In kaj pomeni sir v prehrani?
Sira je v naših prodajalnah več vrst. Včasih najdemo tudi odtične francoske sire. To je vedno bolj priljubljena vrsta prehrane, saj sir lahko jemo za zajtrk, kosflo, kot dodatek raznim jedem itd. Ne vsebuje ogljikovih hidratov.
Zakaj je ta »krog« prehram-benih izdelkov tako cenjen in priljubljen. Njegovo hranilno vrednost predstavlja predvsem visok odstotek mlečnih beljako-vin, in to predvsem v obliki ka-zeina. V mleku je ok. 3 % belja-kovin, v siru pa od 20 do 35 %. J>ri tem velja pripomniti da pride "med zorenjem sira do razgraje-vanja kazeina v enostane sesta-vine, v aminokisline, ki so osnovni gradbeni eleinent za gradnjo živih celic v človeškem telesu; teh je ok. 75 trilijonov.
Zato  te  dragocene   beljakovine človek lahko prebavi, saj vsebujejo
vse nezamenljive aminokisline. Maš-čob je običajno v siru od 20 do 30 %, pri bolj suhih sirih pa vse do 50 %. V tej maščobi so taztopljeni zelo po-membni vitamini A, D, E in K. A tudi maščoba v siru je lahko prebavljiva, saj se med dozorevanjem sira raz-kraja v proste mastne kisline. Zaradi visokega odstotka beljakovin in maš-čob pa pripisujemo siru visoko kalo-rično vrednost. Poprečno da sir od 250 do 400 kalorij — polmasten naj-več, pusti sir pa ima ok. 110 kaiorij.
V siru je tudi dosti mineralnih snovi. Posebno so važne kalcijeve soli. Največ kalcija vsebuje parme-zan, sledita mu ementalec in gauda. V 100 gramih sira je 700 do 1000 mg kalcija, mleko pa ga vsebuje v 100

gramih 120 mg. 100 gismov sira torej pokrije 30 do 40 % dnevne po-trebe odraslega človeka po kalaju. Sir je tudi važen izvor fosforja. V 100 gramih sira je od 400 do 600 milj-graraov fosforja, tj. okoli ena tretjina dnevne potrebe po kaldju.           ^
Znano je, da soli kalcija infosfarja sodelujejo pri gradnji kosti. Torej je jasno, kako sta ta dva elementa po-treban rastočim otrokom, nosečni-cam in doječim matererh. V siru so tudi soii kalija, natrija itd. Vode je v trdih sirih do 40%, v poltrdih dqJ 50%, v mehkih pa več kot 50%. \i vodi so razstopljeni vitamin C in vi-tamini B skupine. Zaradi teh lastno-sti priporočajo zdravniki sir kot enoa izmed oblik dietne prehiane.
Nepikantni siri so priporočljivi bolnikom, ki imajo čir na želodcu ali dvanajstemiku ali kronično vnetje zadnjega črevesa.                          ih
Pikantne sire svetujejo pri slabem apetitu, slabokrvnosti, izčrpanem organizrau, po prebolelih nalezljivih boleznih.
Sir vključimo v  prehrano tudi,« kadar nastane povečana potreba po soleh kaldja in fosforja: pri tuberku-loznih bolemih, pri vseh prelomih kosti, pri osteoporozah.
Na etiketah sirov pogosto ni nave-dena množina kuhinjske sofi v od-stotkih. Bolniki, ki morajo v prehrani omejevati količino kuhinjske soli ali jesti skcsraj neslano, morajo biti s sirom v prehrani previdni iii se rav-nati po zdravnikovem nasvetu. De-beluhi, razumljivo, ne bodo segali po polmastnem siru z visoko kalorično vrenostjo, temveč po pustem siru z nizko kalorično vrednostjo. Se manj t pa bodo zalivali kakršenkoii sir s sladkimi belimi vrstami vina, cvič-kom. teranom itd. Prav tako morajo biti previdni v prehrani s sirom vsi, ki imajo povišan odstotek holeste-rola v krvi in povišan krvni pritisk.i
Zapomnuno si tudi, da je med vsema vrstami sira rekfot najbolj slan.       1