Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXiX. CELOVEC, PETEK, 17. AVGUST 1984 ŠTEV. 33 (2188) Volitve in manjšinsko vprašanje Wagner za,,pot sredine" - za Knafia pohvala KHD ZSO POZiVA PREBiVALSTVO KOROŠKE: Ne podpišite za KHD! V zvezi z bližnjim referendumom KHD proti dvojezični šoli je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sprejela naslednji poziv prebivalstvu Koroške: Zveza stovenskih organizacij apeiira na prebivat-stvo Koroške, da ne podpiše referendum KHD o strogi točitvi otrok v šotah. Pobuda KHD v široki avstrijski javnosti ni našta nobenega zagovornika. Nasprotno, merodajni pedagogi in znanstveniki znotraj in izven Koroške odtočno zavračajo zahteve nemškonacionatnih sit na Koroškem. Znanstvene raziskave so ponovno potrdite, da noben argument KHD ati Haiderja ne vzdrži znanstvene kritike. S tem je postato jasno, da gre pri teh pobudah te za votitnotaktične poteze. Zato apetira Zveza stovenskih organizacij na sode-žetane, ki jim je pri srcu miren in enakopraven razvoj obeh narodnih skupnosti na Koroškem, da referendum KHD ne podprejo. Poziva pa ztasti tudi potitične stranke, da se nedvoumno postavijo proti referendumu, ker je nedemokratično in zato nedopustno, da bi večina s takimi v resnici protimanjšinskimi obtikami odtočata proti manjšini in njenim pravicam. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Katero stališče strank je resnično in iskreno: leta 1959 ali danes? Obe veliki stranki sta prejšnji teden uradno začeli volilni boj za de-želnozborske volitve na Koroškem, ki bodo 30. septembra. Najprej je predsednik koroške ljudske stranke Knafl romal na Dunaj (zlobni jeziki so mu očitali, da se doma ni upal nastopiti), kjer je na tiskovni konferenci obrazložil težnje in obljube svoje stranke. V soboto pa so se koroški socialisti zbrali na uvodnem volilnem zborovanju, kjer sta jim govorila kancler Sinovvatz in deželni glavar VVagner. V izjavah obeh strank ni zaslediti kaj bistveno novega — pri obeh gre težnja pač v običajno smer volilnega boja, ko si vsaka stranka prizadeva, da svoje zasluge in obljube prikaže v naj-fepši luči, nasprotnika in njegova dejanja pa v najslabši. ZADNJA VEST: Po krivdi nacionalistov, ki so trenutno v novem navalu na dvojezično šolstvo, bo letošnji volilni boj gotovo bolj kot sicer vključeval tudi manjšinsko politiko. Tozadevno sta Knafl in VVagner že začrtala smernice, po katerih nameravata agirati njuni stranki. Pri tem je značilno, da se obe omejujeta na šolsko vprašanje, se torej podrejata volji nemškonacionalnih krogov, očitno iz strahu, da iz tega rezervoarja volilnih glasov ne bi črpal samo Haider, ki je svojo FPO popolnoma vključil v KHD-jevski napad na zadnje ostanke dvojezičnega šolstva. O tem strahu za glasove je na diskusijskem večeru, ki je prejšnji teden bil v Pliberku (obširno poročamo na 2. strani — op. ured.), eden izmed diskutantov dejal, da se hoče Haider profilirati s pomočjo KHD in njegove protislovenske politike, medtem ko drugi dve stranki nimata poguma, da bi se zoperstavili temu pogubnemu razvoju. Knafl je pravilnost te ocene posebno dobro potrdil, saj se je na dunajski predstavitvi svojega programa poigraval celo z možnostjo Haiderja kot deželnega glavarja s podporo OVP. Za svoj načrt „rešitve" manjšinskošolskega vprašanja pa je prejel pohvalo KHD, ko se je zavzel za omejitev dvojezičnega šolstva na tistih nekaj občin, ki jih za dvojezične priznava restriktivni zakon o narodnih skupinah (kar bi praktično pomenilo zožitev na eno tretjino - op. ured ). VVagner se je odločil za drugačno pot, namreč za „pot sredine", ko je dejal, da se SPO v manjšinskem vprašanju ne pusti vpreči v noben „tuji voziček". Vendar se nemškim nacionalistom ni hotel zameriti ter je v zvezi s sedanjo KHD-jevsko aktivros*]-' zagotovil, da vsakdo lahko tiska in piše, kar hoče; in še posebej je menil, da bi bilo vsako vplivanje na referendum nedemokratično, saj so bili prav socialisti tisti, ki so na Koroškem uvedli ta demokratična sredstva oblikovanja ljudske volje. Po njegovem mnenju niso vsi starši, ki svojih otrok niso prijavili k slovenskemu pouku, proti temu, da bi se njihovi otroci naučili tudi nekaj slovenščine. Toda naslednji korak v šolskem vprašanju pričakuje od Dunaja, in sicer v smislu tristran-karskega sporazuma, ki predvideva skupno pot v šolstvu. Smernice so torej zastavljene, in sicer tako, da se bo sedanja nacionalistična kampanja za šolski referendum lahko kontinuirano nadaljevala v volilnem boju. # ..Manjšinske šole na Koroškem so prav tako avstrijske šole kot šole v Avstriji, vodene z nemškim učnim jezikom." Ta ugotovitev ni nikakršna slovenskonacionalna propaganda, temveč je bila zapisana že pred dobrimi 25 leti, ko je šolski odbor avstrijskega parlamenta utemeljeval manjšinski šolski zakon. V tem motivnem poročilu najdemo še celo vrsto drugih formulacij, ki postavljajo na laž „argumente" današnjih borcev za šolski apartheid. Tako ista obrazložitev manjšinskega šolskega zakona 1959 tudi pribije, da je glede na jezikovne in geografske razmere ravno dvojezična šola tista oblika, ki ustreza praktičnim potrebam in tudii željam prizadete manjšine. Zakaj potemtakem danes ne bi smelo več veljati, kar je bilo pravilno pred 25 leti? Ali citat iz stališča, s katerim je leta 1959 utemeljevala uvedbo dvojezičnega šolstva koroška deželna vlada: # „Uvedha dvojezične šole na Koroškem pomeni novo pot. Kdor je kdajkoli doživljal, kaj pomeni, če v enem kraju delujejo šole različnih jezikov, ta ne more želeti obnovitve takega sistema ... Na Koroškem nikjer nismo hoteli dveh šol eno poleg druge, temveč smo se odločili za to, da se otroci na dvojezičnem ozemlju učijo obeh jezikov, ne glede na narodnost, h kateri se priznavajo starši." To je bilo skupno stališče vseh strank, ki so bile zastopane v deželni vladi. In kako stojijo k temu stališču stranke danes, kako se zadržajo do napadov nemškonaiocnalnih sil na dvojezično šolo? Kdaj je bila njihova izpoved resnična in iskrena: leta 1959 ali danes? Potrebujemo načrtno vzgojo iz dvojezičnosti Diskusija o dvojezični šoli v Borovijah „Na narodnostno mešanem ozemlju Koroške odklanjamo ločevanje otrok po jeziku. Potrebujemo načrtno vzgojo k dvojezičnosti. Nasprotniki skupne šole na Koroškem delajo s parolo strahu. Ne glede na to, ali bodo s svojimi sedanjimi zahtevami uspeli ali ne, jim gre za to, da se čim manj otrok udeleži dvojezičnega pouka. Velikemu delu koroškega prebivalstva manjkajo objektivne informacije o aktualnih problemih, zgodovini in kulturi koroških Siovencev. K enakopravnosti slovenščine morejo in morajo Po svojih močeh prispevati vsi: začeti je treba v družini, nadaljevati v otroških vrtcih, šolah, v vsem javnem življenju. Občine, dežela in država morajo izpolniti svoje obveznosti do manjšine." To so glavne izpovedi in zaključki torkove diskusije o dvojezični šoli, ki jo je pripravilo boroveljsko slovensko prosvetno društvo. Po ogledu filmske reportaže o problematiki dvojezičnosti se je razvila vsebinsko bogata diskusija. V razpravi, pri kateri so na podiju sodelovali mestni svetnik F. Schleicher, univ. prof. P. Gstettner, sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta T. Domej in dr. Mirko Wakounig kot vodja diskusije, so tudi številni domačini prispevali svoje poglede, izkušnje in predloge. Večer je izzvenel s popolno odklonitvijo vsebine zahtev nem-škonacionalističnih krogov. PHEBER!TE na Hrani 2 Heimatdienst za detjeno Koroško? (Zanimiva diskusija o dvojezičnem šoistvu v Piiberku) 3 80-!etnica SPD „Svoboda" v Logi vasi 4 O pomenu deiovanja maiih vokatnih ansambiov 5 Spominski pohod na Jepo 3 Zaktjuček poietnih oiimpijskih iger v Dvojezičen otroški vrtec nastaja tudi v Skofičah Prejšnji teden so v Škofičah postavili temelje, na katerih bo kmalu zrasel dvojezični otroški vrtec Slovenskega šolskega društva. Z obratovanjem vrtca v pozni jeseni bodo dobili važno zatočišče ne samo slovenski otroci iz Škofič in okolice, sploh se bo izboljšala oskrba predšolskih otrok v tej okolici. Daleč naokoli namreč ni nobenega otroškega vrtca, ki bi dosedaj olajšal življenje zaposlenim staršem in njihovim otrokom. Slovensko šolsko društvo že nekaj let uspešno vodi dvojezični vrtec v Šentprimožu v Podjuni, s postavitvijo tega vrtca pa začenja svoje pionirsko delo tudi v neposredni bližini turističnih centrov Koroške, ki odločilno spreminjajo življenjske in jezikovne navade prebivalstva južne Koroške. Tudi v ško-fiški občini čutijo, kako so se ravno s turizmom domačini, med njimi tudi zavedni Slovenci, odtujevali slovenskemu jeziku. Deloma so se pod pritiskom, deloma iz navade in tudi iz napačno razumljene gostoljubno- sti podrejali nemškemu jeziku. „Presenečeni smo bili, koliko zanimanja je za naš vrtec v Škofičah", je povedala Simona Rovšek, vrtnarica, ki je doma v Holbičah in ki ima že mnogo dobrih izkušenj iz dvojezičnega vrtca v Šentprimožu. V vrtcu bodo lahko vzgajali 30 otrok, tako iz domače občine, kot tudi iz sosednjih krajev, npr. Šentilja, Loge vasi, Hodiš in še iz drugih krajev. S prijavami bodo začeli v prihodnjih mesecih. Simona Rovšek pravi, da naj bi bil vrtec predvsem opora slovenski narodni skupnosti, saj imajo otroci vedno manj možnosti pogovarjati se slovensko. Pripomogel pa naj bi tudi k zboljšanju vzdušja v občini. Tudi tisti, ki le pasivno obvladajo slovenščino ali je sploh ne razumejo, naj bi dobili boljši odnos do nje. Pri starših najdeš razumevanje za to, da se otrok nauči tudi slovenščine. Ko so prejšnji teden začeli delavci podjetja Sabotnik iz Hodiš in nekateri prostovoljci s prvim delom, se je kmalu razširita vest, da nastaja tukaj moderen vrtec. Z zanimanjem so si sosedje ogledovali gradbišče. Kmalu pa bo stala na tem kraju montažna hišica podjetja Marles iz Maribora, istega tipa kot v Šentprimožu. Čeprav se je začetka govorilo, da bo stal vrtec na občinskem zemljišču, do tega ni prišlo. Pristojne oblasti so ugotovile, da je občinsko zemljišče blizu pokopališča neprimerno in prestrmo. Zato otroški vrtec sedaj raste na bivšem zemljišču Ferdija Jagerja v Papra-čah južno od kraja Škofiče, med cestama, ki vodita v Šentilj in v Holbiče. Domačini na temeijih vrtca. V ozadju Podjerberk. Heimatdienst za deljeno Koroško? Pliberška diskusija: Enotno za skupno vzgojo Prav tisti Heimatdienst, ki se sicer najboij žene za gesto o nedeijeni Koroški, zdaj s svojim referendumom hoče doseči deiitev že v šoiski dobi — aii je torej ta heimatdienst za deiitev Koroške? V tem vprašanju in v enotni opredeiitvi (če izvzamemo govornika FPO-jevske miadine) za skupno vzgojo otrok bi iahko povzeti vsebino in izpoved večurne diskusije, ki je prejšnji teden potekata v Ptiberku. Kot prireditetjica fitmskega in diskusijskega večera na temo „tVtir v iastni hiši" sta Enotna tista Pii-berk in Pliberški časopis povabita dežetne in krajevne predstavnike miadine treh dežetnozborskih strank ter zastopnike raznih krajevnih organizacij obeh narodnosti, prav tako široko potegnjen pa je bit tudi krog diskutantov iz občinstva. Tako je bito poskrbtjeno, da je prišto do izraza res najbotj široko mnenje prebivatstva. Za uvod predvajani film „Kaj naj naredim/Was sol! ich tun?", ki ga je pretežno v pliberški okolici posnela salzburška skupina Gegen-licht in se bavi s problematiko dvojezičnosti, je s svojim deloma naravnost pretresljivi izpovedi posredoval ustrezen uvod v diskusijo. Zgrajen je namreč na osebnih doživetjih in izpovedih ljudi, ki jim dvojezičnost ne pomeni le boljšega ali slabšega obvladanja dveh jezikov, temveč je dvojezičnost živ izraz stvarnosti, ki jo pogojuje skupno življenje dveh narodov, od katerih pa se mora eden nenehno boriti za svoj obstoj, za svoj jezik. Tako se srečavajo ljudje z izkušnjami, ki segajo od žalitev in zasmehovanja v otroški dobi preko najrazličnejših primerov zapostavljanja in diskriminacije v vsakdanjem življenju vse tja do oblik nasilja in celo krvavega terorja (v dobi nacizma). In to stalno ..sožitje" z ogroženostjo in neenakopravnostjo marsikoga spelje na pot resignacije in asimilacije, kar film ilustrira v izpovedi matere, ki svojega otroka ne uči več slovenščine, da bi mu tako prihranila vse te neprijetnosti; ali v obtožujočem vprašanju žene: Zakaj moramo živeti ravno v tem kraju s stalnim bojem in ne kje drugje? O kakšnih krajih in o boju kakšnih ljudi je tu govora, pa sledi prav tako iz filma, kjer slišimo izpoved: V moji mladosti so v naši vasi živeli samo Slovenci; prvi Nemec, ki je prišel v naš kraj, je bil žandar, potem so prišli še cariniki in začelo se je ponemčevanje ... Danes se morajo avtohtoni prebivalci te dežele boriti za svoj obstoj, za svoj jezik. Boriti se morajo proti načrtom, da bi jih z navidezno demokratičnimi sredstvi (npr. referendum o šolstvu) opravili še za zadnje ostanke enakopravnosti ter jih popolnoma potisnili v izolacijo, v geto. O tem boju je tekla tudi diskusija, ki jo je vodil glavnošolski učitelj in občinski odbornik Pliberške EL Fric Kert. Od predstavnikov mlade generacije SPO in OVP tako na deželni ravni (Kaiser in Lexer) kot v občinskem merilu (VVinkl in Zhuber) preko pliberške Kulturne iniciative (Ottovvitz) in Alternativne liste Koroške (Brugger) pa do zastopnikov slovenskih organizacij oz. skupin (Pečnik, Kumer, Tram- pusch, Hudobnik in Valeško) so se vsi nedvoumno izrekli proti KHD in njegovemu referendumu; edini, ki je skušal to „odločanje večine v škodo manjšine" zagovarjati, je bil govornik mlade FPO v Pliberku (Kraut), ki pa je prav tako moral priznati koristnost zanja obeh jezikov v tem delu dežele in ni vedel povedati nobenega tehtnega argumenta proti skupni vzgoji otrok. Izjave diskutantov so bile jasne: So odločno proti referendumu, proti sleherni ločitvi v šoli, ker so za sožitje, za skupno vzgojo. In ni bil predsednik socialistične mladine Kaiser edini, ki je v tej zvezi ostro kritiziral zadržanje lastne stranke (še posebej tudi njeno glasilo zaradi objavljanja inseratov KHD); tudi drugi govorniki so razkrinkali taktiziranje obeh velikih strank, češ, iz strahu za volilne glasove iz nacionalnega tabora se nočeta postaviti proti nacionalističnim krogom, ki s svojimi napadi na dvoje- zično šolstvo zastrupljajo ozračje in ogrožajo mir v deželi. Proti tem nakanam je treba mobilizirati vso demokratično javnost, se je glasil praktični zaključek diskusije — ne glede na narodno pripadnost in preko ideoloških razlik je treba zbirati ljudi, ki so za sožitje in sodelovanje. Zanimiv in koristen prispevek diskusiji pa je dodal turist iz Švice, ki že več let redno preživlja dopust na južnem Koroškem. Dejal je, da ga dežela spominja na Švico, vendar to samo v pokrajinskem pogledu, sicer take primerjave niso možne. Predvsem ta čudni referendum ga šokira, je izjavil ter zatrdil, da si kje drugje kaj takega sploh ne more predstavljati. „Vem, da so ko- roški Slovenci bistveno prispevali za osvoboditev Koroške, sedaj pa jim kratijo njihove pravice — danes otrokom, jutri odraslim," je menil švicarski gost. „V Švici imamo dovolj problemov, toda takih, kot je ta referedum, pri nas nimamo. Tudi referendumov imamo pri nas precej, toda nobenega takega, na katerem bi večina odločala proti manjšini. Imamo številne narodnosti, vendar zaradi tega ni problemov, ker imajo svoje pravice in svojo samoupravo. Slovenci na Koroškem tega niti ne zahtevajo, le svojo enakopravnost bi hoteli imeti — torej moramo Avstrijo samo pozvati: Dajte jim jo!" Za prireditev je vladalo izredno veliko zanimanje (v Schvvarzlovi dvorani ni bilo prostora za vse udeležence in mnogi so še iz veže spremljali diskusijo) in med navzočimi je močno prevladovala mladina — torej dober obet za prihodnost. W as der KHD verschweigt In seiner Volksbegehrenspropagan-da verschwe'igt der KHD eine ganze Rsihe gravierender Umstande, die 'eine umfassende Information der deutschsprachigen Karntner Bevol-kerung darstedlen konnen. Da ist zunachst der Trick mit dem Elternrecht: Warum verschweigt man, daB es an den zweisprachigen Volksschulen Unterkarntens das Elternrecht bereits seiit dem Herbst 1958 gibt? Damals hat man das Elternrecht zur Abmeldung vom zwei-sprachigsn „Zwangsun]terricht" nach einem jahrelangen beispiellosen Schulkrieg mit Schulstreiks usw. durchgesetzt. Um dite Ausubung des Eltemrechts fur die deutschsprachigen Eltern zu erleichtern und diese fur die slowenischen Eltern zusatz-lich zu erschweren, hat man dann im Minderheitenschulgesetz 1959 den Eltern, deren Kinder zweisprachig un-terrichtet werden sollen, die Anmel-dung zum zweisprachigen Unterricht aufgezwungen. Somit gilt zunachst die vom KHD strapazierte ..algemei-ne Form der osterreichischen Schu-le" schon seit 1959. Fur alle. die zweisprachigen Unterricht wun-schen, ist e'ine ausdriickliche Anmel-dung notwendig. Heute nun zu be-haupten, es gehe um das Elternrecht, ist einie bewuBte Verdrehung von Tatsachen. Das Elternrecht gibt es seit 26 Jahren und kein einziges Schulkind wird gegen den Willen der Eltern slowenisch unterrichtet! Es folgt die vollkommen verlogene und aus der Luft gegriffene Parole: „Karntner unterschreibt ihr nicht, droht uns slowemischer Zwangs-unterricht." An diesem holprigen „Marterlspruch" stimmt tiberhaupt nichts. Oder glaubt jemand ernstlich daran, daB die politischen Parteien — und nur diese waren dazu in der Lage — jemals der Wiedereinfuh-rung des 1958 beseitigten sloweni-schen „Zwangsuniterrichtes" naher-treten wurden? Es darf eigentlich erwartet werden, daB die Karntner Parteien dieser Art von Verunsi-cherung und Verhetzung sofort eine klare Absage erteilen! Wke — 1930 čas v stiki in šport — 20.15 ^eter Ateksander — 22.00 šport — 23.00 Nebeški hčerki — 0.00 Poročita NEOEHA, 19. 9.: 1100 Šport — 12.00 Ura uska — n oo živalski raji — 13.30 športni popoldan — 17.00 Vozel — 17.15 Tao tao — J? 40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.25 Go-mag VValfgang Schvvarz — 19.50 čas v in šport — 20.15 Italijanska legenda 7* 24.15 Panorama — 22.05 NoCnl studio — 2$ 10 čas za liriko — 23.15 Poročila. PONEDELJEK. S-: 9 00 Poročila — 9.05 Predšolske otroke — 9.30 TV kuhinja — 0 00 Instrukcija: angleščina — 10.30 Zad besedo ima Tilby — 11.55 Secret squr-'el 12.05 Namibija — pozabljena puščava — 1300 Poročila — 15.00 Budden-'ookovi — 16.00 Erobika za družino — 15 Lou Grant — 16.55 Spoznavajmo nevar-Posti — preprečujmo nesreče — 17.00 Poro-iia — 17 30 tvlupet šov — 17.55 Otrokom za °hko noč — 18.00 Živalski svet — 18.30 ' — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sirki — 20.15 Ponedeljski šport — 21.08 „V savarni" — 21.15 Ceste San Francisca — 7 05 Spet z tahko attetiko v Budimpešti — ^3 20 Poročita TOREK, 21. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 tnstrukcija: latinščina — 10.00 instrukcija: angteščina — 10.30 Ztato na Koroškem — 11.20 Ponedeij-ski šport — 12.15 Stike iz Avstrije — 12.40 šiiing — 13.00 Poročita — 15.00 Potetje pričakovanja — 16.35 Top cat — 17.00 Poročita — 17.05 Za predšotske otroke — 17.30 Tudi pošaiiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Peanuti — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Dokumentacija — 21.15 Za žarometom — 23.10 Poročita. SREDA, 22. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošaiiti se je treba — 9.30 instrukcija: tatinščina — 10.00 instrukcija: angteščina — 10.30 Mesto pogubijenih — 12.15 Dokumen- ORF - KOROŠKI RADIO Slovenske oddaje PETEK. 17. 14.10 Obzornik. SOBOTA. 18. 8.: 9 00 Voščila. NEDELJA, 19. 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Voščila. PONEDELJEK, M. S.: 14 10 Obzornik — Ko roški zbori. TOREK, 21. 8.: 9 30 Domača zabavno glasba — 14.10 Obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno — Glasba. SREDA. 22. 14.10 Obzornik — Naša be seda — 21.00 Večerna: ima dvojezičnost na južnem Koroškem bodočnost? ČETRTEK. 2!. S.: 14.10 Obzornik — ženski magacin. iacija — 13.05 Poročita — 15.00 Budenbroo-kovi — 16.00 Erobika za družino — 16.15 Lou Grant — 17.00 Poročita — 17.05 Lutkovni nastop — 17.30 čebelica Maja — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00 Avstrijo danes z ak-tuainimi probtemi Južne Tiroiske — 19.30 čas v sliki — 20.15 Tvoje ustnice tvoje oči — 21.55 šport — 23.45 Poročila. ČETRTEK, !!. S.: 9.00 Poročila — 9 05 Za predšolske otroke — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Instrukcija: angleščina — 10.30 Tvoje ustnice, tvoje oči — 12.10 Secret squirre! — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 15 00 Večkrat mislim na Piroško — 16.35 Kremenčkovi — 16.55 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.00 Poročila — 17.05 Za predšolske otroke — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vineta — 21.45 Alpe-Jadran magazin — 22.30 Poročila. A V S T R ) J A 2 PETEK, 17. 8.: 17.30 Opazo-vanje ježev — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 čas v sliki — 20.15 Bivanje v vesolju — 21.15 čas v sliki — Politika v petek — 22.15 Mesto v morju — 23.25 Benny Hill — 23.50 Poročila. SOBOTA, 18. 8.: 15.00 Politika v petek — 15.45 Dva krat sedem — 16.15 Namibija — pozabljena puščava — 17.15 Tedenski pregled — 17.45 športni popoldan — 19.00 Trailer — 19.30 Shakespearova komedija — 22.25 Poročila — 22.30 Pater dr. Berthold odgovarja — 22.35 štirje vroči dnevi — 23.45 Sto mojstrovin 23.55 Poročita. NEDELJA, 19. 8.: 9.00 Vrtna umetnost iz Japonske — 9.05 Krivda, domišljavost in preroške vizije — 10.00 Upor živali — 15.00 Zadnjo besedo ima Ti!by — 16.25 Tom & Jerry — 16.55 Razbita skodetica čaja — 17.45 Rocktine — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sliki — 19.45 Avstrijski gozdarski muzeji — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Poročita — 21.50 šport — 22.10 Bogastvo in revščina — 22.55 Svet sanj — 23.40 Sto mojstrovin — 23.50 Poročila.. PONEDELJEK, 20. S.: 17.05 Kompas — 17.30 Vodne ceste v svobodo — 18.00 Slike Iz Avstrije — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 čas v sliki — 20.15 Peklenski načrt — 21.08 ,.V kavarni" — 21.65 čas v sliki — 21.45 šiling — 22.05 Ljubezen kapitana Branda — 23.35 Poročila. TOREK, 21. S.: 17.05 Kompas — 17.:o Orientacija — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Ptice seiivke ___ 21.15 čas v sliki — 21.45 Klub 2 in poročita. SREDA, žž. 17 05 Kompas — 17.30 Deže ia in ljudje — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 čas v sliki — 20.15 Nepozabni Chaplin — 21.08 Novo v kinu — 21 15 čas v siiki 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Svet sanj 23.15 Pogovori z Goethejem — 0.00 Poročila. ČETRTEK. 2!. 8.: 17.35 Kompas — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 čas v sliki — 20.15 Udo in Franz — 21.08 ..Slamnati vdovec" — 21.15 čas v sliki — 21.45 Slehernik za slehernika — Poročila. LJUBLJANA PETEK, 17. 8.: 17.55—23.10 Tetetekst RTV Ljubtjana — 18.10 Poročita — 18.15 Jazz na ekranu — 18.45 Trnov grad, madžarska otroška nadaijevanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Modrost teiesa; an- gieška dokumentarna serija — 22.55 Ne prezrite — 21.10 Proti vetru. Ognjena zrna — 22.00 Dnevnik — 22.15 Gorenčev vrag. SOBOTA, 18. 8.: 15.45—2335 Tetetekst RTV Ljubtjana — 16.00 Poročita — 16.05 Ciciban, dober dan: Naš vrtec je ob meji — 16.20 Jektenec, otroška serija — 16.40 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija — 17.10 Modrost teiesa, angieška dokumentarna serija — 18.00 Zenska za puitom, češkosiovaška nadaijevanka — 18.50 čudeži narave: Doiina smrti, kanadska poijudnoznanstvena serija — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ekspres potkovnika Ryana, ameriški fi!m — 22.00 Zrcato tedna — 22.20 Meiodije morja in sonca — 23.30 Poročita. NEDELJA, 19. 8.: 8.55 Poročita — 9.00 Ziv žav, otroška matineja — 9.50 Trnov grad, ponovitev madžarske otroške nadaijevanke — 10.20 Veiiko mesto, nadaijevanka — 11.45 625 — napoved tedenskega sporeda — 12.00 Ljudje in zemija — 13.00 Poročita — 16.35 Poročita — 16.40 Srečanje z Nikico 17.35 Šiciiijanski zapeijivec, itaiijanski fitm VESTNIK Izdajale!] !n za!ožn!k: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Cetovec, Gasometergasse 10. Uredništvo: 9020 Ceiovec, St.-Ruprechter-StraBe 19/!V, te!. (0 42 22) 54 0 42, teteks 422086 sndk a Uprava: 9020 Cetovec, Gasometerg. 10, te!. (0 42 22) 32 5 50. Tisk: Zaiožniška in tiskarska družba z o. j Drava, Ceiovec - Borovije. — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Gabrijet, nanizanka — 21.00 Hodoijubije: Piran, potopisna oddaja — 21.30 športni pregted — 22.00 Poročita. PONEDELJEK, 20. 8.: 18.05 Poročita — 18.10 Zgodbe in Nepričave, otroška serija — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Miadi upi — giasba za miade — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — drame — 21.10 Veiiki diktator umetnosti, angieški dokumentarni fitm — 22.05 Dnevnik. TOREK, 21. 8.: 17.50 Poročita — 17.55 Bu-taici, 2. de! iutkovne nadaijevanke — 18.25 izročita, gicsbena oddaja — 18.55 Knjiga — OBIŠČITE Wemer Bergovo gaterijo V PLIBERKU 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 10.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Park Avenija 79, ameriška nadaijevanka — 21 40 Aktuaino: Drago a!i poceni? — 22.40 Dnevnik. SREDA. 22. 8.: 18.15 Poročiia — 18.20 Ciciban, dober dan: Maii ribiči — 18.40 Mozaik kratkega fiima: Aktuaini dogodki, ameriški ti!m, Trije duhovniki, kitajski fiim — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme — 19.55 Zurich: Mednarodni atietski miting — 23.00 Dnevnik. ČETRTEK. 2!. 8.: 18.10 Poročiia — 18.15 Trappoiio HH 3: Ptanet dveh sonc — 18.45 Žeieii ste — pogiejte, poučno-zabavna oddaja — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20 00 Lov za zakiadom: Djibuti, kviz francoske TV — 21.00 Živijenje Verdija, itaiijanska nadaijevanka — 22.15 Dnevnik — 22.25 G. Verdi: Reguiem. - ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK - SAK nepričakovano odda! točko SAK: Velikovec 1:1 (1:1) Koschatovo igrišče, 400, Kohiweg. Gote: Veiik (37.) oz. Jeienko (30. enajstmetrovka). SAK je začet tekmo brez Sadjaka. (poškodovan in obenem na dopustu) in Kreutza, ki še ni popotnoma „fit". Desnega bratnica je nadomestil mtadi Rudi Urban, tevega pa zopet ozdraveti Janko Woschitz. Ker je trener postavit v moštvo poteg Ztatka Ratajca še drugega legionarja, Miadena Jovičeviča, je dobit pravico do igranja „drugi" gotman, Naschentveng. Standardni gotman Igor Mrkun je tako postat žrtev nove reforme, po kateri — kot že zadnjič omenjeno — smeta nastopiti v eni tekmi samo dva tegionarja. Torej precej spremenjeno moštvo v primerjavi s tekmo proti Borovtjam. Trener Jagodič: „Proti moštvu kot je Vetikovec, vrhu tega še na domačih tteh, moramo ktjub števitnim spremembam uspeti. Zato sem tudi postavit Jovičeviča in gol-mana Naschenwenga. Z izpadom Sadjaka nisem računat. ..Prognoza strokovnjaka se je le detoma uresničita. Čeprav nas je trener pred tekmo še posebej svarit, da ne smemo podcenjevati nobenega nasprotnika in da se moramo boriti za vsak meter, smo narediti prav ti dve napaki. Igre smo se totiti, iz meni neznanih raztogov, preveč hektično in statično. Čisto drugače je agira) nasprotnik: taktično dobro, disciptinirano, borbeno, včasih četo preostro. Zaradi pravkar navedenih raztogov pravzaprav sptoh ni presenettjivo, da je nasprotnik četo povedet. Akcija pa je potekla takote: Potem ko je mtadi vetikovški napadatec na tevem krilu preigrat Urbana, se je znašet čisto sam pred našim vratarjem. Le-ta ga je pri neposrednem dvoboju atakirat tako nesrečno, da je sodnik takoj pokazal na ..kritično" točko. Jetenko je uspešno izvedet enajstmetrovko in tako se je rezuttat po tridesetih minutah gtasil 0:1. V teh fazah so biti gostje izredno napadatni in samozavestni. K sreči je SAK komaj sedem minut navrh že izenačit. Po izvede- POZOR Slovemiki atlehki klub ižče (an-te v starosti od 10 do H tet ta mtado nogometno ekipo, interesenti naj se prijavijo na našem uredništvu ati pri sektij-skem vodji Atbinu Watdhauser-ju,tel.:04m-44195. nem kotu je žoga prišta do Zabtatni-ka, ki jo je podat Vetiku točno na gtavo. Ta pa jo je z močnim in prav-tako tepim udarcem postat v desni zgornji kot — 1:1! To je bit — kar še nihče ni stutit — tudi že končni izid. V drugem potčasu, po kabinski pridigi trenerja, smo spet poskrbeti za pritisk. Hoteti smo zabiti vsaj še en sam got, da bi zmagati in osvojiti dve načrtovani točki. Toda žetja se ni uresničita, pa tudi sreča nam ni bita naktonjena, čeprav smo imeti še tepe priiožnosti: Jovičevič z gtavo iz treh metrov ni zadet žoge; Kreutz po lepo Visoka zmaga Selanov Sete : Liebenfets 5:2 (2:0) Sete (pod Košuto), 200, Mitterbock. Gote: F. Doujak (14. in 38 ), Hobet (63. in 85) in Fera (75.) oz. Messner (62. in 79 ). Presenečenje v ..gozdnem štadionu" v Setah pod Košuto. Seveda si je marsikdo pričakovat zmago domačinov, vendar je presenettjivo, kako visoko in s kako tahkoto so zmagati. So se Selani že udomačiti v podiigi? So že vigrani in v potni formi? Morda je še prezgodaj postavtjati takšna vprašanja oz. odgovarjati nanje. Vsekakor zgteda, da so se Setani kajpada hitro navaditi dihati „zrak podiige" in da so se resno in dobro pripraviti na jesensko sezono. Pred nekaj več kot 200 gtedatci je bita tekma v prvih dvajsetih minutah uravnovešena. Fortunat Doujak je spravit Setane v vodstvo in pozneje četo povišat na 2:0. Domačini so biti mnogo botjši. V drugem potčasu so gostje rezultat znižati na 1:2, ampak že v protinapadu je Martin Hobet povišat na 3:1 za Setane (ne za SAK, kot bi marsikdo še mislit!). Igra je bita izmenoma hitra in potna zadetkov. Po devetdesetih minutah so Setani staviti visoko, a povsem zastuže-no zmago — prvo v podtigi. Dva nekdanja SAK-igratca, namreč Martin Hobet in igratec-trener Jože Fera, sta krepko pomagata Setanom pri nepričakovano prepričtjivem zmago-stavju. Hobet je dat dva gota in Fera enega. Martin Hobet je s tem pokazat, da je spet v formi, Jože Fera pa je potrdit, da je odtičen trener in štej ko prej izvrsten nogometaš. Setani imajo po dveh odigranih kotih tri točke in ranžirajo na drugem mestu. To je prava senzacija! Postava: Užnik; Jakopič, Vrhovec, A. Doujak, Čertov; Travnik, F. Doujak, Otip; Hobet, Oraže (Fatte), Hribernik (Fera). 23. poletne olimpijske igre v senci političnih spletk 23. poletne olimpijske igre, ki so se tokrat odvijale v Los Angelesu v Združenih državah Amerike, so pri kraju. Tam so se v različnih športnih panogah pomerili športniki številnih držav sveta. Čeprav bi olimpijske igre morale potekati v duhu prijateljstva med narodi, so te igre vedno spet bile povod za politično zlorabo države, v kateri so se odvijale. Prvi jih je zlorabil Adolf Hitler, ki je potom teh iger propagiral svojo nacistično miselnost, kasneje pa so te igre zlorabljali za propagando obeh svetovnih velesi!. To se je zlasti pokazalo teta 1980, ko so ZDA sklenile takratne oiimpijske igre v Moskvi bojkotirati, kar je privedlo do hudih političnih nasprotij obeh veiesil, kar se je odražalo v tem, da tudi Sovjetska zveza in večina socialističnih držav ni poslala v Los Angeles svojih športnikov. To pa je spet bil povod za masivno protisovjetsko propagando ZDA, ki je v tem oziru brez dvoma zasenčila vsa dogajanja na športnih igriščih. Kijub temu so se športniki v olimpijskem duhu pomerjali v vseh atletskih disciplinah in beležili odlične uspehe. Seveda so zaradi odsotnosti močnih ekip iz vzhodnih držav do medalj prišli tudi športniki, ki bi sicer imeli le malo možnosti doseči olimpijska odličjta. Razumljivo, da so tudi v tem oziru dominirali športniki ZDA, ki so skupno osvojili 174 kolajn, od tega 83 zlatih, 61 srebrnih in 30 bronastih, druga najbotjša nactija je bila Romunija s skupno 53 kolajnami (20 zl., 16 sr., 17 br.), tretje mesto so v skupni uvrstitvi zasedli športniki Zvezne republike Nemčije z 17 zlatimi, 19 srebrnimi in 23 bronastimi kolajnami. Četrto mesto zavzema LR Kitajska s skupno 32 kolajnami (Tajvan, ki je sodeloval kot samostojna nacija je z eno bronasto med zadnjimi, ki so osvojili po eno olimpijsko odličje). Avstrija je v Los Angelesu dosegla po eno zlato, srebrno lin bronasto kolajno in v ekipnem seštevku zavzema 22. mesto. Tudi uspeh matične države Jugolavije je zelo razveseijiv, saj je s skupno 18 kolajnami zasedla odlično deveto mesto oziroma 7 zlatih, 4 srebrne in 7 bronastih kolajn. Vsi, ki so zasledovali 23. olimpijske igre v Los Angelesu, so občutili, da je žal pri sojenju, zlasti pri boksu, bilo mnogo nekorektnosti in zato tudi mnogo razburjenja med športniki. Tako je Amerika tudi v tem oziru pokazala svoj obraz, kajti 23. poletne igre so bile čista komercialna zadeva, kar organizatorje oz. mednarodni olimpijski komite postavlja pred nove težave. Zdaj je jasno, da olimpijske igre niso več to, kar so bile. To so v Los Angelesu spoznali vsi, upajmo, da tudi obe velesili, kajti če bo na prihodnjih igrah, ki bodo leta 1988 v glavnem mestu Južne Koreje, Seulu, spet prišlo do kakšnegia bojkota, je upravičeno vprašanje ali sploh še olimpijske igre? Upajmo, da bo prevladovala razsodnost, da bo zmagal olimpijski duh, da se bodo lahko spet pomerili najboljši atleti sveta. odigrani „dvojni" z menoj ni zadel gota; po krasni podaji Luschniga sem jaz sam zastretii „matchbatt"! Ratajec je sam pred nasprotnim gotmanom strejat prerahio in nenatančno; nazadnje so Raczynskega podrti v kazenskem prostoru, a zaman smo čakati na žvižg ..nepristranskega" . . . Vsi igratci smo žeteti zmago, boriti smo se, biti smo botjši od nasprotnika (predvsem v drugem potčasu), vendar vse to ni zadostovato. Tokrat ni bit naš dan, nikakor ne. Postava: Naschentveng; Urban (Kreutz), Štern, Lampichter, Woschitz; Zabtatnik (Luschnig), Vetik, Potanšek, Jovičevič, Raczynski, Ratajec. Nesrečen poraz Šmihela Žreiec : Šmihe! 2:1 (1:0) Žreiec, 300, Sintitsch. Gole: Zechner (17.) in Primig (89) oz. Vauče (50. enajstmetrovka). V nedeijski tekmi je Žreiec igrat na domačem terenu proti po prvem kotu vodečem Šmihetu pri Ptiberku. Šmi-hetčani so biti pred začetkom tekme samozavestni in prepričani, da bodo iz Žretca odnesti vsaj točko. Domačini so btiskovito startati in že po 15-ih minutah se je rezuttat gtasit 1:0 za Žretec. Šmihetčani so hitro reagirati in po prejetem gotu poiagoma prevzeti iniciativo. Terenska nadmoč je bita očividna, vendar do nadatjnjih zadetkov pred potčasom ni prišto. Po odmoru je Šmihel še naprej hudo pritiskat, dokter kočno ni izenačit. Vauče je izkoristit možnost enajstmetrovke. Še zmeraj so biti gostje botjši in domačini so imeti srečo, saj jih je vratnica rešita pred protizadetkom. Šmihetčani so biti v igri zretejši, toda nesrečen got v predzadnji minuti iz prostega streta je pokopat vse njihove upe. Tako je pač v nogometu. Lahko si botjši, a na koncu štejejo te goti. V nastednjem, torej tretjem kotu pride do prvega takozvanega sioven-skega derbija, ko se bosta v Šmihetu pomerita Šmihet in novinec iz Set. SAK igra v Št. Andražu. Postava: Guetz; Andrej, Šuter, Lopinsky, Motschnig; W. Berchtoid, Pototschnig, Vauče; Krištof, Btažej, Buchwatd (K. Berchtotd). Prvi razred Skupina B: Bistrica ob Dravi: št. Martin 0:0 Že drugič je Bistrica igrata neodto-čeno. Kaže, da so pristaši itatijanske-ga „katanača", ker že doma igrajo na0:0! Skupina C: Kotmara vas : Vetrinj 0:1 (0:0) Tokrat so Kotmirčani razočarati in zastuženo izgubiti. Got je dat Her-metter, nekdanji igratec Kotmare vasi. Metnitztai : Bitčovs 2:0 (1:0) Druga tekma, drugi poraz. Nobena točka, gotdiferenca 1:4 ter štirinajsto in zadnje mesto je zaenkrat botj ža-tostna bilanca; vsekakor vse drugo kot obetaven začetek sezone za Bitčovs. Skupina D: Že). Kapia : Kiopinj. jezero 1:2 (1:1) Hektična, nervozna in nennačrtna igra obeh moštev. Gostje so povedti z tepim gotom Novaka, tegionarja iz Medvod. Po prodoru Prescherna je sodnik dosodit domačinom enajstmetrovko. Germadnik je izenačit. Drugi potčas je bit izenačen, toda po težki napaki domačega vratarja so gostje dosegti odločilni drugi got. Kmalu nato je Rozman ideatno podat žogo Kogetniku, ki pa sam pred gotmanom ni znal izkoristiti edine možnosti na izenačenje. Grabštajn : Zitara vas 1:7 (1:2) Nepričakovano visoka zmaga Žitare vasi, ki je tako prevzeta vodstvo na testvici. Grabštajn je v hudi krizi in se bo po vsej verjetnosti borit proti izpadu. Globasnica : št. Pavel 3:0 (0:0) Gtobašani so prijetno presenetiti. Premiera na domačih tteh je zanesljivo uspeta. Po dveh težkih kotih je Gto-basnica osvojita tri točke in je druga. /MthH Po/