Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah.
ja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



List Slovenskih delavcev v cAmeriki

The »first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
nELMFO« PMARNI: 1X7« UtOTML
m Seoood-Olase
, Asfrtsmber 81, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of
of Kanh S, 187«.
TELEFON PISARNE: 1X7«
NO. 139. — ŠTEV. 139.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 14, 1907. — V PETEK, 14. ROŽNIKA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Iz delavskih krogov. Western Fed. of Miners.
VELIKANSKI NARAŠČAJ IMENOVANE ORGANIZACIJE. — DENAR ZA MOYER-HAYWOOD AFERO.
Konec štrajka mašinistov v S an Franciscu, C al.
V MONTANI.
Denver, Colo., 14. junija. Namestili tajnik organizacije Western Federation of Miners je pri konvenciji, ki se vrši v tukajšnjem mestu, naznanil, da j« organizaciji v mluolem poslovnem Into pristopilo 51 novih lokalnih organizacij s 15,000 člani. To je najboljši odgovor na poskus delodajalcev organizacijo razdejali, v kolikor prideta v državi Colorado in Idaho v (MKtev*. Organizacija šteje sedaj 40,000 članov. Dohodki so znašali #224,8*"», iadatki pa $190,096. Za za-govoruDŠtvo Moyerja, Haywood a in Petrtrboneja se je nabralo $S7,787.
San Francisco, Cal., 14. junija. — Unija mašinistov je sklenila z delodajalci ,j»ut!>xlbo in s temi je štrajk končan. Z delom se prične v ponedeljek.
Heleua, Mout., 14. junija. American »Smelting and Refining Com panoje včeraj svojim vslužbenceru predlagala, da jim poviša plačo za dnevnih 25 centov. Delavci so zahtevali dnevno f>ovišanje za 50 centov in sedaj preite s 6t raj kom, kteri se prične 16. junija.
PREDSEDNIK V OYSTER BAYU.
Pozdravilo ga je vse mestece. Mater treh malih otrok je imenoval najboljšim državljanom.
Oyster Bay, L. I., 13. junija. Ke-dor dvomi, je li predsednik Roosevelt v resnici priljubljen med prebivalstvom ali ne, ta bi moral biti v Oyster Rayu povodom predsednikovega prihoda v tukajšnje njegovo letovišče. Vsako leto, ko pride Roosevelt domov na počitnic«-, (»omenja dan njegovega prihoda za tukajšnje prebivalstvo praznik. Ze jedno uro predno je dospel predsednikov vlak. je bila polovica prebivalstva na kolodvoru. Ko -o rakalei ugledali vlak in na platformi zadnjega vagona tudi predsednika, je vse kričalo "here he comes". Ko je Roosevelt ostavil vlak. ga niso pozdravili s huna-klici, kajti ti v Oyster Rayu niso moderni. Vse je gledalo s spoštovanjem, ko so prišli predsednikovi otroci, da prvi poljubijo očete in mater.
Ko je predsednik ugledal svoje o-troke, je vesel vzkliknil: "Vesel sem, da vas zopet vidim in srečen sem, da w>m zopet med vami!'' Potem so pri-šli njegovi sosedje in drugi prebivalci, da mu podajo desnice. Med temi je bil* tudi neka ženska, ktera je imela na v sake j roki po jedno dete, dočim je mali deeek Sel za njo in se dr?al njenega krila, kajti bil je	tako
velik, da J« znal hoditi. Predsednik ji® »nate»r takoj opazil, jo pozdravil s prijaznim nasmehom, jej podal desnjoo, se o bi I proti množici in dejal: 'Evo, to je ntjboljSi državljan med nami!" Ko je potem pozdravil še ostale ljudi, se je odpeljal domov.
Japonska afera
in Zjed. države.
JAPONSKI POSLANIK AOKI V WASHING TONU NEČE O TEM IZRAZITI SVOJEGA MNENJA
Uradno poročilo o dogodkih v San Franciscu vlada nece objaviti.
TRGOVINSKI TAJNIK SE JE NAPOTIL V SAN FRANCISCO.
Washington, 13. junija. Japonski poslanik vicomie Aoki neprestano molči, in sicer po starem diplomatič-nem principu: "Ako se ničesar ne govori, se izogne nevarnosti govoriti kaj škodljivega." Radi tega je poskrbel, da se ami nihče ne more bližati in le uradniki njegovega poslaništva zamorejo sedaj z njim osobno govoriti.
Poslaniški tajnik Miyaoka je danes izdal naslednjo izjavo, čemu je poslanik nepričakovano spremenil sfoj načrt glede potovanja na pacifično obrežje. Miyaoka trdi, da poslanik ne odjM>tnje na zapad, ker je sedanja agitacija v japonskem in ameriškem časopisju prevelika. Ako bi sedaj obiskal pacifično obrežje, hi časopisje pomen tega potovanja napačno tolmačilo.
Poslanik je torej svoje potovanje v Californijo "preložil" do jeseni, ker upa, da se Ibode do tedaj protija-ponsko gibanje poleglo in da bodo (tukajšnji, kakor tudi japonski kričači utihnili.
Medtem bode pa trgovinski tajnik Strauss ]*>toval v San Francisco in druga califomijska mesta, da tamkaj dožerce, kako izgleda japonsko vprašanje v deželi njegovega rojstva. On se hoče iprepričati. kaj vse so naselni-ške oblasti storile, da izvedo novi našel niški zakon. Ivo se vrne, b<xle pri-* nesel seboj hrezdvot.mo obilo mareri-jala. kterega bode vlada j>otrehovala. ko se ]h> zimi zoj>et prično ]>ogajanja z .Ia|H.nsko glede nove |>ogodbe o našel jevamju .jtipMiskih knlijev. ktero vprašanje ne Inwle tako lahko rešiti.
1 radno ]*>ročilo o pro I ijaponskih izgitxlih v San F ra ne i sem je že dospe-lo v Washington, in sicer z vsemi prilogami o izjx>vedan.jai prič. Poročilo je sedaj v rokah državnega tajnika Ranita, kteri je vse listine takoj '[m»kazal generalnemu pravniku Bona-parteju. Podrobnosti tega poročila vlada neče objaviti.
San Francisco, Cal., 13. junija. — Kakor se zatrjuje, nameravajo tu bivajoči Japonci zahtevati od zverine vlade denarno odškodnino za napad na rest a v rant, kterega je množica nekemu Japoncu razdejala. Tudi za vse druge napade bodo Japonci zahtevali odškodnino. Oni so tudi uver-jeni. da se bode s i><jmočjo diplunia-tičnega pritiska na washingtonsko vlado storilo konec protijaponskej agi taciji v CalifornijL
Toronto, Ont., Canada, 13. junija Japonski princ Fushimi dospel je vče raj 'pojjoludme semkaj. Mayor in mestno zastMpstvo, kakor tudi zastopniki vlade so ga lepo sprejeli, nakar so mu razkazali mešane znamenitosti Zvečer m1 je v governerjevej palači vršil sijajen banket v počast princu, l'rinc danes zvečer odpotuje dalje.
RODBINSKA ŽALOIORA
ostareli! farno, otroka in taščo.
Rock wood, Ohio, 14. junija. Farmer Charles Schaefer je včeraj ustrelil avojo ženo Carrie, svojega šest lotnega sina in taščo, gospo George Tbakerjevo. Potom je skušal trupla MŽgatL Ko so mu sosedje to preprečili, j« božal in ga doeedaj še niso o alti. Ako ga dobe, ga bodo brezdvomno lizačali.
Jadranka ee je potopila.
Louisbnrg, C. B., 12. junija. Angleška jadranka New Dominion, ktera je včeraj v viharju blizo Gabargusa za-hmMa a* ysWsninii, ee je denes potopila. Moštvo se je refiiio.
Konec štrajka obrežnih delavcev v New York«.
ŠTRAJKARJI SO UVIDELI, DA IMAJO PASOBRODVE | DRUŽBE DOVOLJ 8&A-BOV NA RAZPOLAGO.
Radi tega so sklenili, da ee s štraj-kom konča in prične z delom.
ŠESTTEDENSKO POČIVANJE.
Št raj k newyorskih obrežnih delavcev je končan. Izvoz je namreč od dne do dne postajal večji in tako je i^d-stvo štrajkarjev spoznalo, da štrajk sedaj ni več umesten, ker delavci niso dobiviali dovolj finančne podpore.
Včeraj zvečer so se zastopniki štrajkarjev zbrali in sklenili, da se z de lom danes prične. Kacih 12,000 štrajkarjev. kteri drugod niso dobili dela, pričelo je danes z delom.
Obrežni delavci vseh 35 transat-lantskib parobrodnili družb so dne 5 maja zahtevali, da se jim poviša plača na 40 eentov na uro. Pred dvema tedni so to zahtevo skrčili na 35 centov na uro, toda ttfdi s to zahtevo ni so prodrli, kajti družbe z unijo niso hotele razpravljati. Družbe so pa obljubile, da bodo vzele toliko ljudi na delo. kolikor jih potrebujejo.
Početkoma je štrajkalo 25,000 de iavcev, ktero število se je pa vedno tuanjšalo, ker so domače družbe privolile v zahteve štrajkarjev.
ZGUBLJENI MORNARJI.
Nesreča, ktera je doletela barkaso oklopnice Minnesota, še ni pojasnjena.
Washington, 13. junija. Admiral Evans brzojavlja mornaričnemu oddelku. da mornarji našega v Hampton RoSds zbranega vojnega brodovja še vedno zaman iščejo zginolo barkaso oklopnice Minnesote, kakor tudi trupla 11 mornarjev, kteri so brezdvomno vsi utonili. Nadalje naznanja admiral, da ji' imenoval posebno komisijo, ki lx»de ]*> možnosti natančno preiskala žalostno afero, in da se splošno sodi, da je barkaso povozil kak parnik. Admiral konča svoj brzojav s tem, da naznanja, da nihče več ne upa, da bi se še kedo izmed zgubljenih mornarjev našel.
Baltimore, Md., 13. junija. Predsednik Roosevelt je zvedel o katastrofi, ktera je doletela mornarje, ki so se vozili v barkasi oklopnice Minnesota, ko se je vozil skozi tukajšnje mesto v Oyster Bay. Roosevelt je takoj poslal admiralu Evansu naslednjo brzojavko v znak sožalja: "Vest o nesreči nas je nepopisno užalostila."
Tokio. Japonska, 13. junija. Do pisnik lista '' Isaelii'' brzojavlja iz Washingtona, -da je množica v Bar-keleyu. Cal.. naipadla neeega japonskega pridelovalca cvetlic, kteremu so razdejali njegov cvetljičnjak in na pravili tudi obilo druge škode. Vsled tega poročila postala je nevolja proti Ameriki še večja, to tem bolj, ker je vsled tega dogodka sedaj ljudstvo prepričano, da napadi na Japonee niso slučajni, temveč le posledica skrajnega sovraživa napram Japoncem.
San Francisco, Cal., 13. junija. — Napad na japonskega pridelovalca cvetlic, o kterem poroča japonsko časopisja, je bila povsem malenkostna afera. Par dečkov je vrglo par kam-njev na cvetličnjak, kteri je last neeega Japonca. Dečki niso niti vedeli, da je evetličnjak Japonceva lastnina. Japonska organizacija se je prepričala, da je stvar malenkostna in jo je prepustila policiji.
ZASTRUPLJENA VODA.
Vsled slabe vode se je v Pittsburgn, Pa., pričel razširjati legar.
Pittsburg, Pa.. 14. junija. Tekom 24 ur se je tukaj pripetilo 27 slučajev legarja. Bati se je, da se bolezen spremeni v epidemijo. Oblasti poživljajo prebivalstvo, naj vživa le prekuhano vodo. Voda prihaja v vodovod iz oku ženega Allegheny Riverja.
Afera Haywood.
Orchard joka.
2IORILEC GOVERNERJA STEUNENBERGA IN PRIČA PROTI HAYWOODU ŠE VEDNO IZPOVE-D U J E.
Pri pripovedovanj u o izpraševanju potom sv. pisma je pričel jokati.
SREČANJE S PEABODYJEM.
Južne repoblike.
Potres v Chile.
V VALDIVTJI JE BILO PET OSOB UBITIH, HIŠE IN MOSTOVI RAZDEJANI.
Mexico in Guatemala; Mexico se zadovolji z vsakim razlogom za vojno.
NEPRISTRANOST.
Denarje v staro domovino
pojilj ame:
ca $ 10.30 ............ 50 kron,
ca $ 2OJ50 ............ 100 kron,
sa I 40.flp •............ 900 kron,
sa $ «04.00 ............ 1000 kron,
ta $1017.00 ............ 5000 bon.
Poštarin je viteta pri teh teejsli Doma ee nakazane t ote popolnoma m vinarja Ot&k Hua (fenaine	izplačn^e
c. kr. poštni hranilni nrad t 11. de 1*. Cuk
Denarje nam podati je ^ajprilič-ae^ de #25.00 V-gotovfad
v pHporoče-aU reglstrevanem ptera, veCje e pe Domestic Poeta* Kuer Order ell pa New Toit Ba=L Draft.
PRANK BAK8EK 00. 109 Gresnwidi Street. New Texfc. 6104 8t Olair Ave. HE., tlinhai O.
Boise, Idaho, 13. junija. Pri današnjem izpraševanju priče Harry Or-eharda v zadevi proti Haywoodu, je Orchard pri svojem izpovedovanju o raznih zločinih pričel jokati.
To je bil prvi slučaj, da je pokazal morilec governerja Steunenberga, da ima še vest. Odvetnik Richardson ga je izpraševal, kako ga je pripravil detektiv ifcPartland do prve izpovedi potom izrekov sv. pisma
To je Oreharda ganilo in oblile so ga solze. Bas predno je pričel jokati, je mirno popisal umor governerja Steunenberga in načrt, po kterem bi pognal v zrak vlak, s kterim se je vozil go verner.
Pri današnjem zasliševanju je Orchard povedal, kako je z Jack Simp-kinsom tihotapil z opijem, kako je kradel in postal bigamist.
Današnje izpraševanje Oreharda je imelo namen, porotnikom dokazati, da je umoril governerja brez navodila kake tretje osebe. Orchard je bil pijo-nir v pokrajini Coeur d'Alene, kjer -si jep ridobil bogate zlate claime, na kar je pa propadel in dospel do tega, da ga je Steunenberg pregnal iz države, med tem ko so njegovi, prejšnji tovariši postali bogatini. — Opium je prenašal iz British Columbije v Zjed. države.
Nadalje je Orchard tudi povedal, da je skušal ukrasti otroke svojemu staremu prijatelju Paulsonu, kteri je bil z njim zajedno siromašen ru'dar rudnika Hercules, ki je pa kasneje p stal milijonar. Otroke mu je hotel u krasti, da bi dobil od njega $50,000 ali -fUO.OOO odkupnine. Orchard trdi, da mu je v to najpreje svetoval — podijoveriier <\>:ites države Colorado. Za i<i 44delo** je najel nekega Jack Simpkin.-a, s kterim je potem prišel k podgovernerju Coatee, da se domenijo i^lede delitve denarja.
Boise, Idaho, 14. junija. Orchard je pri včerajšnjem izpraševanju ver minut jokal in sicer ko je pripovedoval o spre<»brnenju in o — kralju Davidu. kterega si .je v ječi izbral v duhu svojim duševnim vodjem. O svojem spreobrnenju je Orchard govoril le poluglasno in povedal, kako je v ječi pri premišljevanju prišel do misli, da se ubije in pripozna vse svoje zločine. Nek notranji glas mu je dejal. da z grobom še ni vse končano. Pri tem je jokal in zakril svoje oči z žepnim robcem. Ko se je zopet umiril, je ostal trden. Izjavil je, da se kesa in da je ra!di tega sklenil vse povedati" Zasliševanje se je končalo ob 3:30 popoludne.
Kmalo popoludne je bivši governer iz Colorada, Peabody. srečal Oreharda v uradu državnega tajništva. Ko je Orchard ugledal Peabodyja, je odšel k njemu in mu dejal: "Sramujem se Vas nagovoriti in pogledati, governer." — "O, to ni nič," odvrnil je Peabody, "sramovati se vam ni treba." Orebard je jokal in dejal: "Veseli me, kla Vas nisem ubil in ta ko sem si saj prihranil misli na ta zločin." Orchard in governer sta govorila četrt ure prijazno.
Štrajk uslužbencev ulične železnice ▼ Detroit«.
Detroit, Mich., 12. junija. Uslužbenci tnksjinje ulične železniee so
pričeli štrajkati, ker družba ni hotela privoliti v njihove zahteve. Oni zahtevajo. da se jim poviša dnevna plača za 25 centov.
Zločinec plemenite krvi
St. L»ouis, 13. junija. Tukaj so aa-prli Fred. Seymourja Barringtona, ki je obdolžen, da je nmoril neeega Me Canna v letu " 903. Sed^j so v njem spoznali — pr /ega sngleikega lorda. Zopet drugi p-t. trdijo, da je lord navaden lopov in da se kneonje George Barton. Morilca bodo obeeili dne 26. julija.
Santiago de Chile, 14. junija. V Valdiviji je bil včeraj jak potres. Mnogo hiš in železniških mostov bilo je razdejanih; pet osob je ubitih.
(Valdivia je 500 milj oddaljena od morja, južno od mesta Valparaiso in ima 10,000 prebivalcev.)
Vse polno dimnikov se je podrlo; ziiovje pi-ed katedralo se je podrlo, toda k sreči ne na poslopje, tako, da je slednje ostalo nepoškodovano. V Valdiviji je zavladala nepopisna panika.
Potres je bilo čutiti tudi v Santiago, ne*da bi napravil kako škodo.
Guatemala Ciudad, Guatemala, 14. junija. V diplomatičnih krogih krožijo vesti, da je Mexico sklenila poseči v guatemalske zadeve. Sedaj je baje našla druge vzroke, tako da zo-more nastopiti proti Guatemali tudi, ako slednja izpolni dosedanje mehi-kanske zahteve. Mexico bode v kratkem poslala svoje vojaštvo v Guate malo in sicer na isti način kakor so to storile Zjed. države s Cubo.
Guatemala upa na intervencijo iz Washingtona, toda washingtonska vlada ostane najbrže nevtralna.
Mexico Ciu'dad. 13. junija. Vesti porfzu nicaraguajskih flibustirjev in salvadorskih ustašev po salvadorskih četah, se potrjujejo. Ustaši so naj preje osvojili mesto Acajutla in kas neje so skušali napredovati proti glavnemu mesfu. Flibustirji so morali bežati nazaj* v Acajutlo. kjer se še vedno mude.
Bitka se je vršila pri mestu Sonso-nata. ktero bi se kmalo udalo.
Son sonata, ktero mesto se nahaja kakih 12 milj daleč od Acajutle, ima veliko posadko. Kakor hitro* so flibustirji dospeli v Acajutlo, so osvojili mesto in luko. kajti posadka v mestu ni bila velika. Na to so si prisvojolo vlak. s kterim so odposlali prve čete proti Sonsonati.
Tekom noči so napadli mesto, toda napad se ni posrečil. Flibustirje je vodil nek ameriški državljan imenom Moissant, kteri je preje bival v San Franciscu. Moissant ima v Srednjej Ameriki velike hazijende sladkorja in velike posesti v San Franciscu.
Salvadorska vlada je ravnokar ^vedela o ustaškej junti. ktero so usta novili v Zjed. državah in sicer baš imenovani Mjoissant. polkovnik Felipe Fernandez, predsednik republike Nicarague Zelaya ter razni izgnanci iz srednjeameriških republik.
John Moissant je kandidiral za ma-yorsko mesto v Sonsonati, ker pa ni bil izvoljen, je postal podkonzul Zjed. držav. Konzul, kteri ga je predlagal za to mesto, sedaj ni več v službi, kajti ostavil jo je, ker je bil član jun-te in ker je pošiljal tajne brzojavke predsedniku Nicarague, Zelayu.
Port of Spain, TrinJdad, 14. junija. Vlada je naznanila danes konzulom, da na Trinidadu ni več kuge in je razveljavila karanteno.
Panama, Panama, 14. junija. Kongres je dovolil predsedniku Amadorju šestmesečni dopust, za ktero dobo imenuje on titularnega predsednika; to mesto prevzame general Obaldia dne 25. junija. Obaldia je poslanik v Washingtonu in pride danes v Panamo. —
Pred mirovno konferenco v Haagu, Nizozemsko.
SLABA PROROKOVANJA; PRIČAKOVATI JE, DA PRIDE DO PREPIROV MTiT> ZASTOPNIKI POSAMEZNIH DRŽAV
Že danes bodo vsi delegatje v Haagu ? polnoštevilni.
NELIDOV DOSPEL.
Haag, Nizozemska, 14. junija. — Razun delegatov nekterih malih evropskih državic dospeli so k mirovnej konferenci vsi delegatje večjih držav, in sicer v skupnem številu 199. Dasi-ravno se za sedaj še ne ve, kako se ibode razvila mirovna konferenca, od nje ni dosti pričakovati, kajti med Anglijo in Nemčijo je opaziti tekmovanje. Nekteri pesimisti prerokujejo eelo, da -pride do odkritega spora med obema državama.
Danes se izdela zapisnik imen delegatov.
Med danes došlimi zastopniki je tudi ruski poslanik Nelidov iz Pariza, kteri bode jutri govoril otvoritven govor in potem vsetm sejam predsedoval. O vsebini svojega govora Nelidov ni hotel povedati. Tudi ostali evropski delegatje molče in so zelo previdni. Medseibojni obiski so sedaj na dnevnem redu in tu se vidi grozne kompli menite. Vsak delegat mora svojega kolega obiskati in vrhu tega še nizozemske 'ministre.
Včeraj so dospele semkaj delegacije iz Španske, Grške in Turčije; delegatje iz Nemčije, Anglije in Italije pridejo danes.
Lastniki hotelov imajo sedaj zlato žetev in so vse cene potrojili.
'OLAJŠAJTE LOČITVE ZAKONA'
"Storite vse ženskam v prid."
Chicago, 111., 13. junija. Izdelajte zakon, kteri bode olajšal ločitve zakona; pustite vsakomur ločiti se od svoje žene ali moža, kteri to želi in ne pustite, da se na zaželjeno ločitev dolgo čaka.
To je stališče, ktero zavzema dr. Ana Blount, članica raznih klubov in znana socijologinja. Ona je včeraj predavala o tej temi pri West Side Equal Suffrage Association.
Kakor ona zatrjuje, je ločitev zakona največje blaženstvo, kterega si zamorejo ljudje predstavljati. Ako bi ženske pravljale porotniško službo, bi se brezdvomno več ljudi ločilo, nego se jih loči dandanašnji.
Razne novosti
iz inozemstva,
PLINOVA RAZSTRELBA POD VODO; POROČNIK ANGLEŽKE PODVODNE TORPE-DOVKE OBIT.
Sedemnajst delavcev v Nemčiji nevarno ranjenih.
AVSTRIJSKI NADVOJVODA IVAN ORTH.
Raznoterosti.
IZGREDI V CLEVELAND!!.
Izgrede so priredili sedaj čifuti, toda ne radi — sinagoge.
Cleveland, O., 14. junija. Tukajšnji čifuti so včeraj dopoludne priredili velike izgrede, toda ne radi cerkve, kakor naši rojaki na St. Clair Ave., temveč radi pametnejšega predmeta v obliki — košer mesa. Izgrede so vodile ženske, ktere se ne strinjajo s po-draženjem mesa. Več sto žensk prisililo je čifutske prodajalce mesa, svoje prodajalnice zapreti Tudi so ustavile mnogo vozov in pometale meso na ulico. Mnogo osob je zaprtih.
Portsmouth, Anglija, 14. junija Na nekej podvodnej torpedovki se je pripetila razstrelila plina, pri kren j so bili poročnik Hart ubit iu tiij»-mornarji ranjeni.
Rlieinhausen. Nemčija. 14. junija. V tukajsnjej Krupi>ovej tovarni -e je pripetila razstrelba, pri kte.ej je bilo 17 delavcev nevarno ranjenih, tako da ne bodo več okrevali.
Dunaj, 14. junija. Pariški "Figaro" je te dni poročal, da mu je avstrijski. leta 1890 zginoli nadvojvoda Ivan Nepomuk Salvator in kasnejši Ivan Orth pisal, da se kmalo vrne v Evropo. Na Dunaju se zatrjuje, da ta a est ni resnična.
Rotterdam, 13. junija. Stavkujoči delavci v diotterdajnu so napadli žitne trgovce po seji, kjer so razpravljali, kako nastopiti proti stavkam. Ko so se vračali trgovci v varstvu policije domov, so jih obmetavali s kamni. Policija je nastopila z orožjem. Dva trgovca sta se pozneje vračala domov. Več delavcev ju je napadlo in ju ranilo tako, <la so ju morali oddati v -bolnico.
Varšava, 13. junija. Na ljudskem vseučilišču je preiskala policija med predavanjem 150 osob, a ni našla ničesar. V Lodzu je preiskala policija množico med gledališko predstavo. Zaprli so več osob, ker so dobili pri njih hujskajoče spise.
Lissabon. 13. junija. Portugalska-vlada je najela angležki parnik Se-renado. na kterem namerava potovati •portugalski kialj. Portugalsko časopisje sodi. da se namerava rta Portugalskem državni preobrat in da je krona najela angleško ladijo iz pre-vidnosti za vsak slučaj. Portugalska vlada je namreč razpustila državni zbor, vsled česar so Portugalci precej razburjeni.
Budimpešta. 13. junija. Pri otvoritvi razstave v Pečuhu je imel višji notar Benko govor, v kterem je hudo o/beojal ministra Koesuttha, češ, da se preveč hlapčevsko obnaša pred nadvojvodo Friderikom, sploh, da se je preveč vdinjal Habsburžanom in Avstriji, neodvisno stranko pa pusti propadati. Zaradi tega govora je pozval Benkoja poslanec Horvnth na dvoboj-ki pa ni imel krvavih posledic.
ROOSEVELT NE BODE DUAL
KANDI
Njegova toeadema izjava v Wilming DeL
Wilmington, Del., 13. junija. Ko se je predsednik Roosevelt na svojem potu v Oyster Bay uradi! v tukajšnjem mestu, so ga {asniSd porofteval-flt rpisiili, bede li ie enkmt kandidiral za predsedniško mesto. Boose-velt je na to vpaaianje odgovoril s odločnim "ne".	x
Zlato iz Alaeke.
Seattle, Wash., 12. junija. Parnik Huinboldt, kteri. je 'dospel včeraj iz jugoistočne Alaske, prinesel je za 525 tisofi dolarjev zlata, ktero so našli v Fairbanksu, Dawsonu in Treadwellu. S parnikom je dospelo tudi 67 potnikov iz notranjih pokrajin.
La Provence teden dni zakasnela.
Francoski parnik La Provence je radi štrajka francoskih mornarjev prišel teden dni prepozno v New York. Na njem so stari mornarji, kterim je družba obljubila, da jih ne bode tožila radi npora.
Na ^pomolu v New Torku dela na družbo 200 skabov, kteri so dospeli is Philadelphije. Parnik odpluje v
KRETANJE PAŠNIKOV.
Dospeli so:
Koenigin Luise 13. junija iz Genove Cedric 13. junija iz Laverpoola. Adriatic 13. junija iz Liverpoola s
0L93I1 potniki ^ Pannonia 13. junija iz Reke z 2261 potniki
Dospeti imajo:
La Gascogne iz Havre.
Fried rich der G ros se iz Bremena.
Cretic iz Genove.
St. Paul iz Soarihampfcona.
Amerika iz Hamburga.
La Lorraine iz Havre.
Etruria iz Liverpoola.	i
Friedrich der Grosse iz Bremena^ 1
Zeeland iz Antwerpeoa.
Potsdam iz Rotterdama.
Armenian iz Liverpoola.
Princess Alice iz Bremena.
Astoria iz Glasgowa.
Bosnia iz Havre.	'
OdpSatt bodo:
Finland 15. junija v Antwerpen. La Provence 15. junija v Havre. Campania 15. junija v Liverpool. St. Louis 15. junija v Southampton. Koenigin Lnise 15. junija v Genovo. Patricia 15. junija v Hamburg. Caledonia 15. junija v Glasgow.
^..Vf^&Iiž&is' i -i'.
"titf i'ft-i'n^rMiuirMtMi-.

"GLAS NARODA" Senator Mor2an-
Lm Alevcasitih delavcev v Ameriki.
I«U>» slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
tnkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906.
leto velja list za Ameriko . . . $3.00
' pol leta............. 1.50
ia Evrop>, za vse k to.......4.50
" " pol leta.......2.50
" četrt leta...... 1.75
f Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
'JLAS NARODA" izhaja vsak dan h-vzemS* nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
»sued every day. except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
♦LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State ot New York.
Advertisement on agreement.
Za og'ase do deset vrstic se plača 30 •ntov.
Doniri brez podpisa in osobnosti se
e natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po lonev < 'irVr.
I'm spremembi kraja naročnikov '"isimo, da se nam t*di prejšnje bivali-i - naznar i da hitreje najdemo i aslov-»iko. Dopisom in pošiljat vam nare ite iislov:
"Glas Naroda"
09 Greenwich Street, New York City. , Telefon 1279 Rector.
Proti trustu za premog
Pri zveziuem pokrajinskem sodišču v Philadelphiji je zvezini generalni pravnik vložil tožbe proti trustu trdega jjremogra, ker vzdržuje monopol in omejuje irurovino. Tožba je naperjena proti železnicam Pennsylvania, Baltimore & Ohio. New York, Ontario & Western ter Delaware & Hudson in vsem drugim, ktere so lastnice premo-f?ovih rovov v okraju trdega premoga v Pennsvlvaniji. Tožbe sicer niso vlo-KtMie direktno proti imenovanim trem železnicam, temveč proti vsem clru-jrim, ki kontrolirajo premog, toda ker 4»o v zvezi z drugimi železnicami, se l»»do morale ravno tako zagovarjati.
Dasi ravno je pokrajina, ktero kon-t<x>lira premogov trust, primeroma le (majhna, je ta trust vendarle jeden izmed najmanj priljubljenih trustov v deželi. Nikjer ljudstvo ne sovraži kak trust bolj, nego tam, kjer podražil je predmete, kteri so za življenje ■neobhodno potrebni in ktere potrebuje tsinunmk ravno tako, kakor bogatin. T<*tku moramo še pride jat i, da ta trust izvišuje svoj monopol s cinično predrznostjo in brezprimemim prezira-tijrrm Ijudisbva. Nihče ni še dosed a j oznanjeval nauk o vsemogočnosti, svetosti in nedotakljivosti t nista, nego !h:iš generalissimus premogovega tru "ieorge Baer. predsednik Philadelphia & Reading železnice. Poslovanje tega trusta ipa ni nikjer bolj občutiti. ne<jo baš v mestu New Yor-ku- kj<jr vsak jnfc-amezni prebiva-lee «*i njega odvisen. Prebivalstvo našega mesta je moralo č est okra t občutiti, kaj se pravi biti «>dvisen od ta«ega trusta.
Trust trdega premoga obstoji že dolgo vrsto let in ves čas svojega obstanka izvršuje lake zločine, kakur-snjih je .sedaj obdolžen. Protitrustni zakoni obstoje že <n! leta 1S90 naprej in ti zadostujejo, da se stori trustu konec. Materijala za nastop proti tniwtu tudi ne bode primanjkovalo in vsaka pojedina pritožba iz vrst prebivalstva mora biti za vlado v Wash-inirtonu svarilo, da porabi zakone proti temu mop<t}M>lu. Dosedaj se ni še nič tacega storilo in tudi danes bi se ne nastopilo i»r«<ti premogovemu tinisbu, ako bi se j>ri ]>rvej seji mino-letra k<jaigresa ne govorilo baš o tem trustu m ako bi ne bila sprejeta tozadevna Tillmanova resolucija. Pri tej seji so razkrinkali vse poslovanje trusta. in njegove zveze s premogovni! i družbami, nakar je sledila pritožba pritožbi.
Sedanje tožbe bodo gotovo uspele, kajti glasom novega z;tkonn morajo •žeh/.niee s 1. majem 190S opustiti \tm> posle, kteri	v »vezi z želez-
niškimi i*osli.
S smrtjo senatorja Morgana zgubil je naš zvezin senat skoraj najstarejšega svojih člainov. Od starih se mora učiti mladina čednosti, ne pa sla-•bos:i. Pri senatorju Morganu ni bilo •ničesar opaziti tako izborno. kakor izvrševanje njegovih dolžhosti. Po-kojuik sicer ni imel vedno prav, toda za ono, kar je spoznal, da je dobro, se je zavzel z vso silo.
Ono, kar je vse svoje življenje želel doseči, ni dočakal, kajti plovna pot danes še ne vodi preko panamskega i-tm:u Načrt, za kterega se je pokojnik zavzemal z vso vnemo, so za vrgli, in ^nesto prekopa, kteri bi vo dil preko Nic-arague, gradi sedaj naša republika prekop, ki bode vodil preko Paname. Ko so prvi načrt opu stili, je bil Morganov cilj razdejan in • •d tedaj naprej se je svet nic-araguaj-skemu načrtu le smejal. Sedaj se nihče več ne spominja na dejstvo, da se ljudje še pred par leti ravno :ako smejali, ako se je govorilo o panamskem prekopu. Tako se spreminjajo časi in seveda tudi ljudje. Toda ljudje stare šole, kterej je pripadal pokojni senator Morgan, so bili bolj vztrajni, rego so njihovi nasledniki, kajti oni niso menjavali svojih na zorov tako, kakor se menjajo suknje in kakor jih menjajo mlajši ljudje. Om so vedno zahtevali tehtnih vzrokov. predno so se zavzeli za kaj novega in predno so se ločili od starega. —
Brez Morganove neumorne delavnosti bi se panamski prekop še vedno ne giadil. In ko bodo nekoč pluli parniki po panamskem prekopu iz Atlantika na Pacifik, ledaj se bodo bodoče generacije tudi spominjale na pokojnega senatorja iz juga. Proslavljali ga bodo ne kot stvaritelja tega projekta in ne kot zgradkelja prekopa, pač pa radi zaslug, ktere si je pridobil za imenovano velikansko podjetje, kterega bi še dolgo ne bilo brez senatorja Morgana.
Drugi
Nova luč.
Na londonski moborski razstavi ■razkazujejo novo svetilno snov, ki grozi napraviti električni in plinovi razsvetljavi resno konkurenco. Novi plin je navadni zrak, prepojen z IV2 odstotkom |>etrolejske pare. Za svečavo je treba posebnega aparati, ki se irritrdi na malo mizico, a tako majhen aparat lahko razsvetlj-uje stanovanje z 20 scfoami. L/už je močnejša kot električna ali plinova, prijetna očesu in za 70% cenejša. Pri tem ima človek kontrolo o porabi v svojih rokah.
..ULU«»V»»V«"l** 1 ■ ...................
koroški sloven= ski mandat.
Na Dunaju, 26. maja. (Konec.)
Kar se tiče prvih pomislekov, je treba opozoriti samo na volitve v Mariboru, kjer so skoro vsi volilci glasovali za socialnega demokrata, ne tla bi imeli od tega kaj svojega dobička. Zakaj bi torej na Koroškem morala biti izključena možnost, da bi se enkrat združili slovenski ''krščanski" volilci s socialnimi demokrati, ako bi to zahtevala narodna potretba! Pri zadnjih kranjskih deželnozborskih volitvah pač ni bila narodnost v nevarnosti in vendar so se tedaj idrijski klerikalci zvezali s socialnimi demokrati, da vržejo Majarona. Tedaj niso imeli kranjski klerikalci nikakih pomislekov, ko se je šlo samo za to, je-li izvoljen slovenski naprednjak ali slovenski klerikalec, sedaj pa bi voditelje koroških Slovencev morda vest pobila, ko bi se bili združili s socialnimi demokrati v namen, da z njihovo pomočjo odvzamejo Nemcem en ■njihov mandat.
Kočljivejše je vprašanje, bi-li socialni demokratje volili kandidata, ki ga je {»ostavila klerikalna stranka-Ako bi se hoteli ravnati .po pozivu, ki ga je izdal pred splošnimi ožjimi volitvami osrednji odbor avstrijske socialne demokracije, bi se moralo o tem dvomiti. Res, da so včasih pota socyilnih demokratov ravno tako čudna. kakor so čudna božja pota, in bi torej ne bilo izključeno, da bi socialni demokratje proti svojim principom se zvezali s slovenskimi klerikalci na Koroškem, kakor so tudi v Ljubljani predpretekli četrtek nagibali na Rre-garjevo stran, vendar gotovo to ni. Drugače bi bilo, ko bi tudi pri socialnih demokratih ne bilo predpogojev tistih "pomislekov", ktere ima koroška slovensko-katoliška stranka od svoje strani. To bi bilo pa le tedaj mogoče, ko hi — ne ustraši se, tužni Koroian! — v velikovškem volilnem okraju nastopil slovenski kandidat, ki bi ne prisegal na program klerikalne stranke. Ožja volitev v veliko\-škem volilnem okraju bi bila morda letos vse drugače izpadla, ko bi socialnih demokratov ne strašilo to, da izneverijo svojemu principu, ako
(
demokratih. Vzamejo naj si pa za vlade, ako tudi pride do popolnega zgled slučaj, da sta v Istri pri ožjih iprekinjenja z Madjari. volitvah prodrla sam<o radi tega ita-	» »
lijanskega liberalea, ker je bil njihov Mareikje smo notranje še slabši: hrv atski protikandidat klerikalec, ni.smo ne ekonomsko ne politično ob-protf kterenm «0 glasovali ra*Tnd radi omže:ni ^ dolgotrajno bodočo borbo, tega socialni demokrat je. V Isfri bi imeli Hrvatje lahko enega poslanca več, ako bi 'bil njihov kandidat, naprednega mišljenja, koroški Slovenci bi bili imeli več upanja prodreti v velikovškem volilnem okraju s svojim kandidatom, ako bi bil naprednjak. —
V" rokah voditeljev koroških Slovencev je torej drugi koroški slovenski mandat. Naj gledajo, da se vsaj čez šest let popravi kriviea, ktero jim je provzročil samopašni kranjski kle-rikalizeai;.	I. H.
BOJAKa, NAROČAJTE S? KA
"f}J.AS •.RODA", NAJVEČJI T?i HAJCRNRJST DNEVNIK!
volijo klerikalca. Zameriti jim tega tudi nihče ne more, niti tega ne, da so onemogočili Slovencem priboriti si drugi koroški slovenski mandat.
Voditelji koroških Slovencev bi prav storili, ko bi se sprijaznili z mislijo, da imajo od naprednih elementov pričakovati večjo pomoč in vee uspehov, nego od nemških krščansko-socialnih prijateljev. Za to premišljevati imajo časa šest let in upajmo, da bodeta tedaj poleg kandidat* slovenskega katoliškega političnega društva v borcvei^skere volilnem okraju nastopila v velikovškero volilnem -je-kraju in celovški ^kožici, ako že ne napredna, pa s&mostojiia kmetska kandidata, ki bodeta imela zaslomibo
Iz Hrvatske.
V Zagrebu, 30. maja.
Pogajanja o kompromisu med hrvatsko delegacijo in madjarsko vlado so že v drugič pretrgana. Hrvatski delegati so odpotovali iz Budimpešte. Sedaj se vrnejo tjakaj šele takrat, ko se bode pričela razprava o kritičnem železniškem načrtu v parlamentu.
Zelo interesautno je, kaj^je najzad-nje predlagala madjarska vlada v to, da se reši nastali spor. Wekerle je nasvetoval hrvatski delegaciji z eno besedo fingirano opozicijo. V ta zakonski načrt, s kterim se faktično uzakonjuje madjarski službeni jezik na hrvatskih železnicah, bi se sprejela formula, da to ne prejudicira re-šenju regnikolarnih deputacij, ki imajo reševati siporna vprašanja med Hrvatsko in Ogrsko. Sicer bi pa lahko hrvatski delegati glasovali tudi proti ti zakonski osnovi, ker bi Wekerle milostno ne smatral tega kot vprašanje zaupanja: hrvatska vlada bi ostala na krmilu in vse bi ostalo pri starem, ali kar je glavno za Ma-djare — t-udi njihov zakonski načrt bi gladko postal zakon.
Hrvatski poslanci, kakor so že pošteni, so odločno odklonili tako ponudbo. Oni sploh ne smatrajo tega prepornega jezikovnega vprašanja za sporno. To ne sme biti sporno' vprašanje za nikogar, kdor spoštuje obstoječe temeljne zakone. Tu pa "hočejo z enim skupnim zakonom porušiti temelj državne zajedniee, ki je bil prostovoljno in ravnopravno dogovorjen med Hrvatsko in Ogrsko.
Ker imajo Hrvati svojo trdno za-slombo na zakonu, so svoje stališče razložili juridično od vseh strani, ^do-čim Madjari niso mogli navesti niti enega paragrafa za svoje stališče. Po čudnem slučaju — ravno Kossuth nam prihaja z ravno tistimi argumenti, s kterimi ga je pobijal kralj, ko so Madjari zahtevali madjarsko komando. Edinstvo države, spretnost in pripravljenost cele uprave itd. Le da je kralj razun teh argumentov imel zase še —- zakon in moč.
Vsi naši koalicijski časopisi pišejo soglasno o solidarnosti med hrvatsko vlado in koalicijo v tem težavnem položaju. Vsi tipi rajo oči v bana gr. Pejačeviča. Kaj misli on? Zna se, da ako se tudi on v tem boju postavi poipolnoma na sitran hrvatske delegacije, da bodemo s tem imeli tudi močno zaslomibo pri — dvoru. Grof Pejačevič je jedini ostal od stare vlade. Z volilnim porazom madjaronike stranke je postal iz strankarskega voditelja nestrankarski ban. Dvor je dovolil koalicijsko vlado le s pogojem. da ostane Pejačevič ban. Ker je bila naša koalicija zelo slabo opisana kot jugoslovanska, da, celo kot anridinastična, smatrati je bilo Pejačeviča za kraljevega zaaipnika v pravem pomenu besede, ki je imel paziti. da morda koalicija ne krene kam predaleč. Na drugej strani pa je nekajkrat! razpršil sum na dvoru in razne denuncijacije o nas. S koalicijo je sklenil pakt, v Ide rem se je obvezal, da bode vse storil le sporazumno z njo.
No sedaj v tem velikem sporu z madjarsko vlado je prišla banova solidarnost s koalicijo v veliko preskuš-njo. Kot stari aristokrat je vzgojen v starem madjaronskero duhu. Zato ga osobno ne more motiti, ker hočejo Madjari uzakoniti obstoječe dejansko stanje. On ne čuti potrebe, da se zaradi tega žene spor do skrajnosti. V teh dogovorih ni zavzel javnega stališča, temuč je povsod šele referiral, kar mu je rekel Wekerle, toda videlo se je. da mu je kompromis nad vse. Na drugi strani pa zopet ve, da ne more ostati ban, ako pride v konflikt z našo koalicijo. In tako balancira: pred Wekerle jem se kaže miri tel j a, a pred koalicijo neče pokazati pravega lica.
Zato mu hoče naša javnost sugeri-rati solidarnost, toda vsi čutijo, kako stoji ta solidarnost na trhlih nogah. —
Ostalim trem sekcijskim nacelni-
ee ter se mi zdi potirebno, da pokažejo naši volilci v tem oziru svojo odločno voljo. Končno Izjavljam, da bodein sbra&ko, ki ji pripadam, podpiral s podvojeno energijo ter deloval na njeni organizaciji. Naših 84 po-a vsakdo čuti, da je splošni položaj za ' slancev fbode predstavljalo moč le te-
kom se ne snore naravnost reči, da so soglasni s koalicijo.
Za*c koaIi*'jsV? časopisi odločno za~ tudi pri Nemcih, oziroma socialnih eU>pnjo snisel, da ni raxlog* sa odstop
nas zelo povoljen. Mnogo povoljnejši kakor za Madjare. Maidjari imajo nebroj neurejenih računov z Avstrijo ter žive v neprestanem boju ž njo. Madjarska koalicija ni na znotraj ničesar dosegla, ničesar storila. V prvem letu se je Dunaju dobro posrečilo, da je diskreditiral Kossultha v masah. V ^narodu kipi nezadovoljstvo. ogrski parlament ni izraz narodove volje, temuč navaden razreden parlament, kjer vlada propadli gentry, kjer vlada ostudna korupcija. Proti sebi imajo složne vse nema-djarske narodnosti.
To je pač boj na deset strani! Kdo bode to zdržal?
Zato je v vseh teh konferencah z ogrsko vlado pa tudi v madjarskem časopisju jasno odseval strah pred hrvatsko debato v parlamentu. Kadar bi okoli 30 Hrvatov govorilo dolge hrvatske govore — sesedlo bi se — "edinstvo" njihove države na kup.
Naši delegatje morejo brez kake tehnične obsfcrukcije igraje zadrževati celi mesec dni ta zakonski načrt. Kaj se zgodi potem, kakih sredstev se oprimejo potem, to se še sedaj ne ve.
Hrvatsko vprašanje bode s tem prišlo v prvo vrsto zanimanja v vsej monarhiji.
♦ ♦ »
Frank, ta zloduh hrvatskega naroda. se vedno pojavlja v najhujših časih. da provzroči zmedo, ta prepreči mir in tok razvitka in uspeha.
Hrvatska delegacija je opozorila vso svojo javnost, naj se sedaj zdrži vsakoršne manifestacije ali demonstracije. Naši delegatje bodo vedeli že sami odločno 'braniti naše zakonito stališče, a kadar bode treba podpore javnosti, bodo že naznanili. Glavno je, da se nikomnir ne nudi prilika, da bi zaradi navideznega "zdrževanja reda in miru" v Hrvatski porabljal nasilna sredstva. Razun tega je treba madjarski vladi vzeti vsakoršno pretvezo, kakor da ne more pripustiti tako nasilstvo ali zatiranje.
No Franka se seveda to nič ne tiče, kadar prideejo v račun splošni narodni interesi. On ravno zato porablja ta čaSj da na vseh straneh prireja shode in sestanke, in povsod razvijajo njegovi pristaši najgnusnejšo demagogijo. To je končno privedlo zopet do krvi. Blizo Karlovca so sklicali preteklo nedeljo popje, ti glavni agitatorji krščenega Žida Framka, javni shod. Iz Karlovca je prišlo na ta shod kakih 20 naprednjakov. Ko je domači župnik zvedel, da so napred-njaki na shodu, je takoj v začetku za-klical, 4a so med narodom sovražniki, izdajalci itd. Ker so temu ugovarjali naprednjaki ter zahtevali besede, začel je župnik kričati: "Udrite! Poženite Madjare!" Kimetje so prvi trenotek mislili, da Tes prihajajo odkod Madjari ter so stekli na cesto. Medtem so se nekteri župmikovi cer-kovnjaki obrnili na naprednjake, ki so jim jih pokazali popje. In vsa ta množica je udarila po najibližnjih na-prednjakih tako divje, da bi jih bili pobili, ako bi jih ne bili rešili treznej-ši elementi. In vse to se je godilo pred očmi frankovskih poslancev dr. M. 'Staiieeviča in dr. Hrvata, S krvjo oblite in onesvešcene so odnesli na voz, a popje so klicali: "Pregnali smo sovražnike!" In nadaljevali so zborovanje.
Ali si moremo misliti hujše divja-štvo?
No, tako delo se jim bode še hudo maščevalo na njihovih grbah.
•S. N.
0 NOVEM AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Dunajsko krščansko socijalno časopisje potrjuje, da je poslanec Weis-kirehner določen za predsednika v nove j zbornici. Nemške napredne stranke baje nimajo nič proti tamni. Tudi socijalni demokratje ne bodo ugovarjali tej kandidaturi, zato se tudi krščanski soeijalisti ne bodo protivili kandidaturi dr. Pernerstorferja za mesto prvega podpredsednika. Govori se nadalje, da ministra dr. Derschat-ta in Fort odstopita po poletnem zasedanju, da dobe stranke večine svoje ministre.
Med nemškimi volilci na Morav-skem in Češkem vlada velika razburjenost proti poslanca dr. Grossu in njegovim tovarišem, ker nečejo sprejeti v svoj klub svobodomiselnih poslancev Hocka, Karande in Ofnerja. Poslanec baron Hock dobiva od vseh stran i j pozive, naj ustanovi svobodomiselno nemško ljudsko stranko ter postane vodja vseh svobodomiselnih NeswseV.
Iz Prage javljajo: Minister dr. Pacak je izdal sa svoje volilce pismo, v kterem pravi: "Volitve v državni zbor niso izpadle v našo zadpvolj nost. Vendar se vam zahvaljujem za izkazano mi zaupanje. Napel bodein tudi v bodoče vse moči, da dobi češki narod v vsakem oziru svoje pravi-
daj, ako nastopajo solidarno! Priznam, da se iz različnih čeških strank ne da zliti trden klub, vendar bi mogel biti klub v vsakem oziru enoten. Posamme češke stranke morajo vstopiti v češko delegacijo s prepričanjem, da se ne -morejo medsebojno majo-rizirati. *'
POZDRAV.
Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake po Zjedinjenih državah, posebno pa
radodarne znance in prijatelje v She-boyganu. Wis., kteri so mi pripomogli vsied moje 'bolezni, da sem zamogel potovati v staro domovino; vsied tega se vsem skupaj še enkrat srčno zahvaljujem.
New York, 12. rožnika, 1907.
Martin Novak.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znanee širom Amerike, posebno pa v Cleve-landu družino Sotler, Cerovška in Vertušnika, v Willocku pa družino Mink Z Bogom!
New York, 12. rožnika, 1907.
Alojzij Verščaj.
PROŠNJA.
Na prošnjo pseč. g. župnika iz Sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem se na vse rojake one župnije obračam z vljudno prošnjo, da blagovolijo prispevati darove za novo farno cerkev, ki se bode zidala pri S. Križu.
Delo je že obdano in cerkev bode stala 135.000 kron.
Ker bode ta cerkev ponos celi Dolenjski. sem jaz daroval $20.00 in upam, da bodo tudi drugi rojaki sledili mojemu vzgledu.
"Kdor misli kaj darovati, naj pošlje naravnost farnemu uradu v Sv. Križ, ali pa podpisanemu.
Anthony Pišek, 1227 54th St., N. E., Cleveland, 0.
(14-15—6)
^lov ensk j katoliško

podp. društvo
O
svete Barbar

2UsdlnJ«ne države Severne Am«rlk«r
Sedež: Forest City", Pa.
januarla 1903 >•• drtavl mikih I 1 mlV.
-O-O-
ODBORNIKJ:
Predsednik: JOSIP Z AT,AR ml., Box 547, Fore»t City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Rim, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, P*. IL tajnik: ALOJZIJ ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: JVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V*. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. rest City, Pa.
Box ##T,
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
F W WW W W 11V
Telefon 2034.
"WW
r^fpnqpE inga r,..,. .U^mpiu^uinp.
Kje je MIROSLAV OOPIČ? Nahaja se nekje v okolici Pittsburg, Pa., bil je svoječasno pri g. Fran Rojcu na Butler St. Govori večinoma angležko, ker slovensko ne zna dobro. Kdor izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti Franku Ro-lih ali John Čopič, Box 64, Trestle, Allegheny Co., Pa.
Iščem JOSIPA GRAHEK, po domače Puše, doma iz Lokve pri Črnomlju na Dolenjskem. Pred dvemi meseei je bival v Chisholmu, Minn. Za njegov naslov bi rada zvedela: Joseph Absetz in Mairtin Pluth, Box 25. Poland, Ariz.
(12-15—6)	.
tA^MMMAMmmMMnMWWWWWWWWWWWWWM
Iščem moja dva brata FRAN J A in JOSIPA KRISTOiFIČ. Pred več leti bivala sta v Luzeme in Hermi-nie, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, prosim, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Anthony Krištofič, P. O. Box 171, Tercio, Colo.
(12-15—6)
Kje je EMIL GILY? Doma je iz Višnje gore in je pred 8. meseci došel v Ameriko. Poročati mu imam zelo važne stvari iz stare domovine, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. John Pajk, P. 0. Box^126h Conemaugh, Pa.	(12-15—6)
Kje je moj prijatelj FRANK KO-LEM? Doma je iz Sela. fara Mirna. Pred dvema meseci je bil v Thomas, "W. Va., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, Ohio. — Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ker poročati mu imam nekai zelo važnega. Joseph Russ, P. O. Box 188, Thomas, W. Va. (11-15—6)
Iščejo se
STALNI DELAVCI V STROJARNI
Plača od komada, $2.00 do $2.50 na dan; navadni neučem delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana.
Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Gol car, care of Proctor, Ellison ft Co., Elkland, Pa.
(17-5—17-6)
Frank Petkovšek
214-218 Market Street	Waukegan, 111,
priporoča rojakom evoj
^ S A L, O O IN, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in ukiskej, ter ima na razpolago fine sinod k e.
» V svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže groee-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
* ^ * I • i i rt	Ufl,,...^..
riltiiiidinifaflini
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
r
MSTBO-AMEBICAN LINE
Regularni potni parnlkl
"Sofia Hohenberg" odpluje 27. junija. "L,«Cira** odpluje 4. julija.
vozijo med New Yorkum, Trstom in Reko.
0
Najpripravnejša jd Dajren*-jša paiobrotlua <rta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica ve]ja do Ljub. ljane le SO centov. Potniki do8}*> isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
2 Washington St., New York. ^ ^^
Gompagnie Generale Transatlantic.
(Francoska parobrodna družba.)
mum
Rdeči Gentleman
je izšel ic se dobi I. zvezde za 40c., L m IL zvezek pa ^a 75c. • pošto vred.
Upravništvo "Glas Narala"
l09 8r«snichSt.,HraYiik.
lajakl. vnhitt m aa "Otat JU-tods",	tx uJeuijH daraifc.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUDUANE.
Poštni parniki so:11
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"La&?voie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,,
"La Touraine" , „ ,, ..................10,000 „ 12,000 „
"La Bretagne"............................... 8,000 „ 9,000 „
"La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki »dplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Biver, ob Morton St., H. Y.
♦LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA. SAVOIE •LA TOURAINE •LA PROVENCE
15. junija 1907. La Bretagne	18. julija 1MT.
20. junija 1007. *LA SAVOIE	25. jnlija 1907.
27. junija 1D07. *LA TOURAINE	1. »v«. 1§#7.
4. julija lf*7. 1A LORRAINE	8. avg. 10*7.
11. julija 1M7. mL0Cl Sa* -gj	enS^ajg wq
Parnik a z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. VV. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deabarn St., Chicago, 111,
Jugoslovanska
InkorperiraD* dne 24. janu»ija 1901 v držav? Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik : IVAN GERM. P. O. 57, Brad^ook, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZTN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS. predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PKIMOZIČ, IT. nadzornik, B« x 641, Eveleth, Minn. 'VAN KKRŽFSN1K. III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABT'KOVEC, predsednik porotnega odbora, 4CJ4 Blarkberrv St.. Pittsburg, Pa.
MJHAF.L KIX)RU<*AR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek.
JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhevni zdravnik Jednote: Dr. MAR TIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preanembe udov in druire listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn . po svojem tajniku in nobenem drusem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, Bos 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tndi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILL
K drufet vu Jezus Prijatelj Malenih si. GS v Monessenn, Pa., 5. junija: Anton Duralia rojen 1S71 cert. 6969, Fran Jankovič 1S79 cert. 6970. Oba v I. razredu. Dru&tvo šteje 44 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kansas, 5. junija: Ivan Mali 1S67 cert. 6971 1. razred. Društvo šteje 24 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Franciscu, Cal., 5. junija: Josip Božič 1S71 cert. 6972 I. razred. Društvo šteje 66 udov.
K društvu sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu, Minn., 5. junija: Rudolf Tičar 18S5 cert. 6973 I. razred. Društvo šteje 39 udov.
K društvu sv. Mihaela Arhangela št. 27 v Diamondville, Wyo., 5. junija: Ignacij Gornik 1876 cert. 0974 I. razred. Društvo šteje 26 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 65 v Manistique, Mich., 5. junija: Ivan Canjar 1873 cert. 6975 I. razred. Društvo šteje 18 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 66 v Jolietu, 111., 5. junija: Josip Turk 1864 cert. 6976 I. razred. Društvo šteje 36 udov.
K društvu sv. Roka št. 55 v Uniontownu, Pa., 5. maja: Julija Tav-želj 1883 cert. 5807. Društvo šteje 13 članic.
K društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 5. junija: Jera Krainc 1881 cert. 6968. Društvo šteje 24 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y., 5. junija: Terezija Mivšek 1881 cert. 3589. Društvo šteje 18 clanic.
K društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, 5. junija: Frančiška Lunder 1887 cert. 6857. Društvo šteje 78 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont., 5. junija: Marija An-dolšek 1890 cert. 3836. Društvo šteje 46 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., 5. junija: Josipina Per-ko 1882 cert. 6938. Društvo šteje 45 članic.
K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 5. junija: Terezija San-tar 1882 cert. 3521, Jera Šifrar 1885 cert. 4711. Društvo Šteje 48 članie.
K društvu sv. Cirila in Metoda Št. 9 v Calumetu, Mich., 5. junija: Terezija Mihelič 1863 cert. 2542. Društvo šteje 132 članic.
K društvu sv. Jožefa ša 52 v Mineralu, Kansas, 5. junija: Kristina Jakše 188® cert. 6875. Društvo šteje 23 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstovvmi, Pa., 5. junija: Roža Žugee 1880 cert. 6923. Društvo šteje 56 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 5. junija: Frančiška Lunka 1879 cert. 6707. Društvo šteje 132 članic.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 29. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 250 Hrvatov, 140 Bolgarov, 130 Macedoncev in 18 Slovencev.
Utopila se je v Krki pri Bušeči vasi na Dolenjskem cfne 27. maja Marta Stipošni, rodom Hrvatica. Zapušča i dva mala otroka doma in moža v A-meriki. Ravno odsotnost moža jo je privedla do tega, da je namenoma storila konec svojemu življenju v valovih. —
Težka telesna poškodba. Ko je dne
29. maja v Rožni dolini v Ljubljani, skladiščni delavec Anton Polaj v Krajčevi hiši miril dva fanta, ki sta se stepla. ga je neki Eržen tako uda^ ril po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno ljolnišnico ! ter je malo upanja, da bode še okreval. —
Prepir s smrtnim izidom. V Pod-
molniku v ljubljanski okolici je pilo žeranje več fantov, med njimi tudi go-stač Andrej Lampel iz Sadnje vasi. Kar je nastal med njimi prepir, v feo-jem je žganjekuhar Keber sunil. T.ampla v prsi, da je padel znak nazaj. Ker je Lampel znova sitnost stresal in zgrabil Kebra za urino verižico, priložil mu je ta par krepkih zaušnic. V tem trenutku je padel te- ( penee na tla in izdihnil. Sodno razte-lesenje je dognalo, da se mu je zlomil tilnik.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V mesecu maju 1907 je 192 strank j vložilo 116,699 K 68 v, 272 strank je vzdignilo 97,940 K 27 v, torej več vložilo 18,759 K 41 v, štirim strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 11,480 K, 323 menic se je eskompto-vslo za 104,557 K, stanje vlog znaša
3,027,761 K 54 v, denarni promet pa 522,327 K 33 v. Vseh strank je bilo 1159. —
PRIMORSKE NOVICE.
Radi razpečavanja ponarejenih bankovcev v Trstu. Toženci Tarolli, Suppa in Zotter so bili oproščeni obtožbe. Prvi teh treh je bil izpuščen na svobodo, a ostala dva so pridržali v zaporu ter ju stavili na razpoii^o policiji. Toženec Košič je bil obsojen na 18 mesecev, Catturani na tri leta in Martinis na dve leti težke ječe. Ti trije so bili obsojeni radi zločina goljufije. Toženca Barnaba in Maglizza sta bila obsojena radi prestopka goljufije: prvi na dva meseca, drugi na en mesec zapora.
Strela je ubila kajžarja Damijana Koprivca z Ilove gore, občine Račna. Z ženo sta šla nabirat zelenjave za živino: ko sta bila kakih 20 minut od ■loma, se je zabliskalo in strela je u-darila v neko drevo ter obenem pobila oba mimoidoča. Mož je bil, kakor se da soditi, hipoma mrtev, žena se je čez nekaj časa zavddla, a je sedaj zelo slaba ter v postelji. Grozen udarec tembolj, ker ima štiri male otročiče in nikakih sredstev.
Prijet goljuf. V Gorici so prijeli dijaka trgovske šole Josipa Wan do iz Ptuja. Iskalo ga je ptujsko sodišče radi goljufij.
Stalno slovensko gledališče s stalnimi igralci nameravajo ustanoviti v Trstu.
Samomor. V Barkovlju pri Trstu si je upokojeni Lloydov kapitan Al. Brelich napolnil žepe s kamenjem teT skočil v morje. Vzrok samomora bila je huda nervoznost.
Očeta zaklal. 431etnega občinskega slugo v Proseku Franca Grmeka je njegov lastni sin petkrat zabodel z nožem, da je za ranami umrl v tržaški bolnici.
Brzoparno vožnjo iz Trsta v Montevideo in Btienos Aires s postaje v
Napolju uvede redno vsak' mesec
" Anstro-Americana". Potrebni paril'ki se že izdelujejo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Pretep. Na Tržaški cfsti v Mariboru je nastal med ciganskima družba-c».\ Biach in Her..b%rger prepir, ki se je xmalu spremenil v pravo bitko med ob^ma 'družinama. Možje so se obde-loi i:!:■ s pestmi, žens-i^ pa z jeziti in k. i .prjem. Stražn s List je moral pri <»e+iu*"ji glavnega pretepača Blacha sabljo. Vzeli se \ ~<- l»o evite ci-in ciganke pod k!.,'uč.
Ponesrečil se je p^ piemikanjn tovornega vlaka na kolodvoru v Mariboru premikač Iv. Rebek. Dobil je na desni nogi težke poškodl>e.
Pogorela je na Bregu pri Ptuja hiša Sardenšeka z gospodarskimi poslopji vred. Zgorela je vsa krma, živila in tudi živina. Komaj se je posrečilo rešiti poslopja Windischa. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta in je pridno gasila.
Izpred okrajnega sodišča v Celju. Obsojen je bil mizar M. Sinkovič, ker je pretepel svojega učenca Fr. Vrečka tako hudo, da je na glavi krvavel, na 5 K kazni.
Strela je ubila na Otrožnem pri Celju pod kozolcem stoječega konja Faza rinca. Jako hudo je ošinila po eni strani tudi hlapca, tako da se ne ve, če ostane pri življenju. Gospodarja, Fazarinea, pa je samo »mamila.
Oproščen je bil pred okrožnim, sodiščem v Mariboru zastopnik banke "Slavije", J. Veras, kteri je bil tožen radi neke dozdevne goljufije.
Žrtev agitacije. Poroča se, da so odvedli gospo Š. v Gradec v norišnico. Žena je zblaznela, ker so jo razne volilne pridige, posebno neka pridiga v Št. Petru v S. d., pripravile do misli, da bo zdaj vere in cerkve konec.
KOROŠKE NOVICE.
Ustrelil se je pri Št. Juriju pri Celovcu infanterist Tomaž Pungerčar iz Mokronoga. Usmrtil se je, ker se je
-naveličal vojaške službe.
BALKANSKE NOVICE.
Bolgarija. Sofija, 30. maja. Bolgarsko časopisje jako živo razpravlja o nenadnem povratku kneza Ferdinanda v Sofijo. Njegov odhod v tujino neposredno pred praznovanjem tisoč-letnice carja Borisa je naredil mučen vtis in se je tudi tedaj spravljal v zvezo z raznimi možnimi in nemožni-mi dogodki. Prihoda kneza v Sofijo niso pričakovali tako hitre in mu sedaj pripisujejo veliko politično važnost. Nekteri menijo, da hoče knez svoj god, ki pade na 31. maja, praznovati v svoji prestolnici in da bode prisostvoval slovesnemu otvorjenju železnice Kušlaki-Sliven. Drugi pa trdijo, da je povratek knezov v zvezi z vestmi o nesoglasju med kabinetom in vladajočo stranko. — Nedavno so zborovali profesorji zaprtega sofijskega vseučilišča ter se med seboj sprli, ker najbrže, kakor poučeni krogi za-trjujejo, hoče vlada nektere zopet nastaviti, druge pa odpustiti.
Nemški upliv v Turčiji pojema. Carigrad, 30. maja. Nemški poslanik v Carigradu, baron Marschall, je nastopil daljši dopust ter se ne vrne več na svoje mesto. V Carigrad je prišel dosedanji nemški poslanik v Bukare-štu. baron Kiderlen - Waechter. Ta sprememba ima visoke politične vzroke. Upliv Nemčije v Turčiji je zadnja tri leta zelo nazadoval, a to najbolj zategadelj, ker dosedanjemu nemškemu poslaniku sultan ni bil naklonjen.
Italija za Macedonijo. Rim, 30. maja. Senat je dovolil izrednega kredita 152,000 lir za Macedonijo. Pri tej debati je povedal minister Tittoni, da reforme v Macedoniji še sicer niso izpolnile vseh nad, vendar se je doseglo vsaj nekaj napredka. Izredni kredit je za plačo orožniškim častnikom. —
RAZNOTEROSTI
Angleži v Sibiriji. Ko se^na Ruskem razne stranke med seboj prepirajo in druga drugo uničujejo, poskušajo stari sovražniki Rusije, Angleži, osvojiti si najboljši kos ruske zemlje. V Londonu namreč hočejo izkoristiti bogastvo Sibirije. Ustanovilo se je že radi tega več sindikatov za iskanje zlatih zakladov v vzhodni in celi severni Sibiriji. Cela stvar ni še popolnoma organizovana, a začetek je že tu; delnice so se že vrgle na borzo in njihova cena se je že sedaj povišala za 50 odstotkov. Borzni špekulant je upajo, da v kratkem zaslužijo 100 odstotkov! — Angleži niso zadovoljni s Transvaalom, kamor so utak-nili samo na razne stroje za kopanje zlata eno milijardo rubljev. Zato iščejo novih torišč za pridobivanje zlata. Lahko so dobili v roke Kavkaz, sedaj je prišla na vrsto Sibirija, ki so jo Rusi dosedaj zanemarjali in prepustili njeni usodi. Angleži trdijo, da za Sibirijo bode treba več denarja nego za Transvaal, zato ker bode vsak stroj veljal 60,000 rubljev in za druge potrebščine se bode najmanj pol milijarde rubljev potrosilo. Tekih ka-pitalov nikjer ni nego na Angleškem. Da imajo Anggleži poleg te gmotne koristi tudi pol*tičen namen, je jeeno.
Anggleži so že Rusiji ponudili svojo zvezo in ji storile nektere koneeeije v Perzije, Carigradu in Aziji. Tako je na _ eni strani — business, na drugi strani — loveliness. To so priljubljena sredstva Angležev, € k te rimi botio na limanice dobili tudi Rusijo. Ruska vlada je izgubila vso avtoriteto ne le doma, ampak tudi v tujini in hoteč dobiti zaveznike, da bode dovolila izkoriščati zlate rudnike v Sibiriji Angležem, ki se bodo tam kmalu udomačili. Samo po sebi se razum«, da bodo Angleži pri rudnikih vpeljali stražnike, ki se bodo počasi izpremenili v vojake; potem se sezidajo trdnjave in pod pretvezo raznih rudniških potrebščin bode se iz Angleške v Sibirijo dovažalo orožje. Skratka: v vzhodni Sibiriji se bode počasi ustanovila nova angleška država, ki bode segala od ledenega morja do Kitajske in bode v strah vzela celo Rusijo. Torej je že skrajni čas, da se Rusi v kratkem streznijo in sami začnejo izkorišče-vati bogastvo v vzhodni Sibiriji, dokler ne bode prepozno.
- General Hubert pokopan s Košu-tovo himno. V Budimpešti se je nedavno vršil pogreb honvedskega generala Andova Huberta. Hubert je bil že pred 15 leti umirovljen, ker je kakor predsednik vojnega sodišča oprostil nekega rezervnega poročnika, po poklicu novinarja. Isti je v nekem Članku poveličeval Ludovika Košuta, a vrhu tega napal tedanjega ministra za deželno brambo, generala Fejer-varvja. S Hubertom je bilo umirov-Ijenih še nekoliko drugih častnikov. Ta stvar je prišla svoj čas tudi pred parlament. Od tedaj je Hubert živel povsem osamljen. Pred kratkim časom je Hubert obolel in sluteč smrt, prosil je sina, naj posreduje, da na pogrebu ne bo navzoča vojska, ampak da se mu na sprevodu peva Ko-Šutova himna in "tzozat". To se je tudi zgodilo. Na sprevodu ni bilo no-benega častnika, izvzemŠi nekega sorodnika generalovega, ki je enoletni prostovoljec, ki se je pa ob pevanju Košutove himne oddaljil.
Nov ženski šport na Angleškem.
Da bi prišel še enkrat na svet Goethe, veliki oboževalec "nežnega" spola, težko da bi mogel z lahkoto dobiti uzoree za svoje Gretchen,- Lotte, Dorotejo. Emancipacija je popolnoma prenaredila žensko srce in duha. Na Angleškem so dame hotele dokazati, da niso tako nežne in bojazljive, kot se v obče trdi o njih in so vpeljale nov šport, lov na divje zveri, ki ga goje z vso vnemo. Često se zgodi, da odložijo vse dragocene toalete, klobuke, nakit-je itd. in odidejo s soprogom na lov v pragozde, med njimi dame iz najvišjega plemstva. Preje so bile dame čmerne. ako niso mogle v kopališče, danes so žalostne, ako ne morejo v Afriko na lov na leve ali v Indijo na tigre. Vendar tudi .pri tem te 'možke' žene ne zataje svoje narave, kajti veliko vlogo igra pri njih še vedno — lovska toaleta, kar seveda jako veseli lastnike modnih salonov, ki delajo pri tem velike 'dobičke. Tudi londonski puškarji si mane jo roke, kajti tudi o-rožje, lahka dvocevka in ličen samokres, mora biti napravljeno okusno, praktično in lično, za kar seveda treba dobro plačati. Tempora mutantur...
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobra črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobra belo vino od 6U do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstsa tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati.
JOHN VENZiiL, mi E. *2mi Street, N. E, Cleveland, OUo izdelovalec kranjskih in nemSkih
harm o in i k.
Delo napravim na zahtevanje naročni Cene so primerno nizke, a delo ai od
kov
trpetno in dobro. Trivrstni $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Ix-
Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont SL, San Francisco, CaL
$22 do
delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Kjvajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsako mu $500.
Jakob Wahčič,
329 SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
POZIV.
Dne 1. maja t. L došel je v New York s francoskim parnikom "La Bretagne" 20 let stari FRAN TURK, doma iz vasi Hudi Vrh, p. Nova vas pri Rakeku, in je odpotoval po železnici dne 3. maja k svojemu očetu v Chisholm, Minn. Ker dotičnik še do sedaj ni dospel na določeno mesto, prosimo cenjene rojake, če je komu kaj znano o njem, kjer da bi se bil ustavil ali kje se sedaj nahaja. Tozadevna pojasnila naj se blagovolijo naznaniti na: uredništvo "Glaea Naroda", 109 Greenwich St., New York.
(11-18—6)
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v Clevelandu, Ohio. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Clevelandu in okolici, potem pa ee poda v države Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kaneam itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVI NO IZ COLORADA in želite kapiti parobrodne listke pri nae. poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta za vae brezplačno nam vai prihod v New York brzojavno naznanila. Nei vslnabenec vas bode na postaji pravočasne pričakoval in do vedel v naeo pisarno.
To je za vae važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO. Rojakom ▼ Calumetu, Mich., k okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino zs "Glas Naroda" in ga top'o priporo batno.
Upravni&tvo "Glasa Naroda".
(i
»
Ako hofea dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na Martin Oerdiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tndi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jc*»ke, šunke itd.
Govorim v vseli slovanskih

obilni obisk.
1 w w v
v » w m »
»flrfP
J
SLA VIA Watch and Jewelry Co.
27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sto sli-*kami ur in droge zlatnine. Oni cenik nttdi vsakemu s svojo veliko izbe ro najboljših in najraznovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli trgovini te evrhe.
SAMO 1 CENT.
SAMO JEDEH CENT za dopisnico in donese Vem v hišo zaatonj in peli nine proeto krasni esnik im naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
EE BOJTE BE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEd OPOZORITE ŠE VAČE PRIJATELJE NA TQf
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
Novih
50.000
iztisov
„ZDRAVJE"
se zastonj razdeli
med Slovence
•te
IKZITsTJ-XGhA.
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Jz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zak-lad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste jvideli, še manj pa Čitali.-
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumathma v rokah, nceah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vašo pismo in izpolni vsi VaŠo željo Vam pošilam moje sliko? katero Vas prosim da stavite v časopise iti se Vam lepo zahvaljujem za Vai= a zdravila, katera ste mi posilali, kt^r jaz St_m sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem Več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Y;is priporočujoč ostajam Vas prijatelj
MIKE NOVAK
m
c, J
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Nalanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.
New York N. Y.
Fotem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	•	€
Najboljše in najbolj priporočljiTO domače zdravilo ao znane
"MARIJACEUSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanjn. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.
Čudodelno mazilo za lase.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepieoi izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 skatnja $1.50, 3 skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. REIVVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Trate Mark rej.
MARKO KOFALT;
249|So. Front St.,'
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici z?, izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parabroone listke za v stari kraj za vse beljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.	? -	C
FRANK SAKSER CO.



Nižje podpisana priporo- S čara potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiran« vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potnjoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna ............
Za obilen po se t se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-lt9 Greenwich St., New YoA.
Ako kašljaš, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrsic katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdra-vnikciE denar dajati: ne olla-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-itero dobi 5 dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena j o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Msgr. Seb. Koelpp.
vih) Knaipovih zdravil" V-atero zastonj ako dop<
ve
Lpreanih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece jlji-vreanosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt\ o in nikaka sleparija, katerih je dandanes irnogo na dnevnem redu.
To je moj naslov: K. AUSEJN1K, 114«—40th SL, Brooklyn, N. Y.

Za vsebino inaaratov ni odfovorno ne ■redni&lvo niti npravnistvo. Upravniitve "Gtaea Herode".

• f
"Winnetou, rdeči gentleman
gpttal Karl May. Priredil ze "<Hee Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Kako je vendar človek posebna, nepojmljiva stvar! Ta Indijanec me je zbedal, žalil,zaničeval kot nikdo drugi; sovražil me jo, zasledoval in me skui-al umoriti. A s čim sem mu poplačeval vse t«? Z usmiljenjem. Mesto da bi ga bil ustrelil, sem ga pomeril le v noge, a še to v sili. Zdaj sedi pred menoj kot muren vojnik; koža mu ogrinja ohlapne kosti; njegov glas je votel, kot bi prihajal iz groba; skoro mi je žal, da sem sploh kdaj streljal j nanj. To čutim v ^ebi in želim, da bi ne bilo tako kot je. Sicer vem, kako -hrepeni po maščevanju; oči zapira vsled prevelikega veselja., ker me ima koiiouo * svojih pesteh in ker bode videl mojo kri. Da, človek je včasih
re* poseben, zlasti če je---omikan Evropejec!
Začne govoriti zopet, ne da bi premikal kaj druzega, kot svoje blade
uatstce:
"Tangna je bil cvetlica, on je bil stradajoč bivol. Želel si je in rjovel p* maščevanju; a ni hotelo priti. Hiral je od meseca do meseca, od tedna d« tedna, od dneva do dneva; a ni ga bilo. Že so mu je bližala smrt starosta, k« j« konečno vendarle — prišlo 1''
Te je govoril kot prej; zdaj pa odpre naenkrat oči, stegne se, koliior m dopuščajo hrome noge, razprostre suhe roke, pokaže z vsemi desetimi priti name in vpije s hripajočim glasom:
"L>a, maščevanje prihaja, prihaja! Je že tukaj, tukaj! Jaz ga vidim bad	sobo j! Pes, kako, kako bodeš poginil!"
Omahne utrujen in zapre oči. Nikdo si ne upa motiti tišine. Še oelo njegov sin Pida molči. Šele za dolgo odpre oči in vpraša:
4;Kako je prišla ta smrdeča žaba v vaše roke? Jaz želim vedeti." To priliko {»orabi Santer takoj. Ne da bi čakal Pido, kteri bi moral pravzaprav govoriti, začne hitro:
'"Jaz vem najbolje. Ali naj ti povem f" "Govori!"
SanteT začne pripovedovati in povdarja zlasti svoje zasluge. Nikdo ga ne pre«,triže. Pida je preponosen, meni je pa itak vsejedno, ali me hvali ali graja. Ko konča, dostavi:
"liaiiko uvidiš torej, da je le moja zasluga, da se moreš maščevati nad
njim. Ali priznavaš?"
pokima glavar. "Ali mi storiš jedno protiuslugo?" <40e jo le moreni." "l>a, ti jo moreš!" "Povej mi torej, kaj želiš!"
"Old Shatterhand ima v svojem žepu govoreče liste, ktere bi imel rad ja/..''
"Ali jih je tebi vzel?" "Ne."
"Cegavi pa so?"
" Njegovi ne; on jih je našel. Jaz sem jahal na Mugwort Hill, da bi jih poiskal; toda on me je prehitel." "Tvoji so. Vzemi mu jih!"
San ter je vesel svojega uspeha; bliža se menu Jaz ne odvrnem ničesar ia ne ganem, pač pa mu pogledam grozeče v obraz. On se ustraši in se me ne upa prijeti.
"Ali »te slišali, Sir, kaj je zapovedal glavar?" me vpraša.
Zdaj me ne tika in mi pravi oelo Sir. Jaz ne odvrnem. Zato dostavi:
"Mr. Shatterhand, najboljši je, če se ne upirate. Udajte se torej. Zdaj
poležem v vas žep."
Gre bližje in stegne roke; jaz sklenem svoje, dasi zvezane roke v pest
in ga Minem v čeljust, da zleti po tleh. "Utft" se začudi nekaj rdečnikov. Tangna pa misli drugače in zavpije jezno:
" Ta pes se brani, dasi je zvezan. Zvežite ga tako, da se ne bode mogel gaaiU in vzemite mu govoreče liste iz žepa!" Konečno se oglasi njegov sin Pida in pravi:
"Moj oče, veliki glavar kiowaški, je moder in pravičen; on bode po-
blašel gdas njegovega sina."
Stari glavar je bil do zdaj nekako zamišljen; zdaj se pa naenkrat zjasni njegovo oko. Pogleda veselo svojega sina in odvrne z veliko veselejšim in
prijetnejšim glasom:
" Edkaj govori moj sin te be sode? Ali je krivica, kar je zahteval bledo-
liČeilc Se«ter?"
"Da."
"£ftkaj?"	f§ g ■ I g||gg§g
"fianter ni premagal Old Shatterhanda, ampak mi. Old Shatterhand ^ at branil in ni ranil nikogar; udal se je prostovoljno. Čegav jetnik je tO«**?" "tvoj."
"Cegav je torej njegov konj, orožje in vse. kar ima pri sebi?'' *' Tvoje.'?
"Da, moj«'. Jaz sem dobil velik, drae*>oen plen. Kako more zahtevati ta Santer govoreče liste?" "Ker so njegovi." "Ali more dokazati to?"
"Da. On je jahal na Mugwort Hill, da jih poišče; toda Old Shatterhand ga je prehitel.''
"Če jih je hotel iskati, jih mora poznati in vedeti, kaj je pisano. Naj
pove, ali je to pravilno ali ne?" "To je pravilno."
"Naj torej pove Santer, ktere besede imajo govoreče listi." "Da, le i*>ve naj. Če zamore, jih pozna in so torej njegovi." • Ta poziv »pravi Santerja v veliko zadrego. Seveda si lahko misli, da v listih nekaj glede zlata na Nugget-tzilu; če pa tifli kaj druzega, kar res, potem je dokaz, da laže. A če ve, da je nekaj glede zlata, sme li povedati? Saj mu je do tega, da postane edini lastnik vseh zakladov. Zato se poskuša izgovarjati:	* 1
'' Kar vsebujejo govoreče listine, ima vrednost samo zame. Te fio moje, kar je dokazano s tem, da sem jahal samo radi njih na Mugwort Hill. Old Shatterhand jih je dobil sicer prej, a to je samo sln&oj."
"On je pametno govoril," pojasni Tangu a. "Santer naj dobi govoreče
liste; njegova lastnina so."
fldaj je čas, da spregovorim tudi jaz kako besedo; na obrazu Pide
Čitam, da »e hoče ukloniti. Zato pravim:	jffl^W
"Da, to je pametno, a ne resnično. Santer ni prišel radi teh listov
na Mugwort Hill."
Glavar zleze pri mojih be**dah kot človek, kteri se prestraši.
mi »trupeno:
"Smrdeči pes je začel lajati, toda to mu ne pomaga!" "Pida. mladi glavar kiowaski je rekel malo prej. da je Tangua pravičen in moder," nadaljujem. "Če je to res, potem ne bodeš pristranski." " Da, to je res."
"Potem pa povej, če pričakuješ od mene kake laži!" "Ne. Old Shatterhand je najnevarnejši med vsemi bledoličniki in moj najhujši sovražnik, toda on ne govori nikdar z dvema jezikoma."
"Potem ti pa povem, da ni mogel nikdo drugi vedeti kot jaz, kje so listi in kaj govore. Santer ni slutil o njih, jaz sem pa vedel zanje; on je prišel slučajno poleg, ko sem jih že našel. Jaz upam, da mi vrjamež."
"Tangua ve, da Old Shatterhand ne laže; toda Santer trdi, da je govoril resnico. Kako naj zdaj razsodim, kdo ima prav?"
"Dobro je, če se vjema pravičnost s pametjo. Santer je bil tolikokrat pri Mugwort Hillu, iskal je tam zlato, ne da bi ga našel. To ve zlasti Taagua, kteri mu je dovolil iskati ga. Tutti zdaj je prišel semkaj samo
radi zlata."
"To j« lai," se zadere Santer.
"To je resnica," ponovim. "Naj vpraša Tangua ostale tri bledolič-nike. Santer jih ima seboj, da bi mu pomagali iskati zlato."
Tangua stori tako; Gates, Clay in Summer mu morajo seveda potrditi moje besede. Zdaj začne Santer z zadnjim, jeznim poskusom:
"A kljub temu sem prišel semkaj samo radi listin! Vsekakor sem hotel iskati spotoma tudi nuggete; zato sem vzel seboj le tri može, kteri naj bi mi pomagali. Toda od listin jim nisem povedal ničesar, ker ne smejo vedeti o njih."
(BeUejiHihfll)
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud park rat nariba z
Dr. RlCHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v uinogih deželah proti reuinatfemu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
uaui L *1
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je s nagni v zvezi.
FRANK SAKSER CO.
Spominjajte se ob raznih prihkafc aaae prekoristne družbe sv. Cirila in Metode v Ljubljani! Mal peloži dai iomn na oltar I	(v ui
Pozor! Slovend Pozor! i^SALONa'
zmodernlm kogljiščem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske •smodke. Pomniki dobe p.i meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
IVfartln Potokar
564 So. Center Ave, Chicago, III.
Za
ni odgovorno
ne
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstva * Cluugi, !»>.. irsko tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Ceo'er Ave., Chicago, IH.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležam Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najboijl vina in dišeče smodke so pri meal na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejen? keg-ljiiče in i p redna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111.
JOHN KRACKIR o.
je
ai
Sikne
niti
Upravnistvo "Glasa Naroda".
Kajaki, naročajte ee na "CHee Na roda". na}v*£ji in nsjesnejli damik.
Najboljše zdravilo sa patiko, trganje m revu sitnem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLEE. Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 eentov.
Cenik: knjig,
KATERE BE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO.
WICH STREET, NEW YORK.
MOLTVENIKL
Bogo, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, šagrin rud. obreza 40c.
Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeče obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.30, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90e.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50e.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platoo, rud. obreza $1.00.
Ročni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi sa dušo, zlata obreza SOe., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obmeea, fino vezano $2.00, šagrin vesava #1.20. .
m^MM m	toktišSMR i
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nad kril j u-jejo vsa druga ameriška vina.
Rud oče rimo (Concord) prodajam po 50c galoao; belo vino (Catawba) po 70c galeno.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BH2NJEVEC, za kterega sem im
portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje so 41/2galo'ne.
Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKEB,
Euclid, Ohio.
109 GREEN-
poveličena.
Slovencem in poročam svoj
Hrvatom pri-
SALOON
v obilen poaet. Točim vedno svei« pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi ze'o fir*« 3 smodke.
Rojakom pošiljam denar-je -v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi tem z gg, ] Frank Sakser Co. vNew Yorku.''^ Z veles pošto van j«m
Ivan Govže,
Ely, Minn.
Abecednik, vezan, 20c.
Aknov nemško-sagi siki tolmač. 50e.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, lOe.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijaki junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15e.
Beneška vedeževalka, 20e.
Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vprežeau rites, 10«.
Božični darovi lOe.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, lOe.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elmabeta, lOe.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke, 20c.
Ose je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnogorka, 20e.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čndopolni pravljici, 20e. Dimnik: Beeednjsk slovenskega in
nemikeca jezika, vezan 00e. Domači zdravnik po Kneippu, vexan 75a.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Erazem Predjamski. 15e. ErL 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezam 50c. General Lsndon, 25e. George Stephenson, oče želesnie. 40e Golobeek in kanarček, 15e. Gozdovnik 2 zvezka, skopaj 70«. Grof Radecki, 20c.
Grundriss der elovenischen Sprache
vezan $1.25. Hedvika. banditovs nevesta, 15e. Hildegsrda, 20c. Hirlanda, 20e.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezan« 50e.
Hitri raeunar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japooka, 20e. Izdajalca domovine, 20e. ljubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni taaet, 20s. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $3,.00. Kako |s is ginfl goaŽl, 20e. Knee Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15e. Kako postanemo stari, 40& Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L, 20e.
Mali vitez, 3 zvesti, staspmi «2J6 Marija, hči pokora, 20e. Marjetica, 50e. Materina žrtev, 50s. Mati Božja s Bleda, 10s. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjskovič, 20«. JAadi samotar, l^c. Mlinarjev Janše, 40«. Mrtvi gestsS, 20e. Mala pewrtea, 30e. Mali vie—ilec, aOe. MučenikL A. Aškere.
zano, $1.25. Na indijskih otodfc, aBe. Na preriji, 20e. Narodne pripovedke, 3 zveeki, vsaki 20«.
Naesljenri. 20«.
m
Zbirka pgfeeti Task SOe.
Nedolžnost pregajsna in
20e.
Nezgoda na Palavanu, 20o.
Nikolaj Zrinjski, 20e.
Varodne pesmi. Žirovmk. 3 zvezki,
rezano. Vsak po GOe. Navodilo za spisovanie rečnih pisen 75c.
Ob tihih večerih, 70«. Oh zori, 50c. Odkritje Amerike, 40«. Poduk Slovencem, ki ss hočejo naseliti v Ameriki, 30«. Pravila dostojnosti, 20«. Pregovori, prilike, reki, 30«. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«.
Poslednji Mohiksnec, 20e_
Pravljice (Majar), 20e.
Pred nevihto, 20«.
Princ Evgen, 20«.
Pripovedke, 3 zvezki po 20e.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20«.
Vrst božji, 15«.
Prve nemški viMc^ SSe.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c.
Poezije. Vojanov-R. Maj3ter. 60e.
Repoštev, 20e.
Robinson, vezam 60«.
Robinson Crusoe, 40«.
Rodbinska sreča, 40«.
Rodbina Polansških, 3 tveriri $2£0.
Roparsko življenje, 20«.
Ročni angleško-slovenski in aloveneko-
angleški slovar, 30e. Ročni nemško-alovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15«. Semilia, 15c«
Sita, mala Hindostanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20«. Spisje, 15«.
Spominsld listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20«. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40«. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih poveetij, 20«. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegant
no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20«. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80e Stoletna pratika, «0«. Slovarček priučiti ss nemščine brez
učitelja. 40«. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec. 75e. Štiri povesti 20c. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20«.
V	delu je rešitev, 20«. Venček pripovesfci 20c.
V	gorskem zakotju, 20«. Vojska na Turškem, 30«. Vrtomirov prstan, 20e.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi 20«.
Winnetou, rdeči gentlemen, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40«.
Znamenje štirih, zanimiva povest,
12 eentov. Zbirka ljubavnih in nubflnlh pisem.
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma etare in nove zavese.
vezano 50«. Zgodbe sv. pisma sa nižjs raseds
ljudskih šol, 30e. Z ognjem ih mečem, $2.50. Ženino va skrivnost, 20e. Žepni hrvatike-aatfeiki nagovori.
40c., broStraino 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali lfc.
Zemljevid kranjske dežele, mali lOe. Zemljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zjedinjenih držav 25e.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna nafta, ljnhljaneke, in dragih mest aa Kranjskim, new-jorške in rasnih mest Amerike, s cvetlicami in hmuoristične po 3e., ducat SOe. Easae svete pedobe, kosaed Se. Ave Marija. lOe. Album mesta Mew York e sliksmi meets, 90e.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugfih.
Leley pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri fleo. Travaikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevol je vse pojasni.
tHE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Rojakom
v Pittsburgu, Pa. in okolici
.edini pooblaščeni zasiopniK za vse' posle*;
naznanjam, da j. za tamošnji okraj moj
* 4824 Blackberry Alley-
Pittsburg, Pa. 1
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
g*, topu yx'MpVAOiiHat.
Prank: Sakser,

denaoo vrednost elL^PeftmlMi Je pri
v gotoriai,
KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE POMAGATI.
lečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora zdravil dati. kakor so 0R0SI zdra-katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
fiLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PŠAVI!
takih vila,
wtimi
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co.
v New Yorku.
Ako je hvaležnost umestna, ta Vas trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potoni zahvaljujem. Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh kateri-^.i ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let m katero niso inogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne y staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zvč in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zve narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobč. Hvala Vam /a dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojiin bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udani J. CERAZO.
v %
#
t
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje Ixilezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o. draviti. Ako pišete na
uaiš, predložimo Vaše pi smo našemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem* poročati, kakšne nara ve je, kakšne posledice lah ko nastanejo, kako se morate zadržati, kako se mo rate zdraviti, koliko caša bode zdravljenje trajalo, i. t. d., - ako Vas sprejme mo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam drugi zdravniki niso pomagali —
Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči.
bolezen povrnili
tu- koristijo.	PMi HVRHB
Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vsepisma na Slovenski oddelek, od
AIVTCKIKA EUROPA CO.
161 Collins Ave., New York.