Gozd ob gornji meji uspevanja in varstvo narave Forest Along the Upper Limit of Growth and nature Conservation Ivan GAMS UDK 634.0.4 : 632.931+914.971.2 »Vzhodne Karavanke« Prispelo 10. mar. 1977 IZVLEČEK Avtor je pri raziskovanju gornje gozdne meje v Vzhodnih Karavankah (Slovenija, Jugoslavija) z meritvijo ter- minalnih prirastkov ugotovil, da tam rastejo drevesa precej hitreje v zavetrni legi, med gozdnim ali drevesnim sesto- jem. Ker drevesca ne morejo prerasti s svojim vrhov več kot V2-—1 metra oko- liško grmovje ali krošnje dreves (ki tvorijo klimatsko pomembno dejavnost- no mejo, nem. Tätigkeitsgrenze), more gozd deforestirani, bojni pas zavzemati v glavnem z napredovanjem svoje več ali manj sklenjene zgornje linije, izredno počasno pa z zgoščevanjem na samem rastočih dreves, članek poziva k znan- stvenemu raziskovanju, kako pospešiti napredovanje sekundarne (anthropoge- ne) gozdne meje, ki je v slovenskih apneniških Alpah domnevno 200—400 m nižja od naravne (klimatske) gornje gozdne meje. Dejstvo, da raste drevje ob goTnji gozdni meji (v slovenskih Alpah v glavnem med 1700 in 1950 me- trov) večkrat počasneje kot v nižini, zastavlja naravovarstvenikom dolžnost postrožene kontrole nad preostalimi oblikami degradacije gozda ob gornji meji uspevanja. ABSTRACT Researching the upper forest line in the Eastern Karavanke (Slovenia, Yugoslavia) by means of measuring the annual canopy shoots (bruncklets), the author ( G a m s , 1977) has stated that trees grow there much faster in a wind-sheltering position within the fo- rest or tree stands. Since the trees are not able to grow higher than V2—1 m above the surrounding bushes or trees (which form the climatically important »active level«. Germ. Tätigkeitsgrenze), the forest can occupy the deforestated »battle zone«, mostly by means of ad- vancing its more or less connected upper front and only extraordinarily slowly by means of concentration of the single standing trees. The article calls for sclentitic research into how to accele- rate the advance of the secondary (anthropogene) forest line which in the Slovene limestone Alps is presumably 200—400 metres lower than the natural (climatical) forest line. The fact that the growth of the trees along the forest line (in the Slovene Alps mostly bet- ween 1700 tnd 1950 metres) is many times slower than in lowland areas im- poses on the nature conserwationists the duty of a more rigurous supervision of the still remaining forms of forest de- gradation at the upper limit of tree growtn. V preteklosti, ko les večidel še ni bil tržno blago in so naša gorska pobočja izkoriščali predvsem kot gozdne pašnike, ( Z u m e r , 1976), so s požiganjem ustvarjali gornjo gozdno mejo tudi na vrhovih, nižjih od klimatske gozdne meje. Gozdni požar, bodisi da ga povzroči fstrela bodisi človek, se širi navzgor; vrh prizadenejo požari z vseh strani, ker veter zanese ogenj še malo čez sleme ali kopo. V preteklih stoletjih so bili tako brezgozdni vrhovi gora pri nas običajen pojav in na Koroškem so uvedli poseben izraz Gipfelkahlheit ( S c h a r f e t t e r , 1911). Na Slovenskem najdemo Plešivce ne le v visokem gorstvu (npr. Uršlja gora, ki ima na novi topografski karti 1 : 25.000 nadm. v. 1700 m), ampak tudi v sredogorstvu (npr. Plešivec, 832 m severno od Rogaške Slatine). Odkar je v tem stoletju paša izgubila svojo veljavo in les pridobil na ceni, se taki vrhovi spet zaraščajo. Tisti, ki so postali v zadnjih dveh stoletjih obiskana razgledišča, z zaraščanjem vrha izgubljajo turistično privlačnost, ker gozd zastira razgled. To je primer, ko bi morali preprečiti vračanje v naravno stanje, saj je razgled z vrha človeku nagrada za vzpon nanj, rekreacija pa meščanom nujno potrebna. Žal pa pri nas na takih vrhovih ne ski^be za nemoten razgled s čiščenjem ali redčenjem dreves niti zasebni lastniki niti upravljalci družbenih gozdov. Za- radi družbenih interesov tudi ni prav, če se na pomembnih razglediščih vgnez- dijo zasebne počitniške hišice (npr. na Toškem čelu). Gozdna meja, ki se pojavlja na nižjih vrhovih, ni to, kar si v fitogeografiji navadno predstavljamo z izrazom gornja gozdna toe j a (v nadaljnjem g. g. m.). Tu pomeni tisto mejo, ki jo je gozd dosegel ob svoji gornji meji uspevanja zaradi podnebnih ali orografskih razlogov. Podoben pomen ima termin gornja drevesna meja ali na kratko drevesna meja. Fitogeografija razlikuje naravno gornjo gozdno mejo, ki je človek ni spreminjal, sekundarno ali antropogeno, to je zaradi človekovih posegov znižano g. g. m., klimatsko gozdno mejo ter v njenem okviru vetrovno in termalno g .g. m.. Govorimo o plažovni g. g. m. in o orografski g. m., ki ne more doseči klimatske g. m. zaradi orografskih ovir, sten, melišča, podorov in pod. Vemo tudi, da se klimatska g. g. m. višinsko občutno spreminja od pobočja do pobočja, še mnogo bolj pa orografska meja, ki zlasti v apneniškem visokogorstvu niha za več sto in celo tisoč metrov ( P l e s n i k , 1971, L o v r e n č a k , 1977). V tem članku nas zanimata pred- vsem naravna oziroma klimatska in sekundarna g. g. m. ter n jun odnos. Prvo pregledno skico višine klimatske g. g. m. je za slovenske gore objavil M a r e k (1910), in sicer po topografskih kartah iz preteklega stoletja. Poprav- ljeno skico je objavil M e l i k (1958). Oba sta klimatsko g. g. m. določala po najvišjih gozdnih in drevesnih sestojih, kot so bili vrisani na obstoječih kartah. Ko smo na inštitutu za geografijo S AZU pomagali pri izdelavi Melikove karte, smo se opirali na svoje poznavanje gora in na medvojne vojnogeografske topo- grafske karte 1 :25.000, na katerih so bili vrisani že višji primerki gozda in drevja kot na starejših avstroogrskih kartah. Verjetno je bil to glavni vzrok, da so Melikove izohile mestoma do sto metrov višje kot pri Mareku. Po Meliku sta v Sloveniji dve središči najvišje klimatske g. g. m. Prvo so Julijske Alpe, k jer se g. g. m. spušča od 1900 m v osredju do 1600 m na jugovzhodu in jugu. Drugo središče so Kamniško-Savinj;^ke Alpe ter Vzhodne Karavanke, od koder se izohile od 1800 m znižajo do Pohorja na 1600 m. V času izdelave Melikove karte g. g. m., ki jo je ponatisnil W r a b e r (1970), v fitogeografiji še ni bil dovolj utemeljen pojem sekundarne g. g. m., nismo se dovolj zavedali njenega pomena zlasti za apneniške Alpe. Nismo tudi vedeli, da more imeti sekundarna g. m. nekatere dblike naravne oz. klimatske g. g. m. Vedeli smo, kakšno degradacijo tal sta povzročila požiganje in sečnja v golo na nižjem Dinarskem krasu, zlasti po zaslugi očividcev zadnjih ostankov tega, v srednjem veku tudi pri nas razvitega načina, ki se je v zakotnih dinarskih predelih ohranil do tega stoletja (G u š i č , 1965). Nismo pa se zavedali, da so bili učinki požiganja v visokogorskih strminah še hujši, ker je tam več površin- skega spiranja prsti. Ko pogorij o drevje, del koreninja in alpske črnice in ko fotokemični procesi hitro razkrojijo humozna tla, ki jih ne varuje več senca drevja, nalivi preostalo prst sperejo tudi iz špranj, kjer se na nižinskem krasu pogosto le še ohrani. Vlage je v apneniškem visokogorju poleti sicer več kot na nižinskem krasu, so pa man j ugodne temperaturne razmere. V apneniškem visokogorju se zato gozd sam od sebe prav tako počasi obnavlja kot na najbolj suhem dinarskem krasu ali v sušnejših savanah, ki so, kot vemo danes, prav tako marsikje posledica človekovega posega v naravno gozdno vegetacijo. Po biološkem zakonu o minimalnem pogoju kot regulatorju rasti in po zakonu o delni kompenzaciji najbolj neugodnega pogoja s povečano zahtevnostjo do drugih pogojev, bo drevo na tako degradiranih zemljiščih zahtevalo boljše klimatske razmere. Te pa dosega znatno nižje od naravne g. g. m. To pomeni, da dobi taka novonastala ali sekundarna g. g. m. v nižjih legah podobne ali enake oblike, kot jih ima prvotna ali naravna g. g. m. v večjih višinah. Tudi ob taki sekundarni g. m. so drevesa navzgor postopno nižja in viharji, majske ter junijske pozebe in druge u jme ga bodo prav tako prizadele kot drevesa ob primarni g. m. Pred dvema desetletjema je bil tudi manj znan značaj alpske grmovne vegetacije, ki je na prehodu gozdne zarasti v travniško-alpsko. Novejše raziska- ve (delno P l e s n i k , 1971, določneje W r a b e r , 1970) so prinesle več argu- mentov, da je grmovni pas pri nas v kontinentalnih Alpah, razvit pretežno kot ruš je — Pinus mug o — bistveno razširjen po nekdanjih gozdnih zemljiščih pod višino naravne g. g. m. Po analizi vegetacije ob g. g. m. v Alpah in v Prednji Aziji S c h i c h t e l (1966) meni, da zavzema pas ruševja v nedotaknjenih legah v poprečju le okoli 50 m širok pas, ki pa ni sklenjen. V naših Alpah pa mar- sikje najdemo ruš je več sto metrov nad najvišjimi ostanki gozda. Oglejmo si najvišje pojave ruš j a na slovenskih gorah. Pr i tem pregledu nam je bila v pomoč nova, povojna topografska karta 1 :25.000 vojnogeograf- skega inštituta. Povsod lahko najdemo ruš je vrisano više na zložnejših slemenih in policah kot pa v strmem reliefu, kar je razumljivo spričo tega, kar smo zapisali o degradaciji tal ob poseku ali požigu gozda. V Kamniških Alpah najdemo na j - višje zaplate rušja, in sicer do 2080 m, na plečatem ovršju med Dolgo njivo in Kalškim grebenom. Na Raduhi (2062 m) sega do najvišje kote. Po njeni jugovzhodni strani vedno bolj zarašča poti do okoli 1600 m nadm. v. Tudi na Peci ga najdemo še tik ob najvišji koti — Kordeževi glavi (2126 m). Na Be- gunj ščici se pojavlja do 1940 m. Na zložnejših slemenastih zahodnih Karavan- kah se rušje pojavlja do blizu 2000 m, zahodno od Malega Stola oazno do 1980 m. Tudi v Julijskih Alpah naletimo na najvišje rušje na zložnejših terenih. Pod Stenarjem sega v predelu Rušje do 2000 m, nad drugim Kriškim jezerom do 2050—2100 m, nad Krmo v Apnenici in ob V. Pršivcu ter v Koncu Krme v večjem arealu do 2070 m. V Zg. Komni, nad Dolino Triglavskih jezer, so večje zaplate do 1900 m, manjše do 2050 m. V Fužinarskih planinah sega oazno čez 2000 m, v večjem obsegu pa do 1900 m. Na Draškem vrhu naletimo nanj še 2020 m visoko, na vrhu Debelega vrha do 1859 m. Za Cmirom se vzpenja do 2170 m. V Posočju so najvišje zaplate v povirju Soče. Vzhodno od Trente sega na Goličici do 2102 m, v predelu Rušje nad dolino Vrsnik v večjem obsegu do 2050 m in na Travniškem robu do 2100 m. V vnanjem južnem pogorju Ju- lijskih Alp ostaja rušje niže, na Kaninskem pogorju in na južni strani Bohinj- skega grebena v glavnem pod 1900 m ali celo pod 1850 m. Izjeme so redkejše: Police na Kaninu do 2000 m, nad Planino nad Sočo do 1950 m. Ce primerjamo te višine z višino izohnil po Meliku, ugotovimo 100—200 m višinske razlike. Ali lahko iz te razlike sklepamo o višini naravne g. g. m.? Obe višini pomenita najvišje pojave ruš j a oz. g. m. Sta le orientacijski maksi- malni višini, do katere moreta rasti obe biohori na lokalno ugodnih rastiščih. Nikakor ne moremo trditi, da je pred človekovim posegom ruš je oz. gozd na splošno segalo tako visoko. Zlasti v apneniškem visokogorju so bila obsežna naravna brezgodna zemljišča vse do orografske meje. Neutemeljeno bi bilo tudi trditi, da se je primarni gozd začenjal povsod npr. 50 m niže od gornje SI. 1 — Na južnem pobočju Gladkega vrha (sleme valovi med 1815 in 1862 metrov) na Olševi rastejo, desno, na solčavskem pašniku redke smrečice zelo počasi. Na severnem pobočju, kjer so Koprivci prej opustili gozdno pašo, more drevje z vrhom doseči le višino slemena. Gornja gozdna meja zato valovi skladno z reliefom. Na samern vrhu morejo smrečice in macesni zrasti le do Û m. Fig. 1 — On the southern slope of Gladki vrh (Smooth ridge. Its top undulates between 1815 and 1862 metres) on Mt. Olseva the sparce little spruces, to the right, grow very slowly. On its northern slope where the shepherds from Koprivna have previously abon- doned pasture in the forest, the trees can reach with their tops only the altitude of the ridge. The forest line undulates in accordance with the relief. On the very top spruces and larches grow only to /̂4 metre high. meje ruš j a, saj more to v razbitem reliefu uspevati visoko na polici ali sle- menu, zahtevnejši gozd pa šele nelkaj sto metrov niže v podnožju stene. Vendar je omenjena višinska razlika^ 100—200 m v luči novih ugotovitev le prevelika in si jo lahko v dokajšnji meri pojasnimo s počasnejšim zaraščanjem tako imenovanega bojnega pasu po gozdu kot pa po ruševju. S trebi j en jem alpskih pašnikov so marsikje prenehali šele v tem stoletju in v Vzhodnih Alpah je frontalno požiganje nekaterih apneniških pobočij zamrlo šele v preteklem sto- letju. Do tega stoletja so Toplani spomladi požigali južno stran Pece. Tudi ta primerjava potr juje Wraberjevo trditev: »V slovenskih gorah po- teka aktualna gozdna meja 200—400 m pod klimatsko, manj kot 200 m komaj kje, mestoma celo čez 400 m« (W r a b e r , 1970, s. 230). To njegovo trditev so potrdila tudi proučevanja gozdne meje v Vzhodnih Karavankah ( G a m s , 1977). V vzhodnokaravanških gorah in Pohorju je bila metoda merjenja dolžine letnega terminalnega prirastka (vršnih mladic) uspešna pri rdečem boru (Pinus silvestris), ki tam dosega g. g. m., pri smreki in nekoliko manj pri močno polom- ljenih macesnih. Tudi tam se terminalni prirastki na nižjih pobočjih ne zmanj- šajo bistveno t j a do višin okoli 1450—1500 m. Više letna rast dreves najhi t re je zastaja na položnih, vlažne j ših vrhnjih ravnicah, kakršne so na primer na vrhu slemena Smrekovec-Travnik, na Rogli, Planinki in Črnem vrhu na Pohorju. Tako kratke prirastke kot tu imajo drevesa na strminah šele 100—200 m više. O vzrokih za te razlike lahko trenutno le domnevamo. Kaže, da so ravnice hladnejše. Na kraških planotah (Pokljuka, Trnovski gozd) prevladuje smreka v višinah, k jer so na strminah listavci še v popolni prevladi. Na Pohorskem Podravju kmetje ne obdelujejo več ravnih zemljišč nad okoli 800 m (M e d - v e d - G a m s , 1968) in orjejo v strminah. Strma zemljišča verjetno nekoliko ogrevajo vzponski zračni tokovi iz nižjih leg in močneje je odbito ter kvazi- globalno sevanje, ki ogreva deblo, veje in listje oziroma igličevje. Juni ja in julija, ko je glavna doba rasti ob g. g. m., tudi v temperaturi prizemnega zrač- nega sloja ni večjih razlik med južno in severno stranjo ( L o v r e n č a k , 1977). S približevanjem g. g. m. se terminalni prirastki hitro krajšajo. Minimalni terminalni prirasti dreves ob klimatski g. g. m. so še sporni; po H o 1 z e r j u znašajo v Tirolskih Alpah 8 cm na leto, po L o v r e n č a k u (1977) precej več. Opaziti pa je, da nekatera drevesa ob g. g. m. morejo neugodna leta preživeti brez rasti v višino, ne da bi se posušila, kar spominja na vitalnost dreves v pragozdu ( M l i n š e k , 1975/76). Za problematiko, obravnavano v tem članku, pa je najpomembnejši sklep študije o g. m. Vzhodnih Karavank, da se termi- nalni prirastki na smrekah in macesnih ne glede na starost in višino hitro zmanjšujejo, kadar drevo ali drevesce (pojmovano v morfološkem smislu, ne po višini) preraste svojo okolico oziroma klimatsko dejavnostno mejo.^ Cim večja je nadmorska višina, tem niže nad okoliško dejavnostno mejo se zastavi drevesna rast, na osamljenih gorah »očitno zaradi vetrovnih zlomov in pozeb. Daleč največjo rast v višino imajo na jasi sredi višjega gozda ali višjega ru- ševja rastoči primerki. Ker imajo hitrejšo rast tudi drevesa v reliefno za- vetrni legi, je očitno posredi vpliv zmanjšane vetrovnosti na povečani tempe- raturni gradient. 1 Skupne površine, od koder je bil gozd izrinjen od naravne do današnje sekundarne g. g. m., so domnevno večje od alpskega pasu nad naravno g. g. m. Višinski pas med 1700 in 2000 m zavzema 0,9 Vo ozfemlja SR Slovenije in tisti nad 2000 m 0,5 «/o Iz t e h s p o z n a n j j e b i lo mogoče sk lepa t i n a s l e d n j e : t am, k j e r o b g. g. m. d revesce p r e r a š č a okol iško r u š e v j e od po l do enega m e t r a , b i moglo v več m e t r o v v i s o k e m gozdu doseči več m e t r o v viš ine. V g o r a h j e r e s mogoče ugo- tovit i , da so t e r m i n a l n i p r i r a s t k i v d r e v e s n i h ses to j ih p r e c e j da l j š i ko t na o s a m l j e n i h d reves ih n a p a š n i k u al i m e d r u š e v j e m v isti n a d m . viš ini . Če tol iko p r e r a s t e j o okol iško ru šev j e , so n a m l ahko i n d i k a t o r j i k l i m a t s k e g. g. m. SI. 2 —- Pogled čez Kočo na Loki (1634 m) proti vrhu M. Raduhe (2029 m). Pred stoletjem je segal po jugovzhodnem pobočju Raduhe pašnik, ki ga je zdaj v širini okoli 400 m zarastlo mševMPinus mugo). Spredaj desno je star, v vrhu suh macesen. Skozi njegove veje pro- dira mlajši macesen hitrejše rasti, ker raste v zavetju. Taki dvojniki smreke ali macesna so tu v višini 1700 m na opuščenih pašnikih pogosti, četudi sekajo za drva, kot je to primer na Loki, le ostarela drevesa, prizadenejo s tem podmladek. Fig. 2 — View over the Loka Hut (1634 metres) towards Mt. Mala Raduha (2029 metres). One century ago, on the southeastern slope of Mt. Raduha, there was a pasture which has been taken over by a 400 metres wide belt of dwarf pines — Pinus mugo. In the forground, to the right, there is an old larch with a dry top, Throug its branches a young larch in its sheltered position is growing faster. Double trees of spruce or larch on the former pasture are here, at the altitude of 1700 metres, a common feature. Although only old trees are felled for firewood, as it is the case on Loka, the growth of young trees is thereby affected. Po teh in cirugih vidikih sega klimatska g. g. m. na strmejših pobočjih Pece do 1900—2000 m, kar je dvesto metrov više, kot je trdil Marek, in sto metrov više, kot je domneval Melik. Podobne razlike so na Raduhi, manjše pa na vetrovni Urši j i gori, ki je bila prvotno plešasta domnevno samo na severni, skalnati strani. Pas med naravno in sedanjo gozdno mejo, ki je po Wraberju 200—400 m širok, zavzema po površini skoraj prav tak delež Slovenije kot višji, alpski svet. V njem so nastale prvotne planine in tu so uredili alpske pašnike, ker je vračanje gozda na izkrčena zemljišča počasno, kar zahteva manj dela z vsako- letnim čiščenjem zemlje, obenem pa so temperature še dovolj visoke za dobro rast travišč. Zdaj je ta pas v dobršni meri izgubil svoj gospodarski pomen. Planinska paša je v glavneim zamrla, pogozdovanje pa se ne splača spričo majhnega lesnega prirastka in težav z odvozom. Ima pa ta pas precejšen eko- loški pomen. Tu se začenjajo številni snežni plazovi, melišča in hudourniki, ki vsi prizadenejo gozd niže na pobočju. Tudi tam, kjer se zavedamo, da gozd ne dosega klimatske g. g. m., puščamo, da se sam vrača v bojni pas, toda to vra- čanje je silno počasno, ker si mora gozd najprej meliorirati zemljišče in klimo. Uspešno more napredovati z bolj ali manj sklenjeno gornjo mejo, kjer ponekod SI. 3 — Vloga rušja pri obnovi gozda v »bojnem pasu«. Primer z Raduhe, ok. 1800m. Dre- vesa so zrasla še na tratah. Odkar se je zgostilo ruševje, ni več mladih drevesc. Fig. 3 — The role of the dwarf pines — Pinus mugo in the reforestation of the »battle zone«. An example from Mt. Raduha, around 1800 metres. The trees began to grow on the grass. Since the scrub is dence, there are no more young small tress. najdemo pod drevjem zamirajoče svetloljubno ruš je (npr. na severnem robu Sentlovrenekega jezera na Planinki, na Mali Peci, na severni strani Vel. No- tranjskega Snežnika, kjer ruš je prerašča 'bukev). Kot so pokazale izvrtine v Vzhodnih Karavankah, rastejo osamela drevesa na pašniku ali med ruš jem silno počasi. Zato bi morali raziskovati metode in se vsaj ponekod lotiti ukre- pov, ki bi pospešili vračanje gozda do prvotnih višin. S tem v zvezi se odpira vprašanje vloge ruš j a. Kot pionirska rast ima neposredno po deforestaciji po- zitivno vlogo, ker zimanjša erozijo. Toda ponekod je očitno, da gosto ruš je zavira obnovo gozda. Njegova slaba stran je tudi v zaraščanju steza in poti, po katerih se premikajo gozdne živali. Kot poseben ekotop vrednostno gotovo zaostaja za gozdolm. Na rušju je de'bela snežna odeja nestabilna in marsikje prej pospešuje kot zavira nastanek snežnih plazov (G a m s , 1955). Zato bi kazalo s poskusi ugotoviti najboljši način delne zamenjave ruš j a z gozdom. Tak poseg bi bil le navidez protinaraven. V resnici bi šlo samo za vračanje prvotnega naravnega stanja, ki ga je v preteklosti spremenil človek. Spoznanje o pomenu zavetrne lege za rast drevja ob g. g. m. narekuje po- sebne gozdnogojitvene ukrepe. Ti bodo uspešni le, če bomo s pogozdovanjem ustvarjali gostejši sestoj kot okolje mladicam. Počasna zarast in obnova gozda ob g. g. m. narekujeta posebno skrb, da se ohranijo obstoječe drevje in drevesni oz. gozdni sestoji ob sedanji meji. Odkar je nehala gozdna paša, je zastala vsesplošna degradacija visokogorskih gozdnih zemljišč, kjer na zapuščenih pašnikih še več desetletij kasneje slabo rastejo nekatere drevesne vrste. V glavnem je prenehalo tudi krčenje gozdov za planinske pašnike. Ostalo pa je nekaj 'drobnih oblik degradacije gozda ob g. g. m., ki bi jih bilo treba skrbno nadzirati. Te so v glavnem naslednje: 1. Sekanje drevja za kurjavo. Z najbliže dosegljivim lesom iz gozda ob g. g. m. kuri jo v nekaterih najvišjih planinskih stajah in z nj im ogrevajo ne- katere planinske koče; nekatere so zgrajene iz lesa iz bližnjega gozda. Še večja nevarnost preti ob novih turističnih stavbah, počitniških hišicah in hotelih. Sečnjo bi bilo treba dosledno preusmeriti v nižje gozdove, kjer je rast drevja hitrejša. K sreči se tega delno držijo na Veliki Planini, k je r dobivajo drva iz nižjih, bukovih gozdov. 2. Poseki, povezani s smučarskim turizmom za postavitev vlečnic, sedežnic in za smučarske proge ter gradnje. Pri načrtovanju bi se morali čimbolj izogi- bati uničenju večjih drevesnih sestojev in med njimi graditi krče vine, da ne bi prišlo do erozije prsti in da plazovi ne bi ogrozili gozda. 3. Nove ceste. V višinah g. g. m. bi morala biti nova gradnja posebno ob- zirna. Izogibati bi se bilo tröba globokim cestnim vsekom, ki sčasom prizade- nejo gozd nad njim, s kamenjem, ki ga odvalijo, pa tudi pod nj im (primer neobzirne gradnje je cesta v zavoju pod cerkvijo na Urši j i gori, škode v gozdu pod cestiščem pri izstopni postaji na Krvavcu in severno pod Komnom). 4. Treba bi bilo preprečiti podiranje drevja v zasebnih gozdovih ob g. g. m., k je r je to še v navadi. Kot varovalni gozd bi moral biti gozd ob g. g. m. pravno in dejansko zaščiten povsod, nadzorovala pa na j bi ga naravovarstvena služba. LITERATURA G a m s , I.., 1977: O zgornji meji na jugovzhodnem Koroškem. Geografski zbornik 16, SAZU, Ljubljana. G a m s , I., 1955: Snežni plazovi v Sloveniji v zimah 1950—1954. Geografski zbornik 3, Ljubljana. G u š i c , B., 1965: Über die Entwaldung unseres Karstes. Proceedings of the 4th Intern. Congress of Speleology in Yugoslavia (12.—26. IX. 1965). Ljubljana 1973. H ö l z e r , K., 1966: Das Wachstum des Baumes in seiner Anpassung an zunehmen- de Seehöhe. Ökologie der alpinen Waldgrenze. Mitt. Forstlichen Bundes Versuch- sanstalt Wien, Symposium 29.-21. III. 1966. B.75, Wien. L o v r e n č a k , F., 1977: Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči. Geografski zbornik 16, Ljubljana. M a r e k , R., 1910: Waldgrenzstudien in den österreichischen Alpen. Metermanns Mitt., Ergänzungsheft, 168, Gotha. M e d v e d , J., I. G a m s , 1968: Ojstrica nad Dravogradom. Geografski vestnik 40, Ljubljana. M e l i k . A., 1954: Slovenski alpski svet. Ljubljana. M l i n š e k , D., 1975/76: Gozdni rezervati v Sloveniji in njihov pomen. Proteus 38, št. 4. P l e s n i k , P., 1971: Homa hranica lesa. Bratislava. P l e s n i k , P., 1971: O vprašanju zgornje gozdne meje in vegetacijskih pasov v gorovjih jugovzhodne in severovzhodne Slovenije. Geografski vestnik 43, Ljubljana. S c h a r f e t t e r , R., 1911: Die Vegetationsverhältnisse von Villach in Kärnten. Vorarbeit zu einer pflanzen-geogr. Karte Österreichs, 7, Abh. Zool. bot. Ges., BA, Wien. S c h i e c h t e l , H., M., 1967: Die Physiognomie der potentiellen natürlichen Wald- grenze und Folgerungen für die Praxis der Aufforstung in der Subalpiner Stufe. Mitt. Forstlichen Bundesanst. Wien — Ökologie der Alpinen Waldgrenze. Wien. W r a b e r , M., 1970: Die oberen Wald- und Baumgränze in den Slowenischen Hochgebirgen in ökologischer Betrachtung. Mitt. Ostalp. — din. Ges. Vegeta- tionskunde, B. 11, Innsbruck. ž u m e r . L., 1976: Delež gozdov v slovenskem prostoru. Ljubljana. Avtorjev naslov — Author's adress: prof. dr. Ivan GAMS, PZE za geografijo Filozofske fakultete, Aškerčeva 12, YU—61000 LJUBLJANA