2/2020 letnik CXXII 43 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si in za proizvodnjo krmilnega soka. Ob pomanjkanju cvetnega prahu v naravi ali v satju čebele ne morejo krmiti veliko za - lege, tako da se zaleganje lahko celo ustavi, ne pospeši pa ga nobeno dražilno krmljenje s sladkorno raztopino. Ob upoštevanju v praksi potrjene vloge cvetnega prahu je naloga čebelarjev, da čebeljim družinam omogočimo opti- malne razmere za nabiranje zadostnih količin peloda za normalno redno uporabo in re- zervo. To dosežemo z vzrejo in ohranjanjem močnih čebeljih družin, s stalnim vzdrževanjem ugodne starostne strukture če- bel v družini ter s pravočasno in čim bolj optimalno oskrbo čebe- ljih družin. Če v okolici čebelnja- ka ni dovolj cvetnega prahu, moramo čebelarji tam posaditi medovite rastline. Prijetno lahko združimo s koristnim in okolico uredimo tako, da bodo naše čebele tam našle koristno pašo, poleg tega pa bodo rastline čebelnjaku v okras in čebelar - ju v ponos. Pri sajenju medovitih rastlin se moramo zavedati, da zgodaj spomladi več kot polovica pašnih čebel nabira cvetni prah – in to po večini bližje kot 400 m od čebelnjaka. Če se zaloga hrane ob gnezdu hitro zmanjšuje, nimamo druge izbire, kot da čebelam dodamo hrano. Dodamo jim medene sate iz rezerve z nastrganimi pokrovci, da se ne tru- dijo še z odkrivanjem medu. Tu moramo biti previdni zaradi nevarnosti širjenja hude gnilobe čebelje zalege (med iz satov je treba pregledati, če vsebuje spore). Če ni prehladno, jih lahko krmimo tudi s sladkorno raztopino v razmerju trije deli sladkorja in dva dela vode. Taka raztopina je bolj stabilna in se kvari počasneje. Pri uporabi krmnih pogač moramo biti previdni, kajti če- bele za predelavo te hrane potrebujejo več vode, to pa utegne ob mrazu in slabem vremenu povzročiti nemalo težav. Ob zdajšnjem zelo spremenljivem vremenu s hitrimi ohladitva- mi obstaja nevarnost, da čebele ne bodo sposobne ogrevati vse zalege, posledica tega pa bodo pojav prehlajene zalege, griže, noseme itd. Če že prisegate na pogače, uporabite invertne pogače, ki jih lahko dobite v bolje založenih trgovinah s čebelarskim materialom. Odsvetujem pa vam uporabo različnih do- datkov v pogačah, ker lahko posredno vplivajo na kakovost medu. Zavedati se moramo, da cvetnega prahu ne more na- domestiti noben nadomestek. Glede na to, da je v AŽ-panjih še vedno železno pravilo Preussova metoda prevešanja sa- tov, se kaj hitro lahko zgodi, da se pozneje v medu pojavijo ostanki nadomestkov cvetnega prahu. V med pa ne sodi nič, kar ni njegova naravna sestavina. Žal so se v zadnjem času nekateri čebelarji zaradi visokih cen medu in drugih čebeljih pridelkov v prodaji na drob- no prelevili v medarje, pohlep po čim večjem zaslužku pa jih je privedel do tega, da čebelam odvzemajo preveč nji- hovih zalog hrane, tj. medu in cvetnega prahu. Namesto tega jim pozneje spomladi dodajajo sladkor in nadomestke cvetnega prahu (slednje je prepovedano), zato moč čebeljih družin fiziološko slabi, s tem pa izgubljajo tudi sposobnost obrambe pred boleznimi. Temeljite raziskave v minulih 20 letih, ki so jih Anton Im- dorf, Kaspar Ruoff in Peter Fluri leta 2008 objavili v knjigi Volksentwicklung bei der Honigbiene (Razvoj družine medonosne čebele), so nesporno dokazale, da posledica dražilnega kr- mljenja s sladkorno raztopino ni niti večje zaleganje niti hitrejši razvoj družin. S takim ukrepom družin ni mogoče spodbuditi k večjemu nabiranju cvetnega prahu niti k ve- čjemu donosu medu. Dokazano je bilo tudi, da se družine, ki so bile krmljene z dodatki beljakovin, celo slabše razvijajo (verjetno zaradi fermentirane hrane). Na žalost so resnice in dokaze iz omenjene knjige preglasili članki, katerih avtorji zagovarjajo dražilno krmljenje in uporabo sladkorja v pre- hrani čebel, zato bo minilo še veliko časa, preden bodo če- belarji spomladi prenehali »zasipavati« panje s sladkorjem. Čebelarji se pri spomladanskem dražilnem krmljenju pre- malo zavedamo, da zaloga hrane v tem obdobju nista samo med in cvetni prah, ki ju vidimo v panju, ampak tudi zaloge maščobnih telesc v zimskih čebelah. Te so ključnega pomena za razvoj poletnih čebel, saj zimske čebele iz njih črpajo hrano za ličinke in vzrejo prvih generacij čebel, medtem ko je nara - va še odeta v zimsko spanje. Zadostna preskrba z medom in s kakovostnim cvetnim prahom, za katero moramo čebelarji poskrbeti že po zadnjem točenju, je odločilna za razvoj notra - njih organov zimskih čebel, še posebej za maščobna telesca Spomladansko krmljenje čebel Spomladansko krmljenje čebel je tema, o kateri se pogosto krešejo mnenja čebelarjev. Številni čebelarji namreč hvalijo spomladansko krmlje- nje čebel s pogačami, drugi priporočajo sladkor- ni sirup, tretji pa nasprotujejo kakršnemu koli krmljenju. Pri krmljenju čebel moramo upošte- vati praktične izkušnje, znanstvena stališča, naj- bolj pa potrebe čebel. Dejstvo je, da čebelje dru- žine z zadostno zalogo medu in cvetnega prahu ne potrebujejo nikakršnega krmljenja. Raziskave so nesporno dokazale, da z dražilnim krmljenjem NE DOSEŽEMO večjega zaleganja, hitrejšega razvoja ali večjih donosov. 2/2020 letnik CXXII 44 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zavedajmo se, da presežek medu v čebeljih panjih pozi- mi in v prvem delu pomladi ni stran vržen denar. Nekateri čebelarji namreč med še vedno raje skladiščijo v sodih in ča- kajo na kupca z dobro ceno, kot da bi ga vsaj manjši del čez zimo pustili čebelam. Ne samo da je med tam manj izposta- vljen kristalizaciji, ampak tudi bolje od sladkorja spodbuja razvoj čebelje družine. Čebele so pri porabi medu zelo raci- onalne in presežek hrane bo slej ko prej na voljo čebelarju v obliki dobro razvitih čebeljih družin, ki bodo maksimalno pripravljene na prvo pašo. Prav tako so pogoj za uspešen spomladanski razvoj dolgožive zdrave zimske čebele, polne energije, ki morajo v tem obdobju zagotoviti nemoten ra- zvoj čebelje družine tudi v najbolj neugodnih vremenskih razmerah. Skrb za te čebele se začne že avgusta prejšnjega leta, spomladi pa s krmljenjem samo popravljamo tedanje napake. darim: delavke in matice dobijo od svoje mame eno polo- vico in od očeta drugo polovico genskega zapisa, skupaj 32 kromosomov. Prednost take organizacije genoma je v tem, da se v primeru trotov okvare težje skrijejo. Če je zapis za neko vitalno lastnost na enem od kromosomov okvarjen, celica ne more dobiti delujočega zapisa iz njegovega para. Preprosto povedano to pomeni, da se genetske napake v zapisu ključnih lastnosti po trotovski liniji ne dedujejo, saj troti z genetskimi napakami poginejo. Spolne celice so vedno haploidne, ne glede na spol: 16 kro- mosomov pri čebelah oz. 23 pri ljudeh. Ko nastajajo spolne celice pri maticah (in drugih diploidnih osebkih), pride do tako imenovane rekombinacije, mešanja genetskih zapi- sov. To si lahko predstavljate tako, da imate dva »fascikla«, Pri medonosnih čebelah in njihovem bližnjem sorodstvu najdemo tako imenovani haplodiploidni sistem določanja spola osebka. Ljudje (in drugi vretenčarji) smo diploidna bitja. Genski zapisi – genski zapis si lahko predstavljate kot del »gradbenega načrta« – za skoraj vse lastnosti so pod- vojeni, vendar ne nujno enaki. Pol zapisov dobimo v obliki 23 kromosomov od mame, drugo polovico od očeta, skupaj torej 46 kromosomov, vključno z dvema spolnima kromo- somoma (X in X pri ženskah ali X in Y moških). Kromosomi so »paketi« informacij, lahko si jih predstavljate kot fasci- kle. Kromosome poznamo individualno in so stereotipno organizirani (recimo zapis za lastnost A bomo vedno našli na kromosomu 1). Kot rečeno, imamo sesalci skoraj vse za- pise podvojene. Izjema je spolni kromosom Y, ki določa mo- ški spol. V primerjavi s kromosomom X zapisi za nekatere lastnosti na njem manjkajo. To se izrazi npr. pri dedovanju anemije srpastih celic, kjer se bolezen lahko skrito deduje po ženski liniji, moški osebek pa v primeru okvare zapisa ne preživi. Oče lahko svojim potomcem posreduje enega od svojih dveh spolnih kromosomov: če gre za X, bo potomec ženskega spola, če pa gre za Y, bo potomec moškega spola. V haplodiploidnem sistemu čebel pa je stvar drugačna. Če ima osebek le en komplet zapisov, bo moškega spola, če pa dvojnega, bo najverjetneje ženskega spola – delavka ali matica. Najverjetneje pravim zato, ker pod določenimi pogoji nastane izjema, ki je za čebelarja kar pomembna in jo bom pojasnil kasneje. Skratka, delavke in matice so di- ploidne (imajo dvojni genetski zapis za lastnosti), troti pa haploidni (enojni zapis za genetske lastnosti). Tu naj pou- Genetika in dedovanje pri čebelah dr. Janez Prešern Kmetijski inštitut Slovenije janez.presern@kis.si Svatbeni let mlade matice je enkraten dogodek v njenem življenju: od nabora »spoznanih« trotov je odvisna prihodnost njene družine. V prispevku bomo pogledali osnove genetike in dedovanja. Slika 1: Prikaz razlike med diploidnostjo in haploidnostjo. Matice so diploidne in imajo za vsako lastnost dva zapisa, ki sta lahko različna. Npr . zapis za lastnost »A« je lahko »svetlo modra« ali »temno modra«. Troti so haploidni in imajo za vsako lastnost le en zapis.