevar.ja. Pr';/.--r.:aTičnega pom er. a pi o-tar.e otV'.-r;1:.:.^ r.ovih rr.e^čar.- -k:n .»oi. &ko pr':'..ai:;ku:e po*rebr.e- Xa devils -tr^kov^ih učnih moči. Pri na- v Sieve:', ji. kjer se lahko p>ona- ^aii";O z 1-pi:. >T^v;iom mež^ar.skih »ol. ki iir.ajo že sv;jo tradicijo iz predvoi'nih «'^S'-v obcutimo r-omanj- kanie uii^os^Mj-rih učnih moči za te sole prav r.eprijetno. 1 Odkritje spomenika kralja Alek- sandrn na Rakeku. V ne leljo IT t m ob pol 12. pcmer.ika ki*?tiju ; Zediniteiju. Dovolj^n?-, je ?. v»eea po- ! iročia l'ub:;an«ke žeiezr^sk^ direk- ' o:e oetrtir.sKa vo7:;:t.a. ! ; ZadružnUtvo »e je poklonilo spo* ; minu Mihe Volnjöka. V i e delo 10. j t. T:\. je bil v 'ivM'.ani Ce!;»keLra do- j ma v Celju juhlejni obeni zbor i Zveze slovenskihzadrug. Prvi del \k i bil posvečen »p: države. Po občnrn zl'-oru se je odpe- ijalo 4s' delegafcv v >t. Iij pr| \'e\°- nju. kjer so sa r.a trobu Mihe Vo?- \ njaka pok'.onil idegovernu spominu ter položiii na grob venre. Na zboro- vanju ie prejeo ;0 zasluznih najsta- reisih zairužrih calavcev v znak za- bvale diploma. Izjied odlikovancev navajamo eg. AntDna Gnusa z Dola pri Hrastniku. .To*ta Goropevška iz Trboveij. dr. Fo-ir| Rakeža iz ^mar- J ^a pri JelMh. d.!\Milana Gori»ka i/. \ >t. Lenarta v >'.¦:> eoricah. dr. Vik- , torja Kara iz Meofbora. Mihaela Tr- ; bovr-a iz Radeč ir Jožeta Pečnika iz j Brežic. i d V Jugoslaviji |e 100.000 teikih alkoholikov. V N^m Sadu je bil te ' dni kongres Jug>: lovenskega zdrav- ¦ ni?kega dru.-tva. I'delezili so se ga J slovenski in srb>k zdravniki. hrvat- j ski so izostali. Z; predednika je bil I l^tos izvoljen Slovfier dr. Ivan Mat- ko iz Ljubljane. Poleg drugega je | konares obravna^il problem alko- j holizma z mediei'lfcega in socialne- ga gledi»ča. .Sprojte resoluciia ugo- Kino METROPOL Celje Pfinaii 16.. 17., 18. okUbra Sherlock Holmes Film briljatne, duhovite komedije o človeku ki se je izda! za Sherlocka Holmesa ir. v tej maski izvedel nnogo uspelih trikov. Vglavnih vlogah: Hans Albert in Heia: Rühmain 19, 20., 21. oklobp« NAGAJIYKA i Un manvais gtrcon : Ka; je storil gospod očka, da izbije svoji j hčerki iz gJave neurnne sanje in željc po : adv katski ksrijeri?! j V glavni vlogi: Danielle Darieox, nep;- ¦ zabna V'ecera iz filma >.Wayer2ing« I tavl.ia. da je pri na; aikoholizem ve- ' .iko dr'iz&bi.o zio. ki zl&sti v siro- ::.u»:.e;sih krajih zavz-r.a opasne obi;ke. dviea »teviio smrtnih prime- rov. po.»pe»uje oboienja. ziasti tuber- kuiozo. in povečuje kriminaliteto : Za aikohoi .»e potro»: ogromno de- j ).ar;a. v-ota dosega polovico celokup- j r.«?g& diiavnesa proračuna. Gre za % zdr-avje ir: biago-tanje naroda. ki je vsled alkoho'.izma težko ogrožer.o. j : Svojega moža je zabodla v sree. Pred ::•:•".¦; -*a »? -'4-letni posest::ik Ai.Tor. Moi.-;.'-k:. v Marir.i vasi pr: Žetaiah in njegova "?-ie*:".a žer.a Ma- ri.ia v virrenost: sr^:'-a se dobro razumela. v vinj-?- r.osti pa >ia >e vedno prepiraia in Mohorkv je ob t&kih priiikah večkrat pretepe! -vo^o zt-no in otroke. Mo- horkovo so takoj po dejanju aretirali in po za»ii»anju prepeljali v zäpore okrožnega sodis"ča v Celju. i Tnjskoprometna zveza »Pntnik« v Mariboru prosi vse tujskoprometne. gospodarske. kulturne. verske. javne in druge ustanov-e s podrocja bivše mariborske oblasti. da ji po možnosti čira prei siaviio na razpoiago pcwirob- nejse podatke o pomembnejših prire- ilitvah karšnegakou značaja. ki i ¦- do v teku 1. 193S. O vsaki prired::v: naj bi se podal kratek opis in po moznosti javil točen datum. Omen; - iii podntki so Zvezi potrebni za kole- dar v.-eli pomembnejših prireditev v Jugosiaviji v letu 19::S.. ki ga vsak^ leto izdaia ministrstvr, za trgovino in indu»trijo in s pomocio katerega se obvešea domača in inozemska jav- nost o važnejših dogodkih v naši dr- žavi v teku leta. 1 Nov taristični in gospodarski vo- dič za Slovenijo. Jugoslovenska vo- vija-. ki je pred dvema letoma izda- la lepo urejeni francoski vodiö po Dalmaciji pod naslovom L'Adria- tique Yougoslave.. letos pa isti voa- nik v angleščini po priznanju strokovnjakov najboljši vo- Badovan Gobec, učitelj na Henini: Lisca (Ob markiranju nove poti iz Laikega na LiscO'. Večini prebi%tilcev v obmofju laš- kega. celjskega in brežiškega sreza je znan 94? m visok hrib Lisca, ki nam ga je v knjigi Moje dogodiv- ščine': najbolje in nctjlepše opisal g. Blai Jurko. »olski upravitelj v poko- ju. rojak izpod Lisce in dolgoletni šolski upravitelj na Razboru. Dobro so znane njegove re«no-smešne ^do godivščine« od Razbora in Sevnire. od Planine in'Rimskih toplic do njo- gove skj*onine stare koöe na Lisci. ki skriva v sebi še najmanj enkrat to- liko — v 45 letih doživetih — zgod- bic. ki krožijo danes kot anekdote »Silvija Hrusta« med prebivalstvom njegovega delovnega okoliša, Komu ni znano, kako je »ukanil« svojega šolskega nadzornika, kako je na Lisci neki družbi pripravil kosilo iz tako imenovane »posode«. kako je kot mlad šolnik ugnal svoje prve konzervativne Solske odbornike. ka- ko je fantoval, vasoval. Skratka, iz- hodiSče in končna točka njegovih originalnih zgodbic je bila koča na Lisci, ki j« največ pripomogla k da- nes splošno znani in priljubljeni u- letni točki. Nič ni Sudnega, če se je Slovensko planinsko dru>tvo odlo- čilo postaviti na vrhu udobno pla- ninsko postojanko in jo irnenovati po njenem utemeljitelju Jurkova koča na LiscK Spominske. kontrol- ne in evidenčne knjige ter slike in pesnitve v njih pričajo. da je poset na Lisci vedno številen. da s-e poset- niki na Lisci počutijo vedno najbolj- le in da se kaj radi vračajo znova na nedeljski oddih in po razvedrilo. Znana pa je Lisca tudi po svojem krasnem razgledu. ki se zlasti po viharnih ter snežnih in deževnih nO' čeh odpre v nepojmljive daljave. Ta- ko beremo v spominih na koči. da so opazovalci videli poleg najbližjih hribov in gor v mejah drža^ od Po- horja, Savinjskih planin. Karavank. Julijskih Alp. Risnjaka in Gorjancev celo Korico, Svinško pianino. Zilske Alpe in Visoke Ture z Velikim Kle- kom v Avstriji ter od Snežnika in Nanosa «koraj v«e vidnejše %Thove tja do treh italijanskih jezer. 2e «am ta pogled zadostuje po zagotovilu o pazovalcev. da človek pozabi dolin- sko gorje in se čuti enakega tern gorskim velikanom, ki hladnokrvno motrijo zaslepljenost ljudstva, ki se v svoji ozkogmdnosti med seboj frti in sovraži. Dve misli prešinjata vsa- kegB. ki pošilja svoj pogled in mi«li | v daljavo, ena koroška in ena pri- inorska. in vsaj :.Lliribih lahko gle- i d-amo zemljo. ki »no jo morali za ! znamovati odrezarn od našega dr- žavnega telesa. Za^di tega razume- mo. da ima Lisca tdno dosti poset- nikov in ljubitelje\ ki si ob prostem času pridejo ivanj'> blažit svoja ču- >tva in pozabijat *oje vsakodnevne skrbi. Po posetnikih »c najodličnejše za- stopani kraji ob Sivi: Zidani most. Radeče. Sevnica. Heiice in Zagreb. Manj pa je med rimi severnih tu- ristov od Laškega. ^elja itd. Zato se je SPD odloeiio. nuljti tudi tern vef- jo priliko poseta viliki kratke. do- bro markirane potiz Laikega. Do s^daj sta markiraj na Lisco d^e poti. Prva z Bregspri Sevnici, od- koder vodi tik do IÄce lepa bano- vinska cesta okrog2 uri), druga pa iz Rimskih toplic ;preko Lokavca »K—3 ure . Cepra'fnajkrajsi. sta ti dve poti za severnt bosetnike nepri- kladni. ker se morjo ozirati na že- lezni^ke zveze in sti iz Laš- kega proti Sv. Lenartu pri mostifku. ki pel j e od te ceste v va> Harje go- stilna Tersek . Od tu vodi skozi sanio vas naravnost preko hriba ^imberg v vas Selo na drugi strani. Sledi le se vas Brodnice ^Dole in že smo nct c^esti. ki vodi iz Rimskih toplic v .Turklošter. Cesto presekamo pri le- pern novem betoniranem mostu čez Gračnico in gremo po srednje strmi cesti na Porebre in okoli hriba Kacenberg<.-. od koder pelje knasna. skoraj ravna gozdna pot skozi vas Paneče na Henino Poljano'. Tu pri- demo na banovinsko cesto Planina- Breg. po kateri pridemo skoraj tik pod Lisco na -Sedlo« (Sele^. Od Sed- la se lofimo od ceste in zavijemo na levo preko travnika v gozd h ko«H. Xa važnih križiščih je pot zaznamo- vana s tabheami z navedbo časa in smeri. Opozarjam §e turiste - smučarje. da je na vsej poti mnogo krasnih vo- ženj. posebno pa na Lisci, kjer naj- de svoj delež za6etnik, kakor tudi veŠČak. Jurkova koča na Lisci je stalno oskrbovana in ima na razpo- iago preko 30 prenočišč. Priporočam na novo markirano pot v uporabo turistom in SPD v v korist. ättv., 42. »NOVADOBA« Stran 3. iMČ, kar jih. ie doslej izšlo v naši dr- zavl.'-priprävlja izdajo zelo obsežne- ga In po opremi luksuznega vodiča pod naslovom »Slovenija, gospodar- stvo in turizem«. Novi voclič po SToveniji, ki bo izÄel v redakciji novi- narja g. Vladimira Regally ja, na- šega znanega turističnega di^lavea. bo ob< jevrste/vnajfih krajih in tudi v naši u\rzavi.'Na to pomembno gospodarsko in' ''Juristic no delo opo/.arjamo zainte- reüirano krogo že danes, hkratu pa izieka,mo svoje prepričanje", da bo tu- di ta votliC na isti višini, kakor so büe vxe .druge dosed.anje izdaje iste zaJožjue in kakor jo na višku tudi.sa- ojfca, »^Mgßvslovenska revija«. •d^Biatnikeva »V«lika Pratika« /a leio \9?>H: je i/.šla in se razpošilja za ceno din. 5.—* za vsak komad. Naro- Üla na tiskajrno J. Blasnika nasl.. Ljubljana. Bieg št. 10—12. Dobi s? tudi vrfcmenska napoved za šbboto lti. t. in.: Izpremenljivo. poia- gonia se bo vreme izboljšalo, toplot- no «tanjp so ne bo bistveno izpre- menilo. Celje in okolica • Celje se je poklonilo spominu kraljp Mučenika. Ob tretji obletnici oblotnici sinrti blagoi>okojnega Yi- t«*keiia kralja Aleksandra I. Zedini- ¦elja se je C.e4j> 9. t. m. odelo v žalne ¦žavtave. Ob 8. je bila žalna služba bdfcjä V! opaUJKki, ob pol 9. v pravo- ^HiViii in ob 9. v evangeljski cerkvi Siiižbi fcdfej! *o prisostvovali pred- «itftvrtiki "rtvilnih in vojaških oblasiev in uradöv. Äoh korporacij in drustew 'Sokolr in gasilci v-krojih. rezervni offdi-ji in mnogo drugega občinstva. %&teti. do'tO. riopoldne so bili trgovin- *Kv in obrttii obrati zaprti. Državni in fcairrtmpravni uradi la dan niso ¦pčktoiraii. Na šolah so büe dopoldne ¦j^ie spominske žalne svečanosti. Xvbfer j> celjpko sokolstvo na svečan fia^rri pofastilo »itomin bl-agopokoj- r\eča kralja s. konipinoracijo v veliki MvöiaAT^Napodnega doma, v kateri so 'M^^bHaTi rastopniki rivilnih in vo- jaških oblastev in uradov, šol, kor- poracij in društev. veliko število pri- padnikov Sokfrfa in drugo občinstvo. Na odm je bil postavljen kip blago- V#k kralja, obdan z zelcnjem ,jji i.: Staresina Sokolskega dru- .ä^a^C^ia-inaticp br. (\r. Milko Hra- sU>Ne,c,je v markantnih potezab orisal tU«? pQkojnega kralja in poudaril. el a .je ^okjolstvo v prvi vrsti poklirano gUYfiti in izpolnjevati oporoko kralja ^Uičenika. Nato je br. prof. Janko Qi;QŽp,n prikazal živijenje in nesmrtno ,^]p.kialja Aleksandra kot vojaku |n,iuuaka tor kot zedinitelja in di- ^m^aüi. Udeleženci so po obeh govo- r^i počastili spomin velikega vl-adar- ja ,s klici »Slava!« Po svefanosti je priredila nacionalna mladina no me- ütfi manifestacijo ob obletnici koros- i.cga plebiscite. c Jtlahieleinižajriev JRZ v Celju. \ C«lju se} je osnoval klub železničar- ie.v.JRZ. ki je imel preteklo nedeljo ^cTni zbor, katerega se je udeležil V.^jski niestni župan g. Mihelsiif in li<*kaj deiegutov iz Ljubljane. Pri vo- JLitvah je bil izvoljen za predsednika ,tcga klliba g. Repnik. aa tajnika Dc- želak in za blagajnika gg. Plahuta in (jabrovšek. Dosl^j ni bilo v navadi. da bi se drlavni nameščonci organi- zirali v posehnih potiti^no süankar nkih kluüih.. Viilclji ro.savükega sre za v Srbiji so tudi ustauovili usiitrlj- ski klub jnZ. ki mu prodspdujo sres- ki solxki uadzornik. ki jo hil tiuit sklicatelj sestauka. To je^vsekakor znak ojflCanja fronte v-borbi za dr žavno in u.wodno edinsivo in viden dokaz. kuko-^e iz immda vedno bolj( širi orgv^nizacHM T^7 (- Celo vrsto novih gimnazi) sino . dobili. Z novim šolskim letoin so bi- lo otvorjene tri nove popolne ginma- . zijo v Boogradu, v Z-ennuui nižja . ginmazija, v Kragujevcu popolna moska realna gimnazija, istotako v • Skoplju, v Mariborn nova nižja eini- nazija, v Novein Sadn tudi nova niz- jR gimnazija. \' Zagrebu pa jo bila dosedanja nižja ženska ginmnzija • razširjona v višjo gimnazijo. Pri nas < v Celju, ki je s svojim velikim zal^d- ! jem niesto, ki inu dosedanja roalna gimn-azija no zadošča več. je nujnn dolžnost vseh merodajnih činiteljev, da zastavijo vse sile na pristoinih niestib, da dobi Coljo z oziroin na o- gromni naval dijaštva tndi svojo ¦ drugo gimnazijo. c Vprašanje nedeljskega počiikn v mesarskih obratih. \' sinislu banske ureilbe 1 i morali biti mesarski obrati v mestih Mariboru, Ljubljana, Celjvi in Ptuju ob nedeljah in praznikih zaprti, i/zvzemši v dobi vrofih ]iolei- nih mesecev. Na ta način bi tudi po- lnočniki in ostalo osobje to stroke prišlo do onega nedeljskega počitka; ki mu vendar tudi pripada. Kakor ^ujemo. so jo ta uredla v Mariboru žo začela izvajati. pri nas v Oljn, ki jo tudi postalo po zadnji zilružilvi veliko mesto. pa se stvsr no gane z mrtve točke. S tern, da hi so ta uiw!- ba oinejila saino na izveshm dobo leta. v kar so niesarski poniočniki iki zadevnih pogajanjih tudi nristali. bi bilo ustrežono tako potrebam prebi- valstva kakor tudi osnovni /-iiiti'vi mesarskih pomočnikov, ki so l>orijo /.a svoje utemeljene človoškt pravico. Mestni svet bi nedvoinno storil prav, ako bi tudi v Celju uredil to vprr*- šanjo. saj bq pri tern gotovo našel tudi vso oporo in ponioc pri niestnein socialnem odboru in zlasti so pri i¦ je- govern reforentu g. prof. Bitencu. c Odlični jugoslovenski kiavirski virtuoz Ivan Noč j-e gostoval v sredo prvikrat v Celju in priredil y.yevcv koncert v Mestnem gledališču. Kon- cert, ki jo bil za Celje glasben dogo- dek prvega reda, je bil žal le sred- nje obiskan. Ivan Noč je pianist ve- likega formats. Svoie sijajno tehnič- no znanje združuje s svojstvenim in subtilniin podajanjem prav tako kia- sike kakor tudi moderne. Izvajanje vsake skladbe je dognana in izkle?a- na umetnina zase. Z zanosom in v krasnem stilu je izvaial Vivaldijov Bachov orgelski koncert v a-niolu in Bachovo Fugo v c-molu. obe skladli v lastni koncertni priredbi. Z izred- no fineso in poglobljenostjo je /ai gral Chopinovih 12 preludijev in tri etude, pri katerih je prišla njegova hriljantna tehnika še prav posebno do veljave. Zelo učinkovito je poda! Kimskega-Korzakova »Čmrlja«. Z Lisztovimi »Les jeux d'eaux a la Villa d'Este« in »Dolgimi valovi Castelnuova-Tedesca je razvil vse re- gistre svojega bogatega znanja ir. umetniškega oblikovanja. Aplavzi so se stopnjevali od točke do tocke. tako da je moral Noč ob z-aključku do- dati še Chopinov nokturno in Wag- ner jev »Car ognja«. Skoda, da je raz- lika temperature vplivala na klavir, ki je zaratli tega zlasti v višjib legali zvenel nekam rezko. Ivan Noč jo pripravil Celju, ki je bilo pri koncor- tu ]>reskromno zastopano, večer čisto umetnosti, kakor jo morejo nuditi i( veliki umetniki. r Celjski mestni svet bo \me\ redno sejo danes ob 18. Na dnevneni rodu so poT*očila odbon^' ¦" rniil(iv turis- tičnega odbora. c Upr«va starokatoliške cerkve v Celju sporoča na splošna vprašanja, zak-aj 9. t. in. ni bilo v starokatoliški kapeli zadušniee za hlagopokoinini kraljem. da jo ccrkvona zadevuo br- zojfivno obvestilo ininistrstva pravdo Jolo 8. t. m. zvečer, vslod č-esar ni biio niogoče glede zadušnice ničesar vet* ukreniti. Od kakšne druge strani pa u]>rava ni bila obveščeua. da so naj zadušnice vršijo. Da starokatoliška cöi'kev eadosti svoji naroilni dolžno- sti. se bo opi*avila mai-a za blagopo- kojnega kralja v nodeljo IT. t. in. ob 9.. ko bo redna služba božja, h kateri je vse nacionalno občinst\t) vljudno vabljeno. r Ljubljanska diama jo |»ed pri^et- kom novo sezone vj" 8. t m. v v»^*f->r v r»>liskpin f : Fodoi'- jevo draino »Matura« v temeljiti in cfoktni roziji g. Cirila Debevca. Igra, ki obravnava življenje na ženski gimnaziji tor j>sihološko razmerje- iH/.lično usinerjenih vzgojiteljev in vzgojiteljic do dozorevajočih učonk pred vstopom v življenje, je dosegla tudi v Celju popolen uspeli. Režija jo krepko podčitala avtorjovo iz- vrstno karakterizacijo nasprotnili si likov, značajev in naziranj. Posebno ! močno so učinkovali gdč. Levarjeva (Katja), ga Nablocka (Mozoljčeva) in Boltarjova (Matojeva) ter gg. Levar (dr. Dvornik), Debevec (dr. Čebula) in Gregor in (dr. Vrtač). Tudi ostali igriaci so so v manjšili vlogah lepo uveljavili. c Mestno gledališče v Celjn. Prija- ve abonentov za gostovanje Narod- nega gledališč-a v Ljubljani so sprejo- majo v knjigarni Slomškove tiskovno zadruge. Abonina jo plačljiv v troh obrokih. ( Zborovanje koroškib Slovencev. Klub koroških Slovencev v Celju bo priredil v soboto lti. t. in. s pričetkom ob "20. v gornjih prostorib Narodne- ga doma vsakoletni koroški družabni večer. \" nedeljo 17. t. m. ob 8. bo v opatijski cerkvi niaša za pokojne čla- no Klul)a koroških Slovencev. Po m.aši bo v mali dvorani Narodnega doma občni zbor osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev. Cisti do- biček koroškega družabnega večera je namenjen slovonskiin koroškim akadeniikom. c Odlikovanje gabrskih gasilcev. \ torek so bili sledeči agilni gasilci. člani gasilske čete v Gaberju pri Ce- lju, slovesno odlikovani: z zlato ko- lajno Konrad Gologi-anc, Franc Pu5- nik, Anton Florič. Jernoj Šaiiah. Marko Vučko, Ignac Podpečan, Ste- fan Bornšek, Ivan Špeglič in Hinko Cuvan; s srebrno kolajno Franc Špeg- lič, Blaž Sodin, Ludvik Gajšek, Ivan Zeleznik, Stanko Kokošinek, Fi*anc Podrepšek, Jakob Peperko in Stefan Grenkuš; z bronasto kolajno pa Jo- sip Mihalic, Franc Leskovšek in Franc Habjan. Zaslužnim gabrskim gasilcem iskreno čestitaino k odliko- vanju! Vsi odlikovanei delüjejo mno- go preko tormina, ki j-e za odlikova- nje doloeen. kar bo gotovo upošteva- >io j)ri bodočem odlikovanju. c Oficirji celjske garnizije bodo pri- redili v soboto in. t. m. družabni ve- čer v mali dvorani Celjskega doma. Vabljeni so gg. rezorvni oficirji, pri- jatelji in znanci. Posebnih vctbil ni. Začetek ob 21. lgrala bo vojaška god- ba. Obleka poljübna. c Premestitev. V četrtek 14. . m. je zapustila držav, dekliško moščan- sko solo v Celju strokovna učitelji- ca ga. Zinka Thaler-Lovreceva, ki je prenieščena v Sombor, kjer službuje njen soprog g. inž. Thaler kot šef tamkajšnje progovne sekcije. Ga. Thalerjeva je službovala v Celju 11 let ter si je v tej dobi s svojim po- žrtvovalnim delom v soli in izven nje, zlasti kot č^nica Celjskega peV- skega društvct, pridobila mnogo za- slug. Z njeno preinestitvijo je izgubi- la drž. dekliška meščanska sola v Celju odlično članico svojega učitelj- skega zboi^a. ki jo bo le težko pogre- šal. Želimo ji na njenem novem služ- benem mestu vso si>ečo in zadö- voljstvo! c Krajevna organizacija Legije ko- roških borcev v Celju prosi svoje čla- no in somišljenike, da s-e v fim več- iom številu luleležijo koroškega dru- žabnega večera v soboto 1<>. t. m. v Narodnem domu. — Ob tej priliki sporočnmo. da daje vsa pojasnila o organizaciji Legije koroških borcev tov. Anton Mulej, čevljarski mojstcr. Colje. Dečkov trg o. c Cercle frangais. Točaji francosko- ga jezika se bodo pričeli kakor sledi: zač-etni tefaj v ponedeljek 18. t. m. ob 18.30 odnosno v četrtek 21. t. ni. ob 18.30. nailaljevalni te^-aj pa v to- rek 19. t. m. oh 18.30 odnosno v petok ¦^. t. ni. ob 18. 30. Interesenti naj so javijo ob označcnih urah v lokalu Francoskoga krožka v Narodnein do- mu. - Corde srancais. c Uršulin sejem. Na dan sv. Ursulo v četrtek 21. t. ni. bo v Celju krantou- ski in živinski sojom. c Cvetača hruška. Svož hruskov cvot nain je poslctla uradnic« gdč. Viiln1!:! ^-ph^/iiiknvM i/ \ovi> vmsi * OstäüM! jedü ^M zobmi povzročajo pogosto neprijeten duh iz ust; še mnogo huie pa je, če začno ostanki jedii gniii. Pri tem se tvori mlečna kislina, ki razkraja dragoceno zobno sklenino. Zato zvečer kot zadnje, odstranite predno gresfe spat ostanke hrane izmed zob, s iem da jih temeljito očistiie z zobno pastq Chlorodont. Zjutraj kot pry6, očisfite si zobe z zobno pasjo Chlorodont. katere pri- jeten okr.s po meii, zapusča še dolgo po uporabi v uslih občutek svežosti in čistoce. Peneci ali nc peneči se Chloro- dont, obe kvaliieti sta enako dobri. Dom?xl proizvod. Zados!u:' -i!-'"» 'o trikrat vbrizcnemo us(no vodo C: v kozarec in že se poveča osvežuk^. .-. - . redne zobne in ustne nege s Chlcrociontom. Utrgala ga je s hruske, ki je sedaj v pravoin pondadanskem cvetju. Cve- toča hruška srodi oktobra je vseka- kor rodkost. c Veliko nagradno streljanje bo priredila Strelska družina v Celju v nedel.jo 17. t. m. na strelišeu v Pe- čovniku. Natančuejši pogoji v dru- štveni omari. K obilni udeležbi vab« oiibor. c Plesne vaje društva »Sode« so pricnejo v nedeljo 17. t. m. ob lf». v veliki dvorani Narodnega doma. c Vsako soboto in nedeljo svozo *\o- nuiro koline v ".Ktiini »pri niostu«. Stran 4.__________________________________ »NOVA D O B A « _____________________&tev, it. e Dve snirtni nesreči. Duo . ,. ... je padel ;{8-letni dninar Roman Due- man iz Cerovea pri Hogaški Slathn v obeestni jarek in priletel tako ne- srečno z glnvo na kaineu. «la si je prebil lobanjo in dobil tozok pretres niožganov. Propel jali so ga v eeljsko bolnieo, kjer je, no da bi se bil za- veilel, v četrtek 14. t. in. ob 8. zj. izdih- nil. V torek so je med vožnjo prevr- nil težko naložen voz na (>3-letnoga posestnika Franea Bračiča iz Bre/.na pri Vitanju. Bračič si je nalomil ki iž in dobil tutli težke notranje poškod- be. Propeljali .so ga v eeljsko bolnieo, kjer je oj>olnoči od srodo na set it ok podlegel poškodbain. Braoie /apusca ženo in Jest otrok. c Celjski šahovski klub .,«- ..uol v četrtek g. C.irila Vidinarja v gosteh. Njemu na cast je priredil v salouu hotela »Evrope« brzi turnir pod vod- stvom g. B. Vilharja. Prvo mesto si je priboril g. Slavko Cijan z 8 ^, dru- go in tretje mesto pa gg. Ciril Vid- mar in Branko Diehl z 8 točkami iznied 10 dosegljivih. \" klubu, kjer se igra splošni turnir na 19 deskah, bo redni brzi turnir za oktober /ad- njo sredo v inesecu. c Cvetlični dan za ubogo prebival- stvo Buč. Ciosp. župnik iz Bue je po- slal Kolu jugoslov. sester v Celju pismo s pros'njo, da bi Kolo podvzelo kako akeijo v prid njegovim ubogim faranom, ki so bili, kakor znano, po toči strašno prizadeti, tako da mnogi nimajo za zimo nobenega živeža. Z namenom, da ponraga tern revežem, ki jim je strašna ura uničila vse s*a- dove težkega dela vsega leta in po- kvarila mnoge rastline za več let na- prej, bo priredilo Kolo jugosl. sestcr v Celju v ned-eljo 17. t. m. cvetlični dan. Društvo prosi cenj. občinstvo za primerno razumevanje in blagohot- no naklonjenost. Vse, kar se bo na- bralo, bo odposlano v razdelitev ne- srečnemu, po ujmi prizadetemu pre- bivalstvu. o Delovni trg. Pri celjski borzi de- la je bilo 10. t. m. v evidenci 277 brezposelnih (202 moska in 75 žeusk) nasproti 2Ü4 (109 moškim in 75 žen- skam) dne 30. septembra. Delo dobi- jo: 4 eevljarji, 2 hlapca, po 1 krojač, kovač in pek, 7 kuharie, 5 kmeekih dekel, 4 služkinje ter po 1 nataka- rica, sobarica in postrežnica. c Člane Vodnikove družbe opozar- jamo, tla poteče zadnji rok za naroči- lo knjig v sredo 20. t. m. Naročila sprejema podružnica »Jutra« v Co- Iju, Koeenova ulica 2. c Martin — nainreč njegov vsako- letni god — se bo obbajal letos ne- kaj dni prej in sicer It. novembra v Narodnem doniu na Marti no vein ve- čeru »Oljke«. Seveda god brez družbe ni god. Zato pa naj vsak Martin tudi skrbi, da pripelje svojo družbo s se boj, da bo god čisto po domače ob- hajal. Poleg tega se bo lahko še ime- nitno naplesal, slišal domače pesmi poleg novih z našega morja, se sme- jal komičnim potepuhom in končno še zadel glavni dobitek: Martinovo goskol e Zapadle občinske davščine. Mest no poglavarstvo v Celju opozarja hiš- ne posestnike in lastnike vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačilo: 5% najem- ninski vinar in 2% kanalska pristoj- bina za zadnje letošnje eetrtletje, vo- darina in števnina za tretje letošnje četrtletje in tretji obrok dav- ščine na vozila. Stranke se pozivajo, da plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. novembra pri mestni blagajni. Po preteku tega roka bo mestno po- glavarstvo zaračunalo zakonite G% zamudne obresti. Plaeila, ki bodo po preteku (i tednov od dneva dospelosti zaostala. pa bodo izterjaua z izvrsbo. e MEZ (CMS) in DMC predlva za ročna dela. kakišna ste videli na raz- stavi roenih del »MEZ« d. d. od 12. do 15. oktobra. nudi v veliki izbiri Kramar & Mislej, Celje c Zanimiva razprava. Pod tern na- slovom smo v stew 40. poi-očali o razpravi proti Francetu Cotitrihu iz Trobnega dola pri Laškeni, ki je bil obtožen, da je lažno izpovedal, da so organi mestne polieije v Celju pre- tepli in zlostavljali. Z besedami »ta dejanja so izvi*šili Josip Rupreht, Karel Acman, Franc Zavec in neki nepoznan stražnik« nismo hoteli reei. da so novedeni organi its Centriha zlostavljali, temveč le, da je Contrih i- iijin n > iiwii iii mi >i'ui:-vi iii lUOcio ugotoviti, da bi l>i!a njegova nawdba neresnična. »Slovenski gr>spodar« laž- no tnli, tla smo se mi v tem članku razpisctli na dolgo in siroko ter sku- sali na vsak način pokazati, da so bili tistega due obsojeni sliijo var- nostni ingani preilstojništva rnestur polieije v Olju. Kdor je čiial našo prvo notico, nas je pravilno la/.uinel, in smatramo vsako nadaljnjo oilgo- vaijanje na i/. prozoruega namena uapisane ivaslauosti v -Slow gospo- darju« za nepotrebno. c V celjski bolnici jo umrla 8. t. m. Nt'stlctna hčerka diiinariee Bernartla Koritnikova od Sv. Petra pri Zida- nem lnostii. v uoileljo pa 53-lotnf. služkinj-a Neža Križanova z Lojiatt pri Celju. X. p. v in.! c Ljud: ko vseucilišče bo etvorilo novo sezono predavanj prihodnii po- nedeljek. Predavania bodo, kakor do- slej, redno vsak ponedtl ek cb 20. v risalniri drž mesčanske sole. V pone- deljek 18. r. m. bo predava) pisnteli prof. dr. Ferdo Kozak \i Lubliane o T. G Masaryku kot moderne mu slovanskemu reform« to r j u — apostolu demokracije Vabi mo občinstvo, da obi5če to ptedavanje v čim večjcm številu. c lnvaiidska tombola v Celju ie iz tehničnih razlogov (prireditt-v v Na- rodnem domu, nesfalno vreme in kratki jesenski dnevi) preložena na pr hodnjo pomlad. Kupljene tablce ostanejo v veljavi. — Kdor pa želi, da se mu denar za tablice povrne, ga Cobi v pi- sarni Udružema vojn'h invahclov v Zdravstvenem domu ob uradnih dneh c Sloviti mladlnsk! zbor »Trbovelj ski slavček« je priredil po dveletnem presledku 3. t. m. popoldne v polni mali dvorani Celjskega doma koncert s pcpolnoma novim sporedotr. Diri- gent ff. Avgust Šuligoj je predstavil javnosti nekaj novih slovenskih skla- dateljev, ki doslej se niso bili na sp.c- redih mladinskih koncertov, in s;cer Laiovca kot miadinskega skiadatelja, Vrhovskega in končno Švaro kot pii- reditel)a narodmh pesmi. Zbor, ki ob- sega 80 dečkov in deklic, se vedno bolj izpopolnjuje ter pridcbva na sve- žosti, barvitosti, intonaciji in polnozvo- čju. Absolutno reagira na vsak dirigen- tov migljaj ter izvaja vse skladbe zelo občuteno in z globokim razumevanjem. Zlasti so ugajale obe Grbčevi skladbi (»Jezusov pušeljček« in »Tri titice«) in obe naricaljki : Vrhovskega »Tožba za materjo« in Matetičeva »Tožba za o- četom*, kjer nam je Šuligoj predstavil dvo]e različnih pojmovanj slične istrske in zagorske teme. Zelo zariimivi sta obe Lajovčevi skladbi 'Veseli koltdni- ki« in > Dete jezdi na kolenu«, od ka- terih je bila zlasii druga de'ezna živah- nega odobravanja. Osterčeva »Novica«, težka in zanimiva atonalna skladba, je dobila v Slavčkih dobre interprete. Ze- lo sta ugajali Adamičeva ^Sestrica« in Švarova priredba narodne pesmi »Moj očka ima konjča dva«. Slednjo je mo- ral zbor ponavljati in §e dodati Ada- mičevo »Drežnico«. Miada sopranistka Rezika Koritnikova je bila s svojimi solospevi v zboru in v solotočkah ob spremljevanju klavirja deležna navdu- šenth aplavzov. Njenemu izredno lepe- mu glasu se pozna vpliv Studija na konservatoriju v Ljubljani. Pridobiva na višini, uglajenosti in tehniki glasu. S kapelnikom Ijubljanske ooere dr. Da- nilom Švaro je dobil zbor Šuligoju ad ekvatnega spremlje^aka na klavirju. V ponedeljek dopoldne je priredil »Tr- boveljski slavček« v nabito polni dvo- rani Celjskega doma Adamičev spo- minski kencert, ki se ga je udeležilo poleg mladine in učiteljstva tudi mno- go drugega občinstva. Učiteli g. Ger- lanc je najprej očrtal Adamičevo delo, nakar je mladinski zbor izvajal spored, ki je obsegal same Aiarničeve skladbe, tako priredbe narodnih ptsmi. zbore a capella in s spremljevanjem kiavirja in solospeve, ki jih je pela Re/.ika Korit- nikova. Tudi na tem koncrrtu jc do- segel zbor nad vse Ujp ii>peh. Za malo dvorano Celjskega doma bi bilo treba po strokovmh navod lih o<;krbet mo deren, zložljiv oder. Potreba takega odra se je opazila v nedelio m pone- deljek zlasti pri toikah s sur^rrljeva- njem klavirja, ki ie b I pren iko po- stirrfn in preveč odd^lj-T» " 1 •' auJcev. e Nočno lekarniško službo ima o. do 22. t. in lekarua »Pri križu • ( Gasilska četa Celje. Od 1? (!<> . t. in. ima službo II. vod. Šmarje pri Jel&ah. Tudi uaso >¦>- kolsko društvo se je oililolžilo spoini- ini : ' N'itoskt^a krai.ja Altix i iiitolja na dostojen način. Ob 20. j^ priredilo v druStveiii telovadnici pri br. Habjanu koiuemo- raeijo. Xajprej je društvena godba na pih >protno taktirko br. 1>ožl-- le . _ t žalno koracnieo. Nato je br. dr. Sket orisal pomeu dneva. Sle- dila je deklamaeija »Kralju mučeni- ku«, ki jo je zolo dobro podal Josko Majben. Nato so vsi oddelki skupuo |H)dali pretresljivo seouo ob grol>u iu prestolu, ki je pretresla vs-e navzoče. Sceno, ki jo je skrbuo in dobro pri- pravila s. i'ohoijeva, je zakljueila siiubolična poklonitev vseh oddelkov ndadeinu kralju, ki je napravila gU»- bok vtis, gxniba pa je intonirala di- žavno hiinno. Klavirsko spremljavo je oskrbel br. Egon Kuiiej z njeiiiu lastno fineso in občutkom. Obisk jo bil sieer srednji, to pa zaradi tega, kev so letos prvič priredili tuili ga- silci svojo posebno koinemoracijo v Katoliškem doiuu. Do zadnjega sino namroe bili v .šinarju navajeni, da je j>riredil take proslave saino Sokol in so se druga dru>tva udeležila >o- kolskih proslav. Ne veino, zakaj je bilo ravno letos treba, da so gasiki priredili posebej in ob istein casu svojo proslavo? — Pietekli teden nas je zapustil na5 agilni sokolski tuj- nik br. Tranipuž, ki je že več let \ro- dil po*le društvenega tajnika. Pie- meščen je v Ljutomer. Z njim izgubi naše diuštvo požrtvovalnega lajnika. Zalec ž Lepa svečanost Prostovoljue Qa- silske čete v žalcu. Dne 11. t. m. je. bila svečaim izročitev odlikovanj dol- goletnim in zaslužnim elanom žalske gasilske č-ete. Odlikovani so bili: z zlato kolajno z 2 palmovima vejica- nia gg. Josip Aiulič in Anton Stamol za požrtvovalno vee kot 40 letno gasilsko udejstvovanje, z zlato kolaj- no z eno palmovo vejieo za več kot 30 letno udejstvovanje g. Karol Stra- liovnik st. in z zlato kolajno za vee kot 20 letno udejstTOvanje g. Josip Zagode. Srebrne kolajne za več kot 20 letno udejstvovanje so prejeli: gg. Fran jo Audič, Jože Aubreht, Fran jo Flajs, Ernest Šušterič, Martin Vueer in Franc Zgank, bronaste kolajne za voč kot 10 letno udejstvovanje pa gg. Josip Hodnik, Anton Kasinan, Karol Kočevar. Vinko Korent, Karo! Košec, Martin Kovač. Anton Privošnik, Martin Šketa, Niko Vabič in Ivan Virant. Odlikovancem kakor tudi žal- ski gasilski četi, ki že nad pol stolet- ja izvršuje svoje nesebično in člove- koljubno delo, k (emu odlikovanju iskreno čestitamo! Gospodarstvo g CentraHzacfja denarnistva po- staja veliko gospodarsko zlu. Pri nas se že več let sistematično dela na tem, da se ves denar centraiizira v držav- nih denarnih zavodih. To potrjuje tudi stanje hranilnih vlog pri zasebnih in pri državnih denarnih zavodih. Drž. hipotekarna banka in Postna hranilni- ca razpolagata danes že z nad polo- vico vseh vlog v na§i državi. Vsled likvidacije kmečkih dolgov in načina izvedbe je Privilig. agr. banka tudi na tem področju izpodrinila zasebno de- narništvo, ker se vsa odplačila stekajo v njeno centralo in njene podružnice. Centraliziran je bil tudi denar bratov skih skladnic, centraliziran je denar raznih javnih fondov. Po novem za družnem zakonu je dana zopet v tej smeri možnost, da zadružne zveze in zadruge lahko osnujejo zadružno ban- ko za voda pupilneg;a denarja in borba našth samoupravmh hranilnic ta denar rriiadoitinikov i^ zna na. Iste ciiie zasleduje ;udi na'ir nove uredbe za hranilmce, k« ie z na§ega stau^ča n^sijrc emljiv. V tem je iskati tudi v/.roka. da na§e zasebno denar- niStvo vedno bolj peša in ne more v zadostni meri izvrševati svoje funkcije. Dolžnost vse na§e javnosti je, da se temu pogubnemu sistemu z vso silo organizirano upre, ker bo sicer po- manjkanje denarja v Sloveniji vodilo do gospodarske in narodne katastrofe. g Pupllnl denar se ne prenese v ; Državno htpotekarno banko. »Službe* | ne novine« prina§ajo odlok finančnega ministra, ki podaljSuje KMetni rok zi prenos pupilnega denarja do 1. aprila 1^38. To milostno podaljSeva , za prenos denarja miadolet, r more trajno naše javnosti in nasih sa- moupravnih hranilnic zadovoljiti, ker bi bil že čas, da bi se to vpraSanie definitivno uredilo tako, da bi os . ne samo zadevne stare vloge v u^ zavodih, temveč da bi se tudi nove vloge ne odvajale več v Državno hi- potekarpo banko. g V avgustu so narasle vloge pri 8 slovenskih hr&nilnicah. Po podat- kih Zveze jugoslov. hraniimc v Ljubljani so znašale vloge pri 29 hranilmcah 31. avgusta 1.013,019 952 dinarjev. V primeri s stanjem dne 31. julija opa* žamo torej sorazmerno nizek padec za 3 milijone dmarjev, kar odgovarja pri* bhžno znesku ohresti, ki jih pripisu- jejo hran.lnfce vlagaieliem za vsak mesec. Vloga na knjižice so narasle pri 6, vloge v tekočem pri 7, celotne vlogo pa pri 8 hranilnicah. Tudi Ste- vilo vlagateljev je naraslo pri nekaterfh hranilnicah, in sicer število vlagateljev na "knjižice pri 8, vlagateljev na te- koči račun pri 7, skupno Stevilo via* gateljev pa pri 9 hranilnicah. Pri vseh slovenskih hraniinicah je bilo 31. av- gusta 136 282 vlagateljev. Te Stevilke dokazujejo, da je gibanje vlog pri hranilnicah sorazmerno ugodno in da se zaupanje vlagateljev v denarne za* vode polagoma boijša. g Letina pšenice in koruze v Jugo slavijL l'o podatkiU in kuietijstvo je eelokupni , nice N?tos v di*žavi neznaino siabši p»i | povprečnega pri del ka zadnjin petih let. Pridelek pšeniee izkazuje -poiuM za 13% v vardarski banovini, za 107» J v moravski, za $% y ^etski, «A -»^Vl dunavski, za 3% iÜ-iin^NH^UF] 12'ebuo aitcijo, «ia se prebivalstvu zagotovi &ailostna \ preliraiKi. Pri tem niora m ' ' poleg banovine tudi država. bilo to vedno v takih letih. Vpraša- nje prelirane pri na.s je letos »e težj«?, ker je propadel tudi pridelek zeJja in v siix)kih predelih naše banovine tudi pridelek krompirja. Sport t OlimprTrbovlje in Jngoslavija: Žalec. \ nedeljo IT. t. m. ob 14., se bo prieela na Olimpovem igrišču v Ga- berju drugorazredna prvenstveaia, te,k^- nia med $K Jugoslavijo in SK Zal- cem. Sodil bo g. Presinger. Ob.'lo.'ib se bo pričela na istem igrišču podsa,- vezna prvenstvena tekina moi! ^K Oliinpom in SK Trbovljami. Tv mo, ki bo gotovo prav zanimiva in , živahna, bo sodil g. Arhar iz Trbovelj. t Kolesarske dirke za prvenstyO dravske banovine bodo v nedeljo H. t. in. Za glavno skupino je dolofena I proga Maribor—Celje—Slovenjgt Start glavne skupine bo ob 8. v riboru pri Železničarjevem stadionü l na TržaJki cesti, start juniorske *sku * pine pa ob 10.15 v Celju pred Glazijo' ) t Velik uspeh celjsklh lahkoatle tov. V izredno zanimivem srečanju ie celjska lahkoatletska reprezentanca preteklo nedeljo na Glaziji v Celjn pre^ magala državnega lahkoatletskega prva* ka zagrebško Concordijo s 54 točkami proti 49. V obeh moStvih je nastopiio več državnih prvakov in rekorderjev. Tej zares velemestni prireditvi je pri- . sostvovalo nad 500 gledalcev. t V tekmovanju za prvenstvo LNP so bili preteklo nedeljo doseženi sle- deči rezultati: v Celju CeljeiAmater 2:1 (2:1), v Mariboru Rapid:ČSK 2 1 (1:1) in MariborŽelezničar 3:1 (1:1). v Čakovcu Mura:Gradjanski 3:0 (1.0) in v Ljubljani Bratstvo:Mars 4:0 (20), Jadran:Kranj 1:1 (1:O), Hermes:Slo/an 3:2 (1:2) in RekarSvoboda 3:0 (1:0). V Štev. 42. »NOVADOBA* Stran 5. drugorazredni prvenstveni tekmi je Ža- lec v Celju premagal enaistorico La- škega s 3.1 (2:l). V ceijski podsave- zni skupini krepko vodi SK Celje z 8, v mariborski Rapid z 8 in ljubljanski Jadran z 9 točkami. t Poraz v Varšavl. V nedeljo je polj- ska nogometna reprezentanca v Varša- vi porazila jugoslovensko nogometno reprezentanco, ki je docela odpovedala, v razmerju 4:0 (2.0). Sokolstvo x Telovadba starejših sester se bo pričela v ponecleljek 18. t. m. ob 17. v mestni telovadnici v Celju. Načel- stvo poziva vse vpisane sestre, da se zanesljivo udeleže prve telovadne ure. — Načeltvo. Glasovi iz občinstva Kolesarji brez lučl. Dnevno vidimo proti večeru, ko se dela mrak. posebno ob času, ko se vračajo razni uslužben- ci in delavci iz mesta domov, kolesarje, ki ob roki vodijo svoja nerazsvetljena kolesa. Kaj to pomeni in sme to biti? Ob roki vodijo svoja kolesa samo v mestu in dokler vidijo stražnika. Samo ob sebi se razume, da zasedejo, čim so izven mesta svoja, nerazsvetljena kolesa in dirjajo naprej v temi ter o- grožajo na ta način občinstvo. Ako se zgodi nesreča, da kolesar s takim ne- razsvetljenim kolesom v temi na cesti koga povozi, ga nikdo ne more zasle- dovati, ker ga v temi težko kdo spo- zna. To ne bi smelo biti, naj si bodi v mestu ali zunaj mesta. Zvečer, ka- dar nastane tema, mora imeti kolesar na svojem kolesu svetilko. Ako kdo kolo vodi brez svetilke ob roki, bi ga moral stražnik ustaviti, ker je jasno, da se namerava izven mesta dalje vo- ziti brez luči. Ob roki voditi kolo brez svetilke je samo pesek v oči. Zakon mora veljati za vse. Kdor ima zvečer nerazsvetljeno kolo, naj že sedi na njem ali naj ga vodi ob roki, ravna proti predpisu. Ta razvada, ki se je tako razpasla, bi se morala končno nehati. -o- Ženski kotiček — Novi državljanskl zakon, ki se pri nas pripravlja, bo prinesel tudi Ženam marsikatero novost, kar je razumljivo, saj je za nas Slovenke še danes v ve- ljavi stari avstrijski zakon iz 1811. leta. 126 let je čestitljiva starost tudi za zakon. Četudi najbrž novi zakon ne bo dosegel te starosti, bo vendar za dolgo dobo določal našo usodo. Zato je razumljivo, da mu posvečajo veliko pažnjo razna ženska druStva, ki tudi stavijo izpreminjevalne predloge k osnutku. V okviru kratke notice je ne- mogoče spuščati se v podrobnosti, opo- zorila bi samo na en predlog, ki po- kaže, kako globoko posega zakon v življenje žene in družine : »Žena ne sme iskati zaposlitve izven hiše na način ali v obsegu, ki bi jo oviral, iz- polnjevati svoje dolžnosti kot žena in mati.« Naj se vsaka misleča žena le malo poglobi v vse konsekvence, ki bi mogle »z take določbe izhajati! Zelo važno bi bilo zato tudi v Celju zbo- rovanje, ki bi bilo posvečeno kritične- mu presojanju novih določb, kar bi mogel seveda podati le nekdo, ki se je v osnutek poglobil in pozna vse predloge. Velike važnosti pa je, da se žene zedinijo na enotne predloge. Nič ne vzame resnosti in prepričevalnosti zahtev več ugleda, kakor zahteve, ki si nasprotujejo zato, ker prihajajo iz raznih pokrajin ali temeljijo na raz- ličnih mišljenjih. Na vsak način naj novi državljanski zakon ženin položaj zboljša, njene pravice jasno določi — ne pa nasprotno. Začnimo se žene za pravna vprašanja pravočasno zanimati in ne le sprejemati gotovih dejstev. I A. Z. Glasovi iz laškega sreza Laško 1 Iz t Marijagradca. Spoštovani go- spod urednik! Iz okorne kmečke roke Vam prihaja to pisanje. Ne bo vse prav napisano, pa popravite, kar bo pogrešno. Naša, skoraj 100 let obsto- jeČa poštena kmečka občina Marij-a- gradec je zbrisana po volji tistih. ki smo jim marijagraški občani toliko let služili in jim nasipali kroglice v volilne skrinje. da so se z njimi po vsej Sloveniji b-ahali. kajti malo je bilo med nanii garjevih ovc, ki bi si bile upale zameketati za koga dru- gega, kakor za one koštrune, ki so nam jih postavljali in pokazali go- spodje iz župnišča. Sedaj pa naen- krat volilni rezultati ne bodo več ta- ko enodušni, ker bo več sto liberal - nih LašČanov glasovalo po svoji pa- meti. Pravijo namreč, da je iz občine Marijagradec nastala občina Marija- Laško, kar ž-e na zunaj ni za njo, ko se tako brezbožno ime združi z Ma- rijo. Pa tudi drugaee ni pcav. V naši obcini smo bili dosedaj r&zen 5 go- stilničarjev sami kmetje. ki smo le- po složno, mirno in počasi upravljali svojo občino. Z LašČani smo se deset- letja dobro razumeli. oni so mislili in volili po svoji glavi, mi pa skoraj brez izjeme po mislih in glavah go- spodov dušnih pastirjev. Ko so bile volitve, se z Laščani nismo prepirali. Mi smo ponosni šli domov z zavestjo, da smo storili svojo dolžnost, Laščani pa so bili istega mnenja. Dve fronti smo imeli. ena je bila na severu t. glavnim kvartirj-em v Brstniku, dru- ga pa na jugu v Ložah; večina nas je bolj vlekla z južno armado. ker so nam bolj ugajali njeni komandanti. Pripo-vedujejo pa sedaj. da je našo občino izdal generalni štab južne ar- made in nas prodal Laščanom. Je pač tako: ni dobro, če iz kmeta aii rudarja čez noč postane gospod. Ta- ki ljudje so prevzamejo, ko zlezejo na tako odgovorna mesta, ali pa izgubi- jo glavo. Laščani imajo dolgov, da se kar kadi. plačevati morajo vodovodno posojilo in asfalt. zidati hočejo velf- ko hiso Nove Dobe«. Napise nagrobnlh tabllc pozlatenje in prebarvanje nagrobnlh križev izvrši okusno, trpežno in po zmerni ceni tvrdka S. Holobar, slikarstvo in trgovina barv, Celje Lepo stanovanje obstoječe iz sobe, kabineta, kuhinje, kopalnice, balkona, se odda mirni stranki. Velik vrt na razpolago. — Naslov v upravi lista. Casopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" YZQoiiteljico zdravo, s perfektnim -naiij.-m nom<;keci3 ' po možnosti petletnemu fan:.... njem glasovirja imajo prodnost. .\aiJov upravi li^ta. Stishalnica (pptša) za sadjT na prodaj. Svet Franc, Bukovžlak 21 — Teharje Solnčna soba lepa, s souporabo kopalnice, v sredini mesta se odda. Naslov v upravi lista. Maks Zabuko&ek modna krojaönlca. Celje, Cankarjeva cesta se priporoča za jesensko in zimsko sezijo BoljSa, zelo mirna stranka išče • tanovanje z 1 do 2 sobama in pritiklinami za oktober. Ponudbe na : K. Breznik, Celje, Dečkova35. Cenj. obclnstvu se priporofa tvrdk« Anton Lecnik zaloga up, zlata, srebrnine, optika itd. Celje, Glawni trg IzkuSen optik na razpolago! „Tesla zarnica" prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri .Zvoncu* Franjo Dolžan - Celje ??.v.v.";.i kleparstvo, vodovodne instalacije____________________________________ StrelOVOdne napraVe Premma na v z9orai na»edene itrek« spadalob data in popratila — Cene zmerne — Potfrežbi tobia li tolidH Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril precizno mehanično delavnico z& rezila (šnite), prebijala (Stance) in vtiskala. - Haxen tcqa sprejemam tudi predmete za skobljanje in strnženje Ker posedujem poleg preciznih obdelovalnih strojev tudi prvovrstno -4--1------ --- obraženo osobje, Vam nudim s tem zadostno jamstvo /a vsa v to stroko - V upanju, da me boste s svojimi naročili blagovolili upoštevati, se Vam najvljudn, ,k ^.„u^in. Javorsek Isrnao _____________________Celje# Marlborska 5 CMestni mlln» ^% g+ m g^ mm m~ za osnovne, meščanske in srednje ^^ U L ^^ Im t šole' monopolne zvezke, risalne in KM 1 ¦ f% p pisalne potrebščine k u p^i t e zelo ¦HI J I U t, ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem FRANC LESKOVŠEK, celje. glavni trg 16 ZUEZNA TISKARNA V CELJU - Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam, uradom, pri- dobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zmernih cenah Novo opremljena z modernim žrkovnim materialom — Modernlziraa strojnl obrat Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI : NARODNI DOM ! Glavnica in rezerve nad Oin 16,500000— Rupujeinpro- daja devize in valute Izdaja nverenje za izvoz blaga ' Sprejema hranilie vloge na knjizice in , tekoči račun ter nudl za nje popolno var- nost in agodno obrestovanje Podruznici: Maribor, Šoštani Urejuje In za konxordj »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnlk. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Ottaa. — Oba v Celju.