likaj« vaak te 111 ijpr Ba aptf Hoiidaj 4 ...............t............******* PROSVETA W ' • . , , GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnliki la upravoiiki pro. tort: S867 S. Lawndale Ara. Office of Publication t S0Ä7 South Lawndale Ava. -Telephone, Bockwell 4*04 LETO—TIA* 0XL Usta ja 9S.0S January 14. IM«, aft Ua pwUolfi«* Um Aet «I Conam* «f l|araS I. 117». CHICAGO, ILL., PON DEI J EK, 16. JANUARJA (JAN. 16), 193» Subscription $6.00 Yearly STEV.—NUMBER 10 Aooaptaaee for aalMny nt special rate of post«*« provided for Is 110«, Aet of Oct. t. It IT, authored on Juno 14,101t. Chamberlain odklonil posredovanje v sporu med Italijo in Francijo Uradni krogi v Parizu to se oddahnili, ko so bili informirani, da Anglija ne bo pustila Francije na Cedilu. Hitler sugestiral Musso-liniju, naj počaka • svojimi zsditevami v interesu miru. Predsednik francoske državne zbornice urgira pospešitev oboroževanja, da bo Francija lahko branila svoj kolonialni imperij Pariz, 14. jan. — Chamber-lainov obisk italijanskega diktatorja v Rimu je bil popolnoma negativen, pravijo v Parizu. Razgovori niso prinesli nobenega konkretnega rezultata, ker Chamberlain ni hotel prevzeti vloge posredovalca v konfliktu med Italijd in Francijo in ugoditi Musapfinijevi zahtevi, da Italija dobi koncesije v Tunisiji in drugih francoskih kolonijah v Afriki. . r- Nervoznost v pariških vladnih krogih se je zmanjšala, ko so bili informirani, da je Chamberlain na konferenci z'italijanskim diktatorjem poudaril, da bo Anglija ostala lojalna Franciji, svoji zaveznici. To sicer ne pomeni, da bo Mussolini odnehal v svojih zahtevah in prenehal s svojo igro. V Parizu celo prevladuje mnenje, da je vojna mqd Francijo in Italijo neizbežna./ Zdaj so pričele krožiti govorice, da je Hitler sugestiral Mus-soliniju, naj počaka s svojimi zahtevami najmanj eno leto v interesu evropskega miru. Apel je prišel potem, ko se je pokazalo, da je bila konferenca med Mus-solinijem in Čhamberlainom polomija. Rim, 14. jan. — Mussolini in angleški premier Chamberlain sta končala razgovore, ne da bi sklenila dogovora in usotflasila nazorov glede "pomirjenja" Evrope. Med drugim sta razpravljala o problemih, ki izvirajo iz italijanskih zahtev glede koncesij v francoskih kolonijah v A-friki, in vprašanju odpoklica italijanskih čet iz Španije, kjer se borijo na strani rebelev. Zunanji opazovalci pravijo, da Chamberlain ni dosegel ničesar v Rimu. Edina možnost je utrditev: njegove pozicije * doma. Mussolini ni dal angleškemu premier ju nobene koncesije in iz testa sklepajo, da je bila konferenca finsko. ~ i--" Predstavnik angleške delegacije je izjavil, da sta Chamberlain in Mussolini v razgovorih pojasnila vsak avoje «tališče in to je bilo vse. Zdaj razumeta M j drug drugega kot prej, toda to ne pomeni, da sta stališči Italije in Velike BritanijeBl vseh ozirih identični. Chamberlain je baje odklonil Mussolinijevo zahtevo, da londonska vlada prizna pravo bo-jevništva Francu, vrhovnemu poveljniku fašistične armade v Španiji, ker se je diktator izrekel proti odpoklicu italijanskih «■«•t. Mussolinijev namen je drsati čete toliko čaaa v Španiji, el v Berlin. Predno so se pričele ceremonije v Hitler jevi palači, je diktator sprejel člane vrhovnega štaba nemško armade. Železniška nesreča v Indiji; 7 ubitih Kalkuta, Indija, 14. Jsn. — Sedem oseb Je Mlo "bitih in 49 ranjenih, ko je skočil potniški vlek is tira pri llszaribeghu, dvesto milj severno od Kalkute. Ph vagonov Je padlo v giolnno In |*»k<'pa!o potnike pod seboj Martin poražen v boju z eksekutivo Odstavljeni uradniki dobili pozicije, Detroit, Mich., 14. jsn. — Homer Martin, predsednik unije združenih avtnih delavcev, Je dobil, nadaljnjo klofuto, ko mu je eksekutivnl odbor na svoji i jI odvzel pravico odstavljanja uradnikoC in odredil, da morajo uradniki krajevne unije, katere je Martin suspendiral, dobiti na zaj stare pozicije. Martin jih Je aus|>endiral na obtožbo, da ao |iod kontrolo komunistov, Zadnjo sredo Je eksekutlva odstavila Martinii kot urednika glasila unije. Im**nóvala Ja po sebni odbor petih članov, ki bodo določali smernice glasila. Dalje je odbila Martinov predlog glede razptfsta koordinacijakega odbora (UO, o katerem Je Mar tin deja|, da nd vmešava v avtonomijo avtne unije. Banane na trgih v Moskvi Moakve, 14. Jan. Prvič po svetovni vojni ao ae pojavile banane na trgu v Moskvi. Tleoč mladih ljudi so prvič v avojétn življenju videli to aadje včeraj Ktpli ao v dolgih vrstah prod stojnicami, kjer ao pnstlajali banane |m» «««dem in |m»! rublja funt <$LS*>;, Domače vesti Dolgotrajna bolezen North Chicago. — V Illinois Research Institutu v Chicagu se nahaja 22-letni Andy Bizjak, član društva 14 SNPJ, ki bole-lia že štiri leta. 2e štirikrat je obiskal svetovno znano kliniko bratov Mayo v Kochestru, Minn., vendur je malo upanja, da bi okreval. Člani ga lahko obiščejo. Nov grob v Kanadi Toronto, Ont., Kunadu.—Dne 0. junuurju Je v tukajšnji bolnišnici umrla Ana Koleno, roj. Carman, stara 39 let in doma iz Medvod pri Skofji Loki. Imela e raka v želodcu in podlegla je operaciji. V Kanadi je živela 10 et In v Sudbury ju zapušča moža n tri hčere, v Gowandi v Zdru-lenih drŽavah več sorodnikov in v starem kraju brate in sestre. MllwauŠke novice Milwaukee. — Mihael Kirn, ki e bil v bolnišnici zaradi operacije, se je vrnil domov, kjer se zdaj nahaja v nadaljnji zd(uv-niški oskrbi. — Poroke: Johu >lesnik in Esther Studenci* ter loyd Matheson in Frances Ja-nežič. — Petnajst Slovencev In irvutov je zadnji tedeii prejelo državljanski (tapir. Nov grob v PtttMburghu Pittsburgh, Pa. — Dne S," t. m. je tukaj umrl Stefan Božiče-vlč, star IV» let in član društva 1IK SNPJ. Clevelanduke novice Cleveland. — Pred nekaj dnevi fto bile volitve direktorjev pri slovenski North American banki in izvoljeni so bili popolnoma novi ljudje v vodstvo. Delničarji so docela pometi! s starim vodstvom. "Naša" banka je končno dobila "new; deal." — Po dolg! bolezni je umrla Nettie Teint ko, roj. Arnošt, stara 42 let. Zapu šča moža, dva sinova, starše, brata in dve sestri. — Dalje Je umrl John Tušar, star 70 let, rojen v Zirlh pri lxjgatcu in čev Ijar po poklicu. V Ameriki je Ži vel 43 let in tu zapušča tri sinove in nekje v Ameriki sestro. Bil je član društva 5 SNPJ. — V bolnišnici je umrla AnaJCra-šovec, roj. MedveŠič, stara 41 let in doma iz St. Ruperte na Do lenjskem, V Ameriki Je šivala 26 let In tu zapušča moža in dva sinova, v Chicagu pa brata Fr. Praha iu sestro Frances Prah. Smrtna kosa v Mlchlganu Saginaw, Mich. — Tu Je umrl Frank Vrtačnik, atar 70 let in rojen v okolici Litije na DolenJ skem. Tu je živel 3K let in zu pušča ženo, tri sinove In hčer, \ Det rol tu pa sestro. Ae en nov grob v Colorad u Delagua, Colo. — Dne 4. Jan. je tu umrla hčerka Valentinu Udoviča,, zapisnikarja društva 201 SNPJ. Bolehala je oaem dni za srčno hibo in bila je članica SNPJtiiL^KJ. Mnogo mrtvih v 1'ennl Iforest City, Pa. — Dne 25. decembra Je v tej naselbini umrl Frank Zigon iz Borovnice, ki zapušča ženo in več otrok. — Dne 5. januarja je umrl Frank Ril-ner iz AJdovice ua Dolenjskem, ki zapušča ženo In odrasle otro* ke. — Pred kratkim Je tu umrl Frank Erjavec od St, Vida lia Dolenjskem, ki tudi zapušča že-no in odrasle otroke; dalje John Omahen od Stične na DolenJ skem, ki je bil samski in v Ame riki je živel 81 let. ^ » . - « Predavanje v New Yorfctt New York Dne 4 t. m. Je člani Slavic Group of the Moslaiiico na znanje, zatmo pa so israsiii dvom, da Zdrušenim dršsvam preti nevarnoat zunanjega, napada. 'Zdi se mi, du Ameriki ne preti nevarnost napada, čeprav toosevelt trdi drugače v avoji poslanici," Je dejaF Arthur H. Vandenberg, republikanski senator Iz Mlchlganu. ''Previdna zunanja politika je nsjboljšs obramba Amerike. Mi ae ne smemo vtikuti v zadeve in konflikte drugih držav In s tem ae bomo zognlll vojni. Rooaeveltovo priporočilo moramo kljub temu u-poštevatl." Republikanski kun-grešnik Fish is New Yorks Je dejal, "da Roosevelt ni omenil v svoji poslanici, katerS država na- v merava napasti Ameriko. Nobe- -no letalo še ni bilo iznsjdeno, ki bi lahko bombardiralo ameriške mesta z evropskih in drugih zunanjih baz." Roosevelt je v svoji poslanici priporočal gradnjo 3000 novih bojnih letal, ki bi stala tristo milijonov dolarJSv. Ostala vsota naj bi šla za gradnjo boj nih ladij in ojačanje oborožene sile na suhem. Predsednik. Je opozoril kongres, da Amerika ni Mla pripravljena na vojno po napovedi vojne Nemčiji pred dvajsetimi leti iu se Je morala več kot epo leto zanašati na zaščito armad bivših zavezniških držav. Take zaščite ne bi dobila v slučaju nove vojne v v Evropi. Poravnava spora med rudarji ^S_____ Skupna konferenca sklicana j v Harrlahurg, III., 14. jsn. — Prvi |H>skus, ki naj bj poravnal a štftlHni konflikt med rudarji v* lllfiioisu, ki so organizirani v Uwiaovi uniji UMWA In progresivni rudarski uniji, je bil storjen, ko sta se obe grupi izrekli za sklicanje konference, na kateri bo diskuzija o končanju *l>ore. Konferenca se bo pričela 22. januarja y Herrinu. G. It Priče, predaednik krajevne unije UMWA, Je nssns-nil sprejetje rfNoluriJe na sestanku delegatov oiieh v konfliktu zavojevanihirrup, ki naglaša potrebo enotne fronte organiziranih rudarjev v 1IIinoisu.' Progresivna rudarska unija Je včlanjena v Ameriški delavski feders- Priče je dejal, da ao delagatje na tem sestanku izjavili, da se strinjajo z deklaracijo Toma MooneyJa, slovitega delavskega ' voditelja, ki jo Je podal po Izpustitvi is californijske Jetnišnlce in v koleri )«• |»oudaril. "ds Je delavska sita v enotni delavski fronti." PROBVETA PONDELJEK, 16. JANUARJA PROSVETA * THE ENLIGHTENMENT olaäilo im lastnima »lotkwwu NAIODMI roorouHB jbdkots _ rf mmd >111*11 W l^lUmw ><•*•■•» MM^atM M Milm Srtaw (towa (MM») * jf1*1 Zamm *MmmUU*. M« - »•» 1*1 aa »■■ *s!t...1>1f- Ml tof U- U-** «fcMP») Hi CmmmM RH p« CHI«*» M4 OImn ITJ« »• T—*. to*» «»trta. ».«• »» T~. «rtmi wiU «4 to wtwwi «Mrtat. »hu«. m—'. «la. v« h» ^■Hkr I PSOSVETA MIT-M S» UwaSafc Am. or ras raoHUTto a Drt« v «kkp^a M odščine, nikjer ne prsvi, da sme vsakdo govoriti ali tiskati sbsolutno vse, kar se mu poljubi; ustava določs, ds kongres s posebnimi zakoni definira meje govorne in tiskovne svobode. Jssno je torej, da ima (a nvoboda svoje meje. Absolutna, neomejena svoboda bi bila največja absurdnost, ki logično mora voditi čim prej do lastnega uničenja. Demokracija, ki dopušta. da jo lahko vnnkdo obira po mili volji In jo zadavi, kadar ne mu «ljubi — pat' ne zasluti drugega Demokracija more ekslstl-rati le med odraslimi ljudmi zdravega razuma. Otroci, norci in zločinci nimajo nikjer civilnih svobod štin.- Govorna In tukovna projtagandn* ki je v sluthi tujezemakih diktatorjev, se psč ne vodi v Ameriki zaradi govorjenja in tisksnja, temveč ima definitivrn namen — in tu mora Baldwin videti mejo. Namen tr |>ro|Miffanozdra vil ta korak. Rekel je, da je čas da se premogarji zdramijo in spregledajo, da v skupnosti se bo dalo kaj doseči. Predsednik PWA Joe Ozanich je pa rekel da on In njegovi kolegi ne marajo imeti obenega opravka UMWA. Ozanich se je izreke proti vsaki skupni konferenci rudarjev. Iz tega se razvidi, da je Oza-nichu več za osebne ambicije ko za koristi premogarjev. Tudi pri UMWA je treba preuatroja. Ampak pri vs?m tem se vidi zakaj rudarji nočejo Iti od UM WA k PMA; pač pa lahko vidi jo, da čim večja je organizacija tem več se lahko doseže. Mogoče Lewis ni pravj voditelj, ampak Ozanich se je še dos4i slab Šega izkazal. Svoje organizatorje pošilja v vse države, kjer imajo rudarji svojo organisaci-jo UMWA. Toda do sedaj še ni dosegel nobenegs rezultata, čeprav je ADF, ki financira to kampanjo proti UMWA, potrošila te veliko denarja. Toda ta korak, ki ga je zadnjič zavzel v Illinoisu, bo še bolj^gdoval njegovemu ugledu in morala članstva PMA bo padla. Nedavno isem apeliral na rojake. doma od Soče na Primorskem, ako bi mogli zbrati kakšne prispevke za pomoč Kravanjevi družini v Soči, kjer ji je požar vse uničil. Družina si je rešila le gelo življenje, sina pa je o-slepil šrspnel. 2ctla ima tukaj na Glencoeu brata Johna in Toneta Kravanjo, ki sta žrtvovala, kar sta mogls, posebno Tone je dsl, kar je mogel, ampak so samo v slabem položaju. Naš boc. klub je dal |6. To je vse, uur smo prejeli na tisti apel. Apeliramo ponovno na dobra srca soških rojakov za pomoč t«j družini. Sočanov je precej v De-treitu, Pennsylvaniji in po drugih državah. Ako bi hotel kdo taj prispevati, naj pošlje na spodnji naslov in bo vse na pravo mesto oddano, imena darovalcev pa priobčena. Prošnja je bila priobčena tudi v Proletareu. Kot je razvidno, je mnogo zanimanja za filme SNPJ, katere bo naše društvo 13 predvajalo v soboto dne 25. marca. Pričakujemo velike udeležbe. Ko sem hodil po naselbinah z Družinskimi koledarji, §o me rojaki vpraševali, kdaj bomo dobili nove filme jednote in me zagotavljali, da takrat bodo gotovo prišli. Takrat še nismo imeli definitiv-nega datuma. Na 25. marca bo tukaj torej imel vsakdo priliko da jih vidi. Cital sem dopis Pavle Glogov-škove glede bivšega člana SNPJ Johna KlanČnika, ki s* nahaja v bolnišnici v Columbusu, O. Pi sala je, da jo je prosil, dfi'bi mu pomagali, da bi prišel iz bolnišnice. Tudi jaz sem prejel^Jsmo od njega, toda po vsebini^r razvidno, da je bolje, čr^ei časa v bolnišnici,- da o Zdaj bi bil vsakemu le v go in bojazen, kdorkoli bi ven vzel. Mislim, da se njegovi sorodniki tega zavedajo. Kaj pa naj bi počel zunaj? Dela bi ne dobil nikjer, ne privatno ne pri WPA, ker je samec. In sorodniki so sami brezposelni, še sami sebe komaj vzdržujejo. Potovanje v staro domovno pa zopet stane denar. Je res kočljivo vprašanje, zraven pa še obžalovanja vredno. Fanta so ugonobile prohibicija, slaba pijača in vojna. Je v resnici revež, toda je vprašanje odgovornosti, katero je težko prevzeti. In ker so mu sorodniki naročili Prosveto, bo to sam čital. Jaz mu kličem: Jakob, počakaj še malo, imej nekoliko potrpljenja, kar bo bolje zate in za druge. Ko bo prišel čas, bomo ali bodo že prišl po tebe. Joseph 8noy, (RFD Box 7, Bridgeport, O.) 1 IJxndu trjrina Herminie, Pa. — Dne 7. ja liuarja smo zakopali zopet enega dobrega društvenika, Josepha Komaca iz Gheswicka. Pokopan je bil na pokopališču pri Har wicku, kjer je v rovu prišel ob življenje. Dne 4. januarja ga je zasula plast kajenja, ko se je nad njim udri strop. Vzelo je tmenda več kot poldrugo uro predno so ga izkopali. Zdrobi je ne je jmel vse kosti po vsem životu in tudi glavo. Njegov tovariš, s katerim sts skupaj delala. se je rešil, toda ne on. Na tisti strani, na kateri je delal so mu bile menda na potu kare ali vozički, vsled česar je skoči na drugo stran v — past| Pokojni je bil pokopan civil no. Imel je veličasten pogreb kar je inamenje, da Jte bil zelo prUjuouen pri Članih vseh druš tev in dfugih organizacij. Spa dal je k trem društvom 8NPJ SSPZ in WS 4 DBF (nemško) kakor tudi k rudarski uniji. Na pokopališču so govorili uradni ki vseh društev in rudarske u nije — Anton Klemenčič, Ksste-llc iz Oakmonta, Schneider iz RusselUons, Jcrich iz Acmetoni-je in zastopnik unije iz Har-wicka. . §tar je btt 62 let to zapušča vdovo, hč$r In sinA, <*>a ie poročena. Joe si je ravno v prešlem letu kupil lastni dom, ampak ni mu bilo dano dolgo živeti v njem. Tak je pač železni zakon narave. 't)oma je bil iz Soče pri Bovcu, V Ameriko je prišel pred vojno in je živel več let v naši naselbini, mislim, da do leta 1324. Družini moje simpatije. Ob tej priliki se moram spomniti tudi pokojnega Sk*la iz Moon Runa. V tej naselbini sicer še frtsem bil, toda opazil sera Yeralov dopis o njegovi smrti. Tudi Skerl je Ml dober driištvenik in napreden delavec. Kakor Komec, je tiadi on preminul prerano. Tudi tej družini izrekam moje simpatije. — Rojaki, vpišite se v SNPJ, ker nesreča nikoli ne miruje. Anton Zornik. Se o Komacovi smrti Cheswick. Pa. — 2e precej čaaa se nisem oglasil v prosveti in tudi nihče drugi se ne iz te naselbine, čeprav je tukaj veliko Slovencev, ki so naprednega mišljenja. Imamo slovenski klub, v katerem se najraje shajamo ob nedeljah in včasih katero zapojemo in tudi zaplešemo kakšno polko. Z godbo nas zabava naš muzikant Skufca, ki dobro igra na harmoniko. Včasih se ustavi tudi pri meni. samo piti ne more. Za boiične praznike se je tukaj oglasil tudi Zidan-šek, ki je pobral tiste zajčje klobase in tudi od srne jih je dobil. Ne vem, zakaj ga kritizira Nace iz Ohia. Jaz mislim, da bi se takšnih stvari nihče ne branil. Le potolaiita se starčka, saj bo še vse dobro. Poročati moram ž.a 1 o s t n o vest, da smo izgubili našega dobrega sobrata Joeva Komaca. Na 4. januarja je šel zdrav na delo v Harwick, toda se ni več vrnil. Zadela ga je neareča, ko se je nad njim utrgala plast kamna in ga na mestu ubila. Težko ga bomo pogrešali, ker je bil zelo aktiven za društva.' Deloval je tudi za združitev treh društev _ št. 586, 419 in 472. Bil je-tudi ustanovitelj slovenskega kluba. Da je bil res priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Spadal je k trem društvom in k rudarski uniji 624 v Harwicku. Bil je tudi vnet lovec in rad hodil na lov. Tudi športni klub mu je položil lep venec v spomin. Pogrešali ga bomo povsod. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, njegovi družini pa naše sožalje. Anton Klemenčič. Prizor ob etverttvl Kaj pravi španski prostovoljec Gilbert, Minn. — Hudi va mraza, ki nas je objel takoj po božiču, se ni dolgo mudil v Min nesoti. Zdrvel je proti vzhodu da še tam mak) ohladi. Za njim je prišel topli južhi veter, tako da se je 4. januarja vsul dež kot v poletju, kar je tukaj nekaj nenavadnega. Pravega dela tukaj ni in večinoma vsi delajo pri WPA. Toda to je le borno življenje, o katerem se nič ne ve, koliko časa bo še trajalo. Imamo pa različne klube, kjer se v zimskem času večkrat snidemo in se kaj pogovorimo o delavskih razmerah. Toda tudi za to je bolj slabo zanimanje. Na enem takem sestanku sem imel priliko poslušati govornika Johna Snyderja (kolikor je meni znano, si je ime izpremenil iz 2nidarjs), ki se je nekaj dni prej vrniris Španije, kjer se je boril za delavsko pravico 16 mesecev, štiri mesece pa vežbal In je bil terej v Španiji 20 mesecev. Boriti se celih 16 mesecev na fronti, ni dvoma, da b( fant ne imel dosti za povedati. Ko je s svojim govorom končal. so mu bila stavljena raans vprašanja, na katera Je gladko odgovarjal. Naj jih nekaj navedem. - Vprašanje: Nedavno sem v časopisu čital. da je več španskega ljudstva na lojaliatlčnl kot na Francovi ¡strani, čeprav imajo lejalisti komaj eno tretjino oaemlja v svojih rokah. Odgovor: To je resniea. Span-sko ljudstvo noče biti pod Fran-com. Kadar so fašisti v premoči in se morajo lojaliati umakniti. ae s njimi txnika tudi civilno prebivalstvo. Kmetje pustijo ftivlno, sploh vse. kar ne morejo vzeti s sabo in se uma k-nejo t vojalji vred. Vprašanje: Kakšne narodno-UMJssal Tajni fondi bivše avstrijske vlade Dunajska kriminalna policija je po več. tedenski težavni preiskavi zaključila uradno i postopanje, ki je odkrilo baje poneverbe naj. { večjega aloga v bivšem avstrijskem zveznem kancelarskem uradu. Ta urad je imel na raz-polago skrivne fonde, ki so jih dotirali letno h1 sedem do deset milijonov šilingov. Upravljal jih ja ves čas ministerialni svetnik v pokoju Benjamin Schier, ki ao ga najprvo^psiumli nekaterih manjših nerodnosti. Ko so zaceli te nerednaati preiskovati, so počasi odkrili mal-verzacije v neprimerno večjem obsegu in so na tej podlagi aretirali Schiera samega ter devet drugih oseb. ; Fondi so bili namenjeni v prvi vrsti za do-brodelne in uradne namene, kakor pa je pokazala preiskava, so šli vsako leto stotisoči šilingov za politične namene, podpiranje oboroženih patriotičnih organizacij, za podkupovanje domačih in inostranih časnikov, a tudi za podpi. ranje zasebnikov in zasebnih podjetij, ki so bi. la Schieri! in njegovim na srcu. Is tiskovnega fonda sta si določala n. pr. j vsak mesec izredno visoke vsote Schier nam in bjvši vodja zvezne tiskovne službe Eduard Lud- j wig, vpisi teh dotacij pa so skrajno nepopolni. Tisti, ki so razpolagali s tajnimi skladi, so imeli lahko delo, kajti ^ vsakomesečni preglej računov so bili zelo površni in dokazila zlasti iz tiskovnega fonda so se po bežnem pregledu uničevala. Preiskava je med drugim ugotovila, da je Šlo vsak mesec po odredbi kancelarja Schusch-nigga na neko bruseljsko banko preko neke holandske 20,000* za Otona Habsburškega. Znatne vsote so dobivali stalno tudi Coudenhove-Calergi, ustanovitelj panevropskega gibanja in zaatopniki drugih podobnih gibanj. Iz javnih sredstev je Schičr ponovno financiral zasebna podjetja, tako je dajal izdajatelju časnikov dr. Leu Fleischerju posojila do skupnega zneska 170,000 šilingov, o katerih ni ugotovljeno, da bi jih Fleischer redno vrnil. S svojo tajnico Hermino Drzmisekovo je imerSchier dvajset let ljubavno razmerje in ji je dajal bogate darove, ki so izvirali nedlvomno iz poneverjenega uradnega denarja. Tako ji je dajal vsak mesec visoke vsote in za njeno "preskrbo" ji je daroval vrednostne papirje v nominalni vrednosti' kakšnih 94,000 šilingov. On sam je imel precej veselo življerige. Tako je bil "predsednik" nekega omizja, ki se je stalno sestajalo in pri teh "sestankih je redno plačeval zapitek za vso družbo dvajsetih do petindvajsetih oseb. Svojemu knjigovodji, vladnemu svetniku Viktorju Hanischu, je dajal iz skladov, ki jih' je upravljal, mesečne do-klade in znatne remuneracije, a še na dan, ko so narodni socialisti prevzeli vlado v Avstriji, mu je nakazal za slovo 20,000 šilingov. To so nekateri očitki, zavoljo katerih se bo moral Schier s svojimi sodelavci zagovarjati pred sodiščem. Posnemamo jih po dunajskih listih in izrečno pripominjamo, da temu viru prepuščamo vso odgovornost za njih resničnost. 4 Ljudje postajajo večji Londonski zavod za antropologijo porota o eksperimentu, ki so ga izvršili njegovi sode-lavci in iz katerega je razvidno, da postajajo ljudje večji. S pregledom 70,000 družin so ugotovili, d« ao sinovi v 90 odstotkih vseh primerov večji od očetov. Iz tega bi bilo sklepati, da rase tudi človeštvo sploh, posebno še, ker poročajo o »Učnih ugotovitvah tudi iz drugih dežel. Zani-mivo je, da je rezultat povsod isti: v devetih izmed desetih primerov rasejo sinovi očetom "Čez glavo", in sicer v pravem pomenu bcsi-de. Neki antropologi sklepajo iz tega, da se bližamo "dobi velikanov". Seveda pa je ta razvoj zelo počasen In pmo še daleč od te dobe. Prod dvajsetimi leti s' (Iz Prosvete, 16. januarja 1919) Domače vesti. Ustanovil se je Jugoslovanski pomožni odbor (Jugoslav Relief Committee), v katerem so zastopani Slovenci, Hrvatj« in Srbi. Slovence zasto|)ajo Vincenc Cain-kar, Walter Predovič in Francis Jager. Odlwf bo deloval za oskrbo reveže v v starem kraju. Detavnkc vesti. Generalne stavke so izbruhnile v.več republikah Južne Amerike. Cez 201 delavcev aretiranih v Argentini. Po svetovni vojni Spartakovska revolt« Nemčiji je bila strta. Ebertova vlada je z if jemnim stanjem strogo nastopila proti izgred-nikom. Liebknecht in ostali voditelji so * poskrili. Sovjetska Kuitija. iz Londona, poročajo, ^ ruake boljševiške čete prodirajo od Vilne pr^ Varšavi. (Osij» It pr*t kolen«.) co sodnika? Ali bi ne bila to negacija demokrr cije? " I Spet ae vrnemo T našem u staremu izhodi*' izobrazba! Ako je ameriško ljudstvo toii* izobraženo, da hoče pošteno demokracijo. I zaman butalŠ vanj vsaka totaliUrična pr«l* gsnda f. Zaman se bodo drli naciji. fašisti i« zakrinkani komunisti! Ce pa večin» ni i;1»' žena, če ne ve. ee*a ji je tre!*, J i jt VSSS^ potem--- PONDEIJEK, 16. JANUARJA PROSVETA Letala govore in Za varnost zračnega prometa zlasti pri odletu in pristajanju letal so potrebne obsežne varnostne naprave. Danes so vsa moderna letališča opremljena z radio napravami za oddajo, sprejem, določevanje smeri ter za vodenje letala v megli io temi. Med temi napravami in letali v zraku se neprestano ustvarjajo npvidne zveze, ki jeklene ptice varno vodijo od pristajališča do pristajališča. .Letališča neneho-ma oddajajo navodila, poslušajo, dele qvarila in nudijo na ta način letalom pri njih kretanju tisto'varnost, na kateri se je zračni promet razvil do današnje popolnosti. Za primer moderno opremljenega letališča vzemimo aerodrom Budadrs južno od Budimpešte. To letališče je danes morda najmodernejše v Evropi, kjer se križajo mnoge • važne zračne proge. Tu pristajajo letala Berlina, Prage, Dunaja, Monakovega, Londona, Curiha, Pariza, Beograda, Aten, Sofije, Bukarešte; Varšave, .Amsterdama, Batavije itd. Budaflrs spada med glavne prehodne postaje v zračnem prometu na Balkan in v Orient, za zveze med severno, srednjo in južno Evropo ter vobče za vse dežele južnovzhod-ne Evrope. Na tem letališču so bile lani montirane najmodernejše radio in signalne naprave, kar jih je danes v Evropi. Za pristajanje letal v megli, v temi in vobče ob vremenu, ko se slabo vidi, je letalom vseh linij na razpolago "radio vodilo", ako so seveda opremljena s primernimi sprejemnimi napravami. Čim se letalo približa letališču nekako na razdaljo 30 km, že lahko točno ugotovi svojo pozicijo. Od tod naprej zaide letalo v tako imenovani vodilni žarek, to je v tesno povezan snop radio valov dolžine 9 m. Dokler leti v smeri tega žarka, ki ga varno popelje do letališča, sliši pilot v slušalkah svojega sprejemnika enakomeren, nikoli prekinjen zvok. Ko se po tem žarku približa letališču na razdaljo 3 km, preleti najprvo pred-signal, ki mu ga da spet posebna kratkovalovna postaja, potem pa 350 m pred letališčem glavni signal, za katerim se lahko prične spuščati na letališče. Posebne kontrolne naprave kažejo obratnemu osebju na letališču, ali deluje vodilna naprava v redu ali ne. Oddajne postaje,, na katerih temelji vodilna naprava za pristajanje, so postavljene nekako 2 km proč od letališča in so s posebnimi kabli priključene na kontrolno poslopje na aerodromu. Sistem različnih anten, na katerih delujejo te postaje, je ra/.pleten med tremi 40 m visokimi stolpi. Štiri oddajne postaje služijo telefonskim in telegrafskim zvezam med letališčem in letali v zraku. Med njimi je najprvo razmeroma močna oddajna postaja z energijo 1.5 ki lovata, ki obratuje na valovih med 500 in 3000 m ter služi prvi vrsti za zvezo z letali. Manjša, 500-vatna postaja na valovih med 300 in 3000 posreduje promet med posameznimi letališči. Za oddajo vremenskih poročil skrbi 200-vatna postaja '•a valovih 580 do 2700 m. Z e-"ako energijo obratuje tudi kratko valovni oddajnik, 30 do 100 m, ki služi za promet z zelo oddaljenimi letališči. Ta oddajnik obratuje ob slabem vremenu skupaj z glavnim oddajnikom in razširja iato besedilo. Vne oddajne postaje se uprav-Jj&ifl iz glavnega radio poslopja letališču. Za sprejem sluti v prvi -vrsti šestero sprejemnih "paratov, ki obaežejo vse vak>v-no območje od 14 do z6.000 m. Sprejemniki so urejeni za sprejo* na posluh ali se pa lahko Priključijo na posebne pisalne aparate. Za neposredno varnostjo Mlulboj za vodenje lelal Vme-«11 ip temi služijo spet drugI radio oddajniki in sprejemniki, ki °^ftujejo neprekinjeno in. je *«mo od poleta bližaj<*e«£a se 1 'ala odvisno ali se jfbV*1užu-i* ali nt», ali pa_ omogočijo letalu orientacijo le v primeru, da pilot brezžično povpraša na letališču za svojo pozicijo. Čim na letališču ugotove, kje je letalo trenutno, mu s pomočjo opisanih oddajnikov nemudoma sporoče. Aparati za določevanje smeri so napravljeni po najmodernejših izkustvih tako, da se do kraja izloči tako imenovani nočni efekt, ki je bil včasih kriv, da se zlasti ob mraku in ob zori pozicija letala ni mof$a pravilno določiti. , Z opisanimi varnostnimi in signalnimi napravami je letališči Budattrs nekakšen zasnutek zračne postaje bodočnosti, nekako v tisti dovršenosti, kakor so bile železniške postaje v drugi polovici preteklega stoletja. —t-ič. Nastajanje gorovij v laboratoriju Na vseučilišču v Wuerzburgu imajo laboratorij za eksperimentalno raziskovanje pokrajinskih oblik\ V tej svojevrstni znanstveni delavnici opravljajo vse poskuse, ki naj pokažejo, kako jih različni vplivi spreminjajo, kakor spreminjajo lice vsake pokrajine. Pokrajine zemlje niso nič trdnega in nespremenljivega. Tisoč sil jih neprestano preoblikuje. Tega preoblikovanja, ki se dogaja silno počasi, človeško oko ne opazi in tako ne more tudi geolog neposredno opazovati učinka vseh teh sil, ki gorovja ustvarjajo in jih odnašajo. Pred seboj ima vedno le končni uspeh. Zato je znanost vedno iskala poti in pripomočkov, ki bi ji to de lovanje ponazorili ter ji dali možnost, da razišče njegove zakoni tosti. Temu namenu rabi laboratorij za eksperimentalno raziskovanje pokrajinskih oblik. Med naravnimi silami, ki sodelujejo pri nastajanju in uni čevanju pokrajinskih oblik, je imenovati pred vsem fizikalno in kemično preperevanje, izpiranje po dežju in zlasti tudi gorotvor-ne sile v notranjosti zemlje. V laboratoriju je treba doseči skupno učinkovanje vseh teh sil. Tre ba je bilo mnogo početnih poskusov, preden so premagali tehnične težave, ki se takšnim eksperimentom postavljajo na pot. Pred vsem so morali poiskati pri meren material za posnemanje pokrajinskih oblik, če eksperimentiramo z gorovji, ki so 50, 000 krat manjše nego v naravi, je treba vzeti tudi material, ki je 50,000 krat manj trden nego granit, peščenec, skriljevec itd. Treba pa je bilo obenem dobiti material, ki ga v isti obliki nahajamo tudi na prostem. Z mor skim peskom so zato premešali fino zdrobljene in z vodo pomešane kam nate sipe ali ilovnato blato. Če podvržemo takšno blato geološkim gibanjem, nastanejo vsakovrstne gorske oblike, gube, razpoke, premiki plasti in druge geološke tvorbe. Na zelo učinkovit in naraven način je uspelo v laboratoriju posneti izravnavo pokrajine po preperevanju in odnašanju. Ponazorili so tudi razvoj posebnih pokrajinskih oblik, kakor pokrajin v stopničastih plasteh. S takšnimi poskusi so spoznali, da se naravi marsikaj drugače dogaja, nego so menili nekoč. V laboratoriju so tudi prvi spoznali pogoje, v katerih nastajajo zemeljske piramide in delte. Potek poedinih poskusov, ki jim v naprej ni videti rezultata, v vseh fazah skrbno opazujejo, rišejo in fotografirajo. Kaj traprneni, si lahko predstavljamo^ee zvemo, da trajajo poedini poskusi tudi po več mesecev. Važno }>a je zlasti Še to, da potek teh poskusov s stisnjenim časom tudi filmajo, kajti takšni filmi predstavljajo potem dragoceno učilo za znanstveni naraščaj in za javnost. —hš. Velikanski svetilnik Otok Ouessant, ležeč okoli 25 milj od Bresta, dobi v kratkem nov svetilnik. Ta nova stavba bo v Creachu nadomestila prejšnji majak, Čigar žarki so v letu 1917 in 1918 tolikokrat spremili prevoz ameriških čet v Francijo. Novi svetilnik, ki si ga mogel občudovati na mednarodni razstavi v Parizu 1937, je skoro tako visok kot Arc de Triomphe de l'Etoile. Njegova svetilnost meri 500 milijonov sveč. Vsakih 10 sekund utegnejo morrtarji na 80 km daleč opaziti za dve de-aetinki sekunde dva pramena. Razumljivo je, da bo ta mojstrovina francoske optike na znatno korist plovbe po Atlantiku. Otok Ouessant, ^imenovan "konec sveta," se tako obogati s prvovrstno privlačnostjo: naj močnejšim svetilnikom vsega sveta. ' Naš ostrovček je imel nekaj pomena med vojno za ameriško nezavisnost. Ondi so» negovali pomorščake, ranjene med pomorsko bitko, katere izid je ostal neodločen in ki se je vršila v ouessantskih vodah med franco skimi in angleškimi ladjami 27. julija 1778. ' —nk Problemi priseljenca Ima dva aocialno-zaftčltna liatka Vprašanje: Lani sem dobil Social Security Card, ali moje ime je bilo popačeno. Kasneje sem dobil drugd^karto s svojim pravim imenom. Sel sem delat nazaj *v delavnico, kjer sem znan pod popačenim imenom in tako rabim tam zopet prvo karto. Ali je kaj krivo v tem? Nisem še ameriški državljan. Odgovor: NI to nikak pregre-šek proti zakonu, ali vaša raba dveh socialno-varnostnih listkov mora dovesti do zmešnjave in kdor bo na škodi, ste vi. O-stanite pri enem imenu, namreč pri onem, |iod katerim boste na turalizirani. Ponesite /tjbe svoji karti na lokalno |x>družnico Social Security Boards, tako da bodo tam spojili v enega vaša oba računa. To je jako važno, tako da se drži popolen zapisek o vaših zaslužkih v svrho starostnih pokojnin, do katerih boste nekega dne upravičen, kakor tudi radi vaših pravic do odškodnin v slučaju nezapoale-nosti.—- FLI8. Glasovi iz naselbin o , (Nadaljevanje t 2. strani.) sti vojakov je največ na loje-istični strani? ♦ Odgovor: Večinoma so Spanci, prostovoljci pa smo bili iz 52 držav. Vprašanje: Kako je bilo mogoče prijateljstvo med vami is ;oliko različnih držav? Odgovor: Od začetka ni bilo dosti prijaznosti, med nami, končno pa smo prišli do zaključka, da se vsi skupaj borimo za demokracijo. Od teduj nisem opazil kakšnih neflttrov medlimi. Vprašanje: Katere narodnosti vojakov je največ s Francom? Odgovor: Večinoma so Muri, Nemci in Italijani, Spancev je prav malo. Franco ima pa še ne-te druge vrste Afrikance, ki imajo to vero, ako belemu človeku prerežejo vrat, imajo veliko zaslugo pri Bogu. Maročani strašno sovražijo kristjane in jih grozno mučijo, če imajo pri-iko. Vprašanje: Ali je resnica, da so tudi duhovni med lojalisti? Odgovor:vTo je resnica; dosti duhovnov pomaga lojalistom na a ali drugi način. Vprašanje: Ali je res, da imajo komunisti kontrolo nu lojali-stični strani? Odgovor: Seveda je tudi nekaj komunistov, ki pa nimajo nobene kontrole med lojalisti. Vsi skupaj smo imel le eno željo: da čim prej zatremo fašističnega leva, ker drugače preti nevarnost tudi drugim državam. Vprašanje: Ali je še upanje, da zmaga delavska 4trai\? Odgovor: Da, še je mogoče? samo Če bodo dobili zadosti živeža; hrane zdaj večkrat primanjkuje. John Snyder je še mlad fant, star okrog 23 let in sin sloven skih katoliških staršev. Rojen je bil v Crosby ju, Minn. Starši so že mrtvi. Oče je pred več leti izgubil življenje, ko je v rudnik udrla voda in zalila večje števl lo rudarjev. Kmalu potem je u-mrla tudi mati za poškodbami, ki jih je dobila pri avtni nezgodi. Ima le dva ŽiVa brata. Iz Snyderjeva govora sem posnel, da se mladi John še vedno zaveda, da je sin katoliških staršev. In kot tak se je boril 16 mesecev za delavske pravice brez strahu in Čeprav pusti svoje mla do življenje kje v španskih gorah. Razni Usti in nekateri ljudje so ga pa zmerjali z — rdečim mesarjem in se lagali, da so šli v Španijo duhovnike morit. V nekem listu sem pa bral, da je bila v Madridu maša na božični večer o polnoči in torej niso vseh duhovnikov pomorili. Kaj pa Franco, ki dat za dne vom bombardira civilno prebivalstvo In je pomori! že stotiso-če nedolžnih otrok, lena in starčkov, ki umirajo v strašnih mukah. Pri tem barbarstvu mu IHimegajo Maročani, ki sovražijo kristjane, dalje Italijani in Nemci, ki zatirajo tudi katoliča ne. Pa bodo njegovi pristaši med njimi dobršen del rimski hierarhije, še hinavsko trdili svojim časopisjem vred, da se Frsnco bori zs vero. Mogoče bo kdo rekel, če je bi J. Snyder tsko nsvdušen za de mokracijo, zakaj pa nI osta tam? 8nyder je tudi tomona potvarjanje pravega pomena ali krinka, s katero se v javnosti zakriva pravo licu. Iz teh navedb izhaja, da je socialistična politika, kadar resna in tako hočemo ml, ki pa tudi znanstveno utemeljena prvenstveno važnega pomena Socialistična politika je agreslv na in delovna jioMtika z name nom, da lzvojuje take družabne razmere, da jih bomo lahko imenovali aocialne ali družabno pravične. Ce politiki in razni javni fak torji govore danes o socialnosti ne mislijo na to bistvo vpraša nja. lieneda aociaisn Jim je siaš čics /m javnost le redko resnost v tem smislu kakor smo rekli, itarci za socialnost so le najem« ni delovni sloji, ki čutijo trpka bremena nesocialrie druži». In le ti ostanejo na svojem mestu. ' » < —Delavska Politika. Kitajska dobiva orožje iz Rusije Otvoritev plovbe -t na reki Jangtse Šanghaj. 14. jaiu Rusko orožje prihaja v velikih količinah na Kitajsko po cesti, ki vodi is Sibirije v sevemosapadne kitajske province. Japonska Časopisna agontura Domej poroča s Tajuana, provinca Sansa, da dospelo 30 ruskih težkih topov v Tungwan, kjer Je vhod v omenjeno provinco. To meato, ki leži ob Rumeni reki, je še vedno v kitajskih ro-tah. Napori japonske armade, da ga dobi pod svojo kontrolo, so se izjalovili. Tu je koncentriran glavni del kitajske komunistične armade, ki je doslej u-činkovito odbijala japonske naskoke. Cest«, po kateri prihaja orož->e in bojni material iz Rusije na Kitajsko, vodi iz Turkestana ob sibirski meji v province Sansi, \ansu in Slnkiung. To cesto so sgradili kitajski kulijir • Is Tokija je prišla veat, da bo aponska vlada dovolila plovbo adjam zunanjih držav po reki Jangtse. Koftiro Oikawu, tajnik sunanjega ministra, se je že st-čel pogajati s predstavniki držav, ki so bile prizadet«, ko j« Japonska ustavila plovbo tujih adij po tej reki. J« gih voditeljev protifašistične lige j« policija aretirala. Kubanski zunanji minister Juan J. Ru-mos je potem izrekel obžalovanje zarudi incidenta in zagotovil ženice, da bodo voditelji demonstracij kaznovani. Zena ruškega ipiona aretirana IjOs Angeles, Cal., 14. jan. — Nataša Gorin, žena Mihajla (Jo-rina, ki je bil nedavno aretiran na obtožbo, da je ukradel važne n tajne dokumente o ameriški pomorski sili, je bila aretiruna na obtožbo, da je pomagala svo-emu možu pri špionaži. Gorin ju bil upra^jtulj ruskega turističnega urada v Los Angeleau. Protinacijske demonstracije na Kubi Voditelji pfrotifali-stične lige aretirani Ifavanu, Kuba, 14, jen.—Hans Frltshoffen, mornariški podčastnik na nemškem parnlku Schle slen, je bil težko ranjen v proti nacljskih demonstracijah, v katerih so člani antifaiistlčne lige napadli Nemce s kamenjem. Kamen, ki je ranil podčastnika, Je vrgel Maurloe Vlnet, vodja ku bansklh antifašistov, v momen tu, ko so nemški mornarji položili venec na spomenik Joseja MaMlja, kubankaega revoluclo namega junaka, v mestnem par ku. •* Čez 400 oseb se je udeležilo demonstracij, v katerih so kri ¿ali; "Proč • fašizmom In naci zrnom!" in "Proč s Hitlerjem In nacljll" Večje število nemških mornarjev Je bilo zadetih, ko so jih demonstrantje pričeli obrne tovatl z gnilim sadjem in kamenjem. Ceremonij se je udeleii tudi dr. Hans von Voelekers nemški poslanik v Havanl, Vineta In okrog dvajset dru voditeljev protifašistične ligs Je Nacijska radio posta j a v Gradcu Dunaj, 14. jan. — Gradec bo dobil močno radiopostajo, preko katere bodo naciji širili svojo propagando v južnovzhodni Evropi, kjer živi okro* milijon Nemcev. Nemčija odklonila nakievo ameriške vlade Berlin, 14. jan. — Naciji so odklonili'zahtevo umerišku vlade glede zaščite pravic ameriških državljanov v Nemčiji. Amerlku Je v svoji noti zahtevala zagotovilo, da Hitlerjeva vlada nu bo kratila pravic žldom v Nemčiji, ki ao ameriški državljani, toda dobila je odgovor, da Nemčiju ne more delati Izjem. Goed Mnoge ženske so bile ponosne, da so posnele velikega filmskega zvezdnika. "Midva sva bila velika prijatelja," Je pripovedovala nekega dne Edita. "Pred petimi leti sem se t njim seznanila v Lu-ganu in povabil me Je v svojo prelepo vilo. Vsak dan ava bila skupaj. Ko sem se odpeljala, sva oba jokala, in on mi Je prisegel večno ljubezen. V spomin na tisto uro sva lasadila na zimi zeleni travi pred njegovo hišo drobno drevesoe. Zdaj mora biti že t«lo veliko. Ali si ga videla, ko al bil« letos v Lugauu?" . "Pa ne vem, katero drevo Je bilo tvoje, Edita. Pred njegovo hišo je Kdaj ž« cel gocd." ♦ Kreča v neareči Na stopnicah, ki drže proti kuhinji, se zssliši oglušujoč hrup. Gospodinja odpre vrata. Sredi veže zagleda kup razbite posode, med njo pa deklo, ki su zmagoslavno smeje. 4»*aj pa midar mislite?" su sader« goa|Wnja. Vso posodo mi razbijate, pa še se smejete 1" "Imenitno se mi zdi, da nI* sem prej postale pomita." Nova« Veterani mednarodne brigade ga za uivot ameriškega orožja I« igran 1er Igralke po|te «•«fsuijs kuW")** ss»h.m».iI Mas» i» •InMsim nad *w pI*lra r»<*4*v b b*im*. TO Jr. NUroeOl.NKJAK l)KI4). KI 11% 1*4*0 Sh TÏM WWWttt'. OprMaa ka)J§» J» HMéHm Js ■<* v Sm^N«. M p )• n*» It» Imrvsalli UM M j* J» mmUUI Ur*«*»« Mua»*..... Vtaka gospodinja, ki ss zaveda svoja odgovornosti «s. zdravo In pravilno prebrano draine, si mora lo knji go omisliti. V«aka goKpodinjn se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domskim nudile zdrave hrano v ¡»otrebnl lifciH In menjavi. V>*ka gosfxwlinja K» hotela tudi svoj* go*t• isnenaditl s posebno Izbranimi jedili. Za vs# to jI bo najboljša voditka in nliteljien tu sr/>VKVHKA K trii A RICA < « fri»4l J» MMl Ml Ml k«Ji|« « »M« miImIIS m M"» p«|. tudi trhftUf popaltfJAJ «I »M«t 4~4**im l«UJ. ¡0 r#m kajlf! tedaj znižana. $£T vhjs ms». tje N s rodita pri klHtUM: M»U:\N riMMIIM WW.IU 216 Weal lêth Street New York, N. Y. t^rlmiÎSSûm w Matter*.je m ksjioa t\ sn*\ - 0 « • PEO 8 Vf T X PONDELJEK, 16. JANUARJA * r SIGRID UNDSET: «JENNY ROMAN ROMAN P—lo*0nU Fran Albreht Lahko Mte prepričani, da ne pričakujem, da honte zdaj ie bogvekaj mislili name. Jaz pa bi rad tunel misliti samo na vaa. — Kar lepo mirno »edite Um in premišljujU vae mogoče atvari. Oni drugi plešejo — to tu pa je veliko bolje — Hämo da vaa amem gledati." Oba aU obmolknila. Jenny je obrnila avoj obraz atran in ae zagledala preko aolnčne cam-pagne. Ko pa aU ae vračala proti oateriji, je Helge ¿•¡io in bodro kramljal o vaeh mogočih atvareh — pripovedoval zgodbe o nemških učenjakih, a katerimi ae je srečal pri svojem delu. Jenny se je tu pa Um na skrival od strani ozrla k njemu. Bil je tako ves drugačen kot navadno tako.pro*t in aiguren. Sel je in gledal naravnost predse; prav za prav je bil lep; nje-goye svetlorjave oči so se blestele v solncu kakor janUr. VIII Jenny nI prižgala avetiike, ko je priila domov. V temi je vzela iivoj večerni plašč in se-dlrf na balkon. Preko streh se je dvigslo nebo kakor črn žamet, ves posejan z migljajočimi, iskrečimi se zvezdami. Noč je bila mrzla. R o sU se ločila, ji je dejal: "Jutri pridem k vam in vas povprašam, ali se hočeU peljati z mano v campagno — Saj se prav za prav ni nič zgodilo. Poljubila ga je. To pa je bil prvi poljub, ki ga je dala moškemu. In to je prišlo čisto drugače nego si je mislila,. Skoraj kakor šala je bilo — U poljub. Niti malo nI bila zaljubljena vanj. Pa ga je vendar poljubila —, tedaj pa ji je kakor neka vedra brezbrižnost in sladka utrujenoat prešinila telo —ah bog, kdo bi jemal vse to Uko slovesno resno? Storila je pač — a čemu neki nt bi--? Ne, kaj je bilo za to! Saj je čisto spodobno prosil, ker je pač menil, da je zaljubljen in ker je sijalo solnce. Ni je prosil, da bi ga ljubila ničesar ni zahteval, le en sam nedolžen poljub. In dala mu ga je, brez besed. To vse je bilo samo/tekaj lepega. Prav nič se ni zgodilo,-česar bi se morala sramovati. ~ No, bog pomagaj — osemindvajset let ji je bilo že. In tudi si ni Ujila, da si je poželela moža. ki bi ga ljubila in ki bi ljubil njo. h ka-Uremu bi se lahko Uko tesno privita. Mlada je bila in zdrava in lepa — In topla In polna hrepenenja. Ker pa je imeia dvoje hladno zro-člh oči in ker si ni nikoli prizadevala, lagati sami aebi . . . Srečala je tega aH onega moškega, pa ae je vprašala: ali je U? Tega ali onega bi nemara lahko ljubila, če bi rea hotela — če bi malo pomagala in si zatianila ušesa pred onim tihim glasom, ki ae je zmerom oglašal in vzbujal v nji trdovraten ugovor, ki bi ga bila morala zatreti. Nikogar pa ni srečala, ki bi ga bila morala ljubiti. In Uko si ni upala —. Cesca je seveda iahko dovoljevala, da so Jo polj ubijali moški drug znedrugim In se ji laskali. Nji ni to delo nič. DoUknilo se Je samo njenih ustnic in njene kože. Niti Hans Hermann, ki ga je ljubila, ni mogel ogreti njene čudno tenke, otrple krvi. Ona pa je bila drugačna. Njena kri je bila vsa rdeča in topla. Sreča, ki je hrepenela po nji, bo morala biti vroča in razjedajoča, a čisU% in brezmadežna. Ona sama je hotela biti dobra In poštena in zvesta njemu, ki bl se mu vdala. Moral bi priti kdo, ki bi Jo mogel vzeti vso, Uko da niti en utrip v nji ne bi osUl nedotaknjen in ginil kje globoko Um notri In se zastrupljal —. Ne, nI se upala — ni hotela biti lahkomiselna. Ona ne. r Kljub temu pa je razumela ljudi, ki niso hoteli prenašati bremena volje. Brzdati neki nagon in ga nazivati slabega in negovati drugega in ga imenovati dobrega. Odrekati se vsem majhnim, cenenim radostim, hraniti svoje moči v pričakovanju neke velike radosti, ki nemara— nemara nikoli ne pride. Kar nič si ni bila ave-aU, da drži njena pot k njenemu cilju, ali le ne bcrše kedaj napravilo vtisa nanjo, Ce so ljudje „čisto cinično priznavali, da nimajo nobene določene |Kit I in nobenega cilja pred sabo ter ao drugi, ki so ne oklepali morale in idealov, lovili mesec v vodi. Tudi ona je neko* pred mnogimi leti doiivela. da jo je moški neko noč pronil, naj gre ž nJim domov -i približno tako, kakor bi jo prosil, naj gre ž njim v aiadčičarno. — V bistvu pač ni čutila poželenja v sebi — razen Uga pa je vedela, da sedi mama doma in jo pričakuje, Uko da je bilo res nemogoče. Tudi je onega človeka komaj poznala in ga ni mogla trpeti ter je bila vrh tega vsa srdiU, da jo je hotel ta večer apremljati domov. In prav nič poltenega ni občutila pri tem, le neka intelektualna radovednost jo je gnala, da je v mislih za trenutek poekaperi-mentirala z vprašanjem: in če bi storila to? Kaj bi občutila, če bi vrgla voljo in samoovladanje in svojo sUro vero čez krov? Zgolj U misel je bila, ki jI Je prešinila telo z drastljivo sladostrastno grozo. Je bilo to življenje boljše od njenega? ' Zakaj s svojim ni bila listi večer kar nič zadovoljna. Spet je sedela Um in gledala, kakov drugi plešejo — vino pa je tudi pila in godba je hrumela okrog nje, ona pa je sedela in čutila v sebi bridko samoto, v katero je bila obsojena, tako mlada še, ker ni znala plesati, ne govoriti v jeziku druge mladine in se smejati ž njih smehom — pri tem pa se je še skušala smehljati in kramljati in se spet delati, kakor da se zabava. Ko je zatem v ledenomrzli pomladni noči šla proti domu, je pomislila na to, da bo morala drugo jutro ob osmih nastopiti v Kampejevi šoli kot nadomestna učlUljlca. Imela je v delu veliko sliko, a U js bila še zmerom Uko mrtva in okorna, najsi se je še Uko prizadevala in trudile — v vseh prostih urah, dokler ni bil čas, da je morala domov in pričela ob šeatih s svojimi privatnimi učenkami pouk iz matematike. — Na vse kriplje je delala tisti čas, tako da je vča-si imela občutek, da ji trepeče vsak živeč od velike napetosti — pa vendar je vzdržala v tem zavednem prenapornem delu do velikih počitnic. In Udaj je za trenutek občutila, kakor da jo je privabljal njegov cinizem — res, da samo za trenutek — pa vendar .... Nasmehnila se je tistemu človeku in rekla 'ne' — Uko suhoparno in naravnost, kakor jo je vprašal on. Sicer pa Je bil bedak, kajti nato ji Je pričel pridigati — jI delati plškave poklone, govoriti sentimenUlne trsparlje o mladosti in o vesni, o pravici do strasti in o prostosti in evangeliju krvi. Smejala se mu je čisto mirno Ur poklicala izvoščka, ki je prišel mimo. Oh ne, bila je dovolj zrela, da je lahko razumela one, ki so se brutalno branili, boriti se sa karkoli v življenju ln so rajši legli Ur dali, da jih je gonila sila. Ampak tisti zelenci, kl so čvekali o tem, da izvršujejo neko poslanstvo, če so se zabavali po svojem okusu — U mladina, ki se je delala, kakor da se bori za neke naravne pravice, če ni smatrala vredno truda, da bi si osnažila zobe in očlatila nohte — U je nI m-jla preslepiti. Tako je že bilo najbolje zanjo, da ae Je oklepala svoje male sUre morale. To al je v bistvu zgradila na resnicoljubnosti in samoobvladanju. Ta morala se Je pričela oblikovati, ko je začela hoditi v šolo. Ni bila kakor druga dekleU v razredu — niti po obleki. Njena mala duša pa je bila vsa, vsa drugačna. Saj je živela s svojo maUrjo, ki je z dvajsetimi leti ovdovela In ni imela nič drugega na svetu, rasen svoje male hčerke. In tudi s svojim očetom, ki je u-mrl, še preden se ga je mogla prav spomniti. Zdaj Je bil v grobu in v nebesih, v resnici pa je stanoval doma pri materi in pri nji —. Njegova slika je visela nad klavirjem in njegove oči so videle vse, kar sU počeli mama In ona, on je slišal vse, kar sU govorili — mama je neprestano govorila o njem in pripovedovala, kaj bi on dejal k vsaki stvari —«to sta smeli storiti in to sta morali opustiti zavoljo očeta. In Jenny je govorild o njem, kakor da ga pozna, zvečer pa je govorila ž njim in z bogom, ki je bil seveda skupaj z očetom in je prav Uko mislil kot oče. Prvi dan v šoli. Jenny se ga Je dobro spominjala in se je nasmehnila v temno rimsko noč. ' Njena mati Jo Je sama poučevala, tako da je z osmimi leti vatopila v tretji razred. Mati je imela navado, pojaaniti ji zmerom vae na primerih, ki jih je Jenny poznala. Zatorej je prav dobro vedela, kaj je predgorje. Tedaj je gospodična pri geografiji vprašala ravno njo. ali ji lahko imenuje kako norveško predgorje. Jenny Je rekla "Neaodden". (Nesodden Je polotok nasproti Kriatijanlji. (p. prev.) (Dalje prihodnjič.) Math tftahor (Sharon, Pa.): Moji doživljaji v Ameriki sem opisal avatrijski Pred nekaj leti moje doživljaje «vojaki pod naslow>m "IfcAivljajl vojaškega prostovoljca**. Tudi sedaj se bom potrudil, da opišem.■ kaj srm dofi\el v svojih 17 letih v Zdruienih državah In kake sem prišel semkaj. Drugega februarja t. 1. mine 20 let, k^f sem stekel voješko suknjo, upajoč, da se nikdar več ne odtrgam od rojstne grude. Bil sem najstarejši otrok In kot tak po starših določen, da prevzamem precej lično, čeprav ne preveliko domačijo. Vsaj to je bile želja staršev, MoJ oče je bil že slab In izga-ran, četudi ni bil aUr po letih. Izgaral se je v calumetskih rudnikih. Težko je pričakoval tistega dneva, ko bom prost vojaščine. da bi odložil svoje težko i»re-me na moje rame Toda obi ava se všteta. On Je moral nositi to breme, dokler ga nI pokrila gruda. Rn mesec po mojem prihodu od ^vojakov sem že tačel misliti, kakbfei se itmoUl od doma. sieer ne radi tega, da ga nisem ljubil. ampak ravno obratno. Preveč aem ga ljubil, kakor tudi svoje eUrše. brate in sestre. Zato tudi nisem mogel več gledati siro* maštva pri hiši. Ne rečem, da tyun Je primanjkovalo hrane, toda denarja je bilo malo in še tisti ni bil dosti vreden. In če ni denarja, tudi ni obleke in drugih potrebščin. Tisti čas so ljudje v trumah prihajali iz Amerike. Za vsakega so že vnaprej vedeli, koliko je denarja prinesel; o vsakem •o pravili, da ima več tisoč dolarjev Večinoma so se tudi sami bahali. da se v Ameriki služI po $16 do $20 dnevno. Potem ni čudno, če je tudi mene oma- mil tako velik zaslužek. Vfcled tega sem 4 se tudi jaz namenil, da bom še(| v Ameriko, če bom e kako mogel, vsaj za eno leto, da nekoliko izboljšam življenje na domačiji in še nekaj zemlje okupim. Ko se vrnem, bom lah-o prevzel domačijo. Tako so mi te misli rojile po glavi. Nekega lepega dopoldneva v marcu sem se odpravil na glavarstvo v Crnomej, ne da bi kdo mojih vedel, kam grem in kaj nameravam. Zavedal sem se, da im moja nakana ne bo po volji, posebno očetu ne, ker me je preveč ljubil. Ko sem na glavarstvu vprašal. če bi mogel dobiti dovoljenje, da bi šel v Ameriko, so me vprašali, če sem doslužii vojake, 'odam jim mojo vojaško odpust-nico, nakar dobim odgovor, da radi vojaščine lahko dobim dovoljenje, kajti odslužil sem dvojno. Uradnik je vzel mojo odpust-nico in rekel, naj se čez dva tedna vrnem in bom izvedel, kaj mi je storiti. Ko sem prišel domov, sem povedal očetu svoj namen. Seveda se je ustrašil, a mi ni Ukoj verjel. Ko pa je videl, da resno mi-shm, se je zjokal ko otrok, kar mi bo ostalo v spominu, dokler bom živ. Rekel je, da ga bom zapustil za vedno. Tega Ukrat nisem verjel, toda zdaj vem, da se v slutnji ni varal. Takoj sem pisal bratrancu v Gary. Ind., če ml pošlje parobrodni listek in potrebne listine, kar je rad storil. Cez dva tedna sem šel na glavarstvo, kakor ao mi naročili. Povedali so mi, da mi ni treba delati nobene prošnje za dovoljenje v Ameriko. 'Pob' lahko dobim takoj, ko plačam 1000 kron, kar sem rad storil. Ob koncu julija sem dobil iz Amerike vse potrebno in že sem mislil, da je vse urejeno« samo da še konzul podpiše pos. Toda sem se motil. Ravno ko sem se odpravljal v Belgrad;'pride k meni neki moj znanec,' ki je pravkar prišel iz Belgrada, in me vpraša, če imam že vse pripravljeno. Na moj odgovor, da je vse priprav ljeno, ml pfavi, da vse skupaj nič ne veljfc, če nimam od župana izjavo,'da niaem bil nikdar avstrijski Vojak, kajti kdor Je služil v avstrijski vojski, ne more v Ameriko. Začelo mi je rojit po glavi, kalcO vraga se bom izkazal, da nisem bil v avstrijski armadi. Prijatelj me tolaži, na. se nič ne bojim, ssmo Uko na; napravim kakor je on in bo vse v redu. Na Vprašanje, kako je on naredil, mi odgovori, naj mu dam dve pole papirja, da bo on napisal, kakor je sebi, nekomu pa naj stvar dam prepisati, da ne bodo njegove pisave spoznali Tako mi je on spisal tisto potrdilo in nravstveno spričevalo, ki se je glasilo: "Županstvo Dragotuš potrjuje, ds ni Matija Bahor nikoli alužil kot avatrijski vojak, v obatoju Jugoslavije, ampak v Jugoslaviji eno leto in pol." Sesiavljenje tega potrdila mogoče nekam čudno izgleda, toda vseeno se moram le njemu zahvaliti, da sem v te. deželi.' Cloveks sem hitro dobil, da ga je prepiaal, toda spet mi je šlo po glavi, kako dobiti županov pečat. Pozno zvečer sem se strahom odpravil k županu. Povem mu, da imam nravstveno joričevalo in potrebujem njegov ¡pečat. Ko ga pregleda, pravi, da Je vie v redu. Vpraša me še krfšna je ona druga listina, ki jo imam v roki. Odgovorim mu da sta obe enaki in da obe potre bujem, nakar ni druge hotel pregledati, marveč je pritisnil pečat na obe. de tisto noč sem se podal v Beograd. Vožnja Je bila kratko-časna in zabavna, ker nas je bilo veliko fantov In deklet. Takrat je namreč vae rinilo v Ameriko. To vam je bilo petja, še po beograjskih cestah smo peli. Nam Slovencem so odkazaii najboljši hotel, po imenu Hotel Wilson. Rekli so. da smo mi Slovenci gosposki ljudje, zato so tudi aU-aovanje nam zasolill po gosposki — 40 din. na dan bret hrane. To je bilo ie marsikaterega trd orehJ Ko smo prišli pred konzularni urad. je bila Uka gneča, da nisem videl še nikoli kaj Ukega. Na tisoče ljudstva obojega apo-la se Je tam gnetlo dan na dan In vsak bi Ml rad pni. Bilo je Ukšno vpitje, da ne bi allšal bomb, če bi padale na mesto. Baron Kičiro Hiranuma, novi japonski premier. Ljubezen na Korziki Ko je Magdalena Mancinijeva po desetih letih zapustila ječo in se vrnila na svoj rodni skalnati «tok, ji je bilo dvaintrideset let To so za korziško ženo sicer zrela leta, toda Magdalena je še vedno prekrasna lepotica. Vsa Korzika je bila v zastavah, ljudstvo je bilo veselo kakor da sprejema slavnega junaka. Magdalena Mancinijeva je nezakonska vdova pravljično slavnega korziškega briganta Ro-manettija, ki ga orožniki nikoli niso mogli ujeti. Zločin, za katerega se se je morala Magda lena deset let pokoriti v ječi, je bil Ule: Ljubila je, kakor prava Korzičanka, — bila je zvesta svojemu izvoljencu in se je zanj maščevala. Bilo ji je sedemnajst let, ko je večno zasledovani Romanet-ti prišel na dvorišče njenega o-četa in prosil gostoljubja. Noben Korzičan ni odrekel gostinske pravice človeku, ki je sicer bil brigant, ne pa navaden razbojnik. Gostoljubje je na Korziki vzvišen zakon. Romanetti je ropal vedno le pri bogataših, potem je siromakom izkazoval dobra dela na različne načine. Bil je1 visok, lep, krepak fant in Magdalena Mancinijeva je bila visoka, lepa, krepka devojka. Za gledala sta se drug v drugega ob prvem srečanju. Začutila sta da spadaU skupaj. Bila je med njima ena sama ovira: Magda-lenina mati ni več živela. Dekle, ki so ga šteli pol še za otroka, čredico manjših bratcev in seje moralo skrbeti za dom in za ster, oče pa je zunaj na pašnikih varoval veliko Sredico ovac. Naj so bile nevarnosti še U ko velike, — kadar je Romanet ti koga oplenil ali kadar se je pripravljal na nov pohod, vselej se je nezaslišano predrzno pojavil spet na dvorišču Manci-nijeve domačije. Nekoč ob taki priložnosti pa je odločno stopil pred očeta Jeana Mancinija in poprosil za roko njegove hčerke. Stari ponosni kmetski gospodar ga je odbil. Ne, da mu Romanet ti ne bi bil všeč. Pač pa Magdalene ni mogel pogrešiti. In ker je na Korziki očetovska oblast stroga, se hčerka niti malo n upala ravnati zoper očetovo vo-jo. Ali kradla se je noč za nočjo od doma. Tam blizu dpmačije se vzpenja griček. Tja gori je Magdalena hodila pričakovat Ro-menettija. In noč za nočjo — naj je bila svetla ali temna in naj je bila nevarnost še tako velika — se je brigant Romenet-ti okrog zased plazil proti Lavi, kakor se imenuje Magdalenina rojstna vas. Večkrat pa je bil tako predrzen, da je prijezdil v diru, — bog ve kje odzad so mu sledili orožniki. — Pojdi z menoj! — je prosil Magdaleno. — Ti si dekle zame, bodi ponosna, kakor si pogumna. Ostala boš vedno z menoj. —- Da, je rekla. Magdalena, sledila bi ti brez pridržka na kO» nec sveU. Toda očeta ne morem zapustiti; On in njegovi bratje ne bi tega nikoli odpustHi, ne tebi, ne meni. Tako je nekaj časa ostalo vse pri starem. To se pravi: noč za nočjo dekle na breg, noč za nočjo brigant Romanetti v diru proti vasici Lavi. A neko noč, ko je razkošqp sijala luna, je Romanetti na griču ugrabil Magdaleno. Z njo se je vzpel na konja in zdirjal z ugrabljeno iz-voljenko v hribe. Magdalena Mancinijeva se ni vojaških in orožniških kordonov več vrnila domov. Popotniki samotnih cest na Korziki so vedeli povedati: To je pogumna ženska. Romanetti ju je pomagala, da nam je temeljiteje izpraznil žepe. Ampak kar je res je rea, lepa je, da se je človek ne nagleda Ubožni samotni prebivalci pa so hvalili Romenettija in nje govo družico, ki so jo imenova» li kraljico korziških brigantov: — Dobro lahko obrneš kakšen denarčič, ki ti ga vrže Romanetti. Toda še vse bolj nam tekne olje in vino, ki nam ga daruje Magdalena iz kleti naših magna-tov. Slava briganta Romanettija in lepe Magdalene je prodrla v Francijo, vse do Pariza. Minila so štiri leU. Kar je bila Mag-galena slutila, se je zgodilo: njen oče in njeni bratje so skle nili, da se maščujejo nad bri gantom, ki mu orožniki na noben način niso mogli do živega. Nekega dne, tega je zdaj dobrih deset let, se je Romanettijev konj vrnil sam, brez jezdeca h gospodarici Magdaleni. V bližini Lave je ležal njegov goapodar prestreljen z več kroglami. Dva fanta, ki sta si domišljala, da sU enako predrzna in podjetna kakor Romanetti — pisala sU se Bartoli in FaginelH — sta se dala oklicati kot Romanettijeva naslednika in voditelja brigan tov. Prišla sU k Magdaleni in ona jima je rekla: — Mojega fanta niso ubili o-rožniki. To je bilo osebno maščevanje, maščujU mi Romanetti-jn! Poteklo je nekaj časa, lepega dne se je pojavil Faginelli s sa- mokresom v desnici i>red Maj. daleno, ki se je se venomer skri. vala v samoti in jo je vprašal; — Kaj mi daš, če se res mai. čujem v tvejem imenu nad mo. rilci? — Kaj pa hočeš imeti? -j- Tebe! — Da, je pritrdila brez okle. — Res? — je hlastno vpra*|j Faginelli. — Boš moja, če mai. čujem Romenettija? — Da! — je suho potrdila. — Tedaj poglej: tvoj «trie Anton Mancini je s temle samo. kresom ustrelil Romanettija. Cul sem, kako se je s tem dejanjem bahal pred sinovoma. Magdalen^ je pobiedela, ;p(v tem je mirno odločila: — Maščuj Romanettija! Dr* žala bom besedo. Štiri dni pozneje so našli Arv tona Mancinija in oba njegovi sinova ustreljena. To je bilo preveč. Razburjenje oblastve-rtih organov je klicalo po pomoči. Iz Francije so poslali na Kor-ziko vojake in stražnike orožnikom v pomoč. Prebrskali so ves otok. Faginelli in Magdalena sta bila na begu iz kraja v kraj. Prebivalstvo je tekmovalo, kdo bo parček bolje skril. Toda obroči so se bolj in bolj zoževali in naposled ni bilo rešitve. Vlovili so ju in postavili pred sodišče. Sledila je razprava, ki jo je s skrajno napetostjo pričakovala vsa Korzika. In zdaj se je izkazalo: Magdalena je junakinja, Faginelli je slabič. Vse je priznal, da bi si rešil glavo. Magdalena pa je ponosno sedela pred sodniki, zrla je vanje in vso razpravo ni polteno odprla ust. Ničesar ni priznala, ničemur oporekala. Faginelliju je popolno priznanje rešilo glavo, obsodili so ga na dosmrtno ječo. S smrtjo so prizanesli tudi njej. Bila je enako obsojena* ker pri umoru ni neposredno sodelovala. Ljudje so govorili : — Tako ponosnega in odločnega koraka je šla v zapor, kakor da gre svojemu ljubčku nasproti. Minevala so leta, minilo je deset let. V teku desetih let so se mnogi prizadevali, da bi Magdalena Mancinijeva prišla spet v svobodo. Sijajno se je zadržala v ječi. Bila je neuklonjiva in dostojanstvena, resnično prava Korzičanka. Potem je prišla pomilostitev in Magdalena se je vrnila domov, sprejeU kot junakinja. V pusti sivini današnjosti je otok Korzika venomer zavetišče nenavadne srednjeveške romantike. Tam ljudje znajo prav tako sovražiti, kakor ljubiti in ljubiti prav tako kakor sovražiti. Na Korziki ni več brigantov. Toda tam venomer bivajo svojevrstno viteški ljudje. Zlasti viteške pa so ženske. Ljubezen na Korziki se po pravici imenuje ljubezen. zaaAii- peW*n Vprašal sem nekega HrvaU, ka ko dolgo je že tam. 2e dva tedna, mi odgovori, in bo mogoče še dalj-jier nima denarja to, domov pa ,bo moral pe takšnih ni bilo malo. Opazova sem ta cirkus, da sem se že na veličat. Na red nisem mogel nikakor priti. Opoldne sem šel za onim, ki je spuščal ljudi v urad Ko je zavil v neko gostilno, sem mu sledil. Ko mu povem, da že štiri dni čakam, da nimam veliko denarja, da je stanovanje in hrana draga, mi odgovori, da štiri dni ni dolgo, da je veliko takih, ki Čakajo že po več tednov. Nato vzamem v roko listnico in Ukoj je bil boljše razpoložen. In ko sem mu ponudil 40 din., mi je rekel, naj popoldne stojim Um ko vsak dan. Tako sem tudi storil, Postavil aem se k ograji na moje ata-ro mesto, da sem vse videl, kar se je pred mano dogajalo. Ko se je popoldne zopet pričelo s poslovanjem, je omenjeni vratar Ukoj vprašal, ako ima kdo kako nujno vprašanje, nakar pokaže name MHej. vi Um zadaj v črnem klobuku, vi ste me včeraj haMH nekaj vprašati. Stopite bližje." In tako sem M prvi v urad. .1 alJe pHkodnj>4.) NAROClTE S¡ DNEVNIK PROSVETO Pe aklepa 11. redas keavesdje es lahke naroéi ss Ust Presvete la prlIUJs eden. des. trl, fciri sU pet élsnev Is eas trullas k eal asrsé-aisL List Presveta atase sa vae enako, sa Clase aU esOaas K.H ss eee letae sareéalse. Ker ie «sal ie plsfejs prt aaeemenU |1.N ss Udalk. ss |lai te prlfteje k naroíalui. TereJ sedal al vrseka, re«, da Je Ust predrag ss Uses 8NPJ. Ust PrseveU Je vela laatslna is tete?* Js v vaaki druiini sekdo, kl M rsd «tal llst vask das. Ceas lints Presvete Je: Zs Zdrul. drlavo Is Ksusdo.M.M 1 tednik is..............4Je t tedniku in............ SS* S tednik* In............ 2 4« 4 tednike In............ 1.2Š I tednikov Hi........... B|č Za Bvrepe Je.. Zs Cleere Is Cklesge Je....$7J« 1 tednik la.............«.K» S tedniku le......I.II Z tednike la............S.M 4 tednike is............IT I tednikov la...........IJt .........It M Ispolsite spodnji kupen, prlleftite potrebno vnete denarja aH Meeey Order T pi»mu Is si naročite Prosveto. liât, ki Je vsšs laatninn. Pojaanite :—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biU član SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo lahtevš) sam avoj list tednik, bode moral tiati član is dotične druiine, ki js Uko skupno nsročens ns dnevnik Prosveto, to Ukoj nnsnnniU oprsvnlltvu HfU, in obenem doplnčnU dotično vsoto listu ProaveU. Ako Uga ne aUri, tednj morn upruvniitvo snišsti datum ss to vaoto naročniku. PROSVETA. SWPJ. MS7 Re. Unndule Ave. Cbleage. Î1L frlloleoe pošiljam naročnino su lint Prouvets vasts I...... » ............... .............CL društva št..., Nsslsv ...................................----- • • ITsUvite tednik is ga pripišite k noji naročnini oš sledečih člnnef moje druiine: ....................................<-.,Cl društvu II........ ...................................A drultvn «,.,/„(. °................................O. društva M........ ^...................«••»...,,,,,,, društvu M.. •••••• ............................... Maee,.............i..... «e? naročnik................ —! ' " ~ ' ^ ....................e»»»»»»»........