512                                              Splošni pregled.
more biti pri delavcih razočaranje in stanje križemrok. Naposled opozarja člankar na dobiček, ki ga morejo Hrvatje imeti od Slovencev. Iz spoznanja se je rodila samoobtožba; njen sad bodi poboljšanje.                                            Dr. J. T.
„Starinar", glasilo srbskega arheološkega društva v Belgradu, je priobčil v I. in II. zvezku letošnjega letnika na uvodnem mestu nadaljevanje razprave: „Sistem istoriske antropologije balkanskih naroda" izpod peresa našega rojaka dr. Nika Županiča. Študija je plod velikega truda in bo vzbujala med znanstveniki vsled novih nazorov, ki jih pisatelj zastopa, opravičeno pozornost.
„Šwiat s!owiaiiski", glasilo »slovanskega kluba" v Krakovu, je v 1. številki svojega V. letnika prinesel obsežen članek g. Fr. S tele ta (str. 238.— 261.) o slovenskem vseučiliškem vprašanju. Pisatelj poroča tu o vseh fazah tega vprašanja, od prvih početkov visokih šol v Ljubljani do današnjega dne ter uvažuje poleg gradiva „Vseučiliškega Zbornika" vse dotične novinske članke in razprave (na pr. dr. Hinterlechnerjevo v „Zvonu"  in mojo v „Slovanu" itd.).               Dr. Fr. I.
Šolska izvestja. Šolsko izvestje I. c. kr. drž. gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1908/09, po večini — upamo, da zadnjikrat — še nemško, vsebuje med drugim sestavek dr. Jos. Tominška: „Aforizmi o klasičnem pouku", ki je izšel tudi kot ponatisk in v katerem se gospod pisatelj z vnemo poteguje za študije klasičnih jezikov. Sestavek je pisan s toplim prepričanjem in zato prepriča tudi. — Izvestje c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani, katero je uredil začasni vodja dr. Janko Bezjak, je vseskozi slovensko, a ne prinaša nikakega spisa, o katerem bi se moglo reči, da je literarne vrednosti. — V novomeškem „Jahresbericht des k. k. Ober-gvmnasiums" pa je objavil prof. dr. J. Šlebinger spis : „0. Ivan Krstnik od Sv. Križa, slovenski propovednik", ki je izšel tudi kot ponatisk v posebni brošuri.
Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja šteje zdaj: v goriški nadškofiji 10.395 članov, v krški škofiji 6535, v lavantinski škofiji 25.896, v ljubljanski škofiji 33.129, v tržaško-koprski škofiji 4714, v poreški in krški škofiji 198, v senjski in dalmatinski škofiji 227, v zagrebški nadškofiji 479, v djakovski škofiji 68, v bosen-skih škofijah 171, v somboteljski in drugih ogrskih škofijah 221, v sekovski škofiji 440, v videmski nadškofiji 240, v raznih krajih Avstrije in Evrope 369, v Ameriki 2130, v Afriki in Aziji 231, vkup 85.443 članov.
Za nekaj se bodo te številke še izpremenile po posameznih oglasilih.
Po navedenem številu so se pomnožili člani za 1054 članov. Ker se nadejamo še nekaterih članov, posebno takih, ki se oglašajo šele, ko vidijo nove knjige v rokah sosedov,  bo znašal ves prirastek nad 1200 članov.
Pomnožili so se pa člani goriške nadškofije najbolj, namreč za 554, za njimi tržaško-koprski za 260, potem lavantinski za 246, člani krške škofije za 185, Ame-rikanci za 63, škofiji poreška in krška za 30, razni kraji za 21, sekovska škofija jih je oglasila za 21, Djakovo in Bosna po 1 več. - V „črno knjigo" pa bi vpisali vse druge škofije, ako bi ne vedeli, da je tudi tam uspeh še vedno lep, ako vpo-števamo gospodarsko bedo; izgubila je ljubljanska škofija 231, somboteljska 56, videmska 18, senjska in dalmatinska 12, zagrebška 8 in Afrika 6 članov.