Debata o načrtu zakona narodnih šol v Narodnem predstavništvu. Beograd, koncem junija 1919. Kakor smo v uvodnem članku zadnje številke naznanili, je bil načrt na dnevnem redu v Narodnem predstavništvu dne 25. junija t. 1. Tega dne na večer tako okolo 7. ure po odmoru, ko so prvi žarki električne luči razsvetlili veličastno dvorano starega dvora, kjer so seje Narodnega predstavništva, se je začela debaat o izpremembi in dopolnilu zakona narodnih šol. Na galerijah je bilo iraiogo poslušalstva: učiteljstva, dijaštva. novinarjev in drugih, a med njimi tudi naši dragi gosti iz Ljubijane, tov. Jelenc, Gnus in Gangl, katerih prihod je dospel v srečnem času. Poslanske klopi so bile piecej polne poslancev, ki prelistavajo i_i pregledavajo naš načrt ali pa se mirno razgovarjajo. Minilo je precej let, odkar nisem bil v parlamentu ki ko sem se zadovoljeval samo s časopisnimi poročili. Tu vidimo v novem parlamentu naše nove države nepoznane obraze naših bratov iz novih krajev, a med njimi vendar zapazim marsikako osebnost naših starih parlamentarcev, ki so sedeli na poslaniških klopeh in nas njihova prisotnost spominja prošlosti našega burnega življenja in strankarske borbe. Iz razmišljanja nas zbudi glas ministra Prosvete g. Ljube Davidoviča, ki započne svoj ekspoze o zakonu narodnih šol. Vsa njegova pojava, vsebina govora in način, posebno ton niegovetra glasu vlivajo neko posebno zarpanje. G. Davidovič je po svojem temperamentu in po posetmi pri- rodni umni spretnosti eden od onih mož, ki zbude pri ljudeh dobrohotnost in človečnost, a kadar se te, po besedah nekega pisatelja, pri ljudeh probude, mogoče jih je povesti in skloniti za vsako dobro stvar. Njegov fovor tvori umetniško celoto. Na eni strani popularizirana študija vsega prosvetnega problema in naloge, ki nas čaka, na drugi strani umetniška slika učiteljske prošlosti. našega življenja in delovanja, naših borb in stradanja. Tu prinašamo poedine konture njegovega govora, a v enih prihodnjih številk bomo objavili govor v celoti po stenografičnem zapisniku, kakor tudi govore vseh ostalih narodnih zastopnikov, kl so govorili pri tej priliki. Ko je z uvodnimi besedami in utemeljenimi razlogi pojasnil, da zahteva goli interes uka in narodne prosve.e povi.šanje učiteljskih plač, kar se predlaga s ;em načrtom, je g. minister istcčasno lepo naglašal, kako osnovna narodna šola v dcsego nalog sedanjosti poleg svoje naravne naloge, ki jo mora imeti, mora isfocasno služiti interesom kraja, k.jer se naliaja, kar more izvesti in ustvariti sauio usposobljen iri materijalno občuvan uč!»elj, ki donaša v učiteljski posel vso svcjo silo. Poudarja, da so bili ra^ultati osnovne šole sijajni, ali je, pravi, r;aša Krivda, da se nismo postarali, da se s stvarjanjem posvetnih ustanov očuva to zv n je iz osnovne šole. s Najbolji program in največje učne refoiine nc veljajo nič, ako učitelj ne dcla, kak°r treba in kolikor treba; toda če ostane v tokih razmerah, on tega ne moie storiti. Za tem prehaja na vse pravce učiteljskega dela v prošlosti in posetro v najfinejši umetniški sliki z najizbranejšimi besedami poudarja učiteljsko narodno delo, pripravljanje narodne duše kakor v šoli tako izvuai šole za velike dogodke in veliko zgodovinsko vlo:..o, ki se je odigrala za naš narod. Veliki, največji del zaslug za dosežene rezultate pripisuje učitelju. Cetudi je njegov govor precej dolg, on ne dolgočasi, ampak vzdrži v napeti pazljivosti vso skupščino in vse nas na galerijah in prehaja na najlepši del svojega govora, ki je bil vzvišena pesem prelite krvi in istinite požrtvovalnosti učitelja za našo narodno stvar. Spominja na tnlajše učitelje-častnike, ki so padli krvavih prsi tam ob Vardarju in na kamenitih poljih Macedonije v ognju sovražnih krogel. Govori o težkem nacionalnem delu učitelja v Macedoniji, spominja na četa&ko akcijo, ki so jo učitelji obdržavali in razvijali. Spominja na učitelji.kega sina vojvodo Brano, največje domovinsko požrtvovanje, ki je človek sedanjosti more dati _n je dal skiomni in siromašni dom učiteljski; spominja na učiteija Lazarja Kujundžiea, njegovo junaško smrt in moralni heroizem njegove majke, ko so jo ob mrtvem sinu Turki vprašali: »Baba, reci, je li to tvoj sin?« G. Davidovič je završil svoj govor ob burnem aplavzu vse skupščine, in da ni bila ta zadeva že poprej po klubih razjašnjena, bila bi njena usoda s tem govorom rešena. Po govoru g. ministra so se vrstili izbrani in lepo zamišljeni govori ostalih zastopnikov. Tema je bila v resnici hvaiežna in nudila je najobširnejše polje za ovor poslancem iz naroda kakor tudi ostalim. Za g. ministrom je govoril vrlo lepo in preudarno bosanski zastopnik g. Stanko Pavičič. Za tem govori v imenu radikalnega kluba g. M. Drapovič, iioslatiec-seljak. On je jasno z zvonkim glasom očrtal svoja opazovanja o pokretu in delu učitelja. Poudarja pojavo, kako je bilo mnogobrojno premeščanje po prošnji v sedanjosti in premeščanje po strankarskih vzrokih v prošlosti, a temu so vzrok slabe materialne razmere učiteljstva, ki se bori zaradi šolanja svoje dece. da pride v mcsta, ker nimajo sredstev, da jo iz sela šolajo. Prinaša značilni fakt, da je danes preprost seljak poudarjal, da je treba ¦ 'nikom zasiguratl materialni položaj. da bi mogli nezavisno in dobro vršiti pover.ieni jim posel. Dalje govori o učiteljskem delu. Z aplavzom je pozdravljen, ¦:o spominja na takozvani učiteljski polk v Šumadijski diviziji, ki so v njem vsi vodniki in komandirji učitelji. Prosi v inienu svoje stranke za sorejetje teea zakonskega na.črta in reženje učiteljskega vprašanja, ki bi ga njegova stranka že poprej rešila. da niso tes-a dogodki preprečili. Za tem stopi na govornico g. Milivoj Bašič, nekdanji šolski nadzornik v Krajni. Govori v imenu stranke nacionalcev. Opozarja, da vidi le ozka pamet v tem načrtu samo povečanie uradniških plač, a irsa vidi pomoč narodni šoli in narodni bodočnosti. Poudari:;, !:aj :c> vse učiielji uelali v prošlosti, a opominja, da jih čal.ajo ?e širše in večje zadače v bodočnosti. Poudarja in očrtava težkoče dela in prilike, ki se z njimi učitelj bori, in kontrast med veličino dela in nagrade. Kaže na to, kako so učitelji celo oni mali prosti čas na četrtek in nedeljo žrtvovali za delo v nadaljevalnih šolah in poljedelskih zadrugah in to vse za malenkostno plačo od 50—100 dinarjev. Zahteva posebno nagrado za vsako kulturno delo učiteljsko izvuin šole. Raduje se, da načrt obsega vse učiteljstvo Jugoslavije. Dobi besedo g. Nastas Petrovič, ki poudarja kot redko neopažen pojav fakt, da ni niti enega poslanca. ki bi oli r>v.¦¦'¦¦¦ ven temu načrtu. Vsi poslanci in vse politiške skupine so zanj in tako ni treba dalje govoriti. Tega načrta ini , :c ¦¦ mer braniti, vsi ga pojmimo in shvatamo kakor treba. Potrebno je samo, da ga soglasno sprejmemo. Po govoru g. Nastasa Petroviča so se nekateri gospodje vzdržali od nadaljne besede, ko so uvideli, da je povedano v glavnem vse. Govorili so še gg. Mita Klicin, Stanko Banič, en Slovenec socialist, ki naj nam oprosti, da njegovega imena z naao najboljšo voljo nismo čuii, da bi ga mogli zabeležiti. S tem je lista govornikov bila izčrpana in načelna debata zaključena. Na koncu povzame besedo izvestilec g. Sv. Dzordževič, naš kolega. On poudari fakt, da je to prvi slučaj in prvikrat, da izvestilec nima nikakega posla, ne da brani pred kom, ne da objašnjuje načrt. Z gorkimi besedami se zahvaljuje v imenu učiteljstva Narodnemu predstavništvu. Za tem je načrt stavljen na glasovanje. Glasovalo je 158 poslancev in vsi glasovi so bili za! S tem je bil načrt sprejet in seja zaključena.