Jož. Vole: Vaška idila. 613 biralne pole po župnijah. Gospodje župniki, učitelji in drugi izobraženi domoljubi, ki jim je ležeče na prospehu domače vede, bi pač mogli nabrati ogromno gradiva. Tudi naše dijaštvo bi gotovo rado pomagalo pri tem koristnem delu. Osrednji odbor bi sprejemal nabrano gradivo in ga poverjal strokovnjakom, da ga pregledajo, urede in razlože. Vzorec za nabiralne pole bi se lahko priredil po omenjenih polah „Zgodovinske deželne komisije za Štajersko". Opomniti pa moramo, da ne zadostuje, če se zberč samo imena vasi, trgov in mest; ampak treba je zabeležiti imena vseh hribov, dolin, duplin, potokov, rek, sotesk, močvirij, njiv, polj itd., —z eno besedo: vse, kar ima lastno krajepisno ime. Vedno naj se pristavi tudi, kako izgovarja ljudstvo dotično ime in kako si razlaga njegov pomen. Vrednost gradiva je odvisna od marljivosti, spretnosti in navdušenosti nabiravcev. Važnost in pomen pa dobi to gradivo seveda šele s trenutkom, ko se znanstveno predela. Apelirati moramo pač na narodno čuv-stvo in na domorodno misel našega izobra-ženstva, ki mu gre do srca razvoj slovenske vede. Čimbolj nam groze tuje sile in nasprotni navali, tem večja bodi naša znanstvena in prosvetna zaslomba! Vaška idila. Kaj postajajo ob vodi že zapored tri večere, kaj ugibljejo pritajno vnuke, matere in hčere? Stara pesem ... To nedeljo vrgli so novico z leče, da priletna Tona z Vrha vdovca jemlje s tropom dece. „Sam hudiman jo je zmotil", sodba Tepkove je Mice, „sam hudiman jo je zbegal, ker sovraži nas, device!" „Eh, pogače je presita", Kovačica se namuzne, „naj le skusi, saj še moke manjkalo ji bo koruzne !" Kihajo s strani dekleta: „Bog daj pamet stari kdsti! Mari ni nas za možitev mlajših, lepših, več kot dosti?" Prisluškuje črednik Luka — mož ne čuje več natanko — prisluškuje pikrim sodbam pa razreši jim uganko : „Kaj ne veste, ve dekleta, kaj ne umete, ve žene, da užgo se veje suhe stokrat rajši kot zelene ?" . . . Pljuska voda ob koritu enolično vse večere, samši hodijo zajemat snahe, matere in hčere. Jož. Vole.