4. štev. V Kranju, dne 26. januarja 1907. VUL leto. Političen in gospodarstvi list. Istiaja fiaki soboto znrooor in stane za Kranj 4 K., po posti za celo leto 4 K, za pol leta S K, za druge države stana 6 60 K. Posamezna itevilka po 10 vin. — Na ntročbe brez istodobne vpotiljatve naročnine se ne ozira. — Uredniltvo in upravniltvo je na pristavi gosp. K. Floriana v t Zvezdi*. Mesečna priloga „SMcisV Tcbtr laseratl se računajo za eeio stran' 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 90 K. Iasarati m plačujejo naprej. Za stanjša oznanila m plačuje u petit-vr» to 10 vin., če m tlaka takrat, za večkrat znaten popust — Upravniltvu naj m blagovolijo poliljaU naročnina, reklamacije, oznanili, sploh vat npravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novica. — Dopisi naj sa izvolijo frankirati. — Rokopisi ta ne vračajo. Pred novimi volitvami. i. Volilna reforma je tudi v gosposki zbornici sprejeta in čas je, da se začnemo pripravljati na državnozbortke volitve, ki se bodo vršile v par mesecih jiaj>pdlagi splošne in enake volilne pravice. Voliti sme po novi postavi vsak moški avstrijski državljan, ki je izpolnil 24. leto. Volitev se vrši po glasovnicah in tajno. Kot priprava za volitev se vrše razni shodi, katerih ne sme noben nasprotnik razgnaU ali onemogočiti, ker bi se sicer po novi postavi za varstvo volilne in zborovalne prostosti kaznoval s strogim zaporom do šestih mesecev. S temi postavnimi določbami pred očmi pojdimo v volilni boj. Mogoče je, da nam nove volitve ne doneso posebnih uspehov, ali to nas ne ime preplašiti. Mi moramo sele ljudstvo navaditi, politično samostojno misliti, to je, moramo ga politično izobraziti, potem sele smemo upati, da nam volitve doneso zmago za zmago. In da se sčasom to zgodi, to zahteva naravni razvoj vsakega naroda, ki iz politične odvisnosti od klerikalnih voditeljev z razširjaj o čo se izobrazbo mas prehaja v svobodomiselne tabore. Nad Gorenjec je po svoji naravi duhovski nadvladi sovražen do skrajnosti. Le poglejmo kakšno konkurenčno obravnavo radi poprave kakega farovža. Tu se pokaže, kako malo spoštovanja ima do sgospodov*, kadar mu gre za žep. Beseda požrešni «far> mu je se najmanj, kar mu pride tedaj is ost. Tedaj glasuje tudi samostojno. Se veliko večje gospodarske važnosti nego razne konkurenčne obravnave so volitve v državni zbor. V državnem zboru se sklepajo postave, ali naj se pomaga kmetu, ali že itak prebogatomu delničarju velikih podjetij. Da duhovnik, kakor vsak drug stan, misli v prvi vrsti nase, to vidimo tudi sedaj pri postavi o kongruvi. Duhovnik, ki se ne sme ženiti in torej ne sme imeti rodbine, ki ima ponavadi večji grunt kakor srednji posestnik, kateremu ni treba skrbeti za gospodarska popravila, ki dobi od države že itak dobro plačo, razven tega pa še posebno plačilo za krste, poroke, pogrebe in vsak dan za malo, se vedno toži, da ne more živeti in zato dobi od države več milijonov za povišanje svoje plače. Kmet pa, ki ima le svoj, ponavadi zadolženi grunt, ali pa le nekoliko njivic, zraven se kopo otrok, ki imajo prav dobre želodce, pa mora rediti svojo rodbino in zraven tudi «gospodu* plačevati za krste, pogrebe, maše, za popravo farovža, farovskih svinjakov i. t d. Njemu ne pomaga država. Tudi posel, ki je najboljša leta pridno delal, mora gledati, da ne živi predolgo, ker ga nihče na stara leta ne mara rediti. Da poslanci, katere volite na duhovnilko priporočilo, ne morejo delati proti vladeželjni duhovščini, to se razume semoobsebi. 2s čut hvaležnosti nasproti duhovščini nam narekuje to. Zato je po našem mnenja neobhodno potrebno, da si gorenjski volitci izbero kandidate sami in se ne ozirajo na ukaze, ki prihajajo is senklav-skega farovža v Ljubljani. Kako si mislimo enotno postopanje v tem oziru, o tem prihodnjič. Starine mesta Kranja — pa njih usoda. Zberite ostanke koscev, da nič ne pogine. Jan. 6.12. Ko je zbiral Valvazor tvarino za svoje veliko delo: Die Ehre des Herzogtums Krain (Slava vojvodine Kranjske), se je obrnil tudi do mestnih očetov v Kranju s prošnjo, naj mu prepuste v uporabo listine mestnega arhiva. Očetje so mu odgovorili: imamo lepe reči, a jih nikomur ne pokažemo. Vzroka svojega postopanja niso navedli. In pozneje je isti mestni arhiv v Kranju zadela PODLISTEK. Važen prirastek naravoslovne zbirke na kranjski gimnaziji. Kakor smo že omenili med dnevnimi novicami, je poklonil nedavno gosp. Frančišek Omersa mL naravoslovnemu kabinetu kranjske gimnazije svojo dragoceno zbirko inozemskih hroščev in metuljev. Vsi hrošči in metulji so krasni, redki ekseraplari iz Severne in Južne Amerike in iz Filipinskih otokov. Med drugim obsega zbirka te-le hrošče: čriček (več vrst); kresnica; rogač (samci in samice); grobar, črni potapnik; moškatni kozliček; amerikanski krompirjevec; zlata minica; razni lepenjci; krasnik; sedmopikčasta polonica (božja kravica); Herkul; nosorožec, rogač itd. Med metulji so posebno zanimivi: atlanta (dva); kačji pastir (več vrst); dnevni in nočni pavlinček; admiral; trakar (rdeči, modri in rumeni); kobilica selka itd. Večino hroščev in metuljev je nabral gosp. Omersa sam, ko je potoval v Severno Ameriko leta 1901. o priliki razstave v mestu Buffalo. Le nekaj komadov je kupil. Ob priliki svojega potovanja po Severni Ameriki se je g. Omersa sploh jako zanimal za hrošče in metulje in osebno občeval z znanimi severo-amerikanskimi entomologi, n. pr. s Smite-om iz Waschingtona, s Mayer-jera iz Broocklina, s Schtož-em (rojenim Slovanom) iz Hobokna in s Charles Moretz-em iz Orange. Od g. Omersa podarjena zbirka pomeni važno pridobitev za naravoslovni muzej kranjske gimnazije. Bodi mu zato izrečena iskrena zahvala. Omenjamo se, da se nahaja zbirka v lični omarici s prelepim okvirom. Spomin ■ ■ ■ Bilo je kdaj, bilo. — Na holmu veličasten grad, ostanek starih vi težkih časov, pod njim prijazna pristava z lepo oskrbnikovo hčerko, za njim pa velik ribnik, po katerem so se poleti vozili lahni čolniči, pozimi pa Švigale drsalke. Mlademu grajskemu učitelju se je godilo dobro. Poletu je vsak dan dopoldne jahal s svojim porednim učencem na izprehod, popoldan se je vozil po ribniku, obdanem kroginkrog od zelenega drevja, t njegovo le preveč otročjo sestro, zvečer pa hodil žalostna usoda. Prišel je leta 1811 nad Krsni grozen požar, ki je vpepelil med drugimi tudi mestno hišo in v njej shranjeni mestni arhiv. Najvažnejša starina kranjskega mesta: njegov arhiv, je na ta način žalostno izginila. Podobno se je godilo tudi drugim starinskim, zgodovinsko prevažnim predmetom. Dragocene slike, starinsko pohištvo, stara noša: koliko tega se je pogubilo, koliko se poprodalo v tujino. Nekateri ljudje so imeli s takimi stvarmi celo trgovino in zaslužili pri tem kajpada lepih novcev. Marsikaka lepa stvar se je vendar Se ohranila, kakor sem izkusal pokazati v zadnjem tozadevnem članku. Kaj naj se torej zgodi s onimi starinami, ki jih ima Se mesto Kranj, oziroma njegovi prebivalci! Prva stvar bi bila po mojem mnenju ta, da v kratkem času priredimo na primernem prostoru in ob primernem času razstavo naših starin. Posestniki tega ali onega starinskega predmeta (slike, listine, pohištvo, orodje, obleka itd. itd.) bi bili toliko prijazni, da bi za par dni odstopili svoje stvari, da bi jih bilo mogoče razstaviti. Taka razstava bi imela marsikatere ugodne posledice. Dobili bi na ta način najlaže pregled naših starin. Vzbudili bi z razstavo v najširših krogih zanimanje za starine in marsikomu pokazali pravo ceno in pravo vrednost taistih. Ta razstava pa bi nas tudi preverila, da ima Kranj obilico lepih starinskih predmetov, in nas napolnila z upravičenim ponosom, da v tem pogleda na» častiti Kranj nikakor ne zaostaja za drugimi slovenskimi mesti, da ne rečemo, da jih celo prekaša. Na tej razstavi pa naj bi potekla tudi zibelka nameravanemu krajevnemu »us|n ta mesto K*anj. Ustanovil naj bi se ob priliki razstave poseben odbor, obstoječ iz mož, U se zanimajo za to stvar in ki bi tudi takoj Sli na delo s veseljem in navdušenjem, brez katerega se Se ni uresničila nobena lepa misel. pod okno protestne oskrbnikove hčerke. Pozimi te je drsal z grajsko gospodo in svojo 1 Milico po gladkem ledu na ribniku ali se pa vozil z malimi sanmi po okolici. Će je le mogel, pa je zbežal k svoji dragici Nekoč sta sla sama na izprehod proti bližnji, na malem gričku stoječi cerkvici. On je bil nagajiv; kakor po navadi« ona pa pohlevna, kakor vedno. Vladimir je vedel, da ga to blago dekle ljubi bolj nego vse na svetu, prepričan je bil, da bi tako dobre duše ne mogel najti nikjer, alt vendar jo je ? svoji mlndonllki razposajenosti po navadi «Milica, ali sem jaz prvi, katerega Ti ljubiš, ali nisi Se nikdar poljubila drugega?* Lice se ji je zmračilo in rekla ni ničesaj. Prišla sta do malega klanca. Položil je svojo roko na njeno ramo in jo vprašal le enkrat, toda že bolj osorno. NI mu odgovorila. Vrnila sta set vso pot nI (spregovoril nihče besedice. e e e DrugI dan se je zbrala zopet mlada družba na drsališču. Vladimir je prišel s sestro svojega učenca nekoliko pozneje, krojaški mojster Radovljica ftt. 41 Jesenice št. 80 priporoča cenjenemu občin st?u stojo delavnico v izdelovanje vrst oblek II gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh In kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 13428 Najcenejša ii največja domača eksportna tvrdka. Raipotiljanje Ivi carskih ar na rte kraje svetal Urar in trgfovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine Ln srebrnlne, kakor nakras-ki, verliice, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da jo mo|e blago saros fino in cono, |e to, da ga ras-pošiljam po celem svetu ln imam od lemalce tudi nrarje in zlatarje glavnih mest pravega srebra gld. 8 96, kStOn SO POŠIJO ZaStOU] in pOSUline 4 86, ista x dobrim anker IsU x f St 602. NikeloasU anker- št, 606. Prava srebrna silio srebra dvojnatkn trlim sre- prosto. brnim močnim pokrovom M, gi. 6 60 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. kolesjem gld. 596 in naprej 6-8 mlmihlmjudvnom co«coua*' Zobo- tehnični atiljf Oton 5«y«ll pri gf. dr. E. Globo čnikn v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne plošče, iz kav čuki kakor tudi alata, daljo vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših 100-31 metodah. Plombe v ilatu, poroolanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zoboadrav-nilke operaoije izvršuje tu speoljallsl Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. uro * QnM]ann(KolizcJ) l\. Catig Marij« Terezije cesta Bogata zaloga pohištva vsake vrata v vseh oenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. 180-2k Zalagatelj društva c. kr. avstrilsklh državnih uradnikov. Popolna oprava za vilo. Specijaliteta: Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroška poatalja In vozički po vsaki ceni. čudovito pooenl za hotelo, vile ln za letovišča 52 gld. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično ln v I. nadstropju. Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Rezervna zaklada: K 88.277. Denarni promet v 1.1905: K 8,218.500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadrnga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 67«%, na menice pa po 6%. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 161-26 A. Je si h, mešalna Igu pri Ljubljani, sprejme takoj učenca za mesarsko obrt. Vsakovrstnega govejega, prašičevega in telečjega klanja se pri meni izuči. & se zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekstrakti) izdeluje žganje in likere na mrzli način. Kdor z mojimi Izvlečki (ekstrakt) manipulira, mu jamčim za najboljši uspeh. Kdor se te izvrstne tvrd k c hoče udeležiti, . naj posije svoj natančni naslov pod imenom: „Prva tovarniška tvrdka 80.400" na anončno ekspedicijo EdvardBraun, Dunaj, I., Rotenturtnstra0e9. 265 6-4 Izdaja konsorcij tGorenjca*. Odgovorni urednik Lavoslav Miku A. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju. 4. štev, V Kranju, dne 26. januarja 1907. VUL leto. Političen in gospodarslu' list. Izhaja vsak« soboto zvsoor in stane ta Kranj 4 K., po poŠti ta eelo leto 4 K, u pol leta i K, ta druge drtare stane 660 K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravniltvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi*. Mesečna prilogi M Jlo.fi jW Trti«" lastrati m računajo ca eeio stran' 60 K, za pol strani 80 C, ta četrt strani 30 K. Iaosrati ta plačujejo naprti. Za stanjša ocnanila se plačuje za petit-vn to 10 vin., če ta Utka takrat, za večkrat znaten popust — Uprtvnittvu naj st blagovolijo potiljaU naročnina, reklamacija, osmim 11 s, sploh vat ustavne zadeve, aasaatstvu pa dopisi in novica. — Dopisi naj st izvolijo frankiraU. — Rokopisi st na vračajo. Pred novimi volitvami. i. Volilna reforma je tudi v gosposki zbornici sprejeta in čas je, da se začnemo pripravljati na državnozborske volitve, ki se bodo vršile v par mesecih jiajjpdlagi splošne in enake volilne pravice. Voliti sme po novi postavi vsak moški avstrijski državljan, ki je izpolnil 24. leto. Volitev se vrši po glasovnicah in tajno. Kot priprava za volitev se vrše razni shodi, katerih ne sme noben nasprotnik razgnati ali onemogočiti, ker bi se sicer po novi postavi za varstvo volilne in zborovalne prostosti kaznoval s strogim zaporom do šestih mesecev. S temi postavnimi določbami pred očmi pojdimo v volilni boj. Mogoče je, da nam nove volitve ne doneso posebnih uspehov, ali to nas ne sme preplašiti. Mi moramo sele ljudstvo navaditi, politično samostojno misliti, to je, moramo ga politično izobrsziti, potem dele smemo upati, da nam volitve doneso zmago za zmago. In da se sčasom to zgodi, to zahteva naravni razvoj vsakega naroda, ki iz politične odvisnosti od klerikalnih voditeljev z razširja jo čo se izobrazbo mas prehaja v svobodomiselne tabore. Nad Gorenjec je po svoji naravi duhovski nadvladi sovražen do skrajnosti. Le poglejmo kakšno konkurenčno obravnavo radi poprave kakega farovža. Tu se pokaže, kako malo spoštovanja ima do , kadar mu gre za žep, Beseda požrešni «far> mu je še najmanj, kar mu pride tedaj U ust. Tedaj glasuje tudi samostojno. Se veliko večje gospodarske važnosti nego razne konkurenčne obravnave so volitve v državni zbor. V državnem zboru se sklepajo postave, ali naj se pomaga kmetu, ali že itak prebogatomu delničarju velikih podjetij. Da duhovnik, kakor v«ak drug stan, misli v prvi vrsti nase, to vidimo tudi sedaj pri postavi o koogruvi. Duhovnik, ki se ne sme ženiti in torej ne sme imeti rodbine, ki ima ponavadi večji grunt kakor srednji posestnik, kateremu ni treba skrbeti za gospodsrska popravila, ki dobi od države že itak dobro plačo, razven tega pa še posebno plačilo za krste, poroke, pogrebe in vsak dan za malo, se vedno toži, da ne more živeti in zato dobi od države več milijonov za povišanje svoje plače. Kmet pa, ki ima le svoj, ponavadi zadolženi grunt, ali pa le nekoliko njivic, zraven še kopo otrok, ki Imajo prav dobre želodce, pa mora rediti svojo rodbino in zraven tudi «gospodu« plačevati za krste, pogrebe, maše, za popravo farovža, farovlkih svinjakov i. t d. Njemu ne pomaga država. Tudi posel, ki je najboljša leta pridno delal, mora gledati, da ne živi predolgo, ker ga nihče na stara leta ne mara rediti. Da poslanci, katere volite na duhovniško priporočilo, ne morejo delati proti vladeželjni duhovščini, to se razume semoobsebi. 2e čut hvaležnosti nasproti duhovščini nam narekuje to. Zato je po našem mnenju neobhodno potrebno, da si gorenjski volilci lsbero kandidate sami in se ne ozirajo na ukaze, ki prihajajo iz ficnklav-škega farovža v Ljubljani. Kako si mislimo enotno postopanje v tem oziru, o tem prihodnjič. Starine mesta Kranja — pa njih usoda. Zberite ostanke koscev, da nič ne pogine. Jan. 0.12. Ko je zbiral Valvasor tvarino za svoje veliko delo: Die Ehre des Herzogtums Krain (Slava vojvodine Kranjske), se je obrnil tudi do mestnih očetov v Kranju s prošnjo, naj mu prepuste v uporabo listine mestnega arhiva. Očetje so mu odgovorili: imamo lepe reči, a jih nikomur ne pokažemo. Vzroka svojega postopanja niso navedli. In pozneje je isti mestni arhiv v Kranju zadela PODLISTEK. Važen prirastek naravoslovne zbirke na kranjski gimnaziji. Kakor smo že omenili med dnevnimi novicami, je poklonil nedavno gosp. Frančišek Omersa ml. naravoslovnemu kabinetu kranjske gimnazije svojo dragoceno zbirko inozemskih hrošče v in metuljev. Vsi hrošči in metulji so krasni, redki eksemplari iz Severne in Južne Amerike in iz Filipinskih otokov. Med drugim obsega zbirka te-le hrošče: čriček (več vrst); kresnica; rogač (samci in samice); grobar, črni potapnik; moškatni kozliček; amerikanski krompirjevec; zlata minica; razni lepenjci; krasnik; sedmopikčaata polonica (božja kravica); Herkul; nosorožec, rogač itd. Med metulji so posebno zanimivi: atlanta(dva); kačji pastir (več vrst); dnevni in nočni pavlinček; admiral; trakar (rdeči, modri in rumeni); kobilica selka itd. Večino hroščev in metuljev je nabral gosp. Omersa sam, ko je potoval v Severno Ameriko leta 1901. o priliki razstave v mestu Buffalo. Le nekaj komadov je kupi). Ob priliki svojega potovanja po Severni Ameriki se je g. Omersa sploh jako zanimal za hrošče in metulje in osebno občeval z znanimi severo-amerikanskjmi entomologi, n. pr. s Smite-om iz VVaschingtona, z Mayer-jem iz Broocklina, s Schtož-em (rojenim Slovanom) iz Hobokna In s Charles Moretz-em iz Orange. Od g. Omersa podarjena zbirka pomeni važno pridobitev za naravoslovni muzej kranjske gimnazije. Bodi mu zato izrečena iskrena zahvala. Omenjamo še, da se nahaja zbirka v Učni omarici s prelepim okvirom. Spomin.. t Bilo je kdaj, bilo. — Na holmu veličasten grad, ostanek starih viteških časov, pod njim prijazna pristava z lepo oskrbnikovo hčerko, za njim pa velik ribnik, po katerem io se poleti vozili lahni col niči, pozimi pa švigale drsalke. Mlademu grajskemu učitelju se je godilo dobro. Poletu je vsak dan dopoldne Jahal i svojim porednim učencem na izprehod, popoldan se je vozil po ribniku, obdanem kroginkrog od zelenega drevja, I njegovo le preveč otročjo sestro, zvečer pa hodil žalostna usoda. Prišel je leta 1811 nad Kranj grozen požar, ki je vpepelil med drugimi tudi mestno hišo ln v njej shranjeni mestni arhiv. Najvažnejša starina kranjskega mesta: njegov arhiv, je na ta način žalostno izginila. Podobno se je godilo tudi drugim starinskim, zgodovinsko prevažnim predmetom. Dragocene slike, starinsko pohištvo, stara noša: koliko tega se je pogubilo, koliko se poprodalo v tujino. Nekateri ljudje so imeli s takimi stvarmi eelo trgovino in zaslužili pri tem kajpada lepih novcev. Marsikaka lepa stvar se je vendar še ohranila, kakor sem izkušal pokazati v zadnjem tozadevnem članku. Kaj naj se torej zgodi t onimi starinami, ki jih Ima še mesto Kranj, oziroma njegovi prebivalci 1 Prva stvar bi bila po mojem mnenju ta, da v kratkem času priredimo na primernem prostoru in ob primernem času rasstavo naših starin. Posestniki tega ali onega starinskega predmeta (slike, listine, pohištvo, orodje, obleka itd. itd.) bi bili toliko prijazni, da bi u par dni odstopili svoje stvari, da bi jih bilo mogoče razstaviti. Taka razstava bi imela marsikatere ugodne posledice. Dobili bi na ta način najlaže pregled naših starin. Vzbudili bi z rasstavo v najširših krogih zanimanje za starine in marsikomu pokazali pravo ceno in pravo vrednost taistih. Ta razstava pa bi nas tudi preverila, da,ima Kranj obilico lepih starinskih predmetov, in* nas napolnila z upravičenim ponosom, da v tem pogleda* naš častiti Kranj nikakor ne zaostaja za drugimi slovenskimi mesti, da ne rečemo, da jih celo prekaša. Na tej razstavi pa naj hi potekla tudi zibelka nameravanemu kis|evnwna aias«)n ia neito Kian). Ustanovil naj bi se ob priliki razstavo poseben odbor, obstoječ Iz mož, ki se zanimajo za to stvar in ki bi tudi takoj šli na delo z veseljem in na« vdušenjem, brez katerega se še ni uresničila nobena lepa misel. pod okno prelestne oskrbnikove hčerke. Pozimi se je drsal z grajsko gospodo in svojo Milico po gladkem ledu na ribniku ali se pa vozil z malimi ssnmi po okolici. Ce je le mogel, pa je zbežal k svoji dragici. Nekod sta sla sama na izprehod proti bližnji, na malem gričku stoječi cerkvici. On je bil nagajiv; kakor po navedi, ona pa pohlevna, kakor vedno, Vladimir je vedel, da ga to blago dekle ljubi bolj nego vse na svetu, prepričan je bil, da bi tako dobre duše ne mogel najti nikjer, ali vendar jo je v svoji mladenlski razposajenosti po navadi * Milica, ali sem jaz prvi, katerega Ti ljubiš, ali nisi še nikdar poljubila drugega?* Lice se ji je zmračilo in rekla ni ničesaj. Prišla sta do malega klanca. Polotil Je svojo roko na njeno ramo in jo vprašal še enkrat, toda le bolj osorno. Ni mn odgovorila. Vrnila sta se; vso pot nI lzpregovoril nihče besedice. sat Drugi dan se je zbrala zopet mlada dražba na drsališču. Vladimir je prišel s sestro svojega učenca nekoliko poznaje. Za muzaj bi gotovo zasebniki in društva odstopili nekatere predmeta braplačno. Druge stvari bi se skušale zanj pridobiti s pomočjo raznih pod-por. Mestna občina, kreditno društvo, mestna hranilnica: vsi ti uvodi bi gotovo po moči prispevali, da postane ta ideja meso in kri. Povdarjam pri tej priliki, da naj bi bil muzej popolnoma lokalnega značaja. Obsegal naj bi v prvi vrsti galerijo slavnih mol, ki so v Kranju ugledali luč življenja, ali si za Kranj pridobili posebnih zaslug ali bili z mestom v katerikoli valni zvezi Slike (sli portreti, fotografije) met kakor so bili: slikarji brata Laver-ja, brata Hayne-ja, fotograf Pucher, škofa Oogala in Vidmar, Bleivveis, pesnika Jenko in Prešerna, take slike sodijo v kranjsko galerijo. Za Prešerna bi se naj v muzeju celo ustanovil poseben oddelek in zanj pridobila pre-zanimiva Prešernova zbirka, ki je danes last gosp. monsignora Tomaža Zupana na Okroglem. V našem muzeju bi morale imeti svoje mesto še ohranjene slike v Kranju rojenih ali tukaj delujočih slikarjev (brata Layer-ja, brata Hayne-ja, Bradaška), nadalje slike drugih slikarjev, nanašajoče se na Kranj in njegovo zgodovino, pred vsem pa prezanimive prazgodovinske izkopine iz Kranja in okolice (ako ne v originalu pa vsaj v točnih kopijah), kakor sploh vsi starinski predmeti (listine, orodja, noše), iz katerih bi bilo mogoče spoznati razvoj našega mesta. Glede takih stvari pa, ki so važne za zgodovino Kranjske sploh ali ki bi bile pripravne, da izpopolnijo to ali ono zbirko v Hudolflnu, je moje mnenje tako, naj se prepuste brez ugovora ljubljanskemu muzeju. Nameravani muzej bi budil med meščani pravi ponos do rojstnega mesta; dijake bi spodbujal, da spoštujejo mesto, kjer se šolajo, da se zanimajo za njegovo zgodovino, kakor za zgodovino predrage domovine sploh; tak muzej bi dal povod, da bi se obdelala Se ta in ona stran v zgodovini našega mesta in da bi naposled nastala iz teh podrobnih del obširna knjiga z naslovom: Zgodovina mesta Kranja. Upajmo, da skoro pride čas, ko bo ustanovljen naš muzej, katerega bosta z obilim pridom pohajala kranjski meščan in dijak in kamor bo rad krenil vsak tujec, ki ga privede pot v naše mesto. Vsak pa, ki si bo ogledal naš muzej, ga bo zapustil s prepričanjem, da gre vsa čast meščanstvu, ki se na ta način briga za svojo prelepo zgodovino, za svoje zanimive, naravnost dragocene starine. Profesor Makao Pirnat. Društvo za povzdigo prometa na Gorenjskem s sedežem nt Bleda je imelo minuli mesec na Bledu v dvorani Blejskega doma svoj občni zbor. Došlo je poleg odbora 30 članov in več vabljenih interesentov iz sosednih občin. Da je bila udeležba velika, se ima zahvaliti društvo v prvi vrsti zvezi za promet tujcev v Ljubljani, katero je zastopal tajnik g. dr. Marn. O delovanju društva je poročal podnačelnik, bla- Ravno, ko pomaga mladi gospodični natikati drsalke in pri tem odmakne krilo malo bolj, kakor bi se spodobilo, da se pokažejo njena precej močna meča, pridrsa proti njima v velikem kolobarju njegova Milica ž njemu znanim vseučiliščnikom Kogovškom. Opazila je vse, toda po lahnem pozdravu je oddrsala dalje. Drugo jutro je pa prinesel grajski hlapec Matevž to-le pisemce: •Jaz sem Te ljubila nad vse in Te še vedno tako ljubim, toda za Te sem jaz le igrača, s katero se igraš, dokler ne dobiš druge. Danes se odpeljem z mamo k svoji teti na Zgornje Avstrijsko. Z Bogom 1» Zadnje besede so se komaj brale, videlo se je, da so jih močile solze. Hitel je proti pristavi, hitel na kolodvor, toda vlak je že odšel in ž njim za večno Milica. V dveh mesecih je tudi Vladimir zapustil svojo «šolraaštrijo» in šel dalje študirat na Dunaj. O Milici je slišal pozneje, da se je omožila in da je srečna. Vladimir ni mogel v sebi udušiti čuta sebičnosti. Rad bi bil videl, da bi čakala na njega, čeprav morda — nesrečna. Valek. gajnik D. Repe pa o stanju blagajne. V novi odbor so bili izvoljeni: Jakob Peternel, Beno Lergetporer, Ivan Pretnar, D. Repe, Oton W6lfiing, Miha Cerne in Anton Vovk s Grada. Po nasvetu odvetnika in župana v Radovljici g. dr. Vilfana naj prirede hotelirji in gostilničarji potovanja v tuje kraje, da se priuče, česa treba za industrijo tujskega prometa, se je sklenilo to celo važno zadevo odstopiti odstopiti odboru v rešitev. Potem je poročal zvezni tajnik g. dr. Marn o delovanju zveze za Kranjsko, kateremu poročilu so vsi navzoči z napeto pozornostjo sledili. Ko bi ne bilo zveze, bi dežela kranjska niti vinarja ne dobivala podpore za povzdigo tujskega prometa od c. kr. žel. ministrstva, de tako je železniško ministrstvo dalo zvezam po K 2600. — Kranjska pa je dobila samo K 1100. — Izvedeli smo tudi, da se z lepimi prospekti glede prometa tujcev več doseže kakor pa z inseriranjem v tujih, včasih v prav slabih časopisih. Zveza izda plakat s slikami Triglavskega pogorja, Ljubljane, Postojnske jame, Vintgarja in Bleda. Izda se tudi kažipot za kranjsko. Vse deželne zveze imajo centralno zvezo, katere vodstvo se pa menja po deželah, kjer so ustanovljene zveze. Cez tri ali Štiri leta pride centralno vodstvo na Kranjsko. Važnost deželne zveze se ne more preceniti in je obžalovati, da za to poklicane občine in institucije zanjo veliko premalo store, oziroma ne pristopajo z zneski po 100 kron letnine, katere zneske bi zveza tako nujno potrebovala, posebno zaradi tega, ker dežela ni in tudi ne more dati podpore, zakaj; to je vsakomur znano. Povdarjalo se je tudi, da naj se ustanavljajo društva, enaka našemu na Bledu, tudi v okolici, kar bi bilo vsekakor važno in zelo nujno. Koliko tako društvo lahko v domačem delokrogu za povzdigo ptujskega prometa doseže, to je bilo vsem jasno, kateri so bili pri našem občnem zboru. Tudi se je želja izrekla, naj bi dežela kupila blejski grad, kateri je sedaj naprodaj. Pomen tega nakupa je velikanski. Ako bi grad kupil kak zagrizen naš nasprotnik, je Bled takorekoč uničen, posebno, ker je jezero last gradu. O delovanju društva na Bledu naj se omeni še sledeče: Društvo je letos pustilo napraviti oljnato sliko Bleda z okolico proti Karavankam. Ta podoba v velikosti 250 krat 180 cm je veljala K 1428 — ter je sedaj razstavljena v Švici (Zurich) v izložbi tvrdke Photoglob & Gomp, Tam bode 14 dni in potem bo razstavi v drugem mestu na primernem kraju. Tudi reprodukcija te podobe se dela v velikosti 40—35 cm, po vzorcu sodeč bo prav lepa. Ta reprodukcija bo veljala K 1100 — in bode ena podoba stala približno 3 krone. Naše društvo pri tem ne bode veliko mate rij al ne ga dobička imelo, toliko večji bode pa uspeh reklame v vsakem kraju, kjer bo ta podoba visela. Od te podobe se bode napravilo tudi devet tisoč razglednic, katere se bodo dale trgovcem za prodajo. Vso reprodukcijo napravi svetovnoznana tvrdka Orell & Fusoli v Curihu. Društvo bode izdalo letos tudi prospekt za Bled in okolico, katerega tujci vedno in vedno zahtevajo, da se orientirajo o zdravišču, predno se odločijo za bivanje na Bledu ali v okolici. Potreba takega prospekta s cenami je tako važna, da se vsakemu društvu, katero se ustanovi, priporoča, da ga izda za vso okolico, kjer društvo misli delovati. Izdal se bode v slovenskem in nemškem jeziku, vsak jezik posebej s primernimi podobami Bleda in okolice. Kdor želi pojasnila v okolici Bled, kako se taka društva ustanavljajo, naj se obrne na naše društvo, katero je vedno s pravilnimi iztisi pripravljeno postreči, oziroma tudi k ustanovnemu zborovanju poslati zastopnika. Torej z združenimi močmi za napredek industrije tujskega prometa. Opat Saba. Spisal Josip Pre m k. Dalje. Ko sta bila že skoro ob Bojani, se je ustavil Pepo in počakal Emanuela, ki je jezdil kakih petdeset korakov za njim. cZa vraga 1 Kaj pa je bilo, Pepo?» je prašal začudeno Emanuel. «E, Hidžetovi so streljali name, saj ste čuli. Nekoč namreč, ko sva bila z gospodom Viktorjem v naših gozdovih na lovu, kar naenkrat poči puška in gospodov konj se zgrudi v glavo zadet. Jaz, ki sem bil nekoliko oddaljen, se ozrem, ustrelim in ubijem Hidžetovega sina, ki je tičal za deblom, a dva sta pobegnila. Od tedaj me zalezuje cel rod s krvno osveto.* tPepo vi ste junaki* — pravi Albanas. •Sedaj pa črez Bojano. Gjure naju prepelje, ker sem mu Že naročil, naj čaka. Potem pa ob porečju in skozi naše gozdove in še pred mrakom sva v Duplu.»--Zmračilo se je in noč je legla nad širne gozdove in poljane, ko sta prijezdila Emanuel in Pepo na dvorišče duplskega gradu. Nekaj belofesnih služabnikov je priteklo na dvorišče in jima odvzelo konje. Emanuel pa je v spremstvu mladega sluga stopal v prvo nadstropje, In ko mu je pokazal slugs vrsta, kjer ga pričakujejo, je lahno potrkal in stopil v prostorno sobano. Oče, ki je Novice iz selške doline. •Podporno društvo gozdnih delavcev za Dražgoše in okolico* s sedežem v Dražgošah se ie ustanovilo. Osno valni občni zbor je bil dne 13. t. m. Predsednikom je bil izvoljen Franc Lotrič, p. d. Brinjar; podpredsednikom Matevž Jelene; odbornikom: Luka Megušar, Franc Podlipnik, Matevž dolar in Jernej Smid ; namestnikom pa Tomaž Megušar in Jernej Fajfar. V nadzorstvu so: Ivan Stupica, Franc Gosar, Jakob Fajfar in Primož AmbroZič; nemestnik Franc Peter-nelj. Dosedaj je pristopilo 65 udov. To društvo je velike važnosti za izboljšanje stanja tukajšnjih delavcev. — Veselico priredi 27. L m. gasilno društvo v Selcih in bralno društvo v Železnikih, na Sveč-nico popoldne pa bralno društvo v Dražgošah. — Zlato poroko obhajala sta 20. t. m. Nikolaj Mohorič in njegova žena Jera iz Podblice. — Zelo hud mraz smo imeli ta teden. Marsikomu je pustil za spomin ozebline. — Na Cešnjici se ustanovi podružnica •Slovenskega planinskega društva*. Novice iz medvodske in sorske okolice. — Gasilno društvo v Sori priredi dne 2. februarja predpustnico v goričanski restavraciji. Spored je raznovrsten. Nastopila bode novoustanovljena društvena godba iz Goričanov, za petje bodo skrbeli sorski pevci. — H u d m r a z jo bil v torek in sredo. Toplomer je kazal 23 stopinj Celzija, ponekod tudi 25 stopinj pod ničlo. To je mraz kakor v Sibiriji 1 — Pokradel je nekdo iz cerkvene puščice v Sori ves denar. Osumljen je sorski organist, katerega je notri spravil znani in priljubljeni sorski pastir. — Divjega prašiča so videli v tukajšnji okolici. Klatil se je po Ločnici in okrog Homa. Neki lovec ga je videl na 100 korakov, a ni imel krogle v puški, da bi ga streljal. XII. občni zbor »Gorenjskega Sokola" dne 5. januarja 1907. Dalje. Načelnik brat Janko Saj o vic poroča: Minulo je zopet leto, pomembno za nas, pomembno pa tudi za razvoj slovanskega sokolstva. Za nas pomembno, ker smo prebili prvo desetletje, v katerem sicer nismo dosegli tega, za čemur smo stremili, vendar pa se bližamo, dasi z zelo počasnimi koraki svojemu cilju. Pomembno za nas, ker so naši telovadci pri prvem hrvatskem vsesokolskem zletu v Zagrebu slovanskemu sokolstvu, ki je bilo ondi zbrano po svojih zastopnikih in slovanskemu svetu pokazali, da se pri nas goji pravo sokolsko delo — telovadba. Ker omenjam ravno telovadbe, preidem takoj k statističnemu podatku o isti in razvideli bodeto, bratje sokoli, iz izkaza, da sta le oni pomembni slavnosti nekaki svetli točki napram pojavom v telovadnici, kjer po večini ne najdemo onih resnih mož, ki razumejo pravo sokolsko delo, ampak vihrave in nestalne mladeniče, katerim liki otroku igrača, cela stvar nekoliko časa ugaja in se je poprimejo z vso navdušenostjo, katera pa ravno tako hitro mine, kakor je prišla. V tem oziru, bratje sokoli, posebno pa bratje telovadci, prosil bi nekoliko več resnosti v mislih in dejanjih. takoj, ko je potrkal, znal, da ne more biti nihče drugi, kakor njegov sin, mu je stekel naproti, ga veselo objel in poljubil. Potem pa ga je peljal k hčerki Flori, ki mu je vsa radostna podala roko in ga isto poljubila. Tudi Loti, ki je sedela poleg Flore, je vstala, ga nekako plaho pozdravila in mu podala drobno ročico. Emanuel nekaj časa skoro ni našel pravih besed, da bi kaj spregovoril, sedel je tiho in gledal sedaj enega, sedaj zopet druzega. •No, sinko,» je prijel za besedo •Sedaj pa nam kaj povej o tvojem dolgem potovanju tam po Mehiki in kaj znam, kje si vse blodil in stikal.* «Ako vam hočem pripovedovati vse dogodke svojega potovanja, nocoj nisem gotov in tudi jutri še ne.» Flora je med tem odšla, a se kmalu vrnila z večerjo, ki je bila že pripravljena. «Veš kaj, Emanuel,* je pričela Flora. «To pa vendar ni lepo, da te tako dolgo ni bilo. O, ti ne veš, kolikrat sva se pogovarjali z Lotico o tebi: kakšen da si, ali si velik ali majhen, siv ali plaveč. A ko si poslal tisto sliko, ki si jo slikal, sam sva se obe prav zelo premotili, kajti slikali sva te prav drugačnega. Kaj ne, Loti?* Loti je povesila glavo, nekoliko zardela in se nasraehljala. •Res, Emanuel,* je nadaljevala Flora. «Jaz se popolnoma nič ne spominjam, kdaj da si odšel. Ptps, koliko sem bil stara takrat f» Prttoli „Oorojcu" It- 4 U L1907. Članov telovadilo j« 8661 t 136 urah, povprečno na uro SO; tanek je telovadilo 3049 ? 97 urah, povprečno oa uro 21; iol. naraeeaja je telovadilo 2476 ▼ 116 urah, povprečno na uro 22; obrt trg. naraščaja je telovadilo 1233 v 88 urah, povprečno pa uro 14. Skupaj je telovadilo 8619 v 436 urah, povprečno na uro 20. Člani telovadili to po trikrat na teden, in sicer v pondeljkih, sredih in petkih od Vi 9« <*<> V« 10. ure i ve čer. Ženski oddelek telovadi po dvakrat na teden, in sicer od Vi 6. do 7. ure svečer v sredah in sobotah. Šolski naraščaj telovadi po dvakrat na teden, in sicer v pondeljkih in četrtkih od l/, 6. do '/,7. ure zvečer. Obrtni naraičaj pa v četrtkih od 8. do 9. ure zvečer in ob nedeljah od 2. do 3. ure popoldan. Pri članstvu se je menjalo med letom 80 telovadcev. Pri prvih treh oddelkih opažamo jako mali napredek, kateri bi bil pa pri članskem oddelku lahko velik, ako bi člani, kateri se prištevajo celo boljšim telovadcem, ne svetili uzorno z nerednim obiskom. Pri obrtnem naraščaju pa smo nazadovali, ne sicer na številu, pač pa na povprečnem obisku. Vzrokov zakaj, ne bom tu navajal, vadi-teljski zbor jih ve in jih bode tudi po možnosti paralizira!. Vaditeljski zbor, kateri je vodil to telovadbo, štel je v začetku leta 8 članov, in sicer 5 vaditeljev in 3 pripravnike. Med letom izstopili so 4 člani, vstopila pa 2, tako da šteje danes vaditeljski zbor 4 vaditelje in 2 pripravnika. Društvo je nastopilo korporativno v kroju 9 krat. Prvič povodom smrti brata Janka Majdiča, dne 14. februarja v Število 22. Dne 19. marca vršil se je pešizlet čez Št. Jur, Voglje in Voklo z udeležbo 19 članov. Prehodilo se je 18 km v 3 urah. Dne 20. maja praznovalo je društvo popolnoma med sabo lOletnico svojega obstanka (povabilo se je samo bratsko društvo iz Ljubljani-). Ob tej priliki nastopilo je članstvo v številu 27 na vseh orodjih in s prostimi vajami, položilo je nekak račun svojega desetletnega dela, kateri je izpadel za društvo še nekam ugodno. Ob tej priliki nastopil je tudi povoljno trgovsko-obrtni naraščaj v številu 15. V noči od 23. do 24. maja se je vršil prvi nočni izlet telovadcev, 20 po številu, iz Kranja čez Tržič-Degunje-Blcd-Hadovljico. Prehodilo se je 47 km. Dne 3. junija se je udeležila razvitja zastave bratskega društva v Brežicah deputacija 11 članov z zastavo. Dne 24. junija se je udeležilo društvo na vabilo bratskega društva v Ljubljani kresnega večera, prirejenega na čast Korošcem, po številu 24 članov, pri prostih in rajalnih vajah in dve vrsti na orodju in s skupinami. Dne 1. julija je društvo prisostvovalo razvitju praporja bratskega društva v Šiški — 19 Slanovz zastavo. Sodelovali so telovadci pri prostih vajah in sta telovadili dve vrsti na orodju. Dne 6. avgusta je nastopilo društvo skupno z bratskim društvom iz Tržiča na Pristavi. Nastopilo je 23 članov v 4 vrstah na orodju. Obrtni naraščaj (17 po številu) je nastopil skupno s tržiškim. Dne 1., 2. in 3. septembra pa se je vršil I. hrvatski vsesokolskJ zlet v Zagrebu. Tu je nastopilo 21 Članov v kroju z zastavo. 18 od istih je sodelovalo pri prostih vajah. Tekme udeležilo se je 10 telovadcev, in sicer 3 skupno z idrijskim sokolom v višjem in 7 v nižjem oddelku. In tu se je pokazalo, da se nismo zastonj trudili in vež-bali, kajti 10 priznanj, 8 članom in 2 vrstam, priča, da smo vsaj nekaj delali, dasi bi bili dosegli lahko ob večji vnemi in resnosti telovadcev še več. Tu se je šele marsikomu odprlo, kaj je pravzaprav tekmovalna telovadba in trdno upam, da je to «E, kaj si bila, — mlada inačica. In ko te je Emanuel v slovo poljubil in ti rekel, da te zapusti, si jokala dolgo, dolgo.» Počasi je govoril grajsčak Viktor te besede, kot da jih išče iz let, ki so že davno minuli in zamišljen je sklonil glavo. «0, vidiš, Emanuel, tako sem te imela rada, a vendar me nisi obiskal tako dolgo* O ti porednežI» Privila se mu je okoli vratu in ga zopet poljubila. Porosile so se Viktorju oči, videč tako ljubeča se otroka. cNič se ne huduj, Flora, saj bodeš pa sedaj lahko vedno pri meni, da ti ne bode dolg čas.» •Ali jaz ne, gospod EmanuelP» se je oglasila Loti in nekoliko proseče uprla pogled v Emanuela. •Tudi, zakaj pa ne I Ali bojim se, da bodem dolgočasil obe,» je pristavil Emanuel. «0, vedno vendar ne bodeš slikal,- je pripomnil Viktor in se nasmehnil. O, ne bodeš vedno pri čopiču, nel Z nama pojdeš na sprehod. Kajne, papa, da nama sedaj dovoliš kake daljše izlete, ko naju bode spremljal Emanuel,* je proseče govorila Flora in obrnila tvoj pogled v očeta, a ta je nekaj časa molčal, potem pa odgovoril. «0 tem bomo že še govorili.* Dalje prih. dobro vplivalo ter da pojdemo k V. fsesloisnskssiiii so kolikemu zletu v Prago, ki se vrli letos dne 27., 28., 29., 30., 31. junija, 1. in 2. julija pripravljeni, bolje izvežbani. Ženski oddelek je nastopil prvič javno v telovadnici dne 7. aprila. Da se tudi tu goji resna telovadba, kaže orodje, na katerem so nastopili: proste vaje, vaje s kiji, konj, bradlja, skok, krogi in alegorična skupina. Dne 17. maja se je vršil mejnikov izlet iz Kranja do Otoč z vlakom in odtod peš čez Dobravo v Kamno gorico in nazaj. Udeležba 22. Dne 26. in 27. julija se je vršil izlet na Golico z udeležbo 14. Dne 26. avgusta so nastopile telovadke (23) javno na vrtu brata Petra Mavrja, in sicer s vajami s obroči in kiji, na bradlji s eno zvišano lestvino in na konju. Nastop je bil skupen s šolskim naraščajem. Dne 30. avgusta se je vršil pa pešizlet v Pod-brezje z udeležbo 15. Šolski naraščaj je nastopil javno v telovadnici dne 31. marca z udeležbo 18. izvajal je proste vaje in nastopil v skoku, na bradlji, na konju in s skupinami na tleh. Dne 13. maja se je vršil mejnikov izlet v 2ab-nico z udeležbo 19. Dne 26. avgusta pa je nastopil naraščaj (18) skupno z ženskim oddelkom. Nastopil je z vajami z zastavicami na bradlji, konju, v skoku, v trojicah na konju in z veliko skupino na orodju. Obrtni naraščaj je nastopil ob priliki desetletnice, dne 20. maja po številu 16. Dne 27. maja bil je popoldanski izlet na Sv. Jošt z udeležbo 19. Dne 5. avgusta je pa nastopil (17 po številu) skupno z obrtnim naraščajem iz Tržiča na Pristavi. Pri vseh teh izletih in nastopih vladala je še precej dobra, dasi ne še uzorna disciplina. Pokazali pa so naši telovadci v Zagrebu, da se znajo, če hočejo tudi vesti popolnoma uzorno in ravno tu jih moram pohvaliti. Zal, da je njih število tako majhno, manjše od drugih društev, kjer ne nastopajo skoro sami mladeniči, ampak si tudi starejši, resnejši možje brez ozira na stan, štejejo v čast — obleči sokolski kroj. Bratje, ki ste starejši po letih in po življenskih skušnjah izkušenejši od nas, stopite tudi v naše vrste, žrtvujte svoje zmožnosti nam, kajti s tem, da se posvetite nam, posvetite se narodu slovenskemu in celokupnemu Slovanstvu. Vaditeljski zbor je imel v minulem letu naročene v svojo strokovno izobrazbo naslednje časo-pisle: »Slovenski SokoU (5 iztisov), češke: «Sokol», «Vestnik», «Prapor», «Cvičiteljski Listi* in hrvaški «Sokol». To je pregled našega dela v minulem letu. In ako ga promotrimo z resnim očesom, zapazimo neko, skoro bi rekel, nervozno hitanje v vsakem oziru in nervoznost v vrstah sokolskih nima prostora, zato je naša dolžnost omejiti to nezdravo hitenje, omejiti se na kolikor možno malo prireditev, te pa pokazati javnosti dovršene, kakršne pa dosežemo le z resnim, trezno premišljenim delom. Vi pa, bratje telovadci, ki veste, da se nam je pokazati letos v zibeli sokolstva, v zlati Pragi, primite se tega dela prav sokolsko. Na zdarl To poročilo vzelo se je z odobravanjem na znanje. Konec prih. Tedenski politični pregled. Volilni reforma je parlamentarno dokončana. Potrebna je le še vladarjeva sankcija. O zadnjem delu, o noveli k državnemu temeljnemu zakonu, katera je ostala nerešena do odločitve o «numerus klausus*, je razpravljala gosposka zbornica v ponedeljek. Debata je bila precej kratka. Ker je bil enumerus klausus» cena za kompromis izmed gosposke in poslanske zbornice, ni nihče pričakoval presenečenja in zato tudi zanimanje ni bilo posebno. Govoril je knez Karol Svarcenberg, ki je pobijal reformo; potem jo je branil ministrski predsednik baron Bcck; grof Fran Thun je dejal, da mu zakon ne ugaja, da se pa ne more storiti nič drugega, kakor sprejeti ga; minister za notranje zadeve Bienert je zagovarjal tiste točke, ki niso všeč grofu Thunu. Poročevalec baron Gzedik je omenjal, da se je gosposka zbornica zavezala, glasovati za reformo, čim bode rešen numerus klausus. Na to je zbornica sprejela reformo s potrebno dvetretjinsko večino. Zbornica poslancev ima ta teden redno tudi nočne seje, da more pred zaključenjem rešiti še obilno gradivo, ki je doslej neizgotovljeno. O zaključenju se razširjajo vsak dan druge vesti. Zadnja verzija je ta, da bode vse delo dokončano do sobote, v ponedeljek bode zadnja seja, zvečer pa sprejem pri ministrskem predsedniku. —- V torek je zbornica sprejela v drugem In tretjem čitanju regulacgo uradniških in profesorskih plač, potem pa zvišanje duhovniških plač. Termin it driavnoiborike volitve še ni določen. Dočim se je zadnji čas razglašalo, da bodo volitve v drugi polovici aprila in da se skliče novi parlament za drugi teden maja, se pripoveduje sedaj, da bode državni zbor formalno razpuščen šele koncem zvečana in da bodo volitve razpisane za drugo polovico maja. Nekateri lasti celo trdBo, da je že določen volilni dan, in sicer bsnkosini torek. Na OfrakSSi so bili burni dnevi za vlado, za neodvisno stranko in koalicijo, slasti pa za justič-nega ministra Polonvja. Skoraj nepričakovano se je dvignil proti njemu hod viha/. Mož je iasel že davno mnogo nasprotnikov in pogostoma se je slišalo o napadih proti njemu. Zadnji čas se je pa izvedelo, da ga je bivši budimpeštanski lupan Hal m os obdolžil prav kodjivih reči, zlasti da je Polon/ kot član mestnega sveta hranil svoj položaj, da se je na nedopusten način obogatk V zadevah, ki jih je zastopal kot advokat, da je nastopal tudi kot član mestnega sveta. Po Ion v je dejal, da bode tožil Halmosa. Bilo je pa čudno, da ga ni hotel tožiti pred poroto, ampak on kot justični minister je hotel iti pred okrajno sodišče. Ali tudi to se ni zgodilo, temveč na splošno zahte-vanje je izjavil v zbornici, da mu je Halmos podal izjavo, s katero preklicuje vse žalitve. To izjavo da mu je prinesel Halmosov zdravnik dr. VVei n o polnoči ter mu je povedal, da Halmosa že vse dni vest peče. Polonv pa, ki je religiozen, da je izpo-znal v tem delovanje božje previdnosti ter je Hal-mosu odpustil. Zdelo se je, da je s tem zadeva skoraj na čudežen način končana, Ali to ni trajalo dolgo. Halmosova sinova sta podala v časnikih izjavo, da je dr. VVein izsilil Halmosev preklic z žuganjem, da pride drugače v treh dneh v no ril ni c o. Glavni urednik Usta «Magyar Szo», dr. Polv pa je v svojem časopisu In s plakati obdolžil Polonvja, da je utajil neko tatvino, da se je sam udeležil tatvine, da je pred sodiščem po krivem prisegel, da je bil agent sa bordele in da je zlorabljal svoje funkcije za nabiranje' premoženja. Podobno izjavo je dal tudi Halmosev zet, ki je zdravnik; tudi poslanec Languel, ki je sam član neodvisne stranke, je objavil hude obdolžitve proti Polonvju in Ugronu. Neodvisna stranka je Languels izključila. Kofnt je branil Polonvja z vso zgovornostjo. Ministrski svet je imel dolge seje. Ogrski drzsvni zbor je razpravljal zakon o tisku. Svobodomiselni justični minister Pol on ji je dejal, da se ne more odpraviti preventivne cenzure, ker bi nemadzarske narodnosti v svojih časopisih puntali in ščuvali proti ogrski državi. Razprava je bila zelo burna. Francoski vojni minister Picquart je predložil zbornici načrt, s katerim se odpravlja vojna sodišča. Zbornica je oddala načrt komisiji za sodniške reforme. Car Nikolaj je poslal profesorja Martensa, da se pogaja na Dunaja, v Berolinu, v Londonu in v Parizu zaradi sklicanja drage mirovne konference. Driavnozborske volitve na Nemškem so se vršile včeraj. Do polnoči je znan izid v 63 okrajih« Izvoljenih je 11 socijalnih demokratov. 10 centrum, 3 nacijonalni liberalci, 8 pristaši državne stranke, 2 nemška konservativca, 2 pristaša svobodne ljudske stranke, 1 pristaš reformne stranke, 1 član' zveze kmetovalcev in 1 Danec. V 19 okrajih je potrebna ožja volitev. V Aleksandriji so bile v nedeljo hude rahuke. Na želji ruskega konzulata se je zaprlo tri Huse, ki so hoteli pognati rusko ladjo v zrak. Velika množica ljudstva je demonstrirala pred niskim konzulatom in je razbila grb. Ljudje so hoteli osvoboditi jetnike, kar se jim ni posrečilo. Umetnost in književnost Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1907 obsega poleg navadnega koledarja poročilo o društvenem delovanju, sestavljeno jako vestno, imenik pokroviteljev, podružnic, pregled šolskih zavodov, ki jih vzdržuje družba, in seznamek po družbi izdanih knjig. Tako zanimiv je oddelek: pouku in zabavi, kjer so natisnjeni bili zanimivi članki; Divnjek, kjer razlaga prof. Fr. Leveč besedo «divnjek * v Prešernovi pesmi (Judovsko dekle*. Tisti, ki so poznali Prešerna, izmirajo, spisal L V. Kako, je Miroslav Vilhar pel o Ljubljani, spisal I. V. Nekaj o Andrejčkovem Jožetu, spisal Podlimbarški. Gregorčičeva 1 abodnica, spisal I. V. Kratek Gregorčičev nekrolog. Navdušena pesem, katero je pokojni Gregorčič posvetil goriškemu nadškofu Sedeju. Luka Svetec, voditelj slovenskega naroda, spisal I. P. Slo Vencem na tujem, spisal Podlimbarški; pisatelj se jako umestno obrača do onih nasincev, ki preživljajo čas svojega pokoja v tujini, in jim svetuje, naj bi prišli na stara leta v Ljubljano ter tako oteli mnogo kapitala svojemu narodu. Koliko denarja ima Bosna? spisal I. L Štefanov, in Češka narodna obrambna društva, spisal Fr. Starf; poslednji članek bi našim rojakom prav toplo priporočali, da ga razmišljajo in uvažujejo; enakih obrambnih društev bi bilo krvavo treba tudi nam, zlasti v obmejnih krajih, kjer vedno huje buta valovje tujstva ob slovenski svet •Glasbena Matica* v LJubljani ponovi jutri svoj veliki ljudski koncert v «Unionu». Odbor je sklenil v svoji zadnji seji, da se koncert ne prične takoj ob pol peti uri, kakor je naznanjeno, ampak nekoliko pozneje; to pt vsled tega, da te ga lahko udeleže tudi oni s Gorenjskega, ki se nameravajo peljati h koncertu šele popoldne. Pevski i bor «Narodne čitalace v Kralju* priredi »redi meseca februarja v dvorani •Gorenjskega Sokola* koncert na korist svojemu pevskemu fondu. Natančen vspored priobčimo prihodnjič, za danes omenimo samo, da nastopi pri tem koncertu popoln pevski zbor, broieč okoli 50 pevk in pevcev. Na vsporedu so zgolj koncertne točke. Poleg petih mešanih zborov se pojeta tudi dva dsljsa molka zbora in dva dvospeva za ženski zbor s sprem rje vanjem klavirja. Vrnutega se je posrečilo pevskemu zboru pridobiti za sodelovanje gospo Anico Pirnatovo, soprogo profesorjevo, katera nastopi v nekaterih samospevih. Vabila z natančnim vsporedom in besedilom se pravočasno razpošljejo. Godovi prihodnjega tedna: 27. Janez Zlatoust, Slavoja; 28. Karel Veliki, Dragomil; 29. Franc Sal., Branimir, Gorislava, Zdislava; 80. Martina de v., Desislav, Gordijana; 31. Peter Nol., Divna; 1. febr., Ignacij. Kazimira. mmm I J*M & prihodnje dni ko zor" uteflne cesar »an*ciioni- I w«*¥i • ratj noyo volilno reformo. ob tej priliki |e danes Izšla Učna brošurica: M\ državnozborski yolilw red z zemljevidom. Seiite pridno po n|e|. Novičar. Kandidatura. V sodnijskem okraju Radovljica-Kranjska gora-Tržič bo kandidiral pri prihodnjih državnozborskih volitvah dosedanji državni in dež. poslanec gosp. Jos. Pogačnik. Klerikalna kmečka ireia la kranjski okra) prične v kratkem delovati. Pravila so od vlade že potrjena. Ustanovitev ženskega oddelka telovadnega društva «Sokol» v Kranju. Dne 20. t. m. se je zbralo ženstvo vseh slojev meščanstva na povabilo telovadnega drultva •Sokol« v čitalnični dvorani, da se osnuje v smislu novo sprejetih pravil ženski oddelek telovadnega društva «Sokol». Zborovanje je otvor i 1, ker je bil brat starosta zadržan, brat podstarosta Ivan Valenčič, kateri po daljšem govoru pozdravi ženstvo ter se zahvali na obilni udeležbi, omenja, da je društvo po desetletnem delu storilo korak naprej, z namenom, da organizira ženstvo ter v tem smislu izpremenilo tudi svoja pravila. Opozarja na korist telovadbe za ženo ter bodri članice k obilnemu pohajanju telovadnih ur. Posebno jih opozarja, da pošiljajo svojo deco v telovadnico — narodno šolo, katera izpopolni pri vzgoji v narodnem ožim to, kar šola ne more storiti. Končno opomni članice na vestno izpolnjevanje pravil in poslovnikov. Blagajnik Josip Cvar prečita pravila in poslovnik ženskega oddelka, kateri je bil sprejet na zadnjem občnem zboru. Nato se vrši volitev činovnic ter so bile izvoljene: starostkam ga. Marija dr. Kušarjeva, njenim namestnicam: ga. Zora Lampretova, načelnicam: gdč. Hani Sajovičeva, odbornicam: gdč. Ivanka Jagrova, gdč. Ivanka Omersova, gdč. Anica Pravstova, in ga. Hermina Valenčičeva; njih namestnicam pa gdč. Anica Fockova in gdč. Vera Šavnikova, Vse navzoče so pristopile nato kot članice ženskega oddelka ter se je del istih tudi več javil k telovadbi. Telovadba ženskega oddelka se vrši ob torkih in sobotah od l/A do l/tl. ure, za članicepa, ki v teh urah ne bi bile proete, pa v istih dneh od 8. do 9. ure zvečer. — V zadnji seji se je odbor konštatiral, in je bila izvoljena tajnicam ga. Hermina Valenčičeva, blagajnicam pa gdč. Ivanka Omersova. Z Mojstrane. Prišlo je vendarle do kompromisa in smo izvolili občinsko starešinstvo, in sicer je župan Jurij Pezdernik, svetovalci: Jožef Košir, Frančišek Jakelj, Janko Janša, Gregor Klančnik, odborniki pa; Frančišek Kocijančič, Brence, Frančišek Hafner, Gregor Zima, Jožef Zupan, Jernej Kosmač. Posvetovali smo se, kako izboljšamo planine in okrajni glavar nam je obljubil, da nas hoče pri tem podpirati, kakor tudi, da uredi in olepša našo cesto skozi Mojstrano. Pričakujemo, da se kmalu zgodi, kajti to bo Mojstrani le v čast in korist, kar privabili bomo še več tujcev, kakor jih že zdaj pohaja naš kraj, • * ' ♦ 1 % Zopet ii Radovljice. Ni dolgo od tega, kar smo Čitali v Vašem listu o zemljiški knjigi v Radovljici in o njenih spakovsnih napisih, ki so jih seveda odstranili, danes pa moremo zopet pisati iz našega mesteca. Naravnost neverjetno — toda resnično je, da ima nal c. kr. geometer samo-nemški pečat (k. k. Evidenzhaltungsgeometer Rad-mannsdorf). Mi zahtevamo dvojezični pečat. Brez komentara. Proč s samonemškim izzivajočim in slovensko narodnost naravnost žalečim pečatom. Ako se višje oblasti nič ne ganejo, ganite se Vi, g. zemljemerec, in zahtevajte dvojezični pečat, ako ste narodnjak. Saj nismo na Pruskem. Zahtevamo tudi, da naj dobi naš g. zemljemerec tablo nad vrata svoje pisarne s samoslo venski m napisom, da bodo vedele njegove stranke kam iti, kadar imajo opravka pri njem. Pa takoj — Hab' die Ehre! Zaročil so je radovljiški okrajni gozdar, g. Vekoslav Barle z gospico Venčeslavo Rakovo iz Velenja pri Celju. Važen sklep upravnega sodišča. V občinskem svetu v Sodražici vlada terorizem klerikalne stranke. Drobnič, Pakiž in Fajdiga se v prvi vrsti preganjajo, ker nočejo dopustiti, da bi jih večina pri volitvi starejšinstva prezrla in potisnila ob steno. Zategadelj se že nekaj mesecev ne more izvoliti župan v Sodražici. Klerikalna večina je pridno pri delu, tako da se Drobnič, Pakiž in Fajdiga iz večnih glob radi izostajanja od Zupanove volitve kar izviti ne morejo. Deželni odbor je v nekem slučaju, ko je klerikalna večina naravnost silovito postopala, odpustil in odpisal dotične globe. Vsled tega gromovita pritožba klerikalne večine do upravnega sodišča. To sodišče pa je pritožbo brez vsake razprave a limine zavrnilo, češ, da so take globe disciplinarna kazen, katera ne spada v kom-petenco upravnega sodišča. S tem je zavzeto stališče, ki se bistveno razločuje od onega, katerega je upravno sodišče zastopalo pri Solcih in pri drugih takih slučajih. O meščanski godbi v Kranju. Novi odbor se je v svoji seji z dne 17. t. mes. sestavil sledeče: predsednik Ferd. Hlebš, njegov namestnik Josip Fuso, blagajnik J. Liko&r, tajnik Št. pl. Hremerstein, odborniki: A. Drukar, J. Jagodic, Z. Novak, Fr. Pogačnik in I. Švarc, namestnika I. Meden in M. Jakopič. — Oglasilo se je 17 sodelujočih članov, ki hočejo še sodelovati. Odbor prosi vse dosedanje p. n. podporne člane meščanske godbe, da ji ostanejo zvesti še zanaprej. Članarina se bo pobirala od 1. febr. naprej, ker bo odbor do tistega časa najbrž angažiral novega spretnega knpelnika. Veselica združenih rokodelskih pomočnikov. Slavno občinstvo mesta Kranja in okolice uljudno opozarjamo na plesno veselico združenih rokodelskih pomočnikov, katera se vrši jutri zvečer v hotelu «Nova pošta* ob 8. uri. Ker jo čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, se preplačila hvaležno sprejemajo. Trgovski lotrndniki v Kranju prirede v torek, dne 5. svečana t. 1. ob poldevetih zvečer zabavni večer s plesom v dvorani hotela je Imenoval baron Helldorf v Bistrici v Rožu na Koroškem kranjske Slovence, ki bodo v prihodnje prihajali po novi železnici na Koroško. Ta baron Helldorf je privandran Prus. Star mladenič nmrL Umrl je pred tedni najstarejši mladenič moravske okolice po domače • Bista no v Nace* v 90. letu starosti. Bil je svoje dni važna oseba moravske doline. Pečal se je s čebelorejo in mizarstvom. Prosveta. • Akademija* je imela doslej tri cdborove seje. Odbor je prevzel prirejanje predavanj hrvaških vseučiliskih profesorjev, ki so se po iniciativi prof. dr. Ilešiča in vsled posredovanja profesorja Vjekoslava Klaica iz Zagreba odzvali v velikem številu. S temi predavanji se prične meseca februarja. Sklenilo se je dalje, da se začne (najprej v Ljubljani) s prirejanjem kurzov za analfabete. V ta namen se stopi v zvezo s slovenskimi Šolniki glede pedagoške Hrani vprašanja, tehnično — upravno stran prevzame društvo, ki izda po šolnikih odobreni analfabetski abecednik in navodilo za pouk. Izdaja se dalje uzorna pravila, po katerih se čitalnice in knjižnice izpreminjajo v javne, kakor tudi zapisnik knjig in časopisov, ki jih priporočamo v nakup, oziroma naročevanje. Predavatelje prosimo, da vsako predavanje naznanijo poprej tajništvu, svoje člane — čitalnice in bralna društva pa, da javljajo svoje Želje glede predavanj i. t. d. kakor tudi, da naznanjajo svoje občne zbore in vse sklepe, v kolikor se tičejo ljudska — izobraževalnega dela. Predavanje priredi akad. fer. društvo 'Prosveta* na Bledu ob 4. uri pop. v «Blejskem domu*. Predava g. iur. Juro Jan: č«L>ljar$Wn)i potrcb$cir)arr)i pod tvrdko v Kranju, na Glavnem trgu (poleg velikega vodnjaka). Ker sem bil skoz 16 let poslovodja tukajšne trgovine M arija Pollak ter so mi kupčjjske razmere te stroke v tem kraju popolnoma znane, se bodem potrudil kar mogoče, tembolj ker zdaj prosto po svoji volji, vsem zahtevam cen j. odjemalcev v vsakem oziru ustreči. Blagovoli naj mi slav. občinstvo ostati kot poprej službujočemu toliko bolj še naklonjeno zdaj samostojnemu trgovcu ter z nakupom enacega blaga počakati do otvoritve, ker bodem skusil vedno le sveže in dobro blago s primerno nizkimi cenami imeti. v zalogi bodem imel vsake vrste usnja, vrhnih delov za čevlje (Oberteile), čevljarskega orodja in vseh v to stroko spadajočih potrebščin; nadalje vsakovrstnih izdelanih Čevljev od najnavadnejših do najfinejših modernih, kakor tudi vse zraven spadajoče stvari, kot mazila, trakove i. t. d., i. t. d. Za pri meni kupljene čevlje preskrboval bodem tudi popravila. Priporočam se slav. občinstvu in že od poprej mi naklonjenim odjemalcem, naj zdaj name ozir jemljejo ter bilježim s spoštovanjem 16 8-i JANKO POLLAK. Ludovik Borovnik puškar t Borovljah (Terlach na Koroškem) m priporoči v itiklotanj« Tu kaminih; pmik u love« Id strelce po najnovejših »istemih pod popolnim Jamstvom. Tudi frtfttlmj« star« saaaokresniee, npr«-j«cia mkomtaa popravila, Ur jih točno i o dobro iivrtuja. V«a polke so ■» e. kr. praukuševainki in od Moe preiikulea« SOi 69-16 IluitrovMil uetiltal ■»•tonj. I £1 § m »t «P^* >a%Š?-: ■ se Primano najbolji«, po najnovejših Izkušnjah higenije sestavljena In večkt.t odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva te pri gg. I. Krašovlcu, A.Trevnu ter goapej Jerici Morič, Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Spl-lalske ulice 7. 227-14 HOTEL „ILIRIJA Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. ShajaliSče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — j$0palne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cono niike. Za mnogobrojen oblak prosi spoštovanjem Fric Novak. Novo! Novo I Izdelane ii močne kovine, fino ponikljane. Luč je krasna in polovioo cenejša kot petrolejska. Priporoča se gostilničarjem , obrtnikom in sploh vsakomur. 178 26—21 Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi Dobi se samo pri: A. J. Jva-no u fcitfUMft, Klin« «UM, It. S. Mesečna soba lepo opremljena, srečna in svetla, z lepim razgledom na Glavni trg odda so t najem. Zelo primerna za samskega gospoda. Na željo tudi hrana. 7 2-2 Več pove upravništvo t Gorenjca*. Veliicsa acraiČSraia meblirana soba z lepim, krasnim razgledom, s posebnim vhodom v I. nadstropju, park pred hišo, se s februarjem enemu aU tudi dvema gospodoma poceni odda Več pove upravništvo »Gorenjca». 10 t—S ae odda v Heleni s vso gostilniško opravo blizo Kranja, ob državni ceaU Kranj-Tržič, v bližini proge nove železnice. Hiša je na lepem razgledu t vrtom in le nedavno »dana. Pri hili j a hlev a poljem. Pod ugodnimi pogoji ae hiša tudi prod«. 259 8—2 Kje? pove upravništvo »Gorenjca*. Hiša št. 27" na Klano« pri Biranju se odda i 1. februarjem 1907 v najem. Zraven spada 1 suha, svetla soba s kletjo, drvarnico, poleg hiše je lep sadni vrt. Hiša je pripravna za kakega krojača. Prednost ima zakonska družica brez otrok. Več pove upravništvo c Gorenjca*. 18 2-2 Ne zamudite priložnosti! Zaradi preselitve trgovine prodajalo se bode vsakovrstno manufakturno, galanterijsko in špecerijsko blago vse po lastnih cenah. Nadalje železnina, kuhinjska posoda, usnje vsake vrste, klobuke, dežnike in še nad tisoč drugih, vsakemu pvtrebnih stvarij tudi pod ceno. Ker se v kratkem preselim, prosim slavno občinstvo, naj te prilike ne zamudi. Z odličnim spoštovanjem n 3—2 Leopold Lavš trgovec v Tržiču. priženili se teli mlad obrtnik, izučen v vsakovrstni železarski stroki na malo posestvo s kovaškim obrtom. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca*. 9 2—2 rT)đ$tir) doktorja pl. Trnkocsrja krmilno varstveno sredstva ae dobiva pristno pri trgoveih le pod imenom Mesti n. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tieoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki s« doselejo i maatinom. Tovarniška taloga: 286—7 Lekarnar Trnk6oxy, Ljubljana. _ Samo 6 dni Jto«rc-K«w-torK vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki francoske prekomorske družbe Edina najkrajša črta čez lazcl, Pariz in JtaVre V ftmerito. Veljavne vosne liste in brezplačna pojasnila daje samo £d- Šmarda oblast, potrjena potoValna pisarna v LJubljani. Dunajska cesta 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu>. i 25—2 Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že već nego 80 let, se ml je posrečilo, iznajti najboljše sredstvo ia rast brk, brade In las, proti izpadanju brk In laa in to je KAPILOR it. I. On deluje, da lasje in brka postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj In vaaka drugo kožno bolezen glave« Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto I lonček 3 K 60 b, 8 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom 10 20—2 PETER JUR1ŠIĆ lekarnar v Pakraca štev. 67 v Slavoniji. a, j jp ■ Najbolje |e najceneje. a JO Pod to znamko je spoznati prodajalne, C/3 v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji o* cd 0 Singor Oo., ako. drnž. za šivalne stroje 83-47 Kranj, glavni trg 192. Najtrnežnejši in po vsem svetu razširjeni so »Original Singerjevi" šivalni stroji. Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem ie več nego BO let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast laa in proti njih izpadanju KAPILOR stev. 8. Povzroča, da postanejo lasje dolgi In gosli, odstranja praha j in vsa| kožno bolezen na giavl. Naročila naj hi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 L 80 h, 2 lončka 5 K. io eo-2 ■ W ' Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JURlSlĆ lekarnar v Pakrara itsv. 87 v Slavoniji, o« Hi f-ft- 3 3 Oi _ c O Qi e ena 11 asm m 55 Cu Oj Aleksander Ambrožic nrar In trgom na Bledo w J] £sšaw 03) dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, veriiic, prstanov, nhanov i. t. d., 79—88 vse po najnlijih cenah._ 17). ^odkrajsck frizer ta dane In gospode LJubljana, 87, Petra cesta 35. Filijalka uo-27 nasproti hotela „Union" priporoča za gojitev laa ln za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sulilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje ruti laa. Zaloga vsakovrstnin vpletle strlZMil li zaHum lat Oddelek za dame a separatnim vhodom. Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino« livarna v LJubljani priporoča kot posebnost iafe in vse stroj t ta obdelovanje lesa, Francis - turbine osobito sa iagine naprave zvesane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plimki motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in koleea Tovarniška taloga 226—18 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča avoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se do pošljejo na zahteva nje zastonj. Najbolje za zoba mitih t Mmli L tanki i (ras Poskusite in priporočite = izdelke = 17ydrope torame hranil VIII. tantofonj. 288 8 Naloenejia ln najhitrejša voinja V fttttfil(0 |e s parali! ,Severnonemdkega Lloyda' iz Bremena v ]few-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wllhelm IX, Kronprins Wilhelm, Eaiser Wilhelm der Orosse. — Prekomorska voinja traja 0 do O dni Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite 7 Iajnbljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih nllcah it. 35 I nasproti oboeznane gostilne «Pri starem Tislerju*. Odhod ii Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vaa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena, realna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: CoJorabe, kfeziko, Californija, Arizona, Ulah, Wyoming, Nevada, Oregon In Waahington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galdesten. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesedno. Tu ae dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vsa ostale dele sveta, kakor Brazilija. Ruba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—11 Večkrat premiranol Glinaste peči Štedilnike, banje za kopeli, kakor tndl kipe, vase ln druge glinaste ia> delke v vseh barvah, trpežne ln oenc priporoča 119-86 Avgust Drelse prva in največja tovarn« peči in glinastih izdelkov - v Ljubljani. - ovi Šivalni stro jI so najboljši za družinsko rabo. Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedoseinl za obrtne svrbe. — Šivajo naprej ln naša]. — w*»T Teko na krogljlcahl -p* Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana Kočevje msstni trg ID, 181-19 na gradu. JOS. WIIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomsjkovo Vklioea alt. 4* Stnissi ssutio h mmm UMavMearstve. Žično omrsaja na stroj, ograje na mira« dvom, obmejno omrsajs, vssna Trata, balkoni, reraiide, stolpne krile, štedilnike itd. Specijaliteta: H-24 valjični zastori (Rollbalken). fgjfe^ T^amC tSBt tflttt TŽjkgm* fjjflfe^ TSŠssff flžzlnff mtTT^Tvi rv™ T^vT TOtT ^Vtv 1^42759^19 krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenioa it. 80 i priporoča cenjenemu občin V 9 stru svojo delavnico v iz deiofanje Trat oblek U goepode, uradniških uniform, salonskih, turistov-~ ^ skib in kolesarskih oblek lil ogrinjaj ter havtlikov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskoga sukna. Naročila se izvršujejo po naJBOTSJiom kroju točno in poceni. Tudi ae sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist t izdelovanju frakov in salonskih oblek Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in goinčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 13429 KajctaejSA ia naj vsej a domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ar na vm kraj« svstal Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, O- mega, Roskopf, Uiania i. t. d. Zlatnine In srebrnlne, kakor nakras-ki, Terlilce, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je mo|e blago zares Uno ln oeno, le to, da ga raz pošiljam po celem svetu ln imam od jemalce tudi urarje in zlatarje glavat. 503. Nikelnaata aoker- oih mest. remontoM-Roskopf, trpeino RaVHO JO iZŠel na|U0Ve|Ši TOllkl COlllk, p^^vTsso! kateri se pošlje zastonj ln poštnine lita z ilvojnatim triim sre- DTOStO. brlim moSnrm pokrovom w - . .____nt___n ii. 6 so in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. ŠL 606. Prava srebrna tilin-der-remootoar, trpeino ko» laaje in modni pokrovi, gld. 486, ista z dobrim anker-kolesjem gld. 6*96 in naprej. 6-4 Z0l)0~ tehnični Oton 5«yill pri gf. dr. E. Globoćnikii v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranila kore nine, z ali brez nebne plosce, iz kavčuka kakor tudi »lata, dalje vravnalnioe ic obturatorji sc izvršujejo po najnovejlik 100-32 metodah. Plombe t alatu, porcelanu, amalgamu in o amen tu kakor tudi vso z ob o s dr a v-niikt oporaoije izvršuje tu speoJJallst Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure i i * £i«bljana(Koliz«j) \\. £ang Marije Terezije cesta Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh oenah. Ogledala, slike v vseh velikostih, 130-2:. zalagatelj društva o. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelja In vozički po vsaki cenj, Čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Modrocl Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. specijalitete v nevestinih balah. Vel/ki prostori, pritlično In v 1. nadstropju. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. Rezervna zaklada: I 86.277. Denarni promet vi. 1905: K 8,216.600. Posojilnica v Radovljici reglstrovana sadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po 411 o 2 10 brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V«%, na menice pa po 67o. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedeljo in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 161-26 .Gorenjca' prodaja po 10 vin. v Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec, in g. K. Fa-b i a n i, trgovec h. št. 105; Škofjl Loki g. M. 2 i g on, trafika, gl. trg; Tržiču g. J. Aha- Čič, trgovec; Radovljici g. Oton Ho man, glavna trafika; Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrnšici g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažman, trafika; Ljubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št. 52 Izdaja konsorcij »Gorenjca* Odgovorni urednik Lavoslar Miku*, Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju,