Oradulitva i oprava, LJnblJana, Kopitarjeva I. falafon «Ul—4004. UaaaAaa aaroAal&a IS IU, u Ino-tematve M Ur, - Oek. ra«. Ljub. L)asa 10 95« u aaroinue la 10194 M tnasrata, • Ukljueog aaatopatva M »tflaj« ti t talij« la Inotematvai OP1 8. A. U liano. B »k »plat« a« »ralama. SLOVENEC )UN1| - 1^44 11 NEDELJA Kampfe in der Normandie nehmen an Heftigkeit zu Heuc Krafte von beiden Seiten zugcfiihrt — Landungsversucli bei Trouville gesebeitert — Erfolgreiche SaubeningsknmpFe auf dem Oslufer der Orne — Scliwere Pnnzerkampfe iin Kanin Cnen-Bayeux Kriegsmnrine, Luftvvnffe und Kiistenlmtterien vcrscnklcn zvvei kreuzer, drei Zerstorer, 6 TransportschiHe, 5 Pnnzerwagenlnndungsschiffe Vedno večje izgube invazijskih čet Hudi boji oklepnikov severno od Gaena in pri Bayeuxu Aus dem Fiihrerbauptquartier, 10. Juni. DNB. Das Obcrkommando der \Vehr-macht gibt bekannt: Die Kampfe im feindlichen Brucken-kopi der Normandie nehmen durch die von beiden Seiten zugefiikrten neucn Kraite immer mehr an Heftigkeit zu. Ein Versuch des Feiudes, dicht siidlieh der Seine-Miindung bei T r o uv i 1-1 e zu landen, scheiterte im Feuer unse-rer Kustenbattericn unter starken Verlu-sten fiir den Feind. Ein Kriegsschiff wur-de versenkt, die iibrigen zum Abdrehen gezwungen. Unsere Sauberungskamp^e aui dem Ostuier der Orne sehreiten gut vo-ran. Feindliche Gegenangriiie gegen Toufireville seheiterten. Im Raum Caen-Bayeux halten schvvere Panzerkampfe an. Es gelang dem Feind dort naeh erbittertem Ringen, unsere Sicherungslinien, hinter denen unsere Reserven auimaschieren, zuriickzu-drangen. Aui der Halbinsel Cherbourg wird erbittert gckampit. Uusere Truppen schlagcn sich gegen st2rke ieindliche Kraite und gegen eine iibcrlcgcnc I.uitvvatfe hervorragend. An der gesamten Front halten sich vicle vom Feind eingesehlossene Widcrstandsnesler und Stiitzpunkte in hartniickigen Kampien. In den ersten drei Tagen vsrurden iiber 200 ieindliche Panzer abgeschossen und mehrere tausend Gefangcne cinge-bracht. Dariiber hinaus hatte der Feind, besonders seine Luitlandetruppcn, schvverste blutige verluste. Deutsche Seestreitkrnite und Kampi-ilicgcr iiigten auch gestern der feindlichen Landungsflotte schvvere Verluste zu. Im Westausgang des K a n a 1 s stiessen leichte Secstreitkrafte mit einem iibcrle-genen feindlichen Kreuzcr- und Zersto-rerverband zusammen. Im Verlauf des mehrstundigen harten Gefechts wurden ein feindlicher Kreuzer und ein Zerstorer durch Torpcdotrefier schvver beschadigt. Ein eigener Zerstorer ging verloren. Bei Gefechten unserer Sicherungs-streitkraite mit feindlichen Schnellbooten vor den Landestellen und im Kanal wur-den mehrere feindliche Boote beschadigt. Drei uusere Vorpostenboote gicgen verloren. Seit dem 6. Juni wurden durch Kriegsmarine und Luitwaffe sovvie durch Kiistcnbatterien der Kriegsmariae und des Iieeres zwei Kreuzer, drei Zerstorer, sechs TransportschiHe mit 38.000 BRT, 5 Panzerwagenlandungsschilfe mit zusammen 15.700 BRT und sieben Panzer-vvagenlandungsboote mit 2600 BRT versenkt. Durch Torpedo-, Bomben- und Ar- tillerictreffer wurden beschadigt ein schwerer Kreuzer, drei vveilere Kreuzer, sechs Zerstorer, fiinf Schnellboote, acht Transporter mit 41.C00 BRl' und vierzehn Landungsspezialschiife Ausserdem wur-den zahlreiche kleincre Landungslahr-zeuge und Sturmboote versenkt oder beschadigt. Viele feindliche Kriegs- und Landungs-schiffe siad auf unsere Mincnsperren ge-laufen. Die hierbei eingetretenen Verluste des Feindes betragen mindenstens zvvanzig grossere und mitilere Einheiten, hinzu koinmen zahlreiche kleine Lan-dungsfahrzeuge. In 11 a 1 i e o lag der Schwerpunkt der Kampfe auch gestern vvieder im Frontabschnitt westlich des T i b e r. Der Gcgaer griff hier unsere Nachtruppen mit starken Panzerkralten an und drang naeh hcitigen Kiimpfen in V i t c r b o ein. Gstlich des Tiber lolgt der Feind un-seren Absetzbewegungen in den S a b i -ner-Bergen und aui die Siidhangc des Grao Sasso, aufgehalten durch Nachtruppen und zahlreiche Strassen-zerstorungen, auch \veiterhin nur zčigcrnd. In den schwcren Abvvehrkamplcn der letztcn Tage haben sich eine K«mpl-gruppe der deutschcn 4. Kallschirmjager-Division unter Fiihrung des Majors Ge-ricke, vvirhsam unterstiitzt durch Sturm-panzer der Sturmpanzer-Abtcilung 216, sovvie Tcile des italicnisch-republika-niseh-fasehistisehen Fallschirmjager-Re-giments »Folgore« und italienisehe Flak-kanoniere in deulsehen Flakbatterien besonders ausgezeichnet. Schvvere Kampfflugzeu<1e griifen in der Nacht zum 10. Juni Schifisansamm-lungen vor Nettuno an und besekii-digten dabei sechs feindliche Schiffe, Aus dem Osten vverden auSser ortlichen Kiimpfen im Raum nordlich J a s -s y und im Karpathenvorland keine besonderen Ereignisse gemeldet. Im riickvvartigen Gebiet des Nordab-schnitts vvurde ein Randenunternehmen durch Sickerungstruppen det Heeres und lctliscke rolizeiverbande in siebentagi-gen Kiimpfen unter schvvierigen Gelande-vcrhaltnisscn erfolgreich »bgeschlosSen. Starke Bandenkraite wurden zerscMa-gen und dem Feind hohe blutige Verluste zugefiigt. Ausscrdcm verloren die Bolschcvvisten 850 Gefangene und zahlreiche Wa!fen aller Art. Nordamerikanische Bomber fiihrten in den Vormittagsstunden des 9. Juni einen Terrorangrilf gegen die Stadt M ii n c h e n. Luftverteidigungskriifte schossen 35 feindliche Flugzeuge ab. Einzelne britische Flugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf das Stadtgebiet von Berlin. Silovitost bojev v Normandiji narašča Obe strani dovnžnta nove sile — Izkrcevnlni poskus pri Trouvillu se je izjalovil — Uspešni očiščevalni boji nn vzhodni obali Orne — Težki oklepniški boji na področju Caen-Bayeux — Vojna mornarica, letalstvo in obalne bnterijc so potopili dve križarki. tri rušilec, šest prevoznih ladij in pet izkrcevnlnih ladij za oklepnike Fiihrerjer glavni stan. 10. jun. DNB. .Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na sovražnikovem mostišču r Normandiji narašča zaradi obejstranskega dovažanja novih sil vedno bolj silovitost tamkajšnjih bojev. Sovražnikov poizkus, da bi so izkrcal tik južno od izliva reke Seine pri Trouvillu, se je z velikimi izgubami za sovražnika izjalovil v ognju naših obalnih baterij. Potopili smo neko bojno ladjo, ostale pa prisilili, da so se vrnile. Naši čistilni boji na vzhodni obali Orno dobro napredujejo. Sovražnikovi protinapadi proti TouIIrevillu so se izjalovili. Na področju Caen-Bayeux se nadaljujejo težki oklepniški boji. Sovražniku jo tamkaj po srditih borbah uspelo, da jc odrinil nazaj naše varovalne črte, za katerimi se zbirajo naše rezerve. Na C h e r b o u r š k e m polotoku se bijejo ogorčeni boji. Nase čete se sijajno horo proti močnim sovražnikovim silam in proti nail-močaemn letalstvu. Na vscin bojišču sc drže v trdovratnih bojih še številna gnezda in oporišča, ki jih jc sovražnik obkolil. V prvih treh dneh smo uničili preko 200 sovražnikovih oklepnikov ter privedli več tisoč ujetnikov. Poleg tega je imel sovražnik, zlasti pa njegove padalske čete. najtežje krvave izgube. Nemške pomorsko edinice in bojni letalci so tudi včeraj zadali sovražnemu izkrcevalnemu hrodo.vju težko izgube. Pri zapailnem izhodu iz Rokavskega preliva so so spopadle lahke pomorske silo z nadmočnint sovražnikovim brodovjetn križark in rušilcev. V večurnih, hudih bojih sta bila s torpednimi zadetki težko poškodomna neka križarka in nek rušilec. Izgubili smo en lasten rušilec. Pri spopadih naših varovalnih edinic s sovražnikovimi brzini! čolni pred iz-krcevališči ter v Rnkavskem prelivu smo poškodovali več sovražnikovih čolnov. Izgubljeni so bili trijo naši predstrazni čolni. Od 6. junija sta potopila vojna mornarica in letalstvo skupno i obalnimi baterijami Tojne mornarice in vojske dve križarki, tri rušilce, 6 prevoznih ladij z 38.(100 tonami, 5 izkrrevalnih ladij za oklepnike s skupno 15.700 tonami in 7 izkrrevalnih čolnov za oklepnike z 2600 tonami. S torpednimi, bombnimi in topniškimi zadetki so bili poškodovani ena težka križarka, tri nadaljnje križarke, šest rušilcev, pet brz.ih čolnov, osem prevoznih ladij 7. 41.000 tonami in 14 posebnih izkrccvalnih Indij. Poleg tega smo potopili ali poškodovali številna manjša izkrcevalha vozila in napadalne čolne. Mnoge sovražnikove vojne in izkrcevalne ladje so postale žrtev naših minskih zapor. Tozadevne izgube sovražnika znašajo najmanj dvajset večjih in srednjih enot, h katerim je treba prišteti še številna majhna i/.krccvalna vozila. V 11 al i j i je ležalo težišče bojev tndi včeraj zopet na odsekn zahodno od Ti-bere. Sovražnik je tu napadel naše za-ščitnice z močnimi oklepniškimi silami ter je po silovitih bojih vdrl v Vite r b o. Vzhodno od Tiber e sledi sovražnik našim odmiknlnim pokretoni v Sabin-skih gorah in proti ju/niin pobočjem Grnn Sassa. Zaradi zndrževanja za-ščitnic in zaradi številnih cestnih motenj še nadalje le oklevaje. V težkih obrambnih bojih zadnjih dni so se posebno odlikovali neka bojna skupina nemške 4. padalske divizije pod vodstvom majorja Gcrickeja, ki so jo uspešno podpirali napadalni oklepniki 216. nnpadalno-nklepniškc skupine, nadalje deli italijanskega republikanskega fašističnega napailalskega polka »Folgore« in pa italijanski protiletalski topničarji pri nemških protiletalskih baterijah. Težka bojna letala so napadla v noči nn 10. junij zbirališča ladij pred Not-tunom ter so pri tem poškodovala šest sovražnikovih parnikov. Z vzhoda razen krajevnih bojev severno od Jašija in v Karpatskem Berlin, 10. junija. 3 dnevi in 4 noči težkih bojev proti invazijskim četam dveh največjih drživ sveta so za nami. Sovražnik je upal, da bo lahko vsled svoje premoči hitro siri nemško obrambo na normnnski obali, namesto tega pa je naletel povsod, na može, ki so do skrajnosti odločeni, da se na zemlji, na morju in v zraku upro sovražnikovemu napadu. Izgube napadalcev so izredno visoke. Čcsto se ne da|o v podrobnostih niti ugotoviti. Toda že samo to, kar je možno pregledali, dokazuje, kolikšne žrtve jc moral doprinesti sovražnik, da jc lahko zasedel ozek obalni pas. Prva se je spoprijela s sovražnikom nemška vojna mornarica. V 4 nočeh ie potopila neko križarko, dva rušilca, 3 oklepne izkrcevalne ladje, 3 olflepne izkrcevalne čolne ter številne manjše enote. Razen tega je nemška mornarica ležko poškodovala neko križarko ter dva rušilca. Pri tem je potonilo samo pri vsaki oklepni izkrccvalni ladii več kot 1200 mož ter 100 oklepn;kov. Pri tem pa niso upoštevane sovražnikove izgube, ki jih je imel vsled eksplodirajočih min ter vsled topovskega ognja proti sovražnim edinicam, ki so se zameglile. Tudi sovražnikove čete, pripeljane r. letali, so utrpele velike izgube. Letalstvo ter protiletalsko topništvo je sestrelilo po cele letalske oddelke naenkrat. Kakor poroča sovražnik sam, je izgubil do srede 3. invazijskega dne 289 letal. Pri tem pa ne upošteva atotin jadralnih letal, ki leže razbite ter razstre-ljcne ob nemških črtah. Sovražnikove izgube so »e pa močno povečale, ko so prišle sovražnikove čete, pripeljane bodisi preko morja ali po zraku na normansko obalo, v slik z nemškimi obalnimi utrdbami ter oddelki vojske. Oddelki padalcev, ki eo pristali za nemškimi črtami, so bili preganjani, zajezeni, potisnjeni v stran ter skoroj povsem uničeni. Izkrcevalne čete, pripeljane s čolni do obale, je močno napadla nemška obramba ter so večinoma obležale že na obali. Vsak korak v utrjeno območje je prizadejal sovražniku velikanske izgube. Gotovo je, da so izgubili Severnoamerik.inci kakor tudi Britanci in Kanadčani več 10.000 svoiih vojakov, bodisi mrtvih, bodisi ranjenih. To tudi potrjujejo izjave mnogih zajetih vojakov. Vse te izgube niso v nobenem razmerju z dqslej doseženimi uspehi, ter so razen tega za sovražnika toliko bolj boleče, ker «o tokrat padli ne kolonija narodi, temveč pravi Angleži, najboliši letniki Kanadčanov ter severnoameriški elitni polki. Sovražrik ni mogel zmanjšati svojih izgub niti • takozvanim novim orožjem, niti z neprestanimi bombnimi napadi ali z varanji, ki jih je poizkušal, tako na primer z odmetom lutk vzhodno od reke Orne ter ponovno na zahodni obali polotoka Cotentin. Vkljub temu je okrepil sovražnik dne 8. junija svoja predmostja z novimi prevozi tako po zraku kot po morju. Severno od Caena je prekoračil reko Orno ter je poizkušal prodreti, kar se mu pa ni posrečilo vsled ogorčenih nemških protinapadov. Iz mesta Bayeuxa poizkuša prodirati proti zahodu in jugozahodu. Istočasno so poizkušali Severnoameri-kanci, ki so obkoljeni na vzhodni obali polotoka Cotentin, predreti nemške zaporne črte ter predreti v smeri proti Cherbourgu ter Carentanu. Povtod na teh mestih je utrpel sovražnik velikanske izgube, ki niso v nobenem razmerju z doseženim uspehom. Nemci *o vkljub silnemu bombardiranju nadaljevali e svo- jim močnim protinapadom ter s tem razčistili položaj predvsem na vzhodni obali reke Orne ler severno od Caena, kjer so v leku hudi boji. Pri Bayeuxu so pre-stregli nemški oklepniški oddelki jugovzhodno od mesta prodirajoč sovražnikov klin ter mu zadali velike izgube. Na obeh straneh kraja St Mere Fglise je prišlo do posameznih bojev s sovražnikom, pri čemer so se ponovno dobro izkazali nemški grenadirji ter pomorski topničarji iz Margoula. Kakor poroča mednarodni poročevalski urad, kažejo dosedan|i potek boiev na invazijski fronti ter doslci podvzete mere zavezniškega povel;«tva. «.a gre angloameriškemu vrhovnemu poveljstvu v tej prvi dobi invazije predvsem za to, da bi zasedii polotok Cotentin z važno čezmorsko luko Cherbourg V južno-angleških lukah čaka še približno 20 divizij, katere bo odposlal Montgommery vse na normanski odsek, čim bi se An-gloameričanom posrečilo obdržati močno predmostje, kakršno je predvsem luka Cherbourg ter zahodna obala Normandije. Vsled tega je pričakovati na tem področju novih izkrcanj, predvsem iz zraka. Divizije, ki ao pripravljene v južni Angliji predvsem na območju reke Humbcr, ter v Škotski, doslej sploh «e niso bile uporabljene. Vendar pa jc pričakovali, da bodo ravno ti oddelki sodelovali v novem invazijskem poskusu. S tem v zvezi pričakuje nemško vodstvo močna nadaljnja izkrcanja na področju Bunkerqua in Ostenda. V ta namen je sovražnik pripravil posebne kanadske oddelke, velike letalske oddelke ter večje število oklepniških divizij. Vsega skupaj razpolaga fusenhovver razen čet, ki so podrejene Montgomme-ryju, Se s 50 nadaljnjimi divizijami, katerih polovica je gotovo predvidena za napad proli severnofrancoeko-bclgijski obali. Izredno težke izgube, ki so jih utrpele angloameriške invazijske sile, so prisilile Montgommeryja. da je uporabil na predme!;ih med izlivom reke Orne in Vire ter na ameriškem napadalnem področju severno od Carentana, skupno 17 divizij. Klitni oddelki njegove armade predvsem čete, pripeljane z letali, so utrpele v bojih prvih 4 dni tako visoke izgube, da so lahko vzdržale le vsled stalnega novega dovoza predvsem po moriu. Angle.«ki general je uporabil doslej 3 angleške pehotne divizije, eno oklepna grenadirsko divizijo, dve oklepni diviziji, eno angleško divizijo, pripeljano z letali, ter 2 kanadski pehotni diviziji. Kakor eo potrdili ujetniki, stoje pod njegovim poveljstvom 82. ter 101. ameriška divizija pripeljana z letali, kakor tudi 1., 4., 9., 92. ter 90. ameriika nehotna divizija. Invazijski denar 10. junija. (SS.-P. K.) Prvega dne invazije so našli pri angleških ujetnikih tudi nov denar. Angleži so bili obloženi s celimi frvežuji povsem novih bankovcev, kljub temu da niso imeli namena, da bi plačali kokoši, ki so jih hoteli pokrnsti v Franciji, da napolnijo svoje lačne želodce. Hankovri so po 5 frankov. Na eni strani so rožičasto pobarvani ter imajo moder rob, francosko Irikoloro ter spodaj stare francoske besede »Liberte, Hvalite, Fraterni>te<. Posebno beseda »Egalite« — enakost ima kaj čuden prizvok iz Chur-chillovih ter Kooseveltovih ust. Na drugi strani so bankovci zelenkasti, s črnini robom ter imajo označeno vrednost ter številko. Poleg tega imajo še naslov: ?Eniis Stalin je zahteval invazijo Stockholm, 10. junija. Goteborški časopis »Ny Tid« podaja iz Washingtona neko poročilo agencije United Press o diplomatski predzgodovini invazije. Po tem poročilu je baje Roosevelt že v mesecu maju leta 19-12. obljubil, da sc bo pričela invazija še pred koncem leta 1942. Churchill pa se je vedno odločno upiral invaziji na zahodno evropsko obalo. Slalin pa je vkljub temu ponovno zahteval lo drugo bojišče na zahodu ter je odklanjal vsa povabila na skupne konference. Ko sta se leta 1943. ponovno srečala Churchill in Roosevelt, sla bila zelo v skrbeh zaradi Sovjetske zveze ter sta se bala, da gre Stalinova potrpežljivost h koncu. Predno sta se odpeljala Churchill in Roosevelt v Que-beek, sta še do poslednjega trenutka mislila, da sc bo tudi Stalin udeležil te konference. Šele v Teheranu je potem prišlo do skupne konference s Stalinom, predgorju ne javljajo o nikakih posebnih dogodkih. V zaledju severnega odseka se jc v sedemdnevnih bojih in vkljub težavnim ozemeljskim razmeram uspešno zaključila akcija vojaških redarstvenih čet in latvijskih policijskih oddelkov. Razbili so močne tolovajske sile ter zadali sovražniku visoke krvave izgube. Poleg tega so izgubili boljševiki 8i0 ujetnikov in tndi številno vsakovrstno orožje. Severnoameriški bombniki so dne 9. junija dopoldne teroristično napadli mesto Monako v o. Obrambne protiletalske sile so sestrelile 35 sovražnikovih letal. Posamezna britanska letala so v pretekli noči vrgla bombe na bctlinske mestne predele. pri kateri ie bilo končno rešeno vprašanje invazijskega bojišča. Možno je, tako izjavlja severnoameriška poročevalska agencija dobesedno, da do invazijskega bojijča šc sedaj ne bi prišlo, če ne bi lega Slalin tako odločno zahteval. m w m Stnekliolm. 0. junija. Reuterjev dopisnik Campbell poroča z angloameriškega predmoslja v Franciji: »Naravnost čudei je, da še živini in da še lahko pišem to poročilo. Res se čudim, kako sem mogel preživeti 24 ur na leni kraju, ki je poln hudih presenečenj. Bombe, granate, krogle in mine, da nn girvorim o težkih zasedah, nam vsako uro pripravljajo nešteto grozotnih doživljajev. Trupla naših padlih vojakov leže okrog, krvava iu pokrita s kosom šolor-skega krila, ali pa komaj na pol pokopana. Na mostišču vlada odločno nezdravo ozračje. V sredo me je uničujoč zaporni ogonj sovražnikovega topništva za celo uro spravil ob tla. Na obalo privlečena vozila so poslala žrtev tega obstreljevanja. Večino svojih 24 ur sein tako preživel, da. sem ležal plosko na obrazu ter ga tiščal v pesek ali v zemljo.< Madrid, 9. junija. KFE iavlja ir. New Yorka, da so v Severni Ameriki po prvem valu navdušenja vsled uspešnega izkrcanja ob Irancoski obali postali aedaj nekoliko bolj resni. Tisk poizkuša sic^r podrčtati »strateški« pomen mesla Bayeux, ki so ga zasedli zavezniki. Vendar se pojavljajo tudi avtoritativna mnenja, ki pravijo, da je nemška obrambna organizacija izredno dobro pripravljena. Zavezniki morajo z vsemi sredstvi poizkušali, da bi dobili v roke kako veliko luko, ako hočejo, da bodo lahko izvedli jfcldaljnje operacije. en France, noric de lftll.c (Izdano v Franciji, serija iz lela 10-14.) S tem hočejo povzročiti inflacijo v »osvobojeni« Franciji. Tak blagoslov prinašajo zavezniki svoji bivši zaveznici Franciji Usoda izkrcevalnih čolnov Ženeva, 9. jun. Poročevalec »News Chroniclec je pisal svojemu listu s krova nekega angleškega i/krce\alue-ga čolna: > I ik pred inva/ijo ni bilo med /e ver dni, vkrcanimi četami nikakega sledu o kakem milil. Nihče se m smejal. \ >i so mislili na pekel, ki >e bo kmalu odprl pred njimi. N.i- čoln je liil zvrhano poln. Zgrajen je bil dejansko le /n tretjino sedanje posadke, vrli lega pa je imel še »-e |h>Iiio vozil in drugega vojaškega gradiva. — Prehrana jc postala resen problem. Ob v k nanj u nam je dejal |M>vcljnik. da bomo dobili mornariško hrano, ki ji- boljša od vsega .kar smo jedli doslej. 1/. lega pa ni postalo nič. Obratno — soglasna sodba se je glasilu: »Obupna hrana! \ rli tega pa nezadostna«. Poveljnik je na protest odgovoril: »Hrana, ki jo dobite, je pač najboljša, ki vam jo moremo nudili.. * * * Zdaj gre za vse Invazija na /nhodu Evrope se je začela in prišel je težko pričakovani <1.111, ko bo orožje spregovorilo odločilno besedo. \ es nemški narod je / zaupanjem in / veliko samozavestjo /rl na ta dan, ker je vedel, da se ho s tem sprožila zadnja odhu-ilnn doba te vojne, ko hodo namreč morali vsi postaviti vse svoje moči na kocko, da si tako zarišejo in i/nhličijo pot razvoja za bodoča stoletja. V tem boju pa je /lasti nemški vojak tisti, ki dobro ve, /n kaj v tej vojni v tem trenutku gre. Anglosaški zavezniki so namreč nemškemu narodu in s tem vsej Evropi po ovojih metodah in po svoji miselnosti /e dobro pojasnili, kakšno bi bilo obličje Evrope, če bi se usoda za zmago odločila na njihovo stran. Anglosaški letnici v poslednjih mesecih niso te-rorizirali samo nemškega civilnega prebivalstva, žrna, starcev in otrok, ampak tudi druge narode Evrope in so popolnoma razkrinkali svoje nn/iranje. ki je bilo tako kruto, do-biikarsko, kakor more biti dobičkar-ski samo nnslosnški plutokrat v svojem zavezništvu z moskovskim nmr-ksisiom. Pod bombami anglosaških ntirjcvalcev invazije sn se mesece iu mesere rušile zgodovinske s(n\|,0 pn frnncoskili. belgijskih, nizozemskih in italijanskih mestih. Pod granatami zavezniških topov in bonih so »e rušile po modemih evropskih mestih najvzornejše socialne ustanove, ki -o bile posvečene pomoči in podpori pridnegn evropskega delavstva. Sedaj se je nn obalah Normandije sprožil« bitka, v knteri hodo tudi Au-ple/j in Amerikanei morali s potoki krvi in ob silovitih izgubah občutiti, da tudi njim tokrat /n nekaj gre. Sedaj se je začela odpirati velika /ila na anglosaškem telesu in iz te žile bo anglosaška kri tektn bolj neusmiljeno in kruto, kakor pa je tekla mogoče tedaj, ko so roji anglosaških letni brezobzirno in cinično metali bombe na razna mesta, tako tudi nn nn-sli bivših zaveznikov, na Belgrad, Pari* Bruselj in druga. Ra/.liko med odločitvama obeh fn« borov pa je te dni nn normnnski obnli pojasnil na jizrnz.iteje angleški stotnik W i 11 in ni Jacob, ko jc bil vzhodno od Le llavren zajet in je povedal naslednje: Invazijo smo mo-rnli začeti i/, dveh razlogov. Prvič je razpoloženje v moji domovini tnkšno, da si vsakdo želi čim prejšnji konec vojne in ve, da bo samo invazija odločila o zmagi. Drugič pn smo morali to storiti zaradi tega, da bi boljševiki znčeli svojo pripravljeno poletno ofenzivo.« Anglosaški zavezniki tedaj priznavajo, da jim gre tudi za >zmngo in to zn zmago židovskega in amerikan-skega denarništva, to »zmago« pa bi morali deliti /. boljševiki, ki svoje poletne ofenzive ne mislijo tvegati poprej, dokler se ne sproži slap anglosaške krvavitve na zahodu. Dosedanje metode anglosaškega In boljševiškega vojskovanja pn so vsem evropskim narodom pojasnili, kakšna je miselnost ljudi, ki sc sedaj vojskujejo proti nemški vojski, ki brani Evropo. Mali in veliki evropski nn-rodi temeljito poznajo te sovražnike Evrope. Zato vsi prav dobro čutimo, da gre nam vsem sedaj v tej borbi prav za vse in v tej zavesti sltupne povezanosti evropske usode klije Evropi in njenim narodom nova plemenita zamisel poslanstva, čignr vojščnk in prvi stražar je nemški vojak. Ta zavest sk upiiegn poslanstva pn je druga, zelo nasprotna odločitev proti anglosaški in zmago tej odločitvi poroštvuje vsa preteklost zdravih evropskih narodov. Zgrešeni anglosaški računi Boji na vzhodu in v Italiji Velike izgube francoskih čet pri Monte Rotonda Berlin, 9. junija. V NVilhelmstrasse opozarjajo na prizadevanje nasprotna f I rani, ki bi rada skovala iz zasedi! ozkega obalnega pasu v Normandiji Čim več l>olltlftnega kapitala. Pri tem opozarjajo zlasti na poskus, da bi vzbudili pri svetovni javnosti vtis, da le francosko ljudstvo pozdravljalo izkrcano četo kol osvo-hodilce ter navajajo v tej zvezi članek nekega Keuterjevega dopisnika, v katerem opisuje domnevne manifestacijo veselja v tik za bojno črlo ležečem mestecu Bayeux. V Berlinu pravijo, da spada ta zgodba v svet pravljic. Prav prebivalstvo Normandijo je v izredno dobrih odnosih z nemškimi četami. Iz dosedanjih izkušenj se je pokazalo, da so prebivalci prostovoljno podpirali nemška okupacijska oblastva ter svoja opazovanja sovražnikovih letal in padalskih čet takoj javljali nemškim vojakom. Med vesti, ki naj namenoma varajo svetovno javnost, spada tudi poročilo, ki ga je razširil >Daily Mail« in ki pravi, da M) v Parizu ustrelili 500 tolovajev. Berlin, 9. jun. Pri ujetih britanskih in severnoameriških padalcih so dobili v njihovi popolni oborožitvi, ki obsega vse od metalcev granat pa do dolgih invazijskih nožev, tudi posebne boksarske obroče, ki jih uporabljajo ameriški gangsterji. Berlin, 9. jun. Vzhodno od Orne se je dne 8. junija spopadel bataljon prostovoljcev z vzhodu z zahodnimi zavezniki boljševizma. Štab in deli neke čete v/hndnili prostovoljcev so prišli v območje velikega britanskega izkrcanja. Bili so odrezani in obkoljeni. V hudih borbah so se branili ter so zadali napadalcem težke izgube. Neka nemška bojna skupina, ki je izvedla protisunek, jih je rešila. Dočim je nemška edinica prodirala naprej, so prostovoljci iz vzhodnih pokrajin očistili nepregledno ozemlje in ščitili bok nemških tovarišev pred nadaljnjimi britanskimi padalskimi silami, ki jih je sovražnik postopoma spuščal na zemljo. Pn daljših bojih je uspelo uničiti nupadajoče Britance. Možje, ki so se na vzhodu odrekli boljševizmu so prestali tu svojo preizkušnjo proti Angloameričanora. Budimpešta, 10. junija. Minister vojske je izdal preglas, v katerem pravi: »Pozivam vse domoljubno misleče in čuteče može, da se z vsemi močmi udeleže boja proti boljševizmu.« Nadalje je iz tega oklica razvidno, da sc morajo javiti vo-j.-:šl;im oblastem vsi madžarski drfavljani od 17. leta daljo, razen Židov. Pozvani brdo dodeljeni vojski na bojišču, v primeru pa, da niso sposobni za vojaško slu/bo, bodo dodeljeni pomožni službi. Stockholm, 10. junija. Ob koncu tedna prevladujejo v svetovnem časopisju fe vedno le nem.;ka poročila o dogodkih na invazivkem bojišču. Ameriški časopisni in radijski poročevalci so prisiljeni Jc vedno uporabljati nemška poročila, ker jim Eiscnhoweriev glavni stan no daje dovolj poročil. Vsi so bili tudi zelo razočarani, da jim tudi general Kisenhovver na tiskovni konferenci, ki je sledila neki niegovi krotki vožnii na francosko obalo, ni sporočil nobenih novih poedinosti, temveč se je omejil le na nepomembne frazo. V britanskem informacijskem ministrstvu poizkušajo vsled tega omalovaževati nemška poročila ter trde, da ni verjeti podrobnostim, ki jih o invazij-skem bojišču razširjajo Nemci in ki jih v svetu tako željno sprejemajo. Ker pa te svoje trditve nc morejo z ničemer potrditi, so seveda ta njihova »svarila« brez vsakega učinka Vsekakor je omembe vredno, da se londonska poročila sedaj mnogokrat precej razlikujejo od nemških poročil, ne do bi pri tem Britanci mogli zavrniti nemška poročila. Praga. Državni predsednik dr. Hacha je odposlal FUhrerju naslednjo brzojavko: »V uri, ko poizkušajo plutokraelje zapada narediti pot boljševizmu v Evropo in s tem podvzemajo resen udarec proli življenju našega dela jemlje, Vam zagotavlja češki narod skupno s svojo vlado ponovno svojo zvestobo ter prosi Boga, da bi blagoslovil nemško orožje.« Berlin 9. t>. Nek nemški poročevalec poroča: V noči na petek sem bil na krovu nemške strnžne ladje priča gotovo ene največjih ladijskih katastrof pred obalo Normandije. Vkljub več kilometrov daleč vidni zapori protiletalskega topništva to nemški bombniki okrog polnoči vedno znova prebili ta zaporni obroč ter napadli tamkaj zbrano britansko ladjevje. Naen-t krat je prišlo med ladjami do Izredno velike eksplozije. Širok ognjen steber je bruhnil visoko v nebo, obdajal ga je ved-nov nov de?, isker. Z.ireci deli razbite ladje so leteli po nočnem nelm.' Čeprav sem bil skoraj "JO morskih milj oddaljen od pozori"čn katastrofe, sem vendar nad 40 minut lahko opazoval smrtni boj velike ladjo. Okrog mesta, kjer se je ladja potopila, so se plameni »Irnild v črn oljnat oblak, ki je bil dolg preko 20 morskih niilj ter je stal e svojim robom še tja preko naših čolnov do izliva Seine. V petek zjutraj smo pluli skozi širok tok olja, ki ga Je morje skupaj r razbitinami in reševalnimi splavi gnalo proli vzhodu v Hokavski preliv. To so bili zadnji preostanki gotovo pomembne edinice invazijskn mornarico, ki jo je nemško letalstvo zažgalo in uničilo. Koncentrični nemški napadi Berlin,' 10. jun. Na normandski obali so so vršilo tudi ves petek na vsem pred-niotitju ob deževnem vremenu nadaljnje hude borbe. Zaradi slabega vremona je bilo obojostransko letalsko delovanje manjše, kakor pa v preteklih dneh. Na vzhodni obali polotoka Cherbourg so poizkušali Severnoamerikanci, ki so jih podprli uovi dovozi po zračni in morski poti, razširiti svojo predmostjo proti jugu in proti severu. Med izlivoma reke Vire in reke Orne so se združili posamezni Izkrcani oddelki v predmostje, ki pa ne sega daleč v notranjost, ter so pri tein pretrpeli najtežje izgube. Britanci so tudi v ta odsek pripeljali mnogo na,-daljmjih čet. Za sovražnikovimi črtami nemške čete hrabro in zagrizeno drže posamezna oporišča. Nov anglo-kanadskl napRd, ki je bil izveden iz Bayeuxa proti jugozahodu, je naletel na odločen odpor nemških oddelkov, ki so v oporiščih. Tudi severno od Caena se nadaljujejo trdi hoji. Britanski padalci, ki so obkroženi na področju jugovzhodno od Caena ter na vzhodni obali reke Orne, so bili koncentrično napadeni. Obkroženi britanski padalci bodo kmalu uničeni. Deatova izjava Pariz. 10. Jun. Pariško domače In inozemsko časopisje je priredilo v četrtek zvečer sprejem delovnemu ministru De-atu. Minister jo v svojem govoru mPd drugim izjavil, da pomeni velika bitka, ki se bije danes na normanski obali, le nujen prepir med kapitalističnim in socialističnim svetom, za čigar izid moramo imeti neomajno zaupanje v zmago nemškega orožja. Ravno tako močno pa jo zaupanje tudi vseh aktivnih Franro-zov o zopetni obnovi Francije. Prišla Je odločilna ura za Francijo. Francija ne sme ob tej odločilni uri slnti oh slrani. Storili mora vse. kar je v njeni moči za zmago. Francoska mladina mora aktivno nastopili ter se v območju milice borili proti prevratnim elementom v domovini. Minister jc zaključil svoja izvajanja z izjavo, da neomajno zaupa v nemško zmaero, zmago, ki bo rešitev za vso Evropo ter zapadno kulturo. Sovjeti so zadovoljni Stockholm, 9. junija. Za razpolo.^enje angleške in ameriške javnosti je značilno, da z najmočnejšim poudarkom opozarja na vtis, ki ga je naredila Invazija pri Sovjetih. Angleški in ameriški tisk se počutita prcccj olajšano, ker so v Moskvi pričetek invazije priznali kot pomoč. Časopisi pridno beležijo vsak ruski glas ki izraža to zadovoljstvo. Vsi moskovski poročevalci britanskega tiska vedo povedati o velikem vtisu, ki ga je naredila angtoamcnška invazija na Sovjelc. Dopisnik »Yorkshire Posta« javlja svojemu listu, da vlada pri Sovjetih veselo razpoloženje ter občutek olajšanja, ki ga šc ni bilo opaziti, odkar sc je pričela vojna. Paul Winlcrton brzo-javlja »Ncws Chroniclu«, da zanimanie in navdušenje Sovjetov nad invazijo stalno narašča. Pri tem jc prišel do značilne ugotovitve, da se veselje ne izraža lc v hrupnih demonstracijah, temveč bolj v obnovitvi življenjskega duha pri vsakem Sovjetu«. Isto olajšanje zarodi tega, ker pozdravljajo Sovjeti invazijo, prikazujejo tudi ameriški časopisi, ki nikakor nc zakrivajo sovjetskega zadovoljstva zaradi angloameriškega krvnega davka. Berlin, 9. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih na vzhodnem bojišču. Na vzhodnem bojišču so včeraj boii na področju severno od Jašija postali zopet slabši. Dan prej jo namreč Nemcem uspelo, da so na vsej črli razbili močne boljSeviike protinapade na višine, ki so jih držalo nemško in romunske čete. Boljšovikl so sicer včeraj ponekod obnovili svoje sunke, a so vrgli v boj lo slabše sile brez oklepniške zaščite. Neinško-romunske čete so še pred glavnimi črtami razbile vse napade, ali pa jih delno preprečile s protisunki. Pri tem je neki nemški skupini z naglim udarcem uspelo, da je iztrgala boljševikom nadaljnje ozemljo ter ga vključila v lastne črte. O bojih v Italiji javljajo: Pota ameriška armada Jo včeraj nadaljevala svoje napade s ležiščem v ti-renskem obalnem področju. Pri sunkih iz Civitavecchlje se jo pri Tarqutnijl spopadla z nemškimi za-čilnicanii. Po veČ-urnih boiih so se končno nemški varovalni oddelki na povelje odmaknili na postojanke severno od Tar<|uinije, s katerih so odbili vse nadaljnje ameriške sunke. Svoje z oklepniki podprte napade so obnovili Američani tudi proti kraju Fa-brica, Vi leži severnozahodno od Civite Castellane. Kot prejšnjega dno, jlli jo krajevna nemška posadka odbila, izgubili so 13 oklepnikov. V večernih urah so nemške čele to mesto izpraznile, šele nalo so ga Amerikanci lahko znsedli. Vzhodno od Tibere so imele maroške in francoske pomožne čete pri brezuspešnih množenstvenih napadih na okrog Monte Ilolonda stoječe nemške sile toike izgube, zaradi Česar so zvečer ustavile vse nadaljnje napade. V srednjem in severnem odseku so Angloameričani le obotavljajo in z največjo previdnostjo sledili načrtnim od-mlkalnim pokretom nemških čet, zlasti še, ker je vse ozemlje na obeh straneh glavne ceste zaradi miniranja in nastalih bojnih zaprek popolnoma neprohodno. BukareSta 10. junija. Notranji minister general 1'opescu je govoril na nekem zborovanju delovne fronte v Temešvaru, pri čemer jc omenil grozovitoeti, ki jih počenjajo boljševiki na /aesodenih ozemljih Romunijel Označil jih je kot grozne. Boljševiki iaprominjajo cerkve v javna stranišča, hleve ali skladišča. Intelektualen odvažajo v nepoznane kraje, vse dela-zmok.no pa odvlečejo v notranjost Sovjetske Rusije, ne da bi mogli prizadeti pri tem rešiti svojo imovino. Nek bi-gunec je pripeljal s schoj svojo malo hčorko, katero jo zlorabilo š"«t boljievikov. Razen tega so boljšcMki ustrelili tudi njeno mator. , K sovlotskim growv\M'os1im. le nadaljeval general, so sc pridružile v zadnjem času tudi grozovilosli zračnega 6trahova-nja Anglonmerikancev. Ti so napadali nevojaške cilje, bombardirali objekte, ki so brez vsake vojaške vrednosti, ter ludi s strojnicami obstreljevali številno prebivalstvo, kakor na primer v kraju Pitesti na scjnvki dan. V manj kot eni minuti je pri tem padlo 54 nedolžnih žrtev. Kolikšno pa je junaštvo angloameriški h letalcev, se pa vidi iz tega, da 60 si ti letalci v neki bolnišnici v Bukarešti ol> priliki letalskega alarma potegnili odeje preko glave ter se poskrili pod postelje. Uenerai je omenil v zvezi s tem sijajno I obnašanje romunskega letalstva na vzhodnem bojišču. Romilnskim letalcem je uspelo, da so ujeli vodjo angleške poročevalske službe na vzhodnem bojišču, nekega angleškega polkovnika. Berlin 10. Junija. Na italijanskem bo-jiiču so nadaljevali severnoameriški oklep-niški oddelki v četrtek s svojimi napadi severno od Rima v isli smeri kot prejšnjega dne. Ob obali so poizkušali vzdolž Vie Avrelia preko Civilavecchie z juga prodreti v kollino Maremma. Tudi pri Tar(|uinijl in pri Izlivu reke Marte v TIre nsk o morje so zadržale nemške Čete sovražnikov napad. Sovražnikove napadalne čete, ki prodirajo na obeh straneh jezera Bracceiana, 6e približujejo ognjeni-škemu jezeru Vico v pogorju Cimini. Sovražnik je nadaljeval s svojim pritiskom proti vzhodu na področju Via Flamia, vzdolž reke Tibere. ter je severozahodno od Civita Castellania zadržal nemške čete ter jih potisnil proti severovzhodu. Pri prehodih čez reko Tibero pri Maglianu Je obležala v nemškem obrambnem ognju neka sovražnikova napadalna skupina. Na vzhodni obali reke Tibere je sovražnik, ki je prejšnjega dne napadel Monte Ro-tondo, lo malenkostno napredoval. Nemške zapore pri Tivoliju vzhodno od Rima so tudi v četrtek vzdržale sovražnikov prilisk V gorskem masivu med Tivolijem in gornjim tekom reke Vire sovražnik ni poizkušal, da bi vzpostavil izgubljeno zvezo z nemškimi zaščilnicanil. Na tein bojnem odseku je prišlo le do posameznih in manjših bojev. Pomenljivo zasedanji položaj na italijanskem bojišču jc dejstvo, da sc 6edaj bore tam le severnoameriške čete ler zamorska pomožna ljudstva zaveznikov. Britanski oddelki so v ozadju. To polrjujo velike izgube angleških čet pri prejšnjih bojih v dolini reko Lire. Vkljub temu |e naloga nemških čet na podrečju severno od Rima zelo težka. Vendar jo Nemci hrabro izpopolnjujejo, ker vedo, da s tem mnogo pripomorejo tudi k obrambi proli invav.ijekim četam v severni Franciji. Zaradi njihovega trdovratnega odporn so bili preikrižuni načrti «o-vrnžnika, ki je upal, da bo nemško vodstvo prisiljeno odpoklicati četo z invazij-skega področja. Povsod dela boljševik na enak način, boljševiški vojak ali pa komunistični to'o-vaj. Ruši cerkve, uničuje kulturne dobrine in skruni prebivalstvo, pa naj bo to tam nu bojiščih aH pa po dolenjskih hribih. Churchillov nečak ujet Berlin, 9. junija. Vojno poročilo javlja, da je bil ujet poveljnik otoka Visa podpolkovnik Tom Churchill. Mednarodni poročevalski urad jc izvedel, da je podpolkovnik Churchill nečak britanskega ministrskega predsednika. Otok Vis. ki leži v višini Splita, meri 85 kv. kilometrov ter je zelo gorat. Ima 10.200 prebivalcev, ki se bavijo večinoma s pridelovanjem vina in olja. Skoraj polovica ljudi živi v mestu Visu, ki ima enako kot na zapadni obali ležeča Ko-miža več tovarn za sardine in ribje konzerve. Pri otoku Visu je avstrijska mornarica pod poveljstvom admirala Tegett-hoffa dne 20. julija 1866. premagala dvakrat močnejšo italijansko mornarico pod poveljstvom Pcrsana, s čimer je bila zaključena avslrijsko-italijanska pomorska vojna. Cnrigrnd 9. 6. Za turškega poslanika v Toki ju je bil imenovan Ali Mueznfer Soeker. Doslej je bil poslanec okrožia Konva, nato pa šef zunanjepolitičnega odbora velike narodne skupščine. ŠPORT lz Gorice Goriški župan grof Aleksij Coronini. Novi goriški župan grof Aleksij Corouini izhaja iz slaie in uglodne plunieuitaške rodbine, katere zgouovina je skozi stoletja tesno povezana z zgodovino goriške dežele. l'o zadnjem »Goriškem listu« pri-občujemo nekaj podatkov, ki pričajo, kako važno in vodilno vlogo so igrali predniki sedanjega goriškega župana v življenju goriških Slovencev še v preteklem stoletiu. List piše: »V preteklem stoletju sta važna posebno dva člana te družine, namreč grof Franc in grof Alfred. Prvi so je rodil 18. nov. 1833 v Gorici. Njegov oče je bil med vzgojitelji poznejšega cesarja Franca Jožela; Franc pa je bil cesarjev mladostni tovariš. Cesar mu je vedno popolnoma zaupal. Franc Coronini si je izbral vojaško življenjsko pot. Dosegel je stopnjo polkovnika. V bilki pri Kraljevem gradcu 1. 18(18. je bil ranjen. Naslednje leto je šel v pokoj ter je prevzel posestvo v St. Petru pri Gorici, kjer je dolgo vrsto lel županova). Kmalu so sa izvolili za državnega poslanca. L. 1870. jo postal deželni glavar goriški. To službo je opravljal do I. 1877. in drugič od 1. 1883. do 1899. Izvoljen je bil tudi v državni zbor; dve leti je državnemu zboru tudi predsedoval. V Gorici so ga izbrali tudi v občinski zastop; postal jo predsednik Kmetijske družbe in predsednik komisije za pogozdovanje Krasa. Poleg vsega tega dela pa je še našel čas za pisateljevanje. Napisal je v italijanščini delo »Na grobovih oglejskih patriarhov«. Grof Franc Coronini je bil zelo nepristranski in prijazen mož, ki jc vsakomur rad pomagal ne glede na narodnost. Več slovenskih občin ga je imenovalo za častnega občana. Grof Alfred Coronini pa pripada kromberški veji. Rodil se je 1. 1840, umrl je 12. dcc. 1921 v Gorici. Bil je večkrat državni poslanec — volili so ga Slovenci — in ludi v deželnem zboru jc igial važno vlogo. V deželnem zboru je bil Član slovenskega kluba; mnogo let je bil odbornik slovenskega političnega društva »Sloga«. Veliko jo delal skupa j z dr. Gregorčičem. Zanimal se je zlasti za gospodarska vprašanja, za vinogradništvo, železnice in ceste. Zavzemal se je posebno za graditev vipavske železnico ter je bil njen prvi predsednik. Pomagal je ustanoviti »Centralno posojilnico« v Gorici ln denarno je podpiral »Šolski dom«. V parlamentu se Je potegoval zn slovensko ljudsko in obrtno Šolstvo in za fezikovno enakopravnost. Tudi grof Alfred je bil delaven in nepristranski človek in politik: Slovencem je njegovo delo prineslo mnogo koristi.« Iz Trsta Nov« knjige Pod predsedstvom pretekla se je na tržaški prefekturi vršila seja knjlgotricev in tiskarjev, kateri sta prisostvovala tudi tiskovni referent za Julijsko krajino dr. Carbono in tiskovni tajnik prof. Urbani. Na dnevnem redu so bila strokovna vprašanja. Dr. Carbone je govoril o smernicah, ki sta Jih Izdiiia minister za prosveto in prefekt cledo zboljšanja knjižnega trga v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu. Prefekt je obljubil, da bo zastavil ve« svoj vpliv, da se zadeva povoljno reši. Drobil na tržaških cestnih železnicah. Pločevinaste znamke, ki so bile izdane, da bi se radi pomanjkanja kovanih novcev olajšal promet na cestnih železnicah, se smejo rabiti samo pri plačilu voznih listkov. Čo se bodo te znamke rabilo tudi drugod v zasebnem prometu, jih bo ravnateljstvo tramvaja odtegnilo iz obtoka. 60 osclt zaprtih zaradi tihotapljenja. Reška gospodarska, polici ja je v zadnjih dneh zopet zaprla <10 oseb, ki so prihajale na Reko iz Trsta in od drugod, pa so imele s seboj večjo množine živil. Majhna tovarna cigaret. Slikar Mar-rello Glerla je odložil paleto, s katero v teh časih ni mogel dovolj zaslužiti, kajti prišlo mu jc na misel, da hi se lotil bolj donosnega posla. S tem, da hi izdeloval cigarete, bi pomagal tistim revežem, ki ne morejo zadostili svoji želji po nikotinu, polesr tega pa bi tudi dobro zaslužil. Na hitro si je postavil kar majhno tovarno cigaret v neki kleli. Dobil jo rezalni stroj, tehtnico in kakih 30 kg nepredelanega tobaka, ki ga je nakupil od listih, ki so pribežali iz Zadra. Tobaku je primešal suhega kostanjevega listja, nekjo je dohil papirčke z nrpisotn »Samos« in »Drina«:, za delo pa si je najel dva moška. Delo so Je začelo in kadilci so vsi zadovoljni, da lahko kadijo v teh časih tako fine cigarete, plačevali prav dobro. Ko jc slikarju zmanjkalo tobaka, je delal cigarete iz samega kostanjevega listja, saj danes nihče ne gleda na kakovost, ampak samo na množino. Delo je šlo od rok in malt »Industrijalec« Je Že upal, da se bliža svojemu cilju: bogastvu. Njegove sanje pa Je pretrgala policija, ki je zvedela za lo skrivno Izdelovalni«) cigaret In jo zaplenila vse. kar Je našla v kleti, Glerio in njegova dva pomočnika Renata Pie-caniusa in Sllvnua Cerovca pa je odpe-l|ala v zapore. Te dni so se mornK vsi I ri je zagovarjati pred sodiščem. Ker so vse priznali, Je bilo to le njim v olajšanje, saj je bil slikar kaznovan s petimi meseci zapora, in sedem tisoč lir denarno kazni, Plccamus In Cerovao pa bosta morala plačati vsak dva tisoč lir denarne kazni. ORGANIZACIJA TODT potrebuje za telefonistinje več ženskih moči v starosti od 20 do 30 let. Izobrazba se vrši v tečaju pod nemškim vodstvom in |e potrebno popolno ali vsa) delno znanje nemščine. Tečaj traja 4 tedne v lepem krHju ob Oardskem jezeru Po končanem tečaju sledi namestitev po možnosti v domačem kraju ali bližnji okolici pri gradnjah organizacije Todt. - Podrobne informacije pri Orgnnitscijl Todt. telefon, udsek vodja g. Scilcr. Prijave istolam. Ob koncu je govoril minister o gospodarskem položaju Romunije ter ga označil za izredno dobrega. Spletke ameriškega imperijalizma Kakšne težave ima dc Gaulie v Londonu Stockholm. 9. jun. Angleške in ameriške čete so povsod, kjer koli stopijo na tuja tla, izkažejo kot pripravljrtM brezobzirnega izkoriščanja ter brezmejnega zatiranja. Tipičen primer za to jc Severna Afrika, ki je poslala pozorišče angloameriškega gospodnrskega imperializma in židovskih spletk. Po isti taktiki nameravajo postopali v Franciji. Tako Javlja Reuter. da se razgovori, ki jih ima sedaj de Ganilo v Londonu s Churchillom, ne tičejo vprašanj upra- Boj Srbije za svobodo: danes Mhvrn in vojaško zeuinjeiia Beograd 9. 0. Naraščajoči neusmiljeni boj proli komunističnim tolpam smatra srbsko ljudstvo za svojo glavno nalogo tudi meri pričelkom angloameriškega in-vazijskega poizkusa. V zmagah, ki so jih izvojevalc srbske čete prostovoljskega zbora in ostale oborožena edinice proti tolpam Josipa Broza, loži doprinos tega naroda v boju proti skupnemu evropskemu sovražniku. Odločilni politični krogi v Beogradu opozarjajo, da sla Moskva in London namenila komunistični tolovajski organizaciji važno vlogo o!) pričelku invazije in da si je »maršal' Jostp Hroz-Tito to uro pač drugače predstavljal ter si najbrž ni mislil, da bo na begu iz svojega za-hodnoboaanekega glavnega slana. S precejšno Škodoželjnostjo pripominjajo, da bo moral iz Londona v smeri prot.l Balkanu poslani In s sestavo jugoslovanske navidezne vlade poverjeni bivši hrvaški ban Ivan šubaSič zaenkrat z vsemi nerešenimi akti »jugoslovanske krize« počakati toliko časa, da si bo Tito našel novo skrivališče. Vkljub temu vedo v Prh!ji prav dobro, da uničenja to komunistične tolovajske nadloge ni mogoče prepustiti zgolj vol ikone mšit i vojski in njenim zaveznikom, temveč da je treba pri tem tudi dejansko pomagali). Tozadevno ne delajo nikake razlike med Josipom Bro/.om in Ivanom šu-bašičetn. »Novo Vreme« pripominja: »Na to kombinacijo bomo odgovorili tako, kot nas uči zgodovina. Napoleon je bil katalizator nemške narodne enotnosti. Turška nevarnost jc strnila-srbski narod in sodelovanjo ŠuhaSič-Uroz bo najsigur-nejši porok za erb&ko narodno enotnost.« Beograjska »Obnova« piše: »Megla sovražnikove propagande se dviga, sedeniledenski boji srl»kih oboroženih oddelkov proli tolpam Josipa Broza so tozadevno delovali zelo osvežujoči Obnašanje zaledja — in sicer tako ogroženih vasi in mest kot tudi oddaljenih pokrajin — ja tvorilo eno samo prijetno presenečenje. Danes sta bojišče in domovina v Srbiji duhovna skupnost, ki poslaja vedno močnejši faktor za izgraditev prave bodočnosti srbskega naroda,* ve francoskih področij po »osvoboditvi«, ker ga bodo upravljale angloameriške čete, temveč predvsem finančnih zadev. Ileulcrjevo poročilo pravi, da so la vprašanja bolj kot vria druga posvetovanja z de Gaullom, »poslala v tej važni točki vojne nujno potrebna«. Finančni razgovori med Churchillom in do Gaullom so potrebni zato, ker so Američani dali natisnili mnogo francoskih novčailic, ki so jih izročili britanskim in ameriškim okupacijskim četam To je ona izmed prevar, s kateri ni i bo ameriški gospodarski imperializem dosegel, da bodo morali Francozi plačevali invazijske stroške. De Gaullova agencija AFI pripominja s skrbjo, da se je treba resno vprašati, kake težko posledice bodo nastale zaradi tega, ker krožijo pri izkrcanih cdinicah v Franciji novčanice, izdane brez pooblastila ali garancije s francosko strani. Za le razumljive pomisleke pa ima Reuter le hladnokrvno pripombo, da je pač »neizogibno, da se bo nekoč pokazala gotovo inflacijska tcdcnca«. Židovska predrznost Stockholm, 9, junija. Po poročilu »Ti-mesa« so pod vodstvom žiidovskega pod; župana Auslerja' demonstrirali židovski člani jeruzalemskega mestnega sveta pro. li arabskemu vrhovnemu županu Mustafi Khalidi. Očitali so mu, da se je udeležil zborovanja arabskih županov v Palestini, ki jo sprejelo sklepe, ki so sovražni naseljevanju židov v Palestini, Pod londonskim pokroviteljstvom postaja židovska prnilrznosl že tako velika, da zamerijo Arabcem, ako samo v svojih sklepih izražajo željo, da bi bili gospodarji v lastni dežeii. Drugi del nogometnega turnirja Panos bodo nadaljevali z dragim delom nogometnega turnir.',a, ki ga prireja SK LJubljana. Na praznik sv. Rešnjoga Telesa sta bili odigrani prvi dvo tekmi. Dnncs pa oo bosla nu zelenem polju srečala naslednja para: ob 1«.0« ZnbJsV i Titok, oh 17.311 LJubljana : Hermes. V prvem paru skoraj gotovo žo lahko računamo t zmngo Iztoka. TrSa pa ho borba med drugima dvema nasprotnikoma. Kakor Jo prijateljem nogometa znano, je na binkoštuo praznike odigrana tekma mod istima nasprotnikoma ostala neodločena. Zaradi lega b« jutrišnje srečanje prav gotovo spet zelo zanimivo ln bo pokazalo, ali jo bit tedaj neodločeni koneo za Hermes upravičen ali Jo bil slučajni dogodek. Trav lahko trdimo, da bomo videli Jutri tia Igrišču Ljubljane zanimivi tekmi, ki bosta nudili več. Športnega užitka kot pa minuli praznik. PrjRtcljo nuslopajočih klubov in tiste, k| imajo radi lopo borbeno nogometno Igro, vabimo, da pridejo v vcllkom žlovilu na igrišče LJubljano, Danes torej vsi na veliko tekmo Ljubljana i Hermes! SK Žshjab. V nedeljo, lfi. t m., naj bo prvo moštvo na igriSiu Ljubljano točno do 15.30. Igrali bomo s fcD lalokom, Ovso-nik, škrjs.uo in Ludo, prldito gotovol Mnogo obetajoč talent je mladi junior Msrines lz Hamburga, ki Je na nedavnem Ishkostlclskem nastopu dosegel v skoku v daljino dober rezultat m. V teku na 100 m je dosegel dober čns 11.8 sek. Milanski lahkoalletskl miting je dni nekaj dobrih rezultatov: 400 m jn prelekel ratcrllni v času 50,4 sek., S0<) m Frascall v 1:5(1 min., v teku čez zaproke je dosegel Fncclilnl na 110 m čas 15.2 sek., na 400 m pa Ansaldl 50,8 sok., Cousoliui jo vrgel disk 50.09 111 daleč. Ic Zbora nogometnih sodnikov. Za tekme dne 11. t, m. delegiram: predtekmi ob 14 in 15: g. Satošnik; Iztok - Zabjak: g, Dolinar; Ljubljana - Hermes; g. Ma.-kovec. — Predsednik. BoEjšsviški in angloameriški teror Romunski notranji minister o položaju Večno mesto * »Lastna kmetija s hišo na lastni grudi« Kmečko vprašanje je ta Slovence posebne važnosti, ker je še nad 150 Slovencev kmečkega stanu. Kdor pomaga reševati kmečko vprašanje, pomaga dvigati gospodarsko stanje pretežnega dela našega naroda. Kdor uničuje slovenskega kmeta, jiostavlja v nevarnost obstanek vsega naroda. O vprašanju kolektivizacije kmetijstva, ki jo zahteva komunizem, je ta teden govoril profesorjem srednjih šol veeufc. profesor A. Bilimovič. Prof. Bilimovič jc znan gospodarski teoretik, eden najvidnejših živečih predstavnikov matematične šole v nar. gospodarski vedi in odličen sodelavec mednarodnih strokovnih revij. Ker je po rodu H i is — prej je bil profesor na kijevskem vseučilišču — je pazno zasledoval boljševiško gospodarsko politiko. Zato je beseda takega strokovnjaka o tem vprašanju vredna velike pozornosti. — V predavanju je analiziral prof. Bilimovič predvsem naravne razvojne tendence epoutano in neovirano razvijajočega se kmetijstva. Komunizem namreč tej naravni rasti nasprotuje in s tem uničuje kmetijsko gospodarstvo. Gospodarstvo se da kot človeško ustvarjajoče udejstvova-nje na različne načine preurejali. Vsako preurejanje pa mora ustrezati naravnim razvojnim tendencam gospodarstva. Če nasprotuje njegovim osnovnim lastnostim, ne more bili uspešno, že zato ne, ker nasprotuje volji ljudstva in znižuje v njem veselje do dela. Z neusmiljenim nasiljem se lahko uveljavi za čas ludi kaj proli-naravnr-ga, toda prej ali slej ee na'pačna pot maščuje. Utiiiovno načelo gospodarske politike je, da se mora gospodarstvo urejati v smeri, ki ustreza temeljnim smotrom nar. gospodarstva in unravi j/osa-meznili gospoo.in-kib panog. Koncentracijske težnje v gospodarstvu V industriji, rudarstvu, prometn, trgovini, bankaretvu in zavarovanju se kaže tendenca koncentracije. Veleobrati imajo namreč nekatere va/.no prednosti pred majhnimi obrati. Veleobrat lahko uporablja drage moderne stroje, lahko izvede popolnejšo delitev dela in splošno racionalizacijo obrala, lahko zaradi večjega obsega produkcije proizvaja z manjšimi splošnimi stroški, ima ugodnosti pri nakupu in prodaji produktov ter ima konč-uo večje k redil no zmožnosti. Vendar pa ima Koncentracija produkcije svoje zgornje meje; če jih prekorači, začne padali donosnost produkcije. Tudi ne smemo r-akona o koncentraciji napačno pojmovali. Ta zakon ne pomeni, da s kon cfiiiraeijo majhna podjetja proipadajo. Pomeni samo, da število malih in srednjih obratov narašča počaisneje kot število velikih. Težnja dekoncentracije v kmetijstvu 'V kmetijstvu se kaže, prav i>wwiroilno kot v industriji, težnja dekoneentracije, ki je bila statistično ugotovljena. V kmetijstvu ne naslajajo veleposestva v hitrejšem tempu, marveč se veleposestva celo drobijo. Vzrokov za to je nekoliko: 1. Kmetijski pridelek je deljiv, tr.cžno je pridelati tudi manjše količine, ne le velike mase. 2. Zaradi orgnničnega značaja kmetijske proizvodnje tu ni mogoče procesa mehanično pospeševati (n. pr. rasti pridelka) kakor v industriji. 3. V kmetijstvu ni možno izvesti take delitve dela kot v industriji. 4. Uporaba strojev je bolj omejena. 5. Tu deluje zakon o pojemajočem donosu. Zaradi tega zakona prinašajo, potem ko je prekoračena neka meja, nadaljnje vložene količine dela in kapitala čedalje manjši dono«. Ta zakon je mogoče v industriji paralizirati s tehničnim napredkom, v kmetijstvu pa ne. fi. Mala kmetija je zmožna življenja, samo da zagotovi kmetovalcu delovni zaslužek. Malo go«podarstvo ima še nekatere važme prednosti: gospodar intenzivneje dela, vse se upravlja pravočasno in brez posebnih upravnih stroškov, zemlja ee bolje gnoji. Vendarle koncentracija kmetijstva ? Zadnje čase se pojavljajo glasovi, da se kmetijstvo vendarle koncentrira, da torej teži navsezadnje h kolektiivizaciji. L Nekateri pravijo, da kaže na to industrializacija kmetijstva. Toda ta dokaz ne more ovreči dejstva, da se veleposeslva drobijo. 2. Drugi navajajo za zgled koncentracijo kmetijstva v Ameriki. Ta pa je specialno ameriški pojav, navezan na ameriške razmere, kakršnih v Evropi nu Kaj dokazuje rusko kmetijstvo Važno je imeti pred očmi najprej to, da se koncentracija kmetijstva v Kusiji ni izvršila spontano, ampak s posegi oblasti v teku treh petletk. Boljševikov pri teh posegih niso vodili gospodarski, marveč politični nagibi. Kmetje sami so težili za dekoncentra-cijo, kar so pokazali ob Stolvpinovih reformah L lDOii., ko so v veliki večini sami izstopili iz vaškega kolektiva, >mira<, in 1917., ko so si kmetje razdelili vele-pospstva. L. 1928. so pričeli boljševiki z velikimi prizadevanji za uničenje individualnih kmetij. Ustanavljali so sovho/.e — državna gospodarstva, in kolhoze — kolektivna gospodarstva kmetov. Večina kolhozov jc bila fapožetka kolektivna proizvodnja in potrošnja, ker pa se lo ni obneslo, so morali nekoliko popustiti in dovoliti posameznikom nekoliko zasebne lastnine. Kolektivizacija pa je ubijala interes za delo in kmalu so se pokazale posledice. Živinoreja je silno padla. L. 1929. je bilo n. pr. po sovjetskih podatkih v Rusiji 84 milijonov konj, lela 198:1 pa samo š« 10 in pol milijona. Vsa prizadevanja za izboljšanjo na tej podlagi so ostala brez uspeha. Kolektivizacija kmetijstva v kolhozih namreč nasprotuje ne le volji kmetov, temveč naravi kmetijstva sploh. Tipična oblika normalnega razvoja kmetijstva jo individualno jedro, obdano z zadružnim kolobarjem. Kolektivizacija kmetijstvo uničuje Boljševike so pri nasilni kolektiviza-eiji kmetijstva vodili razlogi, ki niso gospodarskega značaja: 1. Strah pred močnim samostojnim kmetijstvom. 2. Stremljenje olajšali politično nadzorstvo nad kmetom preko strankarskih vodij kolhozov in strojuo traktorskih postaj. 3. Koncentracija kmetijske produkcije v kolhozih, da se olajša državni odvzem pridelkov. Prof A. Bilimovič je h koncu dejal: z neizprosnim nasiljem bi se morda dala izvesti koncentrirana kolektivizacija kmetijstva, morda bi se dalo prisiliti podeželsko ljudstvo, da pod strahom kazni dola v kolhozih, toda skrbnosti s strahom pri nikomer ni mogoče doseči. »Na vprašanje — kolektivno gospodarstvo ali lastna kmetija? — odgovorimo torej: lastna kmetija na lastni grudi z lasi no kmečko liišo; kakor pravi Gregorčič: Ta hiša nam je mati krušna, domovju steber je častit.t Nova pridobitev »slov. osvobod. gibanja« V Goaarsu je mučil Slovence kot badoljevski tenente, sedaj izvaja krvava nasilstva po slovenskih Brdih kot komandir »slovenskega osvobodilnega gibanja« Podčastnik, ki je bil interniran v Go-narsu in je tam dodobra spoznal sedanjega komunističnega komandirja \Veis-sa, nam piše: >V »Slovencu« od 7. t. m. je na drugi strani v poročilu iz Gorice vest, da je Slovencem dobro znani tenente \\ eiss poslal komunistični komandir v Gari-baldijevi brigadi na Slovenskih Brdih. Da 1k> naša širša javnost vedeia. kakšen je la človek in kaj je v Gonarsu počel z našimi ljudmi, naj na tem mestu i>opi-šem delec njegovih znanih okrutnosti. V marru 1942 so badoglievci polovili mnogo naših ljudi in jih odgnal v Go-tiars. Tam je podčastnike prevzel poveljnik rektorja, tržaški Žid, tenente \Vi iss in jim takoj dal občutiti, da so v njegovih kleščah. Polagoma jim je pobral žepne nože, ve« denar, dopisnice in vm pisemski in ostali papir in si vse to pri-držal zase. Kradel jim je škatle, t katerih so od doma dobivali priboljšek v hrani, izginilo pa je tudi precej paketov. Iz paketov je zaplenil ves riž, makarone, koruzni zdrob in kar je še bilo takega za kuho; večji del tega je pri-držal sebi. ostanek pa vrgel v skupni kotel. Izvrševal je pri internirancih telesne preiskave, brskal po njihovih stvareh in si pridržal vse tisto, kar mu je ugajalo. Od denarnih pošiljatev j« odtrgnval denar za poškodbo, ki jih navadno sploh ni bilo. ali pa leh poškodb niso zakrivili intemiranri. Tako so morali podčastniki plačati rele odejo le zalo, ker so Imele neznatne, komaj vidne madeže. Iskal je dlako v jajcu, in ko jo je »našel«, je doličnika navezal na kol. Za prazen nič je ob največjem nalivu ljudi zapiral v zagrajen in dobro zastražen šotor, kjer so ležali na golih tleh. Če se je kdo le razgovarjal s sinom, ki je bil onkraj nevtralne cone, je na svoji koži občutil vso sadistično krutost tega podivjanega Žida. Cigarete, ki so nam pripadale, je sicer prodajal po monopolski ceni, fižol in krompir pa, ki sla ravnotako spadala k hrani in že bila v skladišču, smo morali drago plačati, če smo hoteli v vodeno hrano malo priboljlka. S hruškami, grozdjem, paradižnikom, čebulo in česnom si je tudi nabral precej denarja, ker je bila vsaka kontrola nad njim ne- mogoča, ljudje pa so bili do smrti sestradani. »Usluge«, ki jih jo Wei?s napravil našim ljudem, so seveda imele ludi svoje posebno ozadje. Če je \Vriss pri taboriščnem poveljniku bolel doseči, da mu je preko nedelje dovolil skok v Trst, je pač moral navesti tehten vzrok; zaio je poveljniku predložil celo vrsto podčastniških naročil. Dobrodušni konle, tenente colonello, mu je ustregel misleč, da ima \Voiss za naše ljudi vendar še malo srca. \\ eiss pa je bil podla duša in dober računar. Tista naročila si je preskrbe!, da je s (cm zakril pravi vzrok svoje misije. Kajti komaj pet dni po vsakem njegovem izletu v Trst, so našim ljudem nudili v nakup kaj novega: bodisi v kantini ali pa za priboljšek v hrani. .lud si je pač zr.nl služiti denar! Prisilil je naše ljudi, da so hodili k pouku lašrine. Povsem naravno je, da sp je za ta jezik le malokdo ogreval, morali pa so vsi v tečaj, torej tudi tisti,, ki so imeli nad pelde«et leti Weiss je dovolil, da w< v taborišču osnuje igralski oder in na njem prirejajo predstave, med igralce pa je poslal ovaduha, ki mu je vestno poročal o vsem, kar se je na odru dogajalo. NVeiss je oder kmalu odvzel, nad igralci in gledalci pa se je znesel, češ, naj si ne domišljajo. da imajo sp'oh pravico na zastavo, ker nimajo niti svojega jezika, niti svoje kulture. »Poznam vas,« je dejal, »ker sem živel v Trstu in imel dovolj prilike presodili vašo vrednost. Slo čisto navadna raja, ki ni vredna da živi.« Ovaduha in lizuna je vzel v svojo zaščito in v njegovi navzočnosti sklical vse taborišče in inlernirance psoval s partizani, rebeli, komunisti in z rajo, ki je brez. domovine in brez Bnea. Z lizuni je bil na vso moč, prijazen in z njimi občeval prijateljsko. Kakor vsak žid je tudi on poleg laščine govoril nemščino. Seveda je bila ta nemščina precej spakedrana. ker jo jc pač rabil lc za »poslovne zveze t. Po njegovi zaslugi so paketi naših ljudi premnogokrat ležali pod kapom na dežju preko rele nedelje in ko jih je potem Weiss delil, je vso vsebino temeljilo prometni, pomešal in cigarete vse raztrgal, da se prepriča, čc v njih ni kako skromno poročilce, kak glas od doma. Pri tem je seveda mnogo stvari uničil. Ta sadist je celo onemogočal razgovore med sinovi in očeti, ki so bili Tsak t drugem sektorju iu mi morali na njegovo odobritev čakati po rele tedne. Oil gladil in bolezni povsem izčrpane ljudi je pretepat al, jih suval in jitn sramotil listo, kar jim je nujdražje — narodnost. luternirnnci so NVeissu z razpoložljivimi sredstvi in nnjprimitivnejšiin orodjem izdelali pohištvo. Ko so jih drugi karali, češ da je sramota za hlebček kruha stali v služIli lega okrutnež«, je NVeiss po ovaduhu za to izvedel in je vsakemu od nezaposlenih odtrgal po nekoliko lir z izjavo, da bo g tem denarjem nagradil mizarje. Prav dobro se še spominjam, kako so je obnašal \Veiss o priliki, ko je goli .irsko taborišče obiskal papežev legal. Našim »caponi« barak je pojasnjeval, da sicer ta obisk nima nič skupnega r vojaštvom. da pa naj se zadržimo vojaško, ker so pač lake razmere. Kako je bil ob prihodu papeževega lcgMn sladak! Ko pa je legat odšel. nam je NVeiss zopet pokazal zobe. Zopet jo kričal svoj »vieni qua< in »via«. Zoprt ie od barake do barake pošiljal karnbi-njerje s krampom, da so odpirali ploščo podu in gledali, kai ie pod podom. PregHnial in pestil ic ti^te, ki so prodajali svoj kruli po f! do S lir. sam pn je bil ti—ti. ki je v svoj žep spravil največ našp«a denarja. Ob 20 lelnici pohoda na Itim ie imel svečan nagovor le 7alo. da nas je poniževal kot najnodlc!še zločince. Ko so v taborišče prihajale popolnoma izčrpano matere « kopico ^><1 rnoiovali< naše podčastnike na isti način, kot »osvobaja« OF. Pazljivo bomo zasledovali vsn njegova pola in ko nam ho prišel v roke, mu zaslužena kazen ne bo ušla. Nov tip državnih posojil v Nemčiji V nemških listih ie objavljen predlog, da naj bi se v poteku racionalizacije bančnega in finančnega poslotar.ja uvedel tudi nov tip državnih posojil, pri katerih ne bi bilo obrestnih kuponov, temveč bi se obresti izplačale ob zapadnosti posojil. To jc podobno kol se že dogaja pri davčnih bonih, kjer se letno 4"n obresti izplačale ob zapadlosti posojil. To je podobno kot se že dogaja pri davčnih bonih, kjer se letno 4"o konec vojne'.'« Cigan: »Gospod, kadar sc bodo vrnili meščani iz liosle, mi cigani pa v hosto. KULTURNI OBZORNIK Ko so te grozote bojev vedno bolj približevale Večnemu mestu, so se srca vsega katoliškega sveta stiskala v strahu: ali uničenje, ki je zajelo vso Evropo, ne bo prizaneslo tudi središču, srcu Evrope, Večnemu mestu Rimu. Še pred nekaj leti je bil Rim marsikomu kamen spotike, kakor da bi vse slabo in vse hudo prihajalo iz Rima. Ko pa je sedanje trpljenje zajelo ves svet in ko ta svet čuti, da edinole iz Rima ne prihajajo besede sovraštva, da se le i ob trdni skali Rima razblinijo vsi besni valovi strasti, se vsi, ki želijo pravičnega miru in urejenih odnosov med narodi, obračajo k Rimu. Kaj je Rim Evropi in vsemu svetu? Res je, da je Rim središče kulturnega 6veta. Toda kakor smo katoličani hvaležni za spoznanje in za priznanje, da je Rim središče krščanske kulture, gremo v svojem gledanju na Rim še za stopnjo naprej. Nam je Rim središče katoliške vere, središče krščanstva, kultura pa samo nek plod, nek blagodejen sad te krščanske vere. Prav tako kot vsi narodi čutijo, da je edinole Rim varstvo in jamstvo za napredek in za ohranitev evropske kulture, tako vsi katoliški narodi čutijo, da je edinole Rim jamstvo za krščansko Evropo. Živa in trdna zveza med posameznimi narodi, med njihovo versko katoliško skupnostjo in med Rimom je zato nujna in neobhodna. Če opazujemo v našem narodu posebno v zadnjih desetletjih nek padec v verskem življenju, v poštenosti, v zavednosti in v požrtvovalnosti, vidimo, da je padec najhujši tam, kjer je odpovedala osnova — živa katoliška vera. In zakaj se je komunizem pri nas lahko razbesnel? Ker nismo občutili zadostne, trdne povezanosti z Rimom, ki je komunizem obsodil in sv ml vse narode pred to največjo nevarnostjo, ki preti svetu. Katoliška vera cahteva živih notranjih vezi s središčem vere, z Rimom. Naša prva 6krb je, da se v našem narodu ohrani predvsem čista in nepokvarjena vera v Boga in da ta nepokvarjena vera požene ludi močne korenine v našo notranjost. Le tako moremo pričakovati lepih sadov tudi v pravem življenju po veri. Nobena vera v Boga pa se ne more ohraniti čista, ne more pognati korenin in roditi sadov v dobrih dejanjih, ako ta vera ne sloni na veri v Kristusa. In vera v Kristusa se ne more ohraniti čista in nepokvarjena, ako ne sloni na veri v Cerkev, ki je steber in temelj resnice. Vsa zgradba Cerkve pa sloni na veri v prvenstvo rimskega škofa — papeža. Kako nespametno je zgolj politično presojati ljubezen in teženje vseh katoličanov k Rimu. Notranje vezi, ki nas vežejo z Rimom kot središčem krščanstva, so čisto drugačne narave. Na*a ljubezen gre k temu središču krščanstva zaradi duhovnih vrednot, ki jih prejemamo iz Rimo, od tam se pa polna lepih pobud in oplojena s požrtvovalnostjo vrača zopet nazaj v svojo domovino, pripravljena na še večjo ljubezen in na Se večje /rtv« za svoj narod in svojo domovino. Komunisti kradejo — domobranci vračajo Tisto uro, ko so bili komunisti v Tržišču, so porabili za to, da so izkazali čast svojim bogovom, ki so: rop, požig, umor. Najprej so se znesli nad cerkvijo, nato pa rad mirnimi prebivalci in jih čisto po komunistično izropali. Toda odkar imajo domobranci posebne bataljone, ki so vedno pripravljeni, da zgrabijo komuniste tam, kjer najmanj pričakujejo, ropanje po slovenski deželi ni več lako lahek posel. Komunisti niso še vsega naropanega blaga odpeljali, ko so že morali bežati. Pustili so na kupu vse naropano blago in kakor je bilo prvo delo komunistov ropanje, tako je bilo prvo delo domobrancev vračanje. Veselje in hvaležnost ljudi je bilo brezmejno, ko so domobranci pripeljali nazaj vso živino, žito in ostalo blago, ki so ga komunisti naropali. Kot pripovedujejo ljudje v Tržišču, so komunisti pri napadih izgubili najmanj 200 ljudi, ki so jih pokopavali r bližnji okolici. Balantičev spominski večer | Tred pol leta je zgorelo v Grahovem trideset slovenskih junakov na grmadi, ki jo je zažgala tako zvana Osvobodilna fronta. Med preprostimi kmečkimi fanti, ki so šli branil svoje domove, je bil tudi mlad akademik, še ne 22 let star. Marsikdo je onemel od groze, ko je bral o teh žrtvah, ki so gorele v razvalinah podrte hiše. Vendar takrat še nismo slutili, da nam je ognjeni zubelj tedaj upe-pelil tudi tako velikega pesnika kot je bil mladi akademik France Balantič. Dr. Tine Debeljak, voditelj slov. literarnega življenja in ustvarjanja v teh vojnih lotih, ki nesebično in z velikim razumevanjem in dobrohotnostjo odkriva mlade pisateljsko talente in jim kaze pot nas je tudi tokrat opozoril, da so Slovenci zažgali na grmadi svojega brata, ki je bil velik ustvarjalec besede. Objavljal je nekatere Balantičeve pesmi m pred kratkim je zbral vse njegovo delo in nam ga v uvodu razčlenil. Vendar skromna knjižica Balantičevih poezjj še ni mogla marsikomu priti v roke. Temu in onemu je vstala misel, morda jo jej hudobni prišepetnlee sugeriral. ali nt morda Balantič, pesnik, ki se ga propaganda poslužuje. Toda sinočni večer je. odkril vso veličino tega mladega poeta pred širokim občinstvom, in vsi pomisleki so odpadli. Misel in čuslvo, ki ga je tako tiho pesnik prelival v verze, te pa hranil pri sebi In nekam nerad objavljal, ja takoj nafila pot do občinstva. Ni tu primerno mesto, da bi podrobno ocenjevali Balantičevo pesem, njeno miselno in oblikovno vsebino. Označiti hočemo samo vlis tega, zares lepega večera. Pesnik Balantič je najprej glasnik in izpovedovalec časa. Njegova pesem je tiha, otožna, boleča in žalostna, pesem trpljenja pesnika samega, rodu in naroda njegovega. V tej pesmi so našle svoj gloljok in večen skomin tudi postaje križevega pota našega naroda, kakor sta Rab in Gonars, taborišče, v katerem je bil pesnik sam uklenjen, grozota dni, hrepenenje ranjene duše, hrepenje jx> lepoti, po svobodi. To so klici iz teh mračnih dni. Zdelo se je, kakor da govorimo vsi, da se izpoveduje vsa polna dvorana. Presenetljiva je slutnja Ralantičeve smrli, sugestivna je vitalnost njegove poezije, odrešujoče njegovo jasno spoznanje, blažilna formalna dovršenost in lahkotnost verzov. S pesmimi, ki smo jih slišali ta večer, smo sjjoznali vso tragiko smrti tega od Boga nam podarjenega pesnika, ki jo komaj zastavil pero, pa nam je že ustvaril prave bisere poezije. Pred recitacijami je govoril o pesniku urednik njegovega celotnega dela, njegov prijatelj in mentor dr. Tine Debeljak. V svojem kratkem govoru nam je približal pesnika in njegovo ustvarjanje. Po kratkem uvodu v pesnikovo smrt ie dejal: »Kot umetniku naj velja današnji večer, ki naj bo začetek njegove posmrtne zmagovite poti med SloTcnci, med katerimi bo živela ujegova pesem vse dotlej, dokler bo živel narod s svojim jezikom in s svojo težnjo po Redu, v katerem naj bo Bog središče vsega, kar se dogaja v svetu, v vesolju in v naših dušah. Saj je bil France Balantič pesnik, ki je pel iz tega središča tudi tedaj, ko ga je razjedala sla in mučila strast, da je drhtel v vročih krčih drgetajočih nozdr-vi. Toda prav na dnu te strastne erotičnosti, kakršne je malo izražene v slovenski književnosti, pa se mu je razodel Bog po sestri Smrti. V njo se je zagledal kot v svojo njintimnejšo usodo, tesno je živel z njo in po njej šele z Bogom vse do telesne smrti na grahovski grmadi. Če je pesnik prerok, je bil gotovo Balantič prerok, tega prijateljskega in lako prepričujočega pričakovanja ognjenega navala zadnje svetlobe, kar se nas danes, ko prebiramo njegovo pesniško zapuščino, tako neusmiljeno kruto doj-me. Res. čudna groza in obenem ekstaza je morala zagoreli v njegovih očeh, ko je navalilo nanj to žareče snopje ognja, ki mu je vedno lebdel pred očmi, bodisi da je sedel ob iiastirskem ognju na Veliki planini, aH pa ga je navdajala z navdušenjem kot iskreča se griva vlaka, ki ga je vsak dan vozil iz Kamnika v ljubljanske šole. I.e v pričakovanju take ekstaze je mogel napisati svoj osrednji verz vsega pesniškega navdiha: Goreti hočem sebi, novim dnevom... To je verz, ki sem ga v prav tako vizionarni vpodobitvi njegovega — poleg poveljnika Kremžarja - najintimnejšega prijatelja Marijana Tršarja, na- menil za spomin vsem udeležencem tega večera, da bi jim živel Balantič še dolgo, dolgo v svoji najresuičnejši pesniški pomembnosti. Goreti hočem sebi... to je: biti hočem vedno žgoče živ, iti za svojim srčnim ognjem, ki greje v ljubezni, peče v strasti in žgo v požaru zadnje bolečine telesnosti, da šelo v pepelu trolino-be razgrebeš žerjavico božje dekle Smrti in se ob njenem dihu razvnameš v požar slavnostnega pevca božjega otroštva.Tako je Balantič kot pesnik gorel v sebi, da je iz propada osebno slrastnosti vzpla-polal v ekstatičnega pevra božje ljubezni dn sebe, kar je postavil za vrh najveličastnejšo znmisli v slovenskem pesništvu, ki mu jo je navdihnila gonarska samota v vrh svojega Venca sonetnih vencev. Goreti hnčem novim dnevom... ali ni lo naravnost programska želja, s pesmijo in življenjem (ki je za pravega umetnika isto!) postati mejnik novim dnevom na poti iz temne trohnobe v razsvetljena obzorja, kažipot narodu kot nema goreča bakla, v katero je spreminjal po svoji umetniški viziji in izrazni moči svojo pesniški} besedo, pa nazadnje tudi svoje lastno živo telo... S to pla-menečo smrtjo je. poslal resnično mejnik, ki deli dve dobi v naši kulturni zgodovini: odmirajočo dobo materialističnega komunizma..razdora v imenu razrednega sovraštva; in prihajajočo dobo novih dni. v kateri bo prostora samo za Kristusovo kraljestvo«! kakor je slutnjo časa le vesoljne ljubezni in miru imenoval sam v svoji gonarski beležnici. In za lo novo bratstvo ljudi so jo šel bit kot pesnik i besedo, kot filovck s puško — kar jo za veliko osebnost dosledno —, za te nove dni je hotel goreti kol pesnik iu je tudi zgorel kot človek... Današnji večer jc posvečen spominu pesnika Balantiča, katerega zadnjega pesniškega izraza ne poznamo, ker je v našo neprecenljivo kulturno škodo z njiqi vred lako neusmiljeno zgorel. Poznamo pa njegov zadnji izraz v življenjski odločitvi in junaški smrti. Njegovi prijatelji mu v polletni spomin njegove tragične smrti spričo še živili prič, njegovega zadnjega boja v goreči hiši prirejamo ta večer z željo, da bi zaživela njegova pesem v najpolnejŠi živi besedi v podajanju naših najboljših recitalorjev z odra Narodnega gledališča v potrdilo njegove velike umetniške, cene ter v zavest, kakšne žrtve daruje narod v samoobrambi krščanske kulture. V svojem in v imenu udelcženccv mu kličemo: Slava. grahoTskemn jnnakii! Francetu Balantiču. Tolikemu pesntkn! Sledile so recitacije. Najboljši recita-lorji, gledališki igralci, so recitirali izbor Balantičevih pesmi, iz katerih smo dobili celotno podobo njegovega genija. Gospa Šaričeva je našla pot do notranje pesnikove tišine, do lepote njegovih tihih, barvitih besed. Gospod Jan je bral zelo lepo in globoko doživeto pesem šarabonovo, ki jo je posvetil svojemu mrtvemu prijatelju-pesniku. V Balantičevi pesmi pa je odkril vse grenko spoznanje tragike pesnikovega rodu kakor jo je prelil v daljšo pesem Sin. G. ravnatelj Debevec jc prodrl v miselno razgibanost mladega pesnika, v njegovo tragično sps« »SLOVENEC«, nedelja, 11. junija 1944 ■—»i ' ■' i —i i »•■" ■ wm I ••ni 1 aa s kurivom, dok er i® čas Da jo varčevanje s kurivom edino jamstvo ra zimo, v sedanjih razmerah pač ni treba nikomur več dokazovati. Tega se pa morajo zavedati tako industrije kot majhna podjetja, enako pa tudi najmanjša gospodinjstva. Pri kurjavi torej moramo že sedaj skrbeti, da ne bomo pozimi zmrzovali. Poglejmo najprej, kako je mogoče štediti pri velikih podjetjih zlasti pa pri industrijah. Pri industrijah sc gleda na najboljšo izrabo kuriva že pri zasnovi kurilnice. Kotli morajo obratovali tuko, da je doseženo popolno izgorevanje in največja dosegljiva izraba toplote, nakupičene v plinih, ki se tvoriio pri izgorevanju kuriva. V vseh večjih kotliščih lahko vidimo posebne instrumente, ki avtomatično uravnajajo vlek, dotok goriva, brzino rešetk itd. Taki aparati so siccr zelo dragi, vendar se gospodarju izplačajo. Čeprav morda trenotno prišledi le malo premoga, pa se zato pri noč in dan trajajočem pogonu vendar nabere veliko. Pri mnogih kurilnih napravah pa se večkrat opazi, da so instrumenti siccr lepo obešeni na vidnem prostoru ter, da tudi res kažejo slabo izgorevanje, vendar pa podjetnik nc obrača pnžnje na to in tega tudi ne upošteva. Z leti sc zrahlja marsikateri zid, toplotna izolacija sc vsako leto okruši, dimniški zasunki postanejo netesni itd., vendar teh pomanjkljivosti ne popravljajo sproti ter oh-a'. navzlic temu teče dalle. Skratka, z leti se nabere polno malenkosti, ki vsaka za sebe in posamezna ne pomeni mnogo škode, vendar pa v skupnem obračunu nepotrebnih iz£ub toplote znese na leto že mno^o. Take napake v obratu je treba popravili takoj, posebno pa sedaj, ko smo s kurivom v stiski, saj bo učinek ostal tudi še po vojni. Pri manjših industrijskih kotlih je vnr-Sevanje s kurivom težje. Znano ie, da je med sposobnostmi posameznih kurjačev velika razlika: ta zna oo'rcbni parni pritisk vzdržati z manjšo količino kuriva, drugi — posebno začetniki — pa ne upošteva, da mu že nekaj časa piha varnostni ventil, malo pozneje pa mu že pada tlak v kotlu. Vsako podjetje naj si zato prizadeva in pazi, da ima v službi izkušenega in vestnega kurjača. Znan je stari rek, da sme tovarnar iz obrata le tedaj, če se mu iz tovarniškega dimnika kadi belkast dim, kar je pač znamenje, da kurjač pravilno kuri. Ce pa gospodar vidi črn dim, tedaj mu pa veter odnaša denar skozi dimnik. Z dobrim vzdrževanjem kotlovnih naprav je mogoče tudi pri manjših e.'ini-cah prihraniti znatne množine goriva. Pri tem je posebno važno čiščenje kot-lovca, dobra toplotna izolacija, tesna vrata in zasunki ter podobno. Marsikateri industriji ali podjetniku se morda ne bo zdelo vredno upoštevati prihranka na gorivu, ki ga pridobi z izboljšanjem naprave, ker se ta prihranek ne izkaže tako vidno in. očitno kot pri drugih stvareh. Toda pozabiti nc smemo, da se bo pri seštevanju prihrankov goriva vseh industrij, obrti in zasebnih ognjišč nabrala prav resnega upoštevanja vredna množina kuriva. Čim manjši je obrat, tem težje je varčevanje z gorivom, ker sc pozornosti odtegujejo vse okolnosti, ki vplivajo na porabo kuriva. Predvsem so v primeri z industrijo naša domača ognjišča res samo drobci, vendar so pa po številu gotovo najmočnejši potrošnik. Naše varčne in skrbne gospodinje se bodo seveda vpraševale, čc je pri kurjavi v štedilnikih sploh mogoče prihranili še več kot prihranijo sedaj. Snmo ime »štedilnik« vendar žc pove, da z njim Sledimo s kurivom. Vendar jc pa v resnici precej drugačen. O tem se bomo pomenili prfhodnjič, a že danes opominjamo vse industrije, podjetia in tudi najmanjša gospodinjstva, naj tudi poleti varčuiejo, čim bolj morejo s kurivom, da porimi obrali morda ne obstanejo ali da nam ne bo treba cclo zmrzovali. Za današnji dan Koledar Nedelja, lt. rotntkai 1. poblnkoštna, Barnaba, apostoli 1'arlzlJ, •poznavalec: Feliks, mufonee. Ponedeljek, II. rožnika: Janez Fnkund. spoznavaloo; Loon UL, papež; Bazilld, mučenec. Torek, II. rolnlka: Anton Padovanskl, spoznavaloo; Akviiioa, devica ln mu6o- nioa; Pereprin, fikof in mučenec. I.nntna sprememba: zadnji krajoo oh 10.Ml. Herschel napoveduje lopo vremo. Dramsko gledališče »Dona Dlana«. Izven. Oh 18. Operno gledališče »Faust«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Poročna noč« ob 10.80, 15, IT ln IS. Kino Union »Zagovornik trnu besedo«, 10.,1(1, 15, 17, 19. Kino Sloga , »Sreča na poti« ob 15, 17 ln IS. Kino Kodeljevo »LJubavna pisma« ob 15, 17 ln U. Lekarniška služba Notno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr, Leuntek, Ke-sljeva costa 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12: mr. Komotsr, Vič, Tržaška cesta; v pono-deljok: ilr. Piccoli, Iliinn.iskii cesta S; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Uarlus, Moste, ZalnAka cesta. novice, Zdravniška služba Nedeljsko službo bo opravljal odt nehote od 20 do ponedeljka do 8 meslnl zdravnik | dr. Logar Ivan, Ljubljana, Clm&ka 7, telefon 41-52. Novi rrobovi I -f- Jakob Vrhovcc. V Liubljanl ie po ' kratki bolezni zo vedno zalisnil oči 73 letni posestnik :n sodar Jakob Vrhovcc. Blagega rajnega bodo pokopali v ponedeljek ob štirih popoldne izpred hiše na Zaloški cesti št. 107. -j- Filip Vidic. 2 junija je umrl mestni župrn idri'(.ki. Gospod Fi.ip Vidic je bil tudi rudniški blagajnik in ravnatelj hranilnice in posoiilnice v pokoju. Zaslužni meščan je dočakal visoko starost 74 let jn je bil pokopan v Idriji, ki bo ohranila rajnega v trainem lepem spominu. Ivanka Mucama. V Ljubljani je izdihnila gospa Ivanka Magajna roj. Maver. Rajno mater bodo pokopali v nedeljo oh pol petih popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. -j- Šteli,o Turkovif. Pet mesecev po umrli ?voje sivtro je umrl v Ljubljani gospod .Štefko Turkovič. Blagega rajnega bodo pokopali v ponedeljek ob petih i>o-poldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah. -}- Asta Oblak. V Ljubljani jn izdihnila mala Asla Oblakova. Na zadnji poti jo bodo pospremili v ponedeljek ob pol štirih popoldno iz kapelo sv. Marije na Žalah. -j- Frančiška TTinn. V Ljubljani je Izdihnila delavka Tobačne tovarne gospa Frančiška Uhan. Pogreb bo v nedeljo oh treh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. .Sveta maša zadušnica bo v sredo, 14. junija ob Šestih v župni cerkvi v Trnovem. -j- Olpa, Viktorija in Marija Mercedes Volilo. Pri bombnem napadu na Beograd so tragično umrlo gospa Olga Vcble, roj. Vidmar, gospa Viktorija Volile, roj. MihcliS in njena hčerka Marija Mercedes. Sv. maša zadušnica bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja 15. junija oh S pri glavnem oltarju. ■j- Ana Bcrgant. V Ljubljani je umrla poštna uradnica v pok. gospodična Ana Bcrgant. Rajnico bodo pokopali v ponedeljek ob pol 5 iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Naj rajnim sveti večna loč. vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Celotna posnirtnn izdaja pesnika Franceta Balantiča najpomembnejšega poeta mladega rodu je i/.šla z naslovom: »V gme plapolam« XI,VIII—138 str. Broš. 45, vez. 60 lir. Ljudska knjigarna v Ljubljani, Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5. znanje in težko nastrojenjc. Recitacije teh pesmi so pomenile vrh večera. Gospa Boltar-Ukmarjcva pa nam je približala pesnikovo iskrenost in toploto in njegovo zadnje, odrešilno spoznanje. Tako so ti mojstri recitacije vsak s svoje strani odkrili de! pesnika, vsi skupaj pa postavili živo podobo mrtvega ustvarjalca pred nas. Med recitacijami so bile na sporedu le glasbene točke, skladbe Balantičevih pesmi, ki jih je skomponiral g. Jože Osa-na. Izvajali na so jih gdč. sestre Finko-ve, g. Lipuščck, spremljal pa jih je na klavir skladatelj sam, na violo pa g. §u-šteršič. Glasbeno stran večera bo ocenil gotovo poklicni kritik, danes moremo samo zapisati, da so te točke zelo poživile ves spored in da so bile izvajane z veliko dovršenostjo. Končno je izrekel kratek pozdrav mrtvemu pesniku-domobrancu pisatelj, g. Stanko Kocipcr, domobranski častnik. Ves večer je bil izvajan pred dopisnim kipom pesnikovim, ki ga je mojstrsko in verno izoblikoval kipar, g. Fr. Gotše. Tako je bil ta večer velik užitek čiste lepole, ki so je bili deležni vsi navzoči, Vsak udelcžencc je dobil za spomin 4 strani obsegajoči spominski list s pesmijo, ki jo je napisat v Balantičev spomin pesnik Sevcrin Sali in z vizionar-no ilustracijo Balantičevega verza: »Goreti hočem ... « ki jo je urezal g. M. Tršzr. Pesnikovim prijateljem smo hvaležni za ta večer lepote, r žalostjo pa smo spoznali, da smo na Grahovem izgubili največjega pesnika mladega rodu. f Ignacij Voje V Ljubljani je po daljšem bolehanju v Bogu zaspal hišni posestnik in upokojenec drž. žel. gospod Ignacij Voje. Rajni je dočakal 79 let in zapušča 5 sinov in hčera, ki jih jc vse lepo vzgojil in pre-skrbel. V njegovo res krščansko družino, ki je uživala pri sosedih velik ogled, je prihajal tudi nad 30 let >Slovencc«. Rajni do zadnjega ni ostal ie zvest naročnik, ampak še bolj zvest bralec našega lista. K zadnjemu počitku bodo blagega očeta pospremili v ponedeljek ob štirih popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Naj rajni počiva v miru, njegovi družini in vsem njegovim dragim pa naše iskreno sožalje. Osebne novice Poroka. V soboto, 3. t. m., sta se poročila v ccrkvi sv. Jožefa g. Jenko Adolf, dipl. plesni mojster, in gdč. P a u -1 i Milena, hčerka uglednega trgovca in posestnika g. Patili Antona. Poročil ju je g. prof. dr. Dokler. Za priči sta bila g. Franc Hcinrihar, industrijalce in g. Ivanuš Edo, trgovec. Obilo sreče in blagoslova! Poroka. Dne 4. junija t. I. sta se poročila g. Tone Mala vaši č, mgr. ph. r. Vrhnike, in gdč. Gabrijelca Furlan iz ugledne družine Furlanovih iz Logatca. Obilo sreče I Zgodovinski naberki 11. rožnika !7S2. leta je izdal ccsnr Jožef II. patent od odpravi nejevoljništva. Položaj našega kmeta se od časa kmetskih uporov v 16. stoletju pa do srede 18. stoletja v bistvu ni veliko spremenil, le turški vpadi, ki so povzročali prej leto za lelom ogromno gorja in gospodarske škode, so koncem 17. stoletja prenehali. Ko pa so v 18. stoletju prodrle prosvet-licne ideje tudi k nam, se jc že Marija Terezija močno zavzela za kmeta-tlača-na. Omejila je tlako, določila dajatve in skušala z uvedbo ljudskih šol dvigniti tudi duševni nivo kmeta. Delo svoje matere jc nadaljeval Jožef II., ki sc je namenil iz narodnega konglomerata habsburške monarhije ustanoviti moderno centralistično urejeno naciionalno državo. Vso skrb je posvetil ljudstvu. Njegovo načelo jc bilo: »Vse za narod!« Kot absolutist pa »Nič z narodom!« Od vseh številnih reform, ki jih je ccsar izvedel, se jc ohranil le patent o odpravi nejevoljništva, ki jc podelil kmetu osebno svobodo. S to določbo sicer tlačan šc dolgo ni bil izenačen kot državljan s svojim gospodom, smel pa je brez njegovega dovoljenja zapustiti zemljo, se izseliti ali ženiti ter dati svoje otroke v šolo, kar preje brez gospodovega dovoljenja ni smel. Kmet je postal torej osebno svoboden, toda zemlja je bila še vedno last gospode, zato je moral kmet še dalje odrajtovati desetino, plačevati nove razne dajatve in opravljati tlako. Jožef je sklenil urediti tudi to, vendar ta svojih načrtov ni izpeljal Kmet jc postal lastnik zemlje šele z letom 1848, ko so izginile poslednje predpravice fevdalne gospode. Dasi Jožcfova reforma torej ni popolnoma osvobodila kmeta, je bila vendar velik korak naprej, postala je odločilnega pomena zlasti za vse cerkve v podonavski monarhiji, ki niso imeli narodnozavednega meščanstva, oziroma plemstva, kot jc bil slučaj prav pri nas Slovencih. 1844. leta je umrl v Blatnem gradu nad Vrbskim jezerom Urban J a r -n i k, doma iz Ziliskc doline na Koroškem. V mlaiših letih je pisal izvirne pesmi in pesniške prevode ter jih objavljal v celovški Carinthiji. Kasneje se jc posvetil narodno-prosvetnemu delu, jezikoslovju, zgodovini in zbiranju narodnih pesmi in običajev. Za njegovo naziranje je zn?či'na kniiga Zber lepih tikov za slovensko mladino, prirejena je po Cvet-niku Jovana Rajiča. V svojih zadnjih letih se je nagibal k ilirizmu in priobčil v Vrazovem kolu 1842. leta prvi slovenski dialektološki spis. Obraz slovenskega narečja « Koruškoj. Njegov učcnec je Opozorilo Vsi v Ljubljanski pokrajini bivajoči mladeniči rojstnih letnikov 1923., 19C4. in 192^., ki šc niso prejeli poziva k pregledu in nastopu obvezne delavne službe, in pn oni, Ki so v pozivu določeni datum pregletia iz Kakršnega koli rn/.loga zamudili, se morajo brezpogojno javiti komisiji v petek, 16. junija 1944 ob S zjutraj v Ljubljani nu Stadionu uu Vodovodni cesti. Mladeniči, ki bodo spoznani zn sposobne, bodo takoj po pregledu odpravljeni na odrejeno mesto, zato naj v/.umejo s seboj delovno obleko, dvojno perilo, enodnrvno I rano in potrebščine 7.n jed in osebno snago. Oni mladeniči, ki prebivajo izven ljubljanskega bloka, nnj se takoj zglnsc pri svojih županstvih, dn jih Jiravočasno odpravijo k pregledu v .jubljnno. Kdor bo od pregleda izostal, ho v smislu obstoječih določil najstrožje kaznovan. Pokrajiuska uprav« r Ljubljani (vojaški nrad). Poziv hrvatskim državljanom Pozivajo se vsi hrvatski državljani, da se javijo j>o spodnjem razjioredu v konzulatu NDH v jmlači Bata,-IV. nadstr., zaradi Izstavitve dovoljenja bivanja v tej pokra jinl,- Selioj j« treba prinesti: osebne dokumente (ev. potne liste), 1 sliko v formatu 3 krat 4 cm in 40 lir za pristojbine. Vrstni red *a prijavo: Z začetnico A — D dno 12. 6.; E — G dne 13. C.; II — K dne 14. 6.; L — O 15. (>.; P — It dne 10. 6; S — Z dno 17. 6. — Prijava traja dnevno od 8 do 12 dopoldne. Promenadni koncert godbe Slovenskega domobranstva bo 11. junija 1944. pred Narodnim domom | od 11.30 do 12.30 z naslednjim sporedom: | 1. Učakar »Zidana marela« koračnica; 2. i Sibelin »Finlandija«, ouvertura; 3. Doli-j nar-Bernard »Mlada pota« potpouri; 4. Puccini »Tosca«, fantazija; 5. Srabec »Dalmatinski šajkaš barcarola; 6. Grgič »Planinski polk« koračnica. — Dirigent vodja godbe S. D. v. narednik Strah Henrik. Mašniško posvečenjs V nedeljo 11. junija ob 7 zjutraj bo v stolnici podelil prevzvišeni gospod škof sv. red mašniškega posvečenja 26 diako-| nom: Gregor Andoljšck, Mirko Gogala, Pavle Golia, Janez Habjan, Franc Jakop, Stanko Jazbec, Jože Jurak, Boris Kerč, Anton Klobovs. Janez Kotar, Jože Mav-sar, Janez Mcrhar, Janez Mfvar, Stanko Pavlič, Viktor Pristov Dušan Rueh, Stanko Kocjan; Jože Ceh, Zvonimir Gor-dolf Ropaš, Jožef Vcsenjak, Alojzij Za-šek, Franc Jančar, Janez Medved. Ru-gar; Marjan Vrhovec, Janko Mernik. Tratil letnik Siovenfeve ftniižnlce gre h koncu. Morda vom je ža', da niste biti naročnik letos? Ves letnik vam je še na razpolago. Lahko ga še dobile. Postanite naročnik četrtega letnika, ki ima na programu nekaj najbolj znanih svetovnih pisaleljev. Brer. dvoma je z izdajo knjig v blo^enčevi knjižnici vsakomur dana možnost, da si knj'ge, ki so za vsakogar duhovno bogastvo, za mai denar lahko kupi. Premislite in postanite naročnik Slovenčeve knjižnicel Matija Majar Ziljski V Jarnikovem delu se prepletajo prvine preživelega se pro-svetljenstva in nastopajoče romantike. Sodeloval je tudi z Jernejem Kopitarjem. Za t dr. Antona Korošca bo v torok, 13. t- m., ob sedmih, sv. maša v frančiškanski cerkvi v lavretansk! kapeli za velikim oltarjem. Pastoralna konferenca «a ljubljansko okolico bo en teden pozneje, kakor je bilo sporočeno, torej 21. t. m. dopoldoo. Nova muša pri Mariji Pomagaj v atol ntcl. V ponedeljek, 12. junija, bo opravil ob 8 svojo prvo sveto daritev pri ollarju Marijo Pomagaj snlezijanski novoiiiaAnik g. Janko Mernik, doma iz Sv. Jurja ob Sčavnici v Slovenskih goricah. Vse rnjako vabimo k lepi slovesnosti. škofijska dobrodelna pisarna sporoča: Vponedeljek, torok, sredo in četrtek dobrodelna pisarna zn begunoe posluje samo popoldne od 14.80—17. Tudi blagajna i>o-stuje to dni samo popoldno. Vlnccncljcva konferenca za župnijo Marijinega Oznanjenja so zahvaljuje p. n. urndiiištvu Zadružne gospodarske banke, kl je darovalo namesto cvetja za pokojno mater njihove kolegico gdč. Slavke Demšarje, ve in za pok. očeta njihovega kolege g. Vo-Jot« Ignacija znesek 645 lir. — llog plačnjl Mohorjeve knjige te vedno lahko naročite t Mohorjevi prodajalni na Mlklo 4lče*l centi II. Ilesede obtožbe In tolažbe je naslov postnim govorom, kl Jih j« I tn »I leto« v stolnici g. tkor dr. ftožman Zdaj Jib dobite v knjigi Cena « lir. Fornilrnt pustile za destnfekcljo nat In grla dobito v vsaki lekarni. No kupujte knjig na frnl borzi, temveč snmo v poklicnih knjigarnah, ki vnm nudijo najceneje vse zaželeno po navadnih tržnih cenah. Poleg tega vnm postrežejo tudi s strokovnimi nasveti. Javna produkcija Šole Glnshcn* Matice v veliki filhnrmoničnl dvorani bo prnvi Šolski koncert. V prvem delu ho odpel mladinski zbor osem a capella pesmi in dve s spremljovanjum klavirja. V drugem delu bo igral absolvent Demšar Chopinovih ]'et preludljev In Tri škotske plešo, v tretjem delu ho zapel šolski zbor nnsleilnjo mešane zbore: Adamič, V snegu, Slaviček; Nedvcd, Nazaj v planinski raj; Foerstor, Naše goro, in Premrl, Zdrnvica. Oh sklepu šo t.ri odlomke iz, Dvofnkovo knntate »Mrtvaški ženin«, in sicer uvodni in zaključni zbor ler znamenito molitev, kl jo bo pela sopranlst-ka SenP|ra"*nikova. Pri zaključnem zboru nastopi hnritonist Smrkolj. Oba solistn sta iz Solo \Vistinghnu8tiove. Klavirsko spretn-Ijevanje zborov in solistov bo oskrbela Silva Hrniovčeva. Mladinski In šolski zbor vodi ravnatelj Polič. Zadetek oh 17.30 v to. rek. dne 13. t. m. Podrobni sporod v knjigami Olashene Matice. Duhovne vaje za dekleta šentjakobske župnije bodo od 12. do 16. junija v cerkvi sv. Florijana. Ponedeljek, 12. junija, začetek ob 19.30 (pol 8 zv.). Torek, sredo in četrtek bo prva maša oh 5.30, govor ob 6 in druga mnšn oh 6.30. Oh 14 (2) ho polurna pohožnivst, večorna pobožnost z govorom pa ob 18.30 (pol 8). Sklep v petek: ob 5.30 prva maša, ob 6 govor nato akupna maša ln zahvntna pesem. Llettactla zapadlih predmetov ho ▼ ponedeljek 12. junija t. 1. ob 15 v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15. Učite «e strojepisja! Novi eno-, dvo- ln trimesečni tečaji — dnevni ln večerni — pričenjajo 12., 18. In 14. jun. Pouk dopoldne popoldne alt »večer po telji obiskovalcev. Moderna atrojoplsnica. Dčnina zmerna. — Vpisovanje dnovno. Informacije, prospekti! Trgovsko učlilšče »Chrlstofov učni zavud«. Domobranska 15. OomooranCev molitvenih Izšel. — Cena 4 I,. MLADINSKA ZALOŽBA. I..TIMI f. J A N' A Važno za vsakogar sedaj In » bodoče v zasebnem ali Javnem poklicu Je znanje strojepisja! Novi tečaji pričenjajo 12., 13. in 14. junijn. — Učno ure po želji obiskovalcev. Informacije, prospekti: Trgovsko učlilšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. ^ Vso upravičence za dobivanje tobačnih Izdelkov vabi tobačni odsek mestnega prfr-»krbnvalnega urada, naj mu takoj javijo, če so se oil 1. januarja t. 1. dalje knin preselili ali spremenili stnnoviinje. To lahko store ustno v tobačnem odseku v Puccini. jovl ulici št. 2 na dvorišču Bonnčevo hiše, nli pn pismeno na dopisnici, kjor nnj navedejo naslov stanovanju, kjer so dobili tobačno izkaznice, prav tnko je treba navesti tudi nnalov sedanjega stanovanja )n naslov družinskega glavnrja, pri kalerom dobivajo živilsko nakaznico. Oh avojl oscmdesetlrtnlcl Je »plnflno spoštovana ga. Terezija Novotny z Oospo-svetsko ceste St. 2 podarila 1000 lir r.a stare in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japtjevl ulici tor s tem spet odkrila svojo Ljubljani znano zlato srce za vse podpore potrebne. Mestno županstvo vošči plemeniti dobrotnlcl še mnogo zdrn-vlh in zadovoljnih let z najlepšo zahvalo tudi v imenu podplranih. Šolske vesti Zavod »v. Stanislava. Sprejemni izpiti za I. razred škofijske gimnazije bodo v torek, 27. junija, v Baragovem semenišču. Prijava Za izpit se kolkuje s cerkvenim kolkom za 6 lir. Priloži so krstni list in zadnjo šolsko spričevalo. I»c,!no so morejo pri. glasiti učenci, ki so rojeni v lotih 1931, 1932, 1933 nli 19.14. Zn sprejem v zavod so bo dogovorilo ustno po izpitu. Na uriullnskl vadnM (notranja šola) bo vpisovanje za prvi razred 19. in 211. junija od 8 do 11. Na uršullnskl gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred dno 19. in 20. junijn ob 8. Prošnjo, spiaaho na navadno polo papirja, naj oddajo najknsncjo do 18, junija na samostanski porti. Prilože naj krstni list, »pričevalo 4. razreda in 6 lir za cerkveni kolek. Na I. ženski realni gimnaziji, Ambrožev trg 8. se bodo sprejemalo prijavo za sprejemno skušnjo za I. gimnazijski razred v ponedeljek, 19. juniju, in torek, 20. junija, vsakikrnt od 8—12 na dvorišču Llchtenturnovega zavoda (oh vhodu). Obrazeo za prijavo se dobi pri šolskem slugi; prijavo jo kolkovati s 6 lirami ln jt priložiti rojstni in krstni list (izpisek) ter spričevalo o dovršeni ljudski šoli (IV. razred). Sprejemna skušnja se bo vršila v torek. 27. Junija. Tega dno naj se zhero vs» priglašen k o (lotnikl 1911, 1932, 1933, 1931) do 7.30 na dvorišču Lichtenturnovcga zavoda. Razpored sprejomnih skušenj in kaj se bo zahtevalo pr| njih, vse to j© objavljeno na rnzglanni deski (dvorišče Lichtenturnovcsa zavoda). — Ravnateljstvo. Sternenovi cerkveni mojstrovini v LJubljani Zdaj, ko se pravkar nudi v Jakopičevem paviljonu občinstvu na ogled lepo število portretov — del akademičnega slikarja Mateja Sternena, je pač umestno, opozarjati tudi na dve njegovi veliki slikariji, ki se vidita v ljubljanskih cerkvah Marijinega oznanjenja in trnovski. Poslednja je imela prejšnje čase poslikano samo steno za velikim oltarjem. To slikarijo, delo Janeza Wolfa in Ivana Borovskega, je potres v letu 1895. tako zelo poškodoval, da je ni bilo mogoče več obnoviti. Zaradi tega so dali preslikati vso cerkev Sternenu, ki je poverjeni mu posel opravil leta 1901. med mesecema majem in septembrom. Poglavitna slika, v cerkvenem prezbiteriju, prikazuje življenjske dogodke župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika. Leta 1933. so se odločili Irančiškani za ohranitev Langusovih slik po kapelah svoje cerkve na Marijinem trgu ter oddali delo tudi Sternenu, ki ga je dogo-tovil na jesen sledečega leta. Spomladi leta 1935. pa mu je bilo naročeno, naj obnovi slikarije na stropu cerkvene ladje ter razen tega poslika povsem na novo zlasti strop nad prezbiterijem. Ker se z gospodom profesorjem in umetnikom poznava že izza mojega uči-tcljevanja v Rctečah pri Škofji Loki, sem ga naprosil kmalu potem, ko je mojstrski izvršil naposled omenjeno naročilo, naj napiše za mojo še v rokopisu sc na-hajajočo knjigo »Ljubljanska svetišča« nekaj splošnega o teh največjih freskah na Slovenskem. Prošnji in želji je rade volje ustregel ter mi izročil spis, ki ga spodaj navajam. A. Potočnik, »Ko sem dovršil restavriranje fresk v kapelah frančiškanske cerkve, mi je poverit konvent tudi popravo slikarije na oboku prezbiterija, kar je bil problem (nalog) zase. Slikarija na oboku, ki jo je svoje dni ustvaril Matevž Langus ter jo velikonočni potres leta 1895. zelo poškodoval, sla leto potem docela obrtniško preplcskala z oljnatimi barvami Nemca Jožef Kastner in Jožef Edgar Kleinert. Njuno delo je že v kratkem času propadlo in obenem popolnoma uničilo prvotne na presno delane Langusove slikarije. Zavoljo tega je bilo treba misliti na popolno obnovo stropne slikarije v prezbiteriju. Glede na srednjo sliko se mi je naročilo, naj napravim novo kompozicijo (sestavo), ki naj predstavlja »vnebovzetje Marije.« To sem napravil lako, kakor je v nastopnem povedano. Nad velikim stopniščem je Marijin grob, ctftoli katerega so apostoli, izražajoči s kretnjami vznemirjenost nad čudnim prizorom, ki so ga videli. Nad njimi plava ▼ oblakih, obdana od angelov, Marija proti Kristusu, ki je v nebeških višavah. Spodaj na stopnicah je bela postava z dvema otročičema kot znak ljubezni do človeštva«, ki jo je Marija zapustila na zemlji — »Caritas«. Na straneh oboda so v lunetah (lunicah) štirje evangelisti (po Langusovi zamisli), v kapah nad okni pa angeli z glasbili. Slika na pročeljni steni je posnela po stari običajni frančiškanski sliki (Marija med frančiškanskimi svetni-ki). Ko sem prevzeti posel opravil, so še želeli, naj poslikam tudi obok v ladji. Napraviti sem moral novo kompozicijo za srednjo veliko sliko. In ko je bila odobrena, sem se lotil takoj kartonov (načrtov slik). Slika predstavlja celotno razodetja katoliške vere: stvarjenje prvih 6taršey Adama in Eve in prvi greh (na levi strani); v kotu spodaj (na desni strani) sta Kajn in Abel — prvi uboj, v sredini skupine je Abraham, ki daruje Izaka, na desni od njega je Mojzes z desetimi božjimi zapovedmi na tablah, kazoč na prvo: »Veruj v enega samega Boga«, na Abrahamovi levici pa je kralj Salomon. Nad vso skupino se razprostira mavrica in jo zaključuje. Na mavrici stoji križ s Kristusom. Kakor je spodaj pod tem Abrahamova daritev, ki jc podoba prave daritve, tako predočuje Kristus na križu pravo daritev za odrešenje človeštva. Ob straneh so preroki, sibile (prerokinje) in očaki. Glavna skupina zgoraj prikazuje Marijino venčanje. Na desni )e Bog Oče s krono na levi Kristus s križem, potcin sta dva angela, eden z žezlom, a eden s kadilnico, v sredini nad njimi pa je sv. Duh v podobi goloba. Nad vsem prikazom so tri božje čednosti; vera (na sredi), upanje (na desni), ljubezen (na levi). Vso sestavo završuje velik angel Ob straneh so naslikani v lunetah prizori iz Marijinega življenja (po Langusovi sestavi), in sicer od kora na levi njeno rojstvo in čisto spočetje, na desni pa njena zaroka in njeno obiskanjc tete Elizabete. V kapah so angeli s predmeti (atributi), ki se nanašajo na Kristusovo trpljenje, kakor z žeblji, trnjevo krono, kelihom, nasproti pa s takimi, ki se tičejo Marijinega poveličanja, kakor s krono, kraljevskim žezlom, cvetličnim vencem. Nad korom je v sredini Marija z angeli, pod njo pa David s harfo, na levi sv. Janez Don §kotus, a na desni Bernard Feltrinski, — Pod to sliko je napisal Matevž Langus to-le: G. fajnioster in kljuzharji so neutrudno skrbeli in miloserzhni dobrotniki so pomagali, da sim v letu 1845. dve stranske kapele, od leta 1848. do 1855. pa zelo Zerkcv smalal, Mathau; Langus.« št ev. 1-52. »SLOVENEC«, nedelja, 11, junija 1944 Ntrnn {J Vsakdanja Ljubljana po kroniatovih zapiskih V ribnici so prodajali ribe Prvič, odkar je bila leta 1941 dozidana moderna ribulca ob Ljubljanici, go v njej prodajali morske ribo. Iz Trsta je prispela večja pošiljka velikih sardel. Prodajala jih je tvrdka »Riba« v Škofijski palači na Pogačarjevem trgu, kjer so je uvrstila dolga vrsta liudi, tako žensk in moških, prodajali pa so jih, kakor gori omenjeno, tudi v ribnici, kjer jo bila prav tako dolga vrsta ljudi. Sobotni živilski trd Tržni promet na Vodnikovem trgu je bil v soboto prav Živahen, trg pa dobro založen. Drugi zelenjadni otok jo bil založen z velikimi kupi domače trnovsko in krakovske solate vseh vrst. Pa tudi na tretjem otoku je bil kaj živahen tržni promet. Iz Italije je prispela pošiljka novega zelja v glavah, ki je bilo po 10.70 lir kg. Zelje jo bilo hitro razprodano. Mesto solate brez olja Gospodinje si dostikrat belijo glavo, kako pripraviti glavnato solato. Nekatere praktične kuharice so to vprašanje enostavno rešile. Ker primanjkuje olja. navadno sedaj napravijo iz glavnale solate primerno kislo jed, ki je prav dobra. V slani vodi, ki mora zavreti, skuhajo iz-trebljeno solato. Nato jo ocede in puste, da se popolnoma ohladi. Na ohlajeno solato, položeno na krožnik, denejo prl-nierno količino kisa in solata je narejena. Zaradi podkupovanja obsojena Da bi dosegla Izpustitev svoje hčerke lz političnih zaporov, je gospa Štefanija izročila nekemu policijskemu agentu 5000 lir. Bila je nato ovadena zaradi podkupovanja uradne osebe in naposled po izvedeni sodni preiskavi obtožena od državnega tožilca zaradi prestopka zoper državno oblastvo po § 133 kaz. zak. Gospa sc je nalo na glavni razpravi pred kaz. sodnikoni-poedinrem na okrožnem sodišču izgovarjala, da ni imela namena uradnika podkupili, marveč Je samo hotela doseči, da bi njena bolna hčerka prišla domov. Bila je zaradi gori navedenega prestopka obsojena na tri mesece strogega zapora in na 1000 lir denarne kazni, to nepogojno. Pobegle dijakinje so se vrnile Pred dnevi smo v kroniki kratko poročali, da so z doma pobegnile tri dijakinje II. realne gimnazije in to: triletna Slavka Bonla z Vodnikove ceste št. 0; 15-lelna Marija Merjasec z Gosposvetske ceste St. 2fc0, in 151etna Vilina Štrukelj h Gutsmanuove ulico št. 45. Deklice so se 5. junija vrnile k staršem. Doživele so pač svojevrstno pustolovščino, o kateri nočejo mnogo praviti. Tam v Medvodah so bile prijete, nato odvedene v ljubljanske sodne prodore, okrajno sodišče kot skrbstvena oblast pa jih je nato prepustilo staršem v skrbno nadzorstvo. — Poročamo o tem povratku zato. kor so zaradi pobega naslale vsemogoče, najbolj bedaste govorice. Dramsko gledališče Nedelje, 11 junija ob 18: >Dona Dlani«. Is. »on. Cone od 26 lir navzdol. Ponedeljek, 12. junija: zaprto. Operno gledališče Nedelja. U. junija ob 18. »FausU. Izvan. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek. It junija ob 18.30: »Glasbena akademija dri. učiteljske tole«. Za JittrUnJo akademija drl. nčlteljeke »ola so vstopnice v predprodajl pri dnevni blaprajnl v opernem gledališču. Pričetek akademijo bo točno ob pol 7, konee ob 8. Prenosa po radiju ne bo. Zn akademijo vlada med Šolsko mladino veliko zsnitna-n.ie. Oojenel ln gojenke učiteljske Sole vabijo tudi glasbo ljubeče občinstvo na njihov nastop. OddaJnlSk« skupina »Jadranska primorje. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 11. junij: 7 Poročila V nemSčini — 7.10 VmkiII ivokl za nedeljsko jutro, vmea 8.30 Poročila v slovenščini — D Orgelska glasba, versko predavanje, praznična glasba — 10 Poročila v ntm*čini — 10.15 Naša zakladnica — 11.30 Slovenska ljudsko oddaja — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini tn slovenščini — 12.45 NemSkl ljudski konoert — 14 Poročila v nemSčini — 14.15 Pozdrave is domovine izvaja radijski orkester a sodelovanjem komornega zbora pod vodstvom D. M. Sijanca — 10 Koncert za vojnko —" 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.15 Komorna glasba — 17.45 15 minut za podeželje, Inž. Janežift Franjo: Zatiranj« zajodaicev poljskih rastlin — 18 Fllharmoničnl koneert — 19 Ura pesmi, pojeta ZakrajSek Majda, sopran, Pertot Du-San, baa — 19.30 Poročila v slovenščini, na- Zvočni tednik - v petih dneh z bojišča na platno Zvočni tednik, ki je kot Čim krajšo, aktualno sporočilo v slikali z vseh bojtič ie dolgo nenadomestljiv del sporedov vseh kinematografov na svetu, je vprav v Nemčiji, odkar je izbruhuila ta vojna, dobil posebno lice. Postal je izrecno vojni zvočni tednik in prinaša le to, kar nas zdaj predvsem zanima — in to so poru čila v slikah z bojišč. Razumljivo je, da se tohnika posnetkov, razvijanja in razmnoževanja oblikuje pod bistveno drugačnimi, težavnejšimi prilikami, in da se mora pot s fronto do platna še hitreje Izvršiti kot za prejšnje zvočno tednike. Najvažnejšo je, da morajo sliko za vojni zvočni tednik narejati nadvse sposobni ljudje na bojišču, sredi vojnega me-teža tn sredi v«eh nevarnosti. Mnogi po-klirni moški vseh nemških filmskih družb pripadajo kot vojaki propagandnim polkom nemške oborožen« sile in kot taki opravljajo svo|e delo. Marsikateri od njih je žo padel in mnogo je že bilo ranjenih. Vendar se posnetki Izvajajo dalje. Dan na dan drdraio avtomobili po prašnih cestah vojnega območja in prinaša io osvetljene svitke filmov do postajališča kurirjev. Od tu pa z. letalom v Berlin. V petih dneh mora hiti najno- vejši zvočni tedulk v vseh kinoinatogra-fih države. Začne se tekma s časom. Po najhitrejlih |>otih pridejo nerazviti filmi v zavode za kopiranje, ki delajo noč in tlan, Od negativov se takoj kopirata dva. za predvajanje godna filma, ki ju v času Štirih ur vsako popoldne preskušajo. Približno 80.000 metrov filma pride vsak teden v predelovanje. To se pravi, da so vojaki propagandnega polka posnemali slike neprestano od ir.tra do noči sredi padanja krogel in loče granat. To jc ptač delo, ki zasluži največjo občudovanje. Od teh 30.000 m filma pa je treba odbratl lo 1200 m. da so pravilno sestavi zvočni tednik, za kar jo treba mnogo znanja in truda. Ce pomislimo na lo. da jo bil pre| zvočni tednik dolg le 300 in in, da je bilo mnogo več časa na razpolago, |K>tent Šele moremo presoditi, knk-šno velikansko delo opravijo ti vojaki f'oz. 4 dni |e zaželena dolžina z.voč nega filma prirejena. Poloni je trrbn dobili primerno bese,lilo. Tudi tn ie zda i delo težavnejše. Prej |e bilo kontni še«t strani rokopisa, zdaj i'h je pa 30 Pa šo z.nterai zvočni tednik ni Ugotovljen — treba je fe glasbe. Zaradi pomanjka- nja časa je skoraj nemogoče uporabljati nove skladbe, temveč Je trelm iz. drugih filmov sprejeti glasbo. Nato je treba vse skupaj preskusiti in združiti vse v on sani zvočni film Nadlajnje delo opravijo nato spet kopirni zavodi. Zvočni tednik je 8lorjen! Le še 12 tir manjka dotlej, ko bo film predvajan. Od originala napravijo 17 do 24 dvojnikov, od katerih napravijo 1700 kopij. Vso noč so z njimi zaposleno vse berlinske kopirne delavnice. Drug dan začno Hm odpošiljati v vsa mesta države, in sicer so najprej na vrsti najbolj oddaljeni kra-ii, tako da je moči zvočni tednik vrni približno istočasno predvajati v vsej državi. Medtem ko na milijone ljudi občuduje najnovejša voinn poročita v slikah, je liodoči zvočni tednik že spel v delu — in lo gre daljo — dan in noč brez. pre-stnnka. Velikansko ie do|o zn zvočni tednik, nekateri sotrudnikl spiio le po nekaj ur v 21 tirali. A kakor je voievanie vojakov na bojišču brezimno, tako |e brezimno tudi delo pri zvočnem tedniku v domovini. To delo. ki ie velike \ re.|-nncli za bodočnost, je sktinno d"!o filmskih družb in tistih moških in žensk, kl so v la namen uslužbeni Pri njih (Prossedicust 1010.) poved sporeda — 19-45 Kaj prlraAa prihodnji teden — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Veliki koneert sa krajši čas — 12 Poročila v nem«činl — 12.10 Drago Kričej s avojim orkestrom »Najmlajših«. Dnevni spored sa lt. JnnlJi 7 Poročila v neniSčini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmoa 7.30 Poročila t slovenščini — S Poročila v nemSčini — 9.10 Koračniea, napoved sporeda v nemSčini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nomSčinl in slovenščini — 12.45 Mali orkester vodi A. Dormelj — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemSčini ln alovenMlnl — 17,15 Pisano polja, daj tldnne volja — 18.45 Segava besede, AndoljSek J«u«»i Volčji lov v Kihniel — 19 SrHmel »Vesoli Kranjci« — 19.30 Poročila v »lovenSčlnl, napoved sporeda — 19.45 Glasbenn medigra — 20 Poročila r tiomSčlnl — 20.15 Is opernega sveta, radijski orkester vodi dirigent D. M. Si. janoc. aodolujeta aopranistka Ksenija VI-dall in basist Friderik LupSa — 21.15 Živeti Ja lepo — 22 Poročila v nomSčinl — 22.10 Olasba sa lahko no«. KUNSMf.£!!UiiS£N DER ERNAKRUNGSANSTALT — OBVESTILA »PREVODA« V LJUBLJANI Abgabe von Marmelade und Toma-tcnpulpe Vorbrancher hekommen auf dla Lalbaeher firundleliensmittclkarten vom Montag, den 12. d. M. weiter bis zum Monatsende hel Iliren stlindtjren Hltndlem 5M g Marmelade suf ni. ha m •olt na pretek . .. »Poročna noč« Igralci: Gersldlna Katt. Radoll Kuri, Teodor Danneger Itd. Predstave danes oh 11.31. 15, 17 In 19. ,,L KIIVO »f/iV/«,V i;-n Organizacija Todt, obveščevalni odsek rabi ženske delovne moči v starosti od 20—40 let, ki popolnoma ali vsnj /.a silo obvlada jo nemški jezik. Te delovne moči bodo imele učni tečaj v enem nnjlepših krajev Gornje ltuli.je pod nemškim vodstvom in bo trajal približno 4 tedne. Po dovršenem tečaju bodo delovne moči kot telefonistinje nameščene po možnosti v domačem kraju. Pogoje izveste pri organi/.nciji Todt, telefonski odsek, vodja g. Sciler. — Prijave istutam. Organizacija Todt, fttnb XIII, Ljubljana, Telefonski odsek. ,st KIXO »SLOGA* ZABAVAI UŽITEK 1 llnra Knmarjeva 1n O. W. Flseher kot krasen tulnd parček Ii dobrih starih časov v razgibani glasbeni veseloigri praškega veleflltna »Sreča na poti« ■Sodelujejo: Paul Kemp Marl« t. noch-Ion. Gustav VVnldau in drugI odlični umetniki. Predstave oh IS, 17 In 1». KINO »KO DEL J EVO« Tal. 41 t« Kako Tternmn sivnr je plsfl»1 l.lttbnvna pisma boste videli v izvrstnem zabavnem filmu »Liubavna pisma« Herman Thimig, Kalhe Ilaak, Ruse Graf. Predstave v nedello oh 15. 17 In II, v delavnik oh 19. ffiislsisei lUMjiSniia v IMcni zadruga z neomejenim jamstvom _^_ v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 Posojilnica ie bila nasproti hotela Union ustanovljena 1.1895 . , .. , . . ........ -—- spreiema hranilne vloge v vsaki vi?lnt in tih ^ najugodneje obrestuie, daje posoiila na vkn,ižbo in proti poroštvu. LASTNIKI GLASOV IR J EVI Poslu/uji« §e telefonske številke 39-23, ki E okliče specialno tvrd-o za uglaševanje lei popravila elasovirjev in harmonijev Ju rase k. Zrinjskega cesta 7/11, Ljubljana harmonike: vseh vrst, klavirske i u diatonlčne, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. — ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. Več novih KLAVIR. HARMONIK tudi tnumke Scnnduli, z več registri, ugodno naprodaj na Sv. Petra cesti 42, Ljubljana, (g | Kopirno g | Razno I KUPIMO pumi plašč za voz -dobro ohranjen. 25X5 eol za voz. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4981. (k MOAKE OBLEKE rabljene, moške in ženske čevlje, perilo, pohištvo itd-, stalno kupuj-: DRAME Alojzija. Ljubljana, Gallu. sovo nabr. 29. (k KOTEL za žganjekuho kupim in plačam dobro. — Haznc poljedelske »troje kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Ilinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. (k KOMISIJSKA TRGOVINA Ilinko Privšek Kolodvorska 7, ugodno proda: več Šivalnih strojev, pisalne .stroje -portnbl in pisarniške, več rmlioupnratov — gramofone v kovčku in omarici, globok voziček. violino, sopran saksofon, dva čajna servisa, garnituro steklenega servisa _ za razne pijače, jedilni pribor, tehtnico sistema Berkcl, dvokolo Sulil. lestenec, zidno ogledalo, nove frotir, ke, domske in otroške čevlje, krojaški si roj A n ker, lokomo-bi!o v miniaturi, 11 i ve-lir ni aparat za peo-inetre, vrtalni stroj za zobotehnike, kuhinjsko garnituro za začimbe, zložljivo leseno po- Bogn je bilo v Njegovi nerazumljivi modrosti všeč, da je vzel k Sebi našo nadvse ljubljeno hčerko Mostno županstvo v javlju žalostno vest, dne 2. juniju 1.1. umrl ASTO Pogreb bo r ponedeljek, dne 12. ju-nija ob pol 16. uri z Zal. kapelice sv. Marije, k St. Križu. Ljubljana, dne 10. junija 1044. mestni župan, rudniški blagajnik in ravnatelj Hranilnice in posojilnice v pokoju v visoki starosti 74 let. Zaslužnega meščana bomo ohranili v trajnem iu častnem spominu. Idrija, dne 4. junija 1044. OBLAKOVI KUPUJEMO prazne cementna tn .liiue papirnate vreče 1'EIRONAMA, Tjrle. ta cesta 55 a. &IVA1.S1 STROJ Singcr, Ju\, Gritzner ali Plaff takoj kupim. Naslov pove uprava »Slov.« pod St. 500". Dotrpela je naša ljubljena žena, mama in leta, gospa PI.ASC ali balonsko svilo: po* satnezne knjige: Cnn* karja, Kersnika, Fin-žfrarja, Tavčarja in pa š.trekljeve pestiti . ter starinski denar kupim. Ponudbe nn upr. »SI.« pod »1'rotivrcdnost« -šl. 5016. (k POZOR1 Itapnieni .reče la ne tekstilna odpadke plačam po najviiti ce ot. — Grebene A f o i r i j. Gallusovo nabrežje 59 Ljubljana. (k Frančiška Uhan ŠIVALNI STROJ čevljarski, dobro oTira. njen, kupimo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »čDTO« 4953. (k delavka Tobačne tovarne Pogreb bo v nedeljo, II. t. m., ob 3 pop. z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. - Sveta maša za rajnko sc bo brala v sredo, 14. t. m. ob 6 zjutraj ▼ trnovski župni ccrkvi. Ljubljana, dne 9. junija 1944. Globoko žalujoči: IVAN mož, FANI, hčerka — ter ostalo sorodstvo. ŠIVALNI STROJ Singcr. zelo pripraven za domačo uporabo, prodani poceni. Pred škofijo 19, Julka. L nadstropje. NOVI NASLOVi FranltSkanska 3 Teiefon 45-13 Strti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so |»ri bombnem napadu nn Beograd, tlttc 18. maja 191«. tragično umrli n a t i dragi, gospa Olffa Veble roj. Viilmar soprozn dr. Franca Vebleta, viš. vel. ■nspektorja v ministrstvu poljcprivrcdc in gospa Viktorija Velite roj. Mihelič •oproga dr. Andrcjn Vebleta, člana državnega sveta in njena hčerka Marija Mereeclesi Sveta maša zadušnlca za pokojne se bo brala v ccrkvi Marijinega Oznanjenja, dne 15. junija 1944, ob 8 zjutraj pri glavnem oltarju. Ljubljana, Beograd, Kapele, I.aško, Čatež pri Brežicah iu Tcmplin pri Berlinu, ŠIVALNI STROJ »Singcr«, pogrezljiv, okrogel čolniček, v zelo dobrem stanju, prtrdvojni material, ji rodit m z ent I aparatom. Pred Škofijo 19. I. nad., levo, Adamič. | Pohištvo | KOMIS. TRGOVINA Ilinko Privšek. Kolodvorska ?, kupuje stal. no: kolesa, moška in damska ter dečja; bla-eajne, stoječe, le/cčc in registrirne; rjuhe in driiRO posteljnino; otroške vozičke, globoke in športne; pisal, ne stroje, portnbl in pisarniške; — šivalne stroje za šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje; jedilni pribor in razne servise: teht-nice, radioparate, poljedelske stroje, klavirje; vse te in drure rabljeno in nerabljene predmete prevzame tudi v komisijsko prodajo! (k STEKLENICE razne trste, kupnjemo Plačamo dobro. Na vašo željo tih prevzamemo na domn. • B. Guštin. Vodnikov trg šl a. GOSTILNIČARJI in zasebniki dobijo navadne stole P« zmerni ccni v trgovini »Ogled« . Mestni trg 3 (vhod skozi ve-/o). (I POHIŠTVO vseh vrst in šc druge ujmrabne predmete — stalno kupuje - proti takojšnjemu plačilu. -Trgovina »Ogled« nn Mestnem trgu 3 (vhod skozi vežo). (k IIISO, PARCELO ali po| hiše kupim do 300.000 lir, s hipoteko tudi več. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Gotovine« št. 4991. (p SPALNICO furnirano, itarejio —■ dobro ohranjeno in čisto, ugodno prodam. Naslov v upr. »Slov « pod št. 4984. (š Zahvala ŠIVALNI STROJ prodnru, z okroglim čolničkom ter otroški tricikelj. Ogleda ne pri Atrakcij* Gospo« svetska 41. Vsem, ki ste spremili našega dragega soproga in očeta Jožeta Novaka ŠIVALNI STROJ Singcr. prodam. Dobro oh run jen, za domačo u pori lio. Hišnica Pred Škofijo 19, II. nad. ŠIVALNI STROJ Singcr, pogrezljiv, kn-hinet ori>». niner . naprodaj. Simandl, Dvor-zukova ulica 3. nmg. uslužbencu na poslednji poti, vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu položili na preruni grob obilico cvetja, se nojtopleje zahvaljujemo. Topla zalivala naj velja posebno zastopnikoma g. župana, načelnikoma g. Svetclju in dr. Froliclni za častno spremstvo. Lnako izrekamo toplo zalivalo gospodom zdravnikom: dr. Kruhu, dr. Gerzetiču, dr. Rozinu, ki so pokojniku lajšali telesne bolečine ter mu stali ob strani v zadnjih trenutkih njegove življenjske poti. Končno pa naša prisrčna hvala tudi vsem onim, ki so tako v Življenju, kot ob smrti dokazali svojo ljubezen našemu dragemu pokojniku. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni ccrkvi Sv. Petra, v torek, 13. t. m., ob 7. Ljubljana, 10. junija 1944. Fani NOVAKOVA s hčerkama in ostalim sorodstom. §_Kurivo j žalnjoče rodbine: Dr. ANDREJA In Dr. FRANCA VEBLETA, Inž. Ferdo JANEŽlčA, Dr. VIDMARJA, JERšE-TA, MIHELIČ A In doc. Dr. MATKA. RJUHE IN KAPNE stalno kupnjemo. Plačamo najvišje dnevne cene. Trgovina Ogled. Mestni trp 3 - (vhod skozi vežo). (k KOLESA moška, damska in pa moška, damska in tular, Ciril-Mclodova 3Tb. ŠIVALNE STROJE raznih znamk, rabljene in nerabljene - zf šivilje, krojače, fev. ljarje in sedlarje, kupuje stnlno ali prevzame v komisijske |>rodajo Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (V z nami sočustvovali, njej pa v težki in dolgotrajni bolezni ljubeče stali ob strani, ji poklonili toliko cvclja iti jo na poslednji poli sprcjiiiti — NAŠA PRISRČNA ZAHVALA. Posebno hvalo pa izrekamo g. dr. Prodanu za njegovo požrtvovalno zdravniško nego skozi vsa leta težke bolezni ter preč. g. patrn dr. Romanu Totnincu za duhovno tolažbo v zadnjih dneh njenega življenja. Ljubljana, dne 10. junija 1944. ŽALUJOČI (e begato pisana beseda roj. Maver Pokopali-jo bomo v nedeljo, 11. junija ob pol 5 popoldne z Zal iz kapele sv. Petra na pokopališču pri Sv. Križu. Ljubljana-Kranj, dne 10. junija 1944. Anton, soprog; Bogomil, ing. Božidar, Albina por. Peliani, otroci in ostalo sorodstvo. KUPIM VSE predvsem obleko in čevlje do 5 let starega fantka. Cenj. ponudbe npravi »Slov,« pod »Nujno« it, 40>i. Po kratki in mnfni bolezni je v 75. letu starosti Rogu vdano umrl nnš mož, oče, stari oče, brat in stric Jakob Vrhovec VOZ DIRCA za sode, samolično -zn Ic/o do 1000 kg. takoj kupim. Franja Martine. trgovina z meš. blagom, Ljubljana, Dunajska c. 17. (k FOCOMAT POVECKVALNIK. knpim takoi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod pod »Focomat« 5045. posestnik in todar Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, dne 12. junija 1044, ob 16. nri izpred hiše žalosti, Zaloška cesta žlev. 107. Ljubljana, dne 10. junija 1944. ANA. žena; E3NEST, JOŽEF, ANDREJ, STANKO, sinovi: FRANJA ROŽANC, sestra; vnnkl in vnukinje ter ostalo sorodslvo Umrla nam je naša draga sestra in tela, gospodična Zahvala RAZNOVRSTNE PREDMETE ram vnorči takoj v gotovino Trgovska pisarna za bančne in denarne posle Al. Pla-ninšek. Ljubljana — Dvor/.akova ulica 3-1. ekljivi žalosti, izgubo naše hijene žc.nc, stre itd., gosj poštna uradnica ▼ pokoja Pogreb drage pokojniee bo v ponedeljek, 12, junija ob pol 5 popoldne z Zal iz kapele sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 10. junija 1944. Ž n n j o č i ostali GSPAN ZDENKE roj. K0ŠAK DOM IN SVET in Ljubljanski zvon, tudi posamezne letnike kupi žužek, pasaža. VSAKO •ntlkvarlčno slovensko knilfO. revijo, časopise. posamezne od tis. kot tndi star, listine knpnje In noj-najboljle plačnle Knii-carn« Iane» Dolžan Ljubljana, Stritarjeva ulica 6, KUPUJEMO stalno knjige, slovenske pripovedno časopise, znanstvene nemške, romane nnvejšcira časa, mcdicinskc. tehnične -in znansivene. Plačamo dobro ccnn. Mclik Slovenija Sclton-Icben Carniola anti-qua et nova T. Knji-g.irns Kleinmavr & Rnmberg, Miklošičeva Po daljši bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni mož. oče, stari oče in tast, gospod so ltatn bili v veliko uteho premnogi izrazi iskrenega sočutja. PoscDno hvaležni smo pg. zdravnikoma šcftt-primnriju dr. I.. Sav-niku in priinariju dr. R. Neubau-erju za vse napore, tla bi blagi nnkojnici rešilo mlado življenje, dalje preč. g. p. dr. Romanu T<1-mincti za poslednjo tolažbo in čč. srstram za potrpežljivo strežbo v bolezni. Prisrčna hvala Zclczničar-skcinu pevskemu zboru za v srce segajoče žaloslinkc in godalnemu kvartetu z.a umetniško izvedbo žalne skladbe. - Posebno zahvalo dolgujemo osebju domačega podjetja za ljubezen, izkazano svoji Šefinji. Prnv tnko toplo sc zahvaljujemo vsem. ki ste jo odeli s tnko lepim cvetjem, ki ste jo v tolikšnem številu spremili nn zadnji poti ali kakor koli počastili njen spomin. Sveta mnšn za rajnko bo darovana v ponedeljek, dne 12. junija, eb 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi pri oitarju Marije Pomagaj. Ljubljana, dne 9. junija 1944. ŽALUJOČI OSTALI Previden s tolažili svete vere je dotrpel, da sledi po petih mesccih v grob svoji sestri DRAGICI, naš. ljubljeni, nepozabni soprog, zlali sin, brat, striček, svak in zet, gospod hišni posestnik in zvaničnik drž. žel. v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 12. junija ob 4 popoldne z Zal — iz kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Liubljana-Tržič, dne 10. junija 1944. Globoko žalujoči: Pavla, žena; Ignacij, Leopold, Rudolf, Stanislav in Jože, sinovi; Ana, hčerka, iu ostalo sorodstvo. Štefko Turkovič Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 12. junija 1944, ob 5 popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče, k Sv. Križu. Ljubljana, dne (0. jnnija 194* ŽALUJOČI OSTALI KUPIM Jnnežičev ncmško-.lo-venski slovar. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Slovar« št. 5014. I KNJIGE in rele knjižnice knpnje Inji^arnn žužek pasaža. MALI OGLASI RAZNASALKO »prejme cvetličarna »Split«, 1 rančiškuuska ulica 8. b sprejmemo tri izve/bane delavce za umetni kamen iu plošče. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 49Ki. SPREJMEM begunca za poljska dela iu pri goveji živini. Dobra hrana in plača, v okolici Ljubljane. Naslov v upravi blovcnca pod št. 4898. KUHARICO in eno služkinjo takoj sprejme v stalno slu/bo hotel »Ucllc-vuc«. (b TAKOJ SPREJMEM aedlartkefa pomot nikii in vnjcuca. — Viktor K lešnik, sedlar in jer-menar, Ljubljana, Poljanska cesta 49. (b Perfektna KUHARICA z znanjem nemščine, se išče proti dobri plači k dru/.inl brez otrok ra I. julij. Sobarica v hiši. Ponudbe s sliko nn nprnvo »Slov.« pod št. 4900 postrk/nico ali starejšo osebo, sprejme k dvema starejšima osebama. — Hrana in stanovanje v hili, drugo po tlo^o-\oru. Bohoričeva ulica 16. Ambrož 1 rauipuž. VRTNAR delavec ali delavka, ki je vajcn(n) vrtnih dol. se sprejme ?a ves d.in. Domobranska 7. POSTRE/NICO sprejmem /n dopoldanske ure. Ulica 3. maja št. 2. III. nad. (b KUHARICO snmo prvovrstno, sprejmem k dvema osebama takoj. Predstaviti se Atller Service. Kersnikova 2, od 5—b pop postre;.mco za dopoldanske ure. sprejmem. Naslov v upravi »Movcocuc pod ii. 50bf». (b služkinjo preprosto in pošteno, sta m »t JO do "M) let, sprejmeta dva starejša zakonca takoj. Povše-tova ul. 7J-I. (b čevljar. pomočmka takoj sprejmem. Moko-rel, Mirje 4. (b Krojaški POMO< MK ■e »pn [me. K rajniki s.ilon »MODA«. Ljubljana, Hesljcvn R. (b sprejmem dela\ ko takoj, vsa o«krha f hiši. Rudolf Jereb, trgovce s kurivom. - Ljubljana-Vič, Campova 8. (b sprejmem gospodično nli gospoda takoj za pisarno. Rudolf Jereb, trgovec s kurivom — I jubljunn, \ ič, Campova 8. (b postr r /k i njo iščem z.i dopoldanske ure, 2 do 3 krat tedensko. Naslov v upra-> i »Slovcnca« pod šL 5036. (b vdova brez otrok i5čc službo hišnice v manjšo hišo; jp, čista in poštena. Nastopi Inhko takoj s 13. junijem. Poljanski nasip 40-11. a | Vajenci j VRTNAR. VAJENCA in praktikanta takoj sprejmem z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod st. 4970. MIZAR. VAJENCA sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Prednost imajo sinovi revnih staršev. Matija Menard, splošno mizarstvo, Ljubljana 7 -Dravlje. (▼ BRIVSKEGA VAJENCA kateremu nudim dobro učno mesto in ugodnosti. sprejmem takoj. -Poianc, Kopitarjeva L VAJENCA sprejmem, za krojaško obrt. - T. Iglič, Praža-kova 10. (v Fotograf. VAJENCA sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov«. 5065. (v vajenko sprejme takoj damski modni salon. Naslov v uprnvi »Slov,« pod št. 5039. (v vajenca za kovaško obrt sprejme. hrane Vrhovec, Ljubljana, Bohoričeva ulica 6. (v POSTR KZNICA se priporoča k boljši tlrii/.ini za pripomoč ali stalno v slu/bo. • Naslov v upr. »Slov.« pod št. 49b9. (a DOBER TAPETNIK pre delati na dom. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4987. (b FANT srednjih let išče službo pri kmečkem delu. brc/, vožnje s konji. - Ponudbe poslati upr. »Slov.« pod: P/Pošten in skromen št. 5039. STANOVANJE 1 do 2 sob ali prazno sobo išče stranka dveh oseb, - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ro/na dolina« st. , H,v (C KROJAČ BEGUNEC išče malo opremljeno sobico,' najraje kjer bi lahko šival. Ponudbe upravi »Slovenca« poti »Krojač« št. 5015. (s | Poizvedbe J ZGUBILA SEM svileno ruto od trnovske cerkve po Lmon->ki. Negovi, sšclenbiir-govi in Tvrševi cesti do tovarne Produkta. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. NAftLA SE JE aktovka nn Amartin-ski cesti. Vsebuje neknj k rn ha in glave živilskih kart. Doifi se v pekarni Oolinar -Bohoričeva I. AKTOVKA je bila najdena v sredo v Frančiškanski ulici. Dobi se v trgovini Sfiligoj. ZGUBILA SE JE v nedeljo. 4. junija, rokavica drap s temno rn jav i m kombinirana. Najditelja se naproša, da jo vrne proti nagradi Stari trg 14 ali Gallusovo nabr. 13. S Posestva | KUPIM zemljišče, - uporabno za gramoznico. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gramoz« št. 5009. HIŠO kupim, kjerkoli v I j ubija ni do 600.000 I ali tudi parcelo. Ponudbe na upravo »Slo. venca« pod »12. L m. dvignem«. 5037. (p | Kolesa | vajenca za mizarstvo, ki ima res veselje za učejije, sprejme takoj z vso oskrbo Erjavec Alojz, 2abarjcva 4 (Vič 19a). | Radio | padio aparate Phonola, na tok in baterijo, Philips, H is Mastcrs. Kleklrit. I'a-tria. Orinn. ugodno prodam. Ilinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 1._(i | Živali 1 "nur,jo svinjo prodam. Novak rranc. Zaloška c. 141. (j ZFNSKO KOLO v najboljšem stanjn, prvovrstne znamke — kupim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačam dobro«. 493V_(k ŽENSKO KOI O v dobrem stanju kn. pim takoj. Ponudbe na npravo »Slovcnca« pod »Dobra znamka« U. 5017. (oo TRIGIKI.JE dobavlja šc iz slareM kvalitetnega materiala, različne velikosti. — Merkur, Puharjcva t>. KOLESA damskn in moška, velika izbira, zelo ugodno naprodaj, šušteršič, mehanična delavnica, Tvršcva H (Kigovcc, levo dvorišče). STARE DICIKI.JE birikclj-jrnnic, kupimo. Merkur, Fuharjeva h. I Denar 1 Posojil.O vn.nofl I IR tudi manjše ali večje, iščem proti dobrim obrestim in popolni varnosti za daljšo ali krajšo dobo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varno« 4925. (d ZARADI SELITVE se usodno proda slarn podjetje z velikim inventarjem. — Mesečni dobiček 60.000 lir. Potrebni kapital "W>.oon lir. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod iifro: »Takoj odločen kupec«. 5049. (d O POSOJILIH - na hisc, posrslva in pnro-tva dobite inror-mafije I jubljana. Rcc-Ihovnova 15. levo pri JUGO-KREDIT. (d Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro, točno In solidno. Priporoča ,e RUDOLF ZORE Ljubljana Gledališka ul. 12 Tel. 38-10. □■■■■■■■■■CB I Pridelki I PRODA SE KOšNJ \ govejega sena na veli. kem travniku v »Rn-kovi Jelši«. Zbirališče interesentov danes 11. t. m. ob 2 popoldne v gostilni Brcskvar — Trnovo. (1 Okrog 1000 kg SENA prodam. - N. Štlilar, Ciril Metodova 37 b. I Prodamo | POSTELJO in žimnico na vzmeti šc dobro ohranjeno, čisto, ugodno prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5012. (I FROTIRKE popolnoma nove, n-godno prodam. I i i n L o Privšek, Ljubljana — Kolodvorska 7. (1 RAČUNSKI STROJ seštevalni, nov, na. protlaj. Simandl, Dvor-žakova ulica 3. I LISTNE l SI na vsakovrstnih rastlinah pokončujte! Inž. Prczclj, Wolfova 3. NOVO ŽIMNICO z morsko travo, predvojno. po zmerni ceni prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pt>d št. 5003. (I PEGE IN LlftAJ vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema DBOGLRIJA KANC, Židovska ulica I. PRAVE JUTA VREČE Lene prave juta vreče, dokler traja zaloga ugodno naprodaj. Pe-tronafta, Ljubljana — Ciril-Mctodova št. 35a. prej Tyrševa. pisalno mizo amerikanski sistem — prodam. Istotam kupimo ženski šivalni stroj. Naslov pove uprava »Sloveuca« pod štev. 3003. (I MRČES IN GOLAZEN ali, stenice. bolbe, ščurke, molje, mili, podgane, voluharje ia nramorje taoe«ljlvo pokončate S »trupom kt ga dobite v droge rifi Kane. židovska I PISALNE STROJE pisarniške Remington. invieta, Hesperia in Ollver nirodno pro-dau Ilinko Privšrk, l.jub'jana, Kolodvorska 7. (I BRAMORJK prav gotovo pokončate • Bramorin trni. L navodilom v drogeriji Kane, Židovtka nI. I. PISALNI STROJ portnbl, primeren zlasti za potovanje, oblike Hermes Bnbv, ležeč v krasnem usnje-nem kovčku« s posebnimi predali za toaletne potrebščine in najnujnejše perilo. skoraj nov, prodam. Ilinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. xPnoo I. POGAČNIK LJUBLJANA Bohoričeva uliea ILt Telefon «L2 -50 MRAVLJE no vam v nadlego? Odpomoč prejmete, pri Inž. Prczlju, Wolfova 3. PRODAM 1500 kg pšenične slame. Čeme Anton, Zg. Šiška, Ljubljana Vil. MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda, kalijev karbonat 0, 00, 000, 0000. Plastikol. Sintezpomice, Karboli-nej, katran. Olje za jermeoa stalno na zalogi: PETRONAFTA. Ljubljana, Ciril Meto-gova 35 a, prej Tjr-teva. 0 OBLANJE. ŽAGANJE je na prodaj. Vsak tc,-den po en voz. Ponudbe z navedbo cene pošljite na upravo »Slovenca« pod »Obla. nje in žaganje« Štev. 4990. (1 HIŠNA GOBA uničuje vašo hišo? — Razkužila in navodila Pri strokovnjaku: Inž. ro7elj, Wolfova 3. vrč GOSTIL. MIZ novih, ugodno prodam. Interesenti si jih jMi-ko ogledajo v nedeljo dopoldne ali med tednom od 8-12 in od 1-6 pri Artnak Josip, ft|»l. mizarstvo - Jenkova ulica 7. (1 RJUHE dobro onranjene in ženske moderne čevlje št. 36 z moderno plu-tovinnsto peto, p r o-d a m. Strossmayerjevn 4-1., desno. (1 LESNE ČRVE r pohištvu pokončujte! Inž. Prczclj, VVolfova ulica 3. (I KOTEL ZA PRASIčE velik 143 1. se proda. HrilScvska 23. štepanja vas. (I DVE LEPI lorberjevi drevesci, proda. Poizve se Sv. Petra c. 62, pritličje, desno. (I br a morje pokonča in >. 1'rczlj ev »GRI1AL«. Woifova 5. PISALNI STROJ »Urania«, velik, skoraj nov, prodam. — Simandl, Dvoržakova ulica 5. I ZBIRKA »SVET« 1 Pouk | GOSPA POUČUJE nemščino in italijanščino po hitri in (irak-tični ntelodi. Upodne ccne. Rimska c. 10-1,, desno. (u FQi »Ljudska tiskarna« — Z« Ljudsko tiskarno} Jože KramariJ — Herausgeber, tz^jatelj; Lni, Jože So-lja — Scbrfttleite*, orednikl Janko ttalaei.