ANNALES ■ Ser. hist, socio!. • 13 • 2003 • 2 izvirni znanstveni članek UDK 904:59(497,4 GoSobnica pri Skopem)"! 8/19" prejeto: 2002-11-20 KOSTNI OSTANKI IZ BREZNA COLOBNICA PRI SKOPEM (KRAS, SLOVENIJA) Tomaž FABEC IT-34019 Sesijan, Mavhinje 43/a, Trst e-mail: toinaz.fabec@grmada.org IZVLEČEK Prispevek obravnava kostne ostanke iz brezna Colobnica pri Skopem na Krasu. Podana so zoološka deteiminaci/a osteološkega gradiva ter tafonomska in biološka opažanja. Avtor poskuša pokazati, da so tudi kostni ostanki iz jam, ki niso evidentirane kot arheološko najdišče oziroma jih stroka kot take zaradi odsotnosti ostankov "materialne kulture" ne obravnava, arheološke najdbe, ki odražajo preteklo človekovo življenje. V le/n primeru osteološko gradivo zrcali zgodovinske spremembe v odnosih med ljudmi, živalmi in krajino na Krasu v času zadnjih dveh stoletij. Ključne besede: arheozooiogija, arheologija mlajših obdobij, arheološka najdba, kulturna krajina, agrarna geografija, Golobnica, Kras f RESTI OSSEI RINVENUTI NEL POZZO GOLOBNICA PRESSO SKOPO (CARSO, SLOVENIA) SI NT ESI Nel contributo vengono trattati i resti ossei rinvenuti sul Carso, nel pozzo Golobnica presso SA'opo. Vengono presentare sia ta determinazione zoologica del materíale osteologico, nonchb te osservazioni tafonomiche e biologiche. L'autore cerca di dimostrare che anche i resti ossei rinvenuti nelle grolte non evidenziale come si ti archeologici, ossia la disciplina non li trafí.a come tali per mancanza dei resti di "cultura materiale", sonó reperli archeohgici e sono testimonianza della deila vita passata degli uomini. In questo caso il materiale osteologico acquisito rispecchia i cambiameriti storici, concernenti i rapporti ira persone, animali e paesaggio cársico in un arco di tempo che indude gli ultimi due secoli. Parole chiave: archeozoología, archeoiogía moderna, reperto arheologico, cultura paesaggistica, geografía agraria, Golobnica, Carso ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I Tans.' PASLO kosi N! ostanki iz BREZNA OULOIShICA m SKOPEM ¡KKaS. SIOVENIPU 2s7-2A2 UVOD Med preverjanjem točnosti načrtov jam., ki so jih izdelali italijanski jamarji v časti pred drugo svetovno vojno, smo jamarji Š.D. Grmada (Mavhinje, Trst) marca leta 1993 obiskali tudi jamo Colobnico {št. A1910 v slovenskem jamskem katastru) pri Skopem na Krasu. Namen obiska je bil predvsem preveriti verodostojnost obstoječih podatkov, ki jih je o jami zapisal tržaški jamar Mario Secoli, ter poiskat/ morebitne neodkrite dele jame. Secoli, ki je bi! član jamarskega odseka društva "Societa Alpina del le Giulie", je leta 1927 jamo izmeril in opisal. Jama je tako dobila številko italijanskega jamskega katastra (VG 2205) ter novo ime "Grolta Colombaia" (s pripisom "nome indigeno: Gohbnica") (Le grotte d'ltalia, 1929, 36-37). Kljub precejšnji točnosti predvojnega načrta smo se odločili, da izrišemo novega in jamo bolje opišemo. Med ogledom podzemnih prostorov - kjer nismo odkrili nobenih možnosti za napredovanje, smo zbrali večjo količino kosti' ter v zgornjem rovu na steno zapisali društveno ime (neodgovorno dejanje, kot opravičilo bi danes lahko navedli le našo takratno najstniško razposajenost). Novo dokumentacijo, v kateri smo omenili najdbo "humerusa, ki bi lahko pripada! jamskemu me-vedu", smo pozneje izročili jamskemu katastru v Ljubljani. Nabrane kosti so kljub primerni shranitvi tonile v pozabo vse do takrat, ko se mi je med študijem na Filozofski Fakulteti - Oddelku za arheologijo v okviru seminarske naloge pod mentorstvom prof. dr. Vide Pohar ponudila možnost, da jih določim in analiziram. Metoda zbiranja kosti ni bila sistematična, temveč naključna. Načeloma so bile pobrane vse kosti, ki so ležale na površini, Natančneje smo pobrali večje kosti (kosti sesalcev) kot kosti ptičev in mikrosesafcev, ki so v jami prav gotovo prisotni.2 Prav tako nismo pobrali kosti, ki so bile zagozdene med skalami in s katerih bi bilo potrebno odstraniti večjo količino kamenja. Kosti smo zbrali ločeno glede na lego v jami oziroma tako, da smo pri zbiranju upoštevali njihovo distribucijo in zabeležili lego posameznih koncentracij ostankov. Pri dokumentiranju smo jamo razdelili na dva sektorja, zgornjega (sektor 1) in spodnjega (sektor 2, glej dalje v poglavju "lega in opis jame"). Vsaka kost je dobila svojo inventarno številko. Kosti sem določil tako, da sem jih primerjal z re-centnirn osteološkiin materialom Katedre za geologijo in paleontologijo v Ljubljani. Vsa merjenja sem izvedel po navodilih A. von den Driescheve (Driesth, 1976). Cilj raziskave je bil, poleg zoološkega določevanja osteološkega gradiva, ugotoviti, ali lahko kostni ostanki iz jam, ks niso evidentirane kot arheološko najdišče oziroma jih stroka kot take ne obravnava, odražajo preteklo človekovo vedenje. Specifična "slratigrafska" situacija, ki jo srečujemo v Goiobnici, omogoča po mojem mnenju delitev najdb v dve glavni, kronološko ločeni skupini, ki odražala razvoj ekonomskih in vedenjskih vzorcev prebivalcev vasi v okolici. Tudi v primeru Go I o bn ice se je torej izkazalo, da so živalske kosti arheološke najdbe, ki omogočajo ugotavljanje nekdanjih odnosov med ljudmi, živalmi in krajino (Bartosiewicz, 1999; Reitz, Wing, 1999, 7). LEGA IN OPIS JAME jama Golobnica je, kljub oddaljenosti od vasi, va-ščanom Skopega že dolgo znana (Savnik, 1968, 334). Da je bila pomembna točka v krajini tudi (predvsem) v preteklosti, kaže npr, franciscejski kataster (karte za teritorij Skopega hrani Državni arhiv v Trstu), v katerem je vhod v brezno narisan (sicer z nekoliko napačno lego) in označen z domačini imenom. Lega vhoda je označena tudi na specialki 1:5000- Komen 50. Brezno se odpira nad pobočjem doline (na nadmorski višini 254 m), ki je bila nekoč obdelana kljub njeni precejšnji oddaljenosti od vasi. Približno deset metrov širok vhod je danes (1998) zagrajen z visoko kovinsko mrežo, ki divjadi onemogoča dostop do vhoda v brezno. Prvi del jame predstavlja 22 m globoko brezno, katerega ravno dno (sektor 1) je posuto s kamenjem in suhim vejevjem. Zaradi Širine vhoda je ta del brezna Še vedno svetel, tako da so stene in dno brezna porasli z vegetacijo. Nekaj metrov nad dnom se na zahodnem delu v steni odpira vhod v približno 12 m dolg rov, ki se vije proti jugozahodu. Tla v rovu prekriva zemlja. Na desni strani rova je tik pod steno vhod v manjše brezno, ki vodi v spodnji del jame (sektor 2). Dno vzhodnega dela spodnje dvorane pokriva nasip kamenja, na katerem so lepo vidne tipične korozijske oblike, ki nastajajo le na površju.3 Kamenje torej ni odpadlo od stropa dvorane, temveč je v spodnjo dvorano prišlo iz glavnega, vhodnega brezna. Večina kamnov ima obenem vsaj eno lomno površino, iz Česar bi lahko skle- 1 Favnistični osianki predstavljajo ojteološko in odontološko gradivo, ki ga v tekstu iz praktičnih razlogov ne označujem 7. ločenimi izrazi. 2 Med zadnjim ogledom j ar ne lela 1998 smo na raznih mestih opazili kupe majhnih, večinoma golobjsh kosti. Očitno je nekdo po našem ogledu jame leta 1993 te kosti zbiral in jih pustil v jarni. Teh kosti nismo odnesli na površje. Omenim naj tudi, da v jami gnezdi sova. Opazili &mo jo ob vsakem spustu v jamo. Upravičeno je torej domnevati o prisotnosti številnih majhnih kostnih ostankov, ki jilt je v jarni izbljuvala sova. 3 Kraške kamnine so najmočneje podvržene koroziji rta pavrSju oziroma ¡sekaj metrov pod njim. Na površini apnenca nastajajo tipične korozijske oblike različnih velikosti. Nekatere od teh oblik so lako pravilne in pogoste, da so dobile posebna imena. Med njimi gre omeniti predvsem škavnice, korozijske stopničke, žlebiče, škraplje in luknje (Mihove, 1999, 42-44). Te korozijske oblike so na nasutem kamenju lepo vidne. .258 ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I Tonw/ I ABIC: KOSTNI Osl'AWI IZ 8«ZNA CO»OBNICA PRi SKOI'tM (KRAS. SlOVtNIIA), 257-282 tci HC.v 1:!<:t] 9l»lli MI wilttci £se'*m' KC1SOVSUE ^tGoiobnica- 'kopriva jsuiiii» Sy^TOMiJ 'Bfiif'S prl Xo| .Kctrtrc if rajna vas Sr.' Jk Btrfn Nc iohnie Si. 1: Lega jame Gohbnica pri Skopem. Fig. J: Position of the cave Golobnica near Skopo. pali, da so nastali prt lomljenju večjih skal. Tla zahodnega deia spodnje dvorane so zasigana, redko kamenje in večje skalovje, med katerim je tudi več od stropa odpadlih stalaktitov, je avtohtonega nastanka. Tudi strop tega dela jame je lepo okrašen s kapniškimi tvorbami. ZASTOPANOST ŽIVALSKIH VRST Arheozoolog mora pred začetkom analize os teološkega gradiva pregledati obstoječo arheološko, arheo-zoološko in biološko literaturo za določeno obdobje, za določene kulturne sisteme, hiome in za lokacijo. Seznaniti se mora z vsemi predhodnimi deli, ki so bila opravljena na obravnavanem najdišču. Prav tako mora poznati literaturo za ostala istočasna najdišča, za najdišča, ki ležijo v podobnem okolju, ter za najdišča s podobnimi kulturnimi sistemi (Reitz, VVing, 1999, 146147). Predpogoj za začetek analize zastopanosti živalskih vrst je rešitev prvega med osnovnimi problemi: Kako datirati osieološko gradivo i/ Golobnice? Datacija kostnih ostankov V Golobnici nabrani kostni ostanki sami po sebi ne dajejo datacijskih vrednosti.4 Zaradi tega sem posvetil posebno pozornost iskanju sledi, ki bi lahko odgovorile na vprašanje, kateremu obdobju pripada osteoioSko gradivo Goiobnice. Nobenega dvoma ni, da so kosti na dnu vhodnega brezna recentne. Kosti so bile namreč še "sveže", saj sem na njih opazil ostanke nerazpadlih organskih tkiv (hrustanca, kože, maščobe itd.). Visoka mreža okoli vhodnega brezna je na vse za nje dokazovala, da je biio še pred kratkim padanje divjadi v Golobnlco pogost in moteč pojav. Datacija ostankov iz spodnje dvorane temelji na dveh predpostavkah: prvič, vhodno brezno in spodnja dvorana sta nekoč tvorila en sam jamski prostor, in drugič, nabrane kosti so v spodnjo dvorano zašle iz vhodnega brezna, jamo je v ločena prostora razdelil šele nasip kamenja s površja, ki je prekinil nadaljnje zasipavanje spodnje dvorane s kamenjem, kostmi, ve- 4 Izjema so k; kostni ostanki listih živali, katerih pojav ali izumrtje «ta časovno točno določena, npr. pojav podgane v Ameriki ali izumrtje doda na otoku Mauriciusti v indijskem oceanu. .259 ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I ToniJŽ rA«Cr KOj [NI OSI ANKI I?: BRfZNA COL03NICA PSJ SKOPEM (KRAS, SLOVENIJA!, 257-28;: jevjein itd. iz tega sledi, da predstavlja zasutje prehoda med vhodnim breznom in spodnjo dvorano terminus ante quems z a ves osteološkr material,6 ki smo ga nabrali v spodnji dvorani. Ključno vprašanje, na katero bom poskušal odgovoriti v nadaljevanju, je: Ali je možno datirati nasutje kamenja? Udomačitev Krasa Presenetljivo je videti, na kakšen način so ljudje ... zmogli narediti listo zemljo uporabno... s skrbjo in delavnostjo so jo osvobodili kamenja, [ki so ga uporabili za! gradnjo zidov. /tako da1 nekaj korakov veliki kosi zemlje oblikujejo njive velikosti ene roke (Chaquet, 1907). Kraška krajina, kakršno vidimo danes, ni naravna krajina, temveč je rezultat, človekovega prilagajanja naravnih danosti lastnim potrebam, katerega korenine tičijo v strategijah izrabe, ki so jih razvile že skupnosti pozne prazgodovinske dobe na celotnem območju Krasa. Gre torej za dolgotrajni, stalno spreminjajoči se kulturni proces, ki je v določeni fazi postal simbolna referenčna točka za specifični tip kulturne krajine. Prav ta faza, ki okvirno sodi v čas zadnjih treh stoletij in izhaja iz tipa kmetijstva, katero se je na Krasu razvilo v srednjem veku, pa naj bi bila tista, v kateri naj bi človek najbolj intenzivno posegel v kraško okolje (Gams, 1992; Gams, Habič. 1987; Novakovič, Simoni, 1997; Sauro, 1993; SlapŠak, 1999). Človek si je dolgo prizadeval, da bi na neprijaznih kraških tleh pridelal dovolj hrane za preživetje. Pri tem sta biti od nekdaj glavna ovira za obdelovanje kraške površine odsotnost površinske vode it) neenakomerno globoka prst, ki je bila med skalnimi čoki, kamnina pa je mestoma segala tudi do vrha ruše ali je štrlela nad njo. Za košnjo in oranje je bilo potrebno to kamenje odstraniti oziroma trebiti. V srednjem veku je trebi jen je kamenja počasi napredovalo vzporedno s povečanjem števila prebivalstva, širitvijo obdelane zemlje in povečanjem števila drobnice (v manjši meri tudi goveda). Pri takratnem spreminjanju kraške površine v pašnik skalovja niso odstranjevali, saj kamenje drobnice pri paši ni oviralo. Drobnica se je pasla tudi pozimi, za zimsko krmo druge živine pa so s srpom, in ponekod tudi s koso, kosili travo na preostalih zemljiščih. Trebljenje zemljišča je doseglo višek na prehodu ovčereje v hlevsko govedo- rejo v prvi polovici 19. stoletja. Predvsem po izgradnji Južne železnice se je mesto Trst hitro širilo, kar je povzročilo povečanje potrošnje vseh možnih kmetijskih pridelkov, od mesa in mleka do zelenjave in vina. Ob splošnem pospeševanju stacionirane živinoreje v hlevu za večjo pridelavo mesa in mleka se je močno povečala potreba po travi in senu. Štrleče kamenje je bilo za pridobivanje sena vedno večja ovira, čim bolj se je razvijala tehnika košnje sena. Ob prevladi košnje s koso7 je bilo namreč potrebno trebiti kamenje v višini ruše tudi po gozdnih travnikih. Podobno posledico je povzročilo vse večje povpraševanje po pridelkih. Vedno več zemljišč so spreminjali v njive in vinograde, kar pomeni, da so zemljo za oranje otrebiti do globine le-meža, pri zasaditvi vinograda pa celo pol metra globoko. Če je bilo na njivi zemlje pripremalo, so jo prinašali od drugod. Navadno so takšno zemljo dobili iz številnih žepov med skalovjem. Pri trebijenju napuljeno ali naiomljeno kamenje so uporabili pri gradnjo zidov ali pa so ga zložili v visoke kupe (griže), navadno na reliefnih depresijah ali na "živih skalah". Trebljenje so vaščani nadaljevali tudi v času italijanske okupacije med obema svetovnima vojnama. Predvsem da bi dobila več mesa in mleka, je italijanska država podpirala trebljenje travniških površin v marsikaterem kraju na Krasu. Agrarna doba, ki je dala pečat kraški kulturni krajini, se je končala v prvi polovici prejšnjega stoletja. Nato je nastopil vedno hitrejši proces deagrarizacije, ko je ob preslojevanju kmečkih v nekmečke poklice upadlo obdelovanje zemlje (za oblikovanje kraške kulturne krajine v zadnjih stoletjih glej: Gams, 1992; Gams, Habič, 1987; Novak, 1970; Sauro, 1993). Povrnimo se sedaj k izhodiščnemu vprašanju starosti kamenega nasutja v Golobnici, Menim, da gre to kamenje povezati s predstavljenim in časovno okvirjenim kulturnim procesom. Dokaze za to vidim v obiiki nasutega kamenja (s tipičnimi korozijskimi oblikami, ki nastajajo na površju) ter predvsem v povezavi s prej omenjeno ugotovitvijo, da ima skoraj vsak kamen lomno površino. Nasip tvori le kamenje večjih dimenzij, kar bi lahko pomenilo, da je bil čas nasuvanja kamenja v brezno dokaj kratek.8 Obenem ne gre spregledati dejstva, da se vhod jame odpira na pobočju do!me, ki so jo prilagodili za kmetijsko obdelavo. Zaradi težnje po zlaganju kamenja 5 Terminus ¡inte quem je datum aii čas, pred katerim so morali hiti odloženi 2godnejši elementi (stfatigrafske enote, plasti, c-kolakti, najdbe itd.) {Barker, J 953, 208). 6 Pri tem gre obravnavati drugače kostne ostanke ptičev, ki so v spodnjo dvorano lahko prišli skozi stransko brezno, ki še danes povezuje oba podzemna prostora 7 Na Krasu so na slabših zemljiščih za pridobivanje sena uporabljali poleg kose tudi srp še v začetku 19. stoletja (Gams, 1992, 20). 8 Nasutje se lepo razlikuje od nasipnih stožcev na dnu drugih brezen prav po odsotnosti drobirja (navadno produkt mehaničnega preperevanja matične kamenine), zemlje, organskega ter drugega alohtonega materiala, ki označujejo drugačen, dolgotrajen tip sedimentacije. Odsotno-;! drobirja med drugim potrjuje predlagano razlago nastanka nasutja v Golobnici, saj so kmetje pri prilagajanju kraške površine za kmetijsko raba navadno odnašali le večje kamne, grušč pa so puščali v prsli {Gams, 1987, 14). .260 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 13 • 2003 ■ 2 Tonu* F AMC: KOSTNi 051 ANKI !Z SfiiZlSA GOiObNlCA PRt SSOFFM {KRAS. SLOVtNIjA), JT.7-28J na čim manjšo površino - tako je namreč ostalo več prostora za pašo oziroma košnjo - se zdi razumljivo, da so kamenje zmetali v bližnje brezno. Dodatni vzrok za nasutje kamenja v brezno gre morda iskati v prepričanju, da je jama nevaren objekt, ki ga je dobro zakriti ali zasuti. Okvirno bi lahko torej večji del nasutja v Colobnici datirali v čas od začetka 19. stoletja tja do prvih destletij 20. stoletja, zavedati pa se moramo, da je bilo prilagajanje kraške površine za kmetijsko rabo najbolj intenzivno v sredini 19. stoletja. Ko je Secoli jamo raziskal, je bil prehod med vhodnim breznom in spodnjo dvorano že zasut iLe grotte d'ltalia, 1929, "57). Večji del nabranih kost! v spodnji dvorani je ležal direktno na nasutju ali ob njegovem vznožju. Drugače rečeno, kosti so mlajše od tistega dela nasutja, ki leži pod njimi (Harris, 1989). Te kosti je mogoče datirati v relativno ozek. časovni interval od faze, ko je bila v jamo že zmetana večina kamenja, in tja do časa tik pred zasut jem prehoda, ki je vhodno brezno povezoval s spodnjo dvorano. Drugače gre obravnavati tiste kosti, katerih lega ni bila v direktnem fizičnem stiku z nasut jem in jim torej nasutje lahko daje le datacijo ante quem. Takih kosti je sicer malo, nabrali pa smo jih v različnih delili zahodnega, lepo zasiganega dela spodnje dvorane ter na prstenih tleh v vzhodnem delu dvorane. Te kosti bi lahko bile tudi starejše od preostalih. Predlagana okvirna datacija kostnega zapisa v kontekst zadnjih dveh stoletij predpostavlja torej poznavanje tistih podatkov, ki jih v arheološkem "jeziku" označujejo pojmi "arheologija mlajših obdobij" oziroma "novoveška arheologija ter arheologija moderne dobe"9 (Güstin, Predovmk, 1994; Nabergoj, 1995, 99-103). Gre za najmlajšo arheološko disciplino, ki se je pri nas (in marsikje drugje) sistematično začela razvijati šele v preteklem desetletju (Slapšak, 1987; Nabergoj, 1995, 77). Arheologi so v preteklosti med izkopavanji sicer velikokrat naleteli na "recentne" ostanke, vendar jim niso pripisovali posebnega pomena. Posledica tega je, da je kijub Številnim arheološkim raziskavam večina izkopanega gradiva ostala neobdelana in dokumentacija neobjavljena, Kakšen je bil odnos arheologov do mlajših favnisti-čnih ostankov, lepo ponazarja podatek, da je bilo na celotnem slovenskem prostoru objavljeno le eno poročilo, ki vsebuje izsledke analize živalskih ostankov (Mi-kuž, Dirjec, 1981; Nabergoj, 1995). Podobno stanje srečamo tudi v sosednjih regijah. Obstoječa arheološka in arheozoološka literatura se tako izkaže za zelo omejeno in za mlajša obdobja celo neuporabno. Zaradi tega primerjav meritev kostnih ostankov iz različnih istodobnih najdišč, kot je v arheozoološki literaturi v navadi, v tem delu nisem obravnaval. Skušal pa sem upoštevati osnovne podatke, ki jih ponuja (sicer do sedaj meni neznana) osnovna "biološka" literatura (npr, predvsem Simonič, 1976; Krystufek et. al„ 1986; Krvštufek et. al., 1988; Krvštufek, 1991). Pri obdelavi osteološkega gradiva sem skušal izračunati naslednje podatke: število določljivih ostankov za vsako vrsto {N1SP - number of identified specimens) in najmanjše možno število osebkov (MNI - minimum number of individuals); izvedel sem vse možne meritve kostnih ostankov, in kjer se je dalo, sem skušal izračunati višino osebkov ob vihro (VVH - withers height); skušal sem določiti starost živali ob poginu ter podati tafonomska'0 in biološka opažanja. Opis živalskih kostnih ostankov in zob Divje živali Razred: Mammalia Red; Carnivora Družina: Canidae Cray, 1021 Kod: Cams Linnaeus, 1758 Vrsta: Cam's lupus Linnaeus, 1758 Volku pripada le lepo ohranjena leva črevnica. Najdena je bila v spodnji dvorani ob nasipu kamenja na zasiganih tleh. Ob poginu volka jo je z ostalima medeničnima kostema vezal še hrustanec, ki je po odmrtju propade i. Kost je torej pripadala približno pol leta staremu mladiču (Schmid, 1972, 75). Glede na podatek, da kotijo volkulje na Balkanu večinoma aprila m maja in da se v Sloveniji glede na čas parjenja največ mladičev skoti aprila (Krystufek et. a!., 1988, 116), lahko domnevamo, da je mladič iz Golobmce poginil jeseni. Zgodnji pogin navsezadnje ne sme presenečati, saj od 40 do 50% volkov propade prav v prvem letu življenja (Kryštufek, 1991, 200). Najmanjša širina črevničnega telesa meri 10.7 mm, največja pa 19.6 mm. Najdba volčje kosti je nadvse zanimiva, saj naj bi bil volk na tem prostoru iztrebljen že pred davnim. Pisni viri volkov na Krasu v zadnjih dveh stoletjih naj ne bi omenjali. Da je bil volk razširjen po Krasu vsaj v srednjem veku, pa bi lahko sklepali na podlagi ljudskega izročila, ki omenja njegovo prisotnost tudi na Krasu. Glede življenjskega prostora volk ni prav nič izbirčen. Zanj je pomembno le, da ima na voljo dovolj hrane. Pomembna pa je prisotnost vsaj malo gozda ali grmovja, kamor se med počitkom ali v nevarnosti lahko 9 Gre za poimenovanje arheologije (skupaj z arheologijo srednjega veka), ki se ukvarja z obdobji po zgodnjem srednjem veku. Pri nas se ?a ;o obdobje uporablja še nekaj nedefiniranih pojmov, ki so kulturno pogojeni in osnovani na arheoloških ali zgodovinskih premisah. 10 Talonomtja jt> veda, ki pojasnjuje 'zgodovino" živalskih ostankov od pogina živali preko zakopa do končnega izkopa ostankov (Lyinan, 1994, 3). 261 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 13 • 2003 ■ 2 Tomaž I'ABEC: KOSTNI OSTANKI IZ BRtZNA COLOCNICA Pfil SKOPIM (KRAS, StOvtNIJAi, 257 202 zateče in kjer lahko volkulja nemoteno koli mladiče. Za zavetje in skrivališča lahko uporabljajo volkovi tudi zatočišča med skalami. Kulturni krajini naj bi se izogibal, čeprav se prilagodi tudi življenju v nižinah ali na krasu, kjer običajno ni večjih gozdnih kompleksov. Najpogosteje pa se giblje tam. kjer se pase domača živina. Kraško okolje je torej pred ogolitvijo v 19. stoletju prav gotovo izpolnjevalo vse pogoje za življenje volka. V Evropi se je vsekakor začel njegov življenjski prostor krčiti predvsem zato, ker ga je načrtno uničeval človek že pred 20. stoletjem. Danes je v Evropi bolj ali manj iztrebljen. Prav tako je iztrebljen v večjem delu Slovenije, ki predstavlja danes severno mejo njegove razširjenosti na Balkanskem polotoku (Krystufek et al., 1988, 104-105). Red: Artiodactyia Družina: Cervidae Gray, 1828 Rod: Capreolus Frisch, 1775 Vrsta: Capreolus capreolus Linnaeus, 1758 Ostanke srnjadi smo našli v obeh sektorjih. Velika večina kosti je ležala med kamenjem na dnu vhodnega brezna ob navpični steni. Kosti pripadajo najmanj trem osebkom, ki so bili ob poginu glede na nezraščene epifize dolgih kosti nedorasli. Nedoraslost potrjuje tudi lepo ohranjeno zobovje na skoraj v celoti ohranjeni lobanji in na paru spodnjih čeljustnic. Stalni zobje so v celoti zamenjali mlečne, vendar še ne kažejo sledov obrabe. Lobanja nosi odlično ohranjeno rogovje, ki nima deljenih vej in ima obliko konic. Del ostankov bi torej lahko pripisali dvoletnemu lanščaku (SimoniČ, 1976, 124). Da pripadajo ostanki vsaj dvema srnjakoma, kaze oblika medenične zrasti kolčnic, ki je visoka in kratka, v nasprotju s srnino, ki je nizka in razpo-tegnjena (Simonič, 1976, 105). Glede na razprostranjenost nekaterih kosti v anatomski legi, lahko kostne ostanke upravičeno prisodimo kadavrom. Da je srnjad poginila še mlada, ne preseneča, saj je njena povprečna življenjska starost v naravi približno tri leta (Krystufek, 1991,248). Dolge kosti so prav tako dobro ohranjene. Na nekaterih so se ohranili se nepropadli deli tkiv in hrustanca. Očitno se je tudi v kosteh ohranilo nekaj organskega tkiva, saj se npr. dolge kosti še danes "mastijo*. Nekatere kosti so rahlo zeleno obarvane, kar gre povezati z lego kosti na dnu svetlega dela jame in torej tasti vegetacije na njih. V spodnji dvorani smo našli le tri srnine kosti: desno nadlahtnico, levo stopalnico in desno kolčnico. Zadnji dve sta ležali blizu skupaj na jamskih tleh ob vznožju nasipa v vzhodnem delu spodnje dvorane, nadlahtnico pa smo našli med kamenjem na zahodnem delu nasipa. Kosti so pripadale vsaj dvema osebkoma, saj je nadlahtnica pripadala odrasli živali, medtem ko sta sto-palnica in kolčnica pripadali še nedorasli srni oziroma (glecle na obliko medenične zrasti) srnjaku. V prid domnevi, da pripadajo kosti dvema osebkoma, bi lahko dodatno govorila lega kosti na dveh med seboj oddaljenih mestih. Mlad srnjak je ime! ob poginu bolno stopalnico, kar je lepo vidno na diafizi kosti, kjer se je razvilo gobasto kostno tktvo. Z izjemo nadlahtnice, ki ima poškodovano proksimalno epifizo, so kosti srnjadi iz spodnje dvorane dobro ohranjene. Ostanki domnevno dveh osebkov srnjadi v spodnji dvorani Golobnice sicer nekoliko presenečajo, saj naj bi bila srnjad na slovenskem ozemlju do druge polovice 19. stoletja maloštevilna. Pogostejša naj bi začela postajati šefe z obsežnim izsekavanjem gozdov in razraščanjem zemljišč, največjo ekspanzijo pa naj bi doživela v zadnjih sedemdesetih letih. V tem času naj bi poselila tudt celotno Primorsko z zaraščajočim se Krasom vred. Pred drugo svetovno vojno naj ne bi bilo srnjadi tudi po izrazito poljskih okoliših. Danes je v Sloveniji splošno razširjena in pogostna od morske obale do zgornje gozdne meje (Simunič, 1976, 25-84; Krystufek, 1991, 247-249). Če datacija kostnih ostankov iz spodnje dvorane drži, potem kosti srnjadi iz spodnje dvorane opozarjajo, da je potreben nekoliko drugačen pogled na razvoj srnjadi na Krasu. Razred: Aves Red: Columbiformes Družina: Columhidae Rod: Columba Linnaeus, 1758 Vrsta: Columba I i via Game I in, 1789 Skalnemu golobu pripadajo tri nadlahtnice, golenica in slabo ohranjena koželjnica. Vse golobje kosti so bile nabrane v drugem sektorju. Na osnovi dveh desnih nadlahtnic lahko sklepamo, da pripadajo ostanki najmanj dvema odraslima osebkoma. Kot sem že povedal v uvodu, med nabiranjem kosti nismo posvetili posebne pozornosti iskanju majhnih kosti, tako da tu analizirano kostno gradivo ne predstavlja realne slike zastopanosti golobjih ostankov v jami. Obenem ne gre spregledati dognanja, da so ptičje kosti močneje podvržene tafo-nomskim dejavnikom12 (Lyman, 1994, 446-450). Med ogledom jame nismo opazili nobenih znakov, ki bi kazali na gnezdenje skalnih golobov v njej, kar gre 11 Razlikovanje volčjih kosti je od pasjih včasih lahko zelo tvegano Na podlagi primerjalnega osleološkega gradiva ter velikosti obravnavane kosti (glede na starost osebka) pa lahko le sklepamo, da kost pripada volku in ne psu. Istega mnenja sta bila tudi prof, dr. V. Pehar in rJr. L. Bartosievvicz, ki sta si kost ogledala. 12 Tafonornski dejavnik (taphonomic agent) is tli2 source of force applied to bones, ilie "immediate physical cause" ot modification to animal carcasses And skeletal tissues fl yman, 1994, 3). 262 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 13 • 2003 ■ 2 Toma;» FABCC: KOSI NI OS T AN K! IZ BREZNA COi-OBNICA PRI 5KOPiM (KRAS. SI.OVENIW. 2S7-282 • navsezadnje povezati tudi s prisotnostjo sove v Golob-nici. Vse možne meritve golobjih kosti so podane v naslednji tabeli: Tab. J: Dimenzije golobjih kosti. Razlage okrajšav so v nadaljnjih prilogah. Vse mere so v mm. Tab. 1: Dimensions of pigeon bones. Explanations of abbrevations in appendices. All measurements in mili- meters. Domače živali Razred: Mammalia Red: Carnivora Družina: Canidae Gray, 1821 Rod: Cam's Linnaeus, 1758 Vrsta: Canis familiaris Linnaeus, 1758 Kostne ostanke psa smo našli le v vzhodnem delu spodnje dvorane. Ležali so deloma zakopani v prstenih tleh na omejeni površini vzdolž južne stene dvorane. 109 kostnih ostankov pripada najmanj petim osebkom. Med temi je tudi mladič, ki ob poginu Še ni dosegel starosti enega leta. Njemu bi lahko prisodili nadlahtnico z nezraščeno proksimalrto epifizo (distalni del je odjomijen), levo in desno stegnenico, ki prav tako nimata zraščenih epifiz, ter ledveno vretence z ne-zraščenima vretenčnima jamoma. Vse preostale kosti pripadajo odraslim osebkom, ki so bili ob poginu glede na precej razvita rastišča za mišice zelo verjetno že senilni. Med pasjimi kostmi je tudi slabo ohranjena lobanja: bazalni del in stena kaiote sta poškodovana, skoraj v celoti pa manjka obrazni del lobanje. Nekaj zob se je ohranilo na spodnjih čeljustnicah: na fragmentu leve čeljustnice sta se ohranila četrti ličnik in prvi meljak, na delu desne spodnje čeljustnice pa le tretji ličnik. Vsi zobje so izredno slabo ohranjeni. Več je v celoti ohranjenih dolgih kosti, tako da je bilo mogoče izračunati višino osebkov ob vihru. Na podlagi štirih nadlahtnic13 sem s pomočjo Koudelkovih količnikov (Koudelka, 1885) oceni! višine na približno 60, 57, 51 in 49 cm oziroma na 61, 58, 52 in 49 cm na podlagi Harcourtovih količnikov (Harcourt, 1974). Izračunavanje višine ob vihru na podlagi drugih ohranjenih dolgih kosti je pokazalo podobne rezultate. Gre torej za srednje velike pse, ki ustrezajo velikostni kategoriji od foksterierja do majhnega nemškega ovčarja (Bokonv, 1984, 66). Ostanki psov sestavljajo skupino najslabše ohranjenih kosti v Golobnici. Vzrok gre očitno iskati v legi ostankov v zemlji. Kemična sestava, poroznost in teža sedimenta so namreč zelo pomembni tafonornski faktorji, ki močno vplivajo na ohranjenost kostnih ostankov (Lyman, 1994, 404-416). Nekatere kosti so bile tako načete, da so med (očitno napačnim) sušenjem popolnoma propadle. Zaradi prehitrega sušenja so nekatere močno razpokale, na številnih pa se je začela luščiti pokostnica. Napačno sušenje je bilo krivo tudi za propad pasjih zob. Dve kolčnici sta rahlo zasigani. Nekatere kosti je načela t.i. kostna moka. Več jih ima "korodirano" površino. Pri tem gre omeniti možnost, da je bila "agresivnost" sedimenta lahko dodatno povečana zaradi prisotnosti rastlinja, ki je tu najbrž uspevalo, ko je bila spodnja dvorana še povezana z vhodnim breznom (Lyman, 1994, 375-377). Vzroka za majhno število kostnih ostankov glede na število ugotovljenih osebkov ne gre iskati v izgubi zaradi delovanja tafonomskih agensov, temveč v dejstvu, da pri pobiranju ostankov nismo prekopavali sedimenta 'kar je navsezadnje prav tako ena od oblik tafonomske izgube). Pse so v zadnjih treh stoletjih rediii predvsem kot varuhe hiše in za družbo. Posebne pasme psov so bile namenjene čuvanju ovčjih čred in spremljanju pri lovu. Glede na dokajšnjo uniformnost v Golobnici zastopanih pasjih vrst bi lahko sklepali, da gre za enotno populacijo, ki je najverjetneje služila varovanju čred ali domačij. Ostanke gre po vsej verjetnosti pripisati psom, ki so poginili od starosti. Zelo verjetno so bili kadavri vrženi v brezno iz higienskih razlogov. V enem primeru gre vzrok pogina iskati v bolezni ali pa, kar je verjetneje, v ponesrečen ju živali. Red: Artiodactyla Družina: Bovidae Gray, 1821 Rod: Bos Linnaeus, 1758 vrsta: Bos taurus Linnaeus, 1758 Kostne ostanke goveda smo našli le v spodnji dvorani, na vzhodnem delu nasutja. Ležali so rned kamenjem, nekatere goveje kosti pa so bile zagozdene med skalami, zato smo jih pustili in situ. Gre predvsem za dolge kosti prednjih okončin, dele lobanje ter zobovje. Kosti pripadajo najmanj dvema osebkoma, ki sta se po velikosti in robustnosti kar precej razlikovala. Večji del ostankov pripada po vsej verjetnosti robustnejši živali, medtem ko naj bi gradltiejšo žival zastopali le distalini del nadlahtnice, zobovje in nekaj kosti lobanje (gotovo ena ličnica). Zeio verjetno pripadajo robustnejŠemu osebku vse v celoti ohranjene dolge in kratke kosti (nadlahtnica. Sektor1 inv. št kost Bd Bp De GL KC 2 302 humerus 10,6 14,5 16,3 45,4 5 2 303 humerus 10 14 17,4 44 5 2 304 humerus 46,3 13 Nadlahtnica je med pasjimi kostmi najbolje zastopana ko«. Na osnovi nadlahtnic sem obenem določil tudi najmanjše število osebkov. Med temi je tudi ena z nezraščeno epifizo, ki je pri izračunavanju višin osebkov ob vihru nisem upošteval. 263 ANNAlliS • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 ■ 2 ToiiviŽ I AH!:C KOM NI OSTANKI IZ RKfZKiA COIOBNICA PR; SKOPtM ¡KRAS. SLOVENIJA». dlanč.nica, biceljnica, parkeljnica, kopitnica). Kol kažejo neziaščena proksimalna epifiza nadlahtnice in nezra-ščeni distalni e|)ifizi koželjnice (te epifize se zrastejo z diatizami pri starosti treh let in pol oz i ro um štirih let)., je bila žival ob poginu še mlada oziroma nedorasla. Njeno nizko starost potrjujejo tudi najdeni stalni zobje, ki nimajo obrabljene sklenine na kroni. Na podlagi v celoti oh ranjene dlančnice sem s pomočjo Matoicsijevih količnikov (Matolcsi. 1970) izračunal višino živali ob vihro na približno 132 cm (če je šlo za bika ali vola) oziroma 126 cm (če je šlo za kravo). Pri tako pičlem vzorcu je ugotavljanje spola živali prav gotovo zelo tvegano. Zeio tvegano pa je tudi zaradi odsotnosti tistih delov okostja, ki so pri določevanjem spola pomembni (npr. kolčnica). Kljub temu bi opozoril na nekatere značilnosti, ki so pri ugotavljanju spola lahko pomembne. Opažanja temeljijo na splošno veljavni predpostavki, da pripadajo vitke in gracilne oblike kosti kravi, močne in čokate pa biku. Prav gotovo izstopa izredna robustnost ohranjenih kosti. Posebno "čokata" je predvsem nadlahtnica,14 za katero smo med prvim, bežnim pregledom in poskusom determinacije kostnih ostankov iskali možne primerjave z dimenzijami ostankov divjega goveda (sicer se je kmalu izkazalo, da kost pripada "navadnemu" domačemu govedu). Obenem ne smemo pozabiti, da nadlahtnica pripada nedoraslemu osebku, kar pomeni, da bi se velikost kosti med rastjo še nekoliko povečala. Nekoliko preseneča višina živali ob vihru, ki ni velika, predvsem če jo primerjamo z dimenzijami sicer odraslega goveda rjave pasme (to pasmo goveda so namreč na Krasu začeli gojiti predvsem od druge polovice 19. stoletja naprej). Višine ob vihru današnjih krav rjave pasme nihajo med 135 in 140 cm - "krava" iz Golob-nice meri 126 cm; višina bikov ob vihru pa doseže tudi 160 cm - "bik" iz Golobnice meri 132 cm (Ferčelj, Skušek, 1988, 12-32; MOller, 1988, 9). Pri tem ne moremo mimo tretje domneve (ki je glede na robustnost kosti m glede na majhno Število bikov pri reji goveda zelo umestna), da bi ostanki lahko pripadali nedoraslemu volu. V tem primeru bi bila žival ob vihru za malenkost (nekaj mm, izračunano s pomočjo Matoicsijevih količnikov) višja od domnevnega bika. Žival je poginila nasilne smrti. Na to nas opozarjajo sledi mesarskega orodja na nadlahtnici, rebru, na prsnem vretencu in zatilnici. Mesarski nož je največkrat "zdrsnil" po nadlahtnici; sledi vrezov so vidne predvsem na proksimalnem delu diafize, nekaj pa jih je na proksimalni epifizi. Vrezov na distalni epifizi nisem opazil. Vse sledi vrezov so značilne za kovinsko rezilo oziroma nož. Na lateralni strani diafize je več vrezov, ki so pravokotni glede na os kosti. Gib roke je pri rezanju očitno poteka! od leve proti desni z nekajkratnimi po- tegi, moč roke pa je nož potiskala proti proksimalnemu delu kosti. Na sprednjem delu je nekaj kratkih vrezov opaziti na področju grbine pritrdiSča večje okrogle mišice (tuberositas te res major), kar bi lahko povezali z rezanjem ligamenta mišice; nekaj rahlih vrezov je tudi ob proksimalnem robu diafize na področju pod med-grbičnim žlebom (sulcus interUibercularis), ki pa potekajo vzporedno z osjo kosti oziroma poševno (padajoče od leve proti desni) nanjo. Kalila sled vreza je vidna ob posteriornem robu proksimalnega dela diafize in poteka pravokotno glede na os kosti. Nekaj sledi vrezov je tudi na fragmentu nezraščene proksimalne epifize: na zadnjem delu večje grbice (tu-bercukim majus) sta vzdolž nje na lateralni in medialni strani dva poševna vreza. Manjši poševni vrez je na lateralni sirarn' medgrbienega žleba (sulcus interUibercularis). Rahel vrez je opazen na bazi trnastega podaljška prsnega vretenca in poteka v smeri hrbtenice. Lokacija in smer vreza bi lahko nakazovali, da je bila z vrezom odstranjena kita (Binford, 1981, 110-112). Prav tako je le ena sled vreza na proksimalnem delu rebra, ki pa je precej globok in ima v preseku obliko dokaj odprte črke v. Posebne so sledi na fragmentu zatilnice z ohranjenim desnim zatilničnim čvršem (concfvius occipitalis). Gre za dokaj globoke, a široke brazdice, ki potekajo v smeri proti robu čvrša. Ob robu se brazdice poglobijo, rob čvrša pa je na teh delih močno poškodovan. Brazde morda lahko povežemo z odstranjevanjem glave med razkosavanjem živali, specifična oblika vreza pa je morda posledica uporabe konice noža, s katero si je mesar pomagal pri ločevanju glave in nosača (atlas). Drugemu, bolj gracilnemu govedu pripada manj kosti, med katerimi se ni ohranila niti ena dolga kost. Delno sem izmeril le distalni del desne nadlahtnice, ki je pa slabo ohranjen. Površino kosti prekrivajo plitve jamice, ki jih je verjetno oblikovalo kapljanje vode. Govedo je moralo biti nekoliko starejše od prej opisanega osebka: sklenina na zobeh je že rahlo obrabljena, obraba pa nt še dosegla vmesne zobovine. Osebku lahko torej prav tako pripišemo nizko starost ob poginu. Človek redi govejo živino, da bi z njeno pomočjo opravljal delo in se oskrboval z mlekom in mesom. Uporablja tudi njeno kožo, kosti, roževino in gnoj. Danes je reja goveda razširjena povsod, kjer so naseljeni ljudje in kjer zraste dovolj trave ali druge krme. Govedoreja pa je bila še proti koncu novega veka slabo razvita, kmečko prebivalstvo se je skromno preživljalo in dopolnjevalo prehrano z mlekom in govejim mesom. Na Krasti, kot tudi drugod v Sloveniji je bila govedoreja na nizki ravni do prve polovice 19. stoletja. Njen razvoj so poleg slabih travnikov in splošnega pomanjkanja M V dokumentaciji, ki smo jo oddali jamskemu katastru v Ljubljani, je bila (a kost omenjeno kol kost jamskega medveda iglej "Uvod"). 264 ANNAlliS • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 ■ 2 Tonu t lASliC KOSTNI OSTANKI IZ BRUNA < ,OI.PIj'n'I'~a PRI SKOPEM (KRAS. Sl.OVCNlJA), 257-2«! krme ovirala tudi sušna leta in goveja kuga. Predvsem na Kranjskem je bila govedoreja že sredi 19. stoletja pretežno usmerjena v pitanje in prodajo volov, predvsem tržaškim mesarjem. Potrošnjo živil živalskega izvora je pospeševal razvoj mest, v drugt polovici 19. stoletja pa je prodajo mesa močno pospešila nova železnica. Kmetje iz okolice Trsta so redili krave predvsem za prodajo mleka, nato pa so jih prodajali mesarjem v mesto. S Primorskega so obenem jemali 3- do 4- letne vole v rejo na Notranjsko (Novak, 1970, 386, 389). Pri tem se mi zdi zanimivo omeniti odstavek o reji goveda, ki ga je leta 1854 za "nedeljske Šole po deželi" v Trstu napisal "stolni dehant in okrožni Šolski ogleda" Peter Aleš: "Med vso živino pa je v naših deželah goveja živina nar koristnejša, ki nam nar več dobička prinese. Voli nam obdelajo polje, nam dajo meso za živež, loj za luč, kožo za usnje. Od krave dobimo teleta, mleko, maslo, in na zadnje meso in kožo; tudi je govejski gnoj nar bolji za naše njive, in govedina se med vsemi živalimi nar ložej redi" (Aleš, 1854, 59-60). Govedo, ki so ga redili na Krasu, je navadno dočakalo relativno visoko}i starost, saj je bilo njeno primarno izkoriščanje usmerjeno v pridelavo mleka. Ko so ga zaklali, so navadno večji del mesa prodali mesarjem v Trst (najpogosteje so prodali kar živo žival), ostalo pa zadržali za lastne potrebe. Mesna hrana je bila zelo cenjena in torej draga, uživanje govejega mesa pa omejeno predvsem na bolj premožne kmetije. Povrnimo se h kostnim ostankom goveda iz Golob-nice in pogiejmo, kako bi lahko interpretirali njihovo prisotnost na dnu brezna. Živali, ki jima je kostno gradivo pripadalo, je treba vsekakor obravnavati ločeno, saj sledi vrezov dokazujejo, da je bila ena žival zaklana in razkosana, pri drugi pa teh dokazov nimamo (kar vsekakor tega ne izključuje). Morda se je to govedo med pašo ponesrečilo in padlo v brezno, morda ga je kmet pokončal, ker je obolelo, in ga je vrgel v jamo iz strahu pred okužbo druge živine. Drugačna usoda je morala doleteti robustnejše govedo. Žival so zaklali, razkosali in ločili meso od kosti, ki pa so ostale nepoškodovane. Cele so ostale tudi s kostnim mozgom bogate dolge kosti, ki so jih navadno razžagali ali razsekali in uporabili v kuhinji (npr. za kuhanje nedeljske oziroma praznične goveje juhe, ki so si jo na Krasu lahko privoščile le premožnejše družine). Nenavadno je tudi to, da je ostalo nepoškodovano tudi prsno vretence. "Moderni" mesar namreč navadno hrbtenico sagitalno razpolovi, kar pomeni, da razpolovi tudi telesa vretenc (Riedel, 1994, 35-36). Če predpostavljamo, da je bilo govedo zaklano v vasi (kar ni nujno, da je res), potem je ne navadno tudi to, da so bile kosti odnesene daleč od vasi v brezno. Raje bi jih recimo dali psu oziroma vrgli na gnoj.16 Katera "zgodba" se torej skriva za ostanki tega goveda? Ena od možnih razlag bi lahko bila, da so te kosti zmetali v brezno z namenom, da jih kdo ne bi opazil. V tem primeru bi zakol in razkosanje živali moralo potekati tako hitro, da "mesar" ni imel časa za žaganje kosti in za "normalno" razkosanje goveda. Možno bi lahko bilo torej, da so žival ukradli ter jo hitro zaklali in razmesarili. Za zamudna dela ni bi bilo dovolj časa, zaradi česar so v brezno odvrgli tiste dele živali, kateri bi jih lahko izdali. Poddružina: Caprinae Gillo, 1872 Vrsta: Ovis aries Linnaeus, 1758 Ovct pripadata leva koželjnica in desna dlančnica. Domnevno pripada drobnici tudi odpadla distalna epifiza stegnenice. Vse kosti so bile nabrane v spodnji dvorani: koželjnica na zasiganih tleh, dlančnica med kamenjem nasutja, epifiza stegnenice pa je ležala na prstenih tleh ob njenem vznožju. Kosti niso ležale blizu druga drugi. Zelo dobro se je ohranila dlančnica, koželjnica ima odlomljen distalni del. Dobro je ohranjena tudi ne z ra scen a epifiza stegnenice. Načeloma bi vse kosti lahko pripadale le enemu osebku, nezrnščena epifiza stegnenice bi označevala njegovo nizko starost ob poginu (distalna epifiza se navadno zraste z. diafizo približno pri starosti treh let in pol). Proti pripadnosti najdenih kosti le enemu osebku bi lahko govorila oblika koželjnice, ki je v primerjavi z gracilno dlančnico dokaj robustna. Višino ob vibru sem na podlagi Teichertovih količnikov (Tei-chert, 1975) izračunal na približno 60 cm. Distribucija kostnih ostankov ovce odpira vrsto (nerešenih) vprašanj. Možno je, da je za oddaljenost ene kosti od druge kriva kuna, ki bi raznesla kosti po jami (vprašanje je le, ali niso ovčji ostanki za kuno preveliki). Kune se namreč rade zadržujejo v jamah, zahajajo pa tudi več sto metrov v podzemlje (Polak, 1999). Neutemeljena je domneva, da so najdene kosti ostanki ka-davra oziroma živali, ki je padla v brezno. Upravičena bi bita v lem primeru postavitev vprašanja o usodi ostalih kosti kadavra. Toliko bolj neutemeljena pa se zdi interpretacija kosti kot ostankov oziroma posameznih delov živali, ki jih je v jamo odvrgel človek. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da na kosteh ni opaziti nobenih znakov mesarskega orodja. 15 Peler Aleš v svojem delu pravi, da "...govedo, 'ki je! i i. VI tet staro, bo umen kmet opital in prodal... ker ni za nobeno rabo več dobro" (Aleš, 1856, 60). 16 Psi imajo posebno ladi prav kosti nedoraslih živali, saj so še "mehke" in bogate s hrustancem; odlaganje neuporabnih delov zaklane živali na gnoj navsezadnje svetuje ludi Aleš, ko pravi da "dober gnoj da po tekem dlaka, lasje, ptičje perje, kri, mesovje, drob, kosti, parklji, rogovi in vsi živalski deti. ko se 7 zernljo pomešajo m v nji sogtnjejo. Kosti, parki ji in rogovi pa moiejo zdrobljeni ali ztnljeti bili" (Aleš, 1856,11). 265 ANNAlliS • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 ■ 2 Toma! fABCC KOSTNI OSTANKI 17 BREZNA COLORNICA PSI SKOPEM ¡KPAS, SlOVlMIAk 2S5-28? Prisotnost kostnih ostankov drobnice v jami ne sme presenečati. Na Krasu kot ¡.udi v Istri je imela v preteklosti ovčereja namreč relativno velik pomen, saj so slabe naravne razmere, predvsem slaba oskrba z vodo, onemogočale razvoj reje ostale živine. Kot vrsta so ovce posebno dobro prilagodljive na različne podnebne in talne razmere, kar je povzročilo razvoj številnih zelo različnih pasem in tipov ovac, med katerimi tudi takih, ki so prilagojene paši na kraških tleh. Na Slovenskem so bile v 19. stoletju razširjene predvsem tri pasme ovac: jezrsko solčavska pasma, razširjena predvsem v vzhodnoalpskih deželah; bovška pasma, razširjena predvsem v Soški dolini; in istrska pramenka oziroma primorska ovca, razširjena predvsem na Krasu in v Istri. Ovčereja je s svojo vsestransko koristnostjo imela poseben pomen za samooskrbovanje kmečkih gospodarstev tja do druge polovice 19. stoletja in čez. Že v prvi polovici 19. stoletja pa je pričela nazadovati v korist govedoreje tako pri nas kot v sosednjih deželah.1' Vzroke gre iskati predvsem v izgubi vrednosti domače volne zaradi naraščajoče industrijske uporabe iz Avstralije in Južne Amerike uvožene volne, v naraščajočem preusmerjanju živinoreje v govedorejo, pa tudi zato, ker v dejstvu, da so ovce imeli za škodljive gozdu in ker jih je posebno sredi stoletja uničevala metljavost (Novak, 1970, 390; Zagožen, 1981). Red: Perissodactyla Družina: Equidae Rod; Equus Linnaeus, 1758 Vrsta: Equus asinus Linnaeus, 1758 Oslu pripada največ ostankov, ki pa gotovo pripadajo le enemu samemu osebku. Kosti so bife nabrane v spodnji dvorani na omejeni, nekaj m veliki površini, ležale so na spodnjem delu nasutja na večjem kamenju in med njim. Vse dolge kosti imajo epifize lepo zra-ščene z diafizami, tako da ni več sledi epifiznih linij. Prav tako so lepo zraščene kratiialne in kavdalne končne ploskve na telesih vretenc, ki se prirastejo najpozneje - pri ekvidih šele pri 4-5 letih. Narastišča za kite so precej razvita, površina kosti pa je dokaj gladka. Vse kosti so gracilne, zelo gracilni sta koičnici. Zobje so močno obrabljeni, sekalci nimajo več sledi infun-dibulurna. Ta opažanja ornogoč3jo ugotovitev visoke starosti osebka (nad 15-20 let). Zanimiva je prisotnost zobnega kariesa na kronah vseh zob leve zgornje čeljustnice in na desnem zgornjem drugem sekalcu. Zaradi kariesa so na kronah nastale značilne jamice, ki na prvem ličniku in na sekalcu dosegajo stik med sklenino in dentinorn. Zobni karies je zelo verjetno povzročil vnetje leve zgornje čeljustnice, saj je njen zobiščnt rob rahlo odebeljen. Sledi vnetja so vsekakor prisotne tudi na spodnjih čeljuslnicah. Še v času življenja živali je iz desne spodnje čeljustnice odpadel tretji meljak. Prisotnost zobnega kariesa pri domačih živalih In predvsem pri konjih ne sme presenečati, saj je ta bolezen pri domačih živalih dokaj pogostna. Karies na kroni oziroma infundibulumih zgornjega zobovja se pri konjih navadno pojavlja v povezavi z nepopolno oblikovanim cementom. Izguba zob na spodnjih čeljustnicah pa je prav tako lahko posledica zobnega kariesa. Vzroki njegovega nastanka prt konjih vsekakor niso še popolnoma pojasnjeni. Prav tako ni popolnoma jasno, v kolikšni meri je njegov pojav vezan na prehrano živali. Med njegovimi glavnimi povzročitelji naj bi bila zobna obloga in zauživanje takih karbohidratov, ki fermentirajo (Baker, Brotbvvell, 1980, 145-147; I iillson, 1986, 299-230). Na podlagi Kiesevvaiterjevih količnikov1® (Kiesewalter. 1888) je mogoče iz dolžine dobro ohranjenih dolgih kosti prednjih in zadnjih okončin izračunati oslovo višino ob vlhru na 100,4 cm. Nizka višina in gracilnost kosti bi lahko nakazovali, da je bila žival samica. Zaradi lege kosti na omejeni površini, njih distribucije, dobre ohranjenosti in oblike sem lahko oslu pripisal tudi take kosti (npr. rebra, dele lobanje itd.), ki jih v drugih okoliščinah ne bi bilo mogoče določiti. Njihovo dobro ohranjenost gre povezati z lego v precej suhem -delu jame. Skoraj vse kosti so cele. Polomljena so le rebra in predvsem lobanja ter spodnji češjustnici. Med dolgimi kostmi sta zlomljeni le leva nadlahtnica in desna stegnenica. Spiralni lom, ki navadno nastaja prt delovanju močne sile rta kost, namiguje, da sta se kosti verjetno zlomili ob padcu živali v brezno. Ne gre pa izključiti možnosti, da je prelom kosti povzročilo premikanje kamenja. Na slabo ohranjenost kosti je vplivalo tudi prehitro sušenje. Zaradi napačnega sušenja so nekatere kosti predvsem na sklepnih delih razpokale. Iz istega vzroka se je na nekaterih dolgih kosteh (največ na koželjnicah) odluščila pokostnica. Osel je domača žival, ki "služi" predvsem za prenašanje tovorov in za vprego. Značilni zanj sta velika prilagodljivost na različne naravne razmere in razmeroma lahka gojitev. Izogiba se mokrih in vlažnih krajev, kot so npr. zamočvirjena tla ali bregovi tekočih voda. Glede prehrane je izredno malo zahteven. Odrasla žival, ki povprečno tehta 250-300 kilogramov, potrebuje za prehrano vsaj 5 kilogramov sena na dan (konj ga potrebuje bistveno več). Poleg sena osel prav rad je tudi oves, bob, otrobe in rožiče. Prav zaradi teli značilnosti so osla 17 Zanimiv je Alešev pogled na koristnost ovc; "Ovce dajo gosto mleko, masten sir, dobro meso, gorko kožuhovino in tečen gnoj; zato so za govedami narkoristriiša Žival" (Aleš, 1856, 73). 18 KiesewaJlerjevl količniki služijo za Izračunavanje višine konjev ob vlhru, uporaba istih količnikov i, 257-282 Si 2: Načrt jame in distribucija živalskih ostankov Fig. 2; Cave plan and the distribution of animal remains v primorskih krajih (in zlasti rta Krasu) veliko gojili. 7u je bil pogost Še v prejšnjem stoletju (Novak, 1970, 367}, danes pa je osel v slovenskem primorju redkost. Za vprego so ob njem uporabljali tudi govejo živino, ki je obenem služila pri kmečkem delu. Niso ga torej gojili za meso, zaradi česar je navadno dočakal visoko starost. Naj omenim, da lahko do>eže starost 40 let. Osel i/ Golobnice ni poginil zaradi starosti. Verjetneje je, da ga je "na smrt ot>sodila" kakšna bolezen. Iz strahu pred okužbo druge živine pa je lastnik vrgel mrhovino v nedostopno brezno. Prav tako je verjetna tudi diuga možna razlaga, da se je osel ponesrečil in padei v biezno. Razred: Aves Red: Galliformes Družina: Phasiamdae Rod: Gallus trnnaeus, 1578 Vrsta: Gallus Gallus Linnaeus, 1578 Kokoši pripada več kosti, ki zelo verjetno sodijo k enemu samemu osebku. Najdene so bile razmetane vzdolž južne stene spodnje dvorane. So precej dobro ohranjene. Gre za kokoš srednje, fazanu primerljive velikosti. Vse možne meritve so prikazane v tabeli 2. Možno je, da je kokoš uplenila kuna, ki jo je nato odnesla na varno v jamo. Manj verjetna se mi zdi druga možna razlaga, da je bolno kokoš iz strahu pred okužbo ostale perutnine v jamo odvrgel kmet, saj jo bi bilo lažje zakopati. 267 ANNALES • Ser. hist. socio!. ■ 13 • 2003 • 2 Toma* FABtC: KOSTNI OSTANKI IZ UREZNA GOtOBNICA !'Ri SKOPEM (KRAS. SLOVENIJA), 257.281" Tab. 2: Dimenzije kokošjih kosti. Tab. 2: Dimensions ofhen bones. ] Sektor inv. št kost Bb riri.ttíj.-c.mttii.kj'.us Bd Bp BF De Dp GB r GH 1 GL KC La Lm I 2 305 coracoid 15 12,4 56.2 54 2 306 femur 16,5 16,8 82,5 7,3 76,4 I 2 307 tibia 11,7 18 118.5 6,7 113 308 humerus 15 20 72.2 7 7 2 309 tibia 20,7 7,2 I 2 310 scapula 12,7 316 cranium 30 21 RAZPRAVA V Golobnici smo zbrali 470 kostnih ostankov, določil sem jih lahko kar 467. Velika večina je bila najdena v spodnji dvorani. Ti ostanki pripadajo vsaj petim psom, dvema govedoma, dvema ovcama, eni ali verjetneje dvema srnama, enemu oslu, volku, kuri in dvema goloboma, Z izjemo ptičjih ostankov5- bi lahko vse ostanke iz spodnje dvorane okvirno datirali v čas od začetka 19. do začetka 20. stoletja. Nekateri med njimi bi lahko bili tudi nekoliko starejši (vsi psi, dve ovci, volk in srna), saj niso bili v fizičnem stiku z nasutjem, ki je edini clatacijski element v spodnji dvorani. Na dnu vhodnega brezna smo nabrali več kosti, ki pripadajo vsaj trem srnam. Kosti so recentne in bi jih lahko datirali v čas zadnjih nekaj desetletij. Ostanki iz spodnje dvorane pripadajo tako divjim kot domačim živalim, slednje pa daleč prevladujejo. Sliko relativne pogostnosti domačih in divjih živali v spodnji dvorani nam kaže naslednja tabela: 1 Št. kosti % St. osebkov % Domače živali 329 98,8 10 76,9 (Divje živali 4 1,2 3 23,1 1 Skupaj 333 100.0 13 100,0 Iz, nje izhaja, da je delež domačih živali v drugem sektorju bistveno večji od divjih živali, kajti relativna pogostnost domačih živali je bila 98,8% (število najdb) oziroma 76,9% (število živali), v primerjavi s pogostnostjo divjadi, ki znaša samo 1,2% oziroma 23,1%. Popolnoma drugačna je slika relativne pogostnosti domačih in divjih živali na dnu vhodnega brezna: tu nabrani ostanki pripadajo le divjim živalim (srnjadi), kar pomeni, da je njihova pogostnost 100%. Razlika med relativno pogostnostjo živalskih ostankov spodnje dvorane in vhodnega brezna po mojem mnenju ni na- ključna in odraža razvoj ekonomskih in vedenjskih vzorcev prebivalcev vasi v okolici. V 19. stoletju, morda pa tudi prej, je bii človek na od vasi precej oddaljenem območju Golobnice prisoten: tu je pasei črede ovac, morda je tu pase! tudi govedo; trudil se je, da bi prilagodil kraško površino tako, da bi postala primerna za kmetijstvo in živinorejo, farna mu je pomenila "nevarnost" in "nedostopnost".20 Večkrat je bil vhod brezna kriv za hudo nesrečo, saj mu je vanj zdrsnila marsikatera žival. Kamenje, ki ga je pri trebljenju zbral, je tudi zato zmetal prav v brezno, saj je verjetno upal, da bi na tak način nevarno žrelo zasul. Včasih je namenoma zahajal k breznu. Tako je bilo predvsem takrat, ko mu je zbolela kaka žival in jo je bilo treba zato pokončati; ko mu je od starosti poginila žival, ki zanj ni bila "užitna". V teh primerih kadavra ni zakopal, temveč ga je, morda iz strahu, da bi ga kaka zver odkopala, ali pa morda enostavno iz praktičnosti odnesel do Golobnice in ga vrgel v brezno. Tako je bila tudi ostala živina pred morebitno okužbo z boleznijo prav gotovo varna. Sorazmerno dolga pot, ki jo je verjetno z vozom moral premeriti do brezna, mu ni bila v breme, saj je bil tja navajen zahajati in rnu je bila Golobnica torej "blizu". Zaradi nedostopnosti je bilo brezno lahko tudi odlična točka za prikrivanje nezaželenih stvari (kosti robustnega goveda). V teku dvajsetega stoletja so se razmere spremenile. Kmet zahaja v okolico Golobnice prav redko, lahko bi celo rekli, da tu ni več prisoten. Njegov "življenjski prostor" se je očitno močno skrčil. Danes poraščata okolico brezna grmovje in drevje, proti Golobnici pa se širi nekoč: umetno nasajen borov gozd. Obdelanih površin tu ni, nt jih niti v posredni okolici. Na dno vhodnega brezna je padlo veliko vejevja, med katerim je tudi kako trohneče drevo. V jami ni več nobene sledi domačih živali. V breznu se ponesreči predvsem srnjad, ki je z zaraščanjem kraške površine očitno postala najpo- 19 Kot smo videil, so ptičje kosti iahko zašle v spodnjo dvorano preko rnatega brezna, ki povezuje vhodno brezno s spodnjo dvorano, kar seveda pomeni, da se njihove relativne starosti ne da določili. 20 Podoben odnos do jam so imeli (imajo) nekateri Kraševci še danes. Ko sem se skupaj s člani društva pri mladih letih začel spuščati v brezna, mi je marsikateri od starejših vasčanov očital, da smo neprevidni, češ da so jame najnevarnejši objekti Krasa. Obenem so si nekateri med njimi težko razlagali, kako se lahko sploh spuščamo v brezna, saj so ta "brez dna". 268 ANNAl.ES • Ser. hist, socio!. • 13 • 2003 • 2 Torna»fABCC: KOS'MI QSIANKIIX BRfZNA C0LO8N1CA PRI SKOPIM (KkAS. SLOVC-NIJAJ. 2S7-28J gosiejša divjad. Do pred kratkim je bilo "nevarno žrelo" moteč faktor le za lovce, zato so divjad učinkovito zaščitili s postavitvijo visoke mreže okoli brezna. Odnos Kraševca do brezna pa se je tako spremenil, da je danes vedno več tistih, ki radi zahajajo vanj in tu iščejo skrite rove, ki bi jih privedli v še večje globine. Če v vasi pogine kaka žival, jo vaščan rte vrže več v Golobnico, saj se mu brezno zdi predaleč, nekje v "nedomačem" prostoru, iti jo torej raje odvrže drugam. Krajina je postala manj "kulturna", razdalje v nji so se povečale. Primerjava kostnih ostankov iz spodnje dvorane bi lahko kazala še na drugo siiko odnosa med človekom in živalmi.-' Ostanke iz spodnje dvorane bi lahko razdelili na dve skupini: ua prvo skupino z ostanki dveh govedi, enega osla, ene ovce in ene srne, ki okvirno sodijo v čas 19. stoletja (kosti, ki so ležale direktno na nasipu kamenja), in na drugo skupino z ostanki petih psov, ene ovce, enega volka in ene srne (ostanki, ki niso bili v direktnem stiku s kamenjem nasipa), ki bi lahko bili starejši od tistih iz prve skupine. V drugi skupini je relativno večja pogostnost domačih živali 97,4% (število najdb) oziroma 75% (Število živali) v primerjavi s pogostnostjo divjadi, ki znaša 2,6% oziroma 25%. V prvi skupini se pogostnost živali nekoliko spremeni v prid domačim živalim, saj je delež domačih živali v drugi skupini 99,5% (število najdb) oziroma 80% (števiio živali) v primerjavi s pogostnostjo divjadi, ki znaša le 0,5% oziroma 20%. Bolj kot dvig deleža domačih živali se mi zdi pri tem pomembna sprememba v sestavi domačih živali; v potencialno starejši skupini daleč prevladuje pes, ki mu sledi le ovca. V mlajši skupini se poleg ovce pojavita še govedo in osel, psi pa izginejo. Morda bi ti skupini lahko kazali na možen razvoj izkoriščanja živali in spremembe v njem, kjer bi pretežno izkoriščanje reje drobnice postopoma zamenjala reja goveda. Odsotnost ostankov goveda v starejši fazi bi lahko pomenila, da je bila takrat govedoreja slabo razvita oziroma nepomembna. Osel bi lahko bil inciic, ki bi govoril o povečanju potrebe po tovorni živini. Prisotnost številnih čred bi navsezadnje nudila možno razlago za prisotnost os- tankov volka v starejši fazi: volk bi na gosto naseljena območja, kakršen je Kras v prejšnjih stoletjih navsezadnje tudi bil, prišel le, če bi tam bilo dovolj hrane zanj. Volka bi torej na Kras lahko privabile velike črede drobnice (kaže, da so nekatere transhumantne poti potekale nedaleč od Goiobnice; glej Smerdelj, 1909). Visok delež psov v starejši fazi bi prav tako lahko povezali z velikim pomenom, ki ga psi imajo pri reji drobnice. ZAKLJUČEK Kostni ostanki nam dajejo pomembne podatke o človekovi preteklosti, tudi če niso vezani na klasična arheološka najdišča. S pomočjo zoološke obdelave osteološkega gradiva, tafonomskih opažanj, biološkega in drugega znanja (antropološkega, zgodovinskega, geološkega itd.) je mogoče sklepati o poteku razvoja človekovega vedenja v prostoru. Kot se je izkazalo, ta raziskava, kljub vsem težavam in omejitvam, ki sem jih predstavil, dodatno potrjuje, da so lahko živalske kosti arheološke najdbe, ki ponazarjajo zgodovinski pogled na odnose med ljudmi, živalmi in krajino. ZAHVALE Za pomoč bi se rad zahvalil predvsem dr. Vidi Pohar, ki mi je omogočila uporabo primerjalnega osteološkega gradiva in je s številnimi pripombami pripomogla h končni obliki tega dela. Zahvalo sem dolžan tudi Slavku Polaku Iz Notranjskega muzeja v Postojni za pomoč pri določevanju ptičjih ostankov ter Ireni De-beljak iz Paieontoloskega inštituta "I, Rakovec", ki mi je veliko pomagala pri iskanju literature. Prav tako sem /a koristne nasvete hvaležen dr. I.aszlu Bartosievviczu iz Inštituta za arheologijo univerze v Budimpešti. Za pomoč pri delu z računalnikom sem posebno hvaležen prijatelju Dimitriju Mlekužu. PRILOGE Razlaga in okrajšave v razpredelnicah V razpredelnicah obravnavam le tiste kosti, ki sem jih lahko izmeril po navodilih A.v.d. Driescheve (Driesch, 1976). Vse mere so v milimetrih. Anatomski elementi so napisani v latinščini. Asterisk (*) označuje ne popolnoma gotovo mero ali determinacijo. NR.....število najdb (number of remains), NISP -■■ Število določljivih najdb (number of identified speci me ns), MNI - najmanjše možno število osebkov (minimum 2. skupina Št. kosti % St. osebkov % Domače živali 111 97,4 6 75,0 Divje živali 3 2.6 2 25.0 100.0 Skuj>no 114 100,0 8 !. skupina Št. kosti % Št. osebkov % Domače živali 218 99,5 4 80,0 Divje živali 1 0,5 1 20,0 j Skupno 219 100,0 5 100,0 21 Ta opažanj,j so zelo hipotetična; ne smemo pozabiti, da je distribucija nekaterih kostnih ostankov v spodnji dvorani lahko posledica naravnih dejavnikov (npr. prisotnost lam). Upoštevati je obenem treba vprašljivost predpostavke, da so tisti ostanki, ki niso bili v stiku 2 nasuljem kamenja, starejši od ostankov, ki so bili nabrani diiektrio na nasutjti. 269 ANNAl.ES • Ser. hist, socio!. • 13 • 2003 • 2 Tonia? FABtC KOSTNI OSTANKI IZ BJttZNA COl.OBNICA fkl SKOPFMlKRAS, SLOVENIJA]. .!'><'-2(1? nurnber of individuáis), WH - višina ob vthru (withers 23 iieight). Inv. št - inventarna številka, dex / sin - desna / leva 24 kost, fr......fragment. 25 26 KRANIALNE KOSTI IN MANDIBULA 27 CRANIUM 7.9 6 - basicranialna os: Basion - Synsphenion 30 10 - medialna frontalna dolžina: Acrocranion - Nasion 31 11 - Lambda - Nasion 32 12 - Lambda - Rbinion 33 1 4.....Acrocranion - Infraorbitale (ene strani) 15 - največja dolžina nasalnih kosti: Nasion - Rhinion 34 16 - največji premer Bulla ossea 35 17 - širina ob odprtini zunanjega sluhovoda 37 18 - višina lobanje 38 19 - višina lobanje brez criste sagittalis 39 20 - dolžina zobnega niza 40 21 - dolžina molarnega niza 41 22 - dolžina premolarnega niza - največja notranja dolžina orbite: Ectrorbitale -Entrorhitale - največja notranja višina orbite - največja mastoidna širina: Otion - Otion - največja širina obcondyli occipilali - največja širina na bazi processusa paraoccipitalis - največja širina Foramena magnuma - višina Foramena magnuma - največja širina neurocraniuina - najmanjša frontalna širina - največja širina preko orbit - najmanjša širina med orbitama: fntorbitale -Entorbitale - zigomatska širina: Zygion - Zygion -- višina okcipitalnega trikotnika: Acrocranion -- Basion - največja palatalna širina - Basion - najvišja točka zgornje Criste nuchalis - obseg zunanjega sluhovoda - proksimalni obseg zunanjega sluhovoda - distalni obseg zunanjega sluhovoda i sek invst vrsta 6 j 10 11 12 14 15 16 17 18 r 2 183 Can is familiaris 40 | 19 58,3 51 1 432 Capreolus C. 43.5 ! ¡ 04,8 85,5 140,7 137,5 54,3 sek invst vrsta 19 20 21 22 23 24 25 26 27 152 Fquus asinus 69,5 2 183 Canis familiaris 47 62?2 32 1 432 Capreolus C. 58,4 32 29 30,2 30,3 53 35,2 50 sek invst vrsta 28 2« 30 31 32 33 34 35 37 2 183 Canis familiaris 18 14,5 55 .................. 41,5 1 432 Capreolus C. 19,6 18 58,5 57,5 86 49,7 85 60 sek invst vrsta 38 j 39 40 41 1 432 Capreolus C. 42 |23 14,5 14,5 MANDIBULA 1 - Gonion caudale Infradentaie 2 - dolžina condylusa: aboralni rob Processusa condyloideusa - Infra dentaie 3 - dolžina: Gonion caudale -- aboralni rob alveole M3 4 - dolžina horizontalnega ra m usa 5 - dolžina: Gonion caudale - oralni rob alveole P2 6 - dolžina zobnega niza (bukalno) 7 - dolžina molarnega niza (bukalno) 8 - dolžina premolarnega niza (bukalno) 15 - dolžina diastcme 16 - največja širina incizivnih alveol 19 - a bora I na višina vertikalnega ramusa 20 - srednja višina vertikalnega ramusa 21 - oralna višina vertikalnega ramusa 22 - višina mandibole ob M3 26 - višina mandibole ob Ml 270 ANNAlliS • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 ■ 2 Toi naf FABfC: KOSTNI OSTANKI 12 BKÏZNA COLODNiCA PSI SKOPEM (KRAS, SI OVFMIJA», 257-2«2 [Sek. invst vrsfa ant/post, dex/sin 1 2 3 4 5 7 8 Tri 2 147 Equus asinus dex 2 148 Equus asinus dex 2 149 Equus as i nu s sin 1 441 Capreolus capreolus sin 145,6 147,3 37 110 104,3 te 30 54,2 Li 442 Capreolus capreolus dex 36,5 103,6 40 28,6 ¡Sek. invst vrsta ant/post, dex/sin 16 19 20 21 22 26 27 2 147 Equus asinus dex 177 158 t 2 148 Equus asi nus dex 39 I 2 149 Ec¡uus asinus sin 179 161 55 40 I 1 441 Capreolus capreolus sin 10 59 54,5 23,5 17,3 14,5 i 1 442 Capreolus capreolus dex 58,2 53,8 85,4 24 15 14,2 ZOBJE L - dolžina B - širina ¡Sek. inv. št vrsta zob BP1-P3 (P4) L P1-P3 (P4) L M1-M2 (M 3) BM1-M2 (M3) ! 2 24 Bos taurus pll-3) sin 20,7 19 2 25 Bos taurus M!5-3> sin 24,4 19 2 26 Bos taurus M11"3' dex 27 20 2 27 Bos taurus M1'31" sin 17 " " _ 27 20 I 2 30 Bos taurus M11"3' sin 31 22,5 I 2 31 Bos taurus Mn'3> dex 24 28,5 POSTKRANIALNE KOSTI Bd - širina distalno Bp - širina proksimalno BEcd - širina Faciesa articularis caudalis 8Fcr - širina Faciesa articularis cranialis 8Fd - širina Faciesa articularis distalis BFp - širina Faciesa articularis pro,\ima!is 8G - širina Cavilas glenoidea BPacd - širina skozi Processus articulares caudales BPacr-širina skozi Processus articulares craniales BPtr - širina skozi Processus transversi SPC - širina ob Processusu coronoides BT - Širina Trochlee DNA - diagonalna višina DLS - diagonalna dolžina spodnje površine GB - največja širina GH - največja višina GL - največja dolžina GÍ.I ~ največja dolžina lateratno GLpe - največja dolžina periferne polovice GLC - največja dolžina od Caputa GL F - največja dolžina od Facies articularis cranialis do Facies articularis caudalis GLP - največja dolžina Processusa articularis GLPa - največja dolžina od Processusa articulares craniales do Processusa articulares caudales H - višina HFcrf.....višina Faciesa terminalis caudalis I IFcr- višina Faciesa terminal is cranialis HP-višina ob Processusu extensorius I IS - višina ob spini KIS - najmanjša širina lliuma KBW - najmanjša širina vertebre KD ■ najmanjša širina diafize KH - najmanjša višina lliuma KI C - najmanjša dolžina Coliuma scapulae KTO - najmanjša globina Olecranona KU - najmanjši obseg lliuma Ld - dolžina dorzalno Ll - dolžina lateralno LrnT- dolžina Trochlee tali medialno LA - dolžina Acetabuluma skupaj z Labiurnom LAd - dolžina Arcusa dorsalis LAPa - dolžina arcusa (skupaj s Processus articularis caudalis) LAR - dolžina Acetabuluma (ob robu) LCDe - dolžina corpusa z densorn LFo.....notranja dolžina Foramena obturatuma LG ■■■ dolžina Cavitas glenoidea LO- dolžina Olecranona l.S - dolžina Symphise MBS - širina na sredini spodnje površine PL - fiziološka dolžina Td - velikost distalno Tp - velikost proksimalno TC — velikost Caputa femoris TD -velikost distalno 271 ANNALES • Ser. hist. socio!. ■ 13 • 2003 • 2 Tomaž FA8t;L~: KOSTNI OSTANKI V RPCZNA GOLOBIH CA PRI 5KOW (KRAS. SLOVENIJA». JS7-J8Ü TPA - globina ob Processusu anconaeusu UD - obseg diafi/e PTIČJE KOSTt 8b - širina bazalno Bd- širina distalno Bp-Širino proksimalno BF - širina Facicsa articularis basa lis Dc- največja diagonala cranialno Dp- največja diagonala proximahio CB - največja širina CH - največja višina GL - največja dolžina KC - najmanjša širina corpusa La - axialna dolžina Lm - dolžina medšalno Td - globina distalnega dela Tp - globina proxi ma Inega dela DIVJE ŽIVALI CAPREOLUS CAPREOLUS L. (Srna) EPISTROPHEUS Sektor inv. št Bfcr BPacd BPtr H KBW LAPa LCDe 1 430 34,3 24,8 35 40,3 19,2 49 52 VERTEBRAE Sektor inv. št kost Btccl Bfcr BPacd BPacr BPtr C.LPa H Hier Hfcd PL 1 317 v. cervicalis 16,7 14 28 26,5 35,3 49 31,3 14 19 40 1 318 v. cervicalis 17 13 29 28,3 47,6 31 15 20,8 38 1 319 v, cervicalis 17,3 14 32 29,7 (36,5 42 35 15,5 18 34 1 320 v. cervicalis 15,3 13,8 29,7 34 36 29,3 11.7 14,5 24,3 1 321 v. cervicalis 15,6 14,2 33 34,3 40 29 11 13,5 26 1 323 v. thoracica 17,4 35,3 51,5 11,3 1 324 v. thoracica 33,5 39,3 1 325 v. thoracica 37,5 45,5 1 326 v. thoracica 36,7 47 10 1 327 v. thoracica 20,5 21 34 60,2 11 14 14 1 328 v. thoracica 35 39 1 329 v. thoracica 20,7 19,5 33 50,8 11 13,8 14 1 330 v. thoracica 15 36,5 57,5 11,5 1 331 v. lumbalis 21,4 20,2 14 13 21,5 1 332 v. lumbalis 65 ------------------- 33,6 1 333 v. lumbalis 24 20,6 41 14,5 13 28 1 334 v. lumbalis 24,4 21,5 50 16,5 15 25 1 335 v. lumbalis 21,7 20 15 14 27 1 336 v. lumbalis 27,7 22 66,3 39 14,5 12 25 1 337 v. lumbalis 21 19,7 58,2 13 13 25,5 1 417 v. cervicalis 21,6 12,2 28,7 32,5 61,7 33 14,4 13,5 23,2 j 1 418 v. lumbalis 22 20 25,3 27,9 39 16 13,6 27 ! FACIES TF.RMINAUS CRANIALIS VERTE8RAE Sektor inv. št Bfcr 1 339 17 1 341 19 1 343 17,5 FACIES TERMINALIS CAUDAIJS VERTEBRAE Sektor inv. št j Bfcd j 1 340 16,7 1 342120,4 272 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 13 • 2003 • 2 Tonn' ! AlitC; KOSTNI O'-TANM \¿ BRUNA COIOÍTNICA PR! SKOPtM (KRAS. SLOVFNIJ,\). 2S7-1M Sektor inv. st Eüfci Hfcr 1 338 29,2 10,7 scapula f" Sektor inv. st BC DHA CLP HS KLC LG 1 420 sin 20 21,2 16,7 19 » 42 i dex 20,5 133 22 130 16,8 19 HUMERUS I Sektor inv. st Bd Bp BT GL GIG KD TP i ; 2 195 dex 30 48 152* 17,5 ¡ i 422 dex 28,8 30,8 23,6 162 150,3 12,8 38 1 423 sin 29 31.8 23,3 161,8 150 12,7 37 1 424 sin 25 22,7 10,5 radius | Sektor inv. St fragment Bd Bp Bfd Kip GL KD UD 1 427 sin 25 26 21,5 24 174 15 9 1 428 dex fr.r epiph. prox. 26 24 1 429 dex fr., epiph. dist. 25 22 ULNA Sektor inv. st BPC GL KTO to TPA 1 425 sin 14,2 193 21,2 34,5 24,8 1 426 dex 14 21 34,8 24 1 os coxal: Sektor inv. St gl KB KH KU LA LAR Lfo I 2 203 dex 138,4 6,5 16 25* 24* 1 390 sin 140 14,6 6,3 25 29 1 391 sin 170 17 8,3 29,5 37,5 i 1 392 dex 171 17 8.2 28,5 FEMUR Sektor inv, st fragment Bd Bp GL GtC KD TC UD 1 394 dex 37 43 195,5 191 14,8 19 13 1 395 dex 12 12 1 396 sin 12,5 12 1 397 sin 37 42,9 195 ¡90 14,6 19 14,3 1 398 sin 33 188 12,4 '2,4 ! 1 402 sin epiph. dist. 34,5 tibía Sektor inv. St Bd Bp GL KD LI Td UD 1 386 ¡sin 26 39 249 15.8 236,6 20,5 12,8 1 387 dex 26 38,8 248,5 15 235 |20_ 12 1 388 dex 13 10,7 1 389 siri 13 10,6 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 13 • 2003 ■ 2 friniaž FABEC: KOSTMI OSTANKI I,' «KUNA COI.OIÍNICA PRI SKOPEM (KRAS. SLOVtKfllA). 257-2«? phalanx ii Sektor IIIV. Št Bd Bp GL KD 1 415 7,4 9,8 27 7 1 416 7,2 9,7 27,4 6,6 calcaneus Sektor ¡¡IV. št GB GL 1 406 dex 19,7 61 metatarsus Sektor inv. št Bd Bp GL KD TP TD UD 1 393 sin 18,8 10 19,7 10,3 10,6 1 399 dex 19,8 12,5 20,2 11,2 12,4 1 400 sin 22,5 20 191 12,4 20,3 11,5 12,4 1 403 dex 18,7 19,7 DOMAČE ŽIVALI CANIS FAMILIARIS (Pes) epistropheus Sektor j inv, št H LAPa LCDe 2\ 273 33* 45 2| 274 fr. 40,8 VERTEBRAE f Sektor inv. š! kost fragment Bfcd Bfcr BPacd BPacr GLPa H Hfcr Hfcd ...............2 2 247 vertebra lumbalts fr. 39,8 248 fr. 18,5 16 10,5 10,7 249 fr. 53,5 2 251 fr. 14,8 8,7 2 252 fr. 19,3 11,4 -> 253 fr. 22 14,2 2 255 22 21,3 33 12,2 11,3 2 256 fr. 18,6 39,6 11,8 2 257 fr. 28,8 17,3 2 258 fr. 26 2 259 20,8 18 41 12,2 12 2 260 vertebra thoracica 43* 2 261 60 2 262 33,1 2 263 59,4 2 268 vertebra cervicalis fr. 30,3 27,4 35,7 2 270 29,5 32,7 2 271 30 31 31,5 ■> ■ ------ 272 31,5 32 36,2 SCAPULA Sektor inv. št BC G LP KLC LG 2 211 dex fr. 15,5 25 20,5 20 2 212 sin 14,8 25,1 20 19 2 439 dex fr. 15,9 25 20 21,8 274 ANNALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 • 2003 • 2 Tow* fABHI: KOSniNl os1anki U BRrZNA COiOSNICA PR» SKOPfM (KRAS, SLOVEnija), 257-2132 HUMERUS Sektor inv. st fragment: Bd CL GLC KD TP 2 196 dex 37,8 177.6 172,9 14 46,5 2 197 dex 2?y 143* 132,4 1 2,4 31,3* ■> 198 sin 27 146,7 142,3 11 35,7 2 199 dex 150,5 145,6 11 36,9 2 200 dex 31,3 163,5* 14,6 201 sin 170 163,8 41,5* ...... 2 202 sin fr., epiph. dist. 33,6* 2 221 sin ir., diaph. 11,7 radius Sektor inv. st fragment Bd Bp . GL KD UP 2 216 sin 21,6 16,8 153 11,5 6 2 217 dex 21,7 16,9 1 53,6 16,5 5,9 2 219 sin fr., epiph. disl. 24,3 2 220 dex fr., epiph. prox. 17,9 ULNA Sektor inv. it fragment BPC KTO TPA 2 208 fr., prox. 17 2 209 sin 15,5* 22,1 2 210 sin fr., prox. 16,4 20.7 23,8 METACARPUS II Sektor I inv. st Bd GL 21 232 sin 10,4 60,8 [ 2j 233 sin 10.7 6 3,91 metacarpus iii Sektor inv. st GL Bd 2 245 sin 71 9,5 2 246 sin 62 8,2 METACARPUS IV j Sektor inv. st Bd CL 2 235 sin 9,8 71,1 2 236 sin 7,4 60,6 metacarpus v Sektor inv. St Bd GL 2 238 sin 8,1 511 2 239 sin 11,2 57,3 2 240 sift 10,7 60,7 7 243 dex 59,9 os coxae I Sektor inv. st fragment KB KH KU H LA LAR 1 Lfo I 2 206 dex fr. 24* 2 207 dex fr. 14 ¡4,8 23 L ^ 438 dex 8 17,8 13 22,3 22 ANNALES • Ser. hist. socio!. ■ 13 • 2003 • 2 Torna? FA8FC KOSTNI (»I ANKI « WF7K-A OOlOBNlCA Pfit SKOI'EM (KRAS. SLOVENIJA), 2Í7-2K FEMUR i Sektor inv. Št fragment Bd j Bp GL GLC KD TC UD 2 186 dex fr., epi ph. pi ox. 39 14,8 19 2 187 sin 29 34,6 163 163 30,4 16,8 11,1 2 188 dex fr., epiph. prox. 39,5 2 189 dex fr., epiph. dist. 32,5 ■) 190 dex fr., epiph dist. 24 2 191 Sin 11,3 11,7 2 192 dex 12 11,2 2 193 dex 28,3 11,5 11,4 TIBIA ( Sektor inv. št fragment Bd 8p GL KD UD j 2 222 dex fr., epiph. prox. 24,8 \ 2 223 sin fr., epiph. prox. 23,4 20,5* 2 224 dex 19,6 35* 194,8 14,8 13,2 2 225 dex 163,7 10,4 10,5 2 226 sin fr., epiph. prox. 30 227 sin fr., epiph. dist. 24* TALUS Sektor inv. št GL 2 56 sin 23,1 METATARSUS II Sektor inv. št Bd GL j T 237 dex 8,9 70 2 244 sin 59,41 METATARSUS III Sektor inv. št GL 2 234jdex 77,5 METATARSUS IV Sektor inv. št GL I 2 242 dex ..............im METATARSUS V [Sektor inv. št ... ■ ■ - Bd GL ¡_ .........2 241 dex 7,2 60 BOS TAURUS L. (Domače govedo) HUMERUS Sektor inv. Št fragment Bd BT GLi KD 2 5 sin 98.8 95,4 335* 45 2 21 sin fr., epiph. disi. 78.1 RADIUS Sektor inv. št fragment Bd Bfd 2 6jdex epiph. dist. 81,5* 2 7|sin epiph. dist. 90,7 85,5 276 ANNALES • Ser. hisl. sociol. • 13 ■ 2003 - 2 Tnm.l? FABtC: KOSTNI OSTANKI il BREZNA COI.OfJNICA l'íf| SKOPEM (KRM. Sl.OVI'NtIA). 257-282 METACARPUS IN Sektor inv. št Bp i Gl KD UD -) 4 dex 651 209 38, 6 25,6 PHALANX I Sektor inv. št Bd Gl.pe KD 2 3 33 58,4* PHAI. ANX lil Sektor inv. št DLS Ld MBS j i . 2 1 post 82 59* 30,5] 2 2 ant 97,1 64,3 32,5! OVIS ARIES L. (Ovca) RADIUS I Sektor inv. št fragment Bfp i 2 215 sin fr., epiph. prox. 27,5 METACARPUS III Sektor inv. št Bd Bp GL KD Tp UD 1 2 230 dex 24,6 21,6 123,6 12 15,7 _J¿I EQUUS AS IN US L. (Osel) ATLAS Sektor inv. št Bfcd Bfcr GB i GL H 2 12.2 .53,5 60 93,9 j 62,2 49 VERTEBRAE Sektor inv. št kost Bfcd Bfcr BPtr H Hfcr Hfcd PL 2 124 Vertebra thoracica 80* 2 125 j 115,8* 2 126 120 2 127 122 2 128 131 2 129 105,5 2 130 96,5 2 131 94 2 132 87,3 2 133 81,2 2 134 75 2 135 74,3 2 136 69,5 2 137 67,7 2 138 66 7 139 61,3 2 140 Vertebra iiimhalis 28,5 26,2 139* 78 27* 22,5 38,7 2 14! 36,5 67,5 19 2 1421 25,8 69,5 25,5 ANNALES • Ser. hist. socio!. ■ 13 • 2003 • 2 tínnij f/muc: KOSTNl OÍTAMK! tZ BRF.zna GOi.O&NICA PRI SKOPfM ÍKRAÍ S¡.0v1:nI¡AI. 25?-i«2 SCAPULA Sektor inv. st BC DHA CLP HS KLC Ld LG 7 72 sin 27,2 223,3 53,6 221,5 37,3 109 34 2 73 dex 27,4 224,5 54,2 219,8 37,9 107* 34,5 HUMERUS Sektor inv. st fragment Bd Bp BT CLl GLC KD 2 70 dex 45 42,5 191* 183,3 23 2 71 sin fr., epiph. dist. 47 41,3 2 436 sin fr., epiph. prox. 53,4 RADIUS Seklor inv. st Bd Bp .. Bfd . B(¡- - GL KD LI PL | UD | 2 66 sin 47,9 50,9 40,8 45,2 236,8 24 226,6 227,3 I 16,6 2 67 dex 48,7 51,4 41 46 238,5 24 228,4 228,9 | 16,8| ULNA Seklor inv. st BPC KTO LO TPA 2 60 sin 30,4 49,9 36.8 2 69 dex 30,2 41 49,3 38,5 OS CARPALE III | Sektor inv. st GB i 2 47 dex 27,4 I 2 48 sin 27,8 METACARPUS III [ Sektor inv. st Bd Bp GL KD LI TD UD i 2 58 dex 30 32 153,9 21,5 148,8 14 16 2 59 sm 30 31,8 153,8 21,4 148,8 13,6 15,8 OS COXAE Sektor inv. it GL KB KH LA LAR tío LS 2 74 sin 243,2 14,8 21,2 40 38* 45,5 87,5 2 75 dex 256,5 15 22,5 40,9 37* 46 FEMUR Sektor inv. St fragment Bd Bp GL GLC KD TC UD 2 64 dex fr., epiph. prox. 70,6 131,3 2 65 sin 57,4 71,6 260,2 239,7 24,4 31,1 29,6 TIBIA Sektor • inv, st Bd Bo GL KD LI Td UD 2 62 dex 43 58 244.1 24,8 229,3 28 19,6 2 63 sin 43,8 58,9 243,2 25 230 28,6 19 TALUS Sektor inv. St: Bfd GB CH LmT 2 174 sin 30,5 36,8 36,6 36 2 175 dex 30,3 36,8 36,8 36,7 278 ANNALES • Ser. hist. socio!. ■ 13 • 2003 • 2 Tem i? f Afire KOSTNI OSTANKI IZ BREZNA COl.OB.NICAPRI SKOPIM (KRAS, SlOvtNIjAl, 257.282 Sektor inv. št G 8 GL 2 dex 31,3 67,4 2 44 sin 32.. 2 67,7 OS TARSALE 111 Sektor inv. št GB 2 49 sin 29,7 OS TARSI CENTRALE Sektor inv. št GB 2 45 dex 33,3 2 46 Sin 34,5 METATARSUS II! Sektor inv. št Bd Bp GL GL! KD II TP TD UD 2 60 sin 27,8 31,1 187,8 186 19,7 183 27,9 15,6 18 t 2 61 dex 27,6 30,5 1 88,5 186,2 19,6 183,4 27 15,9 18 PHALANX i Sektor inv. št ßd Bp Bfd Bfp GL KD Tp 2 39 26,1 30,5 25 28 55,8 18,6 23,1 2 40 26,7 31 25,1 28,5 55,7 18,6 24 2 41 28,8 31,9 28,4 30 60,1 20,5 23,5 2 42 28,7 31,5 28,5 29,8 59,9 20 23,5 PHALANX II Sektor inv. št Bd Bp 8ip GL KD Tp 2 36 28,8 30,4 27,2 30,4 26,7 19,5 2 37 25,8 29 26,8 29,6 24,6 19,9 2 38 25,6 28,2 26,6 29,3 24,4 19,8 PHALANX III Sektor inv. Št GB GL HP Ld 2 34 36.2 32,2 25,8 29,1 " 2 35 35,7* 30,5 25,4* 28* 279 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 1 3 • 2003 • 2 roma; I'AttfcC; KOS1NI G51ANM !2 8REZNA COI.OfiNICA PR» SKOJ'fVi . Mavliinje 48/a. lrsl e-mail: tomn z. t,i b«;@gr mada. org SUMMARY The animal remains from Golohmca cave near Skopo in ¡he Karst region offer important data about human history despite not being connected to any classical archaeological sites. Golobnica cave consists of a 22 m deep entrance precipice with a sloping bottom and of a bigger lower chamber, which is today accessible only through a tight passage in the rock wall of the entrance precipice. The eastern pan of the lower chamber is an allochthonous stone dike, which has filled up the direct passage between the two spaces. 470 bone remains were found in Golobnica cave, 467 of which have been taxonomically identified. The osteological materia! was found on the bottom of the entrance precipice (sector 1) and in the lower chamber (sector 2). The method of collecting the bones was not systematic, the bones were basically picked up from having lain on the floor's surface; where the bones had lain was documented. Most of the bones were found in the lower chamber, and belong ¡o a! least five dogs, two cattle, two sheep, one or probably two roe deer, a donkey, a wolf, a hen and two pigeons. The shape of the stones and the structure of the stone dike, which can be linked to rhe most intensive period of adapting the karst surface to agrarian land use, shows, that with the exception of bird remains, ail the bones from the lower chamber can be dated to the period of the early 79"' century to the early 20,h century. However some of them are likely older, since they were not in direct contact with the dike (all the dogs, two sheep, the wolf and roe deer), giving them the ante quern dating. The bone remains found on the bottom of the entrance precipice belongs to at least three roe deer. These bones are "fresh", with traces of residue of undecayed organic tissues, so that they can be dated to the last few decades. The animal bones from the lower chamber belong to wild and domestic animals, but the number of the fatter is essentially higher than of the former. Namely the relative frequency of domestic animals is 98,8% (the number of identified specimens) and 76,9% (minimum /lumber of individuals). In contrast there is the state of the relative frequency of the wild and domestic animals on the bottom of the entrance precipice: all the animal bones from this area belong only to wild animals (roe deer)., consequently their frequency is 100%. The difference in the relative frequency of animal remains of the lower chamber and the entrance precipice are in the opinion of the author not coincidental and they reflect the development of the economic and behavioural patterns of the inhabitants of the neighbouring villages. In the 19:h century and probably also before, man was present a good distance from the villages, where Golobnica cave is located. Here he tended his flocks of sheep and maybe cattle. He took pains to adapt to the rocky surface for farming and breeding. The cave denoted a "danger" and "inaccessibility". Since some domestic animals slipped and fell in to the precipice, it was frequently a cause of accidents and because of this, humans tried to fill up the cave with stones. Bui sometimes they went purposefully to the cave. That happened in the case when an anima! died of an illness or of old age and was not "edible". In spite of the long distance it was easy to carry the carcass to Golobnica cave, because humans were daily in that area, which was consequently "closer" to ¡he villages. The circumstances evidently changed during the 20'" century. Farmers frequented the area of the cave very rarely. Their "living area" become more and more reduced. There are no remains of domestic animals in the "recent" fauna! collection. In the precipice there are mainly roe deer, which has become with the overgrowing of the Karst, the most widespread game. Today the cave is a factor of disturbance only for hunters, who have protected the game from the precipice with a high net. The relation between the local population and the cave has changed in this measure, so that today there are more and more people who use the cave to discover new and deeper spaces. If an animal dies in the villages, the owner does not carry it to the cave, because it is loo far and in an "unfamiliar" area. The landscape becomes less "human", the distance increases. The comparison of the bone remains from the lower chamber seems to indicate an ideational picture of the relations between humans and animals. It may be possible to distinguish two groups of remains in the bones collection: the first group consists of the remains of two cattle, a donkey and a roe deer, apparently dated to the 19th century (the bones which were lying directly on the stone dike), and the second group with remains of five dogs, a sheep, a wolf and a roe deer (bones not lying directly on the stone dike), which may be older than the remains of the first group. In this group the dog remains are prevalent, followed only by sheep remains. In the younger group dogs disappear, but sheep, cattle and donkey remains are present. These two groups perhaps reflect an evolution of the animals exploitation, where prevalent sheep breeding was gradually substituted with cattle breeding. Maybe the 280 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 1 3 • 2003 • 2 ionw I AUK": KOSTIM1 OSIANKl 12 f.Rt/NA COt OBNICA i'l'f SKC.OTM IKRAS. SI OVI:N|JA). ¿57-2«? ™ presence of donkey remains indicates an increase in the necessity of pack animals, In (his scenario the wolf remains in the older group are not surprising. The wolf was perhaps attracted to the densely populated Karst area by numerous flocks of sheep (some transhuman paths used to wind to Colobnica cave), which tells something of the important function of sheepdogs. Through the zoological analysis of osteological remains, taphonomic analysis and biological and other (anthropological, historical., geological, etc.) knowledge it is possible to infer about the development of human behaviour in the landscape. This article, in spite of numerous difficult ies and limitations, confirms that bone remains are archaeological finds that indicate a historical point of view of the relationship between humans, animals and their environment. Key words: archaeozoology, archaeology of early periods, archaeological find, cultural landscape, agrarian geography, Colobnica, Kras LITERATURA Aleš, P. (1856): Zveden kmet ali Najpotrebnejši nauki kmetijstva. Trst, Lloydov natis. Baker, J., Grothweif, D. R. (1980): Animal diseases in archaeology. London, Academic Press. Barker, P. (1993): Techniques of Archaeological Excavations. London, Routiege. Bartosiewicz, L. (1999): Recent developments in archaeozoological research in Slovenia. Arheološki vestnik, 50. Ljubljana, ZRC SAZU - Inštitut za arheologijo, 311-322. Binford, L. R. (1981): Bones: ancient men and modern myths. New York, Academic Press. Bôkony, S. (1984): Animal husbandry and hunting In Tdc-Gorsium. The vertebrate fauna of a roman town in Pannonia. Studia Archaeofogica VIII. Budapest. Chuquet, A. (1907): journal de voyage du général Desaix en Suisse et Italie. Paris, Piov. von den Driesh, A. (1976): A guide to the measurement of animal bones from archaeological sites. Peabody Museum of Archaeology and Ethnology Bulletin 1. Harvard, Harvard University. Fcrčelj, J., Skušek, F. (1983): Govedoreja. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Gams, i. (1987): Lokev - Zemlja in ljudje. V: Voje, i. (ur.): Lokev skozi čas, Ljubljana, 12-22. Gams, I. (1992): Sistemi prilagoditve primorskega dinarskega krasa rta kmetijsko rabo ta! (Systems of adapting the littoral dinaric karst to agrarian land use). Geografski zbornik, 31 (1991). Ljubljana, ZRC SAZU -Geografski inštitut, 5-106. Gams, I., Habič, P. (1987): Man's impact in Dinaric Karst. Ljubljana, filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo - Postojna, ZRC SAZU - inštitut za raziskovanje Krasa. Güstin, M., Predovnik, K. K. (1994): Zu den mittelalterichen und neuzeitlichen archäeologischen Forschungen in Slowenien. Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich, 10. Wien-Köln-Graz, Osterreichische Gesellschaft für Mittelalterärchäoiogie, 41 -49. Harcourt, R. A. (1974)'. The dog in prehistoric and early historic Britain, journal of Archaeological Science, 1. London - New York, Academic Press, 151-175. Harris, E. C. (1989): Principles of Archaeological Stratigraphy. London, Academic Press. Hillsor», S. (1986): Teeth. Cambridge, Cambridge University Press. Holter, Q., Šašic, M. (ur.) (1999): Abstracts of the 14!h International Symposium of Biospeleology, Makarska, 191h - 26"' September 1999. Zagreb, Croatian Biospele-ologica! Society, 103. Jamski kataster, (Cat. Št. A 1910 (VG 2205), št. zapisnika 1910 81 GR, 12. 03.199.3. Kiesewalter, L. (1888): Skelettmessungen am Pferde. Leipzig, Inaugural Dissertation. Koudelka, F. (1885): Das Verhältnis der Ossa longa zur Skeletthöhe bei den Säugertieren. Verhandlungen des Naturforscherer Verein, 24. Brünn, 1 27-153. Krystufek, B., Krže B., Hönigsfeld, M., Leskov ic, B. (1986): Zveri I (Kune - Mustelidae). Ljubljana, Zlato-rogova Knjižnica. Krystufek, ß., Branceäj, A., Krže, B., Čop., J. (1988): Zveri II (Medvedi - Ursidae, Psi - Canidae - Mačko -Felidae). Ljubljana, Zlatorogova knjižnica. Krystufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Ljubljana, Pri-rodoslovni muzej Slovenije. Le g rotte d'Jtalia (1926): Le giotte della Venezia Giulia. Le grotte d'ltalia. Trst. Lyman, R. L. (1994): Vertebrate taphonomy. Cambridge, Cambridge University Press. 281 ANNALES • Ser. hist. socio!. ■ 13 • 2003 • 2 Tomai IA8CC KOSTNI OSTANKI BftfZNA COI.OBNiCAl'fcl SKOPI-M (KRAS. SI.OV£ni|a). 2S7-2S: Matoicsi, J. (1970): Historische Erforschung der Körpergrösse des Rindes auf Grund von Ungarischem Knochenmaterial. Zeitschrift für Tierzüchtung und Züchtungsbiologie, 63. Hamburg - Berlin. Parey, 155194. Mihevc, A. (1999): Morfologija Krasa. V: A. Kranjc (ur.): Kras: pokrajina, življenje, ljudje. Ljubljana, Založba ZRCSAZU, 145-163. Mikuž, V., Dirjec, j. (1981): Opredelitev izkopanih ostankov favne z gradu Rihemberk nad Branikom leta 1971 (Bestimmung der im jähre 1971 ausgegrabenen Tierrestbestände im Schloss Rihemberk (Reifenbergj oberhalb Branik). Goriški letnik, 8. Nova Gorica, Goriški muzej, 42-44. Müller, H. A. (1988): Haustiere und Nutztiere. München, Gräfe und Unzer GmbH. Nabergoj, T. (1995): Arheologija in gotika. V: Gotika v Sloveniji - svet predmetov ikatalog razstave). Ljubljana, Narodni muzej, 7-107. Novak, V. (1970): Živinoreja. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog t. Ljubljana, SAZU, 343-394. Novakovič, P., Simoni, H. (1997): Archaeology of the Kras dolinas. Annales 10/'97, series historia et sociologia 4. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, Koper, 19-36. Polak, S. (1999): Stone marten (Martes foina Lrxleben, 1777) occurance in the caves. V: Reitz, L. J., Wing, E. S. (1999): Zooarchaeology. Cambridge, Cambridge University Press. Riedel, A. (1994): The animal remains of medieval Verona: an archaeozoological and palaeoeconomical study. Memorie del Museo civic.o dl stori a naturals di Verona (IP serie), sezione scienze deli'uomo, 3. Sauro, U. (1993): Human impact on the Karst of the Venetian fore-Alps, Italy- Environmental Geology, 21. Berlin - Heidelberg, Springer Internat., 115-121. Savnifc, R- (1968): Krajevni leksikon Slovenije 1. Ljubljana. Schmid, E. (1972): Atlas of animal bones for pre-historians, archaeologists, and Quaternary geologists. Amsterdam, Elsevier Science Publishers. Simonič, A. (1976): Srnjad, biologija in gospodarjenje. Ljubljana, Zlatorogova knjižnica. Slapšak, B. (1987): Tabori v sistemu protiturške obrambe. Kronika 35/3. Ljubljana, 143-146. Slapšak, B. (1999): Slovenski Kras v poznejši prazgodovini in v rimski dobi. V: A. Kranjc (ur.): Kras: pokrajina, življenje, ljudje. Ljubljana, Založba ZRC 5AZU, 145-163. Smerdefj, i. (1989): Ovčarstvo na Pivki: transhumanca od srede 19, stoletja do srede 20. stoletja ali "trije ovčarji". Koper, Lipa. Teichert, M. (1975): Osteologische Untersuchungen zur Berevhnung der Widerristhohe bei Schafen. V: T. Clason (ur.): Archaeozoological studies. Amsterdam - New York, North Holland and American Elsevier, 51-69. Zagožen, F. (1981): Ovčereja. Ljubljana, ČZP Kmečki glas. 282