St. 437. V Ljubljani, sreda dno, 17. maja 1911. Leto 11. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 rm. ,JUTRO“ izhaja vsak dan — tudi »b nedeljah iti fcaznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob S. zjutraj. — Na-ročnina »naša: v Ljubljani v »pravništvu ■Msečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9"—, četrtletno K ^SO, «Kaečao K 1'50. Za inozemstvo celoletne K 2S—. t Telefon številka 883. : V. . w • vi,,* . NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravoištvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvn. Nefrankirana pisma se ae sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Nova zmaga v Ljubljani. Pri včerajšnji nadomestni de-želnozborski volitvi v Ljubljani je bil Izvoljen narodno-napredni kandidat prof. Reisner z absolutno večino glasov — ta vest razveseli gotovo vse one obupane naprednjake, ki so pod sugestijo „Slovenčeve“ samozavestne pisave že začeli po malem verovati v propadanje narodno - napredne stranke in v nepremagljivost naskokujočega klerikalizma, ki se ne sramuje nobenega sredstva v boju za dosego svojih protikulturnih, protina-rodnih in protlljudsklh ciljev. Naprednjakom so v zadnjem česu napovedali klerikalci celo političen bojkot in so ga začeli tudi izvajati z njim lastno brezobzirnostjo; s kratka, klerikalci so se postavili na stališče, da imajo naprednjaki v naši deželi samo dolžnosti, pravic pa čisto nobenih in dan pred nadomestno voli- vijo za deželni zbor je žugal .Slovenec" Ljubljani in njenemu prebivalstvu, da ne dobi od dežele oz. dež. odbora ničesar, ako ne voli klerikalnega kandidata. To je bil čisto navadni poskus volilnega podkupovanja, ker je »Slovenec" žugal ljubljanskim volilcem z gmotno škodo, ako ne volijo v določenem (klerikalnem) smislu (pregrešek proti § 3. zakona v varstvo volilne svobode). Ali ljubljanski napredni vo-lilci so bili možje, oni se niso dali podkupiti, nego so oddali svoje glasovnice za narodno-naprednega kandidata prof. Reisnerja in izvojevali so novo zmago, ki so lahko ponosni na njo. Sedaj pa na delo, resno in smo-treno delo za državnozborske volitve, ki so pred durmi! Izid ljubljanske deželnozborske volitve. Nar.-napredni kandidat prof. Reisner zmagal z nad 100 glasovi večine. Podrobni rezultat je sledeči: Volišče: Dobili so J. Reisner: F. Bartl: Dr. V. Gregorič: Dr. F. Eger: • Mestni dom 1. 433 46 219 151 Mestni dom II. 364 40 206 84 Union I. 405 46 228 94 Union II. 485 49 280 126 Skupaj 1685 181 933 455 Boj se začenja. Trst, dne 14. majnika. »Ali je torej mogoče, da bi se vsled kakegakoli povoda ponovila pogreška, da bi se pustilo, da manjka ime Trsta, avtoriteta Trsta v oni peščici poslancev, ki v dunajskem parlamentu branijo pravice italijanskega rodu v njegovih pokrajinah ? Ali je mogoče, da bi se Trst čutil varnega, ako ga zastopa tisti, ki ga je zatajil še včeraj, stiskajoč roke Slovanom, da jih uvede v njegov mestni svet, medtem ko vsi Italijani v vseh pokrajinah, ki imajo enako usedo, stavijo vse svoje upe v zaupanje napratn svojim zastopnikom v odpor svojih poslancev proti premoči slovanskega vdiranja in proti spletkarjenju slovanskih parlamentarcev ? Ni mogoče; ne sme biti! Naša čast je, da izbijemo ta boj; da zma- gamo v njpm, je naša najvišja naloga napratn domovini!“ Ta odstavek, dobesedno preveden iz „Piccola“, jasno kaže, s kakšnimi načeli stopajo v voliluo borbo tržaški kamoriti. Včerajšnji »Piccolo" je priobčil volilni oklic te sakrimenovane .liberalno-nacijonalne" stranke s podpisom sicer malo znanega »politika** odvetnika dr. Hektorja Dauranta. V oklicu samem je govora o dolžnosti tržaških Lahov, da do skrajnosti branijo Trst, »čast »italijanskega plemena." Štvar je sicer težavna, kajti »napadani so od vseh strani, odkrito in zahrbtno". In vse, prav vse, do zadnjega mora v ta »obrambni" boj, »vsak postopek discipline, vsak korak v stran bi bil poguben." — »V trgovini, v industriji, ki tisočem delavcev poskrbljL-jeta vsakdanjega kruha, v vseh pojavih mestnega življenja vidimo, kako raste vedno predrznejše vdiranje onih, ki dero k vratom naše domovine in nam jo hočejo vso ugrabiti!" — V nadaljnjem govori oklic o gospodarskih vprašanjih in zaključuje z vročo željo, da bi se ne ponovil slučaj, da bi se italijanska duša Trsta, ob bolestnem strmenju sestrskih pokrajin, znašla v odločilnem času zapuščena po večini svojih poslancev." Dvoje je torej, kar tako strašno boli naše tržaške neodrešence : prvo in glavno je — »invasione slava" — slovansko vdiranje, drugo pa socialno-deinokratična zmaga v mestnih okrajih pri zadnjih volitvah. Vendar pa je prvo veliko bolj važno, kakor pa drugo, in potem pridejo, samo tako nekako postrani, še neka gospodarska vprašanja, za katera se baje zastopniki proletariata premalo brigajo in ki se tičejo pred vsem žepov velekapitalistov. Toda, kakor rečeno, glavni je boj proti Slovanom, ali kakor se to pravzaprav prestavlja v »tržaščini" — proti Slovencem. Volilni oklic sicer ne imenuje nikogar, temveč govori samo o predrznih vdiralcih, toda današnji »Pic-colo" je že jasnejši, kajti silni napad na socialne demokrate v tej številki izhaja iz edinega vzroka, češ da ne znajo in nočejo braniti italljansko-na-cionalnega značaja mesta Trsta, da so celo z njihovo pomočjo prišli Slovani v mestni zastop. Pregreha socialnih demokratov pa da je še tem večja, ko so »Slovani tisti, ki napadajo sveto lastnino drugih" in to zlasti v Trstu, ki je zrastel velik in močan, kažoč se v vseh svojih pojavih italijanski. Po Trstu, ki se je razvil le po italijanskem delu in umu do občudovanja vrednega nositelja omike in olike, da se seveda cede sline Slovanom bolj, kakor pa kateri si bodi drugi zemlji, kakor da sta italijansko delo in um delala le zato, da pripravita gnezdo za — narod pritepencev! In slabost, sramota bi bila za prebivalstvo velikega mesta, pripadajoče velikemu narodu, govoreči kulturni jezik, navzeto kulturnega narodnega duha, da bi pustilo odprta vrata onim, ki prihajajo s hribov In govore o osvojitvi. To je le nekaj cvetk te silne dvatisočletne kulture, s katero hočejo braniti tržaški italijanski, po svojih lastnih besedah, občudovanja vredni kul-turonosci italijanstva Trstu ob bodočih državnozborskih volitvah. Torej boj kulture proti sirovini, obramba proti predrznemu napadu, boj domačina proti nesramnemu, divjemu pritepencu. In to kulturo reprezentirajo ljudje, ki se v svojem najsilnejšem nacionalnem navdušenju morejo povzdigniti do tako klasičnokulturnih dejanj, kakor je razbijanje oken in pobijanje ljudi drugih narodnosti, seveda vedno v razmerju vsaj 20 proti e-nemu ; dočim je sirovina tisti, ki naj na istih svojih rodnih tleh trpi posledice takih dejanj. In obramben boj domačina naj bi bil to proti predrznemu vdiranju pritepenca s hribov ! O, da, domačinu, kolikor je ta »domačin ta tržaški Italijan najčistejše krvi rojen od slovenske matere tam gori kje na kršnem goriškem, kranjskem ali istrskem Krasu, ali pa tudi res v Trstu, in se je tak domačin v nizkih začet- kih svojega tržačanstva moral boriti za svoj ljubi kruhek proti predrznemu pritepencu s hribov, toda ne morda goriških, kranjskih ali istrskih, temveč — apeninskih in abruških. Ako se kje res kažeta toliko h va-lisana italijanska kultura v vsej svoji dvetisočletni grdobi, se kaže tu, v teh »Piccolovih" v nebo kričečih nesramno stih. Da je pričakovati v tem volilnem boju še marsikaj hujšega, je po tem začetku pač lahko umljivo. Pogledati je treba samo v volilski imenik, in dovolj je. Magistratna gospoda je pač znala dobro porabiti material ljudskega štetja, in razun najznanejših Slovencev v mestu menda ni nihče vpisan v volilski imenik, kdor se je pri ljudskem štetju vpisal kot Slovenec. Ne verjamemo, da bi se motili, ako trdimo, da treh petin slovenskih volilnih upravičencev ni vpisanih v vo-lllskih imenikih. So pa še druge lepe stvari, kakor n. pr. da se je kar naenkrat izpremenil obseg dveh volilnih okrajev, da je vsa sila italijanskih volilcev, ki bi morali voliti v mestu, vpisanih v okoliškem volilnem okraju itd, In kaj je storiti proti temu ? Pravočasna reklamacija! Volilski imeniki so razpoloženi z dnem 11. t. m. Torej le krepko po tem za sedaj edinem orožju, na dan volitev pa glasovnico v roke in na volišče 1 Tako bomo edino pravilno, pa tudi edino uspešno odgovorili na »Piccoiove" in njegove stranke podle nesramnosti ! Znamenit jubilej. PEPEL Iz slovenskih krajev. Iz Kandije. Katoliško delo klerikalnega župana. Leto in dni je preteklo, odkar je politični netopir Zurc, po domače Stembur, s svojim špekulcaijskem duhom razvnel vso pošteno mislečo javnost. Nasproti njegovi gostilni, je bila druga stara gostilna pri »Lipi" ali »Froncu" (last Fr. Pintarja). Ko je lastnik umrl, je prevzelav posest njegova žena Alojzija Pintar. Zupan Zurc je bil določen varuhom več nedoletnih otrok. Lastnica se je zadolžila, upniki so pognali gostilno s posestvom vred na javno dražbo. Zurc, kot varuh otrok, ki so imeli svoje dedinske pravice na posestvu, bi moral skrbeti, da se posest čim najbolje proda in da preostanek čez terjatve ostane v dobro materi, oziroma otrokom. Kaj pa je storil Zurc? Razbobnal je s pomočjo vedno mu uslužnega okrajnega glavarja barona Rechbacha ter svojega policista, d a kdortohišo kupi, ne dobi večkoncesije za gostilno, kervtej hiši sploh ne sme več biti gostilna. Ker je hiša le za to obrt zidana, ni bilo pravih kupcev; namesto za najmanj 60000 K se je posest prodala le za 30 000 K. Naredil je pa to imenitno kupčijo Zurc sam; rekel je, da bo to občinska hiša. Z uspehi dražbe niti upniki niso bili pokriti; prodali so še drugo hišo na Loki, ki je bila zasebna last ge. Pintar. Lastnico ene največjih hiš v Kandiji Gospod dr. Vinko Gregorič, po domače Pogoreto, je včeraj popoldne petindvajsetič kot kandidat pogorel. Ob priliki njegovega petindvajsetega poloma mu kličemo tudi mi: Bog ga živi še mnoga, mnoga leta ! Naj v miru počiva do svoje šestindvajsete blamaže! so po dražbi z otroki vred pognali brez vsakih sredstev na cesto. Ni preteklo mesec dni in že je nekdo lomil razne kljuke po Ljubljani in že je nekdo prosil za podelitev gostilniške koncesije v tej hiši. In ta nekdo ni bil nihče drugi, kot isti župan Zurc, ki je pred javno dražbo trdil, da v tej hiši nebo nikdar več gostilne. Previden je bil mož. Beračil je najpreje za razširjenje njegove koncesije na to, na njegovo gostilno meječo hišo. Tedaj je nastal v javnosti odpor, baron Rechbach in Schwarz sta se sramovala dovoliti v tako očitno korupcijo. Zatisnila pa sta oči, ko je Zurc vsaj na vrtu opravljal gostilniško obrt. Zurc je počakal leto in dan. Te dni se je vršila občinska seja in pri tej seji je župan predlagal naj mu občinski odbor dovoli polno koncesijo v tej »občinski" hiši. In kimovci so pokimali in Zurc je postal lastnik kar d v e h g o s t i 1 e n. Ta čudež se je zgodil ravno čez leto dni, odkar je celo okr. glavar določil, da v tej hiši ne bo več gostilne. S tem je napočil čas, ko je Zurc sam pretrgal zid pri-zanašanja. Zdaj nimamo nobenih ob-zlrov več do Zurca, ne do barona Rechbacha, ne do barona Schwarza in njegove desne roke dr. Mathiasa. Naj se gospodje kar pripravijo, da javnost za službeno in zasebno razmerje med zve to župansko-vladno deteljico. Napočil je čas, ko pride celo katoliško delo tega klerikalnega župana na dan! Iz Litije. Glasbeno društvo »Moravče" je priredilo v nedeljo dne 14. t. m. na Vačah na vrtu g. župana Zarnika igro »v Ljubljano jo dajmo", ki je zelo dobro uspela. Udeležba je bila M1CHHL ZČ.VACO: LISTEK. Most vzdihljajev. Roman Iz starih Benetek. — Da, gospe Imperije. Ona me pošilja, in v dokaz, da vam govorim resnico, vam hočem povedati, kaj se je zgodilo z vami. Bili ste ugrabljeni iz hiše svoje matere proti njeni volfi, če ne }>idi proti svoji lastni. Gospa Imperija je vsa obupana. Naprosila je mene, da naj vas poiščem. Ali mi verjamete? Vse to se je zdelo deklici tako naravno in verjetno, da je zamrmrala: — Nadaljujte ... — Dobro! si je mislil bandit. Bitka je dobljena I Na glas pa je nadaljeval: —• Gospa Imperija, vaša mati, me je torej naprosila, da naj vas grem iskat. Vstrcgel sem ji ter sc lotil naloge, da vas poiščem, in sreča me je privedla v to hišo, kjer vas je imel vaš ugrabitelj zaprto . . . Oh, le ne ugovarjajte, nepotrebno bi bilo ... Jn zdaj poslušajte, kaj vam porečem. Umakniti se hočem v sosednjo sobo, kjer počakam deset minut. Vi pa boste porabili teh deset minut v to, da se oblečete; čez deset minut bodite pripravljeni, iti z mano , . . — Iti z vami! je vzkliknila deklica, ki se ji je vračala po-malem vsa njena odločnost. Nikdar! Kdo mi more dokazati, da prihajate res po naročilu moje matere? — Nadejam se, da pojdete radovoljno z menoj, je dejal Sandrigo. Prihajam namreč tako naravnost od vaše matere, da imam od nje najobširnejša pooblastila in izrečni nalog, da naj rabim silo, če bi bili vi —• kar se mi zdi nemogoče, že tako zatajili naravo, da ne bi marali iti tolažit svoje matere, ki vas pričakuje v solzah in bolečinah srca. — Kaj naj storim? Kaj naj mislim? je zajecljala deklica poražena. — Torej, je nadaljeval razbojnik neobčutno, nadejam se, da pojdele v desetih minutah diage volje z mano, in vam prisegam, da boste jutri na varnem v palači signore Imperije. Naj bo kar- koli, in za karkoli se odločite, čez deset minut se vrnem v to sobo. Oblečeno ali ne, vas primem, zvežem in odnesem s silo, ako še vedno ne boste marali iti z menoj. Pri teh besedah se je Sandrigo naglo ozrl po sobi naokrog, ter se prepričal, da ni imela niti takega okna, niti vrat, skozi katera bi mogla deklica uiti. Nato se je naklonil hladno in ne brez nekake ironične galantnosti ter jo pustil samo. Preplašena Bianka se je z največjo naglico oblekla. Bila je prepričana, da ji govori ta neznanec resnico. Vse njegove besede so se ujemale z okolnostmi ugrabljenja. Gotovo, mati je morala obupavati. In dvoma ni bilo, da jo skuša najti in dobiti nazaj. Vsak odpor se je zdel deklici nemogoč. Poguma ji ni manjkalo in pripravljena sc je bila braniti, ako bi se izkazalo, da je ta človek lagal. Vtaknila si je majhno bodalce za nedrije, in ko je Sandrigo, ne da bi se napovedal s trkanjem, čez deset minut odprl vrata, je našel Bianko popolnoma oblečeno. — Ali ste pripravljena iti zmenoj ? je vprašal. Bianka sc je za hip do blaznosti zbala, ko je zopet zagledala tega moža pred seboj; in vnovič se ji je izvil prejšnji obupni klic: — Juana! Juana! , , . — Ponavljam vam, da Juane ni več tu, je velel razbojnik. Končajva že. Ali ste pripravljeni? Ali naj vas rajši odvedem s silo . , . Kar bi storil z največjim obžalovanjem, to vam prisegam, toda brez obotavljanja I Sandrigo se je izražal z odločno mirnostjo in z nekako hladno vljudnim glasom. Bianka ga je gledala. Zganila se je kakor človek, ki se v skrajni nujnosti sklene na slepo zaupati drugemu, ter odgovorila: — Torej! je dejal razbojnik brezobzirno. Eh, devica Marija, ali je treba toliko odpravljanja s poštenim dekletom, kakršno ste vi, da se vrne nazaj k svoji plakajoči materi I — Pojdiva, saj grem z vami! . . . Sandrigo je prijel deklico za roko ter jo naglo potegnil s seboj. Ob lem surovem dotiku je vsa otrpnila od ogorčenja in v gnusnem spominu na poljub, ki ga je dobila; toda bilo je prepozno! Sandrigo jo je držal v svoji oblasti, Bianka je razumela, da bi bil vsak poizkus usodepoln in da bi ta človek pozabil vse ozire, ako bi se mu ustavila. Šla je z njim! . . . Sandrigo je z dolgimi koraki prehodil hišo in vrt ter dospel čez par minut svoj koleselj; mulo je bil privezal k drevesu ob cesti. — Vstopite, gospodična! je dejal. Bianka, ki so jo od razburjenja zapuščale moči, je zlezla v koleselj. Sandrigo se je zavihtel poleg nje in ošvrknil mulo z bičem; koleselj je v naglem diru z drdral po cesti. — Krčmar je govoril resnico: mula je tekla kakor dober konj. Po dveurnem diru je bil Sandrigo pri lagunah. Ustavil je tam, kjer je bil zapustil barko. Stari mornar, ki ga je pripeljal, je čakal na svojem mestu. — Na krovi je dejal. Mislil sem že, da te ne bo nazaj. Sandrigo je brez odgovorja skočil s koleslja. Obrnil se je k Bianki in zapazil, da se je deklica onesvestila. — Tem bolje I je dejal izmed zob. Tako so stvari enostavnejše. Vzel jo je v naročje, da bi jo prenesel na barko. In ko jo je držal ob svojih prsih in zasopel sladko vonjavo njenih las, se mu je zopet vrnila minuta tiste omamne pijanosti, ki ga je presunila že v Juanini hišici v Mestre. — Aha! se je porogal mornar. Zdaj te razumem! — Molči, bebec! je zarenčal Sandrigo, ki ga je ta vzlik naglo opomnil na to, kaj je treba in kaj ni. Položil je deklico pod šator na barki ter jo skrbno odel z mornarskim plaščem. In še enkrat se je ozrl nanjo z dolgim, strastnim pogledom. — Kaj storiva s kolesljem in z mulo? ga je vprašal mornar. — Podarim ti oboje I je dejal Sandrigo. To naj bo nagrada za tvojo vožnjo, — Vraga! je menil mornar in pomežiknil z levim očesom. Velik gospod postajaš I (Dalje.) za majhni trg Vače zelo primerna. Igro so prihiteli pjgledat ne le napredni Vačanje, temveč tudi Moravčam, Zagorjani in Litjanje. — Po igri se je razvila vesela, neprisiljena zabava, da smo se prav težko ločili od naprednih Vačanov in Moravčanov. Želeti je, da nam vrli Moravčani pri-rede pogosteje enakih zabav. Na zdar! Iz Vevč. Naš prečastiti gospod kipnik so omenili v nedeljo na prižnici med drugim običajnim političnim govorom tudi od velegromovnika, Flottenchefa, deželnega in državnega poslanca g. Ivana Šušteršiča za popoldan sklicani shod, in so jako ganljivo vabili vse navzoče, ja povabili so še celo k svetim mašam redno prihajajoče brezverce, naj se tudi oni udeleže shoda, pri katerem smejo vse na njih naslov leteče psovke mirno požreti. Glavna stvar je le, da vse, kar istim privošči v svoji neskončni radodarnosti naš velecenjeni gospod deželni in državni poslanec, tiho in brez upora pogoltnejo, a v nadaljnjem pa drže — jezik za zobmi. In ako to store in [ne zinejo niti najmanjše nasprotne besede, tako sigurno lahko upajo, da ne bodo po razpustu shoda — linčani. Koliko pri sv. maši navzočih brezvercev (in brezverc je na slovenski zemlji vsak kristjan, kateri ne trobi v klerikalni rog, in najsibodi drugače še tako bogaboječ in pobožen) se je temu tako milemu in srčnemu vabilu shoda udeležilo, nam ni znano. Kopališče Toplice na Dolenjskem. Začetek lepih, gorkih dni v mesecn maju je tudi pravi začetek kopališke sezije. Že itak lepa topliška okolica je še krasnejša v lepih maj-nikovih dneh. Nanovo ozelenelo listje in razcvelo cvetje, zdrav, čisti zrak privabi vedno več izletnikov in gostov-bolnikov v naše Toplice, iskajočih pri nas razvedrila in zdravja. Mnogi obiskujejo Toplice iz hvaležnosti, ker so se ravno tu, v gorkem vrelcu iznebili mučne bolezni ter zadobili popolno zdravje. Omenim naj le nekatere, ki so se že pri nas oglasili ter ne morejo prehvaliti res zdravilnih moči našega kopališča: Amerikanski škof Stariha, ki je sicer ostal tu le par dni, ker namerava potovati v Ameriko ter se še tekom sezije povrne in ostane tu dalj časa. Baron Rechbacs c. kr. okr. glavar z gospo baronico, grotica Mar-gheri s spremljevalko ter Pia pl. Fi-chtenau, dr. Hočevar pl. Kondenheim, g. Golja, c. kr. komisar, g. Skale, nad-živinozdravnik, g. Dular, dež. poslanec. Dalje so tu še gg. Grča Blazij in Toman Rutas, župnika, Bele Anton nadučitelj vsi iz Goriškega ter gdč. Witzlsberger iz Dunaja. Posebno dobro se počuti gdč. Waltl Pavla iz Trbiža, ki je zelo obolela na ischias, a ji kopanje tako ugaja, da že zelo dobro hodi ter ne čuti bolečin. Kdor toraj čuti trganje naj ne zamudi ugodne prilike, naj ne čaka, temveč takoj pride v naše Toplice poiskat si zdravja. Slovanski jug. Arnavtska vstaja. V zadnjem času prihajajajo o arnavtskem uporu v Albaniji zelo redke vesti, To je kakor pravi .Cetinjski Vjesnik" zato, ker so vstaši pomaknili svoje operacije za črnogorske meje, kjer so se bojevali v začetku, in proti srednji Albaniji. Vstaši so zmagali in razbili vojsko ki je došla iz okolice Gusinja proti njim in sedaj so zavzeli sami to pozicijo za svoje nadaljnje operacije. S tem so se oddaljili od meje in vesti ne morejo, kakor v začetku, prihajati fireko Črne gore, ampak šele čez So-un. Predno pa pridejo vesti od tam, je treba časa in kar je glavna stvar, jih Turki ne pustijo v svet, ako niso za njih povoljne. Z druge strani pa imajo Turki preveč dela radi nemirov in sporov v svojih lastnih vrstah, katere je provzročil oni del mladoturške stranke, ki je nezadovoljen z današ- njim režimom v Turški. Posebno se upirajo proti politiki mladoturškega komiteta v Solunu. Zato ne morejo Turki niti misliti momentano na kako širšo akcijo zoper arnavtske vstaše. Radi tega so, dokler se ne reši velika kriza v mladoturški stranki, prenehale tudi vojne operacije. Vendar se lahko trdi, da je to samo kratka tišina pred viharjem. To mišljenje opravičuje dejstvo, da je bil nedavno v najstrožjem inkognitu v Solunu in Skoplju vojni at?še Enoer Bei, ki je po svojem povratku v Carigrad imel zelo važne konference z vojnim in zunanjem ministrom. V Skoplju se nahaja zdaj 40 bataljonov, dočlm so garnizijo v Mi trovici zvišali na 12 bataljonov. Najnovejša vest, da je razglašeno nad celim skadrskim sandžakom obsedno stanje, govori tudi v prilog temu, da pride v Albaniji še do hudih bojev. Turki spravljajo na bojišče vsaki dan večje voje, a vstaši se ne umikajo. Oni bodo najbrže nadaljevali svojo borbo s še večjim pogumom, ker jim je znano, da se je v zadnjem času v Italiji začelo javno gibanje v njihovo korist. Poleg Garibaldija, ki organizira čete prostovoljcev, h katerim so se prijavili baje tudi mnogi gimnazijci, je prijavil te dni poslanec Chiesa v italijanskem parlamentu predlogo, naj poziva italijanska vlada vse velevlasti, naj bi skupno prisilile Turčijo na izvršitev 23. člena berlinske pogodbe. Po omenjenem členu te pogodbe je dolžna Turčija dati avtonomno upravo in uredbe vsem svojim evropskim deželami torej tudi Albaniji. Odnošaji med Turčijo In Črno goro. Albanska vstaja je provzročila v odnošajih med Turčijo in Črno goro ne samo hladnost, temveč celo napetost, katera je pretila bojevim konfliktom. Turčija je namreč vkljub uradnim vestem iz Cetinja, da Črna gora nima z arnavtsko vstajo čisto nobene zveze, še vedno mišljenja, da je letošnjo vstajo provocirala uradna Črna gora, ki je z obema rokama sprejela arnavtske begunce in upornike v svojo hišo baš v času, ko so oni pripravljali teren za vstajo. Ker torej Turčija ne veruje črnogorskim uradnim poročilom, da je Črna gora nevtralna glede albanske vstaje, se misli, da hoče z Turčija najnovejšimi vojaškimi merami in velikim zvišanjem armade v upornih krajih v prvi vrsti opomniti in zastrahovati Črno goro. Nekateri listi trdijo, da koncentrira Turčija svoje baterije proti črnogorski meji ne to-tiko radi arnavtskih vstašev, kolikor radi tega, ker misli resno na vojno s Črno goro. DNEVNE VESTI. Klerikalci niso zadovoljni z izidom včerajšnje nadomestne deželno-zborske volitve in včerajšnji .Slovenec" izjavlja, da se bodo pritožili — za to, ker okoličani niso smeli voliti! Zakaj pa Ljubljančani ne smejo voliti v okolici? Za volitve v občinski svet ljubljanski se je klerikalcem pač posrečilo dati volilno pravico okoličanom, sedaj bi pa menda radi, da bi imeli okoličani v Ljubljani volilno pravico tudi za deželni in državni zbor, ali bi pa morda hoteli kar razdeliti Ljubljano na majhne koščke in jih podariti okoliškim občinam — za kolonije. Kakor so klerikalci še hudobni in kakor sovražijo Ljubljano, se zna tudi to še zgoditi in potem bodo hodili Ljubljančani, ako bodo imeli kakega opravila pri občinskem uradu, v Št. Vid, drugi na Ig itd., volilne pravice ne bodo imeli pa nikjer. To bi bilo nekaj za klerikalce! Klerikalna doslednost. .Slovenec" se v svoji številki od zadnjega četrtka zgraža nad Judi kar na dveh mestih. — V enem navaja škodoželjno moralni škandal, ki se je baje dogodil v dunajskih židovskih krogih, v drugem pa .cerkvenim predstojništvom\ torej kranjski duhovščini očita — po vsej pravici — koliko lepega denarja je že poslala iz dežele za razno židovsko blago za katoliške cerkve. To spričevalo o naklonjenosti židovskim izdelkom naša duhovščina pošteno zasluži. Samo tega ne zasluži, da ji prihaja to očitanje iz Ljubljane od strani škofovega glasila. Pod svečnikom je namreč trna! — Tisti namreč, ki bere kmečkim fajmoštrom levite o njih denarni ljubezni do Židov, sam ni prav nič boljši. Prijatelji in druhal. Govor ki ga je imel v nedeljo dr. Krek v Unionu, je bil včeraj po večini konfisciran. Ako je „Slovenec“ oziroma govor slovenskega klerikalca konfisciran, mora biti že kaj posebnega, zato si morate misliti, kaj je bilo v tem govoru. Mi bi radi nekaj teh smrdečih cvetk klerikalne surovosti priobčili, pa žal ne smemo, ker bi bili konfiscirani. Prepričani smo namreč, da bi besede, ki jih je govoril dr. Krek izmodrile marsikoga, ki danes še ne vidi nevarnosti klerikalizma. Res, v nedeljo je dr. Krek prekosil vse, kar so klerikalci dosedaj mislili, povedali in napisali. Kar je ta žla-npasti teolog govoril o našem meščanstvu, je vrhunec nesramnosti. Dokaz temu je že to, da je bil govor konfisciran. Včasih se je smatralo dr. Kreka kot resnega politika in znanstvenika, — sedaj pa nam je to huj-skar in klanfač, ki ne zasluži nikakega spoštovanja in ga bomo poslej cenili po tem govoru; bomo ga razkrinkali tudi pred vso ono javnostjo, ki ga je doslej še upoštevala. Kakor slišimo, bo Krek dobil kmalu primeren odgovor in — plačilo. Če ni to skrajna korupcija? Iz Spodnje Šiške se nam poroča: Neki učitelj bi bil prišel na neko naduči-teljsko mesto. Ne pohlepnost po izboljšanju, marveč prisilile so ga k temu rodbinske razmere. Prosil je svojo teto, naj še malo popraša pri merodajnih gospodih, ki odločujejo o usodi nameščanja in premeščenja, če bi kazalo, da bi on prosil za dotično mesto. Teta, ki so jo duhovne posode v zadnjem času čisto poklerikalile, je svojemu nečaku odpisala: Bila sem pri g. dr. Lampetu, dr. Zajcu, Jarcu, dr. Kreku in več drugih vplivnih gospodih in ti vsi so mi takole rekli: Da, on takoj dobi to mesto, toda prvi pogoj je, da postane z dušo in telesom naš. Brez tega pogoja ne sprejmemo absolutno nikogar iz druge politične stranke! Dotični narodno-zavedni učitelj se je svoji pobožni teti primerno zahvalil, ter ji sporočil, da bi bil več kot lopov, če bi zgolj radi bo 1 j še g a kruh a prodalsvo-j e prepričanje. In je ostal na svojem mestu. — Žalibog, da je med učitelji dandanes vedno manj takih častnih izjem. Vi pa državni pravdnik g. Luschan, kaj pravite vi na to ? Vi namreč, ki pleniie najnedolžnejše notice v .Jutru*, vi bi morali dobro vedeti, da je to, kar klerikalci, ki so vas spravili na sedanje mesto, sedaj počenjajo, že več kot prepovedan bojkot. Mi pravimo, da tako kot sedaj, ne bo šlo dolgo več naprej, ker je izključeno, da bi se tako nasilje v Avstriji še dalje moglo razvijati. Cvetje z vrtov žlrovskega kaplana Vrhovca. Dne 14. t. m. so klerikalci v Žireh z bičem napadli prihajajoče goste iz Gorenje vasi, ki so po-setili Žirovce povodom vesciice v korist Ciril-Metodovi družbi. V družbi na vozu z drugimi gosti se je vozil tudi neki orožniški stražmojster. Ko so Gostinčarjevi pristaši videli lepo četo zavednih narodnjakov, so jih zavratno napadli in tolkli z biči po obrazu. Naravno, da pridejo ti klerikalni junaki, ki so po izvršenem delu sramotno pobegnili in se poskrili, pred sodišče, kjer bodo "sledile posledice. Res krasno cvetje z vrta žirovskega kaplana Vrhovca. Ljubljanski diletantje vprizore v soboto dne 20. t m. v areni Narod- nega doma ob pol 8. uri narodno igro s petjem .Deseti brat". Ker so namenili ljubljanski diletantje čisti dobiček v korist .Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem" je želeti čim večje udeležbe. Vstopnina 40 vin. Vrši se pri pogrnjenih mizah; po predstavi ples. Našim cenjenim ljubljanskim naročnikom. Ker se zdi mnogim našim ljubljanskim naročnikom priprav-nejše, ako pride naš uslužbenec mka-sirat naročnino na njihov dom, kakor je to bilo v navadi do sedaj, začne naš uslužbenec z današnjim dnevom pobirati naročnino, ali zglasil se bo pri vsakem samo enkrat, ker dvakrat, ali celo večkrat se ne more zglaševati pri vsakem posameznem naročniku. Prosimo, da bi se to uva-ževalo. Litijska podružnica .Slovenskega planinskega društva", priredi prihodnjo nedeljo dne 21. maja t. 1. izlet na Kum. Odhod iz Litije ob 5. uri 34 minut zjutraj z vlakom do Hrastnika, od tam čez Matico na Kum. Povratek čez Št. Jur pod Kumom v Zagorje. Avtomobilska vožnja čez Ljubelj je bila najtežavnejša Jn zanimivejša točka te vožnje. Člani Kranjskega avtomobilnega kluba zbrali so se na prijazno povabilo predsednika g. barona Friderika Borna pri Sv. Ani že okolu 10. ure, kjer so pričakovali goste. Prišli so ekscelenca podmaršal Kusmanek, poveljnik ljubljanske divizije v spremstvu generalštabnega šefa majorja Purtscherja in nadp. general štaba Schitlerja, g. deželni glavar pl. Šuklje, vladni zastopnik dež. vladni svetnik g. Kulavics, deželni poslanec g. Karol baron Bom, podpredsednik deželne zveze za tujski promet g. dr. Valentin Krisper, bankir Emerik Mayer, več častnikov artilerijskega divizijskega polka in inftr. polka št. 27. in mnogo drugih. Pri najstrmejši točki Ljubelja pri kilometru 53, kjer je strmina nad 26°/o čakala je vsa družba prihod tekmovalcev. Prvi je prišel Viktor Thonet in je točno ob 1 uri 35 minut pasiral Kranjsko mejo pri obeliskih, drugi je bil pl. Jagermayer, ki se je pa tik pred obeliskom ustavil in izstopil iz konkurence, tretji je bil ravnatelj Puchove tovarne gosp. Beletz, potem so sledili v več kot polurnem intervalu Vitak, Hieronimus, Ruppert. Jako čvrsto in brez posebne težave je vozil grof Draškovič, grof Kolovrat, A. Horch, Fischer, Popovich, Pallugay. Veliko voz je zaostalo vsled velikanske strmine, tako se je ustavil sredi Ljubelja voz princa Croy radi defekta in še mnogo drugih. Zadnji voz je pasiral ob pol 6. uri Ljubelj. Gorenjska je jako častno pozdravljala avtomobiliste, Kranj, Tržič in Sv. Ana so bili v zastavah, tekmovalce pa so obsipavale gospodične s cvetkami. Tako se je vršila zanimiva vožnja po naši Kranjski ob krasnem vremenu in tujci so občudovali naravne krasote lepe Kranjske, ter nam klicali .na svidenje". Glede letošnje vinske letine z Dolenjskega in iz Istre došla poročila se glase zelo ugodno. Pričakovati je mnogo pridelka, ker povsod kaže trta lepo. Istrska vina bodo dobiti zelo ceno. Tudi na Vipavskem se nadejajo izredno ugodne letine. Okolu Krškega in Bizeljskega se bo baje cviček izvrstno obnesel nele glede pridelka, nego tudi glede kvalitete. Vse kaže torej, da bomo pili jeseni ceno in dobro vino. Letošnja krma. Naš kmet si obeta od letošnje košnje obilo pridelka. Trava je že zdaj gosta in visoka. Koder so se uporabljala umetna gnojila, bo košnja izvanredno lepa. Črva in kobilic se letos ni bati. Ali bo poglobljenje Ljubljanice barju v prid ? Nekateri Barjani se boje, da bo barju poglobljenje Ljub-ljaničine struge od Vrhnike do Karo- linške zemlje (Gruberjevega kanala) škodilo, ker se bo začel svet vsled osušenja posedati in sušiti. Pa ta strah je prazen, kajti za barje bo voda zaprta in bosta branila prevelik odtod dva jeza. Ampak za kultiviranje se bo moral barjanski kmet bolj brigati nego do zdaj, kjer ni skrbel niti za pravilno obdelovanje niti za obilo gnojenja. Zemlja je izmozgana, zatorej tudi ne more kaj prida roditi. V tem oziru daje lep zgled poljedelsko ministrstvo s svojim poskuševališčem v Črni vasi. Povodom otvoritve vrta se vrši danes velik koncert .Slovenske Filharmonije" v hotelu .Zlata kaplja" (L. Tratnik), sv. Petra cesta št. 27. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina prosta. Žrtev svojega poklica. Pisali smo že o tragični smrti g. Skale. Zvedeli smo še par podrobnosti, ki jih objavljamo. G. Skala je tožil že popoldne onega usodnega dne, da ga v prsih bode, toda kontrolor Junc ga je kratkomalo spodil, češ — to .so stari grehi", kakšni .stari grehi" to so bili, se je videlo zvečer ob četrt na 7. uro, ko je gospod Skala pred šen-klavško cerkvijo vsled slabosti in napora izdihnil. Od tega časa naprej je kontrolor g. Junc kakor maslo. Nobenega sledu po kakem zmerjanju. Da bi ie tako ostalo še v naprej! — Tudi na pomoč so vzeli zdaj par uslužbencev, kajti pošta je vkljub ogromno naraslemu prometu v zadnjih letih imela le pet dostavljalcev pri paketih. Tragična sobotna dogodba jih je vendar nekoliko zganila. In tako se bodo razmere pri ljubljanski pošti vendarle morda nekoliko izboljšale žal; da je moral priti sobotni tragični dogodek. V hotelu Tivoli svira danes izborna damska kapela. Vstopnina prosta. Proti jeseniškemu postajenačel-niku Ječmineku smo prejeli nastopno pritožbo: G. načelnik postopa proti železniškemu osobju jako surovo. Psovke kot: faule Banda, Sclnvindler, Ba-gage i. t. d. so kar na dnevnem redu. Proti nekemu uslužbencu, ki se ni prav nič pregrešil, se je nagrozil: Ich werde sie dementspre chend auf die Direktion begleiten. On sploh ne govori drugače kot le nemški. Briga se za vse drugo, le red na kolodvoru mu je deveta briga. Siidmarkarji, potem gospoda iz tovarne, učiteljice iz nemške šole in sploh Nemci, delajo na kolodvoru kar hočejo. Vozijo se s kolesi preko vseh 4 tirov na vlak, česar se niti železniško osoblje, ako ni v službi, ne sme dovoliti. Od Slovencev se zahtevajo vstopnice na peron, Nemci pohajajo brez vstopnic kadar in kakor se jim zljubi. Tisti aparat v veži kolodvora za peronske vstopnice služi po modri glavi tega prijatelja SUdmar-karjev edino le za slovensko občinstvo. Če se g. načelnik ne misli prav v kratkem in napram železniškim u-službencern prav temeljito spokoriti, pridemo še z vse drugimi grehi na dan! Tržaško kolesarsko društvo .Balkan" naznanja vsem kolesarskim društvom, da priredi v nedeljo dne 25. junija t. 1. veliko cestno dirko za .11. jugoslovansko prvenstvo" na progi Trst (Vrdela) Lokve—Št. Peter—Razdrto—Trst (Vrdela) 103 km maksimalen čas 4 in pol ure. Darila: I. Velika zlata svetinja. II. Srednja zlata svetinja. 111. Mala zlata svetinja. IV. Velika srebrna pozlačena svetinja. V. Mala srebrna pozlačena svetinja. VI. Velika srebrna svetinja. VII. Srednja srebrna svetinja. Vsako darilo je sprem-Ijeno z diplomo. Prvi dobi še narodni znak z napisom: .II. Jugoslov. prvak 1911." Vloga za člane slov. koles, društev 8 K samostojni (oni brez m-kakih društev) 10 K. Prijave z vlogo je pošiljati do 18. junija t. 1- J13 ~ru-štveni sedež kavarne .Minerva", Trst, Via Acquedotto. Slavnost se bo vršila popoldne v Narodnem domu pri Sr. Ivanu, kjer bo razdelitev nagrad, sreč-kanje za dvokolo, ter razno. y MALI LISTEK. 1 Oedipus v cirkusu Buschu. v Max Reinhardt mora imeti v istini jako mnogo vere v samega sebe, v svojo umetnost, v sugestivno moč svoje režije. Režiser, ki si upa odigrati tragedijo, kakor je Oedipus v cirkusu, v kraju, ki nas nehote spominja komičnih skokov in neumnih dovtipov zate-lebanih klovnov, mora imeti jako živo in izrazito domišljijo, da se otrese teh cirkuških vtisov in si zamore zamisliti tam tok dogodkov, ki vodijo k tako groznemu koncu. Seveda ga je misel na antično gledališče, ki je bila tudi prvotni povod te uprizoritve, pri tem podpirala. Saj sta si antično gledišče in današnji cirkus po svojem splošnem ustroju kolikor toliko podobna. Seveda, cirkus kot tak še ne bi bil prikladen za uprizoritev Sofoklejeve tragedije. Vzidati je bilo treba še skleno. In tako sem zagledal ob svojem vstopi skozi glavni izhod najprvo šest ogromnih, štirivoglatih, v eni vrsti sto-_ ječih stebrov, ki predstavljajo pročelje kraljevske palače. Pobarvani so tem-nosivo in črno, kakor objema sploh vse scenerijo ta težka barva, ki sili človeka v občutje, da mu klone glavo, še mu zmrači čelo in mu dušo prevzame zla slutnja. Do vhoda v palačo vodi dvojno stopnjišče; nekaj stopnjic, nato ozka planota, pa zopet nekaj stopnjic. Sredina cirkusa je sedaj izpremenjena, štirikotna je in ima tri vhode za zbor, od glavnega vhoda, od desne in od leve. Leseni strop citkusa je zakrit z rudečim blegom, in tako se razpenja nad tem črnosivim krajem temnordeče nebo, ki ne obljublja nič dobrega ... Tako vpliva Reinhard že s samo scenerijo. Celo električne žarnice, ki še razsvetljujejo mračni kraj, so ovite z blagom, da ne motijo našega občutja. Bliža se čas pričetka in cirkus se polni. Le tu in tam je kakšen sedež še prazen. A to občinstvo se mi zdi manj živahno, manj glasno, kakor ono v glediščih. Seveda, tam v gledišču — nebroj lučic, sredi bogato slikanega stropa blesteč lestenec, raznobarvne toalete v rudeče drapiranih ložah, ornamenti, zlato, in vrhu vsega tega še godba . . . A tu? — Vzduh scenerije nam lega na prsi svinčenotežko, kakor mora . . . Nakrat — trombe tam v gradu ... Trikrat, zategnjeno, turobno . . . Prvič vse enako, drugič in tretjič se jih nekaj povzpne na kvinto, druge ostanejo na prejšnji višini. .. Smrtna tišina ... Zopet trombe — čisto kakor preje. Zopet tišina . . . Zdaj ugasnejo vse luči .. . Tema. Nakrat tam v temi, nasproti palači nejasen Šum. kakor tužni glasovi oddaljene množice . . . Vedno bližje in bližje, vedno glasneje in glasneje . ., Sedaj nam je jasno: množica drvi tam iz mesta proti palači in divje toži ... Vedno glasneje in glasneje . . . Bog, koliko jih pač je ?l — Par sto? Tisoč?! . . . Naraščajoče toženje spremlja v gradu neko tajinstveno groine-nje, kakor ozvena, vedno naraščajoče. Sedaj so tu , . . Menda ni oblačje, ki zakriva solnce več tako gosto in temno, kajti temo je pregnala medla svetloba, kakor v mesečni noči. Vidimo torej, kako plane na prostor pred palačo nakrat na pol nag mladenič pritajeno tožeč in kako se zgrudi zmučen tam pred stopnjiščem . . . Sedaj še dva! Trije! . . . Cela gruča zopet! ... In sedaj dohiti te prve nakrat vsa množica! . . , obupno izteza roke in proseče, obrazi so trpeči, bledi in trpka usta kličejo: .Oedipus, pomagaj! Pomagaj, kralj!" . . . Kakor blazni sc zaženejo na prostor pred stopnjiščem in tožijo, tožijo: .Oedipus — kralj — pomagaj!" . . . Nakrat se odpro vrata palače . . . Vse obmolkne . . . Oedipus se prikaže in obstoji vrh stopnjišča . . . Množica se zgrudi hkrati vsa na tla. V nemi bolesti se dvigne proseče sto in sto rok . . . Sedaj izpregovori kralj: .Otroci, kaj poklekate? . . Nič kraljevskega ni na tem kralju Samo diadem, ki mu blesti na čelu in pa kraljevi plašč, ki mu valovi z ramen pričata, da je to on, Oedipus. Mirno, kakor kip stoji tam vrhu stop-njišča in ta mirnost k večjemu diha dostojanstvo. A sicer: roke mu vise malomarno ob telesu, njegov obraz je ženski, njegov pogled mehak, a še mehkejši njegov glas. Niti pri besedah, ki kar silijo k dostojanstveni po-zituri, češ, jaz se™ kralj, se ne zgane. Govori pač le o človeku Oedipu in ne o kralju: .Jaz sam stojim pred Vami — Oedipus . . •“ In resnično njegova usoda je grozna dovolj, tako grozna, da ne vprašamo, je li ta človek kralj ali be- rač? In tako skozi vso igro. In celo proti koncu, ko se kar kopičijo tragični momenti, kako hrani s kretnjami, a kako so zato tiste, ki jih napravi velike in pretresljive, dasi so tako preproste in enolične, kakor le mogoče. In ta vpliv Reinhardtove režije jc videti na vseli, na solistih, kakor na zboru. Ta disciplina, ki jo spoznamo posebno v zboru je nekaj talijo-čega. Par sto ljudi si v..tak° k;®tk?” času podrediti tako svoji volj. in doseči ž ni im v umetniškem izzivanju take uspehe, to zamore samo avtoriteta kakor jc Max Reinhardt. Seveda je imel tu na Dunaju materijal, ki je razumel vsako njegovo željo, ki je zasluti vsako njegovo misel. Saj so šli med Tebance sami visokošolci. Zaradi našega ugovora proti konfiskaciji članka „Ubogi vatikanski jetnik" se vrši razprava danes popoldne ob pol 5. uri pri c. kr. deželnem sodišču. Povratek Sokolov iz Turina. Naši sokolski tekmovalci se vrnejo iz Turina v četrtek ob tri četrt na 7. zvečer z gorenjskim vlakom. Na južnem kolodvoru sprejme vrle zmagovalce slovensko Sokolstvo. Iz kolodvora je obhod po mestu. Ob pol 9. zvečer nastop tekmovalne vrste v telovadnici v »Narodnem domu“; po javni telovadbi sestanek narodne družbe v „Nar. do-mu‘. Sprejem mora biti veličasten in znamenit. Nekaj za smeh. Povest o merkovcah. Merkuce so nekega večera zapazile kresnico. Ena stara merkuca, ki je to kresnico videla, je takoj začela vpiti po svoje ogenj, ogenj. Tukaj se bo dal narediti ogenj, ujamejo kresnico, jo polože na tla in potem začnejo stare merkuce prinašati slamo, steljo in dračje in nakladati vse to na ubogo kresnico. Potem se vležejo te merkuce poleg tega kupa in začnejo pihati, da bi nastal ogenj. Stare merkuce pihajo in pihajo toliko časa, da obnemorejo. Priskočijo mlade merkuce, začnejo zabavljati, in ker so živahnejše, tildi tuliti, besneti na vse strani, razgrajati, lomiti, med seboj se kregati, pljuvati, nazadnje pa pihajo kolikor morejo, pihajo celo noč, pihajo tako, na nazadnje ena merkuca za drugo pogine, a ognja pa le ni. Tam za gorami se pa pripelje svetlo solnce, in ko zadnja merkuca vzdigne kupec, vidi, da je kresnica izginila in tudi zadnja merkuca žalostno pogine poleg svojih tovarišic. Prijatelji, ta kresnica je klerikalizem slovenski, te merkuce so pa naši klerikalci. Iz kresnice hočejo upihati ogenj stari in mladi, toda ko prisije beli dan, bodo zmagala načela napredka in prosvete zadnja merkuca bo izgubila svoje življenje, kresnica bo u-gasnila in mir bo na Slovenskem. Prijatelji, vprašam Vas, kdo izmed nas hoče biti tako neumen, da bo šel pihat kresnico, da se napravi ogenj ? Po dr. Kreku priredil Bav-bav. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Položaj na Daljnem Vzhodu. Petrograd, 16. maja. Položaj na Daljnem Vzhodu je skrajno kritičen. Ruski časopisi povdarjajo, da je vojna med Rusijo in Kitajsko skoro neizogibna, zlasti odkar je odpotoval na Daljni Vzhod ruski vojni minister Su-homlinov. Kitajci neprestano hujskajo narod proti tujcem, zlasti proti Rusom. Aehrenthalov povratek. Dunaj, 16. maja. Avstrijski zunanji minister grof Aehrenthal, ki se nahaja sedaj na dopustu v Opatiji, se vrne na Dunaj dne 23. maja in prevzame zopet vodstvo zunanjega ministra. Razne vesti. = “Kako nastajajo mode. Zanimivo J > kako so nastale razne mode na ngleškem, odkoder so se prenesle K°ro po vsem modernem svetu. , .Vzemimo na primer modo zavi-a,n*h hlač, ki jc nastala nekega dne Pri dirkah v Askotu. Priuc Kdward, poznejši angleški kralj, je bil posetil i Vonjamo. Da si ni onesnažil hlač, : U" ie zavihal. Prišedši iz konjarne, ] 1 Pozabil zravnati si hlačnika. To J, zadoščalo: pol ure pozneje je na > otine gigrlov nosilo zavihane hlače, asi jc sijalo toplo solnce in ni bilo nit' sledi kakega blata, mar • ' set'anja angleška kraljica dn 'J* ve^*(rat nehote vplivala na mo-sed« i odvzela malemu, takrat rok L •en,u vojvod' York Paliico iz njo’ F!, svojini sestricam nagajal z pri' . držala je palčico v roki tudi stov^enadi v parku. To je zado-s° 2a?j najelegantnejšc gospodične iice v ,Pr* promenadah nositi pal-v ;okai>- Palica da c a^rarna kriza, je nastala mo-kliučno ! ,C elceant»' svet vozil iz-reda • «'an!° v vozovih tretjega raz- najnovei*? vSo biI‘ vsi ol),cCcn' po J un kroju. Kmetje so debelo gledali, ko so se v njih družbi vozili bogatini, lordi, vojvode in finančniki. Slična moda je zavladala na Francoskem drugega dne po izbruhu nekega velikega financijelnega kraha. Najbogatejši ljudje so hodili kakor reveži na nekak „guljaš“ in so se oblačili v ponošene obleke. * V blaznosti umorila otroka. Petdesetletna Mrs. Margaret O’ Hara, stanujoča v hiši št. 430 zapadna 123, cesta v New Yorku, je v soboto zjutraj v blaznosti vrgla svojega štiriletnega sinčka raz okna na cesto. Deček je bil smrtno nevarno ranjen. Obe roki sta nalomljeni in tudi lobanjo ima prebito. Mati je bila aretirana. * Najstarejši policisti v Nevv Yorku. V soboto je stopil v pokoj najstarejši newyorški policist 731etni James Farley. Služil je 53 let in je svojo službo opravljal tako redno, kakor vsak drug policist. Pred meseci je imel hud boj z nekim lopovom; Farley je lopova premagal in ga pripeljal na policijsko postajo. Njegov sin je policijski seržant. * Aretacije v Slnagori. Policija je včeraj obkolila sinagogo, v kateri je bilo zbranih nad 300 Zidov in je 40 židovskih pobožnikov aretirala. Židje so bili na sumu, da so priredili v sinagogi tajno zborovanje. * Kralj postopačev. Postopači, takozvani „Hoboes“, si bodo tudi ustvarili organizacijo, vsaj to je izjavil James Cads Howe, ki ima priimek „kralj postopačev1*. Howe, ki je bogat človek, je že večkrat s prireditvami postopaških konvencij in z demonstracijami brezposelnih ljudi obrnil pozornost na sebe. Zdaj bo Howe izdajal poseben list za amerikanske postopače. „Hobo“ je človek, ki mrzi delo in potuje od kraja do kraja peš ali na tovornih vlakih v velik strah prebivalstva na«deželi, kajti on ne loči svojega od tujega. To se bo zdaj vse izpremenilo, ker Howe hoče te ljudi organizirati in jih napraviti za koristne člane človeške družbe. * Milijoni. Ogrski milijonar Kas-zelik je zapustil 17 milijonov za azil, ki bi služil za pribežališče ljudi srednjega stanu, ki so obubožali brez svoje krivde. Sestra Kaszelikova se je pritožila zoper testament in hoče denar zase. * Pevec Burian, ki je odšel iz Draždan z ženo trgovca Dingelsa in je hotel nastopiti v Pragi v Narodnem gledališču je doživel razne težke trenutke, ker ga je Dingels tožil, da mu je odpeljal ženo. Sodišče je tožbo sprejelo. Obenem ga je tožil saški kralj, kot posestnik dvornega gledališča za 32000 K ker je prelomil pogodbo. Tako je prišlo nad Buriana naenkrat dvoje tožb, on pa je vkljub temu mirno živel z Dingelsovo ženo na njenem posestvu. Praško sodišče je zdaj tožbo proti Burianu umaknilo, ker se je menda prepričalo, da Burian Dingensove žene ni odpeljal, ampak da je sama ž njim šla. Ali bo tudi saški kralj umaknil tožbo, še ni gotovo. Bratje Sokoli! Na mednarodni tekmi v Turinu je izvojevala slov. telovadna vrsta nepričakovan uspeh Slovenskem Sokolstvu. Da se na primeren način za to zahvalimo, poživljamo vsa sokolska društva iz Ljubljane in okolice, da sprejmo brate telovadcev, ki se vračajo iz Turina; posebej še apelujemo na starejše brate Sokole, da se udeleže sprejema bratov, kateri s tako sijajnimi uspehi nadaljujejo od njih započeto sokolsko delo. Zbirališče vsega Sokolstva bo pred Narodnim domom v četrtek ob */«6. uri zvečer Od tam odkoraka se z godbo na čelu na kolodvor. Bratje, pridite polnoštevilno in pokažite s tem, da se zavedate velikan* skega uspeha Sokolstva, velikanskega uspeha Slovencev. Na zdarl Slovenska Sokolska Zveza. Lastnik tn glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik oštni predal 85. 2fi2 3- ! libirkn malMnlh mamk vseh držav sc ceno proda Kje pove .Podružnica Jutra v Sp. Sliki.* 134 2-1 Lepa ,,Ylla“ s 6000 klaf. zemljišča v bližini Ljubljane se proda po zmerni ceni jako pripravna za sanatorij. Več se poizve pri upravi „Jutra“. 132/4—1 Važuo za slikarje l»i amateur-fotoerafe! Izvrsten ,,Kodak št. 4“ s kemikalijami in strojem za razvijanje pri dnevni luči se ceno proda. Poizve sc vsak dopoldan v Prisojni ulici št. l./l., vrata 22. 283/1-1 Malo rabljeno moško kolo (Diirkopp) s prostim tekom se proda. Iz prijaznosti ga pokaže tvrdka Jakopič, Emonska cesta. 136/1 — 1 Stanovanj« s trenil sobami, veliko kuhinjo ter porabo vrta se takoj odda. Več pove podružnica „Jutra“ v Sp. Šiški. 135/1 — 1 KORESPONDENCA. Dopisovalki anonimnega pisma na A. P. svetujem, naj se v bodoče bolje informira, zakaj jaz dotičnega g. iz kavarne pri Slonu niti osebno ne poznam ter ga tudi ne želim poznati Obžalujem pa Vas, ako Vam Vaše ljubezni noče vračati. Malo več takta bi bilo tudi na mestu. A. P. Gospici Ivanki Burja kličemo, na mnoga leta h včerajšnjemu intendanti. Živela! Fr. Dolenc. Hotel Tivoli. Danes KONCERT damske kapele. Vstop prost. Zvest, trezen in zanesljiv hlapec! k teškim konjem se sprejme v stalno službo v »Tovarni za klej“ (Lim tovarna) Sv. Martina cesta št. 60. Vstop takoj. TT y za slabokrvne in prebolele k T|*| i i je zdravniško priporočeno črno A II Vv dalmatinsko vinoKai najboljše sredstvo. 5 kg franko K 4 50 Br. Novakovič, Ljubljana. Danes ob 8. uri zvečer koncert polnoštevilne Slov. Filharmonije na vrtu pri „Tratniku“ (Zlata kaplja.) Vstop prost. Vstop prost. Išče se Pina »a račui naj si bode v Ljubljani ali blizu Ljubljane. Ponudbe sprejema .Podružnica Jutra" v Sp. Šiški. Naznanilo. Slavnemu občinstvu, cenjenim gg. gostilničarjem, trgovcem i. dr. usojatu si priporočati moje, leta 1904 na razstavi v Parizu najvišje odlikovane mesnine. Zlasti opozarjam na veliko zalogo kranjskih klobas, velikih, finih k 40 v „ „ malih „ &20v brunšvlšklh balam kg i K 1 60 krakovskih „ . kg a K 2 40 Na razpolago so tudi različne v prekajcvalsko in mesarsko stroko spadajoče mesnine po kolikor mogoče nizkih cenah. Razpošiljam proti povzetju. Za pristnost blaga jamčim. Za blagohotna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem udani Franc Golob mesar in prekajevalec Spodnja Šiška. Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi V Ljubljana, Šubičeva ulica 5. Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parce- lacije itd. Nova enonadstropna HIŠA nasproti farne cerkve z lepimi prostori, kakor prodajalno, gostilno in gospodarskim poslopjem se odda v najem s 1. ali 15. junijem. — Naslov pove upravništvo „Jutratt. Glasbena iMaticaje prvi- = Viktorja Parme: = krat izvajala niej poklo PQyQ^Jjj H1©Ž = balada dr. Fr. Prešernova. = njeno novo skladbo Posnetki za klavir se dobe v vseh knjigarnah za ceno K 4*—. Založila :: Ig pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani :: aznanilo. Velecenjenemu občinstvu si usojam tem potom vljudno na-:: znaniti, da sem dobro staroznano :: restavracijo „Auerjevih dedičev" „Pri helem konjičku*, VVolfova ulica št. 12 prevzel ter se bom potrudil isto kot strokovnjak najboljše voditi. Vedno največja izbira jedil. Točil bodem tudi najboljša in pristna vina ter dvojno marčno pivo. Sprejemam tudi naročnike za opoldansko hrano od 60 vin. naprej. Na razpolago je tudi „Hupfeldov“ električni glasovir. Z odličnim spoštovanfem ____________________________________ Ludov. Rošker. Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata! Lepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe — OL1MPIA ■■■■■" pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja ■ OLIMP1A ■■■■■■■■■ suha krema tudi kot najboljše milo. lončku K 120, velikemu K 2-—. — — Cena malemu Glavna zaloga v lekarni Trnkoczy v Ljubljani. Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke 0 točna postrežba PREMERL in JANČAR LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI ===== FIRNEŽ in ČOPIČi. ======= Vse v to stroko spadajoči predmeti. ANA GOREČ, Ljubljana Dunajska cesta 16 (dvorišče Schneider & Verovšek). Zaloga koles „Puch“, „Union“ in drugih znamk ter vseh posameznih delov. Najfinejše pneumatike. “n»", S Izposojevanje koles. £*%!£. XI M Lepa birman - ska darila. - Priznano največja resnično domača - - že 25 let obstoječa tvrdka. - - n s| Pozor! Zaradi velike zaloge po znižanih cenah. - . - - - AlpinA URE Srebrne ure za dame K 7.—, za dečke K 8'—, nikelnaste ure K 4’—, zlate ure K 22’—. Velikanska izbira vse novosti, srebrne in zlate verižice, uhani, prstani, z briljanti in dragimi kameni Collic, tudi po znižanih cenah. — Za vsako uro pismeno jamstvo. — Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto. v Fr. Cllden, urar in trgovec samo nasproti Frančiškanske cerkve. , Jutro* se prodsuavTrstu po 4 vinarje v 2n.a,sled.rioiIh. t©Toa3saj::r2.3L]nL: Beclier ulica Stadion, Tre Visa II nlica Fontana, Pipail, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, nlica Carducei, Stanič, nlica Molinpiccolo, Sekovar. Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg, 9foŽt, ulica Miramar, Macolo, nlica Belvedere Geržina, Rojan, Baunaeher, Can po Marzio, Bruna, SS. Martin. Lrciiroj. ulica Massiutiliana, Boneeli, uli<-a S Marcii Cechimi, ulica deli’ Istra, Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane Graniatieopulo, ni. Barriera SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta, Kicliel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, LuzattO, ulica Acquedotto, Seglllill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak. ulica Belvedere. Pri podiranju vojaškega oskr-bovališea, Dunajska in Frana Josipa cesta se prodaja različni stavbinski materijah Zidna opeka, strešna opeka, cementna strešna opeka, železne cevi, železpe vezi, železno okensko omrežje, 4 cele kompletne železne garniture za pekovske peči, stropni tramovi in strešni stoli iz mecesnovega lesa, vsakovrstne deske, — okna, vrata i. t. d. — Telefon interurban štev jEJ Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skadi šče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge ndevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Ston trg štev. 9. t.iii.lii.ji.ii.ji.t. '« iti Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ljubljana, Židovska ulica št. 1. A. feldstein priporoča svojo galanterijsko knjigoveznico na Radeckega cesti štev. 12. Največja zaloga čevljev domačega In tujega izdelka. Milan Škerl, Ljubljana, Šolski drevored štev. 8. Cene zmerne. — Postrežba točna. Oblastveno avtorizirani in zapriseženi Edina velika izbera == najnovejših == svilenih, lister in dežnih plaščev za dame - kakor kril in najmodernejših bluz. - Panama klobuki od 6 K naprej Velika zaloga oblek za gospode in dečke iz najnovejših chanteclais vzorcev. „Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. Ljubljana, Sodna ulica 3 prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po naj nižji ceni. • / vf.vVtt* tof •*r * ‘J* * Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. : Pisalni stroji „ADLER“ : Rezervni zaklad nad pol mdjona kron Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = Stanje hranilnih vlog d v a j s e tj milijonov kron registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 KO obrestuje hranilne vloge po čistih m brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi » čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do kode ccnjujc takoj In najkulantruje Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička Izdatno podporo v narodne In občnokorls n namene.