Amerikanski Slovenec.
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
8. številka	«Joliet, Illinois. S. februarja leta 1906.	Imetnik XV
OPERATORJI PROTI ZVIŠANJU PLAČ.
300,000 premogarjev bo bržkone zaštrajkalo z dnem 1. aprila.
Mitchell izroèil svoj ultimatum.
čejo dva dni prestati kot mučeniki v okrajni ječi in tako odslužiti globo. Na sodišče se vloži tozadevna prošnja. Znano ni, da li bo s tem sodnik Holdom zadovoljen.
Indianapolis, Ind., 25. jan. — Na skupni konferenci premogarjev in operatorjev je bila dvakrat odklonjena zahteva zveze “United Mine Workers of America”, da se dopuste na konferenco operatorji in premo-garji jugozapadnega distrikta. Operatorji so bili zoper dopust.
Indianapolis, 26. jan. — Delegatje premogarske zveze so danes razpravljali o stališču, ki je naj zavzemajo, ker so operatorji odklonili dopust jngozapadnih delegatov na konferenco. Delegat McOlusky, zastopnik jagozapada, je trdil, da se bodo ju-gozapadni premogarji ločili od “United Mine Workers of America”, če se zadnji uklonijo nareku operatorjev. Predsednik Mitchell in mnogi delegatje za jugozapad so bili nasprotnega mišljenja in so po udarjali, da vendar obe organizaciji v svojih zahtevah lahko skupaj držita.
Zaradi zvišanja plače.
Indianapolis, 30. jan. — Predsednik Mitchell je izjavil operatorjem, da so premogarji upravičeni, imeti delež na splošni prosperiteti deželni. Naznačil ni zneska za zvi sanje plače, a znano je, da je 5.55 odstotka najmanjše, ki je zahtevajo delegatje. Za ta znesek se je plača znižala pred dvema letoma.
Še se «tiso «jedlnlli.
Indianapolis, 81. jan. — Danes se operatorji in premogarji osrednjih in obrtnih okrajev niso mogli zjedi-niti. Predsednik John Mitchell je izročil skupnemu odboru osrednjega distrikta svoj ultimátum (zadnjo besedo), v katerem je izjavil, da se plače morajo zvišati, če ne, sene bo doseglo zjedinjenje.F.L. Robbins iz Pittsburga je govoril za operatorio in izjavil, da stoje trdno in so odločni zoper kakršnokoli zvišanje Operatorji jugozapadnega distrikta in osrednjega so se združili na zborovanje in izrekli» da se z g. Rob-binsora strinjajo. Odbor bo spet zboroval jutri. Konvencija premo-garjev je sklicana z t jutri popoludne ob 2. uri v Tomlinsonovo dvorano.
Štrajfc z dnem. 1. aprila.
Indianapolis, 1. feb. — Štrajk 300,000 premogarjev iz vseh okra jev trdega in mehkega premoga v deželi je videti neizogiben dne 1. apiila t. 1. Operatorji so danes odločno in sklepčno zavrgli zahteve za zvišanje plač.
$13,000,000 na razpolago.
Delegatje od “ United Mine Workers of America ” so takoj sklenili nabrati za obrambeni sklad $6,500,000 z asesmenti po $1 na teden do aprila meseoa od vsakega premogarja, ki spada k uniji “United Mine Workers” že imajo v svojih blagajnih $6,500,000. Potemtakem bodo imeli premogarji dne I. aprila odramben sklad znesku $18,000,000.
Premogarji pripravljeni.
Predsednik Mitohell je rekel “Položaj je jako resen. Odgovor nost za vse zle posledice pade na trdosrčne operatorje. Složno, bratje! V slogi je naša moči” W D. Kyan, tajnik premogarjev iz države Illinois, je tudi zagovarjal složno postopanje proti operatorjem in rekel: “Skupaj hočemo do zmage ali do poraza.”
Kje je Rockefeller ?
New York, 81.' jan. — Po neki govorioi je John D. Rockefeller odpotoval v Evropo, da obišče svojo hči na Francoskem. Henry H. Rogers pa m’sli, da je Rockefeller kje na jugu. Kakor znano, bi generalni pravdnik Hadley iz države Missouri rad zaslišal Rockefellerja kot pričo, a ga ne more najti in pozvati, ker se Rockefeller skriva iz strahu pred kaznijo, v zvezi z nepoštenim poslovanjem Standard Oil-kompanije.
Sodnik'In sv. pismo.
New York, 30. jan. — Sodnik John M. Tirney od občinskega sodišča v Bronxu je odpravil rabo sv. pisma v sodilnici. Pravi, da previsoko spoštuje sv. pismo, da hi mogel mirno gledati zlorabo istega: češ, strašno je, ako mora poslušati, če kaka priča z lažjo na jeziku kliče sv. Trojico in sramoii sv. knjigo.
Prisega kacega človeka,” je rekel sodnik, “ne upliva mnogo name. Rajši bi videl, da se vsaka priča zasliši brez prisege in se meni prepusti sodba o vrednosti njegove izpovedi.”
Unija hoče v ječo.
Chicago, 111., 1. jan. — Sodnik Holdom je obsodil “Typographical Union No. IB” v globo $1,000. Na
“BRAT JE VEČ NEGO ZAVEZNIK.”
Znamenita napitnica Nikolajeva cesarju Viljemu v čast.
Ruske volitve,Linjevič iu drugo.
“General Siocntn.”
New York, 27. jan. — Kapitan William H. VanSchaik, ki je poveljeval parnik “General Slocum”, ko je na njem storilo smrt 1000 oseb, je bil danes spoznan krivim zločinske nemarnosti in obsojen v kaznilnico na 1© let. To je prva kaznitev v zvezi s “Sloeum”-nesreeo toženih oseb. .	________
Prepir med zdravniki.
New York, 29. jan. — Newyorski zdravniki se izjavljajo kot odločni nasprotniki doktorja W. Kempster iz Milwaukee, ki zagovarja nsmrčenje neozdravnih bolnikov. Dr. M. S. Gregory od Bellevue Hospitala je rekel: “Država nima pravice, usmrtiti človeka, če ni morilec. Po dr. Kempster ju zagovarjana postava bi slabo uplivala na človeštvo in bi bila od naj večje koristi za brezvestne zdravnike.”
in štabnega načelnika Grjaznova je spravil na dan nezadovoljnost voja ških krogov s politiko carskega na mestnika grofa Voroncov-Daškova v krvavih prepirih med Tatari in Ar-menci. Obe plemeni se hočeta obr niti naravnost na carja s prošnjo za odpoklioanje grofa. Visoki urad niki carskega namestništva baje podpirajo njih namero.
General Wheeler umrl.
New York, 26. jan. — General Joseph Weeler je umrl sinoči v 69. letu svoje starosti. Proslavil se je kot konjiški vodja zveznih čet in je bil izza španske vojne brigadni general armade Združ. držav.
Amerika in Rusija.
Washington, D. C., 28. jan. — Trgovina Združ. držav z Rusijo je znašala v fiskalnem letu 1905, kakor kažejo poročila statističnega urada za kupčijo in delo, $28,000,000, od katerih pripada $11,800,000 na uvoz v Zdr. države .in okoli $17,000,000 na izvoz Združ. držav v Rusijo. Te številke so manjše nego prejšnje leto vsled vojne in notranjih nemirov ruskih.
Pretep med premogarji.
Cadtiz, Ohio, 81. jan. — Resen pretep je bil danes v Robbyville-rudniku v Harrison countyju, ker ni 200 poljskih premogarjev hotelo štrajkati z Ogri in drugimi delavci, ko so delo ustavili, češ, da se je kršila plačilna lestvica. Ker Poljaki niso hoteli izostati iz rovov, jih je 150 mož napadlo s kamenjem in gorjačami. Boj je trajal pol ure in Poljaki so bili odbiti. Štrajkarji čuvajo rove. Ranjenih je mnogo. Izdana so povelja zapreti 52 krivcev.
Togo pride.
Tokio, 1. febr. — Iz zanesljivega vira se poroča, da bo admiral Togo
velikem shodu je 550 štrajkujočih | z dvema oklopnicama obiskal ameri-tiskarjev unijcev sklenilo, da ho- j ško vodovje aprila meseca.
Petrograd, 28. jan. —- Nova po razdelitev velesil v skupine je danes proglašena takorekoč. Ob pojedini v čast imendanu cesarja Viljema je car Nikolaj vstal sredi sijajne družbe ruskih in nemških zastopnikov, dvignil čašo ter rekel počasi in razločno: “Pijem za zdravje nemškega cesarja in pruskega kralja, mojega brata in jako ljubega prijatelja.” V prejšnjih letih ni car nikdar poudarjal bratstva in prijateljstva. Po napitnici se je car obrnil do nemškega poslanika, ga je prijel za roko in mu je rekel : “Frere, c’est plus q»e allie” (brat je več nego zaveznik). Navzoči so bili carin ja, grof Witte in drugi najvišji dostojanstveniki. Carjev izraz “zaveznik” kaže, da se zveza v obrano s Francijo smatra še za veljavno, a Francija nima odslej pričakovati nobene ruske pomoči v slučaju francosko-nemške vojne. Sedaj sta Nemčija in Rusija najožji prijateljici. To je dosegel nemški cesar s svojim vedenjem med rusko-japonsko vojno, ko se je vedno po tezal za svojega soseda.
ha daljnem vzhodu.
Petrograd, 29. jan.—Grof Witte je danes prejel brzojavko od generala Linjeviča, ki poroča, da je pri mandžurskih armadah vse mirno. General poroča tudi, da so bili v Vladivostoku uporni mornarji raz-oroženi in da vlada sedaj mir.
- Zahteve plemičev. .
Moskva, 30. jan. — Po narodnem kongresu plemiških maršalov spre jeti glavni sklepi so zahteva za krepko rabo pametnih naredeb, da se upori zatro, mirno prebivalstvo brani nasilstev in takoj naznani dan sklicanja dumi ali državnega zbora, ne kasneje nego dne 28. apiila. Sklepi izjavljajo nadalje, da je Rusija ena edina dežela in nerazdel na, zato naj se ne dopuščajo ločilna gibanja. Poljaki in drugi obmejni narodje, ki se smatrajo za posebne narodnosti, morajo svoje sanjarije opustiti v prid celokupnosti. Glede zemljiškega vprašanja zahteva kon greš izjavo nekršljivosti zasebne lastnine, priporoča prodajo neob-ljudènih vladnih zemljišč pod lahkimi pogoji in olajšbo kredita, da se kmetje usposobijo, kupovati zasebna zemljišča.
Priprave za volitve živahne. Petrograd, 31. jan. — Živahnost v volitvah je čimdalje večja, dasi še ni znan dan BklicaDja dume ali celo dan za volitve. Kandidatje raznih strank nastipajo javno vsak dan in vse prebivalstvo se dejansko udeležuje volilnega boja. Najod ličnejši člani socialnih demokratov, lige lig in drugih skrajnih organizacij se dajejo vkljub svojemu rož ljanju in grmenju zoper damo kot posamoiki registrov ati (vpisati) in nameravajo izvrševati svojo pravico. Glavno središče politične delavnosti je sedaj Moskva, kjer je šestero zmernih organizacij po pe-trograjskem vzgleda ustanovilo političen klnb, in namerava se izdajati časopis pod uredništvom kneza Evgena Trubeckega.
Umorjen dostojanstvenik.
Poltava, 31. jan. — Drzen politi čen zločin se je izvršil danes tu v vhodu do upravnega poslopja, ko je neznan morilec petkrat ustrelil na provincijalnega svetnikaFilonova in ga usmrtil. Filonova so teroristi (vladostrahovalci) smatrali edgo vornim za brezozirno strogost, i katero so se zatrli kmečki izgredi v provinciji,
Tatari in Armenci.
Tiflis, 81. jan. — Umor generala
Francoski katoličani ogorčeni.
. Pariz, 31. jan. — Nasilni prizori so se dogajali danes popoludne v mnogi! pariških cerkvah, ko so se prikazovali vladni komisarji, da po določbah kulturne postave popišejo premično blago. V mnogih slučajih niso bili komisarji, vstanu delati po naročilo, ker so bile cerkve polne vznemirjenih katoličanov, ki so deloma burno ugovarjali deloma peli psalme. V cerkvi sv. Roka je bila baš končana neka poroka, ko so se prikazali vladni uradniki. Duhovščino v polnem talarju je obkrožila velika množica mož in kanonik Leolerc je glasno protestiral, a komisar je nadaljeval s popisovanjem inventarja med sovražnimi vzkliki občine. Le z največjim trudom se je posrečilo občuvati ga pretepa. Koneono je bil komisar vržen ven in na cesto. Policija je potem do-šla, vnel se je boj in mnogo oseb je bilo aretiranih. Slični prizori so se vršili v drugih cerkvah, a v ka tedrali De Notre Dame se je popis inventarja izvršil mirno.
Maroko.
Algeciras, Špansko, 81. jan. ■ Nemčija in Francija se še nista prav nič zjedinili glede vprašanja o maroški policiji. Obe stranki upata na konečno sporazumljeDje, a nobena ne stavi določenih predlogov. To obotavljanje glavnih prizadetih velesil pri odloeevanju najvažnejšega vprašanja potrjuje nepristranske kroge v mišljenju, da bo potreben pritisk od zvunaj v hitrejše nadaljevanje obravnav, ki niso doslej vedle še do nobenega cilja in konca.
DANSKI KRALJ KRISTIJAN UMRL
Mnogi knežji dvori žalujejo za rajnikom, imenovanim “tast Evrope”.
Sin Friderik proglašen kraljem.
čez Pireneje.
Madrid, 31. jan. — Španski zrak» plovec Duro je poletel v svojem balonu oez Piienejc. Dvignil se je pri Pau in izkrcal pri Gradiču, Gra uada. 560 milj široko razdaljo je preletel v 1«. urah.
Kodanj (Kopenhagen), 29. jan. Kralj Kristijan IX. je danes popoludne umrl, čisto nepričakovano in naglo. Pokojni kralj je bil rojen dne 8. aprila 1818 kot sin vojvode Viljema Schleswig - Holstein-Son derburg Gluecksburškega v Gottor. pu in je zasedel danski prestol dne 15. novembra 1863 kot naslednik kralja Friderika VII. Izza 1.1842. je bil oženjen z Lujizo, princezinjo heško. Po ustavi z dne 18. nov.
1863	je kralj določil popolno spo jitev Schleswiga z Danskim in povzročil s tem vojno, ki se je končala v Dunajskem miru dne 30. oktobra
1864	z odpovedjo vojvodin Schles wig in Holstein. Kristijan IX, jo bil oče kralja grškega, stari oč t kralja norveškega ter tast ali sveker pokojnega carja ruskega, kralja angleškega in vojvode Cumberland skega. “Tasta Evrope” ga je zato zvalo ljudstvo
Friderik Vlil.
Kodanj, 30. jan. — Prestolonaslednik Friderik, rojen 1. 3 843., je bil proglašen kraljem danskim kit Friderik VIII., in sicer kar z grajskega balkona, pod katerim S3 je gnetlo do 50,000 ljudij, ki so navdušeno pozdravili nove'ga kralja. Ta je velik prijatelj Združ. držav.
14 žrtev eksplozije.
Poteau, J. T., 26, jan. — Vsled eksplozije, ki se je pripetila včeraj v \Vitteville rudniku, je bilo 14 delavcev usmrčenih. Plini so se »žgali in. so povzročili nesrečo. Med mrtvimi je neki Joseph Turk.
1. šola svoje vrste.
Urbana, 111., 31. jan. —Predsed nik James od državnega vseučilišča je danes naznanil ustanovitev nove šole za železniško inženirstvo in upravo v Urbani, ki bo prva svoje vrste na svetu. Otvorila se bo sep tembna meseca t. 1. Delila se bo v tri oddelke, ki bodo obsegali vse razne vrste železnic.
Avstrijsko-srbski spor.
Dunaj, 31. jan. — V poslanski zbornici je bil danes kupčijski minister grof Auersperg vprašan o kup-čijskem razporu med Avstrijo in Srbijo. Minister je odgovoril, da se je dobro razmerje pretrgalo, ker se je sklenila posebna pogodba med Bolgarijo in Srbijo v škodo Avstriji-
Zoper socialiste.
Berolin, 26. jan.—Nemški državni kaneelar je napovedal socialistom vojno. Posebne zakonodaje ne smatra za potrebno, a vso silo dosedanje hoče uporabiti. Vse neso-ciališke stranke je pozval, naj se združijo zoper skupnega sovražni ka.
Alfonso se ženi.
Biarritz, Francosko, 28. jan. — Španski kralj Alfonso je v velikem vojaškem spremstvu dospel semkaj, odkoder je peljal na avtomobilu svo jo nevesto, princezinjo Eno Batten-b r<ko, v San Sebastitn, predstavit •ivoji materi, kraljici Mariji Kristi ni, ki je nevesto sprejela najljubez niveje.
Nemška kultura.
Strassburg, Alzacija, 30. jan. — Bivši policijski komisar Stephany je objavil pamflet ali sramotilen spis pod naslovom ‘-Ponemčevanje Alzacije in Lotaringije po trinoški vladi”. Uradnike obdolžuje pod-kupnosti, trinoštva in zatiranja ter trdi, da se pokrajinske finance zlorabljajo.
Povišan škof.
Rim, 27. jan, — Papež je podpi sal imenovanje škofa W. H. 0’Con-nella iz Portlanda, Maine, ko&d-jutorjem nadškofije Boston. Škof je star 46 let. Koncem rusko japonske vojne je šel kot poseben po slanec papežev na Japonsko in se je tudi o tej priliki odlikoval. Bostonski nadškof Williams je star 83 let.
500 policajev več.
Chicago, 111., 29. jan, — Prepri čan, da je skrajno treba več polica jev, je mestni zbor sklenil, da se ima število policajev pomnožiti za 500 mož, od katerih bo 100 na konjih. V to bo treba $375,000 na lelo.
Francija in Castro.
Pariz, 80. jan. — Brzojavka izLo rienta poroča, da je dobil arzenal povelje, odposlati velike množine streliva v Fort De France na otok Martinique za atlantsko divizij« francoskega brodovja, ki križa sedaj v venezuelskem vodovju. Castro, venezuelski predsednik,-se ho men da moral udati francoskim zahtevam, če ne bo bombardiran.
Razni ljudje.
Dovedi več oseb v veliko prods,-jalnieo, kjer si lahko vsaka izbere blaga po svojem okusu, pa boš presenečen opazil razliko v ljudeh. Nekatere so ‘‘lahke”, ter sprejmejo i» plačajo, karkoli se jim ponudi, — tudi najslabše blago, dečim se druge zanašajo na svojo izkušnjo in izbirajo blago skrbno in umno. Pa to ni taka reč, dokler taka izbira škodljivo ne npiiva na naše zdravje ali življenje, toda kadar se gre za izbiro zdravil, potem si izberi samo eno, — najboljše. V prebavnih neprilikah in v boleznih vsled nečiste ali oslabljene krvi imaš samo eno stvar, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ne posku šaj vlivati močnih alkoholičnih mešanic na ranjeno, bolno mrenico že lodca in črev. Milo vinsko zdravilo ti zaceli rano in okrepi vse organe. To ti napravi prebavo popolno, obličje krasno. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Plavajoča mina.
Berolin, Sl. jan, — Nemški parnik “Silvia”, ki je v ponedeljek zapustil Vladivostok z velikim oddelkom ruskih čet n£ povratku v domovino, je zadel med vožnjo ob pomorsko mino in se moral pogrezajoč vrniti v luko. Da se je ladija rešila popolne pogube, je bila tirana na obrežje. Samo en kuhar je storil smrt.
Judje v Eglpet?
Bruselj, 30. jan. — Judovska generalna konferenca v presojo položaja ruskih judov se je t« otvorila. Med govorniki je bil g. Kohen iz Kišineva. Rekel je: Izselitev vseh judov iz Rusije ho konečno neizogibna. Egipet ali Mala Azija sta najprimernjši deželi za velike judovske naselbine. Ostre postave v Združ. državah in Veliki Britaniji ovirajo priseljevanje judov.
— Pisma na pošti imajo: Jakopin Matija, Rakar Lovro, Tokapac Ivan in ga, Velikonja Jeanette.
^	^	«4$V*
4*	4-
f Naročnikom našega lista. %
Cenjeni gospodje naročniki “A. S.”! Vsem vrlim bralcem aašega lista, posebno pa predplačnikom istega, izrekamo tem potom srčno ZAHVALO.
Res so nekateri dobri in zavedni ljudje, še jim naročnina ne poide, že isto ponove. Pri pregledu knjig pa vidimo med terni tudi veliko število DRUGIH, katere tem potom uljudno prosimo in prijateljsko vabimo, naj naročnino ponovijo čim prej mogoče, ali pa nam povejo vzrok, če tieba tudi radi potrpimo, včasih še predolgo.
Nekatere smo že opozorili na to in so tudi storili dolžnost pravih, zavednih SLOVENCEV V AMERIKI; tudi jih je nekaj, kateri so morda' pozabili na svojo dolžnost, a upamo da se kmalu spomnijo.
Ako pa kateri ne misli iste ponoviti, je naprošen, naj nam to o priliki naznani, da vemo, kaj nam je storiti.
Pozdrav vsem rojakom v Zdr. Državah.
Upravništvo “A. S.”
-¡¡p ’A* *&• «de «*» *¿V *4e «¡te «a» »iSr «¡fe» «a« st» K9
Joliet, 111., 31. jan. — Šolska veselica v nedeljo se je obnesla v vsakem oziru res sijajno. Prostrano Golobičevo dvorano je občinstvo napolnilo skoro do zadnjega kotička, kakor že dolgo ne. Veselični program je obsegal 15 toček, ki so se izvajale prav lepo in nekatere uprav dovršeno, da se poslušalci kar niso mogli načuditi našim mladim umetnicam in umetnikom. Pelo, dekla «niralo in igralo se je v slovenskem in angleškem jeziku. Da naši mladini angleški jazik prav imenitno teče, je znano; o tej priliki je pa pokazala, da zna še tudi v slovenščini, t. j. svoji pravi materinščini, tako miloglasno peti in kramljati, kakor sorodna deca tam pod Triglavom. Dečki so se odlikovali, a nadkriljale so jih vendarle deklice s svojimi an-geljskimi glasovi in čisto naravnim igranjem, da se je prisotnim mamicam kar srca topilo veselja. Med najbolj uspelimi točkami so bile pe-' sence godovnice: saj so bile pete na predvečer sv. Frančiška Šaleškega —v čast č. g. župniku F. S. Šušteršiču, ki je naši mladeži oskrbel tako vzorno šolo, da pač zasluži šopek evežib cvetic, ki mu je bil pddarjen z odra v mal spomin hvaležnih učenk in učencev. Največja zasluga za uspeh veselice gre častitim šolskim sestram, ki so neumorno trudijo za napredek in vsestransko pravo od-gojo naših slovenskih, v Ameriki rojenih otrok, ki jih je že res kakor listja in trave. V majhno plačilo za skrb in trud bodi č. sestram hvaležnost, ki jo goje zanje matere in očetje naše solské‘ mladine; a v obili meri bo vsa . dobra dela poplačal Bog. Nazadnje nam je omeniti, da si je za veselieb stekel veliko priznanje izborni orkester pod mojstrskim vodstvom g. Grizolda; ker je bil čisti dobiček namenjen za okno v novi cerkvi, je orkester sodeloval celo zastonj, ža kar mu vsa čast! A skoraj bi pozabili pohvaliti še nekoga — in to so naši zavedni rojaki in rojakinje, ki so s svojo mnogoštevilno udeležbo pokazali, da so vedno vneti za vse dobre in lepe prireditve. Spet lahko rečemo o naši naselbini: če ni prva, je gótovo med prvimi v Ameriki!
—	Umeščenje uradnic katoliških borštnaric se bode vršilo v Lock portu v nedeljo 4. februarja ob 2. uri popoludne. Društvenice naj se zberu točno ob polu jedni uri popo iudne v šoli sv. Jožefa, da se potem ekupno peljamo s poulično železnico v Lockport, 111.
—	131 salunov je sedaj v našem mestu, samo sedem manj nego lani, ker je mestni zbor na četrtkovi seji dovolil še eno licenc®.
—	“Joliet Evening Herald” zad nje dni hudo napada ostala dva an gleška dnevnika jolietska in njune pokrovitelje, ki so Snapp & Co. Tem pripisuje krivdo, da se z mest nim denarjem nekako čudno gospo dari. Tako n. pr. se je te dni med občinske stroške sprejela tudi Ca mcronova zahteva.$6000. G. Came-ron je bil sodnik, ki je razsoja -obravnave glede povzdiga tiro» (track elevation). . Te so se končal« neugodno za železniške družbe, k' «o izplačale g. Cameronu $2,500 Potem je pa g. Cameron zahteval s« od mesta $6,000. To je bilo lan poleti. Takrat je pa javnost žagi mela, in zahteva je bila začasno po kopana. ZadDji teden pa je prišl «pet na dnevni red in— mestni zboi jo je odobril. Proti odobritvi s< glasovali samo štirje aldermani, h ker zaslužijo prav res vso čast ii zahvalo davkoplačevalcev, evo njil imeDa: Ncmanich, Nicholson, Me Carthy in Moran. Ta poštena četv«-rica je glasovala tudi zoper odobrite' računa za novi ognjegasni stroj, č< ■ gar nakup je stal dvakrat preveč.
—	Društvo sv. Frančiška št. 29
K.	S. K. J. je v Soboto obhajah svojo desetletnico v najlepšem redu Čisti dobiček je baje zelo povoljen. Program je bil sicer nekaternikon preenostranski za tako priliko, an • pak vsem ustreči je pač pretežko.
—	Rockdalski župan in saluna Gettison je zadnji čas neprestano
škripcih. Zdaj krši nedeljsko postavo, zdaj kupuje ukraden premog, zdaj žuga svoji ženi itd., in vedno ga zasači bistro oko slavne policije, ki mu pa sicer prizanaša s prevelikimi kaznimi.
—	$574,506.69 je lepa svotica, določena za letošnje mestne stroške. $131,300 se porabi za mestne javne šole in $24,174.45 za javno knjižnico. Lanski stroški so bili manjši za $60,760.69.
—	Cena lotam na North Chicago in North Scott cestah bo poskočila vsled povzdige tirov, ker se bo mesto odslej razširjalo na to stran. Tako zatrjujejo merodajni veščaki. O tem je pa sedaj skoro vsakdo prepričan, da res napoči nova doba za Joliet. Kose povzdignejo železniški tiri in ko dobimo potem še kanalsko ali vodovodno zvezo med velikimi jezeri in St. Louisom, ozir. New Orleansom, potem se tudi industrija razvije v našem mestu v ogromni meri, in Joliet stopi v prvo vrsto ameriških mest.
—	Brzojavka iz Washingtona, D. C., z dne 29. t. m. pravi: Kongres ne bo odobril gradnje štirinajst čevljev globokega vodovoda med velikimi jezeri in St. Louisom v sedanjem zasedanju, ampak bržkone pa v prihodnjem. Poslanec Burton iz Ohio, predsednik odbora za reke in pristanišča, je naznanil članom iz Illinoisa, da bo svojčas zagovarjal načrt za kanal med velikimi jezeri in St. Louisom, člani iz Illinoisa so zadovoljni, da se kanalski načrt odloži do prih. zasedanja. Poslanci Lorimer, Graff in drugi bodo opravljali misijonsko delo med svojimi tovariši. Iz držav ob reki Mississippi jim je obljubljena podpora. Ker bodo tudi j nŽDe države imele korist, se pridružujejo gibanju, v nadi, da se vodovod podaljša do Mehikan-skega zaliva.” Potemtakem smemo upati, da se nameravani kanal res zgradi in to v ne predaljni bodočnosti. Kakor rečeno, Jolietu se odpira naj lepši razgled v bodočnost.
—	Vsi mestni svetovalci so se udeležili sinoči banketa v hiši Steel Works-kluba in navzočih je bilo tudi mnogo odličnih gostov iz Chi-cage in drugod. Banket so priredili meščani v čast aldermanom, da so zadnji teden sprejeli naredbo o po vzdigu tirov (track elevation).
—	Wm. C. Crolius in štirje bivši člani jolietske policije so bili toženi, da so nepostavuo odganjali vo-lilce ob spomladni volitvi 1904. V ponedeljek je sodnik Marshall tožbo sklepčno zavrgel vsled zapadlosti, t. j. ker je obrok za tožbo potekel.
— Slovensko povsko društvo je na glavnem letnem zborovanju vne-deljo izvolilo sledeči novi odbor: Josip Sitar, predsednik; Josip Kuhar, podpredsednik; Anton Vogrin, fin. tajnik; Franjo Skole, zapisnikar; Tony Liberšan, blagajnik; Martin Fink, arhivar; Josip Klepeo, Frank Pirnat in Josip Peterlin, nadzorniki; Franjo Skole, Anton Golobič in F. Gorup, veseliški odsek. Društvo bo prirejalo odslej vsako nedeljo društvene zabavne večere v Golobičevi dvorani.
Pueblo, Colo., 27. jan. — Blast Furnace B so za nekaj časa zaprli vsled neobhodno potrebnih popravkov. Družba ima mnogo naročil, zatorej je upati, da se vse delo v kratkem zopet prične.
—	Gosp. Jurij Plut (Jerin) se je moral vnovič podati v bolnišnico, kjer se je dal v sredo dopoludne zopet operirati. On je j eden prvih tukajšnjih naseljencev, v obče čislan ter oče več dobro vzgojenih otrok.
—	Devet tisoč mož je bilo ubitih in poškodovanih pretečeno leto v jeklarnah, rudotopilnicah in mlinih za železo v Alleghenyskem okraju Pennsylvanije. Jeklarne, topilnice in mlini v Pueblskem okraju so v tem oziru mnogo na boljšem. Sedanje vodstvo je izboljšalo stanje v toliko, da je prav malokdaj slišati o smrtnem slučaju na štilvorku in še redkejše v šmelcah. Tekom leta 1905 se jp pripetil povprečno na mesec po jcden smrtni slučaj na štilvorku in le enkrat je nesreča zahtevala troje ali štiri človeške žrtve v plavžu na štilvorkih.
—Nek črnec je menjal v gostilni Anton Prelesnika ček v znesku $25. Izdan je bil od Leona KiDg na Western National banko ter se glasil na Mabel Smith. Tudi je bil podpisan od več oseb. Ko pa je bil predložen na banki, se je pokazalo, da je navadna sleparija in sedaj policija zasleduje dotičnika.
____________ C. H.
Pueblo, Colo., 24. jan.— Tukaj v naši okolici se nahaja neki ne voščljiveo. V Bessemerju namreč je žena poštenega moža delavca postala vdova pred enim letom in je s eveterimi otroci v največji bedi. Rajniki je napravil hišo in sicer s plačilom na mesec, a smrtna kosa ga je prehitro pokosila, predno je dolg izplačal. KompaDija ee je vdove usmilila in ji je hotela poda riti loto. Pa se je znašel človek usmiljenega srca, po imenu A. Sel, in je od kompanije kupil loto in tako škodoval ubogi vdovi in otrokom. Pač lepa ljubezen med našim narodom!	Resnicoljub.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $ 1 na leto.
«
' BOLNIŠNICA SV. JOŽEFA V JOLIETU, ILL.
Bolnišnica sv. Jožefa, ki seje v nji zdravilo že toliko naših rojakov, e za polovico povečana. Novo južno krilo je dogotovljeno in zgrajeno ' tako kratkem času kakor še nobeno poslopje iste velikosti v Jolietu. Visoko je štiri nadstropja ter v priti čju dolgo 120 čevljev in široko 50.
V	novem krilu je 95 sob, izmed katerih je 55 namenjenih za bolnike. Vse te sohe so velike in zračne, i/. javorjevega in hrastovega lesa. Po ebno elegantne so sobe na jugozapadnem voglu v prvih treh nadstropjih.
V	prvem nadstropju je sprejemna soba, operacijska dvoraua in več sob •■a potrebščine in bolnike. Tu je sedaj tudi stroj za Roenlgenove žarke, lobe v ostalih nadstropjih so slično zgrajene, a v četrtem pa nekoliko Irugače. Celo četrto poslopje se b» rabilo za jetične slučaje in je ločeno •d ostale bolnišnice. Tu so trije b «Ikoni ali pomoli z odprtim ozračjem, amor se lahko premaknejo postelje, da se bodo jetični lahko zdravili na vežem zraku. V pritličju je obednica, mrtvašnica in več drugih posebnih prostorov. Tlak v dvoranah je marmornat. En elevator, troje to p niče in dva izhoda ob ognju vežejo nadstropja. Novo krilo botnis lice je bilo posvečeno v torek 23. jacnaija. Stalo je do $70,000.
♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦ 4444444H4H
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 444H44m44
Začnite danes...
Star pregovor že pravi:	“Prav začeto, je na pol storjeno”. Začnite
torej novo leto prav, stem da preskrbite svojo hišo z najboljšimi zdravili proti kašlju.
Severov balzam za pljuča
je že dvajset let nedoseženo zdravilo proti naslednjim boleznim:
Kašelj, Asthma,	Hripa,	Bljuvanje krvi»
Prehlad, Bolečine v prsih, Bronhitis, Vnetje pljuč, Vnetje trebušne mrene, Oslovski kašelj.
CENA 25 CENTOV.
“Tri sine in eno hčer imamo in tekom petindvajset let nam nikdar ni bilo treba poklicati zdravnika zanje, ker smo vedno rabili Vaš balzam za pljuča kadarkoli je pretilo prehlajenje ali bolezni v pljučih in vedno jih je ozdravil. Mr. in Mre. John Soustal, Reading, Pa.
ZAMETI.
Ako hodite po globokem snegu, in zmočite svoje noge, ee vsedete na prepih — iz vsega tega prihaja prehlad. Kašelj in prehlad, ki nista kronična, se moreta ozdraviti v enem dnevu z najbolj hitro delujočim sredstvom, kar jih pozna znanost.
Severovi tableti proti prehlajenju
ozdravijo influenco, hripo, prehlajenje in ne puščajo nobenih slabih učinkov za seboj kakor mnogo takozvanih za kašelj Nosi vedno eno škatljo seboj! Oni so zarovalna polica proti prehlajenju.	Cena 2 5 centov.
11	t ►	T vseh lekarnah. ►	Zdravniški nasveti brezplačno. ^ |
		pn a CEDAR RAPIDS EKA WO. Iowa
W F. Sev		
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
ZASTONJ !
Da se naši obče znani
‘ JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na želje vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je da* ilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utru jeni. obupljivi, slabotni, nervozni, ako starate, ako trpite vsled otrpljenjaživcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate sprideD želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.	\
Dobro vemo, da naš električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo a tem še večje priznanje, ko vas bode
ozdraveL
Občna priznanja.
Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil.”	Fran Jenčič, 30 Bryon A ve., Chicago, IU.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime in Daslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam code došel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
121 Cedar Street.	New York, N. Y.
Stefan Stanfel,
Da voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“Tie D. S.” lPc. in ‘‘MeerscRaam” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street. N. W. Phone 1439
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,	Joliet, 111.
Šivani, popravljam in čistim ebleke. Po najnižje ceni.
Družba Simon Milling Company
v Red Wing, Minn.
Katera lastuje večinoma vse pšenične elevetre v državi Minnesota je pred kratkem postavila največji in najmodernejši mlin kar jih je v Ameriki sploh, in je začela mleti narboljšo moko, kar se sploh za-mor« dobiti iz pšenice. Da se ta družba izkaže pravični v svojem trdilu, je poslala firmi
Ogulin & Sitar Bros.
v Joliet, III., eno karo moke za poskušnjo. Da se vsak lahko prepriča, si naj pride moko pogledati, in začudil se bode izvrstemu blagu ter nizkim cenam.
Simon Milling Co., Red Wing, Minn.
Pozor, rojaki!
Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjen», da sem otvoril prve vrste
Gostilno,
1187 AT. Hickory St., Joliet.
Točil bom izvrstno Schlitzovo pivo, najboljša žganja in prodajal izborne smodke. V obilen obisk se priporočam
ANTON SK0FF.
N. W. Phone 609.
KAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE TEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, HI.
Northwestern Phone 1118. _________ Ohioago Phone 4581
Ua prodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po nnjgoduejšili pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
Kjer toiim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše sraodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
IZ STARE DOMOVINE.
, — Dopolnilna deželnozborska vo litev v ribniško velikolaškem kočevskem okraju je končana z zmago 'Slovenske Ljudske stranke’. Njen kandidat dvorni svetnik gospod Fran Šuklje je dobil 1063 glasov, liberalni kandidat gosp. Drobnič pa 807 glasov. Pri volitvi 1. 1001. je dobil takratni liberalni kandidat Višnikar 1189 glasov. — Agitacija za Drobniča med Kočevarji je bila velikanska. Vsi nemškoliberalni mogoč-njaki kočevski so se zanj potegovali. One Kočevarje, ki ne marajo voliti liberalca, so premotili s tem, da so rekli, da je od nemškega vodstva iz ILijubljane prišla parola “Wahlent-fealtijng*’. Tačas so pa z vsemi silami agitirali za Drobniča. Tako je govoril tudi mestni župan Loy volivcem in jilj mnogo premotil. V resnici pa ni bila dana Nemcem parola vzdržati ae volitev, ampak jasno navodilo, da morajo delati za Drobniča in vse sile napeti, da vržejo Slovensko Ljudsko Stranko. Posebno učiteljstvo je Šlo besno v boj zoper Šu-kljeta. Odlikoval se je med njimi Sohesoh&reg, ki je kot ponemčen Ribničan veš gorel za Drobniča.
—	Izpred novomeškega sodišča, Šilar Janez je svojo mater labko ranil na čeljusti. Obsojen je na mesec težke ječe. — Ivan Schueller iz Se miča je služil za hlapca pri mesarju G. Majerlu v Predgradu. V Kočevje vozeč je vzel tri telečje in eno kravjo kožo. Dalje-je gospodarju vzel yjaj eno vrečo ovsa. Sedel bode v težki ječi 3 meseoe. — Ana Eržek iz Hinj je svoji gospodinji ukradla 50 K gotovine. Obdolžila je nekega godca. Pri sodišču prizna vse. Ob-sojeua je na 3 meseoe ječe in v po vrnitev stroškov. — Ivan Rozman, čevljarski pomagač, je vrgel v jezi v gostilno Antona Spendala 3 kg. težak kamen.da je zdrobil okno. Njegov zagovor da je bil popoluoma pi jan, ne obvelja. V hiši bi bil lahko zadel osebe. Obsojen je bil na 4 smeieoe težke ječe. Oproščena sta bila Jožef Kajfež, poštar v Novih Selih, in njegov brat Anton Kajfež. Zagovornik je dr. Krisper. Obravnava je dokazala, da mora v Kočevji sodnik vešč biti popolnoma slovenskega jezika. Gospod zagovornik je tiste priče, ki so bile v Kočevji odklonjene, seboj pripeljal. Sodni dvor je želji g. zagovornika ustre gel. Kaj pa je bilo? Tamburaška veselica, pri kateri je nastal prepir. Pokazalo pa se je, da ni poštar Ja koba Žagarja napadel in ga davil in brat mu pomagal, marveč da je Ja kob Žagar prepir začel in so se sli šale besede: “Nož ima!” Jožef Kajfež iu njegov brat sta le mirila. Tu li povesta pripeljani in zaslišani priči isto. Jožefa Kajfež pa, ki je bila v bližini, slišala je sosedo Uršo Briški klfoati: “Dajte luč, če ne bo Jakob ŽAgar moža ubil!” Na vprašanje predsednikovo, zakaj ni govorila tako v Kočevji, pove: “Saj sem, a gospod sodnik niso hoteli prav zapisati, ali me pa niso prav razumeli.” Sodni dvor je razveljavil razsodbo prvega sodnika, oprostil oba Kaj feza. Opozarja se, da se obravnave v Kočevji 8 slovenskimi strankami vrše v nemškem jeziku.
—	Deželuobrambno sodišče je pie-meščeiio iz Trsta v Ljubljano.
—Izrabljevanje trgovskih pomočnikov je v nekaterih špecerijskih trgovinah v Ljubljani že tako, da nekateri gg. šefi smatrajo gg. po močnike za prave sužnje. T»ko su ženjstvo se razvija posebno na sv. Pena cesti. Dotični trgovci imajo odprte trgovine od 7. ure zjutraj do 11. ure zvečer, včasih pa s« dalj'! Trgovski pomočnik se mora na ta način popolnoma izmučiti, ¡/.ključe n-> pa je, da bi mogel kaj skrbeti za nsdaljuo svojo izobrazbo, za razšir jen je svojega obzorja.
—	Belokranjska železnica. Dunaj, 5. januarja. Predsedniku nonsor-cija, grofu Harrachu, priglasila sta «voj pristop gg. Ivan Hribar, ljubljanski župan, ter Josip Lenarčič, predsednik trgovske zborice. Konzorcij je so glasno oba iuieuovana
gospoda sprejel kot člana. —Pomnoženi konzorcij bode imel še ta mesec prvo sejo. Stvar je tako daleč dospela, da se skoraj gotovo letošnjo pomlad prične s trasiranjem.
—	Društva v Ljubljani. V pretečenem letu je bilo v Ljubljani 195 raznih društev.
—	Direktnih davkov je bilo predpisanih 1.1905. za Ljubljauo 1,181, 496 K 84 vin. Ljubljana plača tret-jino vseh direkt. davkov na Kranjskem.
—	Mlada sleparka. Dne 5. jan. je prišlo neko mlado dekle k Mariji Breceljnikovi v Vel. čolnarskih ulicah v Ljubljani prosit za službo. Ker ui imela nobenih izkazil, ji je Bre-celjnikova obljubila službo, kakor hitro si preskrbi dokumente in jo popustila dopoldne samo doma. Med njeno odsotnostjo ji je pa neznanka pokradla za 22 K obleke in neznano kam odšla. Bila je tudi v isti ulici pri Frančiški Menardovi in ji poneverila 12 K vredno pelerino in klobuk. Pri prvi je rekla, da se piše Kenda, pri drugi pa si je nadela ime Grmek. Dne 8. jan. je pa ena oško dovanih sleparko v mestu zapazila in jo izročila policijskemu stražniku. Navihanka je Jerica Belentinova, roj. 1888 v Mirni na Dolenjskem, q kateri smo lansko leto meseca julija pisali, kako je izpeljala nekega po sestnika na Krki, da jo je pripeljal v Ljubljano, češ, da bode vstopila v deželni bolnišnici za usmiljeno sestro. Ko sta prišla v Ljubljano, je Belentinova šla na bolnišnični vrt, odkoder je izginila in odšla zopetna Dolenjsko, kjer so jo kmalu prijeli in obsodili v 8mesečno ječo. Belen tiuova, ki kaže velik talent za sleparstvo, je bila že 3 leta v poboljševalnim v Lonkovici na Štajerskem. Izročili so jo sodišču.
—	Samoumor. Zvečer 29. jan. se je vlegel pod vlak dolenjske železnice blizu mostu na Kodellijevem 22 letni Ivan Zaletel, četovodja pri 13. topničarskem polku v Varaždinu, rodom iz Ljubljane. Vlak mu je glavo skoro popolnoma odtrgal. Poleg sebe je položil čepico, sabljo in vizitko, s katero pozdravlja svoje stariše in nekega prijatelja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v garnizijski bolnišnici. Vzrok samoumora je neznan.
—	Nevarna oseba je ubegli Bregant iz ljubljanske kaznilnice, ki so ga te dni vjeli v Gorici. Bregant je sedel 9 let v ljubljanski kaznilnici zaradi umora, 14 mesecev zaradi vloma in 6 mesecev zaradi žaljenja vere. Sedaj ga bodo iz Gorice poslali nazaj v Ljubljano.
—	Knez Porcijeva posestva prodana. Dae 2. p. m. je kupil g.župnik Karol Leuasi knez Porcijeva posestva na Notranjskem. Dražili so tudi tujci. Hvala Bogu, da se je slovenska zemlja rešila domačim kmetom.
—	Z veselice v — ‘večnost’. V Blagovici je 3. jan. ob 11. uri na-glorna umrl Florjančič, posestnik v Zgornjih Lokah, občinski svetovalec, bivši predsednik krajnega šolskega sveta v Blagovici. Ponesrečil se je pri veselici v Lukovici na Silvestrov večer.
—	Slaboumni Ivan Kofalt, o katerem so Američani poročali, da je zginil neznano kam se je zopet našel. Vrnil se je z več Slovenci nazaj v domovino.
—	Kordes zopet aretiran. Zaradi navarne grožnje je bil aretovan znani Albert Kordeš, ki je obsedel po raznih ječah, zaradi različnih deliktov polovico svojega življenja. Prišel je bil obiskat svojo bivšo znanko Milost in ji grozil, da jo ubije s sekiro, a se mu je še ob pravem času zaklenila v neko sobo.
—	Desertiral je od 17. pešpolka Andrej Vičič iz Hotiča.
—	Ztdušila se je v torek 2. jan. pri razbeljeni peči v Zagorici pri Litiji hči zidarskegi pomočnika Janeza V idergarja.
—	Promet na železnicah v prete. klem letu. Na vrhniški je zaostal tako osobui kot tovorni za onim prej-
šnjega leta. Za tovorno blago je glasom pritožb kriva temu previsoka tarifa.—Na dolenjskih je bil osobni promet močnejši od tovornega, a zadnji je ostal na istej višini ko leta 1904. Izvozilo oziroma uvozilo se je največ lesa, živine, premoga (iz Kočevja) ter drv in živil. Glede vožnje so čuti še vedno pritožbe, da je odveč počasna. — Kamniška železnica ne izkazuje nikakega znatnega napredka, ker se državni upravi menda ne zdi potrebno, v prid prometa žrtovati boljših strojev in modernejše uredbe.
—	Lovska sreča. Posestnik Kup pri Podnartu je s sekiro ubil 9 kg. težkega divjega mačka.
—	Slovencev v Zagrebu je 608>. Zagreb je štel koncem 1905 leta 61, 002 prebivalca, hiš ima 3410.
—	Nov betonski most dobi Kranj preko Save namesto sedanjega lesenega. Stroški so proračunjeni na 480,000 K.
—	Za poštarja v. Št. Jerneju je imenovan pomožni uradnik gosp. Alojzij Tomažič.
—	Smrtna kosa v Spodnji Šiški. Dne 9. jan. je bilo na mrtvaškem odru v Spodnji Šiški četvero mrličev,kar še stari ijudjeme pomnijo. Značilno je to, da so bili trije mrtveci sosedi, ravno v krogu cerkve, ti so: Anton Sojar, cerkovnik, star 60 let, Janez Kmetič, posestnik, star 62 let in Margareta Dimnik roj. Marinček, posestnica in gostilničarka, stara 70 let. Četrti mrlič je otrok pekega železničarja.
—	Obstrelil se je znani lovec in ljubljanski obč. svetnik g. Seunig. V lovskih krogih vzbuja to splošno začudenje, ker je g. Seunig znan kot izboren lovec, ki se je opetovano, posebno na Krimu hitro rešil iz največjih nevarnosti.
—	Čudne posledice potresa. Vsled potresa je v neki gostilni v Vitanju godbeni avtomat začel sam svirati. — V Skomrah so bili vaščanje pri mrliču. Naenkrat se je začel mrlič vsled potresa tako premikati, da so ljudje bili same groze vsi prepadeni.
—	Iz življenja natakarice. Dne 29. m. m. zvečer so našli v Mariboru v prehodu v mestni hiši neko nezavestno žensko. Iz ust so ji tekle krvave sline. — Ko so jo dvignili in izpraševali, je z znamenji pokazala, da se je zastrupila. Pri njej so našli poslovilno pismo, iz katerega je razvidno, da se piše Marija Korošec, 24 let stara, doma iz Ver-bolj v okraju Maribor. Po poklicu je natakarica. Bila je že v norišnici. Bila je poslana domov po od-gonu. Ker so jo stariši in sorodniki zavrgli, je sklenila umreti.—Prenesli sojo v bolnišnico.
— Nevarnost za koroške Nemce. Dvojezičen napis je dobila orožniška kasarna v Sp. Dravogradu. Zato se nemški 'listi sedaj postavljajo na glavo in kriče, da je Sp. Dravograd v nevarnosti, da se posloveni. Preneumno!
— “Obmejno” policijo so uvedli Mažari na Raki vzlio hudim protestom občinskega sveta. D »slej je že imenovan njen načelnik, bivši pravdnik v Kaniži, Drosdy, več uradnikov in osem detektivov. Ta policija bo odvzela mestni prav vse važnejše posle, odvisna bo pa zgolj od ogrskega notranjega ministrstva.
HRVATSKO.
f
L
— Novi orieutni ekpresni vlak preko Hrvaške. Na zrdnji skupni seji zagrebške trgov, obrtne zbornice sc je razvila živahna razprava o zanimivem francoskem predloga za • •rentni ekspresni vlak, ki bi vozil iz Pariza čnz Siin p Ion Italijo, Kranjsko in Hrv iško do Belgrada. Izvršitev tega predloga bi bila Zagrebu na veliko kori-t. ker bi postala proga Zeinuii-ZigreleZ dan most svetovna. Z «to je pričela zbornica kar najži-valinejse agitirati.
fl
4
>
(ek. (r)2
USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKSEc,
GLAVNA PISARNA?	" t
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
j?

TELEFON 379S CORTLANDT.
Podružnica.:
1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
& VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB. A» A» A»
Pošilja denarje v star°
----------- domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke
------------po izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
...... je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH Sf„ NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
Vsakdo naj pazi na hlino Številko 1091
*

II»,
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaja.
Amerikanski Slovenec samo $1 na leto.
ni Človeka,
KATERI NE BI BIL ŠE ČITAL Y ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD LJUDI 0 VELIKEM ZNANJU lN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI
Dr. E. C. Collins NI. I..
ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo „Zdravje“, s katero
je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal.
Knjiga: ZDRAVJE.
7atnrai f	Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne-
LdlUl UJ i močni, slabi ali bolni, obrnete edino ]e na Dr. E. C. Collins M. I., ker Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času tx?polnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni
Ozdravljen. Reuma- Ozaravljcna glavobola, tizma in kronične belega toka in bolezni
bolezni želodca.
notranjih ženskih organov.
Ozdravi,,-':. ««sf.pt,
slačme iu jetike.
Ozdravljen: živčne bo- ni lezni, pokvarjene krvi pl in izpadanja las. 18
Marko Lepetich,	Alojzia Slatna, Janez Zabukovec,	John Krnač,
Olga, La.	Clarkson, Nebr.	Box 86 Butle, Mont. Box 14 Connorville, O.
Poleg teh imamo na rozpolago še na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prostora, ne moramo tu priobčiti.
Pniolri f	Pre(^no se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški ^ .vod,
nUldM 1 pišite po knjigo zdrav je ter pismu priložite nekoliko znamk za poštnim), nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili.
V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in _vsč glavne znake in t ■ v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov;
E.
>IEDK
We5 ith Stre
Potem ? Zavo.l !
Eohins a j
3 '•acfSiSstS?	.
a COLLIN*
'ITUTE,
NEW Y0
Kra	><> >olnega ozdravljenja
10 ¡ ninl ne do 5. popoldne. «iSiääSälaF 'stfflSSi^SSaffi@SBS@5šl53E3S:
jet
AIEfflASMOVIEG.
Ustanovljen ). 1891.
f?vi in n&jslarejši slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednoto.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM TISKOVNA DRUŽBA.
5?»TOČtttna za Združene države le proti pred plaži $1-00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 ua leto.
{«opisi ia denarne pašiljalve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKl SLOVENEC
kom prosi: naj bi njo in dete milostno blagoslovil ter obvaroval vsega hudega.
*
* *
II gič. — Današnjemu dneva pra vimo pa tudi “Svečnica.”
To ime je nastalo pozneje in sicer v 11. stoletju. Navodom prazniške-ga svečničnega evangelija so jeli ta Marijin dan blagoslavljati sveče, za službo božjo potrebne. Duhovščina in ljudstvo je stopalo potem s temi gorečimi svečami pojoč in moleč v obhodu po cerkvi. Ta duha povzdigujoči sv. obred se je ohranil
Joliet. Ul.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 500 Uredništva telefon Chicago 1541.
¿MERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholio Union.
Published Fridays by the
Slovealc-Affiirlcan Printing Co.
Joliet, in.
Advertising rates sent on application.
.Parti]COUNCIL.i
CERKVENI KOLEDAR.
tsj Jan. nedelj-
i9.	“	pondeljek
30L	“	torek
31.	“	sreda
(, feb. četrtek
. %.
3.
petek
sobota
4.	po razgl. Gosp. Frančišek Bal. Davorina.
Peter Nol. Brigida, devica Svečnica.
Blaž.
Na Svečnico.
do danes.
Luč, ki po božjem hramu razširja svoj s vit, sveti in greje. Še prav p isebno ta dau pa naj nas spominja v cerkvi prižgana luč našega Odrešenika, ki ga Simeon v templju imenuje “luč za razsvetljenje nevernikom in čast svojega ljudstva Izraela.” (Luk. 2, 32.)
Luč po cerkvenem smislu pome-nja duševno življenje v milosti božji. Luč nas spominja te naše dolžnosti, da smo drug drugemu tudi luč, t. j. v izgled in v povzdi-go svojim krepostnim vedenjem.— Tudi bela barva sveč naj bo podoba našega Bogu všečega srca in plamen, ki iz sveč hrepeni kvišku, pa naj znači smer naših najsrčnejih molitev tje gori — navzgor,
Tudi v nas, dragi, gori živ ogenj —ogenj sv. vere. Prižgal ga nam je sam Jezus Kristus in ga izročil tudi templjem, t. j. našim dušam. Vsi moramo čuvati ta ogenj, t. j. našo sv. vero. — Tudi nam kazen ne izostane, ko bi ne bilo več v nas tega s v. ognja.
*
* *
Vsak; naših cerkvenih godov ima ' svojo zgodovino in vsak njih je pozidan na kako? dejanje našega »drešenja. Prav tako je tndi s slovesnim evečničnim dnevom.
Glede zgodovine je omenjati o prazniku, ki ga svetkuje cerkev vsacega 2. februarija, da je v 8. stoletju — po spričbi Cirila Sci-topolskega — pobožna žena Icelija sveče prižigala na ta dan.
V	glavnem mestu Sirije, v Antiohiji, so l. 520 praznovali ta Marijin god; L 541 se je zapovedalo to svetkovanje po vsem grškem cesarstvu — to pa radi zaobljube ob strašni kugi, ki je morila v državi ¡selih 40 let.
Tako v izhodu.
V	zahodu, v latinski cerkvi, pa je Svečnico uvedel 1. 494, torej že popreje nego v izhodu, papež Ge-lazij.
*
*	*
I vtg — Današnji dan je praznik “Mtrijinega Očiščevanja.”
Paganski Rimljanje so praznovali prav v meseou svečanu svojemu maliku	Pauu	v	čast	takozvaue
'•‘luperkalije” — ali veliki spravni ter očiščevalni dan. Po darovih, slovesnih obhodih z baklami naj bi ae jim bilo ta dan ošistilo mesto in ijud.
Prav	zato	je	tem	paganskim
ačiščevalnim	svečanostim papež
Gelazij I. nasproti poetavil krščansko praznovanje ter je izkušal tem načinom izpodriniti lupc-rkalske nravnostne izgrede.
V'e& ge je ohranilo, kar se je le moglo povzeti iz paganstva v kr-«Saastvo; slovesni obhod, luči — da Kstoetkoma celo pagansko ime. Krščansko ime “Očiščevanje Marije •Stevlc«” pa se je poznejo pridelo zato, ker je bil ta praznik odločen na
ti dan po Božiču. Po Mozesovi postavi (III. Moz. 12.) namreč mati po rojstvu dečka v štirideseterih dnevih svojega očiščevanja ul smela ¡uti med ljudi, niti v tempelj. Od «ega dneva pa jej je bil omogočen pristop v tempelj, da je se tam proglasila ta čisto in opravila svoj predpisani dar.
Tako torej je nastal današnji «vefiBni «?au — Marijin in Gospodnji praznik efe «nem; Marijo in božje dete vidimo v templju; izpolnujoča postavo, akopram Marija, najči-«teja posoda božjega Sinu, ni potrebovala nikakega očiščevanja, ker je bila prav po njem posvečena še bolj.
la kakor Marija nekedaj, tako tudi da.RC« vsaka krščanska mati prinese na svojih rokah novorojeno dete v Gospodnji hram. Daruje je njemu, M je to dete v 8VOi° la8t ■sprejet žc v sv. krstu ter z mašni
Zato naj nam v živo sveti ta luč naše svete vere. Ogreva naj nas po vseh potih našega zemskega življenja. Posledice te žive vere pa naj bodo naša bogoljubna dejanja. Potem brezdvorabeno do Gospodnjega prihoda zvesto ohranimo vse upe na blaženo svojo pri hodnost in prižganimi svetilkami te svoje nevpognjene vere zavestno stopimo kedaj pred ¡zveličarja Jezusa, pred svojo svečniško mater Marijo — v sveta nebesa.
Ali se Anglija zopet pokatoličani?
Pred komaj sto leti ni bilo oseb nosti na celem svetu, ki bi jo protestantski Angleži tako sovražili, kakor papeža. Še pred komaj, petdesetimi leti se je smel papež imenovati samo z naj večjo previdnostjo. Zopetna uvedba katoliške hierarhije (duhovske vlade) je zadela Angleže kakor strela iz jasnega, in samo z veliko opreznostjo so se mogli preprečiti npori in sirova nasilja. Takozvana “No Poperjr”-stranka je besnela, a proti vsemu pričakovanju ni nadvladala. Katoličani so se skoro neopaženo razvili v uplivno stranko, ki so jo začeli upoštevati mirnomisleči Angleži. Mnogotera izpreobrnjenja so vžigala upanje na dobro bodočnost.
Pod temi ugodnimi okoliščinami je papež Leon XIII. izdal posebno okrožnico za angleško ljudstvo, v kateri je kakor ljubeč oče vabil svoje blodeče otroke, naj se spet vrnejo v očinsko hišo, ko so bili otujeni štiristo let.
In glej, Angleži niso sežgali papeževega pisma, kakor je storil Martin Luther, nego so je sprejeli spošljivo in z občudovanjem. Pro testantska “ Morning Post ” je pisala o njem sledeče priznanje:
“Osebnost tega papeža, ki na merava združiti vse kristijane v jednoino ob «stvo zaradi družabnega reda proti vsem njihovim sovražni kom, se vidi Angležem in vsem kristijanom velika in plemenita. Misel, ki joVatikan predlaga svetn, daje papeštvu večjo moč nego bi mu jo mogla dati prostrana kraljestva z neštetimi podaniki.”
Drugo veliko protestantsko gla silo je pisalo:
‘‘ To je eno izmed dejstev, ki kažejo, kako nade oživljajo papc-štvo in krepijo njegovo pomnoženo zaupanje v bodočnost. Ničesar sličnega se ne bi bilo moglo storiti pred tridesetimi ali štiridesetimi leti, ne da bi se izzval najzagrize-nejši posmeh colega sveta. Gotovo je, da sc bo stoletje končalo s pomlajenim papeštvom, ki gleda
krepkeje iu ziupneje v bodočnost, nego je bil slučaj izza dolgega časa.”
Tedaj je ljudstvo, ki je bilo Rimu naklonjeno, pričakovalo na daljnjega koraka, a nikdar nepremagljiva ovira je stala duhovščini na poti; mislila je namreč, ali trdila iz posvetnih ozirov, da je njeno posvečenje isto kakor katoliških duhovnikov; ako ne bi bilo, bi morali vsled združitve z Rimom vsi izgubiti svoje službe, vsaj začasno. Gladstone je torej skušal preprečiti tak odlok, in se je zato zelo nujno obrnil na papeža, čuditi se moramo, da ja mogel tako učen in dobromisleč mož zahtevati od papeža kaj tako očividno nemožnega. Z veliko napetostjo se je pričakovala razsodba papeževa. Ei cathedra je ta razglasil, da so posveče vanja angleške episkopalne cerkve neveljavna, da so torej vsi njeni duhovski čini neveljavni. Stem se je proglasila združitev angleške državne 1 cerkve z Rimom za ne-možno.
Pomisli sedaj, ljubi katoliški kristijan, kako skrbno nastopajo papeži za neizpremenljivost naukov sv. cerkve. Ako bi bil Henrik VIII. mogel dobiti papeževo dovoljenje za zakonsko ločitev, se Anglija ne bi bila odtrgala od cerkve. V tem slučaju pa bi se bila Anglija rada spet združila s cerkvijo, ako bi bil papež proglasil njena posvečevanja za veljavna. Iz tega jasno sledi, da ne more niti velika izguba niti velika pridobitev uplivati na papeža, kadar velja, ohraniti čistost naukov in krščan-
Newyorška polioijaje prepovedala operne predstave ob nedeljah, kvartanje po beznioah je pa
dovoljeno.
Milijonar Frick iz Pitt-sburga je kupil neki časnik. Milijonar laglje postane časnikar, nego časnikar milijonar.
Možno je, da se vele-sile zjedinijo o maroškem vprašanju. Pa kaj bo to pomagalo, če slavni roparski glavar Raisuli pogodbe ne podpiše?
Po nekem odloku odličnega cbicaškega sodnika Gary je žena “luksus” ali potrata. Iz tega pa še ni razvidno, da je zakonski mož potreba.
G. Fallieres, novoiz-voljeni predsednik francoske republike, je bil rojen v Mezinu. V tem mestecu se nahaja cerkvica iz devetega stoletja.
150 letnico rojstva Mo-zartovega slave te dni po vsem omi kanem svetu, seveda predvsem glasbeni krogi. Divne skladbe Mozartove se danes še tako občudujejo kakor pred sto leti.
Predkratkim je eksplo-dirala v Rimu v cerkvi “Santa Agata di Suglia” v stenski odprtini pod oknom bomba med službo božjo. Nastala je velika zmešnjava. Več vernikov je bilo ranjenih, a več oseb je bilo prijetih.
17. t. m. V nekem premogovem rovu je delal sam, pa ga je zmečkala do 16 ton težka skala, ki jo je izstrelil. Pokojnik ni bil pri nobenem društvu. Družba mu je priredila beraški pogreb.
Gflenwood Springs, 17. jan. — Trije “Austrians” najbrž Slovenci so našli smrt pod plazom snega, ki jih je zasul blizu premogovnikov C. F. & I. kompanije, 25 milj na jugu od tega mesteca. Njih imena so: H. Kaski, Peter Merel in Marko Juršič. Ostavili so delo opoludne v premogovniku in se podali domov k obedu, ko se je utrgal velikansk plaz snega ter jih usmrtil. Pogrešali jih niso do večera. Trupla so odkopalt.
Johnstown, Pa., 24. jan. — Ni dolgo od tega, kar smo ustanovili tukaj delavsko pevsko društvo “Planinski raj”, in reči moram, da dobro napreduje. Prvič bo nastopilo to društvo dne 3. februarja t.
1.	na veselici društva sv. Cirila in Metoda, in to pod vodstvom g. Petra Strnovršnika.
Torej mladeniči, ki imate veselje do premilega slovenskega petja, po trudite se in vdeležujte se pridno pevskih vaj.
Z delom gre pri nas po navadi.
Želim ti, “A. S.”, mnogo naročnikov.	P. 8.
♦0040»0»4040»t"«»004s
MALI OGLASI
»o#..»,.»..»
ski red, ker Bog ne dopušča, da zablodi cerkev v zmote.
Človek bi mislil, da je moral ta bridki odlok angleško ljudstvo prav zelo ogorčiti. Ne samo so se iz-preobračanja v ljudstva čimdalje bolj množila, temveč mnogoštevilni duhovniki so uvideli ničnost svoje službe, niso hoteli nalašč slepariti, so opustili svoja mesta in se poka-toličanili; mnogoteri so potem prejeli katoliško posvečenje v mašnike. In to gibanje še vedno narašča. V prvi polovioi tega stoletja utegne Anglija spet zavzeti svoje prejšuje stališče v katoliški cerkvi. To dodeli dobrotni Bog!
Uže sedaj živi na Angleškem, kakor kaže “Catholic Directory” za 1900, 5£ milijona katoličanov, t. j. približno osmi del vsega prebival stva je katoliški. Leta 1904. je bilo na Angleškem 3724 katoliških duhovnikov, leta 1905. pa 399»; I.
1904.	je bilo 2008 cerkva in kapel,
1.	1905. pa 2013.
Papeževa pisma so napravila v Ameriki istotako ugoden vtis kakor na Angleškem, zlasti ko se je papež posebej oziral na ameriške prote stan te.
‘•Naše misli,” pravi papež, “so namerjene tudi na tiste, ki so v veri ločeni od nas, kajti zelo nas skrbi njihovolzveličanje; hrepeneč si želi mo njih vrnitve k materni cerkvi, in trdno upamo, da se zgodi. Med tem jih ne zanemarjajmo, nego vabimo jih v prijazni ljubezmi; vzpodbujajmo jih, prouoavati kr ščanske uke, da se tako osvobodijo svojih predsodkov.”
Te očetovske besede nosijo obilo sadu. Ker je naša duhovščina sedaj mnogoštevilna dovolj, skrbeti tudi za zveličanje ločenih bratov in jim dajati misijone, bo vkratkem obilno pokrita izguba, ki smo j<> utrpeli iz raznib vzrokov. Toliko je gotovo, da med vsemi krščanskimi veroizpovedanji katoliška cerkev v Ameriki prednjači, ne vsled človeške naklonjenosti, nego po milosti božji.
Kitajska komisija, ki je prišla v Chicago, proučavat nrav in običaje, je bila bržkone prav presenečena, ko je doznala, da se Chi-cažani glede umorov in drugih zločinov nikakor ne dajo nadkriljati od jutrovskih narodov.
V državi Illinois se je
1.	1904. spravilo na dan do 35 mili jonov ton premoga v vrednosti |39, 491,993. Število premogarjev je znašalo 54,685. Leta 1833. se je izkopalo 6000 ton, a 1. 1903. pa že 36,957,104 tone premoga.
Russel Sage je baje rekel, da bi si izbral dobrodelnost v življenjsko nalogo, ako bi bil še enkrat uilad. No, če je dobrodelnost zanj potreba, potem ima priliko zanjo tudi v svoji starosti. Ampak potem ne bi bil več Russel Sage.
Zdravnik neke železnice je odkril, da plini, ki se razvijajo v rovih trdega premoga vsled streljanja, ozdravljajo jetiko ali sn-sioo. Kako dolgo bo trpelo in ope ratorji bodo nadomeščali premogarje z jetičnimi bolniki, ki bodo smeli delati v rovih zastonj.
Prav ugodno o Kubi govori ameriški železniški magnat Gould, ki jo je predkratkim prepotoval. Med drugim pravi: Sladkorjev! ali oukrovi nasadi na Kubi niso bili nikdar v boljšem stanju, nego sedaj; bivanje na otoku je krasno, in trdno je prepričan o tem, da bo Kuba v malo letih eno najodličnejših okrevališč potujočega občinstva.
Med Irci se širi gibanje, da se spet poprimejo starodavnega jezika, ki so jim ga zatrli Angleži. Lepa namera, ampak menda neizvedna. Zakaj niso svojega največjega zaklada krepkeje čuvali svoj-čas? Slovencem naj bodo Irci v tem oziru v svarilo: ljubimo govorico svojih pradedov, dokler nam je živa — in stojmo na straži zlasti ameriški Slovenci!
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
/mojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v naiern listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrSčenje, (e oglas ne obsega več ko 7 vrst, tSc, za hkratno pa 7Be. Če obseja oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrSčenje 60c, in ta Skratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
NAPRODAJ FARM OBSTOJE-
ječa iz 480 oralov dobre zemlje in 35 akrov neobdelanih. Izvrstno zemljišče za setev. Več pove H. R. Clark, Young bldg., Joliet.	d6tl
NA PRODAJ KMETIJA OB-
stoječa iz 12f oralov dobre zemlje bli-zo Jolieta; f milje do street car proga, poslopja v prav dobrem stanju. 300 kokoši, 1 konj, 2 kravi, voz in drugo poljedelsko orodje, v oddajo 1 marca
1.1. Več pove H. R. Clark, Young bldg., Joliet, 111.	d6tl
IŠČE SE ANTON LOZAR, STAR
30 let. Bival je meseca januarja 1905 na DeBegue, Mesa Co., Colo. Kdor zanj kaj ve, ali mu je o njegovem stanovanju znano, naj blagovoli isto pisati na njegovega očeta, katerega naslov je:	Frank Lozar, Ely, Minn.
NEKAJ DOBRIH SALOONOV
zamorejo dobiti dobri možje sposobn za trgovino. Več pove W. H. Clare 222 Jefferson St.	2t4
SLUŽBO ORGANISTA LAHKO
dobi sposoben mož. Pogoj in spričevala Daj se pošljejo: Rev. John Plevnik, Waukegan, III.	4pt4
KJE JE MOJ BRAT ALOJZ Škarja? Pred dobrim letom Js biva v Aurori, 111. Od tu je šel v LaSalle IM. Sedaj se pa nič nesltši, kje da je Torej prosim rojake če kateri ve zanj, da mi pošlje njegov naslov. Marija Sikor, 661 Aurora, ave., Aurora,111.2 5
NA PRODAJ LEPA DVONAD-
stropna hiša z 8 sobami,dobro preskrbljena z vodo, na Clement St. blizu Hutcbison ceste. Cena $1200. Več povesta Lennon Bros. Brown & Kiop Bldg. Joliet, 111.	7 2td
NA PRODAJ LEPA ZIDANA
hiša s šestimi sobami, kletjo in dvema vrtoma. Stoji na N. Bluff cesti. Več pove ga. Helena Jaeger. 300 Taylor St., Joliet, 111.	ltp.
Nad 80 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0KÖSTKIC0, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
S A no 25ct, in SOct. v vseh lekarnah ali pri
F. AA Richter A Go.
215 Pearl Street,
New York.
Čast nam je naznaniti siavenemu občinstvu, da smo se pre J kratkim preselili v
našo novo prodajalno,
katera je ena izmed najlepših v Jolietu in okolici. Pridite in oglejte si jo in naše izvrstno blago kakor: DIAMANTE. URE in drugo zlatnino, katere prodajamo sedaj po najnižji ceni.
ROBT P. KIEP
121 N. Chicago St. JOLIET
Tie Joliet Jüoflal Baak
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $1 0 0,000.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Kam pa danes?
V Lockport!
Hrvate in Slovence uljudno vabim v svojo moderno
GOSTILNO
14-10 Ninth Street,
Izborna pijača, importirana žganja, izvrstne smodke. Odprl sem tudi
Grocerljo in mesnico.
IVI IK JE BOŽIČ.
USTANOVLJENA 1871.
Tbe Will Coimty Nationiii Bank
OP JOLIET. ILLINOIS,
Kapital in preostanek 1300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik.
C.	H. TALOOTT. blagajnik
Herbst&Sin
i Pogrebnik in i balziiinoviilec «
Chicago Phone 562... Northwestern 861 Res. Chicago Phone 1373
O novi la k o ti s e po r o è a iz Indije.
Blaznemu bavarskemu kralja Otonu se je bolezen shujšala.
Gledališče za vojake zgradi angleško vojno ministrstvo v Londonu.
Nekupljenih božičnih drevesc v Berolinu je topot ostalo 60.000. Kako lepi gozdovi bi bili to!
Briko se iznajde kako zdravilo,¡znajde kak podieten zdn v-nik že tudi primerno bolezen za novo zdravilo.
0404040404040404040404044
Iz slovenskih
{♦0404040
04040404040404M
tiskih naselbin, o
4040404040404040
Stipville, Kana., 26. jan. — Rojak Jakob Videršek, doma nekje iz Štajarskega, se je ponesrečil v tukajšnjem premogovniku dne 13. t. m. Ob razstrelbi mine je bil nevarno ranjen, da bo težko okreval. Zdravi se v bolnišnioi v Pittsburgu. Pri podpornem društvu ui bil nobenem.
Claridge, Pa., 29. jan,— Rojak Janez Martinšek, doma iz Lučne na Gorenjskem, se je ponesrečil dne
SVARIM ROJAKE PRED 20 let starim Alojz Dobravcem, doma iz Broda pri Sv. Križu. Delati fant no mara, rajši postopa in živi na tuj« stroške. Pri meni je napravil dolga $34. Ana Bučar, 706 N. Broadway.
Up.
Pozlačena ara za $3.98
še nikoli ni bila eosujana.
Mi vam podi jemo za prosi predah U karatno zlato uro z Ivoma pokrovama, z gornjim lavijakom in z nafltiejdem ko-«iora, C O. D. le ta % >.98 in ex presne strodka. Jambe ua }e za 30 let, verižico t vsako uro. Ta ura ua bo postala črna kakor druge potlačene ure. in drži čas izvrstno, posebno ta žeteiniftke uradnike. Po tunanjogii je podobna čisto sluti uri zn $40 ln m rti k je jih prodajajo po $10. e nam podljete $3.98 prideneoao k uri 8e prstan, ali nož zastonj iu polijemo vse po podti ne da bivat kaj stalo. K ti o aro dobite zastonj, če JU» kupite šest. Pri namč&nini naznanite ali vam poslati moško ali žensko um.
M. Mach Sk CO., Jewelers, Dept. 183 Cbloago, 111.
108 Jefferson
JOLIET. ILL.
IST Govorimo po nemSko. Odporto po dnevi in po noči.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizo most*.
Vprašajte svojegamesarjaza
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler k Co.,
113 Exchange Street Joliet

JEDNOTA
1
t
* 6
inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1808.
Nadzor-
niki:
finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
( Sni j r: 1
M
Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mi eh.
I.	Podpredsednik: Mihael Skkbe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bore,222 Mena ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II.	Tajnik: Josip Jarc, 1077 St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 300 Garfield ave., Chicago, 111.
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St.,olkt, III.
Paul Scunelleb, 509 Pine St., Calumet, Mioh.
Jos. Sitar, 805 N. Chicigo St., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moraž,700 S. Central Park Ave., Chicago, III.
Pristopili člani:
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 9242 Janez Boštar, roj 1879, s-pr. 31. jan. 1906.	Dr. s. 110 članov.
i& društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 9243 Franc Flajnik, roj 1887, 9244 Adam Šegina, roj 1886, 9245 Franc Grubič, roj 1885, 9246 Martin Curl, roj 1879, spr. 31. jan. 1906.	Dr. š. US članov.
K društvu s v. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 9247 Marko Vajdetič, roj 1888, 9248 Mihael Maurin ml,, roj 1871, spr. 31. jan. 1900.
Dr. š. 41 članov.
!K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 9249 Mihael Reščan, roj 1885, 9250 Janez Reščan, roj 1884, 9251 Marko Vrbos Hodinčan, roj
1874,	spr. 31. jan. 1906.	Dr. š. 75 članov.
'K društvu sv. Frančiška Seraf. 46, New York, 9252 Jožef Strnad, roj
1882, 9253 Karol Furlan, roj 1880, 9254 Karol Rebek, roj 1878, 9255 Janez Gotthardt, roj 1872, spr. 21. jan. 1906. Dr. š. 45 članov. K društvu sv* Alojzija 52, Indianapolis,1 Ind., 9256 Janez Radež, roj 1887, spr. 31. jan. 1906.	Dr. š. 90 članov.
M. društvu sv. Jožefa 68, Haser, Pa., 9257 Tomaž Oblak, roj 1888, 9258 Janez Červan, roj 1883, 9259 Jožef Dernovšek, roj 1877, spr. 31. jan. 1906.	Dr. š. 96 članov.
K društva Vitezov sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 9260 Janez Bajuka roj 1885, 9261 Mihael Kalič, roj 1866, 9262 Matija Jurjevič, roj 188S, spr. 31. jan. 1906.	Dr. š. 59 člauov.
K društvu «v. Antona Pad. 71, Golf, Pa., 9203 Matija Štimao, roj 1886, spr. 31. jan. 1906.	Dr. š. 29 članov.
K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, III., 9264 Janez Ravnikar, roj 1885, spr. 31. jan. 1906.	Dr. š. 27 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9265 Anton Jurkovič, roj 1888, spr. 3J. jan. 1906.	Dr. š. 80 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 9266 Filip Lukač, roj
1875,	spr. 31. jan. 1900.	Dr. š. 18 članov.
K društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9267 Franc Hoenigsman, roj
1887, 9268 Jernej Hrvat, roj 1885, 9269 Avgust Jekovc, roj 1875, 9270 Jožef Urbančič, roj 1870, spr. 31. jan. 1906. Dr. š. 281 članov.
Prestopili člani:
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mioh., 6679 Aaton Kompare, 29. jan. 1906. I. dr. š. 75 članov.
II.	dr. š. 318 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 7758 Anton Hočevar, 4489 Franc Gliha, 1441 Andrej Pottsek, 25. jau. 1906.	I. dr. š. 377 članov.
II.	dr. š. 63 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Janeza Krst.^0, Ironwood, Mich., 4354 Matijalveo, 25. jan. ’06. I. dr. š. 317 članov.
II.	dr. š. 42 članov.
Snspendovani člani zopet sprejeti:
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 6254 Jožef Zorko, 24. jan. 1906.
Dr. š. 130 članov.
Kdruštvusv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7796 Bartel Benedičič, 11. jan. 1906.	Dr. š. 65 članov.
Snspendovani člani:
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 7372 Valentin Pipp, 2928 Franc Zore, 24. jan. 1900	Dr. s. 54 članov.
Od društva Jezus Dober Pastir 32, Eoumolaw, Wash., 7099 Jožef Hauptman, *2. jan. 1906.	Dr. š. 53 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 8339 Alojzij Grebeujak, 2718 Anton čuferli, 8796 Franc Turk, 24. jan. ’06. Dr. š. 87 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7676 Franc Rojc, 24. jan.
1906.	Dr. š. 90 članov.
Od društva Jezus Dober Pastir 49. Sharpsburg, Pa., 4298 Janez Stepan, 2787 Franc Okički, 27. jan. 1906.	Dr. š. 48 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 6921 Jožef Težak, 8001 Frano Kostelc, 30. jan. 1900.	Dr. š. 191-elanov.
Odstopili člani:
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 4665 Jožef Restak, 27. jan. 1908.	Dr. š. 74 članov.
Izločeni člani:
Od društva sv. Družine 5, La Sa'le, Ul., 524 Janez Oberstar, 24. jan.
1906.	Dr. š. 129 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleih, Minn., 7558 Marko Pesel, 25. jan. 1906.	Dr. š. 229 članov.
Od društva sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 5885 Franc Kavčič, 25. jau. 1906.	Dr. š. 20 članov.
Pristopile članice:
K društvu av. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.a 2635 Frančiška Stergar, roj 1887, spr. 31. jan. 1906.	Dr. š. 20 članio.
K društvu «v. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 2636 Marija Žlogar, roj 1878, apr, 81. jan. 1900.	Dr. š. 8 članic.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstowa, O., 2037 Magdalena Kalič, roj 1667, spr. 31. jan. 1906.	Dr. s. 20 članic.
Prestopile članice:
OJ društva sv. Vida 23, Cleveland, O., k društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 1083 Frančiška Potisek, 25. jan. ’06. I. dr. š. 112 članio.
II.	dr. š. 5 članio.
Imena nmrlih:
Štev. 1064 Peter Ostronič, star 35, dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrl 27. nov. 1905. Vzrok smrti: Vročniea. Zav.: 11000.
Štev. 5699 Janez Majzelj, star 44, dr. sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., umrl 6. dec. 1905. Vzrok smrti: Vročniea. Zav.: $1000.
Štev. 8007 Lovro Brine, star 26, dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl
29.	dec. 1905. Vzrok smrti: Teles, poškod. Zav.:$100u.
Štev. 7860 Mihael Merzlak, star 25, dr. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., umrl 29. dec. ’05. Vzrok smrti: Jetika. Zav.: $1000.
Štev. 7423 Jožef Marovt, star 19, dr. sv. Družine 5, LaSalle, III., umrl
6.	jan. 1906. Vzrok smrti: Embalism. Zav.: $1000.
Štev. 1849 Marija Banovec, stara 27, dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., umrla 10. nov. ’05. Vzrok smrti: Peritonitis in Uterine Hemorrhage. Zav.: $£00.
JOSEPH DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Joliet, III i, 31. jan. — Naznanjam vsem udom društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J., da bode društvo imelo posebno sejo dne 11. februarja. Ker društvo namerava prirediti veselico dne 24. februarja, zatorej je upati, da gotovo pridejo vsi člani na sejo, da sc skupno pomenimo, kako bi se boljšo postreglo tistim, ki se bodo udeležili naše veselice. Zatorej bratje društveniki, složno na delo, ker brez sloge nam ni moč kaj narediti.
Nadalje naznanjam vsem članicam tega društva, posebno onim izven mesta, da naj mi pošljejo stare “policies”, da jih pošljem glavnemu tajniku K. S. K. Jednote, da-jih nadomesti z novimi.
Obenem tudi opozarjam tiste, kateri imajo popotne liste, da naj se o pravem času oglase za nove, kadar jim stari potečejo. In kateri kaj dolgujejo društvu, naj mi prinesejo ali pošljejo do prihodnje seje, ako ne se bode ravnalo ž njimi po društvenih pravilih.
Pozdravljam sobrate K. S. K. J.
Josip Kuhar, I tajnik, 207 Bridge st.
Joliet, lil., 29. jan. — Naznanjam udom društva sv. Frančiška Sal. st. 29. K.S.K. J., da bo društvo imelo dne 4. februarja svojo glavno letno sejo, na kateri se bo volil novi odbor za prihodnje leto. Društveniki naj se v obilnem številu udeleže te seje, da si bo vsaki lahko volil odbor po volji, da ne bo potem govoril eni ali drugi, da ni ta ali oni odbornik dober — zato pridi in voli vsakdo sam po svoji volji.
Veselica, katero smo imeli dne 27. t. m. v proslavo društvene desetletnice, se je vršila v najlepšem redu. V imenu našega društva izrekam tem potom srčno zahvalo predvsem društvu Vit. sv. Jurija st. 3. K. S. K. J., ki nam je prav po viteško izkazalo svojo bratsko lju-bav; nadalje se zahvaljujemo vsem drugim sobratom K. S. K. J., kakor tudi vsem rojakom, ki so se udeležili te veselice in so nam bili kolikorkoli na pomoč. Vsem lepa zahvala! Martin Težak, tajnik.
Steelton, Pa., 25. jan— Ker je
g. J. Možina dal v “Glas Naroda”, da je John Majzel umrl, pa da ni bil v nobenem društvu, naznanjam sledeče:
Pokojni John Majzel je bil ustanovitelj društva sv. Nikolaja, ki je bilo najprej v J. S. K. J., a je potem prestopilo v K. S. K. J. Pokojnik je deloval vneto za to društvo in je bil zavarovan za $1000. Bil je tudi več let kolektor za našo hrvaško-slovensko cerkev v Steel-tonu in občespoštovan od ljudi in od našega č. g. župnika Fr. J. Ažbeta. Mislim, da je omenjeni dopisnik imel mačka, ko je pisal v “G. N.”; saj je bil kot mesar sosed pokojnika, in bi razmere lahko bolje poznal.
Rajni John Majzel je bil rojen v Metliki na Belokranjskem, kjer zapušča soprogo in troje otrok. Bil je dober oče, ki je ztniraj pomagal ženi in otrokom. Od usmrl-nine je zapustil ženi $300, otrokom po $200 in za pogreb $100. Oporoko mi je sam pokazal. Dober je bil vsem rojakom in ker ga je “bosa” rad imel, je vsakemu dosti pomagal, a zdaj, ko ga ni. ga ne poznajo. N. v m p. 1
Jos A. Pibernik.
K.	S. K. J. je imelo dne 28. t. m. glavno letno zborovanje in obenem volitev novih odbornikov aa tekoče leto 1906, ki so sledeči:
Josip Rudman, predsednik,
Geo. Kroteč, podpredsednik, Geo. Veselič, I. tajnik,
Geo. Milek, II.. tajnik,
Nick Veselič, blagajnik,
Mihael Jankovič, zastopnik,
Geo. Prijanovič, Peter Vranešič in John Kočevar, odborniki,
Rudolf Požek, maršal,
Math Beneo in Josip Kralj, zastavonosca,
Josip Radovič, preds. boln. odseka in pregledovalec knjig, Nikolaj Jankovič, vratar. Pozdrav in srečno novo leto vsem rojakom po širni Ameriki, posebno sobratom K. S. K. J., a tebi, “A.
S.”, obilo novih in stalnih naročnikov.	Geo. Veselič,
I.	tajnik.
0*0*0»04040»0»0»04040+0»a»0»0+0+0+0+0+0++0+0<
Pueblo, Colo,, 20. jan.—V pon-deljek ob 10. s peto sv. maso sta se poročila Jernej Zdravje, doma od Laporja, Škocijanske fare z Marijo Škulj iz Peče, Šentjurske fare.
—	Jožef Krašovec, ki je bil v topilnici pred par tedni uevarno poškodovan na očeh, se dobro zdravi. Eno oko mu bodo že odvezali, ker že precej vidi, drugo mu pa morajo še dalj časa zdravi ti.
—	Večletni trgovec Bude Ratko-vič ria Bessemerju se je v četrtek zvečer podal nazaj v svojo domo vino Srbijo.
—Mrs. Joseph Trontel in Mrs. John Trontel sta dobili iz Lead ville žalostno poročilo, da je bil ubit njunin brat Josip Ančnik, Še bolj žalostno bo za njegovo ženo, ki je odšla v staro domovino pred tremi meseci. Nesrečnež tudi ni bil v nobenem društva, zatorej poleg žalosti bo še uboštvo za žetio in dva otroka. Zarad Ančnikovcga uboja imajo baje že 7 Slovencev v zaporu Mnogo let niso imeli nobenega Slovenca v deželni jetnišnici v Canon’ City, pa sedaj se jih bo pa nabralo, da bo grdo slišati. C. N.
Ali dihaš globoko?
Človek s slabotnimi pljuč«, ki je občuten za kašelj, prehlajenje in bolezni v grlu, redkoma diba globo ko. človek, ki polni vsak del svojih pljuč s svežim zrakom, malokdaj potrebuje zdravnika. Če imaš slabotna pljuča ali če trpiš vsled kašlja, prehlajenja ali bolezni v prsih, čuvaj se resDih posledic s tem, da uživaš Severov balzam za pljuča. To zanesljivo zdravilo je pomagalo lisočernikom izza 1880 in vsako leto je bolj priljubljeno. Zaupaj zdravilu, ki je ozdravilo toliko drugih. Rudar John Kofalt piše iz Leadvilla, Colo.: “Dolgo sem imel slabotna prša, ampak Severov balzam za pljuča jih je ozdravil in okrepil.” - John Markuš iz Hibbiaga, Minn., piše: “Severov balzam za pljuča me je ozdravil hudega in bolestnega kašlja.” O zdravi si kašelj, da te ne popade jetika. Severov balzam za pljuča se prodaja v dveh količinah, 25 c in 50 c. Pri vseh lekaruikih ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Inwa
’ Sharpaburg. Pa., 29. jan. — Društvo Jezus Dober Pastir št. 49.
$18.10 stane vožnja v Pueblo,
Denver ali v Colorado Spri i r via Santa Fe le dne 6 in 20 fe-Prav nizke cene za “round tnp’ vožnjo do prej omenjenih mest Kansas, Oklahoma, Texas, New México, Indino Territory i. dr. ii. C. Knowit<>n agt. “Santa Fe”.
903, 905 N. CHICAGO ST.
Y ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ
vrhnjih sukenj
KATERE PRODAMO SEDAJ PRAV PO CENI.
Črne in višnjeve “Kersey” gornje suknje,	P*/\
vredne $5.00, prodajamo sedaj po....
$7.00 vredne ekstra dolge gornje suknje sive	P*
barve, prodajamo sedaj po..............  «Ul/
$12.00 vredne “Kersey” gornje suknje, črne in viš- ^A AA ♦ njeve barve, dolge so 52 palcev, prodajamo sedaj po..^j^f «v\/
O4O494(HO«O4O*O«O4O4O4O4O*O*t>«O4O«O««0MO4O4»O«O1
Joliet Citizens’ Brewing Co.
Collins Street Joliet, Illinois
Izdelovalci najboljšega piva
v sodčkih in steklenicah.
i
Pozor* rojaki!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvcril novo, z najboljšim *	mešanim blagom založeno
GROCERIJO.
Priporočam vam našo izvrstno belo in ajdovo moko, po najnižji ceni. Prodajam tudi najboljšo kavo, čaj, in drugo blago po prav nizki ceni. Pridite in prepričajte se!
Zagotovi jam v im po mino zadovoljnost.
John Brajdich, lastnik.
1100 N. Broadway. Joliet, III.
Zastonj
pošljemo knjigo: “Kako dobite in si ohranite lepe in goste la Se?” vsakemu, kdor pošlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga je zelo za nimiva in koristna in za vsakega potrebna. P. Frank, 229 East 38 st., New York, N. Y.
J. F. TCI3STC3
Lesni trgovec.
Cor. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
OOOOQOOQOOOOQGOQOOOOQOQQOO
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulogje: 20 mdijonov kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji In liajtnočiiejši slovet sivi «Unarui zavod,te vrst- po vsem Slovenskem.
8prejema uioge in j ih obiestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama
V mi-st- i'ir nil-i-i je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zalil, d, u pr leg le a še mesto ljub juta z «sem svojim pro n ž nj m n z vso «vojn da«čno močjo. Varnost je lorej tolika, da ntagatelji ne morejo ii,k< ar • n «11 ulili izgt te. 1o |li)o»iivo država s pos trni n /.t toioin a a' « c. k. so dača nalagajo denar, malo* letnih otr-k i«. var« venee« v I ranilnici, k r je le hrau.lule«, a ne poso« jiluioa, pu oí i ir i • v ir -n den trni za vod.
Rojaki v A m#' ki! M si a hreni-nica ljubljanska vam daje trdno vam-st /» ....um
M ia ir m nei I r.ja ista notaje t stoji palaii t Freie navil alicato
no,.......	i.,,,,,,,,,,,, FR4NK gAKSER>
108	URKE« V Cii Sl'RK K , >K«V YORK, t\ NJEGOVA BANČNA HO« OtJWlJv 17 ? S sr. :ii UR ST . CLEVELAND, O.
3000000 *	s j«	<! OOC*J*9i
Na tnaškeradi.
Zjutraj sta se bila zopet nekaj razprla, in ona je imela seveda zad njo besedo. Po nesreči je bil on eden tistih, ki so zgovorni le v pisani besedi, a katerim v praktičnem življenju ne pride na jezik prava beseda.
To je skušal zlasti pri svoji ženi. Sadar sta si bila dobra, se mu je ovijala okrog vratu in se smejala do solz, in sicer zato, ker je zopet pokazal syojo nerodnost pri kaki malenkosti.
Kadar sta se skregala, kot n. pr. danes zjutraj pri zajutreku, takrat je bil pa premagan.
Ravno ko je iskal sape, da bi odgovoril ženi, je stopila ona k stolu,
, ki ga je bil ravnokar zapustil sinko, \ odbitevši v šolo, in stola se opri-jetnsi je tako grdo pogledala “starega”, da mu je beseda zastala v
er*“-
In kako je znala ukrotiti svojega moža? On se je ugriznil v ustnice in si mislil: “Da bi te vzel zlomek! Ko bi ji mogel zagosti eno!”
Profesor se spomni plesu, ki se bode vršil pojutrajšnjem v maskah. Tjekaj 'pojdeta oba, tudi ona. In kot bi, trenil, mu je zabliskalo v možganih.
“da že imamo!” In samega veselja bi bil najrajši zavriskal. Začutil se je najmanj dvajset let mlajšega. Tu bo pa on zmagal! Najmlajšo in najlepšo si izbere, in potem — o ilats svoboda maškerade!
Najprej ji je nekoliko označil, v kakšni obleki pride, da ga bo takoj spoznata. In potem ji bo nagajal, kar se bo dalo!
Kmalu je prišel zaželjeni večer. Profesor je prišel v dvorano oprav Ijen kot srednjeveški magister i dolgi, svileni suknji, obrobljeni s kožuhovino.
Bolj pozno je prišel in tako je za šel v najhqjšo gnječo, da je bil ves zbegan takoj prvi trenotek.
“Bogve, katera je Dora?” se je vpraševal in ogledoval plesalke. A nikakor je ni mogel najti.
In ko je tako hodil gor in dol — rekel je, da išče naj mlaj še, a v resnici je iskal Doro — pristopica predenj majhno dekletce v popolnoma stročji obleki. V roki je imela šolsko torbico, na hrbtu ji je pa mahljaja dolga, rdečkasta kita.
“Ta je gotovo najmlajša”, de magister sam pri sebi.
Iztegne torej roko po kiti in po tegne deklico zanjo.
“O jej, o jej!” zajavka deklica, da je moral “magister” verjeti, da «o- kite prave.
“Krasni laščki, dete zlato — kra «na barva” jame profesor ljubkovati neznanko.
A ona je globoko vzdihnila. “Kajne, ti hodiš še v šolo?”
Ona prikima.
“Kaj se pa zdaj učite?”
“O vsake vrste stvari, lahke in iežke.”
To se je zdelo magistru več kot imenitno, zato jo je začel izpraše vati:
“Torej povej mi: Kje leži svet?” “V hudobnosti,” odvrne urno šo-larica.
Presenetila ga je njena urnost; na ves glas se je zasmejal in uščipnil deklico v roko. Ona pa je z grdim pogledom na magistra skomiznila z rameni.
“Moj Bog, saj smo vendar na maškeradi”, se jame opravičevati profesor v silni zadregi, “sicer pa pojdiva plesat.”
“O prosim!” odvrne ona z glas niin nasmehom.
Is zavrtela sta se- Tako lahka je bila, predrzna, a vendar v zadregi. Ako naju vidi Dora — to bo gledala, to bo zijala--------
Kar ga zadene v stran nekaj trdega. Bila je torbica, in v nji je nekaj zaropotalo.
“Kaj pa imaš v torbici?” "Škatljico za kruh in surovo maslo,” odvrne ona.
Valčkova melodija je bila tako milodoneča in mala plesalka tako priknpljiva, da so mu je skoraj zvr telo v gl&vi-
“Dosti je, odpooijva si nekoliko!” pravi profesor.
Plašno ga je pogledovala.
“Hvala Bogu!” je vzdihnil profesor, “samo ako se me ne navadi preveč. Kar nekoliko preusiljiva se mi že zdi —
“Ali ti smem prinesti nekoliko okrepčila?”
Magister je zrl začudeno malo plesalko. Tako je molčeča. In tudi on ne more govoriti dosti, ko bi vendar moral zabavati njo.
“Ne, hvala!” odvrne in se na smebne.
To je bilo pa že več kot preveč! Ali je res otrok, ali se zna tako prikrivati?!
Zdelo se mn je, kot da je res za 90 let mlajši. Kar vrtelo se mu je v glavi, iu nevede prav kdaj, je zgrabil deklico za roko, ki je bila neko liko črna od tinte.
•Čudni par je prišel mimo ovetlič-nih nasadov sredi dvorane. Cvetke so duhtele, kot bi bilo naj lepše poletje.
“Ljubo, malo, lepo dekletce,” pravi magister glasno v rezkem, su hoparakem učiteljskem tonu, “katere so najlepše cvetke, okrog katerih plešejo metuljčki?”
Ona povzdigne z malimi prstki masko, da so se pokazali dve rdeči ustnici.
To ni trajalo niti dobro sekundo, tako da ni vedel, je bila li resnioa, ali prikazen.
Takoj nato je povesilo dete glavico na magistrovo ramo. Zdela se mu je brez moči, zapuščena. A prav zdaj se je spomnil Dore; zdelo se mu je, da, uverjen je bil, s kakim strupenim pogledom ga opazuje zdajle Dora iz kakega kota.
Da, nocoj zmaguje on, on! Tako silno ga je prevzelo to, da je zase-petal: “Svetli zvezdi rad bi zrl!”
Iz črne maske je zablisknil moder ogenj — njen pogled. A takoj jo je izpustil. Drzen krohot neke ženske ga je prestrašil, in ko seje ozrl, je videl zraven palme pred seboj belega domino.
Magistratu je bilo, kot bi ga bil kdo poparil s kropom. Mala učenka je izginila magistratu izpred oči. Domino pa se je režal še zlobnejše. Da, prav tako bi zveneli pogledi njegove Dore, ko bi se dali izpreme-niti v glasove.
Profesor je bil sam. Gotovo bi se bil ujezil, da ni bila družba tako vesela in vino tako sladko. Pil je in pil, vedun hujše je pil, več, kot je bil sklenil in si pel zraven v zabavo. Potem je šel pa spet iskat Doro in izgubljeno učenko.
“Krasna je bila, prekrasna!” Nek-do, ki ga je poslušal, bi bil rad izvedel, kaj misli s tem, a magistru se je preveč mudilo in je bil že ves vr-togi a v.
‘Samo, da jo najdem!” si je mislil.
Na galeriji se je prikazal Herold, ki je zatrobil v velikansko trobento, v znamenje, da se smejo plesalci razkrinkati.
Tu zgrabi profesorja obup. Šiloma pahne tri, štiri plesalce v stran in se splazi skozi palmov gaj. Kot bi trenil je bil spet pri mladi učen ki. Sam ni vede^ kako mu je, tako je bil vršel.
Ona je sedela na klopici, jemala iz posodice za kruh sladčicoza slad-čico in pridno jedla.
Magister ni mogel ziniti besedice Široko se je razkoračil pred njo in jo zijal kot kak čudotvor. Kar zadoni iznova zategnjeno bučanje tro bente po dvorani.
Po celi dvorani se je dvignil šum in krik, le magister iu učenka sta bila tiha in mirna.
Profesor vzdihne nekoliko in sname krinko z obraza.
Mala učenka pa dene sladčico, ki jo je hotela še nesti v usta, nazaj v 'posodico, zapre pokrov, jo dene v torbico in potem odgrne obraz.
Zemlja odpri se, solnoe, zvezde, luna, stemnite so!
“Dora!”
Na ves glas se zakrohoče. Zma-goslavno veselje ji zaigra na obrazu in nepremično upira oči v magistra, ki je stal kot okamenel pred njo.
“Ti si res najizvratnejši m«.ž na
szeti! Hočeš, nočeš, vedno 6e držiš svoji ženki zakrilo. Zdaj ga pa na ta račun smeva še nekoliko, kajne,
nevarni gospod magister?!”
Izvrsten pomoček.
Francoski sp. Alfonz Allais.
Kar ostrmel sem in malo je manjkalo, da se mi ni zvrtelo v glavi, ko mi je hotelir pomolil račun.
Toda brž sem se pomiril.
Ta tepec, sem si mislil, se moti v računu in mi je dal onega neke številne družine, ki se nahaja pri njem že dolgo časa.
Vendar ne, nikakor! To je v isti-ni moj račun!
Kako neki sva mogla v dveh dneh v tem hotelu tretje vrste, ne da bi se bila udeležila najmanjše priredit, ve, dva, zapraviti nad sto kron!
Nato sem premotril še enkrat svoj račun in iznova se mi je zvrtelo glavi.
Oprostite, gospod hotelir, sem začel, Vi mi računate štiri dni bivanja v vašem hotelu, dooim nisva bila tu niti tri dni ne, ker prišedši v ponedeljek pozno ponoči imamo danes šele četrtek zjutraj.
Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, to je skupaj štiri dni!
Vi nama vendar ne mislite računati ponedeljka, ko sva bila pri vas komaj dvajset minut in današ njega četrtka, ki smo ga komaj začeli.
To je tako pri nas navada, gospod, vsak začeti dan se računa za celega.
A tako!” To je kaj druzega. . Toda prosim Vas, razložite mi, za kaj nam računate dve kroni za električno razsvetljavo na dan?
Pri nas računamo eno krono za električno luč za osebo na dan.
Ali prosim Vas, midva od Vaše električne luči nisva zapazila ne duha ne sluha.
Elektrika momentano sedaj ne teče, ali opomnil bi Vas, da radi tega niste trpeli nobene škode, ker smo Vam dali mesto tega svečo.
Dali ste nam. . . dali ste nam. . . Kako lepo govorite. Ali ste jo tudi dobro zaračunali?
Seveda sem Vam jo zaračunil. Ali mislite, da dobivam jaz sveče zastonj?
Ali če nam računate svečo, ne računajte nam elektrike:
Nemogoče, gospod, nemogoče, elektrika je med rednimi stroški, sveča pa se vedno računa še pose bej.
In pisalno orodje eno krono? Saj nisva pri Vas nič pisala.
Vi nič, ampak drugi so pisali za Vas vsak dan.
Kio je pisal?
Mi v hotelu. Oni večer, ko ste prišli, smo Vam dali papir, pero iu črnilo, da ste napisali svoje ime. Vsak dan,pri vsakem obedu se Vam je dal jedilni listek. To spada vse k pisanju. Iu zdaj ta račun, to spada tudi sem!
Kaj sem hotel na to odgovoriti? Opustil sera misel, da bi nadalje val prepir, v katerem sem bil že naprej premagan. Vendar poizkusil sem se iztezati iz zadrege z ironijo. Ali moja ironija je lepo drsala ob duši tega industrijalca in mu ni prizadevala več neprij tnosti kot jo prizadene zamašek od steklenice, ki ga vrže roka nežne deklice na kožo povodnega nosoroga v kletki kakega zverinjaka.
Nabral sem svoj obraz v kolikor mogoče osorne gube.
Nekaj pa ste vendar pozabili zapihati na Vaš račun: To so stenice.
Ah! Ali res! Stenice ste imeli?
Cele kupe.
Glejte, glejte, kaj poveste. To je reg čudno!... Večkrat jih poizkušamo pregnati; včasih se nam posreči, ali vselej pridejo nazaj te vražje živalioe.
Tako! Nazaj pride o?
Vselej, kakor prinito!
Že prav! Ako hočete, Vam dam pomoček, da ne bodo nikdar več prišle nazaj.
Zelo bi me veselilo!
; Dobro torej: kadar jih boste pri. hodnjič zapazili,pokažite jim račun, kot je tale tukaj, in jaz si dam glavo odrezati, da ne bodo prestopile nič več Vašega praga.
Odšel sem s potolaženim srcem.
JOSEPH TBINER’8
OF
'Er
4ECISTERE»
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesa v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tom zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo iu kot najzdraveje namizno vino na sveta.
Dober okus.
Dobro prebavlja n ¡e. I>ol»i*o zdravje.
Moöni živci. Moène mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot krioistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se m vratc vzdržati špirituoznili in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
709 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč t naših sledečih specijalitetah:
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, trplnovcu in konjaku.
Žiti
Amerikanski Slovenec
Sune le 11 na leto.
mm
M. F. LOUGHRAN,
Loughran Bldg.	JOLIET, ILL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in pogojuje denar na zemljiško lastnino. Obrnit« se do njega v vseh takih zadevah.
2®000°OOOOOOOOOOOOOOOOOOOr|
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulioe, en blok od slovenske oerkve iv. Jurij»
South Chicago, I1L
G	....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja sifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELKPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
Kupuj svinčnike in druge pisalne potrebščine v “Amer. Slov.” knji garnici.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50.
Naročilom je priložit’ denar.
John
Kracker,
1199 8t. Clair street,
CLEVELAND.
OHIO.
O. W. Brown, prods Robt. Pilcher, podproda. W. G. Wiloox, kaslr.
’ National BanL
Kapital «100,000.00.
BARBER BUILDING, JOLIET. ILL.
Don>tr iiii posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
E.P0RTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
eagle brewery
m
izdelovalci
ULEŽANE PIYB
PAL ALL IN LONDON PORTER m
Posebnost je P Ji V i i«r Bier
roi.iKT, ri.uvorg
mihočemottoj denar,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boi kupoval od runa, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsako-vrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
.Nas prostor je na Desplalnes n lici blizu novega kanala.
Prodno kupil ldhbi «glMl m pri nu, 1» Jglcj sl daIo zalogo! 1(1 te bomo udovoUUl la M »rlhrantll denar.
W. J. LYONS,
Vaš Office in Lumbor Yard je na voglu DESPLA1NES IN CLINTON Lili
Matiia Pnornrplr Proiai*te ur, verižic, uhanov matija 1 U&U1C1L prstanov In dru?e zlatnine.
Cenik knji? in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj.
Ne prezirajte:
URA ZA GOSPE, z zlaiom prevlečena in z dvojnim pokrovom, velikost 6.
Ravno tako URE ZA GOSPODE, velikosti 16 in 18. koleso je najboljšega izdelka ameriškega;
. EUM, ftlTHi« ali SPRINGFIELD
na 15 kamnov.
oena.
$13.00
Opomba. To nizke d o« m še z» nedoločen
Naslov za zlatnino je:
MATH. POGORELC.
606 Masonic Temple
Chicago. Ill
en čas Blago pošiljmi) > m zahtevo.
Naslov z * knjige <n cenik:
MATH POGORELC,
Box 226.
VVikefield. Mich.

VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO IN HVALIJO
DB. LEONARDA L.ANDESA
kot naj večjega dobrotnika trpečega človeštva.
Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Landes je v New Torku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispen-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi.
NI človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških nspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične betežni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast škro-fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšem času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in uajmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
Zdraouiški svet iu knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Torku 140 East 22nd Street, živeči.
Speijalist za vse tajne možke iu ženske bolezni nobeden zdravnik o New Torku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Yse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije.
Kojaki Slovenci! Ako ste bolni ati ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočomo žatn, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa kateri je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril.
Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New Tork, N. T.
Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne.
Graybek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606
Chicago Phone 1521
Jouet, ill,
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telet. 26.
ANTON NEiANICH
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2278.	#	Northwestern 41«.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanie 013 TV. Scott Street,
Northwestcrn Telephone 344.
DR. STRUZINSKY,
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
Bar Ms.
and Porter.	o
«J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St. , Joliet, 111.
I Iz Združenih Držav I na Filipine. &
jT (Piše Frank Ociasen — Okleščan.) 040*C80«!>4(H»0«H»"t
-ÇÎ
sščan.) #
RMo4
III.
Vojaško življenje na Filipinskih otokih.
(Dalje.)
Naše delo sedaj ni bilo samo čuvati in stražiti, kakor poprej,am pak smo morali iti ven na deželo iskat sovražnikov. Imeli smo ogleduhe po oeli provinciji Batangas in drugih sosednih provincijah, ki so opazovali dejanja sovražnikov, in kakor hitro so se ti podali proti našemu mestu, so nas obvestili naši ogleduhi, ki so bili vsi domači nam prijazni Malajci in ki so prisegli zvestobo Združenim Državam, in mi smo se takoj podali iz mesta proti sovražnikom.
Ako hočem govoriti o teh naših izletih proti sovražnikom, moram najprej nekoliko opisati lego našega mesta iu njegovo okolico. Mesto Taal se nahaja na obrežju Kitajskega morja, na južnozahodni strani otoka Luzona, v zalivu Balayan. Ima dobro pristanišče in zelo veliko, in vhod v ta zaliv je zavarovan na jedni strani po otoku Mindoro in na drugi po malem otoku Sombrero imenovanem. Zemlja okoli tega mesta ni ravna, ampak se vzvišuje pričenši takoj od morja, in mesto samo, kakor sem dejal, se nahaja na strani hriba ob morju. Od tega mesta drži dober in širok pot proti jugu in proti severu, ne daleč proč od morja. Gredoč po tem potu proti jugu pridemo najprej v mesto Bauan, ki je tudi že bilo v naši oblasti tedaj, in tu se je nahajal ob tem času oddelek konjenice, številka 1, hrabri vojaki, ki so nam pomagali iz mnogih stisk. Za-pustivši to mesto, se obrnemo proti vzhodu in po jedni uri dospemo v mesto Batangas, ki je poglavitno mesto provincije Batangas, in se nahaja v Dovem manjšem zalivu, tudi Batangas imenovanem. To mesto je zelo krasno, in nekdaj, za časa španske vlade, je bilo jedno najbogatejših mest na južni polovici otoka Luzona. Na drugi strani tega mesta, proti vzhodu, se nahajajo same visoke gore, ki nam branijo prehod dalje proti jugo vzhodu, ali služijo kot izvrstno skrivališče za ustaše. Zaradi tega se obrnemo proti severu, v notranjščino otoka, zapustivši za nami Tihomorje, in po treh urah dospemo v mesto Lipa, ki je sedaj največje mesto v tej provinciji, in šteje kakih štirideset tisoč duš. Nekdaj je bilo tudi zelo bogato, ta ko da ljudje niso vedeli kaj početi z denarjem, toliko so ga imeli; kajti pridelali so mnogo kave, ki so jo izvažali po vseh delih sveta. Toda sedaj, ko se je pričela usta ja, so popustili nekdaj rodovitna polja, in ni trajalo dolgo, da je prišla revščina in še lakota. V tem mestu se nahaja tudi mnogo Kitajcev, ki so objednem glavni trgovci vsega različnega blaga. To mesto se nahaja že na drugi strani jezera Taal, in na vzhodu tega mestaise nahajajo, kakor na vzhodu mesta Batangas, visoke gore, po katerih so se skrivali uporniki.
Od Lipe naprej proti severu drži pot naravnost v Manilo, poglavitno mesto vseh otokov Filipinskih, toda mi se obrnemo nazaj proti zahodu in po malem ozkem potu dojdemo v dveh urah v mesto San Jose, ki se nahaja precej visoko v hribih, in naši vojaki so pretrpeli mnogo težav, predno so mogli vzeti to mesto. V mestu Batangas se tudi nahaja jeden del konjenice številka 1, toda v mestu Lipa in San Jose se nahajajo vojaki pešpolka številka 91. Ta pešpolk je pretrpel največ težav in izgub od vseli drugih polkov na južni polovici otoka. Poznal sem mnogo vojakov iz tega polka, ki so padli v boju, in ki se sedaj gotovo vesele gori in imajo tam svoje plačilo.
Zapustivši to mesto se podamo naprej proti zahodu po malem težavnem potu, ki drži zdaj navzgor in zopet navzdol,po velikih strminah in med prepadi. Toda nič ne de, saj kmalu se najdemo zopet v mestu Taal, ki smo je zapustili v začetku,
in tu nas že čaka dobra kava in še kaj druzega, kar ima naš dobri kuhar vedno pripravljeno za nas.
Nato se podamo zopet po širokem potu proti, severu, ob ohali morja, in po dveh urah dospemo v mesto Calaca, kjer se tudi nahaja jeden del našega oddelka. To ni veliko mesto, toda bilo je treba pustiti tu dobro število vojakov zaradi varnosti. Od tu potujemo proti severu in po treh urah dospemo v mesto Balayan, ki je skoro tako veliko kakor Taal, in je tudi precej imenit no zaradi svojega dobrega pristanišča. Še jedno mesto moramo obiskati proti severu, na ravno tem potu, kamor dospemo po treh urah, seveda na konju vedno, in to mesto se imenuje Nasugbu. Tudi tukaj se je nahajal močan del našega oddelka, blizo tristo mož, in to je bilo potrebno, kajti ravno na severa tega mesta se nahajajo visoke gore, ki delijo provincijo Batangas od provincije Kavite, in tu se je ob tem času nahajalo veliko število sovražnikov, in se je bilo treba za varovati proti njim.
(Dalje prib.)
Postave zoper jetične.
V skoro vsaki državi se uvajajo postave v omejitev dela za jetične ali bolne na pljučih v velikih delavnicah. Ubogi trpin, ki ima to strašno bolezen, mora tako nositi dvojno breme. Ampak še je upanje za tiste, ki se jih šele lotevajo prehladi,kašlji, bolesti v grlu, v prsih, na pljučih: Severov balzam za pljuča, ki je ozdravil na tisoče ljudi zadnje četrt-stoletje, naglo in gotovo olajša. JožaKubat, Jamesburg, N. J., piše: “Poltretje leto sem bolehal na stra snem kašlju. Videti ni bilo upanja zame, ampak Severov balzam za pljuča me je ozdravil in zahvaljam Vas tisočkrat za zdravilo.” Cena 25 c in 50e. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.55	  100	kron,
za S	41.00 ............ 200	kron,
$	204.50 .......... 1000	kron,
za $1021.75 .......... 6000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpr¡ličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Narodal
109 Greenwich Street, New Tork. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
<(
Dobro vino od 35e do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožni-k in fino sliv ca l.o. Fino nrulkaiel vito po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal,
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Pi&skrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cer, Cass & Chicago Streets.
I. nadstropje,
Prav nizke cene!
V zalogi imamo veliko zalogo UR IN ZLATNINE, katero prodajamo sedaj ceneje kakor kedaj preje in kje drngej v mestu.
Ako^ kupujete pri nas si Dr,hranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdoljnjemo vsa v to širok» SP>ttal° u do)a P“ nainižjih cenah, naše dol ) vam jamčimo.
£5? Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ, 010 jouet!'Tll!™1
VELIKA RAZPRODAJA
VELIKIH S LOT
za polovico njih prave vrednosti.
Lote so v hližini najrečjih tovarn T .Jolietii; leže ©to Hickory St. Car progi.
$200 in višje na lahke obroke.
Pismeno izjavo ali poroštvo dajemo z vsako lote.
(Warranty Deed and Abstract of Title.)
Te lote so bile zamenjene, za eno veliko čikaško poslopje,zato jih moramo prodati kakor hitro mogoče.
Pošljite po plat (plan) in druge reči na urad
L.STERN&SON
Collins Street, Joliet, 111., zastopnik za FRED H. BARTLETT & CO., 100 Washington St., Chicago, Illinois. Poprašajte naše zastopnike v Jolietu, 111.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
. IZKUŠENA BABICA.
(Midvvife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam
Delavska
agentura.
Preskrbimo delavce prav hitro, oglasite se pri nas. Prodajamo tudi izvrsten PREMOG.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zeî© znižani ceni.
‘Zelika zaloga vsakovrstnih barv, olje, ¡n Arnežev. Izvršujejo se vsa barvair ska dela ter obešanje stenskoga pa pirja po nizkih cenah
Chicago telet. 27Ö4 £U? N. W. Met. «37
122 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL
R. C. Bertnik.	L. B. Bortnik
BERTN1K BROS.
XÏ PHÏT RIN IZDELOVALCI FINIH SMODE
■*-’	• A A A A M—4 M-Jf A A v Naša	judge, new CENTURY,
10 centov.	5 centov
515 CASS STREET Chi. Phone 3932	N. W. 5
Stanovanje 3541 Chicago Phone.
403 OassSt., nadstr.
JOLIET
•«•—SMS»»»»—«isnttiw—
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
Y zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
i N. H . TELEFON ŠTEV. 1237.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, Hi.
Slovanski tv< rničar društvenih odziia-kov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastonj,
. O. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois,
Prodaja zemljišča v Wells Ce. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
Izreži to, pa donesi v
Anderson’s $ Studio
106 N. Chicago Street
in dobil boš dvanajst naših najboljš dolarskih fotografij za $3.50, vštevši fotografijo v upravnih barvah po na vejšem načinu.	JOLIET, 1
IZ URADA
H. K. R. Zajednice
Joliet, III
,, 18. siečnja 1906. — Na glavnoj sknpštini 7. sečnja 1906 u dogovora sviuh članovah H. K. It. Zajednice, koja broji 4 odsjeka: Zrinjski Frankopan odsj. br. 1, sv. Ivan Kerstitelj odsj. br. 2, Vojnič-ko družtvo sv. Nikola odsj. br. 3, Gospojinskojlružtvo sv. Ana odsj. br. 4, svi a H. K. R. Zajednice u Jolietu, lil.
Glavne točke zaključene s n jedno-glasno tojest kao pravila koja su valjana do 8. siečnja 1907, gdje če se obdržavati dojduča glavna sjed-nica.Ovdje navadjamo glavne točke istog zaključka. 1.) II. K. R. Za-jednica, Joliet, 111. plača osmrtninn svog člana 8800.00, za irgublenu ruku ili nogu $400.00, za obad ve ruku ili nogo $800.00, za jedno oko $100.00 za dva oka $800.00. Tko je podpunom isplačen sa $800 pre staje biti članom.
2.) Uplatnina člana za osmertninu plača se 80c mjesečno bračni drugo-vi plačaj u 40c mjesečno, za fond Zajednice 5c mjesečno, ukupno $1.25. U slučaju smerti jednog člana plača svaki član 1 dolar iz vanredno za bračnog druga 50c. 3). Članovi od 16do24 godina mogu pristupiti za polovica tojest plača 40c za $400.00. H. K. R. Zajeduica prima članove od 16 do 45 godina. H. K. R. Zajednica plača osmertninu za 60 dani, a pogrebne stroško-ve odmab.
Bračo i Sestre Hrvati i Slovenci svi koji ste u Jolietu i bližnji okolici Illinois, stupite u II. K. R. Za-jeduicu, gdje steosegurani za svaki slučaj kad vas kakova nesreča stig-ne, jer stim načinom možete pomoči sami sebi i sirotinji svojoj. Glavni odbor ima sjednicu svakog 15. u mesecu.
Glavni odbor:	Franjo Juričič,
pred., Ivan Kirinčič, podpred., Anton Kirinčič, rač., Jakob Pleše, blag., Josip Tušek, tajnik.
Nadzorni odbor:	Tomo Štefan-
čič, Ernest Jakšetič, Grga Bajt, Pasel Sila, Dragutin Bujan.
Porotni odbor:	Rudolf Šprajcer,
Nikola Kirinčič, Pavel Pavletič, Ši-mun Rački, Ivan Stajduhar, Ignac Gecan, Miko Kralj, svi u Jolietu, IH.
Šalemo vam svim bratski pozdrav uz ocslo jedan za sve svi za jednog.
U Jolietu, 18. siečnja 1906.

Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne mere biti strokovnjak za vse bolezni.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦
O tem dejstva je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdra'-nik ou blizo pregledati, ker jih ie nemogoče drugače ozdraviti.
Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, akopakdo trdi, da zamore ozdra viti VSAKO bolezen, je to nespametnost.
Po vseh velicih mestih vstanovljajo zavode za raznotere bolezni, in na čelu »sakeg; sddeika je zdravnik strokovnjak.
Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siroma1,.e «stanuioče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. On’ ne vedo kam bi se obrnili, da bi se rešili bole ni, ktera jih tlači.
AKLI STE BOLNI. — AK0 STE V NEW Y0RKU ALI DALEČ PROČ — AK0 SO DRUGi ZDRAVNIKI PROGLASILI VAS0 BOLEZEN ZA NEOZDRAVLJIVO — AKQ SO VAM NEVEŠČI ZDRAVNIKI OD VZELI STOTINE IN STOTINE DOLARJEV IN VAM KLJUB TEMU 9IISQ POVRNILI DRAGOCENEGA ZDRAVJA.
Pišite Universal Medical Institutu v N w York, Pojasnite nam Vašo bolezen odkrito srčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bo-Jezni bode , ♦i.viiš!. kouLrtiiea pre skaia. in ako b de st'okovnjak one vrste bolezr i, za Ittero Vi bole e'e uvidel, da V s za-rore ozd avili, poslali Vam bodemo z eksp esom zdramila v kterokoli mesto Zjed. držav Canade uli Mehika.
V slučaju pu, da je Vrša bolezen neozdravlji a, ali da je treba dr. se Vah osobno preišče, odgovori1! Vam bodemo v slovenskem jezi’-u ter Vam pojasni i Vašo br-lezrc.
Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdra iti le n tom vži-arva rdra «1 in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Un ve sa! Medica! Institute ima mnogo e'ektričnih strojev, s pomoč jo k «eri se i slabele osebe krepe, organize u (životne; sestavil dodeli se nova moč, suhi se odebele, debeli se osule, J reskrbi se : o. a rav č izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine.
Rentgenovi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način jevide’i »se notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko -ozdravimo, aao'mate.
Prihodnji
teden
bomo imeli na prodaj po najnižji ceni
REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. - OTEKLO KOZO. -80LEZNI NA OČEH, USESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH -AKO ZGUBITE LASE - AKO STE BOLNI NA ŽELODCU. NA MA TERNICL — AKO IMATE HEMER0IDE — SP0LSKE BOLEZNI -ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STE NER VOZNI - AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE — IMATE ASTMO KAŠLJATE - NEČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd, itd.
Ali, ako imate katerokoli drugo bolezen, «brnite se na Universal Medical Institute, itjer so zdravnik;-strokoynjalfi, kteri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravitvi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako s le em zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov na znani, da ne troši'e zaman drazega denarja.
Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete v čem obstoji Vaša bolezen.
Naslov:
30 WEVT 29th ST., blizu B’way,
NEW YORK,
Uradne «rej Vsaki dan cd io. do 12 dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do I. ure popoludne.
AVTOMOBIL XX. STOLETJA iztiajden v Afriki.
Jacob Pleše
MESNICA.
Ta $30 zlata ura, za $1.50 ua mesec.
Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafiran, iina dvojni pokrov in je jamčena za 30 let.—Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. D ži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj •»e2O$30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je ¿15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na ezpres pošti precej ko si ogledate uro, 9 aolarjev plačate pa ua obrobe v šestih mesecih po Sl.50 na mesec. Ako nam pošljete S6.00 z narocbo. pošljemo vam lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo ¿6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9 00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vara 10 odstotkov to je pošljemo vam jo za $13.60. Pri naročbi nam naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom.
M. Rcch & Co., Jewelers, -Dept. 282, Chicago, 111.
TRD IN MEHEK, TER
911 North Scott Street
1^^ l JOLIET, ILLINOIS.
5)iniimiiiii:uiumm»m<?
Pri nabiranjeu oglasov v program dr. sv. Frančiška .-'al. se je urinila meni neugajajoča pomota, ker le jaz sem edini gospodar mesnice pod štev. 911 ca N. Scott St.	JAC. PLEŠE.
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah.
N. W. Telefon 348 in 1479
— Odirajo se delavke in otroci tudi v državi New York. Tamošhji delavski komisar Sherman pravi v svojem letnem poročilu, da se postave o ženskem in otroškem delu kršijo v skoro vseh tovarnah v državi. Ženske in otroci delajo 12 iu dostikrat še več ur na dan. Pa namesto kršitelje postav potegniti za ušesa k odgovornosti iu kazni, zagovarja ta čedni delavski komisar strogo spremembo postav, ker bi izvedenje istih gnalo mnoge obrti iz države. Torej naj ženske in otroci pi mislih tega “zaščitnika”, delajo dvanajst in več ur na dan, da se ••business” ne moti in da so dobički podjetnikov obilni. Najprej dobiček, potem spet dobiček in konečno morda trohica v prid delajočim ženskam in otrokom, ali pa tudi ne.
Cor. Columbia in Chicago Sts.
hrvaški j Pasdertz & Terlip &
1100 Broadway, Joliet, 111.
Prvi slovensko
DOM
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače -ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobro došli.
kjer se teči vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče smodke.
Sobe 801 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
Chicago Phone 4653
SLOVINCEM in HRVATOM
naznanjam, da točim vedno sveže pivo, zvano Elk Brand
Imamo veliko zalogo moške in otroške
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
‘‘JOLIET CITIZENS' BREWERY.’ Prodajam tudi izvrstno žganje, whi-skije in lepodišeče smodke.
Vabim vse rojake na kozarček novega piva.
Mike Kochevar
N. W. Telefon. 809
vsake velikosti in najboljše kakovosti
Javna zahvala.
Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins M. F. New York. Jaz Frank Musič se vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, ker so me tako lepo ozdravila, da sem sedaj popolnoma zdrav, kakor poprej.
Jaz bi Vam prej pisal, pa sem čakal če se bode bolezen nazaj povrnila, a se ni hvala Bogu in Vam. Vsakemu bodem priporočal naj se na Vas obrne.
Vas pozdravljam ter Vam ostanem iskreni prijatelj. Frank Musič, Riugbam Canyon, Utah.
V zalogi imamo tudi najboljše vrste ievljev za moške, ženske in otroke; narejeni so iz najboljšega usnja. Imamo jih vsake velikosti, vse po najnižji ceni.
Pridite k nam in oglejte si naše blago, fctero vas bode gotovo zadovoljilo. Dobro blago in nizke cene je naše geslo.
Govori nemške in angleško,
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Vse blago prodajamo se daj za polovično ceno.
Z A STON J
A merili; * pozlačena ura, k «era //	je jamčena da bode dobro Ala.
lifaSklfiiralfHK m ^a zunanjosti 3e podobna pozla-uri jumčciiu za 25 lot. To uro pošljemo zastonj dečkom, dekletom in vsakemu, kdor kupi 24 kosov naše zlatnino po lOc
Pošljite nain svoj naslov in mi vam pošljemo zlatnino. Ko razprodate zlatnino, pošljete nam $3.40 in mi vam pošljemo uro in veriž co.
Crown Jewelry Co.. Dept 163 E. Randolf Street.
Chicago, Illinois.
		
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogostoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Po-kusite moje domače dobro vino in druge raznovrstne pijačo ter dobro smodke. {^“Prodajam tudi premog no nrav nizki ceni.
N. W. Pitone 825.
JOLIETi ILL.