NA ROB POROČILA 0 POSLOVANJU SKLADA SKUPNIH REZERV OIČINE LJUIUANA MOSTE-POUE
Občinsko gospodarstvo na trdnih nogah
Kot je znano, so delovne organizacije naš* občine 2*. maja 1971 ustanovile sklad skupnih rezerv in sprejela statut. Skupščina sklada je določila, da iio sama neposredno odločala o angažiranju sredstev tega sklada
Skupščino sklada sestavlja 21 članov, in sicer 16 iz delovnih organizacij in S odbomikov ;zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Z odlokom o skupnih rezervah in statutom sklada je dolo-čeno, da se sredstva sklada oblikujejo iz obveznih vplačil samostojnih organizacij združenega dtela, iz sredstev, prevzetih od bivših skupnih rezerv gospodarskih organizacij, iz sredstev doseženih s posslova-njem sklada po sklepu o njihovi delitvi, in iz diugih sredstev, ki se stekajo v sklad po doloičbah posebnih predpisov.
Skupščina skJada jc po sta-tutu pristojna določati višino vloge delovnih organizacij v sredstva sklada, vendar se je od-ločila za minimalno vlogo, ki jo določa zakon, in sicer 2 % na-menjenega za sklade. Poleg tega izločajo delovne organizacije iz sredstev za sklade še 3-odstotni prispevek v republiški sklad skupnih rezerv. V okviru po-slovne politike sklada je po-membno, da bo za obdobje pe-tih let lahko sklad dodeljeval kredite samo za sanacijo podjet-ja, v vseh drugih primerih pa bo kreditna doba največ 3 leta. Obrestna mera se giblje med 6% (za sanacijo podjetja) in 10% (premostitveno financi-ranje).
Ceprav   je   osnovni   namen
tega sklada sodelovanje v sana-cijskih programih za odstranje-vanje in preprečevanje vzrokov za nastajanje poslovnih izgub, ni bilo vdveletnemmandatnem obdobju nobenega sanacijskega posebnega sklada. V tem se v precejšnji meri odraža razme-roma stabilno gospodarstvo občine.
Najpomembnejše angažiranje sredstev sklada v dveletnem ob-dobju je bilo storjeno v zvezi z modernizacijo obrtnega podjet-ja Protektor. Skupaj s sredstvi republiškega sklada skupnih re-zerv in Ljubljanske banke ter s svojimi sredstvi je podjetje v zelo kratkem času uresničilo projekt rekonstrukcije in mo-dernizacije svojega proizvod-nega procesa v skupni vrednosti
okoli 10 milijonov dinarjev.f.
V letu 1971 je sklad pcodprl gradnjo hale za proizvodnjo pla-stičnih cevi v Totri. Investi<cijski projekt je že uresničeh, nove zmogljivosti pa so izdatno pri-spevale k povečanju ekonomske močitega podjetja.
Sklad je sodeloval tudi pri razvoju gostinske dejavnosti v občini, saj so s sofinanciranjem sredstev sklada preuredili notra-njost gostinskega lokala v Zado-brovi, ki ga upravlja gostinsko podjetje Moste ter gostinskega podjetja Figovec na kopališču Kodeljevo.
Mizarstvo Moste se je s po-močjo dodatnih sredstev iz sklada preselilo na novo loka-cijo. Sklad je z dodelitvijoi kre-dita Pohištvenemu mizarstwu~na
Litijski cesti omogočil saniranje delovnih pogojev, s čimer je lahko podjetje zadostilo sanitar-nim predpisom, ker jim je sicer grozilo prenehanje poslovanja. Sklad je zagotovil tudi sanacijo gekarskih obratov v podjetju Zito. In ne nazadnje: tudi Ve-lana je s pomočjo sklada zgra-dila oplemenitilnico zaves.
Konec decembra 1972 je sklad razpolagal s 15, 965.813 dinarji sredstev. in sicer: 5,381.475 din lastnihsredstev; 5,568.097 din najetih kreditov in 5,016.240 din sredstev go-spodarskih organizacij.
V statutu sklada je določeno, da so vlagatelji udelcžcni pri de-litvi sredstev, doseženih s poslo-vanjem sklada, in sicer v so-razmerju z vplačanimi srcdstvi. Sredstva, ustvarjena s poslova-njem sklada (dohodek), so v k-tih 1971-72 dosegla višino 495.132 dinarjcv. Skupščina sklada je po zaključncm računu sklcnila ta prigospodarjcna srcd-stva prcnesti na vlagatclje v so-razmerju s sredstvi, ki so jih vlo-žili v sklad. Tako so se njihove vloge povečale za 9,9 %.