VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2018 ..............................................................................................................3 Razvoj vremena v maju 2018 ................................................................................................................ 23 Podnebne razmere v pomladi 2018 ...................................................................................................... 30 Podnebne razmere v Evropi in svetu v maju 2018 ................................................................................ 46 Meteorološka postaja Lendavske Gorice .............................................................................................. 51 Program Ekošola o podnebnih spremembah ........................................................................................ 63 AGROMETEOROLOGIJA 66 Agrometeorološke razmere v maju 2018 .............................................................................................. 66 HIDROLOGIJA 71 Pretoki rek v maju 2018 ......................................................................................................................... 71 Temperature rek in jezer v maju 2018 ................................................................................................... 76 Dinamika in temperatura morja v maju 2018......................................................................................... 79 Količine podzemne vode v maju 2018 ................................................................................................... 84 Ugodna temperatura vode vabi na kopanje .......................................................................................... 90 EKOLOŠKO STANJE POVRŠINSKIH VODA 97 Poletna združba fitoplanktona v slovenskih jezerih in zadrževalnikih ................................................... 97 ONESNAŽENOST ZRAKA 104 Onesnaženost zraka v maju 2018 ....................................................................................................... 104 POTRESI 114 Potresi v Sloveniji v maju 2018 ........................................................................................................... 114 Svetovni potresi v maju 2018 .............................................................................................................. 116 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Topli majski dnevi so vabili v naravo. Razgledni stolp Vinarium Lendava ponuja prekrasen pogled na barvito pokrajino kar štirih držav. Lendava, 10. maj 2018 (foto: Tanja Cegnar). Cover photo: Warm May days were suitabele for trips to nature. The watchtower Vinarium Lendava offers an incredible view of the colorful landscape, Lendava, 10 May 2018 (Photo: Tanja Cegnar). 117 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2018 Climate in May 2018 Tanja Cegnar M aj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z močjo v drugi polovici julija. Temperatura zraka od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo kakšen prodor hladnega zraka, tako je bilo tudi tokrat, ko nas je ohladitev zajela sredi meseca. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, May 2018 Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010. Z aprilom 2017 se pri izdelavi podnebnih analiz srečujemo z novim izzivom, saj se je spremenil način opazovanj in meritev na nekaterih ključnih Agencija Republike Slovenije za okolje podnebnih postajah, kjer so opazovanja in meritve pred aprilom 2017 opravljali poklicni meteorološki opazovalci. Predvsem pri pojavih je opazen precejšen izpad podatkov, saj samodejne meteorološke postaje sicer zagotavljajo znatno večjo količino podatkov, ne pa tudi vizualnih opazovanj. Povprečna majska temperatura je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem, bilo je od 1,5 in 3 °C topleje kot običajno. V pretežnem delu Slovenije je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 2 do 2,5 °C. Najbolj se je ogrelo v dnevih ob koncu meseca. Na Obali je bil letošnji maj najtoplejši doslej, drugod po državi se je maj 2018 po povprečni temperaturi uvrstil na drugo do četrto mesto. Največ padavin je bilo v hribovitem svetu na severu države, ponekod so padavine presegle 280 mm, na Krvavcu so namerili 309 mm. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, na manjših območjih na Obali in Krasu, manjših delih jugovzhodne Slovenije ter na skrajnem severovzhodu Slovenije je padlo le od 40 do 80 mm. Ker se je večino meseca nad Slovenijo zadrževala labilna zračna masa, so bile nevihte pogoste, večkrat so bile nevihte tako močne, da so povzročile težave in škodo. Za dolgoletnim povprečjem so padavine zaostajale v Portorožu, na Krasu, Goriškem in v Posočju, prav tako je bilo manj dežja kot v dolgoletnem povprečju na vzhodnem delu Dolenjske in delu južne Štajerske. Večinoma je bil zaostanek za dolgoletnim povprečjem do 20 %, v Posočju in spodnji Vipavski dolini je bilo dežja le za 60 do 80 % dolgoletnega povprečja, še nekoliko večji primanjkljaj je bil na Bizeljskem, v Godnjah in Iskrbi. Drugod po državi so padavine presegle dolgoletno povprečje, najbolj v hribovitem svetu na severu države in na severu Štajerske, kjer so dolgoletno povprečje presegli za več kot tri petine, ponekod je bilo padavin tudi dva in pol krat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Dolgoletno povprečje sončnega obsevanja so presegli v Goriških Brdih, na vzhodu Štajerske in v Prekmurju, presežek je bil večinoma do 10 %, le v južnem delu Pomurja je presegel desetino dolgoletnega povprečja. Velika večina Slovenije je bila obsijana slabše kot običajno. Primanjkljaj je bil večinoma manjši od petine dolgoletnega povprečja, le v visokogorju je bilo pomanjkanje sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem večje od petine dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila snežna odeja 1. maja debela 380 cm, ob toplem vremenu je sneg hitro kopnel in zadnji dan meseca je bila snežna odeja debela samo 90 cm. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Maja so izrazito prevladovali dnevi toplejši od dolgoletnega povprečja. Na vseh merilnih mestih je bilo sredi meseca nekaj dni s povprečno dnevno temperaturo pod dolgoletnim povprečjem. 30 8 LJUBLJANA KREDARICA Temperatura (°C) Temperatura (°C) 25 20 15 3 -2 10 -7 5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May 4 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 18,0 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 2003 in je znašala 18,3 °C. Tudi v letih 1985 in 2009 je bilo izjemno toplo, saj je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je druga največja vrednost, odkar potekajo meritve, sledi tokratni maj. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 12,9 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in najvišja povprečna dnevna temperatura v maju; do letos so bila najtoplejša majska jutra v letu 1986 z 12,1 °C, najhladnejša pa maja 1957 s povprečjem 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 23,7 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tudi v visokogorju je bil maj 2018 toplejši kot v povprečju primerjalnega obdobja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 3,1 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil najhladnejši maj 1991 z −3,7 °C, −2,9 °C je bilo maja 1970, −2,5 °C maja 1980, −2,4 °C pa leta 1957. S 3,8 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003, maja 2009 je bilo mesečno povprečje 3,2 °C, sledi letošnji maj, leta 1999 pa je bilo majsko povprečje temperature 3,0 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. 4 22 LJUBLJANA 20 LJUBLJANA 18 16 14 Število toplih dni Število vročih dni 3 12 2 10 8 6 1 4 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 3. Število vročih majskih dni Slika 4. Število toplih majskih dni Figure 3. Number of days with maximum daily tempera- Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in May ture above 25 °C in May Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 11 hladnih dni, po nižinah pa se temperatura ni spustila tako nizko. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko. Tokrat so o tako visoki temperaturi poročali v Biljah, drugod po nižinah pa se temperatura ni povzpela tako visoko. Tudi v Ljubljani letos maja ni bilo vročih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo 13 majev, ko se je temperatura dvignila na vsaj 30 °C (slika 3), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Tople dneve so zabeležili povsod, razen v gorah. V Biljah jih je bilo 20, na Letališču Portorož 18, po 15 pa na Bizeljskem in v Črnomlju. V Ratečah je bil en tak dan. V Ljubljani je bilo 11 toplih dni, kar je tri dni nad dolgoletnim povprečjem. Največ toplih dni je bilo leta 2003 (20), od sredine minulega stoletja pa je bilo 6 majev brez takih dni. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 8 34 LJUBLJANA 6 32 4 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) LJUBLJANA 2 0 -2 28 26 24 -4 22 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) majska temperatura Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in May Najnižjo temperaturo v maju 2018 so v gorah izmerili 15. maja. Na Kredarici se je temperatura spustila na −4,1 °C, v preteklosti je bilo že občutno hladneje, tako je bilo maja 1957 kar −15,8 °C, maja 1970 so izmerili −13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z −13,7 °C in maja 1962, ko je bilo −13,6 °C. V nižinskem svetu je bila najnižja temperatura večinoma med 4 in 9,5 °C. Ponekod je bilo najhladneje že prvi dan maja, tako je bilo npr. v Postojni in Črnomlju. Večinoma pa je bilo najhladnejše jutro 16. maja. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 7,4 °C; v preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (−2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat −1,2 °C), 1952 (−1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat −0,4 °C). V Ratečah so izmerili 4,3 °C, na Letališču Portorož pa se je temperatura spustila na 9,5 °C. Slika 6. Ljubljana, 26. maj 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Ljubljana, 26 May 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Najbolj se je ogrelo v dnevih ob koncu meseca, najvišja temperatura v maju 2018 je bila izmerjena med 28. in 31. majem. Najvišjo temperaturo so zabeležili v Biljah, in sicer 30,6 °C. V Ratečah so dosegli 26,1 °C, večinoma pa je temperatura presegla 27 °C. V Ljubljani je temperatura dosegla 29,0 °C; v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °C. Na Kredarici je bilo 11,7 °C, najvišjo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju pa so izmerili leta 2009, in sicer 14,4 °C. Na Obali so tokrat izmerili 29,1 °C, rekordnih 33,2 °C pa so v tem kraju dosegli maja 2008. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 20 NOVO MESTO LJUBLJANA 18 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 18 16 14 12 10 16 14 12 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 18 20 CELJE Temperatura (°C) Temperatura (°C) 14 12 16 14 12 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 KREDARICA PORTOROŽ 18 Temperatura (°C) 2 Temperatura (°C) 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 20 4 0 -2 -4 MURSKA SOBOTA 18 16 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 16 14 12 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 7. Mean air temperature in May V Portorožu je bila letos povprečna majska temperatura 19,3 °C, kar je najvišja povprečna majska temperatura zraka na tej merilni postaji. Drugod po državi se je maj 2018 po povprečni temperaturi uvrstil na drugod do četrto mesto. V Murski Soboti ostaja najtoplejši maj 1958 s povprečno temperaturo 18,3 °C. V Ljubljani se je uvrstil na četrto mesto za maji 1958, 2003 in 2009. V Celju sta bila toplejša maja 1958 in 2003, enako topel kot letos je bil maj 1986. V Novem mestu je bil toplejši maj 2003, enako topel kot tokrat je bil maj 1958. Na Kredarici so bili najtoplejši maji 1958, 2003 in 2009, letošnji maj je bil četrti najtoplejši. Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu je bil enako hladen tudi maj leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo prav tako najhladneje maja 1991. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 12 KREDARICA MURSKA SOBOTA 27 9 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 24 6 3 0 21 18 15 12 -3 9 6 -6 1 3 5 7 9 30 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 NOVO MESTO 24 21 18 15 21 18 15 12 12 9 9 6 6 1 3 5 7 9 30 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 30 CELJE 27 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 LET. MARIBOR 27 24 Temperatura (°C) 24 Temperatura (°C) 7 27 24 21 18 15 21 18 15 12 12 9 9 6 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 33 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 30 PORTOROŽ 27 BILJE 27 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 30 LJUBLJANA 27 3 21 18 15 24 21 18 15 12 12 9 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura, maj 2018 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), May 2018 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna majska temperatura je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem, bilo je od 1,5 in 3 °C topleje kot običajno. V pretežnem delu Slovenije je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 2 do 2,5 °C. Najmanjši odklon, pod 2 °C, je bil v Zgornjesavski dolini, za več kot 2,5 °C so dolgoletno povprečje presegli na Krasu in Goriškem ter območju, ki se je začenjalo na Krško-Brežiškem polju in vzdolž meje s Hrvaško segalo proti severovzhodu nad južni del Prekmurja. Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka maja 2018 od povprečja obdobja 1981−2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, May 2018 Višina majskih padavin je prikazana na sliki 10. Največ padavin je bilo v hribovitem svetu na severu države, ponekod so padavine presegle 280 mm. Na Krvavcu je padlo 309 mm, na Planini pod Golico 270 mm. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, na manjših območjih na Obali in Krasu, manjših delih jugovzhodne Slovenije ter na skrajnem severovzhodu Slovenije je padlo le od 40 do 80 mm. V Malkovcu so namerili 47 mm, na Bizeljskem 48 mm, v Kostanjevici 56 mm. V Portorožu je padlo 62 mm dežja. Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2018 Figure 10. Precipitation, May 2018 Padavin so bile v primerjavi z dolgoletnim povprečjem porazdeljene zelo neenakomerno. Za dolgoletnim povprečjem so padavine zaostajale v Portorožu, na Krasu, Goriškem in v Posočju, prav tako je bilo manj dežja kot v dolgoletnem povprečju na vzhodnem delu Dolenjske in delu južne Štajerske. Večinoma je bil zaostanek za dolgoletnim povprečjem do 20 %, v Posočju in spodnji Vipavski dolini je bilo dežja le za 60 do 80 % dolgoletnega povprečja. V Malkovcu je bilo dežja le polovico toliko kot v 9 Agencija Republike Slovenije za okolje dolgoletnem povprečju, med 50 in 60 % dolgoletnega povprečja so padavine dosegle na Bizeljskem, v Godnjah in Iskrbi. Drugod po državi so padavine presegle dolgoletno povprečje, najbolj v hribovitem svetu na severu države in na severu Štajerske, kjer je padlo nad tri petine več dežja kot v dolgoletnem povprečju. Na Krvavcu so padavine dosegle 267 % dolgoletnega povprečja, na Letališču Maribor 257 %. Slika 11. Višina padavin maja 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981−2010 Figure 11. Precipitation amount in May 2018 compared with 1981−2010 normals Dnevi s padavinami so bili maja pogosti, saj je bilo ozračje večino dni labilno in so zato nastajale krajevne plohe in nevihte. Na Kredarici je bilo 18 dni s padavinami vsaj 1 mm, na Krvavcu in Planini pod Golico je bilo takih dni 19. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. Snežne odeje maja niso zabeležili na nobeni izmed teh postaj. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2018 Table 1. Monthly meteorological data, May 2018 Postaja Padavine in pojavi NV Krvavec Brnik Zgornje Jezersko Planina pod Golico Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Breginj Lendava Veliki Dolenci 1742 362 876 957 487 240 739 720 545 557 190 308 LEGENDA: RR RP SD RR 309 189 187 270 137 149 202 136 116 246 94 68 RP 267 178 142 174 62 69 91 107 110 106 129 90 SD 19 12 17 19 15 15 14 14 10 9 7 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP SD 10 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Agencija Republike Slovenije za okolje 250 250 MURSKA SOBOTA CELJE 200 Višina padavin (mm) Višina padavin (mm) 200 150 100 50 0 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 250 LJUBLJANA NOVO MESTO 200 200 Višina padavin (mm) Višina padavin (mm) 250 150 100 50 0 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 400 250 PORTOROŽ KREDARICA 350 200 300 Višina padavin (mm) Višina padavin (mm) 150 150 100 50 250 200 150 100 50 0 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 12. Padavine v maju Figure 12. Precipitation in May Slika 13. Meteorološka postaja Ljubljana Bežigrad, 9. maj 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 13. Meteorological station Ljubljana Bežigrad, 9 May 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Maribor Velenje Logarska Dolina Celje Črnomelj Novo mesto Sevnica Bizeljsko Laško Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na… Postojna Portorož Godnje Bilje Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Javorniški Rovt Zgornje Jezersko Žiri Krvavec Črnivec 0 povprečje 1981−2010 maja 2018 50 100 150 200 250 300 350 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm maja 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 14. Monthly precipitation amount in May 2018 and the 1981–2010 normals Maja je bilo v Ljubljani 131 mm padavin, kar je za petino nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je padlo maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, 210 mm maja 2013, 199 mm pa maja 1982. Na sliki 15 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje so presegli v Goriških Brdih, na vzhodu Štajerske in v Prekmurju, 12 Agencija Republike Slovenije za okolje presežek je bil večinoma do 10 %, le v južnem delu Pomurja je presegel desetino dolgoletnega povprečja. Velika večina Slovenije je bila obsijana slabše kot običajno. Primanjkljaj je bil večinoma manjši od petine dolgoletnega povprečja, le v visokogorju je bilo pomanjkanje sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem večje od petine dolgoletnega povprečja. Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja maja 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Bright sunshine duration in May 2018 compared with 1981−2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 201 uro, kar je 86 % dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena, in sicer 332 ur, je bilo maja 2011, po trajanju sončnega obsevanja izstopajo tudi maj 1958 (303 ure), 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur pa je sonce sijalo maja 1957. V Portorožu je bilo 254 ur sončnega vremena, kar je 98 % dolgoletnega povprečja. V Murski Soboti je bilo 264 ur sončnega obsevanja, kar je 10 % nad dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je letošnji maj s 110 urami sončnega vremena za 34 % zaostajal za dolgoletnim povprečjem. V Novem mestu so z 222 urami le neznatno presegli običajno osončenost. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Ker je bilo večino dni ozračje labilno, je bilo jasnih dni malo ali pa jih sploh ni bilo. Tudi v prestolnici je maj 2018 minil brez jasnih dni. Maja 2011, 1976 in 1979 so poročali o sedmih takih dnevih, od sredine minulega stoletja pa je 13 majev minilo brez jasnega dneva. 18 8 LJUBLJANA 14 6 12 Število oblačnih dni Število jasnih dni LJUBLJANA 16 10 4 2 8 6 4 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 2017 Slika 16. Število jasnih dni v maju Figure 16. Number of clear days in May 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 17. Število oblačnih dni v maju Figure 17. Number of cloudy days in May Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 15, v Kočevju so poročali o 12 takih dnevih. Na Obali in v Ljubljani so bili 4 oblačni dnevi, kar je štiri dni pod dolgoletnim povprečjem, ki je v Ljubljani 8 dni. Kar 17 oblačnih dni je bilo v prestolnici v majih 1951 in 1957, po dva taka dneva so v Ljubljani imeli v majih 1958, 1973, 2000 in 2011. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna oblačnost je bila največja na Kredarici, v povprečju so oblaki prekrivali 7,8 desetin neba. Na Obali je bila povprečna oblačnost najmanjša, znašala je 5,1 desetine. 350 350 MURSKA SOBOTA 300 300 250 250 Sončno obsevanje (ura) Sončno obsevanje (ura) LJUBLJANA 200 150 100 50 0 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 400 KREDARICA PORTOROŽ 350 250 Sončno obsevanje (ura) Sončno obsevanje (ura) 300 200 150 100 50 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 250 200 150 100 50 0 2016 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 350 NOVO MESTO 300 Sončno obsevanje (ura) 250 200 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja Figure 18. Sunshine duration 150 100 50 0 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 19. Gozdna jagoda, Dragomer, 19. maj 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Fragaria vesca, Dragomer, 19 May 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za nekaj krajev po Sloveniji. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 14 25 14 PORTOROŽ KREDARICA 12 10 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 18 BILJE 4 5 2 0 0 16 60 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 12 50 6 6 4 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 150 120 Padavine (mm) 0 35 12 30 6 4 30 20 14 8 60 6 0 10 90 8 30 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 3 5 7 9 14 12 10 8 20 6 15 0 4 2 1 3 5 7 9 60 4 2 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 Padavine (mm) 6 15 Sončno obsevanje (ura) 8 20 3 0 14 12 50 10 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 CELJE 25 5 0 LJUBLJANA 5 12 10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 14 30 Padavine (mm) 1 NOVO MESTO 35 0 2 25 0 0 4 40 16 LET. MARIBOR 10 40 10 Padavine (mm) 0 2 Padavine (mm) 8 9 Sončno obsevanje (ura) 10 Sončno obsevanje (ura) Padavine (mm) 12 12 0 MURSKA SOBOTA 14 15 1 10 40 8 30 6 20 4 10 0 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sončno obsevanje (ura) 1 6 10 Sončno obsevanje (ura) 2 8 Sončno obsevanje (ura) 4 10 15 Sončno obsevanje (ura) 6 10 Padavine (mm) 8 20 Sončno obsevanje (ura) Padavine (mm) 30 0 12 20 0 Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2018 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2018 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2018 Table 2. Monthly meteorological data, May 2018 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 506 2513 864 55 2 533 467 299 175 220 157 242 275 444 187 TS 15,9 3,1 13,2 19,1 19,3 15,9 15,3 18,0 18,8 17,9 18,0 17,1 17,7 16,1 18,1 TOD 2,3 2,2 1,8 2,4 2,4 2,5 2,0 2,2 3,0 2,4 2,3 2,2 1,9 2,3 2,4 TX 21,9 5,5 19,5 19,5 25,4 21,8 22,2 23,7 24,9 23,9 24,9 24,3 23,2 22,7 24,0 TM 11,1 1,1 8,1 8,1 14,1 11,1 9,7 12,9 12,8 12,1 12,0 11,2 12,8 10,9 12,6 Temperatura TAX DT 11,7 26,1 30,6 29,1 26,7 27,3 29,0 29,3 28,7 29,0 29,1 28,5 27,6 29,0 31 28 27 28 31 31 28 31 TAM DT SM SX TD −4,1 4,3 7,2 9,5 4,3 4,0 7,4 6,7 6,5 7,0 6,2 7,0 5,1 7,7 15 11 0 0 0 0 0 0 0 0 1 20 18 7 4 11 15 525 0 0 0 0 0 15 13 9 6 13 0 16 1 16 16 16 1 16 0 26 26 0 0 8 Sonce OBS RO Oblačnost PO SO SJ 110 165 229 254 179 66 86 100 98 85 7,8 15 0 201 86 5,1 6,6 7,2 6,8 4,8 4 9 12 4 3 2 0 0 0 6 222 101 6,4 7 0 247 244 193 264 110 106 91 110 6,6 5 0 RR 126 146 76 83 62 123 145 131 48 71 119 158 185 104 95 RP 117 85 63 117 83 97 126 120 54 73 119 176 197 105 123 Padavine in pojavi SD SN SG SS 18 16 12 7 16 11 14 9 8 9 10 11 12 8 SSX DT P Tlak 10 26 31 380 1 750,7 6,9 11 13 7 14 10 0 3 9 5 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1013,2 16,0 980,1 15,2 15,1 7 1 0 0 0 15,6 10 0 0 0 0 13,9 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 ° C 16 PP Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 21. Vetrovne rože, maj 2018 17 Figure 21. Wind roses, May 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 51 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 59 % terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 23 % primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 19 %. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 22 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 62 %. V Murski Soboti je veter po smereh razporejen dokaj enakomerno, nekoliko je izstopal severovzhodnik s sosednjima smerema, pripadlo jim je 28 % terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 44 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 25 % vseh primerov. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1981–2010, maj 2018 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, May 2018 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Celje Brnik Lesce Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 3,3 3,8 4 3,1 2,7 3,3 3,7 3,8 3,6 3,8 2,8 4,6 4 2,9 3,7 3,4 Temperatura zraka II. III. 0,2 3,1 0 3,6 0,4 3,7 −0,4 2,7 −0,1 2,7 −0,2 2,4 −0,5 2,6 −0,1 3 −0,3 3,4 0,1 3,1 −0,4 3,1 0,6 4 0,1 2,9 −0,2 3 0,1 3,3 0,2 3,7 M 2,4 2,4 2,5 2 1,8 2,2 2,3 2,3 2,2 2,4 2,2 3 2,3 2,4 2,5 I. 140 33 85 125 82 119 109 84 169 58 82 83 103 314 0 Padavine II. III. 69 35 151 41 124 80 251 25 71 39 251 141 135 278 160 113 189 35 143 22 232 66 67 21 168 63 255 43 150 68 201 58 M 83 71 97 126 63 176 178 117 120 73 119 54 105 197 I. 84 100 101 Sončno obsevanje II. III. M 107 103 98 100 105 102 73 83 85 92 116 75 91 90 101 86 103 107 116 77 94 84 85 88 97 116 126 122 69 85 92 90 107 114 91 106 110 90 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina maja je bila opazno toplejša od dolgoletnega povprečja, odkloni so bili v mejah od 2,5 do 4,6 °C. Padavine so maja razporejene neenakomerno, tako so bile velike razlike tudi v prvi tretjini maja. Sončnega vremena je na zahodu Slovenije nekoliko primanjkovalo ali pa je sonce sijalo toliko časa kot običajno. Drugod po državi so dolgoletno povprečje sončnega obsevanja presegli, na severovzhodu države za več kot petino. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 22. Po nevihti s točo, 12. maj 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. After a thunderstorm with hail, 12 May 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Osrednja tretjina maja je bila temperaturno zelo blizu dolgoletnemu povprečju, odkloni so bili v mejah ±0,5 °C. Tudi v osrednjem delu meseca je bila porazdelitev padavin naključna, ponekod so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, drugod so ga presegli tudi za več kot dvakrat. Le na Primorskem je sonce sijalo toliko časa kot običajno ali nekoliko več. Drugod je sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo, na Koroškem kar za tri desetine. Zadnja tretjina maja je bila nadpovprečno topla, odkloni so bili med 2 in 4 °C. Padavin je bilo večinoma manj kot običajno, bile pa so tudi izjeme, kjer so bile padavine obilnejše kot v dolgoletnem povprečju. Na Primorskem, Celjskem in severovzhodu države so dolgoletno povprečje osončenosti nekoliko presegli, v Prekmurju za več kot desetino. Drugod je sončnega vremena primanjkovalo, a primanjkljaj nikjer ni presegel petine dolgoletnega povprečja. 700 KREDARICA 600 Debelina snežne odeje (cm) 500 Slika 23. Največja višina snega v maju Figure 23. Maximum snow cover depth in May 400 300 200 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Na Kredarici je bila snežna odeja 1. maja debela 380 cm, ob toplem vremenu je sneg hitro kopnel in zadnji dan meseca je bila snežna odeja debela samo 90 cm. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebelejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, saj debelina ni presegla 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm) ter 2009 (520 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 ter 2015 (v vseh treh majih 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo močnih prodorih hladnega zraka res izjemoma prinese kakšno snežinko. Maja 2018 snežne odeje po nižinah ni bilo. V Ljubljani so snežno odejo maja nazadnje zabeležili leta 1985. Število dni z nevihto maja hitro narašča in običajno doseže vrh junija in julija. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo zabeleženih v Ljubljani, in sicer 14, 13 takih dni je bilo v Postojni, 11 v Portorožu, po 10 na Kredarici, na Bizeljskem in Mariboru. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje 400 KREDARICA Višina snežne odeje (cm) 350 300 250 Slika 24. Dnevna višina snežne odeje, maj 2018 Figure 24. Daily snow cover depth, May 2018 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Ker se je večino meseca nad Slovenijo zadrževala labilna zračna masa, so bile nevihte pogoste, večkrat so bile nevihte tako močne, da so povzročile težave in škodo. Več o težavah in škodi ob majskih neurjih lahko preberete v poročilih na spletni strani ARSO: • http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/neurja_2in4maja2018.pdf • http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/neurja_sredi-maja2018.pdf • http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/neurja_24maj-6jun2018.pdf 16 14 LJUBLJANA Slika 25. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 25. Number of days with thunderstorms in May Število dni z nevihto 12 10 8 6 4 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Na Kredarici so zabeležili 26 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju je bilo 9 dni z opaženo meglo, na Bizeljskem 4, v Postojni 3. Slika 26. Začetek prve košnje, okolica Grosuplja, 6. maj 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. The first mowing, Grosuplje surrounding, 6 May 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 20 Agencija Republike Slovenije za okolje 14 LJUBLJANA 12 10 Število dni z meglo Slika 27. Število dni z meglo v maju Figure 27. Number of foggy days in May 8 6 4 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo 5 dni z opaženo meglo, kar je dva dneva nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja so bili štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. Na sliki 28 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V prvi polovici meseca so bile spremembe zračnega tlaka večje in hitrejše kot v drugi polovici meseca. 3. maja je bil zračni tlak 973,1 mb, kar je najnižja vrednost meseca. 6. maja se je dvignil na 983,0 mb in se 9. dne spustil na 973,6 mb, 11. maja je dosegel 982,4 mb, sledilo je ponovno hitro znižanje, 14. maja je bil zračni tlak 974,9 mb. Zadnjih petnajst dni meseca je bil zračni tlak nad 980 mb. Najvišji je bil 26. maja z 986,3 mb. 22 990 LJUBLJANA LJUBLJANA 19 Tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 985 980 975 970 16 13 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 7 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 28. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2018 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2018 Na sliki 28 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Navzgor ga omejuje temperatura zraka. Najmanj vlage je bilo prvi dan meseca, delni tlak vodne pare je bil 9,6 mb. Drugič se je vsebnost vlage znižala ob ohladitvi sredi meseca, 16. maja je bil delni tlak vodne pare 11 mb. Največ vlage je bilo v zraku v zadnji tretjini meseca, 29. maja je bil delni tlak vodne pare 19,8 mb. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY The average May temperature was everywhere above the long-term average, the anomaly was between 1.5 and 3 °C. In the majority of Slovenia was the long-term average exceeded by 2 to 2.5 ° C. On the Coast May this year was the warmest ever, and in the rest of Slovenia, it ranked second to fourth. The most abundant rainfall was in the mountains in the north of the country, in some places precipitation exceeded 280 mm. Precipitation was distributed very unevenly, in smaller areas on the Coast and the Karst, smaller parts of south-eastern Slovenia and in the far north-eastern part of Slovenia only 40 to 80 mm fell. Since most of the month the unstable air masses persisted above Slovenia, storms were frequent, often they were so powerful that they caused problems and damage. Precipitation was below a long-term average in Portorož, Karst, Goriška, the Posočje region, the eastern part of Dolenjska and part of southern Štajerska. The negative anomaly was mostly up to 20 %. In the Posočje and the lower Vipava valley only 60 to 80 % of the long-term average rain fell. Elsewhere precipitation exceeded the long-term average, the most pronounced was surplus in the mountainous area in the north of the country and in the north of Štajerska, where the long-term average was exceeded by more than three-fifths; in some places rainfall was two and a half times as much in the long-term average. The average solar radiation exceeded the average in the Goriška Brda, the eastern Štajerska and the Prekmurje region. The surplus was mostly up to 10 %, while in the southern part of Pomurje it exceeded a tenth of the long-term average. Over the vast majority of Slovenia sunny weather was below the normal, the deficit was mostly less than a fifth of the long-term average; only in the mountains, the negative anomaly was about one third of the normal. On Kredarica, on May 1, the snow cover was 380 cm thick, during the warm weather the snow was rapidly melted, and the last day of the month was a snow blanket only 90 cm thick. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 22 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MAJU 2018 Weather development in May 2018 Janez Markošek 1. maj Delno jasno, popoldne naraščajoča oblačnost, jugozahodnik Nad severozahodno Evropo, južno Skandinavijo in severnim delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. V višinah je dolina s hladnim zrakom od severa segala v zahodno Sredozemlje, nad nami je pihal jugozahodni veter. Zjutraj in dopoldne je bilo delno jasno, popoldne pa je oblačnost od jugozahoda naraščala. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 2.–3. maj Spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami, ponekod nalivi Iznad severne Afrike se je ciklonsko območje pomikalo proti Italiji in Jadranu. V višinah mu je sledilo jedro hladnega zraka. Veter nad nami se je z jugozahodne obračal na jugovzhodno smer. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Prvi dan zjutraj je ponekod v zahodni Sloveniji rahlo deževalo, popoldne, zvečer in v prvem delu noči so bile krajevne plohe in nevihte. Tudi drugi dan popoldne, zvečer in v prvem delu noči so bile krajevne plohe in nevihte, ki so bile pogostejše v južni Sloveniji, kjer so bili tudi močnejši nalivi. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 22 do 28 °C. 4. maj Spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami z nalivi, vetrovno Nad Britanskim otočjem in severnim delom srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severnim in osrednjim Sredozemljem pa ciklonsko območje. V višinah je bilo nad zahodno polovico Sredozemlja jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1–3). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami z nalivi. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile v alpskih dolinah okoli 15, drugod od 18 do 24 °C. 5. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, posamezne plohe, severovzhodnik, šibka burja Od severa se je nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka, ciklonsko območje nad Sredozemljem se je polnilo. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, nastale so le posamezne plohe. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23, na Primorskem do 26 °C. 6. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem na jugu posamezne plohe Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad Jadranom in Balkanom pa plitev ciklon. V višinah je od severovzhoda pritekal razmeroma topel zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno v južni Sloveniji pretežno oblačno. Tam so bile popoldne posamezne plohe, zvečer 23 Agencija Republike Slovenije za okolje pa je nekaj kapelj dežja padlo tudi ponekod na Gorenjskem. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28 °C. 7. maj Delno jasno, sprva na severozahodu še pretežno oblačno, vzhodnik, šibka burja Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda je pritekal nad naše kraje nekoliko hladnejši zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj in dopoldne ponekod na severozahodu še pretežno oblačno. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25, na Primorskem do 28 °C. 8.–10. maj Spremenljivo oblačno, predvsem sredi dneva in popoldne krajevne plohe in nevihte Nad vzhodnimi Alpami, Panonsko nižino in Balkanom je bilo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Ozračje nad nami je bilo nestabilno (slike 4–6). Spremenljivo oblačno je bilo, predvsem sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Prvi dan so se nadaljevale tudi v prvo polovico noči. 9. maja so bile plohe in nevihte večinoma le v zahodni polovici Slovenije. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 11. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte, pogostejše popoldne, vzhodnik Nad severno ter severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. Ozračje nad nami je bilo še vedno nestabilno. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, zjutraj in dopoldne so bile posamezne plohe, popoldne pa krajevne plohe in nevihte. Pihal je veter vzhodnih smeri, šibka burja na Primorskem je ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24, na Primorskem do 27 °C. 12.–13. maj Zjutraj delno jasno in ponekod megleno, sredi dneva in popoldne krajevne plohe in nevihte Nad južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka, v višinah pa je bila nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem dolina s hladnim zrakom, ki se je pomikala proti vzhodu. Ozračje je bilo nestabilno. Zjutraj in dopoldne je bilo delno jasno, zjutraj je bila po nekaterih nižinah kratkotrajna megla. Sredi dneva in popoldne je bilo spremenljivo oblačno, nastajale so krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 14.–15. maj Pretežno oblačno, občasno padavine, sprva posamezne nevihte Iznad zahodnega Sredozemlja se je nad srednjo Evropo in zahodni Balkan pomaknilo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 7–9). Pretežno oblačno je bilo. Prvi dan so bile občasno padavine, popoldne tudi posamezne nevihte. Ponoči je deževalo, drugi dan so se pojavljale krajevne plohe. Drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 14 do 22 °C, drugi dan v Zgornjesavski dolini le okoli 10 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje 16. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne na severu in vzhodu plohe, jugozahodnik Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka s središčem nad Panonsko nižino. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile predvsem v severni in vzhodni Sloveniji krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21 °C. 17. maj Spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa nad srednjo Evropo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 10–12). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, zjutraj in dopoldne so bile krajevne padavine v zahodni in južni Sloveniji, popoldne tudi drugod. Pihal je veter zahodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 22 °C. 18.–19. maj Spremenljivo oblačno, sredi dneva in popoldne krajevne plohe in nevihte Nad zahodno in severno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je ob šibkih vetrovih še zadrževal razmeroma vlažen zrak. Zjutraj je bilo pretežno jasno, čez dan pa spremenljivo oblačno, sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 25 °C. 20. maj Na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, krajevne plohe Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s šibkimi vzhodnimi vetrovi pritekal še razmeroma vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Od dopoldneva naprej so se pojavljale krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 21. maj Delno jasno, popoldne na severu in jugozahodu posamezne plohe, vzhodnik, šibka burja Nad južno Skandinavijo in severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad jugozahodno Evropo pa plitvo ciklonsko območje. V višinah je s šibkimi vetrovi južnih smeri pritekal vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, v severni in jugozahodni Sloveniji so bile popoldne posamezne plohe. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24, na Primorskem do 28 °C. 22. maj Oblačno s padavinami, zvečer delne razjasnitve Nad zahodno Evropo in Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje. Z južnimi višinskimi vetrovi je pritekal vlažen zrak (slike 13–15). Oblačno je bilo, zjutraj in dopoldne so se padavine od jugozahoda razširile na vso Slovenijo. Popoldne so se oblaki trgali, nastale so še posamezne plohe. Zvečer se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 °C v Zgornjesavski dolini do 25 °C v Beli Krajini. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje 23.–25. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka, v višinah se je nad nami zadrževal razmeroma vlažen zrak. Ozračje je bilo nestabilno. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Drugi dan so se v vzhodni Sloveniji nadaljevale tudi v noč. Nekatere nevihte so predvsem 25. maja spremljali tudi močnejši nalivi. Postopno je bilo topleje, zadnji dan obdobja so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 27, na Primorskem do 30 °C. 26. maj Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno, zvečer na severozahodu nevihte Od severa se je nad vzhodne Alpe in zahodni Balkan razširilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pozno zvečer so bile v severozahodni Sloveniji krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 27.–28. maj Sredi dneva in popoldne krajevne plohe in nevihte, nekatere z močnejšimi nalivi Nad južno Skandinavijo in severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z južnimi vetrovi pritekal vlažen zrak, ozračje je bilo nestabilno (slike 16–18). Zjutraj je bilo pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo oblačno, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, ki so se drugi dan na Gorenjskem nadaljevale tudi v noč. Nekatere nevihte so spremljali močnejši nalivi. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 30 °C. 29. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad jugozahodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. Pas ploh in neviht se je sredi dneva in popoldne pomikal prek Slovenije od jugozahoda proti severovzhodu. Nekatere nevihte so bile tudi močnejše. V severovzhodni Sloveniji so se krajevne nevihte nadaljevale tudi v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 29, v severozahodni Sloveniji okoli 20 °C. 30.–31. maj Zjutraj in dopoldne delno jasno, popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je s šibkimi južnimi vetrovi pritekal vlažen zrak, ozračje je bilo nestabilno. Zjutraj in dopoldne je bilo delno jasno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo oblačno, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, ki so se drugi dan na Gorenjskem nadaljevale tudi v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 31 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 5. 2018 Slika 2. Satelitska slika 4. 5. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 4 May 2018 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 4 May 2018 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 5. 2018 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 4 May 2018 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 5. 2018 Slika 5. Satelitska slika 9. 5. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 9 May 2018 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 9 May 2018 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 5. 2018 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 9 May 2018 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 5. 2018 Slika 8. Satelitska slika 14. 5. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 14 May 2018 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 14 May 2018 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 5. 2018 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 14 May 2018 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 5. Slika 11. Satelitska slika 17. 5. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 17 May 2018 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 17 May 2018 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 5. 2018 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 17 May 2018 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 5. Slika 14. Satelitska slika 22. 5. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 22 May 2018 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 22 May 2018 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 22. 5. 2018 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 22 May 2018 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28. 5. Slika 17. Satelitska slika 28. 5. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 28 May 2018 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 28 May 2018 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 5. 2018 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 28 May 2018 at 12 GMT 29 PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2018 Climate in spring 2018 Tanja Cegnar M arec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa se prispevek posveča trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010. Z aprilom 2017 se pri izdelavi podnebnih analiz srečujemo z novim izzivom, saj se je spremenil način opazovanj in meritev na nekaterih ključnih podnebnih postajah, kjer so opazovanja in meritve pred aprilom 2017 opravljali poklicni meteorološki opazovalci. Predvsem pri pojavih je opazen precejšen izpad podatkov, saj samodejne meteorološke postaje sicer zagotavljajo znatno večjo količino podatkov, ne pa tudi vizualnih opazovanj. Marec 2018 Marec je bil le na Obali za spoznanje toplejši od dolgoletnega povprečja, drugod je bil hladnejši kot običajno. V visokogorju, na jugozahodu države, v Babnem Polju, Godnjah in Slovenj Gradcu je bil zaostanek za dolgoletnim povprečjem do 1 °C. V pretežnem delu Slovenije je bil odklon med −2 in −1 °C. Ponekod v Prekmurju, delu Zasavju in Dolenjske ter ponekod na obrobju Ljubljanske kotline so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za več kot 2 °C. V približno polovici države je padlo do 140 mm padavin, le na nekaj manjših območjih Koroške, Štajerske in Dolenjske padavine niso dosegle 70 mm. Na Območju Julijskih Alp in Trnovske planote je padlo nad 200 mm. Največja izmerjena količina padavin je bila 444 mm, med kraje z izdatnejšimi padavinami se uvrščajo Kneške Ravne, kjer so namerili 355 mm, na Črnem Vrhu nad Idrijo je padlo 335 mm in 311 mm na Krnu. Padavine so presegle dolgoletno povprečje v večjem delu države. Dvakratnik dolgoletnega povprečja so dosegli ali presegli na skrajnem vzhodu Prekmurja, v Plavah, Movražu in na Krnu. Koroška, Bela krajina in del Notranjske so za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajali, vendar je padlo vsaj tri četrtine toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je bilo precej manj kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli krajini, delu Zasavja in v visokogorju Julijskih Alp, kjer je sonce sijalo le od 50 do 60 % toliko časa kot običajno. Na veliki večini ozemlja je bilo od 60 do 70 % toliko sončnega vremena kot v povprečju obdobja 1981−2010. Še najbližje običajnemu trajanju sončnega vremena so bilo v Slovenski Istri in na Goriškem ter Goričkem v Prekmurju, kjer je sonce sijalo vsaj 70 % toliko časa kot običajno. Marca je bila snežna odeja v gorah obilna, na Kredarici je bila največja debelina četrta največja doslej. Snežilo je tudi po nižinah v celinskem delu države. April 2018 April 2018 je bil rekordno topel, odklon povprečne mesečne temperature je bil med 3,5 in 5 °C, nekoliko manjši je bil le na Letališču Portorož, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 3,3 °C. Skoraj na vseh merilnih postajah je bil april 2018 najtoplejši doslej, na vzhodu tudi za več kot 1 °C od prejšnjega rekorda. Le v Ratečah se je uvrstil na drugo mesto za aprilom 2007, ki je bil od tokratnega 0,2 °C toplejši. Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno. Za več kot 40 % so dolgoletno povprečje presegli na območju, ki se je začenjalo na Goriškem in se prek Trnovske planote nadaljevalo nad osrednji del 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slovenije od tam pa na sever do meje z Avstrijo, na jugu pa do meje s Hrvaško. Vzhodno in zahodno od tega območje je bil presežek med 30 in 40 %. Le nekoliko manj kot za 30 % so dolgoletno povprečje presegli na Letališču Portorož in ponekod v Pomurju, ter manjšem delu južne Štajerske. Največ dežja je padlo na območju Julijskih Alp in Trnovske planote, kjer so na manjših območjih presegli 210 mm. Na Lokvah so namerili 217 mm. Med kraje z izdatnejšimi padavinami spadajo tudi deli Karavank in Snežnika. V večini Slovenije je padlo manj kot 120 mm dežja. Najmanj padavin je bilo na portoroškem letališču, kjer so namerili le 28 mm. V Slovenski Istri, večjem delu Bele krajine, v Novem mestu z okolico, delu Koroške, in na severovzhodu Slovenije je padlo manj kot 60 mm. Nadpovprečno veliko padavin je bilo v večjem delu Posočja, v spodnji Vipavski dolini, v osrednjem delu Karavank, v Kamniško-Savinjskih Alpah in večjem delu Štajerske. Na manjših območjih je bil presežek okoli 40 %. Na dobri polovici ozemlja so bile padavine skromnejše od dolgoletnega povprečja. Največji primanjkljaj je bil na jugu države in jugu Pomurja, kjer je padlo le od 40 do 60 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Prvi dan aprila je bila na Kredarici snežna odeja debela 560 cm, kar je precej več od dolgoletnega povprečja in tretja največja aprilska debelina snežne odeje. Maj 2018 Povprečna majska temperatura je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem, bilo je od 1,5 in 3 °C topleje kot običajno. V pretežnem delu Slovenije je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 2 do 2,5 °C. Najbolj se je ogrelo v dnevih ob koncu meseca. Na Obali je bil letošnji maj najtoplejši doslej, drugod po državi se je maj 2018 po povprečni temperaturi uvrstil na drugo do četrto mesto. Največ padavin je bilo v hribovitem svetu na severu države, ponekod so padavine presegle 280 mm, na Krvavcu so namerili 309 mm. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, na manjših območjih na Obali in Krasu, manjših delih jugovzhodne Slovenije ter na skrajnem severovzhodu Slovenije je padlo le od 40 do 80 mm. Ker se je večino meseca nad Slovenijo zadrževala labilna zračna masa, so bile nevihte pogoste, večkrat so bile nevihte tako močne, da so povzročile težave in škodo. Za dolgoletnim povprečjem so padavine zaostajale v Portorožu, na Krasu, Goriškem in v Posočju, prav tako je bilo manj dežja kot v dolgoletnem povprečju na vzhodnem delu Dolenjske in delu južne Štajerske. Večinoma je bil zaostanek za dolgoletnim povprečjem do 20 %, v Posočju in spodnji Vipavski dolini je bilo dežja le za 60 do 80 % dolgoletnega povprečja, še nekoliko večji primanjkljaj je bil na Bizeljskem, v Godnjah in Iskrbi. Drugod po državi so padavine presegle dolgoletno povprečje, najbolj v hribovitem svetu na severu države in severu Štajerske, kjer so dolgoletno povprečje presegli za več kot tri petine, ponekod je bilo padavin tudi dva in pol krat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Dolgoletno povprečje sončnega obsevanja so presegli v Goriških Brdih, na vzhodu Štajerske in v Prekmurju, presežek je bil večinoma do 10 %, le v južnem delu Pomurja je presegel desetino dolgoletnega povprečja. Velika večina Slovenije je bila obsijana slabše kot običajno. Primanjkljaj je bil večinoma manjši od petine dolgoletnega povprečja, le v visokogorju je bilo pomanjkanje sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem večje od petine dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila snežna odeja 1. maja debela 380 cm, ob toplem vremenu je sneg hitro kopnel in zadnji dan meseca je bila snežna odeja debela samo 90 cm. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Pomlad 2018 Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odkloni povprečne najnižje temperature so presegli 1,4 °C, največji je dosegel 2,5 °C. Podobno veliki so bili odkloni povprečne najvišje temperature, presegali so 1 °C, največji je segal do 2,5 °C. Boh. Češnjica Let. Portorož Lisca Lesce Murska Sobota Polički Vrh Let. ER Maribor Ravne na… Celje Črnomelj Sevno Vrhnika Ljubljana Babno Polje Postojna Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Let JP 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 2 2,2 2,4 2,6 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2018 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2018 Bohinjska Češnjica Portorož Lisca Metlika Lesce Veliki Dolenci Murska Sobota Polički Vrh Let. ER Maribor Ravne na… Celje Črnomelj Bizeljsko Sevno Ljubljana Topol Kočevj Babno Polje Postojna Godnje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Planina pod Golico Let JP 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 2 2,2 2,4 2,6 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2018 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2018 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Pomlad 2018 je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, razpon odklonov je bil majhen, saj je bil dokaj enakomeren po vsej državi, segal je od 1,2 do 2 °C, večina ozemlja je poročala o odklonu od 1,5 do 1,75 °C, nekoliko večji, do 2 °C, je bil odklon na jugozahodu države. Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2018 od povprečja 1981– 2010 Figure 3. Mean air temperature anomaly in spring 2018 Pomlad 2018 je bila ob izrazito nadpovprečno toplem aprilu in maju v celoti nadpovprečno topla in potrjuje trend naraščana temperature pri tleh v zadnjih desetletjih. Pomladi se od sredine osemdesetih let naprej ogrevajo skoraj tako opazno kot poletja. Od šestdesetih let so se pomladi v Sloveniji ogrele za okoli 2,5 °C. Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C. Topli dnevi so v zadnjih tridesetih letih pogostejši, kot so bili v preteklosti. Bilo jih je več kot v dolgoletnem povprečju. Na Letališču Portorož jih je bilo 25, prav toliko tudi na Bizeljskem. 24 takih dni je bilo v Črnomlju. V Ljubljani je bilo 21 toplih dni, kar je v prestolnici dan več od doslej rekordnega števila toplih pomladnih dni leta 2003. Običajno so spomladi od toplih dni precej pogostejši hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Tokrat je bilo v nižinskem svetu več topli kot hladnih dni, seveda je bilo tudi nekaj izjem, na primer Kočevje, kjer je bilo 23 hladnih in 10 toplih dni. V Ljubljani je bilo tokrat 11 hladnih dni, spomlad 2014 je bil tak le en dan, spomladi 1999 in 2016 sta bila hladna le po dva dneva. Največ takih dni je bilo spomladi 1955, poročali so kar o 31 hladnih dnevih. Z redkimi izjemami po nižinah temperatura ni dosegla 30 °C. 25 LJUBLJANA Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C Št. toplih dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 33 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 LJUBLJANA Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Št. hladnih dni 30 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 15 Temperatura (°C) 10 KREDARICA 5 0 -5 -10 -15 -20 MAREC APRIL MAJ APRIL MAJ 30 Temperatura (°C) LJUBLJANA 20 10 0 -10 MAREC Slika 6. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2018 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981–2010 na Kredarici in v Ljubljani Figure 6. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2018 (thin lines) and the average in the reference period 1981–2010 on Kredarica nad in Ljubljana Za Ljubljano, Bilje, Mursko Soboto in Kredarico smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja. Prikazani so samodejno izmerjeni podatki. Marca in aprila nekaj dnevnih podatkov za Bilje manjka, marca manjka tudi nekaj dnevnih podatkov na Kredarici. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Temperatura (°C) BILJE 25 15 5 -5 MAREC APRIL MAJ APRIL MAJ 30 Temperatura (°C) MURSKA SOBOTA 20 10 0 -10 MAREC Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2018 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981–2010 v Biljah in Murski Soboti Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2018 (thin lines) and the average in the reference period 1981–2010 in Bilje and Murska Sobota Na vseh merilnih mestih izstopa mrzel začetek marca, ki mu je sledila otoplitev in nato v začetku druge polovice meseca ponovno občutna ohladitev. Aprila so povsod prevladovali nadpovprečno topli dnevi, maj pa so zaznamovali nadpovprečno topli dnevi v prvi tretjini, občutna ohladitev sredi meseca in nato naraščanje temperature do konca meseca. Naslednja slika podaja potek povprečne pomladne temperature zraka na petih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, je bilo dolgoletno povprečje povsod preseženo. V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000. Povprečna pomladna temperatura je bila na Kredarici enaka kot v pomladi 2007. Po oceni povprečne temperature za celotno površje Slovenije se pomlad 2018 uvršča na približno peto mesto od leta 1961. Toplejše od letošnje so bile pomladi v letih 2007, 2017, 2014 in 2009. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 12,6 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem in peta najvišja vrednost. Najvišjo povprečno temperaturo so izmerili leta 2007 (13,4 °C), sledi pomlad 2014 s temperaturo 12,9 °C, spomladi leta 2009 je bila povprečna temperatura 12,8 °C, v letu 2000 je bilo povprečje 12,7 °C, sledi letošnja pomlad, nato pomladi 2011 in 2012 z 12,5 °C. Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene od leta 2000 dalje; najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje 0 -1 13 KREDARICA 12 11 -3 Temperatura (℃) Temperatura (℃) -2 -4 -5 -6 10 9 8 7 -7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 15 14 14 PORTOROŽ 13 LJUBLJANA 12 13 11 Temperatura (℃) Temperatura (℃) MURSKA SOBOTA 12 10 11 10 9 9 8 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 9 8 RATEČE Temperatura (℃) 7 6 Slika 8. Povprečna spomladanska temperatura zraka Figure 8. Mean spring air temperature 5 4 3 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Povprečna pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 12,3, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem, kar je skupaj s pomladjo 2014 druga najtoplejša pomlad od sredine minulega stoletja. Najtopleje je bilo leta 2000 (12,4 °C), najhladneje pa leta 1955 s 7,4 °C. Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 14,2 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najtoplejša pomlad. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila pomlad leta 2007 (14,7 °C). Na Kredarici je letošnja pomlad z −1,0 °C za 2,0 °C presegla dolgoletno povprečje, s tem je izenačena doslej najvišja pomladna temperatura iz pomladi 2007 na tej visokogorski merilni postaji. Spomladi 2012 in 2000 ter 2017 je bila povprečna temperatura −1,5 °C, sledijo pomladi 2011 z −1,7 °C ter 2009 in 2014 z −1,8 °C; najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo sezonsko povprečje le −6,2 °C. V Ratečah je povprečna temperatura pomladi 2018 znašala 7,7 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem in je šesta najvišja vrednost. Najtoplejša pomlad je bila leta 2007 z 8,7 °C. V nadaljevanju so prikazane značilnosti trajanja sončnega obsevanja v pomladi 2018 in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je primanjkovalo v hribovitem svetu na severu države, prav tako tudi na jugu Slovenije razen na Obali. V nižinskem svetu je bil primanjkljaj do največ desetine dolgoletnega povprečja, precej izrazitejši pa je bil v visokogorju. Na Kredarici je sonce sijalo 369 ur, kar je le 83 % dolgoletnega povprečja. Največ sonca je bilo v visokogorju spomladi leta 2011, in sicer kar 580 ur. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Več sončnega vremena kot običajno je bilo na Obali, Krasu, Goriškem, v osrednji Sloveniji večjem delu Dolenjske in Štajerske ter v Prekmurju, a presežki so bili majhni in niso presegli 5 % dolgoletnega povprečja. Boh. Češnjica Portorož Lisca Lavrovec Murska Sobota Slovenj Gradec Let. ER Maribor Sveti Florijan Novo mesto Sromlje Ljubljana Bežigrad Šmarata Postojna Godnje Bilje Vedrijan Na Stanu Rateče Kredarica 50 60 70 80 90 100 110 Slika 9. Sončno obsevanje spomladi 2018 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 9. Bright sunshine duration in spring 2018 compared to the average of the reference period Slika 10. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 10. Bright sunshine duration in spring 2018 compared with 1981–2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 544 ur, kar je 2 % pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončna je bila pomlad 2011 s 755 urami sončnega vremena, veliko sonca je bilo tudi v pomladih 2012 (712 ur), 1997 (710 ur), na četrto mesto se uvršča pomlad 2017 (693 ur), sledi pa pomlad 2003 (679 ur); najmanj sončnega vremena je bilo v prestolnici spomladi leta 1954 (327 ur). V Portorožu je bilo v letošnji pomladi 650 ur sončnega vremena, kar je 2 % več kot običajno. Odkar potekajo meritve je bila najbolj sončna pomlad 2011 z 821 urami sončnega vremena. Najmanj sonca je bilo na Obali v pomladi 1978, le 504 ure. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje V Novem mestu je sonce sijalo 549 ur, kar je 5 % več od običajne osončenosti, najbolj sončna je bila pomlad 2003, ko je sonce sijalo 675 ur. V Ratečah je bilo 484 ur sonca, kar je 94 % običajnega trajanja neposrednega sončnega obsevanja, najbolj sončna je bila pomlad leta 1997 s 655 urami sončnega vremena. Sončno obsevanje (ura) 600 700 KREDARICA 500 500 400 400 300 300 200 200 100 100 0 0 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Sončno obsevanje (ura) 700 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 2008 2013 2018 700 LJUBLJANA 600 500 500 400 400 300 300 200 200 100 100 0 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 800 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 900 MURSKA SOBOTA 800 600 Sončno obsevanje (ura) Sončno obsevanje (ura) 700 NOVO MESTO 600 Sončno obsevanje (ura) 800 RATEČE 600 Sončno obsevanje (ura) 700 500 400 300 200 100 PORTOROŽ 700 600 500 400 300 200 100 0 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 11. Trajanje sončnega obsevanja Figure 11. Sunshine duration Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2018 Figure 12. Precipitation in spring 2018 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Portorož Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Letališče ER… Maribor Logarska Dolina Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na… Postojna Godnje Bilje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Kneške Ravne Krn Kobarid Breginj Soča Rateče Javorniški Rovt Zgornje Jezersko Žiri Krvavec Črnivec 50 Povprečje obodbja 1981–2010 Pomlad 2018 150 250 350 450 550 650 750 850 Slika 13. Padavine spomladi 2018 in povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 13. Precipitation in spring 2018 and the normals Spomladi 2018 je bilo največ padavin v delu Julijcev, kjer so na manjšem območju padavine presegle 700 mm. V Kneških Ravnah so namerili 756 mm, na Krnu 711 mm in v Breginju 703 mm. Med bolj namočenimi območji spada tudi Trnovska planota z nad 600 mm padavin. Ker so ob koncu aprila in maja močno prevladovale padavine v obliki krajevnih ploh in neviht, so bile krajevne razlike v padavinah velike. Pod 200 mm padavin je padlo na delu Obale, v Novomeški kotlini in na skrajnem severovzhodu države. Merilne postaje s padavinami med 170 in 190 mm so bile Veliki Dolenci, Portorož, Bizeljsko, Vinji Vrh in Novo mesto. Večina ozemlja je poročala o 200 do 400 mm padavin. Za dolgoletnim povprečjem padavin so zaostajali v delu Notranjske, večjem delu Dolenjske, v Beli krajini in na Krško-Brežiškem polju. Dolgoletnega povprečja niso dosegli niti na Kredarici pa tudi ponekod v Posočju. Največji primanjkljaj padavin je bil v delu Bele krajine, kjer padavine niso dosegle štirih petin dolgoletnega povprečja. Večji del severne Slovenije je bil nadpovprečno namočen, večinoma so dolgoletno povprečje presegli za petino. Največji presežek padavin je bil zabeležen ponekod na severovzhodu Slovenije. V Šentilju je padlo 163 % dolgoletnega povprečja, na letališču ER Maribor 169 %. Kljub veliki časovni in krajevni spremenljivosti pomladanskih padavin je opazen vzorec presežka padavin na severu in primanjkljaja na jugovzhodu države. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje 900 500 KREDARICA 800 PORTOROŽ 400 700 300 500 Padavine (mm) Padavine (mm) 600 400 200 300 100 200 100 0 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 800 600 LJUBLJANA 500 700 RATEČE 600 400 Padavine (mm) Padavine (mm) 500 400 300 300 200 200 100 100 0 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 500 400 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 400 300 Padavine (mm) Padavine (mm) 300 200 200 100 100 0 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Slika 14. Padavine Figure 14. Precipitation Slika 15. Višina padavin spomladi 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation amount in spring 2018 compared with 1981–2010 normals Če ocenimo državno povprečje pomladnih padavin, je bila pomlad 2018 za dobro desetino bolj namočena kot v dolgoletnem povprečju. K nadpovprečnim pomladnim padavinam sta najbolj prispevala marec in maj, skromen s padavinami pa je bil april. Letošnja pomladna količina padavin na državni ravni je primerljiva s pomladmi padavinami v letih 2009, 2001, 1994, 2016 in 1999. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je padlo 356 mm, kar je 20 % nad dolgoletnim povprečjem. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo komaj 133 mm. V Novem mestu so namerili 184 mm, kar je 70 % dolgoletnega povprečja. Spomladi 1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. V Ratečah je padlo 310 mm, s tem je bilo skoraj doseženo dolgoletno povprečje padavin. Na Kredarici so s 409 mm za dolgoletnim povprečjem zaostali za 9 %. Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm. Na prikazanih postajah je bilo takih dni več kot v dolgoletnem povprečju. 60 KREDARICA 50 50 40 40 Št. padavinskih dni Št. padavinskih dni 60 30 20 10 LJUBLJANA 30 20 10 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 40 35 PORTOROŽ Slika 16. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 16. Number of days with precipitation at least 1 mm Št. padavinskih dni 30 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Za Ljubljano smo prikazali število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. V prvi polovici marca je letos razen v nižinskem svetu Primorske snežilo tudi po nižinah. Slika 17. Labodji naraščaj na Koseškem bajerju, 22. maj 2018 (foto: Tanja Cegnar) Figure 17. Swans, Koseški bajer, 22 May 2018 (Photo: Tanja Cegnar) 41 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 LJUBLJANA Št. dni s snežno odejo 30 25 Slika 18. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 18. Number of days with snow cover at 7 a. m. 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 800 KREDARICA 700 Snežna odeja (cm) 600 Slika 19. Največja spomladanska višina snežne odeje na Kredarici Figure 19. Maximum spring snow cover on Kredarica 500 400 300 200 100 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne spomladi 2018 na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. 600 KREDARICA Višina snežne odeje (cm) 500 Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v pomladi 2018 Figure 20. Snow cover depth in spring 2018 (blue columns) 400 300 200 100 0 MAR APR MAJ Spomladi v visokogorju praviloma beležijo snežno odejo vse dni. Snežna odeja je bila v prvi polovici pomladi nadpovprečno debela, nato pa se je pod vplivom nadpovprečno toplega vremena v drugi polovici pomladi hitro tanjšala. Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Marca je bil zračni tlak večinoma opazno nižji od dolgoletnega povprečja, poleg tega je močno nihal. Aprila je bil zračni tlak večinoma nad dolgoletnim povprečjem, za krajši čas se je v začetku druge polovice meseca močno zvišal. Maja večjih odstopanj od dolgoletnega povprečja ni bilo, v prvi polovici je nihal pod in nad dolgoletno povprečje, v drugi polovici maja pa je bil večinoma nekoliko nadpovprečjem. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje 995 LJUBLJANA Slika 21. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2018 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1981–2010 (temnejša črta) Figure 21. Mean daily air pressure spring 2018 (pink) and the average in the reference period 1981–2010 (dark line) Zračni tlak (mb) 985 975 965 955 MAREC APRIL MAJ V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v pomladi 2018. Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2018 Table 1. Meteorological data, spring 2018 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Letališče Portorož Vojsko Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Veliki Dolenci Murska Sobota Temperatura NV TS TOD TX TM 506 2513 864 2 1065 533 467 299 175 157 242 264 444 308 187 10,3 −1,0 7,7 14,2 7,4 10,4 10,0 12,6 12,6 12,4 11,4 12,2 10,7 11,9 12,3 1,6 2,0 1,3 2,0 1,7 1,7 1,5 1,5 1,6 1,7 1,5 1,6 2,0 1,5 1,8 15,9 1,4 14,1 19,7 11,8 15,7 16,3 17,9 18,7 18,9 18,0 17,5 5,5 −3,4 2,7 9,6 4,0 5,8 4,6 7,8 7,1 6,6 5,9 7,5 17,1 17,9 6,9 6,9 Sonce TAX TAM OBS RO 11,7 −18,8 29,1 −2,7 369 484 650 83 94 102 26,7 27,6 29,0 29,3 30,0 −11,0 −14,5 −10,3 −15,2 −13,5 505 96 544 98 28,5 −16,4 561 579 528 104 105 100 28,2 −15,5 607 105 Padavine in pojavi RR RP 346 409 310 170 637 368 330 356 170 256 339 328 231 177 250 114 91 99 83 124 103 100 120 72 88 146 144 92 109 142 SS SSX 92 560 0 0 14 17 11 10 13 37 64 27 19 55 12 37 13 40 LEGENDA / LEGEND: NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) 43 − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 22. Vetrovne rože, pomlad 2018 44 Figure 22. Wind roses, Spring 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Although March was significantly colder than normal, exceptionally warm April and well above mean temperature in May resulted in above normal spring mean temperature. The anomaly was quite uniform, mostly ranging from 1.5 to 2 °C. The sunshine duration was below normal in the mountain area in the north of the country, as well as in the south of Slovenia, except on the Coast. In the lowland there was a deficit of up to tens of long-term averages, but it was much more pronounced in highlands. On Kredarica the sun shone 369 hours, which is only 83 % of the long-term average. More sunny weather than usual was on the Coast, the Karst, the Goriška region, in central Slovenia, the large part of Dolenjska and Štajerska, and in Prekmurje, but the surpluses were small and did not exceed 5 % of the long-term average. Due to convective nature of precipitation in April and May was precipitation distributed quite unevenly, still there are some pronounced features. The most abundant precipitation was observed in the Julian Alps and Trnovska planota, on some stations more than 700 mm of precipitations was reported. Less than 200 mm were reported on the Coast, in Novo mesto valley and on the extreme northeast of the country. Less precipitation than normal fell in part of Notranjska, most of Dolenjska, in Bela Krajina and in the Krško-Brežiško polje. Also on Kredarica and in Posočje fell less precipitation than on the long-term average. The largest rainfall deficit was observed in part of Bela Krajina, where the precipitation was below four-fifths of the long-term average. Most of northern Slovenia reported above-average precipitation, mostly exceeding the long-term average by a fifth. The largest exceedance of precipitation was recorded in some parts of north-eastern Slovenia. 163 % of the long-term average fell in Šentilj, 169 % at the airport of Maribor. Despite the great temporal and local variability of spring precipitation, a pattern of surplus precipitation in the north and a deficit in the south-east of the country is noticeable. On Kredarica the maximum snow cover depth was 560 cm, which is well above the normal. Due to warm weather snow cover rapidly melted in the second half of spring, at the end of May snow cover depth reduced to 90 cm. Slika 23. Prekmurje, 10. maj 2018 (foto: Tanja Cegnar) Figure 23. Prekmurje, 10 May 2018 (Photo: Tanja Cegnar) 45 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MAJU 2018 Climate in the World and Europe in May 2018 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v maju 2018 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature maja 2018 od majskega povprečja obdobja 1981–2010, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 1. Surface air temperature anomaly for May 2018 relative to the May average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Maj 2018 je bil toplejši od povprečja obdobja 1981–2010 nad pretežnim delom Evrope. Še posebej opazen je bil presežek povprečne mesečne temperature na severu celine, predvsem na Norveškem in Švedskem in Finskem. S 16,1 °C je bila povprečna majska temperatura v Oslu rekordno visoka in 5,3 °C nad povprečjem obdobja 1961–1990. V Göteborgu so 30. maja izmerili rekordnih 31,1 °C, kar je na Švedskem tudi najvišja temperatura izmerjena v maju v več kot sto letih. Le na Iberskem polotoku, na Korziki in Sardiniji ter vzhodnem delu evropske Rusije je bila povprečna majska temperatura okoli ali malo pod dolgoletnim povprečjem. Povprečna majska temperatura je presegla dolgoletno povprečje 1981–2010 tudi v večjem delu zahodne Kanade in ZDA ter delih Antarktike. Večina Arktičnega oceana je bila tudi toplejša od dolgoletnega povprečja za maj. Neobičajno toplo je bilo v severovzhodni Afriki, delih južne in vzhodne Azije ter na jugu Južne Amerike. Precej hladnejši kot običajno je bil maj nad severno vzhodno Kanado, v Grenlandiji, zahodni Rusiji, severozahodni Afriki in delih Antarktike. Maj 2018 je bil na svetovni ravni opazno toplejši od dolgoletnega povprečja, vendar ne tako izrazito kot maja 2016 in 2017. Maj 2018 je bil: • 0,4 °C toplejši od povprečne majske temperature v obdobju 1981–2010; • tretji najtoplejši maj v prikazanem nizu podatkov, vendar le za spoznanje toplejši od maja 2010; • 0,2 °C hladnejši od doslej najtoplejšega maja 2016. Najtoplejši in drugi najtoplejši meseci so bili v obdobju od oktobra 2015 do decembra 2017. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Odklon svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, majski odkloni so obarvani temneje, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 2. Monthly global-mean (top) and European-mean (bottom) surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to May 2018. The darker coloured bars denote the May values. Source: ERAInterim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Drseče dvanajstmesečno povprečje zgladi krajše odklone. Na svetovni ravni je bilo obdobje od junija 2017 do maja 2018 toplejše od povprečja obdobja 1981–2010 za 0,46 °C. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016, odklon je bil 0,64 °C. 2016 je bilo najtoplejše koledarsko leto z odklonom 0,62 °C, drugo najtoplejše je bilo leto 2017 z odklonom 0,53 °C. Razlika v povprečni svetovni temperaturi, ki jo računajo različni svetovni centri, je precejšnja, posebej je to očitno v zadnjih dveh letih. Deloma je to posledica obravnave arktičnega območja in morja okoli Antarktike. Razlike so opazne tudi v ocenah temperature površine oceanov. Izstopajo tudi razlike v izračunanih povprečij za leti 2005 in 2006. Kljub omenjenim razlikam pa so ocene vseh centrov enotne glede rekordno toplega leta 2016, stopnji ogrevanja v obdobju od poznih sedemdesetih let dalje in o trajno nadpovprečno toplih letih od leta 2001 dalje. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 3. Running twelve-month averages of global and European mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to May 2018. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2018. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Morski led V splošnem je bila razsežnost morskega ledu maja 2018 manjša kot v majskem povprečju obdobja 1981– 2010. Arktični morski led ni segal tako daleč proti jugu, kot je maja običajno, posebej v Beringovem morju je bil ledeni pokrov skromnejši kot običajno. Manj morskega ledu je bilo tudi v pasu od Grenlandije do Nove zemlje, deloma je bila to posledica hitrega krčenja ledenega pokrova morja na območju arhipelaga Svalbard. Nadpovprečen je bil ledeni pokrov morja na vzhodu Hudsonovega zaliva in Davisove ožine. Antarktični morski ledeni pokrov je bil precej skromnejši kot običajno. Ni segal tako daleč proti severu kot običajno. Še posebej je bilo to očitno na vzhodu Weddllovega morja in Rossovem morju. Bili so trije pasovi nadpovprečnega morskega pokrova. Prvi je segal od Bellingshausenovega morja do Amundsovega morja, dva pa sta bila nad indijskim oceanom. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Ledeni morski pokrov maja 2018. Roza črta označuje rob povprečne majske površine ledu v obdobju 1981– 2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Sea-ice cover for May 2018. The pink line denotes the climatological ice edge for May for the period 1981– 2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 5. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do maja 2018 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo majske odklone (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 5. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to May 2018, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the May values. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Odklon temperature v maju 2018 od majskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Surface air temperature anomaly for May 2018 relative to the May average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 7. Odklon ledenega morskega pokrova v maja 2018 od majskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERAInterim, Copernicus, ECMWF). Figure 7. Sea-ice cover anomaly for May 2018 relative to the May average for the period 1981–2010. Source: ERAInterim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 50 METEOROLOŠKA POSTAJA LENDAVSKE GORICE Meteorological station Lendavske Gorice Mateja Nadbath N a severovzhodu države, v občini Lendava, je meteorološka postaja Lendavske Gorice. Zaradi bližine kraja Lendava, del katerega so včasih bile, postajo zasledimo tudi pod imenom Lendava. Postaja je podnebna in je ena od 17-ih tovrstnih v državi, v Prekmurju je še ena takšna na Goričkem, v Šalovcih (slika 1). V Lendavski občini je poleg podnebne še samodejna postaja, postavljena v Termah Lendava (slika 1, z rdečo piko je označena lega podnebne, z rumeno pa samodejne postaje). Postaji sta med seboj oddaljeni približno 1,2 km. Slika 1. Lega postaje Lendavske Gorice, rdeča pika (vir: Atlas okolja1 in Interaktivni atlas Slovenije2) Figure 1. Location of station Lendavske Gorice, red dot (from: Atlas okolja1 and Interaktivni atlas Slovenije2) Postaja v Lendavskih Goricah je na nadmorski višini 190 m, postavljena je na prisojnem pobočju. V okolici so sosednje hiše z gospodarskimi objekti, vinogradi, posamezna drevesa, vrtovi in travniki. Postaja je na tem mestu od januarja 1962 (slika 1, rdeča pika in slika 2). Po znanih podatkih je bilo opazovalno mesto postaje pred letom 1962 na treh drugih mestih, v času od decembra 1961 do januarja 1962 je bilo na nadmorski višini 220 m, okoli 30 m severno od današnjega mesta, od junija 1954 do decembra 1961 je bilo na državnem posestvu, na nadmorski višini 169 m (slika 1, temno rdeča pika). V času od decembra 1924 do junija 1954 pa je bila postaja v Lendavi pri takratni meščanski šoli, na nadmorski višini 183 m (slika 1, črna pika). 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2015, orthophoto from 2015 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Opazovalni prostor postaje Lendavske Gorice, iz leta 1973 (levo) in 2008 (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site in Lendavske Gorice, photo taken in 1973 (left) and in 2008 (archive ARSO) V Lendavskih Goricah, ki so se takrat še uradno imenovale Lendava, smo z meteorološkimi opazovanji na podnebni postaji začeli junija 1954; tovrstna opazovanja potekajo še danes, v celotnem obdobju brez prekinitev. Na postaji merimo temperaturo zraka dva metra nad tlemi po suhem, mokrem, maksimalnem in minimalnem termometru, relativno vlažnost zraka, smer, hitrost in jakost vetra, višino padavin, višino skupne in nove snežne odeje ter opazujemo vremenske pojave, oblačnost in stanje tal. Višino padavin in snežne odeje opazovalec meri zjutraj ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času), vse ostalo pa trikrat dnevno, to je še ob 14. in 21. uri, z izjemo opazovanja pojavov, ki jih spremlja ves čas. Podatki s postaje so zaenkrat digitalizirani za obdobje po letu 1961. Dostopni so na naših spletnih straneh, v spletnem arhivu3 meteoroloških podatkov, tako kot digitalni podatki z vseh delujočih meteoroloških postaj v obdobju od leta 1961 do danes. Pred junijem 1954 smo imeli postajo v Lendavi (slika 3). V našem arhivu so podatki s padavinske postaje Lendava v obdobjih 1945–1954 in 1924– 1927 ter s podnebne v letih 1927– 1941. Iz starih evidenc vemo, da so meritve v Lendavi potekale tudi v obdobjih 1901–1912 in 1916– 1918, arhivsko gradivo pa je ostalo v tujih arhivih. Na samodejni postaji Terme Lendava so senzorji za merjenje temperature zraka na 2 m od tal, zračni tlak, vlažnost zraka, gostoSlika 3. Skica lege meteorološke postaje v Lendavi iz leta (arhiv ARSO) to toka globalnega in difuznega Figure 3. Sketch of location of meteorological station in Lendava made sončnega sevanja, smer in hitrost in 1924 (archive ARSO) vetra, višino padavin in radioaktivnost. Na podnebnih postajah opazovanja opravljajo prostovoljni meteorološki opazovalci. V Lendavskih Goricah je meteorološka postaja pri družini Mlinarič od decembra 1961. Od junija 1985 meteorološka opazovanja vodi Mihael Mlinarič. Pred njim sta kot meteorološka opazovalca zapisana še Stanko in Marija Mlinarič ter Franc Tivadar, od junija 1954 do konca marca 1960 pa Štefan Vohar. 3 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Meteorološka postaja Lendavske Gorice je na kratko predstavljena v publikaciji z naslovom Podnebna spremenljivost Slovenije, Meteorološka opazovanja II (A-O)4, ki je dostopna tudi na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Za prikaz padavinskih razmer smo v navedeni publikaciji uporabili homogenizirane vrednosti5. Podatki so homogenizirani za obdobje 1961–2011, objavljeni so na spletu6. Postaja je omenjena tudi v prispevku Meteorološka opazovanja leta 2018, objavljenim v februarskem biltenu Naše okolje7. Za opis podnebnih razmer na območju Lendave smo uporabili vse razpoložljive izmerjene in digitalizirane podatke postaje. Podatki pred tem letom 1961 so še vedno le v papirnem arhivu, zato jih pri analizi nismo uporabili. Podnebne razmere so prikazane s povprečnimi vrednostmi tridesetletja 1981–2010, to obdobje imenujemo primerjalno ali referenčno. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja prikazujeta primerjava s povprečjem obdobja 1961–1990 (sprememba ni nujno statistično značilna) in petletno drseče povprečje izrisano na grafih. 13 temperatura (°C) 12 11 10 9 2017 2013 2009 2005 2001 1997 1993 1989 1985 1981 1977 1973 1969 1965 1961 8 Slika 4. Letna povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1961– 2017 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta, 1961–1990 siva črta) v Lendavskih Goricah Figure 4. Annual mean air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1961–2017 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Lendavske Gorice V Lendavskih goricah je letna povprečna temperatura zraka 10,6 °C, to je povprečje primerjalnega obdobja 1981–2010, letno povprečje obdobja 1961–1990 je 10,0 °C. Temperatura zraka se viša (slika 4). Po letu 1992, ko je petletno drseče povprečje prvič preseglo primerjalnega, smo našteli 19 toplejših in sedem hladnejših ali enako toplih let kot je primerjalno povprečje. V obdobju 1992–2017 je najbolj odstopalo leto 2014, ki je bilo toplejše od primerjalnega povprečja za 1,7 °C in leto 1996, ki je bilo hladnejše za 1,2 °C. Ravno nasprotno je bilo v obdobju 1961–1991, povprečna letna temperatura zraka je primerjalno povprečje presegla v šestih letih, v 25-ih pa je bila nižja ali izenačena. Najbolj sta izstopali 4 Nadbath, M. (2016). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Ljubljana: Agencija RS za okolje. Meteorološka opazovanja II (A-O ). http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Meteorol oska%20opazovanja%20II%20A-O%20splet.pdf 5 Homogenizacija je matematična metoda s katero izmerke popravimo tako, kot bi bili vsi v nizu izmerjeni na zadnjem opazovalnem mestu postaje. S tem odstranimo vplive, ki jih na izmerke lahko imajo okolica različnih opazovalnih mest, zamenjava opazovalca in instrumenta ipd. Ob pogosti selitvi postaje in različnih drugih spremembah na postaji, homogenizirane vrednosti lahko odstopajo od izmerjenih, vendar bolje odsevajo podnebno spremenljivost. 6 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/time-series/ 7 http://www.arso.gov.si/o agenciji/knjižnica/mesečni bilten/bilten2018.htm 53 Agencija Republike Slovenije za okolje leti 1962, ko je bilo za 1,8 °C hladnejše, in leto 1974, ki je bilo za 0,6 °C toplejše od primerjalnega povprečja (preglednica 1). V obravnavanem obdobju smo najvišjo dnevno temperaturo zraka na postaji izmerili 8. avgusta 2013, 38,2 °C, najnižjo dnevno, −23,8 °C, pa 13. februarja 1985 (preglednica 1). pomlad spring jesen autumn poletje summer zima winter 20 temperatura (°C) 18.9 19.8 15 12.6 10.6 11.1 10.2 10.5 10 5 Poletje, kot najtoplejši letni čas, ima povprečno temperaturo zraka 19,8 °C, kar je za slabo stopinjo topleje od povprečja obdobja 1961–1990 (slika 5). Zimska povprečna temperatura primerjalnega obdobja je 0,9 °C, povprečje obdobja 1961–1990 je nižje za 0,7 °C. Pomlad je v Lendavskih goricah na splošno toplejša od jeseni, povprečja primerjalnega obdobja pa so višja od obdobja 1961–1990, kar velja za prav vse letne čase. Povprečji zime 2017/18 in pomladi 2018 sta višji od povprečij obeh obdobij. Pomlad 2018 s povprečno temperaturo 12,6 °C zaseda tretje mesto najtoplejših pomladi v 0.2 Lendavskih goricah. Povsem enako toplo je bilo še 0 spomladi 2009, 2014 in 2017. Na drugem mestu, s 2018 1961–1990 1981–2010 povprečno temperaturo 12,8 °C, je pomlad 2000, 8 Slika 5. Povprečna temperatura zraka po letnih časih najtoplejša do sedaj pa je bila pomlad 2007, s 12,9 °C. Najhladnejša pomlad in po obdobjih ter leta 2018 v Lendavskih Goricah; zima povprečjem 2017/18 obravnavanega obdobja je iz leta 1987, s Figure 5. Mean seasonal8 air temperature per periods povprečjem 8,1 °C (slika 6 in preglednica 1). 0.9 2.1 and in 2018 in Lendavske Gorice; winter 2017/18 14 Slika 6. Pomladna povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1961–2018 ter primerjalni povprečji (1981– 2010 zelena črta, 1961–1990 siva črta) Figure 6. Mean air temperature in spring (red) and five-year moving average (dark red) in period 1961–2017 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Lendavske Gorice temperatura (°C) 13 12 11 10 9 8 1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015 2018 7 8 Meteorološki letni časi: pomlad=marec, april, maj; poletje=junij, julij, avgust; jesen=september, oktober, november; zima=december, januar, februar Meteorological seasons: Spring=March, April, May; Summer=June, July, August; Autumn=September, October, November; Winter=December, January, February 54 25 150 20 120 20 120 15 90 15 90 10 60 10 60 5 30 5 30 0 0 0 0 -5 temperatura (°C) 150 -5 -30 padavine (mm) 25 padavine (mm) temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje -30 J F MAM J J A S O N D J F MAM J J A S O N D Slika 7. Podnebni diagram - mesečna povprečna temperatura zraka (rdeča krivulja) in višina padavin (modri stolpci) v primerjalnem obdobju 1981–2010 (levo) in leta 2018 v Lendavskih Goricah Figure 7. Mean monthly air temperature (red line) and mean precipitation (blue columns) in reference period 1981– 2010 (left) and in 2018 in Lendavske Gorice Podnebni diagram shematsko in poenostavljeno prikazuje osnovne podnebne značilnosti kraja (slika 7). Na diagramu sta prikazani povprečna mesečna temperatura zraka in višina padavin. Skala je na diagramu izbrana tako, da 0 °C ustreza 0 mm, razmerje med njima je 1 °C : 6 mm. Razmerje med temperaturo in padavinami nakazuje obdobje zmerne suše, kadar so padavinski stolpci pod temperaturno krivuljo. Diagrama na sliki 7 prikazujeta povprečne podnebne razmere in razmere v letu 2018. V Lendavskih Goricah je v povprečju najtoplejši mesec leta julij, najhladnejši januar, največ padavin pade junija, najmanj pa februarja in zaznati je zmerno sušo v topli polovici leta, to je od aprila do septembra. Prvih pet mesecev leta 2018 je bilo vse prej kot povprečnih, januar je bil malo manj namočen vendar bolj topel od povprečja, februar in marec sta bila hladnejša in veliko bolj namočena kot običajno, april je bil nadpovprečno topel, a podpovprečno namočen, maj pa je bil v obeh spremenljivkah nadpovprečen. 5 1961–1990 20,6 °C je primerjalno povprečje najtoplejšega meseca v letu, to je julija (slika 7); julijsko povprečje obdobja 1961–1990 je nižje in znaša 19,6 °C. Le desetinko stopinje pod lediščem je povprečje najhladnejšega meseca, januarja. Januarsko povprečje obdobja 1961–1990 je −1,1 °C. Kar 4,2 °C je bila povprečna temperatura januarja 2018 (sliki 7 in 8). Januar 2018 je tretji najtoplejši v obdobju 1961–2018, v Lendavskih goricah sta bila toplejša le januarja v letih 1975 in 2007, s povprečjem 4,4 °C oz. 5,1 °C. 2018 4 temperatura (°C) 3 2 1 0 -1 Prav vsi meseci leta so bili v povprečju obdobja 1961–1990 hladnejši od povprečij primerjalnega obdobja (slika 8). -2 -3 J F M A M J J A S O N D Slika 8. Odklon mesečne povprečne temperature zraka od povprečij primerjalnega obdobja 1981–2010 Figure 8. Deviation of monthly mean air temperature from reference mean, period 1981–2010 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Maj 2018 je bil nadpovprečno topel, s povprečjem 18,5 °C (slike 7, 8 in 9), primerjalno povprečje je presegal za 2,5 °C (slika 8), saj je to 16,0 °C, povprečje obdobja 1961–1990 pa je 15,3 °C. V obdobju 1961–2018 maj 2018 zaseda drugo mesto najtoplejših v Lendavskih goricah, bolj topel je bil le maj leta 2003, s 18,9 °C. Najhladnejši maj v obravnavanem obdobju je bil leta 1991, s povprečjem 12,2 °C. 20 18 temperatura (°C) Slika 9. Majska povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1961–2018 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta, 1961–1990 siva črta) v Lendavskih Goricah Figure 9. Mean air temperature in May (red) and five-year moving average (dark red) in period 1961– 2018 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Lendavske Gorice 16 14 12 2017 2013 2009 2005 2001 1997 1993 1989 1985 1981 1977 1973 1969 1965 1961 10 Glede na nadpovprečno topel maj 2018, ne čudi, da je bilo v mesecu 15 toplih9 dni; to je v Lendavskih goricah drugi maj s tako velikim številom toplih dni, 15 toplih dni je bilo še maja 1979. Največ majskih toplih dni smo na postaji našteli leta 2003, 21. V primerjalnem povprečju je v Lendavskih goricah majsko povprečje toplih dni 9, povprečje obdobja 1961–1990 pa je 7. Maj je prvi mesec v letu, ko na postaji zabeležimo tudi prve vroče dneve, primerjalno povprečje je 2 oz. 1 dan za obdobje 1961–1990. Maja 2018 jih v Lendavskih goricah nismo beležili, saj je bila najvišja dnevna temperatura 29,8 °C, izmerjena 29. dne v mesecu. Tropskih ali toplih noči maja 2018 ni bilo, na postaji jih najprej zabeležimo junija. Tudi ostalih kazalnikov temperaturnih razmer, to je hladnih in ledenih dni, maja 2018 nismo beležili, saj je bila najnižja dnevna temperatura 7,3 °C, izmerjena 16. v mesecu. Na postaji Lendavske Gorice je letno povprečje primerjalnega obdobja 76 toplih in 19 vročih dni. Povprečje za omenjene kazalnike je v obdobju 1961–1990 nižje in znaša za tople 64 in vroče 10 dni. Število toplih in vročih dni narašča, petletno drseče povprečje toplih dni je leta 1992 prvič preseglo primerjalno vrednost (slika 10). Po letu 1992 je bilo manj toplih dni od povprečja le letih 1995, 1996, 1997 in 2006. V obdobju 1961–2017 smo najmanj toplih dni, 42, našteli leta 1978, največ pa leta 2003, 118 dni (preglednica 1). Leta 2003 je bilo naštetih tudi največ vročih dni, 59, en sam vroč dan je bil v Lendavskih goricah leta 1975, ni se pa še zgodilo, da jih sploh ne bi bilo. V primerjalnem obdobju je na leto 88 hladnih in 17 ledenih dni, povprečje obdobja 1961–1990 je višje, hladnih je 92 in ledenih 19 dni (slika 11). Največ hladnih dni je bilo v Lendavskih goricah leta 1962, 118, najmanj pa leta 2014, 34. Ledenih dni je bilo največ leta 1963, 60, leto 1974 pa je minilo celo povsem brez njih. V nasprotju s toplimi in vročimi dnevi, se število hladnih in ledenih dnih zmanjšuje. 9 Dan je topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C, vroč, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C, tropska ali topla noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C, hladen, ko je najnižja temperatura zraka pod 0 °C in leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka pod 0 °C. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje 120 100 število dni 80 60 40 20 2017 2013 2009 2005 2001 1997 1993 1989 1985 1981 1977 1973 1969 1965 1961 0 120 60 30 2017 2013 2009 2005 2001 1997 1993 1989 1985 1981 1977 1973 1969 1965 0 1961 število dni 90 Slika 10. Letno število toplih (oranžni stolpci) in vročih dni (rdeči stolpci) ter pripadajoči 5-letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1961–2017 in primerjalni povprečji (1981– 2010 zeleni črti in 1961–1990 sivi črti) v Lendavskih Goricah Figure 10. Annual number of days with maximum temperature ≥ 25 °C (orange columns) and days with maximum temperature ≥ 30 °C (red columns) and fiveyear moving averages (curves) in 1961–2017 and mean reference values (1981–2010 green lines and 1961–1990 grey lines) in Lendavske Gorice Slika 11. Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci), pripadajoči 5letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1961–2017 in primerjalni povprečji (1981– 2010 zeleni črti in 1961–1990 sivi črti) v Lendavskih Goricah Figure 11. Annual number of days with minimum temperature below 0 °C (light blue columns) and days with maximum temperature below 0 °C (dark columns) with fiveyear moving averages (curves) in 1961–2017 and mean reference values (1981–2010 green lines and 1961–1990 grey lines) in Lendavske Gorice Slika 12. Letna povprečna višina padavin v Sloveniji, obdobje 1981–2010; Lendavske Gorice so označeno z rdečo piko Figure 12. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981–2010, Lendavske Gorice is marked with red dot 57 Agencija Republike Slovenije za okolje 1200 padavine (mm) 1000 800 600 400 200 2017 2013 2009 2005 2001 1997 1993 1989 1985 1981 1977 1973 1969 1965 1961 0 Slika 13. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2017 ter primerjalno povprečje (1981–2010 zelena črta in 1961–1990 siva črta ) v Lendavskih Goricah Figure 13. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2017 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Lendavske Gorice Letno povprečje padavin v Lendavskih goricah je 773 mm, to je povprečje primerjalnega obdobja, v obdobju 1961–1990 je povprečje višje, 805 mm (slika 13). Največ padavin na postaji smo namerili leta 1972, 1123 mm, najmanj pa leta 2011, 530 mm (preglednica 1). Leta 2017 je padlo 783 mm padavin, v prvih petih mesecih leta 2018 pa 355 mm. V primerjavi s padavinami drugje po Sloveniji je postaja Lendavske Gorice na najmanj namočenem območju, to velja za celotno Pomurje (slika 12). Podobno malo padavin na leto dobijo v povprečju le še na Obali. padavine (mm) 800 700 600 133 206 500 poletje summer zima winter 127 217 400 300 273 400 padavine (mm) pomlad spring jesen autumn 1961–1990 1981–2010 2018 300 200 257 100 194 171 0 1961–1990 1981–2010 200 100 0 pomlad spring Slika 14. Povprečna višina padavin po obdobjih in letnih časi v Lendavskih Goricah Figure 14. Mean seasonal precipitation per periods in Lendavske Gorice poletje summer jesen autumn zima winter Slika 15. Povprečna višina padavin po letnih časih in obdobjih ter izmerjena leta 2018, Lendavske Gorice; zima 2017/18 Figure 15. Mean monthly precipitation per periods and measured in 2018 in Lendavske Gorice, winter 2017/18 Od letnih časov pade v Lendavskih goricah največ padavin poleti, s primerjalnim povprečjem 257 mm; poletno povprečje obdobja 1961–1990 je višje in znaša 273 mm (sliki 14 in 15). V povprečju pade najmanj padavin pozimi, 127 mm je primerjalno povprečje, 233 mm pa je povprečje obdobja 1961– 1990. V povprečju pade jeseni več padavin kot spomladi. V zadnjem obdobju opažamo zmanjšanje padavin v vseh letnih časih, z izjemo jeseni (sliki 14 in 15). 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Spomladi 2018 smo na postaji namerili 227 mm padavin, kar je 133 % primerjalnega povprečja (sliki 15 in 16). S to vrednostjo zaseda 15. mesto najbolj namočenih pomladi od 58-ih. Najbolj namočena je bila pomlad 1970, s 315 mm, najmanj pa pomlad leta 2003, ko smo v treh mesecih skupaj namerili le 37 mm padavin (slika 16). Slika 16. Pomladna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2018 ter primerjalno povprečje (1981– 2010 zelena črta in 1961– 1990 siva črta ) v Lendavskih Goricah Figure 16. Precipitation in spring (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2018 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Lendavske Gorice 320 280 padavine (mm) . 240 200 160 120 80 40 1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015 2018 0 Mesec z najvišjim povprečjem padavin v Lendavskih goricah je junij, 92 mm (sliki 7 in 17), septembrsko in avgustovsko povprečje je le za 3 oz. 6 mm nižje. V obdobju 1961–1990 je imel največje povprečje julij, 95 mm, avgust pa mu je sledil s 5 mm nižjim povprečjem. Najnižje povprečje padavin v obdobju 1981–2010 ima februar, 36 mm, januarsko pa je le za milimeter višje. V obdobju 1961–1990 imata najnižje povprečje tudi februar in januar, ki pa znaša 42 oz 43 mm. Posamezne izmerjene vrednosti lahko zelo odstopajo od povprečij. Tak primer je februar 2018, ki ima sicer najnižje mesečno povprečje, v prvih petih mesecih leta 2018 pa je ravno tega meseca padlo največ padavin, 103 mm (slika 17). Omenjena vrednost je do sedaj četrta najvišja februarska, več padavin je padlo le še v februarjih 2014 (118 mm), 2013 (123 mm) in 2016 (126 mm). 120 padavine (mm) 1961–1990 1981–2010 2018 90 60 30 0 J F M A M J J A S O N Slika 17. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2018 v Lendavskih Goricah Figure 17. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2018 in Lendavske Gorice 59 D Agencija Republike Slovenije za okolje Maja 2018 je v Lendavskih goricah padlo 94 mm padavin, kar je več od obeh dolgoletnih povprečij, ki znašata 73 mm, v obdobju 1981–2010, oziroma 78 mm, za tridesetletje 1961–1990. Majska najvišja izmerjena višina padavin je iz leta 2006, 162 mm, najnižja pa iz leta 1977, 18 mm (slike 17, 18 in 19). Ob primerjavi mesečnih povprečij padavin se je v zadnjem obdobju zmanjšalo povprečje v osmih mesecih leta, junijsko, septembrsko, oktobrsko in decembrsko primerjalno povprečje pa je višje od pripadajočih obdobja 1961–1990 (slika 17). 180 Slika 18. Majska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2018 ter primerjalni povprečji (1981– 2010 zelena črta in 1961– 1990 siva črta ) v Lendavskih Goricah Figure 18. Annual precipitation in May (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2018 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Lendavske Gorice padavine (mm) 160 140 120 100 80 60 40 20 1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015 2018 0 350 321 80 200 85 83 72 250 padavine (mm) padavine (mm) 300 162 150 100 69 60 57 40 48 54 53 42 43 36 34 20 50 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 20. Dnevna10 najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1961–maj 2018 v Lendavskih Goricah Figure 20. Maximum daily10 precipitation per month in 1961–May 2018 in Lendavske Gorice Slika 19. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1961–maj 2018 v Lendavskih Goricah Figure 19. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–May 2018 in Lendavske Gorice V obdobju 1961–maj 2018 smo največ padavin v enem mesecu namerili julija 1972, 321 mm, v petih mesecih pa je padlo nič ali manj kot 1 mm padavin, to je bilo v februarjih 1998 in 2001, oktobrih 1965 10 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a.m. and it is 24-hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje in 2005 ter novembra 2011 (slika 19 in preglednica 1). Januarja je padlo 1 mm padavin v letih 1964, 1989 in 1993. Marčna najnižja višina padavin je točno 1 mm iz leta 2012. Dnevna najvišja višina padavin je bila v Lendavskih goricah izmerjena 15. julija 1972, 85 mm (slika 20). V obdobju 1961–maj 2018 dnevna višina padavin še nikoli ni dosegla 100 mm, 50 mm ali več pa smo do sedaj izmerili 19-krat. Najvišji majski dnevni izmerek padavin je bil izmerjen 31. maja 1967, 72 mm, maja 2018 pa 40 mm, izmerjen 5. dne v mesecu. 80 60 40 20 2017 2013 2009 2005 2001 1997 1993 1989 1985 1981 1977 1973 1969 1965 0 1961 število dni / snežna odeja (cm) 100 Slika 21. Letno število dni s snežno odejo (krivulja), primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta in 1961–1990 siva črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2017 v Lendavskih Goricah Figure 21. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2017 in Lendavske Gorice V Lendavskih goricah leži snežna odeja v povprečju primerjalnega obdobja slab mesec na leto (29 dni); povprečje obdobja 1961–1990 je 35 dni. V obdobju 1961–2017 je snežna odeja najdlje ležala leta 1969, 90 dni; le en dan s snežno odejo pa smo zabeležili leta 1989 (preglednica 1 in slika 21). Od petih mesecev leta 2018 je bila snežna odeja zabeležena februarja in marca, skupaj smo našteli 29 dni s snegom. Maj 2018 je minil brez snežne odeje, tako kot vsi maji do sedaj. 2. maja 1970 smo v Lendavskih goricah zabeležili sneženje, odeja pa se ni obdržala. Najdebelejša snežna odeja je bila v Lendavskih goricah izmerjena 12. februarja 1986, 61 cm. Na postaji še nismo zabeležili metrske snežne odeje. Pol metra debelo snežno odejo smo zabeležili v letih 1962, 1964, 1971, 1987 in 1993. Le en centimeter je merila najdebelejša snežna odeja leta 1989 (slika 21). Najdebelejšo svežo ali novozapadlo snežno odejo smo v Lendavskih goricah izmerili 7. februarja 1964, ko je v 24-ih urah zapadlo 51 cm snega, kar je v obravnavanem obdobju edini primer. Najkasnejši zabeleženi datum s snežno odejo je bil 24. april 1988, snežna odeja je bila debela tri cm, obležala je en dan. Podobno kot maja smo tudi oktobra do sedaj zabeležili le sneženje, to je bilo v letih 1966, 1974, 1997, 2003 in 2012. Prvi datum s snežno odejo je v Lendavskih goricah 3. november 1980, z osem cm debelo snežno odejo. Bel božič so v Lendavskih goricah do sedaj imeli v 12 letih: 1963, 1968, 1969, 1970, 1978, 1981, 1984, 1994, 1996, 1999, 2001 in 2007. Najdebelejša snežna odeja je bila na božični dan leta 1963, 40 cm. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Lendavske Gorice v obdobju 1961–maj 2018 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Lendavske Gorice in 1961–May 2018 največ maximum letna povprečna temperatura zraka (°C) mean annual air temperature (°C) pomladna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in spring (°C) poletna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in summer (°C) jesenska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in autumn (°C) zimska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in winter (°C) dnevna najvišja temperatura zraka (°C) maximum daily air temperature (°C) dnevna najnižja temperatura zraka (°C) minimum daily air temperature (°C) letno število hladnih dni annual number of days with min. temperature < 0 °C letno število ledenih dni annual number of days with max. temperature < 0 °C letno število toplih dni annual number of days with max. temperature ≥ 25 °C letno število vročih dni annual number of days with max. temperature ≥ 30 °C letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 12,3 2014 8,8 1962 12,9 2007 8,1 1987 23,1 2003 17,4 1978 12,5 2000, 2006, 2014 8,2 1978 4,7 2006/07 −4,8 1962/63 38,2 8. avg. 2013 30,4 11. sept. 1978 −5,2 15. dec. 1974 −23,8 13. feb. 1985 118 1962 34 2014 60 1963 0 1974 118 2003 42 1978 59 2003 1 1975 1123 1972 530 2011 315 1970 37 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 555 1972 86 1992 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 368 1998 84 1989, 2006 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 254 2012/13 40 1988/89 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 321 jul. 1972 0 feb. 1998, 2001; okt. 1965, 2005; nov. 2011 85 15. jul. 1972 — — 61 12. feb. 1986 1 1989 90 1969 1 1989 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover SUMMARY In Lendavske Gorice is climatological station. It is located in north eastern Slovenia, on elevation of 190 m. Station was established in December 1924, but digitised data are available from 1961 on. Measured parameters are air temperature on 2 m above the ground with dry, wet, maximum and minimum thermometers, humidity, wind direction and speed, precipitation, total snow cover and new snow cover. Meteorological phenomena, visibility and state of the ground are observed. Mihael Mlinarič has been meteorological observer since June 1985. 62 PROGRAM EKOŠOLA O PODNEBNIH SPREMEMBAH Programme Ekošola on climate change Dunja Dolinšek1, Tanja Cegnar P rogram Ekošola je največja mednarodna mreža otrok, mladih, vzgojiteljev ter učiteljev na svetu, ki okoljsko vzgojo in načela trajnostnega razvoja vključujejo v vsakodnevno delo in učenje. V Sloveniji v programu sodeluje več kot 132.000 otrok, učencev in dijakov ter 8.600 vzgojiteljev ali učiteljev (ekokoordinatorjev), mentorjev in projektnih vodij. V šolskem letu 2017/2018 je vanj vključenih 717 ustanov z vse Slovenije. Nosilec mednarodnega programa Eco-Schools je FEE International (Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo), v Sloveniji pa Društvo DOVES-FEE Slovenia. Vsebinsko bogate in zanimive aktivnosti z različnih tematskih področij so zasnovane tako, da jih je mogoče izvajati kot sestavni del, kot dopolnitev ali kot popestritev učnega programa. Z njimi povezujemo različne vsebine, organizacije in posameznike iz lokalnega ter družbenega okolja, s čimer gradimo dogovoren donos do okolja, ljudi in našega življenja na splošno. Načrtovanje in izvajanje aktivnosti delimo na tematske sklope: odpadki, voda, energija, promet, zdravje in prehrana, okolica šole, biotska raznovrstnost, ohranjanje našega sveta, podnebne spremembe in splošno. Z njimi zagotavljamo celovit pristop, ki hkrati spodbuja medpredmetno povezovanje in pridobivanje znanja za življenje. To sta tudi ključni prednosti programa Ekošola, saj želimo, da vsaka ustanova prepozna okoljske in druge probleme najprej v svojem lokalnem okolju in se sama odloči, kako se bo nanje odzvala in jih odpravila. Slika 1. Udeleženci dogodka v Radencih, 10. maj 2018 (foto: Dunja Dolinšek) Figure 1. Participants in Radneci, 10 May 2018 (Photo: Dunja Dolinšek) Maja 2018 smo na dveh dogodkih, ki sta jih sofinancirala Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor, že vpeljali tematiko podnebnih sprememb. V šolskem letu 2018/2019 bomo v programu Ekošola dodali tematski sklop Podnebne spremembe. Čeprav se podnebne spremembe na določen način nanašajo na vse tematske sklope, trenutno še niso sistematično vključene v program. Na mednarodni ravni programa Ekošola je sklop podnebne spremembe že prepoznan in vključen kot samostojni tematski sklop. V slovenskih ekošolah ga bomo pričeli aktivno izvajati v šolskem letu 2018/2019. 10. maja 2018 je v 1 Društvo DOVES-FEE Slovenia 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Radencih potekala mednarodna konferenca z naslovom "Od semena, zelenjave, sadja do gibanja in zdravja za zdravo srce". Vsebina mednarodne konference je bila namenjena hrani, zdravi in varni prehrani , gibanju za zdravo srce, šolskim vrtovom, odgovornemu prehranjevanju, zmanjševanju količine zavržene hrane in tudi podnebnim spremembam, ki bo vodilna tema v okviru programa Ekošola v prihodnjem šolskem letu. Mednarodne konference se je udeležilo 210 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije, ki so svoje strokovne prispevke predstavili v šestih sekcijah. Sto šest udeležencev je predstavilo primere dobrih praks s področij zdrave in varne prehrane, odgovornega prehranjevanja, zmanjševanja količin zavržene hrane, gibanja in šolskih vrtov kot enega od primerov za lokalno pridelano hrano. Povzetki primerov dobrih praks po sekcijah so na voljo na spletni strani programa Ekošola. Slika 2. Predavanje o podnebnih spremembah, Radenci, 10. maj 2018 (foto: Dunja Dolinšek) Figure 2. Presentation on climate change, Radneci, 10 May 2018 (Photo: Dunja Dolinšek) O podnebnih spremembah je spregovorila mag. Tanja Cegnar, ki je razložila, zakaj je pomembno, da poznamo podnebje in se mu prilagodimo. Nepoznavanje podnebnih sprememb je povezano z velikim tveganjem, ki se bo v prihodnosti še povečevalo. Segrevanje ozračja je neizogibno, zato je treba upoštevati tudi podnebne projekcije za prihodnost, ki bodo vplivale na različna področja gospodarskega in družbenega življenja. Slika 3. Udeleženci so posadili jablano, Radenci, 10. maj 2018 (foto: Dunja Dolinšek) Figure 3. Participants planted apple tree, Radneci, 10 May 2018 (Photo: Dunja Dolinšek) V četrtek, 31. maja 2018, je v Grosupljem potekalo že XII. Srečanje koordinatorjev ekovrtcev, ki se ga je udeležilo več kot 130 predstavnikov iz vse Slovenije. Namenjeno je bilo pridobivanju temeljnih izkustev in znanj o ekologiji odnosov in znanj o naravi. Vsa bitja so med seboj povezana in odvisna od naravnih virov in drugih dobrin. Okoljske probleme ustvarja človek in jih bo potrebno čim prej in čim 64 Agencija Republike Slovenije za okolje bolj učinkovito reševati. Ne govorimo le o biološki ogroženosti rastlin, živali in človeka, ampak za ogroženost človekovega notranjega sveta ter njegovega kulturnega in socialnega okolja. Ekologija odnosov v vzgojno-izobraževalnem procesu temelji na strokovnih delavcih, ki morajo razvijati pozitiven odnos do sebe, do soljudi in je pogoj za zmožnost pozitivnega odnosa do okolja. Slika 4. Udeleženci dogodka v Grosupljem, 31. maj 2018 (foto: Dunja Dolinšek) Figure 4. Participants in Grosuplje, 31 May 2018 (Photo: Dunja Dolinšek) Udeleženci so obravnavali Ekoakcijski načrt - program dela za vrtce v šolskem letu 2018/2019. Vsebine so usmerjene k otrokovemu ustvarjalnem okolju, kjer otrok živi in ustvarja ob vzpodbudnih starših, vzgojiteljih in učiteljih. Skozi igro se otroci razvijajo od gibalnega, čustvenega in socialnega področja, ki so obogatena z elementarnimi ekološkimi vsebinami. Program dela obsega poleg vsebine zgodnjega naravoslovja, tudi obvezne tematske sklope (Voda-Energija, Odpadki-krožno gospodarstvo in Podnebne spremembe). Vrtci bodo s programom za 2018/2019 opredelili aktivnosti na področjih: oblike varčevanja z vodo in zdravega življenjskega sloga, pravilno ravnanje z odpadki ter zgodnje osveščanje otrok o podnebnih spremembah. Pri pozitivnem odnosu do okolja je pomembno tudi razumevanje podnebnih sprememb. Le tako se bomo prilagodili spremembam, ki nas že in nas bodo spremljale. Na srečanju koordinatorjev ekovrtcev je mag. Tanja Cegnar predstavila, kaj vse vpliva na podnebni sistem, ki je soodvisen od naravnih pojavov in človeških dejavnikov. Podnebje v prihodnosti se bo še spreminjalo in od nas je odvisno, ali se bomo znali prilagoditi novim podnebnim razmeram. Slika 5. Popoldne so se udeleženci podali na naravoslovno učno pot, 31. maj 2018 (foto: Dunja Dolinšek) Figure 5. Participants walking on natural science learning path, 31 May 2018 (Photo: Dunja Dolinšek) 65 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MAJU 2018 Agrometeorological conditions in May 2018 Ana Žust T ako kot aprila, je tudi v maju prevladovalo nadpovprečno toplo vreme. Povprečne mesečne temperature zraka so bile v večjem delu države med 17 in 18 °C, na Primorskem malo nad 19 °C, na Notranjskem in še ponekod drugod na izpostavljenih predelih pa okoli 15 °C. V primerjavi s povprečjem so bile povprečne mesečne temperature zraka od 2 do 3 °C višje. Nekaj več vročih dni z maksimalno temperaturo zraka nad 30 °C je bilo zabeleženih na Goriškem. Na jugozahodu in jugovzhodu države so bile padavine nekoliko pod povprečjem, v osrednjem delu države skoraj enake povprečju, največja odstopanja pa so bila zabeležena na osrednjem Štajerskem in na severovzhodu države, kjer je padla dvakratna, na mariborskem območju celo še večja količina običajnih padavin. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2018 Postaja Bilje Celje Cerklje – let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce – let. Maribor – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož – let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 4,0 3,7 3,8 3,1 3,5 3,8 3,4 3,1 4,2 3,4 4,1 3,6 3,7 4,1 3,7 3,7 4,4 4,0 3,3 3,7 2,8 3,5 3,8 3,6 3,3 3,2 3,2 I. dekada max. Σ 5,5 40 4,3 37 4,6 38 3,8 31 4,2 35 5,3 38 4,4 34 4,1 31 5,1 42 4,4 34 5,1 41 4,5 36 4,5 37 4,6 41 4,3 37 4,2 37 6,5 44 5,0 40 4,5 33 4,3 37 4,1 28 4,5 35 4,5 38 4,6 36 4,7 33 4,2 32 4,2 32 pov. 3,7 3,4 3,5 3,2 3,0 3,6 2,7 2,9 3,4 3,1 3,3 3,2 3,4 3,4 3,4 3,3 3,9 4,0 2,9 3,4 2,7 3,2 3,4 2,9 3,1 2,9 3,0 II. dekada max. 5,4 4,1 4,1 3,7 4,4 5,3 4,7 3,5 4,4 4,3 4,3 3,8 4,2 4,5 4,5 4,1 6,8 5,2 4,2 4,3 3,6 4,1 4,2 4,7 3,9 4,0 3,7 Σ 37 34 35 32 30 36 27 29 34 31 33 32 34 34 34 33 39 40 29 34 27 32 34 29 31 29 30 III. dekada pov. max. 4,4 5,8 3,9 4,7 4,2 5,2 3,4 4,4 3,8 4,6 4,5 5,7 3,6 4,8 3,2 4,2 4,3 5,1 3,8 4,8 4,2 4,9 3,8 4,6 3,8 4,7 4,3 5,1 3,8 5,0 4,1 4,9 5,0 6,9 4,7 5,5 3,6 4,9 4,1 5,0 3,4 4,7 3,8 4,8 4,0 4,8 3,7 4,6 3,9 5,4 3,3 4,1 3,5 4,4 Σ 48 43 46 38 41 49 39 36 48 42 46 42 41 48 42 45 55 52 40 45 37 42 45 41 43 37 38 mesec (M) pov. max. Σ 4,0 5,8 125 3,7 4,7 114 3,8 5,2 119 3,2 4,4 101 3,4 4,6 106 4,0 5,7 123 3,2 4,8 100 3,1 4,2 96 4,0 5,1 124 3,4 4,8 107 3,9 5,1 120 3,5 4,6 110 3,6 4,7 113 3,9 5,1 123 3,6 5,0 112 3,7 4,9 114 4,4 6,9 138 4,2 5,5 132 3,3 4,9 101 3,7 5,0 117 3,0 4,7 91 3,5 4,8 109 3,7 4,8 116 3,4 4,7 106 3,4 5,4 108 3,1 4,2 97 3,2 4,4 100 Pogostost padavin je bila najmanjša, na Primorskem in na jugovzhodu Slovenije z 10 padavinskimi dnevi, drugod po državi je bilo od 15 do 16 padavinskih dni, na Notranjskem in v hribovitih predelih 66 Agencija Republike Slovenije za okolje severozahodne Slovenije pa kar 22 oziroma 23 padavinskih dni. Padavine so prinašale predvsem lokalne nevihte. Iz številnih krajev po Sloveniji so poročali o neurjih z močnim vetrom in nalivi. Meteorna voda je zastajala na kmetijskih površinah, zalivala je kleti in druge objekte. O posledicah gospodarske škode po močnem neurju 6.maja so poročali iz Podravja. Povprečno dnevno izhlapevanje se je gibalo med 3,0 in 4,0 mm. Na dobro prevetreni Vipavski in na obalnem območju se je povzpelo do 4,4 mm. Ob suhih in vročih dneh je bilo izhlapevanje precej višje, nad 5 mm se je večkrat povzpelo na Primorskem, v vzhodni polovici države pa le enkrat ali dvakrat. Na obalnem območju je v posameznih dneh izhlapelo skoraj 6,0 mm na dan, še več, skoraj 7,0 mm pa na Vipavskem. Cel mesec skupaj je v večjem delu države izhlapelo med 100 mm in 120 mm vode, do skoraj 140 mm na Primorskem in okoli 90 mm v hribovitih predelih in ponekod na Notranjskem (preglednica 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za maj 2018 in vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 31. maja 2018) Table 2.Ten days and monthly water balance in May 2018 and for the vegetation period (from April 1 to May 31, 2018) Vodna bilanca [mm] v maju 2018 Opazovalna postaja I. dekada Bilje Ljubljana Novo mesto II. dekada Vodna bilanca [mm] III. dekada mesec (1. 4.–31. 5. 2018) −27,6 13,6 −29,9 −44,0 −52,4 21,5 18,2 −31,0 8,7 4,6 −20,5 12,3 −34,5 −42,7 −94,4 Celje −7,9 45,3 3,9 41,3 36,2 Šmartno Slovenj Gradec −6,7 21,2 −19,2 −4,7 −38,1 105,5 33,5 −37,2 101,8 58,7 Murska Sobota 36,5 4,4 −29,5 11,5 −64,1 Portorož – let. −0,3 −24,7 −43,3 −68,3 −150,3 Maribor – let. Na stanje mesečne meteorološke vodne bilance so vplivale lokalne padavine, z največjim presežkom na osrednjem Štajerskem. Nekoliko večji primanjkljaji so bili zabeleženi še na obalnem območju in na Goriškem ter na severovzhodu in jugovzhodu države (preglednica 2). V maju se je povečal tudi vegetacijski primanjkljaj razen v osrednji Sloveniji in na osrednjem Štajerskem, kjer smo ob koncu meseca še vedno beležili presežek vodne bilance. Sušne razmere smo že lahko zaznali na jugovzhodu države in zlasti na obalnem območju (glede na dolgoletne vrednosti meteorološke vodne bilance 1981– 2010), medtem, ko je bila drugod meteorološka vodna bilanca bližje za ta čas običajnim razmeram razen v Podravju. Tla so se ob sončnih in jasnih dneh v opoldanski pripeki segrela nad 30 °C, na Goriškem do skoraj 37 °C. Pogoste padavine so sicer tla ohlajala vendar temperature niso padle pod 10 °C. Povprečna mesečna temperatura tal se je v globini 5 cm gibala med 17 in 21 °C, na Primorskem je bila skoraj 23 °C. Pet centimetrov globlje, v globini 10 cm, so bila tla za približno eno stopinjo hladnejša (preglednica 3). Nadpovprečne temperature zraka so pospešile fenološki razvoj. Tako kot povprečna mesečna temperatura zraka je tudi akumulacija efektivne temperature zraka močno presegla dolgoletno povprečje (preglednica 4). Številne rastline, za katere je še v začetku aprila kazalo, da bo njihov fenološki razvoj nekoliko kasnil, so pohitele in s cvetenjem prehitele dolgoletno povprečje. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, maj 2018 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, May 2018 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec 22,2 18,0 18,1 21,1 18,7 20,9 17,5 15,8 19,3 19,7 21,0 19,4 18,1 18,6 Tz10 Tz5 max Tz10 max 21,9 17,9 17,7 20,7 18,4 20,2 17,0 15,8 18,7 19,6 20,6 19,3 17,6 18,2 30,9 25,7 21,9 33,8 22,1 32,6 21,6 18,4 29,2 28,5 28,1 21,3 28,9 27,3 28,3 23,9 20,2 28,7 20,7 27,4 19,9 18,2 25,1 26,5 25,6 20,8 24,4 24,1 II. dekada Tz5 min 16,6 13,0 14,5 12,6 15,2 13,9 13,6 13,1 13,7 14,6 15,3 17,4 10,1 11,8 Tz10 min 17,3 13,8 15,5 15,2 15,8 14,9 14,0 13,3 15,1 15,4 16,7 17,5 12,2 13,4 Tz5 20,7 17,5 18,7 19,5 18,7 20,2 16,8 16,1 18,2 19,2 19,9 19,8 17,1 17,8 Tz10 20,5 17,4 18,5 19,5 18,5 20,2 16,6 16,2 18,2 19,2 19,8 19,8 16,8 17,6 Tz5 max 32,3 24,1 22,9 32,6 23,8 33,5 21,3 19,0 28,2 27,5 29,3 21,5 28,1 27,5 Tz10 max 29,0 22,0 20,9 27,9 21,9 28,4 19,7 19,0 23,9 25,8 25,9 21,1 23,2 24,2 III. dekada Tz5 min 13,8 12,5 14,7 10,8 15,6 11,0 14,3 13,7 10,9 13,2 13,1 18,4 11,0 11,7 Tz10 min 15,0 13,1 15,8 13,3 16,1 13,7 14,7 13,8 13,2 14,0 14,7 18,7 12,1 12,7 Tz5 25,2 20,5 20,5 23,5 21,2 23,0 18,7 18,3 22,3 23,0 22,8 21,9 20,3 20,4 Tz10 24,7 20,3 20,0 22,8 20,8 22,0 18,2 18,3 21,6 22,8 22,4 21,7 19,7 20,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 68 Tz5 max 36,8 28,6 25,1 34,5 25,4 33,8 21,5 21,0 32,9 32,4 31,9 24,9 33,6 29,8 Tz10 max 33,4 27,0 23,1 29,9 23,9 28,1 20,3 20,9 28,8 30,3 28,5 24,4 28,0 26,6 mesec (M) Tz5 min 17,8 15,1 16,8 14,1 17,2 15,1 15,7 15,3 14,4 15,3 16,3 19,2 13,2 12,7 Tz10 min 18,6 15,6 17,6 16,0 17,6 16,9 15,9 15,3 16,2 16,1 17,4 19,3 14,4 14,1 Tz5 22,8 18,7 19,2 21,4 19,6 21,4 17,7 16,8 20,0 20,7 21,3 20,4 18,5 19,0 Tz10 22,0 18,0 18,0 21,0 19,0 20,0 17,0 16,0 19,0 20,0 20,0 20,0 18,0 18,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, Maj 2018 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 188 189 154 150 125 158 162 164 179 178 183 170 173 174 179 174 167 133 131 114 137 140 142 157 158 168 153 157 155 160 Tef > 0 °C III. M 236 236 195 186 171 197 196 203 226 218 224 208 219 217 220 597 592 483 467 410 492 498 509 562 554 574 531 549 546 560 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 69 78 74 48 56 70 71 63 74 74 78 58 60 68 75 138 139 104 100 75 108 112 114 129 128 133 120 123 124 129 124 117 83 81 64 87 90 92 107 108 118 103 107 105 110 181 181 140 131 116 142 141 148 171 163 169 153 164 162 165 442 437 328 312 255 337 343 354 407 399 419 376 394 391 405 69 78 74 47 54 70 71 63 73 74 78 58 60 68 75 88 89 54 50 25 58 62 64 79 78 83 70 73 74 79 74 67 34 31 17 38 40 42 57 58 68 53 57 55 60 Tef > 10 °C III. M 126 126 85 76 61 87 86 93 116 108 114 98 109 107 110 287 282 173 157 103 183 188 199 252 244 264 221 239 236 250 Vm 69 78 67 40 35 64 65 58 71 70 75 55 57 65 72 Tef od 1. 1. 2018 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 1650 1451 1100 1047 756 1055 1061 1083 1344 1297 1373 1220 1285 1263 1288 945 819 593 571 398 587 613 613 787 763 819 707 763 751 777 476 425 253 235 143 273 292 292 409 387 421 337 395 385 413 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 69 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Na primer, robinija je zacvetela najprej na obalnem območju in na Goriškem ter Vipavskem, že konec maja, drugod v prvi dekadi maja, le ponekod na izpostavljenih predelih v drugi dekadi maja. V primerjavi s povprečjem je robinija zacvetela okoli 10 dni, na vzhodu države celo do 16 dni prej kot povprečno. Povprečje je prehitelo tudi cvetenje črnega bezga, odmiki od povprečja pa so se, podobno kot pri robiniji, povečevali od zahoda proti vzhodu države, kjer je bilo cvetenje celo do 16 dni zgodnejše od povprečja. Lipa, ki običajno cveti v juniju, je tokrat v osrednjem delu države zacvetela že v sredini zadnje dekade maja, še posebno zgodnje je bilo cvetenje lipe v urbanem okolju. Po kategoriji fenoloških letnih časov, cvetenje lipe najavi konec zgodnjega poletja. Lipovec, ki cveti sedem do deset dni za lipo je zacvetel v začetku junija. Začetek cvetenja lipovca po fenološkem koledarju najavi začetek pravega poletja. Po podatkih fenološkega monitoringa ARSO je letos lipa v osrednjem delu Slovenije (fenološka postaja Ljubljana) zacvetela skoraj 14 dni prej kot običajno, k čemur so v veliki meri pripomogle nadpovprečne majske temperature zraka, lipovec je cvetove odprl v juniju. Cvetenje lipe zaradi segrevanja ozračja, zlasti toplejših pomladi (vir: Podnebna spremenljivost Slovenije) postaja zgodnejše. 45-letni niz podatkov (1971–2015) kaže, da lipa v sedanjosti povprečno zacveti do 15 dni prej kot je zacvetela še v začetku sedemdesetih let. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In May, the average monthly air temperatures exceeded the long-term average by 2 to 3 ° C. In most parts of the country, 16 to 18 rainfall days were recorded. Precipitation was mainly caused by local storms, some of them changed to heavy storms that wreaked considerable economic damage, especially in the Podravje region. At the end of May the meteorological water balance indicated drought conditions in the coastal area and in the southeastern part of the country as well. Warm growth conditions accelerated phenological development. Plants that usually begin to flower in mid of May (robinia, black elder) have already started to flower in the first days of May that is, for at least two weeks too early, with regard to the long-term average. 70 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MAJU 2018 Discharges of Slovenian rivers in May 2018 Igor Strojan V odnatost rek je bila maja nadpovprečna v severnem delu države in podpovprečna v južnem delu države. Na severu se je po rekah prelilo tudi do polovico več vode (merilno mesto Drava Dravograd), na jugu pa tudi do polovico manj vode kot običajno (merilno mesto Kolpa Metlika). V celoti je bil vodnatost podobna kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Visokovodne konice so bile Muri, Dravi, Dravinji in Savinji višje kot običajno (na Muri in Dravi celo enkrat višje), povsod drugje so bili največji porasti rek večinoma le polovico tako veliki kot so običajno v maju. V začetku in ob koncu meseca so poplavljali manjši hudourniški vodotoki, sredi meseca je Mura poplavljala znotraj visokovodnih nasipov. GORNJA RADGONA 1,40 DRAVOGRAD 1,48 VIDEM RADOVLJICA 1,67 1,05 SUHA SOLKAN 0,76 1,26 0,88 HRASTNIK 1,04 VELIKO ŠIRJE 1,27 0,58 PODBOČJE 0,82 0,57 0,77 CERKVENIKOV MLIN 0,67 RAKOVEC 0,55 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB ČATEŽ 0,96 METLIKA 0,50 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek maja 2018 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the May 2018 mean discharges of Slovenian rivers compared to the May mean discharges of the long-term period SUMMARY At the northern part of the country the discharges of rivers were higher and at the southern part were lower if compared to the long-term period 1981–2010. There were some minor floods at different parts of the country, river Mura flooded inside the flood barriers. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v maju 2018 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in May 2018 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki maja 2018 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in May 2018 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki maja 2018 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in May 2018 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Maj 2018 m3/s dan MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 262 395 5,6 25,0 1,6 40,0 53,0 95,0 124 7,9 15,0 18,0 17,0 36,0 3,5 2,7 2,3 Qs7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 339 509 13,1 49,7 3,7 63,7 86,0 156 253 11,8 24,7 28,4 26,8 132 7,2 5,3 4,1 Qvk7h Qn7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA 11 14 30 14 31 29 24 28 26 29 31 29 24 20 9 4 12 Maj 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 94,1 121 1,9 7,9 0,9 15,1 25,8 45,6 68,4 3,2 9,6 11,6 8,3 25,4 2,2 1,5 0,4 nQs 166 222 3,7 19,7 2,2 34,7 59,7 98,3 154 7,4 20,5 23,3 22,0 55,0 3,6 2,3 1,6 sQs 278 455 8,1 35,0 4,1 63,4 110 146 237 12,4 33,5 44,5 40,1 100 6,5 3,8 2,9 vQs Legenda: 139 204 3,1 12,6 1,2 20,4 31,7 58,3 92,6 4,9 15,7 18,3 12,1 36,2 3,2 1,9 0,7 nQvk 241 342 7,8 39,2 6,8 60,6 97,3 151 262 15,5 43,3 57,2 45,9 104 9,4 6,4 6,0 sQvk 344 580 25,4 87,0 31,4 99,7 162 236 544 28,2 129 135 124 189 22,5 14,6 24,8 vQvk 208 315 11,3 28,3 436 612 36,9 172 834 1384 121 560 G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE 835 700 73,0 222 16 5 5 15 SOTLA RAKOVEC 12,0 6 1,9 34,4 234 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 85,0 131 248 471 20,0 51,0 85,0 68,0 206 21,0 20,0 9,4 8 16 16 16 19 17 15 15 15 15 30 19 44,4 65,3 81,6 127 7,1 24,7 30,8 24,9 66,3 11,2 2,7 1,3 156 278 357 630 64,0 130 294 118 406 37,5 41,6 35,1 378 562 741 1608 150 344 698 254 908 84,4 110 160 74 Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. 30. maja zvečer se je ponovil dogodek iz leta 1991, ko je hudournik Reka s svojim nanosom v obliki drobirskega toka zasul spodnjo postajo kabinske žičnice na Krvavcu. V 40 minutah je bilo na Krvavcu izmerjenih 51 milimetrov padavin (Vir: ARSO, foto: PGD Cerklje) Figure 4. The torrential flood on 30. May at the popular ski cabin station Krvavec. Nearby falls 51 mm of rain in 40 minutes. This was the second torrential flood after first one in the year 1991 (Photo: PGD Cerklje) 75 TEMPERATURE REK IN JEZER V MAJU 2018 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2018 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila maja 2018 v povprečju za 1 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 0,3 °C višjo mesečno temperaturo, Blejsko jezero pa 2,7 °C višjo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperature rek v maju so do sredina meseca z nihanji počasi naraščale. Sledila je močnejša ohladitev nato pa se je temperatura rek spet počasi dvigovala do konca meseca. Nekatere reke so imele v zadnjih dneh maja še eno krajšo ohladitev. Večina rek je imela najvišje srednje dnevne temperature izmerjene v zadnjih dneh maja, najnižje pa v prvem tednu maja ali ob ohladitvi med 16. 5. in 17. 5. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek je bila 4,4 °C. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega in Blejskega jezera je v maju nihala, vendar počasi naraščala. Najvišjo srednjo dnevno temperaturo je imelo Bohinjsko jezero 29. maja, najnižjo pa 6. maja. Blejsko jezero pa je imelo najvišjo srednjo dnevno temperaturo 31. maja, najnižjo pa 16. maja. Razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo Bohinjskega jezera je bila 5,8 °C in Blejskega jezera 3,8 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v maju 2018 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average May 2018 and long-term 1981–2010 temperature in °C postaja / location MAJ 2018 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona 13,5 11,7 1,8 Velika Krka - Hodoš * 16,5 14,2 2,3 Drava - Ptuj * 13,4 13,8 −0,4 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 11,5 11,3 0,2 Sava - Radovljica 10,2 9,0 1,2 Sava - Šentjakob 12,6 11,3 1,3 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 16,9 15,6 1,3 Kolpa - Metlika 17,8 16,1 1,7 Ljubljanica - Moste 14,2 13,0 1,2 Savinja - Laško 15,0 13,1 1,9 Krka - Podbočje 17,0 15,1 1,9 Soča - Solkan 11,0 11,3 −0,3 Vipava - Dolenje * 10,9 11,0 −0,1 Nadiža - Potoki * 13,4 12,7 0,7 Reka - Cerkvenikov mlin 13,9 13,6 0,3 Bohinjsko jezero 11,7 11,4 0,3 Blejsko jezero 18,4 15,7 2,7 *obdobje krajše od 30 let / period shorter than 30 years 76 22 22 20 20 18 18 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 16 14 12 10 16 14 12 10 8 8 6 6 4 4 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 16 22 20 14 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 18 16 14 12 10 12 10 8 8 6 6 4 4 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Ljubljanica Moste Soča Solkan Krka Podbočje 24 22 22 20 20 18 18 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Savinja Laško 16 14 12 10 Reka Cerkvenikov mlin 16 14 12 10 8 8 6 6 4 Vipava Dolenje 4 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v maju 2018 Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in May 2018 77 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v maju 2018, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in May 2018 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in May 2018 was 4.4 °C. The average river’s temperature was 1 °C higher as a longterm average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 0.3 °C higher as a long-term average and Bled Lake average monthly temperature was 2.7 °C higher as a long-term average. 78 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MAJU 2018 Sea dynamics and temperature in May 2018 Igor Strojan N ajbolj značilno za maj 2018 je nadpovprečno toplo morje, srednja mesečna temperatura morja je bila 3,7 °C višja od dolgoletnega povprečja. Sicer je bilo morje večinoma dokaj mirno, več valovanja kot običajno je bilo iz jugozahodne smeri. Gladina morja je bila povišana predvsem v prvi polovici meseca. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v maju 2018 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in May 2018 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v maju 2018 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in May 2018 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila v maju 226 cm in 12 cm višja od povprečja med leti 1961 in 1990. Morje maja ni poplavljalo, v prvem delu meseca so bile izmerjene višine morja višje od predvidenih astronomskih višin, v drugem delu meseca so le malo odstopale od predvidenih astronomskih višin morja. Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v maju 2018. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Geodetsko izhodišče 0 m.n.m. je na mareografski postaji Koper na višini 208,5 cm. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in May 2018 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v maju 2018 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in May 2018 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v maju 2018 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of May 2018 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV SMV NVVV NNNV A Maj 2018 cm Maj 1961–1990 Min Sr Max cm cm cm 226 199 263 122 141 295 149 146 214 286 139 147 226 328 152 176 80 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v juliju 2018. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in July 2018. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/ morje. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Valovanje morja Srednja višina valov je bila maja 22 cm. Podobno kot v predhodnem mesecu aprilu je bilo tudi maja malo valovanja iz smeri burje. Najvišji valovi so prihajali iz jugozahoda. V zgodnjih jutranjih urah 15. maja so bili izmerjeni najvišji valovi visoki nekaj manj kot 2 metra. Slika 6. Roža valovanja v maju 2018. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Najvišji valovi so maja prihajali od jugozahoda. Valovi iz smeri burje tokrat niso bili najvišji. Figure 6. Sea waves in May 2018. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Valovanje morja v maju 2018. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in May 2018. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Maja se je morje hitro segrevalo (slika 8). Konec maja je bila temperatura morja (25,2 C) med najvišjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Srednja mesečna temperatura morja je bila maja 3,7 °C višja od dolgoletnega povprečja 1981–2010 (preglednica 2). Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v maju 2018. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in May 2018 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v maju 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in May 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. Tmin Tsr Tmax TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Maj Maj 1981–2010 2018 Min Sr Max °C °C °C °C 15,9 11,0 12,9 16,3 20,2 14,3 16,5 18,9 25,2 17,3 20,0 22,5 SUMMARY The average May monthly sea level at the tide gauge Koper was 226 cm. Like in April there was no high waves caused by bora. The mean sea temperatures was 20.2 degrees Celsius and 3.7 °C higher as in the long-term period 1981–2010. 83 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MAJU 2018 Groundwater qantity in May 2018 Urška Pavlič V medzrnskih vodonosnikih po državi smo maja še vedno v večjem delu države spremljali nadpovprečno visoke vodne gladine, ki so v Pomurju, Podravju, v Krško Brežiški kotlini, na Ljubljanskem polju, v dolini Kamniške Bistrice in delu Vrtojbenskega polja presegali 25. percentil dolgoletnega obdobja meritev (slika 6). V ostalih vodonosnikih so prevladovale normalne količine podzemne vode z izjemo vodonosnika Vipavske doline, kjer se je količina podzemne vode maja zmanjšala pod mejno vrednost 75. percentila značilnih vrednosti. Izdatnosti izvirov Dolenjskega krasa so bili zaradi primanjkljaja padavin in povečane stopnje evapotranspiracije maja nižje od povprečja, izviri Alpskega krasa pa so imeli visoke izdatnosti, kar je značilno za sezono taljenja snega v visokogorju. Slika 1. Slap Virje v začetku maja 2018 Figure 1. Virje waterfall at the beginning of May 2018 Padavine so bile prostorsko neenakomerno razporejene. Vodonosniki spodnje Savinjske doline so prejeli nekoliko nadpovprečno količino napajanja z infiltracijo padavin, drugje pa dolgoletno majsko padavinsko povprečje ni bilo doseženo. Le približno polovico običajnih količin napajanja iz padavin so prejeli medzrnski vodonosniki Pomurja in Krško Brežiške kotline ter kraški vodonosniki na skrajnem jugovzhodu Države. Tudi časovna porazdelitev padavin je bila neenakomerna. Prevladovali so nevihtni lokalni dogodki, ki so mestoma v prvi polovici meseca dnevno doprinesli preko 100 l padavin/m2. Podobno kot aprila in marca so tudi maja v vodonosnikih prevladovale zelo visoke vodne gladine nad 25. percentilom dolgoletnih meritev (slika 6). Stanje gladin v tem mesecu je bil predvsem odraz 84 Agencija Republike Slovenije za okolje intenzivnih padavin iz preteklega obdobja, na območju Alpskega krasa pa tudi odtoka raztaljene snežnice iz visokogorja. V primerjavi s količinami podzemnih vod v aprilu, so se vodne gladine maja znižale za velikostni razred mestoma v prodno peščenih vodonosnikih osrednje in zahodne Slovenije. Kljub temu je bil odklon povprečne gladine podzemne vode maja 2018 od mediane dolgoletnih majskih gladin v obdobju 1981–2010 v večini medzrnskih vodonosnikih pozitiven (slika 4). Najizraziteje so od značilnih majskih vodnih količin odstopala območja vodonosnikov v Pomurju in Podravju, najmanj izrazito pa so se vodne gladine v primerjavi z značilnimi gladinami tega meseca dvignile v vodonosnikih Šentjernejskega polja, delih Kranjskega polja ter v vodonosnikih spodnje Savinjske doline. Gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih so imele z izjemo vodonosnika Dravskega polja trend zmanjševanja (slika 5). Izviri kraške Ljubljanice so bili maja povprečno izdatni (slika 3). Hidrogrami teh izvirov so večinoma odražali izdatnejša padavinska dogodka v prvi polovici meseca, dvigi gladin pa niso bili izraziti. Sledilo je obdobje zmanjševanja vodnih količin do konca meseca. Količine podzemne vode na območju Dolenjske in klasičnega Krasa so bile v tem mesecu podpovprečne, izražen je bil časovni trend zmanjševanja vodnih količin. Temperatura vode izvirov Dinarskega krasa se je zviševala zaradi vpliva zviševanja temperature zraka. Izjema je bila temperatura podzemne vode na območju Krasa, kjer je temperatura vode maja v primerjavi s preteklim obdobjem znižala, kar pripisujemo dotoku hladne vode v vodonosnik iz reke Soče, kar se je odražalo tudi v nihanju specifične električne prevodnosti (SEP) vode. Hidrogrami izvirov Alpskega krasa so maja, podobno kot tudi aprila, odražali kombinacijo odtoka raztaljene snežnice in direktnega odtoka dežnih padavin iz prispevnih visokogorskih leg. Pojav taljenja snega je poleg postopnega povečevanja izdatnosti odražalo tudi nihanje parametra SEP, na območju izvira Kamniške Bistrice pa tudi temperature vode, ki je bila v primerjavi z izviri z nižinskim zaledjem mestoma ustaljena, mestoma pa se je postopoma zniževala. Slika 2. Slap Boka v Logu Čezsoškem v začetku maja 2018 Figure 2. Boka waterfall in Log Čezsoški at the beginning of May 2018 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih izvirov in podzemne vode v Klaričih na območju Krasa med marcem in majem 2018 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of springs and groundwater in Klariči, Kras between March and May 2018 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode maja 2018 od mediane dolgoletnih majskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in May 2018 in relation from median of longterm May groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2016 in 2018 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2016 and 2018 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Normal and high groundwater quantity status prevailed in alluvial aquifers in April. Springs of groundwater bodies Dolenjski kras discharged below long-term average due to lack of precipitation and Alpine springs were water abundant mostly due to snow melting in highlands. 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu maju 2018 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in May 2018 in important alluvial aquifers 89 UGODNA TEMPERATURA VODE VABI NA KOPANJE Appropriate water temperature allows swimming Peter Frantar Andrej Draksler Mateja Poje K opanje v rekah je pomembna oblika rekreacije in pomembna popestritev turistične ponudbe, obiskanost naravnih kopališč pa je najbolj odvisna od temperature in kakovosti kopalne vode. Temperatura vode v rekah, jezerih in morjih je najbolj odvisna od temperature zraka, osenčenosti, hitrosti pretakanja in tudi od oddaljenosti od izvira. Na kraškem svetu, ki ga je v Sloveniji več kot tretjina ozemlja, so temperature izvirov med letom zelo konstantne, med 8 in 12 °C, zato je namakanje na izvirih samih bolj v izziv kot veselje, so pa izviri tudi s temperaturnega gledišča izredno primerni za pitno vodo. Temperaturo vode na Agenciji za okolje merimo na preko 160 površinskih vodomernih postajah. Vse seveda niso primerne za kopanje in ne sovpadajo z odseki kopalnih voda, na katerih se tekom kopalne sezone spremlja tudi mikrobiološka kakovost vode. Temperature vode nihajo medletno, letno in dnevno. Za kopanje so pomembni meseci s toplo vodo, to je recimo nad povprečno mesečno temperaturo 15 °C. To pomeni, da je dnevno nihanje temperature vode še vedno lahko tudi do 25 °C ali več. Enako velja za jezera in morje, pri čemer večja prostornina in manjše gibanje vodnih mas pomenita različen odziv dnevnega nihanja temperature vode, ki je odvisen od geografske pestrosti okolja. Temperature vode v rekah, jezerih in morjih so praviloma najvišje v avgustu (slika 1), to je skoraj dva meseca za najvišjem stadijem sonca ob poletnem solsticiju. Velik vpliv ima tudi dnevno nihanje temperature vode, ki je poleti lahko tudi preko 10 °C, manj na večjih rekah in več na manjših rekah (slika 2). Najnižje temperature vode so zgodaj zjutraj, najvišje pa v zgodnjem popoldnevu. Slika 1. Povprečne obdobne mesečne temperature vode v letu na vodomerni postaji Krka Podbočje (dolvodno od kopalnih voda na reki Krki) Figure 1. Average monthly long-term water temperatures over the year at Podbočje gauging station at river Krka (downstream of bathing waters) 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Dnevno nihanje temperature na vodomerni postaji na Kolpi pri Metliki Figure 2. Daily fluctuation of water temperature at Metlika gauging station on river Kolpa Opažanja meritev temperature vode zadnjih desetletij kažejo na naraščanje temperature vode (tabela 1). Trendi naraščanja povprečne letne temperature vode so povsod pozitivni, temperatura vode pa bolj narašča na vzhodu kot na zahodu Slovenije. Preračunano na 10 let so trendi segrevanja vode rek na zahodu med 0,1 in 0,2 °C na 10 let, na vzhodu pa so večinoma med 0,2 in 0,25 °C na 10 let. Najvišji trend naraščanja povprečne letne temperature se je pokazal prav na kopalni Krki pri Podbočju (0,26 °C na 10 let). Preglednica 1. Temperature vode v [°C] v obdobjih 1961–1990 in 2006–2015 na nekaterih kopalnih vodah Table 1. Water temperature [°C] for some bathing waters over 1961–1990 and 2006–2015 periods Vodomerna postaja 3280 Sveti Duh 3350 Mlino Vodotok/ območje Bohinjsko jezero Blejsko jezero Povprečna temperatura vode 1961– 2006– 1990 2015 Maksimalna temperatura vode (mesečno povprečje) 1961– 2006– 1990 2015 Povprečna poletna (JJA) temperatura vode 1961– 2006– 1990 2015 Maksimalna poletna (JJA) temperatura vode 1961– 2006– 1990 2015 9,0 9,8 21,0 20,9 16,1 17,3 18,1 19,0 12,4 13,3 23,5 24,1 20,7 21,8 21,8 22,5 4860 Metlika Kolpa 11,3 12,4 25,0 24,5 18,9 20,5 22,2 22,4 7160 Podbočje Krka 11,5 12,7 22,5 24,2 17,9 19,5 20,6 21,8 8060 Log Čezsoški Soča 6,3 7,1 10,1 10,6 7,7 8,8 9,0 9,5 8180 Solkan I Soča 9,4 10,2 17,1 17,7 13,7 14,7 15,5 15,7 8450 Hotešk Idrijca 9,8 10,5 18,1 18,6 15,1 15,8 16,7 17,2 9350 Koperkapitanija Jadransko morje 16,1 16,6 25,7 26,6 23,2 23,7 24,1 24,6 Če pogledamo sezonske obdobne trende, pa je največje prav segrevanje v poletnih mesecih, ko je v Sloveniji tudi glede količin vode opaziti zmanjševanje povprečnih pretokov, kar pomeni, da se voda v rekah hitreje segreje. Povprečni trend poleti v analizi obravnavanih slovenskih rek je tako 0,26 °C na 10 let (slika 4). Tudi tu se kaže geografsko različno intenzivno segrevanje, ki je na zahodu države do 0,3 °C, na vzhodu pa presega 3 °C na 10 let. Najizrazitejše segrevanje v poletnih mesecih je bilo prav tako opaženo na vodomerni postaji Podbočje na reki Krki in sicer 0,42 °C na 10 let. 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Zviševanje temperature vode na površinskih vodah vidimo tudi na grafu najvišjih povprečnih dnevnih temperatur na Bohinjskem jezeru od leta 1939 do 2016, ki kaže, da so po letu 1990 najvišje temperature skoraj vedno višje od 20 °C (slika 3). Slika 3. Najvišje dnevne temperature vode v Bohinjskem jezeru od 1939 do 2014 Figure 3. Maximum daily water temperature of the Lake Bohinj, period 1939–2014 Najvišje dnevne temperature vode v Bohinjskem jezeru kažejo, da se v zadnjih desetletjih le-ta praviloma zvišuje. Slika 4. Trendi povprečnih poletnih temperatur vode v obdobju 1953–2015 – naraščanje na 10 let Figure 4. Trend of mean summer water temperature over 1953–2015 period (rise per decade) 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Ključnega pomena za zdravo kopanje je tudi ustrezna kakovost vode. V naravnih vodah najdemo številna živa bitja, katerim je voda naravno bivalno okolje in običajno ne predstavljajo neposrednega zdravstvenega tveganja za kopalce. Človek pa z dejavnostmi v površinske vode vnaša številne odplake, med njimi tudi fekalije preko komunalnih izpustov, iztokov in s spiranjem kmetijskih površin, v vodo pa jih vnašajo tudi kopalci in živali. Dokler je teh odplak malo, jih vodni organizmi (mikroorganizmi, alge, …) spremenijo in presnovijo ter porabijo kot hranilo. Tako se po določenem času voda sama očisti na osnovi samočistilne sposobnosti vode. Problem pa se pojavi, ko se odplakam naravnega izvora pridružijo še odplake iz obrti, industrije, pa tudi kmetijstva, saj vsaka voda lahko brez posledic sprejme le omejeno količino odpadnih voda. Prav s fekalijami prekomerno onesnažene vode prestavljajo tveganje za zdravje kopalcev, saj nekateri prisotni patogeni lahko povzročajo različne bolezni in infekcije, kot so trebušna obolenja, kožne infekcije, vnetja dihalnih poti, očesnih sluznic in ušes. Kvantitativen pokazatelj fekalnega onesnaženja voda so indikatorske bakterije (npr. Escherichia coli, intestinalni enterokoki), katerih izvor je v človeških in/ali živalskih iztrebkih. Prav ti dve bakteriji se kot pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja spremljata na lokacijah, ki so na površinskih vodah namenjene kopanju, medtem ko kakovosti vode na tako imenovanih »divjih kopališčih« v okviru državnega monitoringa kakovosti voda ne spremljamo. Mednje sodijo številne gramoznice, bajerji, vodni zbiralniki, ribniki, ki kopanju niso namenjeni in niso urejeni v ta namen z vidika varnosti, prav tako pa je dvomljiva tudi kakovost vode. Na teh lokacijah se kopamo izključno na lastno odgovornost. Na slovenskih rekah, jezerih in morju je kopanju namenjenih 48 odsekov – kopalnih voda, kjer spremljanje kakovosti v času kopalne sezone poteka že vrsto let (slika 5). Slika 5. Kopalne vode v Sloveniji Figure 5. Bathing waters in Slovenia Kakovost se nadzoruje na osnovi poenotenih zahtev v vseh državah Evropske skupnosti, kopalne vode pa se glede na prisotnost indikatorskih bakterij fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni 93 Agencija Republike Slovenije za okolje enterokoki) na osnovi 4-letnega niza podatkov razvrstijo v razrede kakovosti. Ti so šolski, pri čemer odlična kakovost pomeni nizko, dobra zmerno, zadostna kakovost pa še dopustno vsebnost bakterij v vodi. Z odlično kakovostjo kopalnih voda na morju že vrsto let, se Slovenija uvršča v sam vrh med državami Evropske unije, na celinskih vodah pa je navadno dobra polovica kopalnih voda (2017: 53,8 %) navadno odličnih (kopalne vode Blejskega, Bohinjskega jezera, Šobčev bajer in kopalne vode na Nadiži ter mestoma na Kolpi in Krki), kopalne vode na Soči in nekateri odseki na Krki in Kolpi so navadno dobre kakovosti. Tudi glede kakovosti kopalnih voda na celini se lahko pohvalimo, saj vse od leta 2010 dalje slabih kopalnih voda ne beležimo, kar pa ne velja za vse države Evropske skupnosti. Na nivoju Evrope je bilo v letu 2017 slabe kakovosti še 1,4 % voda (vseh kopalnih voda 21.801: 14.935 na morju, 6.574 na celini), kar je glede na leto poprej zelo podobno. Največ slabih (neustreznih) kopalnih voda tako na celini kot na morju že vrsto let beležijo v Italiji (81 kopalnih voda, 1,5 %), Franciji (80 kopalnih voda, 2,4 %) in Španiji (38 kopalnih voda, 1,7 %). So pa to tudi države, kjer se zaradi izvajanja ukrepov stanje na nekaterih lokacijah izboljšuje – ta se je izboljšala v Franciji na 22, v Italiji na 18 in v Španiji na 8 kopalnih vodah. Težave s kopalnimi vodami slabe kakovosti zaznavajo tudi v Angliji (10 kopalnih voda), na Nizozemskem in Danskem (6), ter v Nemčiji (5), trajna prepoved kopanja pa je veljala na 33 kopališčih (20 Italija, 8 Francija, 4 Španija, 1 Nizozemska). Številne države imajo težave tudi z nezadostnim nadzorom. S to težavo se najpogosteje srečujejo v Italiji (312 kopalnih voda), Grčiji (108 kopalnih voda), v Švici (76 kopalnih voda) ter na Švedskem (40 kopalnih voda). V Sloveniji monitoring redno izvajamo v skladu z zahtevami že vse od leta 2004 dalje. Glede na pogostost analiz sodimo med prvih 7 držav, le Malta, Luksemburg in Belgija analize izvajajo bolj pogosto (v povprečju tedensko). Slika 6. Prikaz podatkov o kakovosti kopalnih voda ter o temperaturi vode Figure 6. Bathing water quality data and water temperature viewer Da so naše kopalne vode pod rednim nadzorom, ter da je kakovost ustrezna potrjujejo tudi letošnji rezultati. Na kopalnih vodah na morju so bila opravljena že 4 vzorčenja in večina rezultatov kaže na zelo nizko vsebnost bakterij, na celinskih vodah pa je po 3-kratni analizi večina vrednosti bakterij < 100/100 ml, pri čemer so dopustne vrednosti vsaj 6-krat (Escherichia coli) do 18-krat (intestinalni enterokoki) višje. Res je, da so rezultati analiz odraz trenutnega stanja, a dolgoletni nizi podatkov kažejo 94 Agencija Republike Slovenije za okolje zadovoljivo stanje kot odraz ustrezne urejenosti infrastrukture tudi v zaledju kopalnih voda. Ne da pa se izključit izrednih dogodkov, kot je bilo npr. lansko avgustovsko onesnaženje na morju, o katerih pa bi bili kopalci obveščeni. Sprotne podatke o kakovosti kopalnih voda ter podatke o meritvah temperature vode, vodostaja in pretoka na hidroloških postajah v neposredni bližini kopalnih voda objavljamo tudi na spletni strani za kopalne vode: http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/ Do podatkov lahko dostopamo tudi z uporabo mobilnega telefona preko črtnih kod na kopalnih informacijskih tablah na kopalnih območjih, medtem ko so za meritve temperature in njihovo zapisovanje na naravnih kopališčih zadolženi upravljavci kopališča. Slika 7. Informacijska tabla na kopalnem območju Krka Žužemberk ter na naravnem kopališču Osrednja plaža Portorož Figure 7. Information board in the bathing area of Krka Žužemberk and on the bathing water Osrednja plaža Portorož Ob vsakodnevnem hitrem tempu sodobnega življenja le težko najdemo čas za oddih in sprostitev. Ob poletni vročini postajajo vse bolj atraktivne bližnje domače lokacije, saj so obiski oddaljenih turističnih destinacij navadno dragi oziroma povezani z družinskim proračunom. Tako se številni odseki na slovenskih rekah, jezerih, ribnikih in gramoznicah spremenijo v priložnostna kopališča, saj, čeprav le kratkotrajna, rekreacija v in ob vodi omogoča razvedrilo, sprostitev, igro ter krepi telo in duha, skok v hladno vodo pa je prijetna ohladitev. Lokacijo kopanja pa moramo kljub ugodni temperaturi vode izbirati premišljeno in se zavedati tveganj, ki nam jih kopanje predstavlja – ta so na kopalnih vodah ob upoštevanju vseh nasvetov minimalna. Zavedati se moramo, da za lastno varnost in zdravje lahko največ storimo sami, ter da je kopanje aktivnost na lastno odgovornost. Prva in glavna zahteva za varno kopanje je dobro znanje plavanja in zavedanje lastnih telesnih zmožnosti. Nikoli ne plavamo sami oziroma brez nadzora, predvsem pa ne daleč, saj nas lahko zgrabi krč. Posebna pozornost mora biti namenjena mlajšim otrokom, saj se še ne zavedajo nevarnosti, ki jo voda lahko predstavlja. Otrok ob obali nikoli ne puščamo brez nadzora, potrebno jih je imeti stalno na očeh, tudi v plitki vodi. Prav tako se v vodo ne opravimo ob slabem vremenu. Ob izbiri lokacije za kopanje moramo s pozornim pregledom okolice najprej preveriti ali je kopanje tam sploh dovoljeno – na prepoved nas opozarjajo table. Nikoli ne plavamo na mestih, kjer je to prepovedano – bodisi zaradi rabe vode (npr. v pristaniščih, na vodnih zbiralnikih) ali drugih nevarnosti. Moči tokov, brzic, vrtincev in valov ne smemo podcenjevati, zato se ne kopamo v bližini črpališč, ob pregradah hidroelektrarn, blizu nenavadnih zavojev in na hitrih prehodih v nepregledna mesta. Za kopanje se ne odločimo na mestih, kjer vstopi in izstopi iz vode niso varni. Zaradi nevarnosti zdrsa se izogibamo strmim in spolzkim 95 Agencija Republike Slovenije za okolje bregovom. Za vstop v vodo in za gibanje v vodi si obujemo primerno obutev, ki ne drsi in ščiti pred poškodbami. Pred odhodom v vodo je potrebno preveriti tudi vidljivost v vodi, saj se pod vodno površino do dnu lahko skrivajo številni ostri odpadki (npr. zlomljeno steklo, steklenice, pločevinke, plastika, igle ali drugo). Pozorni moramo biti tudi na vodne rastline; te se pod vodo lahko prepletajo in s tem zmanjšajo vidljivost ter preglednost, kopalce pa ovirajo pri gibanju. Nikoli ne skačemo in se ne potapljajmo v vodo z neznano globino in slabo vidljivostjo; zaradi varnosti naj bo prvi skok v vodo vedno na noge. Kljub temu pa pozornost na razne predmete pod vodo (npr. stene, pomoli, skale) ne bo odveč. Le ob razsodnosti in upoštevanju nasvetov bo lahko oddih ob vodi oz. tudi preživetje dopusta prijetno in zdravo. Povzetek Z višjimi temperaturami zraka v poletnih mesecih se dvigne tudi temperatura vode, kar omogoča kopanje na različnih lokacijah na rekah, jezerih in na morju. Najvišje temperature vode so praviloma avgusta, za kopanje pa lahko rečemo, da so primerni meseci s povprečno mesečno temperaturo vode nad 15 °C. Na temperaturo imajo pomemben vpliv osončenost, pretok, prostornina ter dnevno nihanje temperature vode. Meritve temperature vode kažejo na naraščanje temperature vode v zadnjih desetletjih, pozitivni trend kažejo povprečne letne in sezonske temperature, opazen je tudi dvig najvišjih povprečnih dnevnih temperatur vode. Ključnega pomena za zdravo kopanje je tudi ustrezna kakovost vode. Ta je z mikrobiološkega vidika na uradnih kopalnih vodah že vrsto let ustrezna, kar je tudi odraz ustrezne urejenosti infrastrukture v zaledju kopalnih voda. Ne da pa se izključit izrednih dogodkov, o katerih pa bi bili kopalci obveščeni. Ob ustrezni kakovosti vode je, ter ob upoštevanju vseh nasvetov, kopanje na uradnih kopalnih vodah manj tvegano kot kopanje na drugih – »divjih« odsekih, saj se v poletni vročini številni odseki na slovenskih rekah, jezerih, ribnikih in gramoznicah spremenijo v priložnostna kopališča. Lokacijo kopanja pa moramo kljub ugodni temperaturi vode izbirati premišljeno in se zavedati tveganj, ki nam jih kopanje predstavlja ter vedeti, da za lastno varnost in zdravje lahko največ storimo sami oz. da je kopanje aktivnost na lastno odgovornost. 96 EKOLOŠKO STANJE POVRŠINSKIH VODA ECOLOGICAL STATUS OF SURFACE WATERS POLETNA ZDRUŽBA FITOPLANKTONA V SLOVENSKIH JEZERIH IN ZADRŽEVALNIKIH Summer phytoplankton community in Slovene lakes and reservoirs Špela Remec-Rekar F itoplankton v stoječih ali počasi tekočih celinskih vodah je združba večinoma avtotrofnih organizmov, predvsem alg in cianobakterij, ki cel življenjski cikel preživijo lebdeč v prosti vodni masi. Njihovo bivanje in razvoj populacij je zato v celoti odvisen od fizikalnih in kemijskih lastnosti vode, razporejanja vodnih mas, svetlobnih razmer in predvsem prisotnosti in razpoložljivosti limitirajočega nutrienta, to je tistega nujno potrebnega – esencialnega hranila, ki ga v ekosistemu najbolj primanjkuje. Iz teh razlogov je fitoplankton najprimernejši biološki element za oceno trofičnosti jezer in zadrževalnikov. Slika 1. Pred zajemom vzorcev fitoplanktona se določi globino vzorčenja s pomočjo Secchijeve plošče s katero merimo prosojnost jezera in potopne sondo, ki po globinah meri splošne fizikalno – kemijske parametre, kot je temperatura, vsebnost kisika, pH in prevodnost. Za analizo količine fitoplanktona se zajame kvantitativne vzorce iz eufotične, to je presvetljene cone s pomočjo integriranega vzorčevalnika, kvalitativne vzorce za analizo vrstne sestave pa s primerno planktonsko mrežo. Figure 1. Sampling depth for phytoplankton is determined with the aim of Secchi disc for the lake transparency determination and depth multivariate water probe for determination general physical and chemical water quality parameters as temperature, oxygen, pH and conductivity. Samples for quantitative phytoplankton examination are taken with the integrated water sampler from the lake euphotic zone and quality samples for the species composition with the suitable phytoplankton nets. Trofično stanje jezer in zadrževalnikov določa količina prisotnih hranil, ki jih predstavljajo jezeru lastne ali iz pojezerja prinešene, v vodi raztopljene različne dušikove, predvsem pa fosforjeve organske in anorganske spojine, ki jih mineralizirane uporabi rastlinski plankton za rast populacij. Količina hranil pogojuje razvoj fitoplanktona, ki je vir hrane za rastlinojedi zooplankton, ta pa je pomemben vir za 97 Agencija Republike Slovenije za okolje nadaljnje porabnike v ekosistemu. Zaradi te primarne vloge, lahko rečemo, da je fitoplankton primarni producent, ki preko svoje produktivnosti uravnava prehranbene procese in produktivnost celotnega jezerskega ekosistema. Tudi reakcije fitoplanktona na razpoložljive koncentracije hranil v vodi so izredno hitre. Iz obeh razlogov je fitoplankton za oceno trofičnosti jezer nepogrešljiv biološki element, ki ga za določitev ekološkega stanja jezer zahteva Uredba o stanju površinskih voda (UR.l.RS 14/2009, 98/10, 96/13, 24/16), skladno z zahtevami Vodne direktive (2000/60/ES), ki usmerja vodno politiko Evropske skupnosti. Preobremenjenost s hranili in spremljajoči proces evtrofikacije je osnovni problem večine evropskih jezer in zadrževalnikov in tudi v Sloveniji. Pojav prekomerne razrasti planktonskih alg ali cianobakterij, ki je posledica obremenjenosti s hranili ter drugih ugodnih dejavnikov v jezeru, ki spodbujajo rast in razvoj populacije ene vrste, imenujemo »cvetenje«. Značilna tvorba prevlek iz zgoščenih celic alg ali cianobakterij na površini jezera in obarvanost vode pritegne tudi pozornost laičnega opazovalca. Slika 2. Značilen neprijeten pogled na »cvetenje«,ki ga povzročajo različne vrste alg in cyanobakterij (Planktotrix rubescens, Uroglena americana, Dolichospermum lemmermannii, Peridinium cinctum) Figure 2. Unpleasant view of water bloom caused by diffent algal and cyanobacterial taxa (Planktotrix rubescens, Uroglena americana, Dolichospermum lemmermannii, Peridinium cinctum) Z naraščanjem koncentracije hranil v jezeru količina - biomasa fitoplanktona narašča, spreminja pa se tudi vrstna sestava fitoplanktonske združbe. Vrstna pestrost fitoplanktona je zelo velika. Šifrant fitoplanktonskih organizmov vključuje kar 2294 vrst. Naravnost osupljiva je tudi sezonska variabilnost fitoplanktona, zato je za oceno ekološkega stanja naravnih jezer na podlagi fitoplanktona potrebno najmanj 3-letno zaporedno spremljanje stanja, z letno frekvenco, ki zajame vsako od limnoloških obdobij: spomladansko homotermijo, začetno poletno plastovitost, višek poletne plastovitosti in jesensko homotermijo. Z razporejanji vodnih mas, ki so značilna za ta obdobja, se poleg drugih abiotskih dejavnikov bistveno spreminja tudi razporeditev in koncentracija hranil v jezerskem ekosistemu. S temi spremembami se spreminja tudi združba fitoplanktona. Prisotnost in razpoložljivost limitirajočega hranila, ki je v jezerih zmernega pasu večinoma fosfor, je glavni dejavnik, ki vpliva na količino in spremembe vrstne sestave fitoplanktona, oziroma na populacijsko dinamiko fitoplanktona. 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Osnova variabilnosti fitoplanktonske združbe so prilagoditve posameznih vrst na različne fizikalnokemijske razmere v vodnem stolpcu. Prilagoditve fitoplanktona na zahteve okolja so lahko morfološke, fiziološke, morfološko-fiziološke in reprodukcijsko strateške. Skupaj predstavljajo evolucijsko strategijo organizma, ki vrsti omogoča, da je v boju za obstanek in limitirajoče hranilo v določenih razmerah uspešnejša od drugih organizmov. Svojo uspešnost v določenem okolju vrsta kaže z oblikovanjem najštevilčnejše populacije v združbi. Slika 3. Globinska razporeditev fitoplanktona v Blejskem jezeru na osnovi analiz fitoplanktona v obdobju 1988– 2006, izražena kot biovolumen (mm3/L). Za poletno obdobje je značilen »pobeg« fitoplanktona iz površine v globino. Glavnina fitoplanktona se poleti zadržuje pod globino termokline, ki označuje gostotni temperaturni preskok med zgornjim segretim epilimnijem in spodnjim metalimnijem. Figure 3. Phytoplankton depth distribution in the Lake Bled on the base of phytoplankton analyses during the period 1988–2006, expressed in phytoplankton biovolume (mm3/L). Typical for the summer period is the “phytoplankton escape” from the surface deeper depths. During the summer main phytoplankton biomass is concentrated under the thermocline depth that represents a density and thermal barrier between epilimnion and metalimnion. Po obdobju spomladanske homotermije, ob koncu aprila, v Bohinjskem jezeru pa približno mesec kasneje, se s segrevanjem vode in z značilno temperaturno plastovitostjo vode začne poletje tudi v globokih alpskih in predalpskih jezerih. Vrste značilne za obdobje spomladanske homotermije izginjajo, postopno jih izpodrivajo poletne vrste. Poletni predstavniki fitoplanktona so dobro prilagojeni na stres, ki ga predstavlja predvsem pomanjkanje nutrientov v epilimniju kar premagujejo z ustvarjanjem zalog, z aktivnim gibanjem in z različnimi prilagoditvami, s katerimi lažje uravnavajo zadrževanje na globinah, kjer si zagotovijo čim bolj ugodne razmere, dovolj esencialnih nutrientov in predvsem še dovolj svetlobe za rast populacije. V globokih jezerih se namreč z začetkom termalne stratifikacije v epilimniju zmanjša založenost s hranili, medtem ko v meta in hipolimniju narašča. Večina fitoplanktona se zato zadržuje v metalimniju (Slika 3), kjer se izogne tudi prevelikemu UV sevanju na površini, ki je značilno za poletne mesece. 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Cianobakterija Planktothrix rubescens, ki je v preteklosti povzročala masovna in dolgotrajna cvetenja v Blejskem jezeru se poleti umakne v globino, kjer s pomočjo kolektorskih pigmentov lahko izkoristi le 1 % fotosintetsko aktivne radiacije za rast populacije Figure 4. The cyanobacterial species Planktothrix rubescens form dense and long lasting blooms in Lake Bled in the past. The species migrate to the metalimnion depth in the summer, where with the aid of collector pigments can utilize only 1 % of photosynthetic active radiation for the population growth. Slika 5. Zelena alga (Chlorophyta) Botryococcus braunii je izredno bogata z olji, ki vsebujejo nafti podobne ogljikovodike. Najboljši črni premog iz J Avstralije in iz J Škotske je večinoma iz fosiliziranih ostankov te vrste, ki je pogosta tudi v oligotrofnem Bohinjskem jezeru. Figure 5. Green algae (Chlorophyta) Botryococcus braunii is extremely reach with the oils consist from the same carbohydrates as oil. The best black coal from south Australia and Scotland is made from the fossil rest of this species frequent also in the oligotrophic Lake Bohinj. V plitvih zadrževalnikih, kot so Šmartinsko, Slivniško, Perniško, Ledavsko in Gajšavsko jezero, kjer plastovitosti praktično ni ali pa je omejena le na najgloblji del zadrževalnika in zelo kratko obdobje, so razmere seveda povsem drugačne. V njih pomanjkanja hranil večinoma ni zaznati, zato je v plitvih zadrževalnikih vrstna sestava fitoplanktonske združbe drugačna in vrste uporabljajo drugačno strategijo preživetja. Zaradi učinka samozasenčenja (»self-shading effect«), ki jo povzroča prekomerna produkcija, oziroma »cvetenje« fitoplanktona s formacijo gošče na površini, pogosto prihaja do pomanjkanja svetlobe že kmalu pod površino. V takšnih razmerah, ki se zaradi vetra lahko zelo hitro spreminjajo, so uspešne vrste, ki lahko zelo hitro izkoristijo izboljšane svetlobne razmere in ponujena hranila. Uspešne so tudi vrste, ki ob pomanjkanju svetlobe in obilici prisotne organske snovi, ki jo predstavljajo odmrle alge preidejo celo na heterotrofen način prehranjevanja. To so predvsem vrste iz skupine evglen (Euglenophyta). Metodologiji za vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi fitoplanktona je nastala v alpski geografski interkalibracijski skupini za jezera (Alpski GIG), v kateri je sodelovalo 5 držav, Avstrija, Italija, Francija, Nemčija in Slovenija, ki so v skupno podatkovno bazo prispevale hidromorfološke, kemijske in biološke podatke za 161 jezer v območju Alp, iz obdobja od 1930 do 2006 (Wolfram G. et al. 2009). Osnova vseh z Vodno direktivo skladnih metodologij za vrednotenje ekološkega stanja na podlagi bioloških elementov, je stresni faktor v vodnem okolju, na katerega se organizmi razpoznavno odzivajo. Kot v večini evropskih jezer je tudi v slovenskih jezerih fosfor razpoznan kot limitirajoči dejavnik produkcijskih – trofičnih procesov, zato je bila povprečna letna koncentracija celotnega fosforja podlaga tudi za vrednotenje ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona. Na podlagi koncentracije celotnega fosforja, ki so značilne za referenčna jezera, oziroma po OECD kriterijih za oceno trofičnosti, za ultra-oligotrofna in oligotrofna globoka alpska in predalpska jezera, so bila najprej izbrana referenčna jezera. Analiza podatkov iz referenčnih jezer je bila osnova za izbor referenčnih in mejnih vrednosti razredov ekološkega stanja (preglednica 1) za vse parametre, s katerimi določamo količino in vrstno sestavo fitoplanktona. 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Ognjene alge (Dinophyta) so vključno z vrsto Gymnodinium uberimmum predstavniki poletne fitoplanktonske združbe v čistih – oligotrofnih jezerih. Gre za velike, aktivno plavajoče vrste, ki s sposobnostjo kopičenja esencialnih nutrentov (luxury uptake) preživijo obdobje pomanjkanja. Figure 6. Dinophytes (Dinophyta) including the species Gymnodinium uberimmum are typical representatives of the summer phytoplankton community in clean oligotrophic lakes. Most of them are big active swimming species. With the ability of luxury uptake they survive nutrient deficiency. Slika 7. Cianobakterija Microcystys aeruginosa pogosto povzroča masovna strupena »cvetenja« v izredno produktivnih, s hranili bogatih zadrževalnikih SV Slovenije. Mikrocistini, ki jih izločajo cianobakterije, so hudi jetrni strupi nevarni za ljudi tudi zaradi uživanja rib iz teh zadrževalnikov. Figure 7. Cyanobacteria Microcystys aeruginosa frequently causes massive toxic algae blooms in very productive, nutrient rich reservoirs in the north east of Slovenia. Cyanobacterial microcystins are very toxic hepatotoxins that threaten human health also by fish consumption. Slika 8. Zelena alga Pediastrum simplex je indikator preobremenjenosti s hranili in se množično pojavlja samo v jezerskih ekosistemih, s povprečno letno koncentracijo fosforja < 60 µg P/L (preglednica 2) Figure 8. Massive appearance of the green algae Pediastrum simplex indicate high trophic level of lake ecosystems with the annual phosphorus concentration greater than 60 µg P/L. (Table 2). Slika 9. Prisotnost euglenofitov (Euglenophyta), predvsem iz rodu Euglena kaže na preobremenjenost z nutrienti in organskimi snovmi (preglednica 2). Na sliki je vrsta Euglena oxyuris iz Šmartinskega jezera. Figure 9. Euglenophytes (Euglenophyta) specially from genus Euglena indicate with nutrients and organic matter overloaded lake ecosystems (Table2). In the picture is Euglena oxyuris from the Šmartinsko Lake Metoda upošteva vse bistvene odzive fitoplanktona na spremembe koncentracije celotnega fosforja v vodi. Z naraščanjem koncentracije fosforja v vodi narašča skupna količina fitoplanktona, ki se vrednoti z analizo abundance in določitvijo skupnega biovolumna fitoplanktona (SIST EN 15204; CEN TC 230/WG 2/TG 3/2007) in koncentracijo klorofila-a (SIST ISO 10260:2001). Spreminjanje vrstne sestave fitoplanktona se vrednoti s pomočjo trofičnega indeksa brettum in predstavlja novost pri vrednotenju fitoplanktona. Indeks brettum se določa na podlagi seznama indikatorskih vrst, ki je bil prav tako oblikovan v procesu interkalibracije. 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Referenčne in mejne vrednosti razredov ekološkega stanja za vse parametre fitoplanktona, z izračunanimi transformiranimi in normaliziranimi REK vrednostmi v globokih alpskih in predalpskih jezerih z razredi ekološkega stanja (Wolfram G.at all. 2009) Table 1. Reference and boundary values of ecological classes for all phytoplankton parameters with calculated normalized and transformed values in deep Alpine and Subalpine Lakes (Wolfram G.at all. 2009) Referenčne vrednosti in meje razredov Parametri in metrike Razmerje ekološke kakovosti (rek) Biovolumen (mm3 l-1) n REK REK trans. Razredi ekološkega stanja Ref 0,2–0,3 1,00 1 Zelo dobro ZD/D 0,3–0,5 0,60 0,80 Dobro D/Z 0,8–1,2 0,25 0,60 Zmerno Z/S 2,1–3,1 0,10 0,40 S/ZS Referenčne vrednosti in meje razredov 5,3–7,5 0,04 0,20 Razmerje ekološke kakovosti n REK REK trans. 1,00 1,00 Klorofil (μg l–1) Slabo Zelo slabo Razredi ekološkega stanja Ref 1,50–1,90 ZD/D 2,10–2,70 0,70 0,80 Dobro D/Z 3,80–4,70 0,40 0,60 Zmerno Z/S 6,80–8,70 0,22 0,40 Slabo S/ZS 12,5–15,8 Referenčne vrednosti in meje razredov Indeks brettum Ref 5,09–5,29 1,00 1,00 Zelo dobro ZD/D 4,21–4,37 0,83 0,80 Dobro Ref ZD/D D/Z Z/S S/ZS n REK trans. 0,12 0,20 Razmerje ekološke kakovosti n REK REK trans. Zelo dobro Zelo slabo Razredi ekološkega stanja D/Z 3,33–3,46 0,65 0,60 Zmerno Z/S 2,45–2,54 0,48 0,40 Slabo S/ZS 1,57–1,63 0,31 0,20 Zelo slabo referenčne vrednosti, značilne za ekološki tip vodnega telesa meja zelo dobro/dobro meja dobro/zmerno meja zmerno/slabo meja slabo/zelo slabo normalizirana vrednost REK parametra z Ref vrednostjo transformirana vrednost REK Trenutno seznam vključuje 162 vrst, ki se redno pojavljajo v različno produktivnih plitvih in globokih jezerih v območju Alp, vendar se še dopolnjuje. Za vsako indikatorsko vrsto je bila na osnovi njene relativne pogostosti v združbi pri različnih koncentracijah celotnega fosforja statistično določena njena indikatorska vrednost (preglednica 2). Čim višja je indikatorska vrednost vrste v posameznem trofičnem razredu, tem pogostejša je vrsta in tem večji je njen delež v skupni biomasi fitoplanktona v jezerih, kjer so koncentracije celotnega fosforja, enaki koncentraciji, ki označuje trofični razred. Barvna oznaka trofičnih razredov sledi barvi razredov ekološkega stanja v preglednici 1. Ker so bili trofični razredi povzeti po OECD kriterijih na podlagi katerih se je trofičnost jezer vrednotila dolga leta pred Vodno direktivo, sta prvi in drugi trofični razred v preglednici 2, temno modre barve in označuje referenčne razmere oziroma zelo dobro ekološko – trofično stanje. Na primer, cianobakterija Mycrocystis aeruginosa se pojavlja v jezerih in zadrževalnikih, kjer je povprečna koncentracija celotnega fosforja od 15 do >60 µg P, vendar prevladuje v s hranili zelo obremenjenih jezerskih ekosistemih (>60 µg P), kjer lahko razvije zelo masovno in številčno populacijo. Tej vrsti nasprotne indikatorske vrednosti ima vrsta Botryococcus braunii, ki je indikator jezerskih ekosistemov z malo hranili. 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Statistično določene indikatorske vrednosti za predstavljene poletne vrste fitoplanktona.v trofičnih razredih na osnovi različnih koncentracij celotnega fosforja [µg P l–1]. Table 2. Statistically determined indicator values for presented summer phytoplankton species in different trophic classes determined with the total phosphorus concentration [µg P l–1]. Vrsta fitoplanktona Trofični razredi na podlagi celotnega fosforja [µg P l-1] <5 5–8 8–15 15–30 30–60 >60 Planktothrix rubescens 1 1 3 4 1 0 Botryococcus braunii 5 2 2 1 0 0 Gymnodinium uberrimum 1 6 2 1 0 0 Microcystis aeruginosa 0 0 1 1 3 5 Pediastrum simplex 0 0 0 1 2 7 Euglena sp. 0 0 1 2 2 5 Ocena ekološkega stanja je podlaga za upravljanje z vodnimi viri in njihovo trajnostno rabo. Zmerno ekološko stanje ocenjeno na podlagi fitoplanktona pomeni, da so za doseganje dobrega stanja potrebni ukrepi za zmanjšanje obremenitev jezerskega ekosistema s hranili. Najpogostejše vire obremenjevanja s hranili predstavlja intenzivna kmetijska raba in neurejena komunalna ureditev v prispevnem območju jezera. Tudi intenzivna turistična dejavnost s splošno preobremenjenostjo prostora in infrastrukture znatno vpliva na povečano obremenitev jezerskih ekosistemov s hranili. Literatura 1. Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. Bruselj 2000 2. Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer na podlagi fitoplanktona, http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/ ekolosko_stanje/metod_vredn_ekoloskega_st_jezer_fitoplanktona.pdf 3. CEN TC 230/WG 2/TG 3/2007 Kakovost vode - Smerni standard za določanje biovolumna fitoplanktona. 4. SIST EN 15204 (2007). Smerni standard za štetje fitoplanktona z invertno mikroskopijo (UtermöhlTechnik). 5. SIST ISO 10260:2001 Kakovost vode - Merjenje biokemijskih parametrov - Spektrometrično določevanje koncentracije klorofila-a. 6. Eutrophication of waters, Monitoring, Assessment and Control Anon., OECD Paris, (1982) 7. Brettum, P. 1989. Alger as indikatorer par vannkvalited i norske innsjoer. Planteplankton. NIVA, Blindern, Oslo. 8. Wolfram G., Argillier C., de Bortoli J., Buzzi F., Dalmiglio A., Dokulil M. T., Hoehn E., Marchetto A., Martinez P.-J., Morabito G., Reichmann M., Remec-Rekar Š., Riedmüller U., Rioury C., Schaumburg J., Schulz L. & Urbanič G. (2009). Reference conditions and WFD compliant class boundaries for phytoplankton biomass and chlorophyll-a in Alpine lakes. Hydrobiologia 633: 45– 58 SUMMARY The main purpose of the article is short presentation of some summer phytoplankton species and the new Methodology for the ecological status assessment of lakes with phytoplankton. On the base of phytoplankton time and space distribution pattern from the Lake Bled the main summer phytoplankton community characteristics in different lake types are discussed. Presented are indicatory values and speciality of some summer phytoplankton species. 103 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MAJU 2018 Air pollution in May 2018 Tanja Koleša V maju je bila onesnaženost zraka nizka. Razlog je v precej spremenljivem vremenu s pogostimi padavinami. Precej toplo je bilo, le sredi meseca so bile povprečne dnevne temperature pod dolgoletnim povprečjem. Kljub temu so bile predvsem zaradi kratkih obdobij suhega vremena ravni ozona nižje kot prejšnji mesec. Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila nizka in na nobenem merilnem mestu ni presegla dnevne mejne vrednosti. Ravni delcev PM10 so se nekoliko povišale v zadnjih dneh meseca, ko je bilo nekoliko daljše obdobje suhega vremena. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti od začetka leta do konca maja je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva (25). Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v maju na vseh merilnih mestih pod dovoljeno povprečno letno vrednostjo. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v maju nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj, Občina Medvode Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so bile v maju nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 ni prišlo na nobenem merilnem mestu Najvišja dnevna raven PM10 (40 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 od začetka leta do konca meseca maja še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 25 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti na Cankarjevi. Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v maju nizke na vseh merilnih mestih. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V maju so bile ravni ozona zaradi pogostih padavin nižje kot v aprilu. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila presežena na osmih merilnih mestih, največ 10-krat na višje ležečem Krvavcu. Najvišja urna vrednost je bila izmerjena na Svetem Mohorju 149 µg/m3. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center (102 µg/m3), ki je pod neposrednim vplivom prometa. Prav tako je bila na tem merilnem mestu izmerjena najvišja povprečna mesečna raven tega onesnaževala. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila maja na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 68 µg/m3 je bila izmerjena na Velikem vrhu, ki je pod vplivnim območjem TEŠ. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Izmerjene ravni benzena so bile maja nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Najvišja mesečna raven benzena (2,1 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Zaradi okvare merilnika, ni podatkov z merilnega mesta Maribor Center. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v maju 2018 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in May 2018 Mesec MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Dan / 24 hours Podr LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna CE Mariborska MS Cankarjeva LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT UT UT UT SB SB SB SI UB UB Cp 22 22 20 17 17 17 20 17 17 15 20 16 15 — 16 18 20 21 19 29 19 18 16 17 19 19 Cmax 30 38 31 33 26 32 34 33 31 25 29 24 23 — 28 27 29 33 31 40 30 30 29 27 35 33 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TB 100 20 35 0 14 UB RB RB RB 100 100 100 100 19 17 15 16 35 32 24 25 0 0 0 0 12 9 3 3 * Nepravilno delovanje vzorčevalnika Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v maju 2018 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in May 2018 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. UB RB UB UB >MV ∑od 1.jan. 11 17 18 19 6 11 14 5 4 1 4 6 10 17 1 8 5 23 25 23 0 3 3 4 21 7 % pod 100 90 100 100 100 100 100 100 77 100 94 100 97 —* 97 90 100 100 100 88 100 94 94 100 100 100 % pod 100 100 100 100 Cp 12 11 11 10 106 Cmax 24 ur 19 23 21 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v maju 2018 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in May 2018 MERILNA MREŽA Postaja DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp 100 99 85 100 100 99 99 98 99 97 99 100 99 98 100 95 59 63 73 64 51 50 61 82 97 111 54 73 93 57 87 95 UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB AOT40 8 ur / 8 hours Cmax > O V >AV Cmax 127 124 140 137 139 118 147 133 143 144 126 142 135 116 149 133 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 111 114 127 120 115 108 120 120 126 139 121 129 125 110 136 129 >CV 0 0 3 0 0 0 0 0 4 10 1 3 2 0 5 3 >CV ∑od 1. jan. 4 4 10 6 4 1 3 6 17 27 7 5 9 0 12 5 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v maju 2018 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in May 2018 NO2 MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 99 100 88 100 100 100 99 99 100 99 99 100 100 71 20 19 19 8 21 13 18 15 31 8 4 4 4 10 9 63 51 65 42 61 57 50 60 102 56 34 31 14 43 30 107 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 26 40 24 14 30 21 26 17 84 15 5 5 5 35 11 3638 4333 7557 4617 3850 2547 5544 5434 8215 9758 4867 6571 6623 2566 6412 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v maju 2018 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in May 2018 MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje Mesec / Month Postaja LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Sv. Mohor AMP Gaji 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour po dr % pod Cp Cmax UB UB SB UT UB UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 100 100 99 99 100 100 100 98 100 96 98 100 97 100 96 2 8 5 8 4 1 3 6 4 10 3 4 8 3 5 4 15 24 7 39 27 8 41 32 53 68 37 25 37 40 31 28 Dan / 24 hours >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 12 6 12 5 2 7 11 9 26 6 10 13 10 11 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v maju 2018 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in May 2018 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Podr UB UT SB RB LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Mesec / Month %pod Cp 100 0,2 100 0,3 96 0,3 97 0,1 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,4 0 0,5 0 0,6 0 0,2 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v maju 2018 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in May 2018 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Ljubljana Maribor* LJ Center Podr . UB UT UT %pod od. 79 — 95 Benzen 0,5 — 2,1 *Okvara merilnika 108 Toluen 1,9 — 3,9 Etil-benzen 0,4 — 0,4 M,p-ksilen 1,2 — 3,3 o-ksilen 0,3 — 0,3 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v maju 2018 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2018 Figure 1. Mean PM10 pollution level in May 2018 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2018 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v maju 2018 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in May 2018 109 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v maju 2018 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in May 2018 110 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v maju 2018 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2018 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in May 2018 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2018 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v maju 2018 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in May 2018 with the number of 1-hr limit value exceedences. 111 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v maju 2018 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in May 2018 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 112 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY The result of unstable weather conditions with frequent showers in May were low concentrations of air pollutants including ozone. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM2,5 were low at all monitoring sites. Ozone concentrations were in May lower than in April and never exceeded the information threshold. The 8-hour target value was exceeded at eight monitoring sites. NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest concentrations of nitrogen oxides and benzene were as usually measured at Ljubljana Center traffic measuring site. 113 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MAJU 2018 Earthquakes in Slovenia in May 2018 Tamara Jesenko, Anita Jerše S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v maja 2018 zapisali 177 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 29 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za šest šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v maju 2018 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, maj 2018 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, May 2018 114 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2018 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, May 2018 h UTC m Zem. širina °N km EMS-98 ML 2018 2018 5 5 2 2 16 19 34 16 45,83 45,95 15,15 14,84 8 5 III III−IV 0,5 0,5 2018 5 3 1 40 46,19 13,44 14 1,1 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 6 7 8 8 11 13 13 10 14 12 13 9 20 15 10 10 42 5 22 38 45 16 18 54 57 45,71 45,54 45,97 45,84 46,48 45,84 45,80 46,60 46,60 14,87 14,85 14,45 13,97 14,87 15,12 14,99 15,15 15,14 1 16 0 15 6 8 8 10 9 1,0 1,0 0,4 1,2 0,5 0,4 1,7 1,2 1,1 2018 5 15 12 36 46,45 13,41 6 1,1 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 5 5 5 5 5 5 5 5 16 16 16 16 17 17 18 18 11 11 15 16 11 17 7 22 30 44 10 50 48 4 45 30 45,51 45,51 45,51 45,52 45,68 46,15 45,62 46,31 14,48 14,47 14,47 14,47 15,72 16,46 14,40 13,50 12 13 13 13 15 20 14 15 čutili 1,4 1,0 1,0 1,5 1,4 1,5 1,0 1,2 2018 5 19 1 57 46,19 13,45 14 II−III 1,0 2018 5 20 10 8 45,85 15,17 8 III−IV 1,0 2018 5 21 13 18 45,33 14,67 18 1,4 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2018 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 22 22 24 24 24 26 28 29 29 29 30 0 6 7 7 18 22 14 1 3 13 18 0 47 20 33 24 52 16 36 20 51 39 46,09 45,89 46,03 46,03 46,40 46,31 45,98 45,46 45,92 45,61 45,93 15,75 16,02 14,44 14,45 15,19 13,51 15,23 14,46 15,00 16,34 14,88 11 4 16 16 10 9 4 14 13 9 10 1,0 1,6 1,5 1,4 1,0 0,8 1,0 2,1 2,2 1,5 1,0 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta III III III III−IV III−IV IV Magnituda Področje Novo mesto Šentvid pri Stični Montefosca (Čarni varh), Italija Kleč Preža Podkraj Gradišče pri Vipavi Žerjav Daljni Vrh Dolnji Kot Muta Dravče Jôf di Montasio (Montaž), Italija Trstenik, Hrvaška Trstenik, Hrvaška Trstenik, Hrvaška Trstenik, Hrvaška Donji Desinec, Hrvaška Kalnik, Hrvaška Snežnik Log Čezsoški Montefosca (Čarni varh), Italija Dolenje Kamenje Benkovac Fužinski, Hrvaška Lipnica Zagorska, Hrvaška Sljeme, Hrvaška Podsmreka Podsmreka Kozjak Log Čezsoški Gabrje Klana, Hrvaška Račje selo Lijevo Željezno, Hrvaška Sela pri Dobu V mesecu maju so prebivalci Slovenije čutili enajst potresov z žariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici in še enega bolj oddaljenega, z žariščem v Italiji. Najmočnejši potres v Sloveniji v maju 2018 je imel lokalno magnitudo 2,2. Zgodil se je 29. maja ob 3.20 po UTC (5.20 po lokalnem času) z nadžariščem pri Trebnjem. Potres je po preliminarni oceni dosegel največje učinke (IV EMS-98) v okoliških vaseh Trebnja (Češnjevek, Gorenje Medvedje selo, Trstenik) in v Žužemberku. Opazovalci so poročali o enkratnem sunku, ki je povzročil predvsem tresenje pohištva in žvenket steklenine. Potres je spremljal zvočni učinek podobnemu grmenju, ki je prebudi mnogo ljudi. Ponoči 9. maja (ob 21.48 po UTC) se je zatreslo v Italiji, zahodno od Vidma. Potres z magnitudo 3,3 je bilo v Sloveniji čutiti v območju 103 km od nadžarišča, vse do Senožeč, kjer so opazovalci v višjih nadstropjih poročali o rahlem tresenju pohištva. Največja intenziteta potresa v Sloveniji je bila III−IV EMS-98. 115 SVETOVNI POTRESI V MAJU 2018 World earthquakes in May 2018 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2018 Table 1. The world strongest earthquakes, May 2018 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 4. 5. 22.32 19,31 N 154,99 W 6,9 2 5. 5. 8.58 50,11 N 18,71 E 4,1 10 Območje pod morskim dnom, območje Havajev 5* Bełk, Polljska * žrtve zaradi porušitve v rudniku premoga V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2018. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2018 Figure 1. The world strongest earthquakes, May 2018 116 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V maju 2018 so meritve potekale na treh merilnih mestih, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Postaja v Izoli je bila ves mesec v okvari. Zabeležili smo cvetni prah 43 različnih vrst rastlin. Največ cvetnega prahu smo našteli v Ljubljani, in sicer 8.462 zrn, v Mariboru 7.003 zrn in v Lendavi 6.616 zrn, kjer zaradi tehničnih težav za obdobje od 3. do 6. maja 2018 ni podatkov. Prevladoval je cvetni prah trav, delež se je gibal od 29 % do 40 % mesečnega indeksa, sledil mu je cvetni prah bora s 14 % do 37 % in malega jesena s 7 % do 13 %. V Lendavi je bil visok še delež koprivovk, pripadalo jim je 16 %, na ostalih dveh postajah pa je je bil občutno nižji, le od 2 % do 3 %. Bukev, gaber in jesen so letos močno cveteli. V primerjavi z lanskim letom je bilo v zraku od 4- do 8krat toliko cvetnega prahu, kot smo ga namerili v lanskem maju. Najbolj izstopajoča razlika med letoma je bila za mali jesen, kjer je bilo letos v zraku od 30- do 51-krat toliko cvetnega, kot ga je bilo lani. Dvakrat več je bilo v zraku tudi cvetnega prahu trav. Hrastovega cvetnega prahu je bilo v zraku manj, 30 % do 90 % lanske obremenitve. 1400 1200 Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m3 1000 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, maj 2018 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2018 Maj je bil nadpovprečno topel, sončnega vremena je bilo v osrednji Sloveniji manj kot običajno, v Mariboru in v Prekmurju so nekoliko presegli dolgoletno povprečje sončnega vremena. V Ljubljani so bile padavine v okviru običajne spremenljivosti, opazno pa so dolgoletno povprečje presegli v Mariboru in Prekmurju. Padavine so bile razporejene časovno in krajevno zelo neenakomerno, saj so večinoma padle v obliki krajevnih ploh in neviht. Vse do 13. maja je bila temperatura dokaj enakomerna, opazno se je ohladilo v dneh od 14. do 17. maja, nato pa je temperatura postopoma ponovno naraščala vse do konca meseca, ko so bili dnevi najtoplejši. Dež spere cvetni prah iz zraka in prinese olajšanje za alergike preobčutljive na cvetni prah. Izredni dogodki s povečano obremenitvijo zraka z alergeni so opisani v času cvetenja trav. V prvih trenutkih nevihte, ko začnejo padati prve kaplje, se zrna skoncentrirajo v prizemni plasti. Ker so higroskopična, 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 117 Agencija Republike Slovenije za okolje tudi počijo. Poveča se količina delcev z alergeni trav, ki so manjši od zrn cvetnega prahu in zaradi manjše velikosti z vdihanim zrakom prodrejo globlje v pljuča in sprožijo oziroma poslabšajo astmo. V literaturi je opisana kot nevihtna astma. 300 Lendava Ljubljana Maribor 250 TRAVE Število zrn/m3 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, maj 2018 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2018 100 80 Število zrn/m3 Lendava Ljubljana Maribor 60 HRAST 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, maj 2018 Figure 3. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2018 V prvi tretjini maja je bilo nekaj epizod obilnejših padavin, izstopale so padavine 2. in 4. maja. Pri vrstah dreves, ki so imela vrh sezone pojavljanja cvetnega prahu v aprilu, se je obremenitev zraka v dneh s padavinami zmanjšala in se ni več bistveno povečala do izteka sezone, ki so jo prinesle padavine in ohladitev sredi meseca. Tako se je začela zaključevati sezona gabra, malega jesena, oreha, smreke, divjega kostanja, bukve, hrasta in cipresovk. Obremenitev s cvetnim prahom trav in bora pa se je le začasno zmanjšala. S pogostimi padavinami je izstopala druga tretjina meseca. V zadnji tretjini maja je bilo padavin malo. Z oblačnim vremenom so v Ljubljani izstopali 4. in 14. ter 15. maj, dokaj oblačno pa je bilo tudi v dnevih od 22. do 24. maja. V Mariboru je bilo oblačno 4. in 5. maja, pa tudi 14. in 15. maja. Precej oblačno vreme je prevladovalo tudi od 23. do 25. maja. V Prekmurju je bilo 4. in 5. maja precej oblačno s krajšimi sončnimi obdobji. 14. maj je bil oblačen, skromna s sončnim vremenom sta bila tudi 24. in 25. maj. 118 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Lendava Ljubljana Maribor 40 Število zrn/m3 CIPRESOVKE/TISOVKE 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, maj 2018 Figure 4. Average daily concentration of Cypress/Jew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2018 150 Lendava Ljubljana Maribor 120 Število zrn/m3 SMREKA 90 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke, maj 2018 Figure 5. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, May 2018 100 Lendava Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m3 BELI/ČRNI GABER 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu belega in črnega gabra, maj 2018 Figure 6. Average daily concentration of Hornbram/Hope hornbeam (Caprinus/Ostrya) pollen, May 2018 119 Agencija Republike Slovenije za okolje 700 Lendava Ljubljana Maribor 600 BOR Število zrn/m3 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, maj 2018 Figure 7. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2018 200 160 Število zrn/m3 Lendava Ljubljana Maribor 120 KOPRIVOVKE 80 40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, maj 2018 Figure 8. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2018 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Lendavi, Ljubljani in Mariboru, maj 2018 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Lendava, Ljubljana, and Maribor, May 2018 L e n d a va Ljubljana Maribor L e n d a va Ljubljana Maribor beli/črni gaber 2,3 2,6 2,1 bor 13,9 32,5 37,2 cipresovke tisovke 1,8 1,7 1,6 trpotec 1,5 1,1 1,1 kislica jesen 1,0 0,9 0,5 trave 40,3 28,6 31,1 8,4 12,8 6,9 hrast 2,5 3,1 2,3 oreh 0,6 0,4 1,0 bezeg koprivovke 1,6 16,1 1,4 2,3 2,2 3,3 smreka 0,8 2,7 4,0 lipa 0,7 0,4 0,1 Obremenitev zraka se je zmanjšala ob vsakem dnevu s padavinami, razvidne so razlike med osrednjo in vzhodno Slovenijo, v razponu enega do dveh dni. Neugodno vreme 14. in 15. maja je prineslo zmanjšanje obremenitve s cvetnim prahom. V tem obdobju je bilo v zraku največ cvetnega prahu bora in trav. Boru se je začela zaključevati sezona, medtem ko se je sezona trav nadaljevala. Cvetni prah trav je bil v zraku ves mesec, spreminjal pa se je vrstni sestav cvetočih rastlin. Avstrijski aerobiologi 120 Agencija Republike Slovenije za okolje (Pollenwarndienst, MedUni Wien) so poudarili, da je letošnjo sezono trav zaznamovalo sočasno cvetenje večjega števila vrst, ki je navadno porazdeljeno preko meseca. 400 Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m3 300 JESEN 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, maj 2018 Figure 9. Average daily concentration of ASH (Fraxinus) pollen, May 2018 Preko celega meseca je bil v zelo majhnih količinah v zraku cvetni prah trpotca in kislice, v drugi polovici meseca pa cvetni prah bezga. Vrste so nizko alergene in so le redko vzrok za težave z zdravjem. V zadnji tretjini meseca je že bil v zraku cvetni prah koprivovk, s prvimi zrni so sezono najavljale lipe in pravi kostanj. Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v juliju 2018 Sezona cvetnega prahu trav se bo v nižinah nadaljevala z zmanjšano močjo in se proti koncu meseca začela iztekati, v Primorju bodo v zraku le posamezna zrna. Sezona kostanja se bo predvidoma iztekla v prvih desetih dneh meseca, zaradi podobnih alergenov z brezo bodo lahko redki posamezniki preobčutljivi na brezo imeli še težave z zdravjem. Obremenitev zraka s cvetnim prahom koprivovk bo v celinskem delu države visoka, obremenitve bodo predvidoma visoke tudi ob dnevih z visoko temperaturo zraka; koprivam je v Primorju pridružena krišina, njen alergeni potencial je v Sredozemlju visok. Trpotec bo še cvetel, na pokošenih travnikih in zelenicah odžene znova. V drugi polovici meseca se bo začela sezona pelinovega cvetnega prahu, obremenitev zraka bodo v drugi polovici meseca počasi naraščale, istočasno se bodo v zraku pojavila posamezna zrna ambrozjije. V predelih z močno razširjeno rastlino bodo lahko obremenitve z ambrozijo zadnje dni julija nizke. V osrednji Sloveniji se bo glavna sezona začela šele avgusta. V zraku bo v majhnih količinah cvetni prah metlikovk in amarantovk. Poleg padavin poleti zmanjšata količino cvetnega prahu v zraku tudi vročina in suša. SUMMARY The pollen measurement in May 2018 has been performed in Ljubljana, Lendava, and Maribor. 121 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001–2017 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten.arso@gmail.com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.