EQUAliSTY
Neodvisen dnevnik zastopaioč interese slovenskega delavstva.
jjjj THE ONLY SLOVENIAN DAILY
BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO J H] THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 pj M SLOVENIANS IN U .S., CANADA lj	AND SOUTH AMERICA.	§
H	- M
VOLUME VI. — LETO VI.	CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 29, 1923.	SI. (NO.) 75.
Single Copy 3r.	Entered as Second Class Matter April ll9th 1918, at the Post Office at Cleveland O., under the Act of Congress of March 3rd 1879.	Posamezna številka 3c.
__ \ ' ______
|"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OURI jjFLAGAND TO THE REPUBLIC FOR| j WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-| 0VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE!
FOR ALL."	|
j _ _ i
PAPEl prosi, da sovjetska vlada oprosti obsojene duhovne.
-o-
pravi, da so Člani katoliške duhovščine
papežovi podaniki. — tudi ameriška vlada protestira^lioti eksekucui škofa in vikarja.
Rim, 28. marca. — Papež Pij XI. se je obrnil na sovjetsko vlado v Moskvi s prošnjo, da oprosti na smrt obsojenega nadškofa Zepliaka in druge obsojene duhovne ter Utemeljuje svojo prošnjo s trditvijo, da so člani katoliške hierarhije podložniki papeža.
Vatikan je pogajanja v prilog nadškofa Zepliaka in ^iigih obsojencev izročil v roke profesorja Walsha, bivšega člana ameriške rešilne komisije v Rusiji, ki sedaj yodi delovanje papeške rešilne komisije, ld je aktivna v Južnih provincah Rusije.
Prof. Walsh je dobil od sovjetskih oblasti ponovno Ugotovila, da ako se obravnave proti obteženim cluhov-^orai ne bo dalo preprečiti, tedaj da se smrtnih kazni go-t(>Vo ne bo izvršilo. Podobna zagotovila je podala sovjet- , i vlada že tudi izza izreka obsodb. !;', Predno je bil papež Pij izvoljen na papeško stolico", - Je bil papežev poslanik v Varšavi in se mu kot takemu '
Posrečilo izposlovati pri sovjetski vladi oprostitev mon-I pgnora Roppa, ki ie 'bil obtožen istega prestopka, in sicer Jstctako na podlagi trditve, da so člani katoliške hierar- L podiožnika papeža, j:* V zavzetju istega stališča v sedanjem slučaju Va- i i Wkain ne dviga vprašanja politične pripadnosti, temveč 1
Sai*u> hoče, da sovjetske oblasti priznajo, da so obsoje-■ ^ duhovni člani katoliške hierarhije. Vsled tega prosi 1 atikan, da se jih prizna kot podložnike papeža in pro- • ' Sl njih oprostitve v papežovem imenu.
^ontrarevolucijonarji obsojeni na smrt.	<
v. Moskva, 28. marca. — Revolucijonarni tribunal v ■^•emenec-Podblskem v okrožju Volhinija, je obsodil na ! I^t skupinol 84 oseb, povečini trgovcev in članov inte- | '^ence, ki so bili spoznani krivim obtožeb, da so poma-
proti boljševiškemu generalu Petluri pri oibofrože- 3 ^ napadih na sovjetske čete. Aft»erika protestira.
, Washington, 28. marca. — Državni department je ^es z ozirom ina sporočano smrtno obsodbo dveh ka-•	duhovnov v Rusiji podal naslednjo formalno
2Javo:
^ ozirom na poročilo, da so v Rusiji obsojni na smrt nad-lik	in drugi člani kato-
^ e Hirarhije je državni depart-L nt Potom ameriSkega poslani-Berlinu podvzel korake, da ^ Žlovdkoljubnemu zanima-/ ^ ^eriskega naroda in resno L tl)e' da se bo omenjenim du-ne bo vzelo življenj."
Dr}
j rfjj avn« department je še zgo-,'^om dneva prejel protest { '' ^ksdkuciji katolikih du-V	9trani nekega
0|'8kega kluba v New Yorku.
^y^ava, 28. malta. — Ob-tj0 a nadškofa Zepliaka in nje-«]tv.eea vikarja Bučkaviča v Mo-cfj^ še vedno največja senza-(j(0fV Varšavi. Politične stranke ii0 ° 'oglasno obsojajo obsod-Sl	Kalowski je danes
,^°Sebno slo«vesno mašo za 'o v Ce» kateri je prisostvova-64 ^»oč oseb.
i ■ ^o
t	^^Ijucku je šla pred urad
»ltij^trs^ega predsednika Sikor-p ocesija, ki je po-<i4 Množici da si poljska via-rift.^Vse prizadeva, da reši nadSkofa Zepliaka tp. bučkaviča in da jo v tej '"> v] Podpirata tudi papež Pij a Zedinjenih držav.
>* ^Vjfttslci P08lanlk v VarSavi H ^Vil poljsko vlado, da "H^'*1 obsodb vsaj začasno X] '.^šilo
in da se bo zadevo 12ro£il° diplomatskim po-4	Tozadevno objavo je
min«8trdki predsednik Si-I	d»nea zjutraj pred polj.
Anatom.
Sladkorna preiskava ožigosana.
PREISKAVA TARIFNE KOMISIJE, KI JO JE ODREDIL HARDING NI ZADOSTNA, PRAVI BASIL MANLY. '
Washington, 28. marca. — Basil Manley, naivnatelj ljudskega zakonodajnega urada, iki g,a vzdržujejo delavske organizacije, je danes poslal predsedniku Har-dingu, ki se mudi v Floridi, brzojavko, v kateri pravi da preiskava tarifne komisije, ki jo je odredil Harding, ni zadostno sredstvo, da 'bi se preprečilo umetno draženje sladkorja.
Manley pravi, da edina pot, da se napravi konec profitarstvu, je da se proti onim, ki so obtožene profitarstvai nastopi s prciseku-cijo.	/
-O-
— Gorkejše vreme. Od
I danes naprej bo, kakor pravi vremenski prerok Eme-jry, zopet pričelo lezti 'živo srebro v tbplomerju na-t vzgor. Sicer pa pravi, da zna slediti po gorkejšem vremenu zopet snežna nevihta. Dočim včeraj veter ni bil tako močan kot je bil zadnjič, ko je pobijal razlož-bena okna, pa je napravil precej škode raznim napisom in na drevju. Par avtomobilom je celo odtrgal strehe. Najmrzlejše vreme imajo v Duluth, Minnesota, kjer stoji toplomer 14 stopinj pod ničlo.
Zlo otroškega dela v
južnih mestih« <
-
Poroča dr. Aleksander Irvine.
Pred par leti sem šel v neko tipično južno tkalsko naselbine", da sj od blizu ogledam majmne otroke, živeče v žrelu našega1 in-cfustrijalnega Moloha.
Oblečen kot delavec sem našel stanovanje v vaškem prenočišču in boarding . housu. Ob štirih zjutraj je zaibrlizgala parna piščal. To.-je bil pisk kot ga povzroča granata, kadar leti skozi zrak. Tulenje te piščalke je človek brez dvoma lahko cul na1 razdaljo desetih milj. Streslo je vas v življenje. V par minutah sem bil zunaj na temni ulici. Hodil sem iger in dol ter opazoval o-troflce, ki so se pripravljali na delo.
Nikakih polken ni bilo, nikakih zastorov, nikake privatnosti in ; nikakega poželjenja po takih stvareh. Medle in zamazane petrolejke ali sveče so bile prižga- ; ne in pričelo -se je umivanje in 1 kuhanje. Le malo otrok se je u-milo, — mogoče bodo storili to : oozneje preko dneva, — a v tem * času je bilo če sanje glavna toč- ' ka površne toalete.
V središču naselbine je tsala ' tkalnica. Izgledala je jcct pošast, K ki je pomežikaval s tisoč očmi. Visoki dimnik je bruhal iz sfcbe mogočne oblake črnega dima, ;ki ; je zatemnil in izbrisal zvezde na nebu. Še enkrat je zatulila- par- 1 na; piščal in otroci s0 planili na ceste, v gručah ter pričeli pleza- 1 ti preko kupov premoga, smeti • ter se poditi naprej po igloboko razoranih cestah. Šli so kot <ov-ce, katere žene pastir na pašo.
'Presenetil me je mir teh otrok. Šli so naprej kot pritlikavi možki in ženske brez šal in brez veselega (kričanja. Zdelo se mi je kot da jih neviden hudič z bičem v roki podi kot sužnje v 1 šr^lo pošasti.
Videl sem njih drobne glave v silhuetah pri oknih, k0 so pleza-li navzgor v svoja nadstropja ter mimo oken k svojim tkalnim strojem. To je bil skrajno čuden pogled. Odstotek možkih in žensk ie bil majhen. Bila je to naselbina zaposlenih otrok-sužnjev.
Zadnjič je zatulila parna piščal. Vsi so bili notri in človek, i-menovan'"the whipper nn" (člo-'vek, ki jih z bičem naganj;a noter), je imel onega jutra le malo opravka. Nobenega1 zakasnelega ni bilo, nobenega, ki bi spal še naprej, ko se je prvič oglasila parna piščal. Ko je prenehala piščal zadnjikrat tuliti, se je slišal šum, sličen oddaljenemu grmenju in vedel sem, da so se priče li stroji gibati in da se je unela bitka za ostanek.
Kmalu nato je izšlo solnce in z velikim zanimanjem sem opazoval majhne črne dečke in deklice, ki so šli in šle mimo velike pošasti tkalnice, s šalami in smehom v majhno šolsko poslopje, zigrajeno iz lase. Biti ima svoje prednosti v južni tfcslni naselbini.
* * *
Najbolj črna stran v zgodovini Anglije je rekord brutalnega postopanja z otroci v industri-jalni revoluciji, ko je bila Anglija industrijalna delavnica celega sveta. Anglija pa se je predramila'. Spoznala je podlo kri-vičnost ter se je iznebila iz lastne proste volje.
Ni posebno kreditno za znašaj tako mogočnega naroda kot je Amerilka, da ust varjajo tako številni njeni podjetniki in industrijalci bogastva iz mesa in krši
Posterjev proces, j
PROSEKUCIJA SKUŠA DOKA- i
Z ATI ZVEZE MED MOSKVO !
IN AMERIŠKIMI KOMUNI- i
STI.
St. Joseph, Mich j, 28. marca. — Prosekucijiai pr; obravnavi W. Z. Posterja je danes koncentrirala vse svoje moči, da dokaže, da so ameriški komunisti delovali vedno po naročilih ruskih komunistov.
Charles E. Ruthenberg je bil danes že četrti-dan pod ognjem prosekucijskih odvetnikov, prizadevajoč si niai podlagi njegovih izjav dognati, da je ameriška komunistična stranka vedno delovala pod ukazi tretje ali moskovske internacijonale.
Ruthenberg je bil prvi, ki je izpričeval za obrambo Fosterja, ki je obtožen kršenja michigan-skega proti-sindikaiističnega zakona.
Glavni odvetnik? za prosekuci-jo, C. W. Gore, pravi, da je z dokumenti, predloženimi tekom izpraševanje Ruthenberga, doka- ' zalo, da je bridgemansko konven-cijt! odredila komunistična stranka, v Moskvi, da so ruski komunisti (naročili ameriškim komunistom, dis; povabijo Fosterja na zborovanje, in da so moskovski komunisti odredili komunistično konvencijo v mesecu maju za podvzetek komunističnega delovanja v Ameriki -v velikem -obsegu.
Toda pro«ekucijski odvetniki priznajo, da se jim dosedaj še ni ■posrečilo dobiti "o({^Ruthenberga
kako izjavo, ki bi resno Skodiew^ la Fosterjevi obrambi.
-O-
— Trgovska zbornica in delavstvo. Tuikajšnja trgovska zbornica pošilja nad-krog cirkularje, v katerih razlaga, da je samo zato gradbeni materija! tako drag, ker so podpisali grad-. beni kcintraktorji z unijami -delovne pogodbe, v drugih , besedah povedano, zato ker niso sprejeli odprte delavnice. Povabila je tudi Charles Smitha, pos'lc|vnega za-istopnika koncila gradbenih delavcev, da bi nastopil pred posebnim industrijalnim od-' sekom ter govoril o gradbe-: nih stroških. Povabilo so mu poslali kot posledica nesporazumov med unijami, trgovsko! zbornico in zvezo gradbenih kontraktor jev glede cen Gradbenega mate-1 riiala. Smith pa je no vabilo odklonil, odefovorivši, da bi1 njegove razlage itak nič ne koristile. Sugestirano je va že tudi bilo, nai se nastavi nepristranski odbor, ki naj bi uvedel preiskavo v cene gradbenemu materijalu. O tem na se ni zbornica še nič izrazila, ali je za imenova-inje takega odboja ali ne.
—-V torek je povedal župan Kohler kontrolnemu odboru, da zna biti mesto prisiljeno od pričakovanega pomanjkanja delavcev zvišati plače delavcev, ki bodo popravljali in tlakovali ceste.
otrok, ki si ne anajifr pomagati. V oni tkalnici sem našel otroke, kj so šteli komaj osem let. Njen lastnik pa je bil governer dotič-ne države.
Sedaj, k0 smo dosegli in uveljavili žensko volilno pravico nam preostajia- le še križarska vojna proti izkoriščanju nedoletnih v industrijiailne svrhe ter v povečanje dobičkov par plenaželjnih i industrijalcev dežele.
l"Božanstvena Sara"
i
| na mrtvaškem odru.
i__
POLOŽILI SO JO BELO OBLE-| CENO V KRSTO, KI JO JE KUPILA ŠE PRED TRIDESETIMI LETI.
Pariz, 28. marca — Sara Bernhardt, slavna francoska igralka, ki je umrla v pondeljek zvečer, je nocoj počivala v znameniti krsti, ki je preoblečena z belo svilo. To krsto je slavna igralka kupila še pred tridesetimi leti ter jo je vozila seboj tudi po .vseh svojih turah v tujezemstvu.
Truplo slavne igralke je oblečeno v belo obleko, preko las in obraza pa je položen paijčolan. Na prsih je pripeto odlikovanje "častne legije", okrog vratu .p,a ima trak, na katerem visi meck-Ijiančetk, v katerem se nahaja ko^i der las njenetga 3ina' Maurice. Ta medaljonček je igralka vedno nosila seboj.
Krsta je odprta samo pri zgornjem delu, tako, da se vidi edino obraz pokojne. Čim se je položilo truplo na mrtvaški oder, se vije neprestana vrsta ljudstva, da zadnjič vidi telesne ostanke slavne žene.
Pogreb, ki (ga bo priredila pariška mestna! vlada, se bo vršil jutri Truplo se bo položilo k počitku v priprosti, toda masivno grobnico na Pere la Chaise pokopališču. Nad grobnico bo vkie-sana de beseda "Bernhardt."
-O-
Za razpust plinoyne družbe.
BIVŠI MESTNI SODNIK PRAVI, JE VLOŽIL TOZADEVNO PROŠNJO PRI DRŽAVNEM PRAVDNIKU TODA TA JE ISTO ZAVRNIL.
Državni pravdnik C. C. Crabbe je sinoči naznanil, da jie bo ugodil prošnji bivšega clevelandske-ga'isodnika! Pierre A. White-a, ki hoče, da bi se zahtevalo pri najvišjem državnem sodišču razpust družbe na podlagi ohijske-ga Valentinovega proti-trustne-ga zakona.
( Bivši sodnik. White pravi, da sta East Ohio Gas Co., kakor tu-:di Hope Natural Gas Co., od katere prva "kupuje" plin faktično lastnina Standard Oil Go. iz New Jersey, in da torej lahko sodnij-skim potom zahteva primera e ce-ne za, plin naravnost od Standard Oil Co., ne pa od Eaist Ohio Co., kajti ta računa svoje cene na podlagi cen, ki jih sama plačuje za plin Hope Natural Gas Co. Ako se namreč priznava, da sta East in Hope plinovni družbi samostojni, bi zahtevana cena ne bila previsoka-, ako pa se na: položaj gleda s stališča, da sta obe družbi pod kontrole Standard Oil interesov, jt položaj povsem drugačen, in je motgoče East Ohio Gas Co. razpustiti na podlagi ohijskega preti-trust-nega zakona.
Tako argumentira popolnoma pravilno bivši mestni sodnik White, toda državni juis-tični tajnik Crabbe, ki je oče ohijska?a prohibicijsikega zakona', pravi, da zadeve ne bo predložil najvišjemu državnemu sodišču v pretres.
-O-
— Neki odjemalec je pozabil pri Beiaj & Močniku par deških hlač, ki spadajo k obleki št. 395350; mera 10. Obleka je imela dva para( hlač in kdor ostali par po-; greša, naj se zglasi, da ga
dobi. ■ .^sa^ijra
BREZ HI
-o-
POSLEDICA JE, DA JE MORALA PO EVROPSKIH DRŽAVAH PADLA NA JAKO NIZEK NIVO. -ŠTEVILO NEZAKONSKIH OTROK JE VEČJE KOT KDAJ PREJ.
London, 28. marca. — Skoro 20,000,000 evropskih deklet in žensk je obsojenih, da umro kot stare device. Iti 'bodo morale skozi življenje brez spolnih zadostitev, brez mož, brez lastnih ognjišč in brez materinstva.
Toda vlade zapirajo oči pred tem, državniki ignorirajo ta položaj in pisatelji se ogibajo razmotrivanj o njem. Resnica je, da je to vprašanje preobsežno v vseh svojih aspektih, političnem, ekonomskem in moralnem.
Danes je v Evropi 20,000,000 več žensk kot moških; vzroki so različni: rodi se več otrok ženskega kot moškega spola, smrtnost med deklicami je manjša od smrtnosti med dečki, vojna je vzela na milijone mož in isto-tako so tudi razne bolezni povzročile več smrti med moškimi kot ženskami.
Ti milijoni takozvanih "nepotrebnih" žensk ustvarjajo problem majvečje važnosti. V Angliji živi danes dva milijona več žensk kot moških, v Rusiji pa je število žensk, ki so obsojene na samstvo, okrog 8,000,000. Ostalih deset milijonov je razdeljenih po raznih drugih evropskih deželah.
Ne le, d& teg 20 mlijionov žensk ne bo moglo dobiti nikdar mož, temveč ženitve so sploh čimdalje bolj redke, kajti mladi moški se boje zakona vzpričo brezdelja, nizkih plač, pomanjkanja stanovanj, draginje in novih vojnih nevarnosti.
Rezultat je da Evropo danes preveva duh popolne brezobzirnosti in lahkomiselnosti., Mos.V.i ;n ienaike zapravljajo bolj kot kdaj, iščejo zabave kjerkoli mogoče, se ne ozirajo več konven-cijonalnosti in v moralnem oziru je življenje nadvse popustljivo.
Moški (je danes na svojem vrhuncu. Pri plesih pride na vsakega plesalca po šest deklet, izmed katerih lahko izbira. Razvil se je tudi nov tip moških. Premožne ženske plačujejo mladim moškim, da hodijo z njimi po zabavah, j V Parizu, Niči in Monte Carlu1 vidite mlade moške plesati s premožnimi ženskami srednje starosti, medtem ko mlada lepa dekleta nimajo nikogar, ki bi jih zabaval in plesal ž njimi. Danes se dekleta kateregakoli razreda zadovoljijo s skor'o vsakim moškim .Da bi se moškim prikupile, pijejo, ljubimkujejo in riskirajo razne druge nepravilnosti, ki so bile v prejšnih časih neznane.
Število nezakonskih otrok raste bolj kdaj prej. V Angliji se je število nezakonskih otrok tako povečalo, da se je za problem začel zanimati celo parlament.
Izmed vsakih 10,000 rojenih otrok je na podlagi zadnjih uradnih podatkov število1 nezakonskih otrok po raznih deželah sledeče:
Anglija in Wales................455
Škotska ..............................711
Francija ............................8791
Italija ..................................477
Belgija ............................-641
Holandska ..........................213
NorveSka ..........................699
Švedska ............................1494
Danska' ..............................1043
V Evroni se vsepovsod deluje nato, da sn pomaga neporočenim materam \n da se podeli nezakonskim otrokom iste pravice kot zakonskim. Korake za zakonodajno akcijo se je podvzelo v Angliji- Norveški, Švedski in Nemčiji, da se prisili 'očete nezakonskih otrok skrbeti zanje in da se takim otrokom da večje zakonite proteflccije. Toda v Franciji in Italiji se ni ukrenilo še ni-česar.
( Po vaeh deželah se prizadeva | na vse načine pospešiti število
rojstev med poročenimi, vsled česar so teškoče neporočenih mater da prežive sebe in dete, čimdalje večje. Za časa vojne je bilo na milijone žensk uposljenih v industrijah, ki so preje uposlje-vale le moške; povratek vojakov in industrijalna depresija je povzročila, da oo povečini izgubile delo. One, ki so ostale, so morate stojbiti v tekmo z moškimi. Plače se jim je znižalo, udajati so ae morale svojim predpostavljenim, ali pa iskati plače drugod.
Kmalu se je pokazalo, da so ženske pripravljene delati za manjšo plačo kot moški. S tem 3o se znižale tudi plače oženje-nih mož in neporočeni moški so se prenehali ženiti.
Nikakega dvoma ni, da je na tisoče žensk umrlo od lakote in vsled bolezni, ki so bile posledice pomanjkanja; toda na tisoče drugih je nastopilo "najlažjo pot," rezultatov česar je, da je danes več razporok radi nezvestobe mož kot kdaj prej. Zensika, ki ima moža, s-e mora boViti. ako ga hoče obdržati.
Teh 20,000,000 'nepotrebnih?' žensk zaustavlja tudi politični napredek svojega spo':a .Zdi se, da tudi deluje zakon zaloge in
zahteve. Cim večje je število žensk, tem manj pravic si zamo-rejo priboriti. Vsled česar so ženske po vojni zelo malo podale k svojim predvojnim pridobitvam, ali pa so celo zgubile. V Franciji je bila na primer šele pred kratkim poražena predloga za žensko volilno pravico.
Položaj se bo morda izravnal v teku 40 ali 60 let. Stališče Evrope v zadevi očividno je: ''Naj ima narava svojo pot.'
Ameriškim ženskam se ni bati, da bi jih doletela usoda njih evropskih sester. V Ohio na primer ni ne ene ženske, za katero bi ne prišel en moški. Zadnje ljudsko štetje celo izkazuje, da je število moških v Ohio večje kot žensk, in da pride na vsakih 105 mož le 100 žen^k, torej da je pet moških izmed vsakih sto obsojenih na samski stan. V vsem O-hio se je naštelo 2,955,980 moških ter 2,803,414, v Clevelandu pa 413,398 moških ter 383,443 žensk. Moških preko 21 let starosti pa je v vsej Ohio 1,847,319, žensk pa 1,711,162; v Clevelandu pa je število moških preko 21 let 261,059, žensk pa'229,435. Torej, punce, le korajžo, pri nas ste še v večini!
................j
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
MARCH 29th, 1923.
1 ■ 1 ■ '•■ »'--
^Enakopravnost ;
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS --------- 2
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.	]
Owned and Published by:	:
J HE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3	nu.. S2.00
Cleveland, Collinwood. Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6	mo. S3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3	mo. S2.00
Europe and Canada ......................... ' »•»*	« mu-
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c.	s
Lastuje in izdaia ea	^	*
Amerisko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVENUE_ _ i
Za vsebino offlasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnižtvo. i
CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 29, 1923. , _____—---—--j
Princeton 551	^H^H" _Randolph 5811
VERA IN DRŽAVA.	'
i t -O--1 _ ,
Očetje ameriške republike so vedeli, 'kaj so delali, ko so sestavljali ustavo Zedinjenih držav. Gitali so zgodovino in opazovali velike boje v evropskih državah, ki so bili posledica verskih nesporazumov, pa so sklenili.; da morata biti država in vera popolnoma ločeni in samostojni. Med njimi so bili globoko verni možje, toda; ravno vsled tega, ker so bili verni v srcih, so hoteli, da! se vere ne meša s politiko, kajti naizogibno je, da se • vsaka reč, ki pride v dotiko s politike, prej ali slej j. urnaže in okuži v političnem vzduhu.
Pred nekaj dnevi pa je neki član ohijske državlne zbornice prišel v ospredje s predlogo, ki dokazuje, dai je v sedanjih časih mogoče človeku biti izvoljen v ljud-1 •sko zastopstvo, ne da bi mu bili znani najbolj osnovni j principi, na katerih temelji ameriška republika. Nje-; gojva predloga bi namreč uvedla prisilno čitanje biblije ali sv. pisma v jasnih ljudskih šolah. To bi naj torej bilo širjenje vere potom zakonodaje.
Nikakega dvoma ne more biti, da bi sprejem ta- j kega zakona dal povod velikim nesporazumom in sporom med raznimi verskimi sektami, kajti pomniti je treba, da ne obstoja samo enž biblija.
Glavni verski element, ki je zastopan v ohijskih javnih šolah, je brezdvomno protestantski. Ali naj bij bili otroci katoliških ali židovskih staršev, pohajajoči v javne šole, prisiljeni čitati protestantovsko .biblijo? Katoliška cerkev na primer sploh ne dovoljuje navadnim vernikom čitanje biblije, medtem ko Judje iz oči-j vidnih vzrokov priznavajo samo stari testament, medtem j ko avtentičnosti novega testamenta, ki tvori temelj krščanskih religij, absolutno ne priznavajo.
Tak zakon bi torej bil vzrok sporom že med predsta- j vniki raznih ver. In kaj pa bi rekli stariši otrok, ki so j vobodomiselci in sploh ne pripadajo nobeni verski or-! ganizaciji. Zdi se, da imajo tudi ti nekaj pravice, kajti; njih število je večje kot se splošno domneva. V razred j svobodomiselcev sta spadala dva največja predstavnika; ameriške demokracije, Thomas Jefferson i/n Abraham; Lincoln. In so razne druge verske sekte, kot na primer u -nitarska cerkev, h kateri pripada sedanji predsednik najvišjega sodišča Zedinjenih držav, William H. Taft, ki ne veruje v božanstvo Krista.
tjstava Zedinjenih držav morda ni inajsijajnejši dokument vseh časov in vekov, toda prav gotovo je tudi, da
Marsikaika naša narodna ne- n sreča prihaja ravno od tega, ker P svet ve vse premalo o nas. Ve- v liki narodi komaj vedo, da se n je predvojna Srbija mnogo mno- v go povečala; o peščici nas, p*c>i vsem neprilikam u&ode se bo-rečih Slovencev je pa morda še F kak državnik prav slabo pou- 0 čen. Kajti, da bi sami skrbeli za objektivna poročila, to je za nas nekako odveč; med seboj smo r si strašno odkritosrčni, in tuji ča- " sopisi potem s prozornimi na- s meni ponaii's'kujejo naše članke 1 "Pred popolnim polomom" — 1 "Državljanska vojna" itd. Pre- 2 pričani smo, da delamo prav, če " imiplimo: inozemci naj si prido- 2 j be sami vesti o nas, kjer že ho- 3 j čejo> ali pa naj nas pridejo sami I gledat. In v tem tiči naša tragična 'krivda. Koliko store v tem o- < J žiru drugi narodi, n. pr. Bolga- "i ri, ki imajo organizirano prop a- £ 1 gar.dno služb o t in pa naši so- i Isedje Italijani, ki se prav dobro £ ! razumejo na ta posel, kakor ka- s (žejo dogodki zadnjih let; vsega 5 ' mogočega bi se radi naučili odi ( ! njih, samo tega ne.	<
Zato pa moramo z največjim 1 veseljem pozdraviti list kakor je ' "The Near East" (Bližnji vzhod) 1 1 ki se zdi, bo stalno prinašal po- ' ; ročila o naših razmerah in sez- ' nanj al angleški svet z nami. In
kar je še več vredno: ti članki so : res objektivni, toda tudi simpatični. Tako n. pr. sedaj ob rati- 1 j fikaciji rapaliske pogodbe — pri | kateri "so se Jugoslovani obna-čaH .<5 čudovitim samozatajeva-i r.iem," — precej ostrovidno o
i
. Myntolmijevih nagjibih, > ki' nika-, j ker ni tako viteški, kakor se i pen sklicuje, ampak je strašno i dobro poskrbel za svojo Italijo. Saj ji je pridobil marsikaj in o-; hranil ji je mir. Clankar pristav-! •!lja: "Toda če bo ta mir res is-!; k: en in trajen, i,e pa drugo vpra-iš. nje. Ne smemo pozabiti, da so ; \ 5; adijani r.a vse mogočd načine, | skušali preprečiti ratifikacijo. Ju-Mgoslovani ob Adriji eo podvrže-I n< najrazličnejšemu in najhujše-1! mu zatirenjut četudi so se izka-.. j zali lojalne in dobre državljane, ki plačujejo svoje davke in točno izpolnjujejo vojaške dolžnosti. Vkljub vsemu temu pa zapirajo jugoslovanske šole (samo v l-' siri okoli 112). Okrajno glavar-i stvo v Gorici je bilo odpravlje-'1
no in jugoslovanski uradniki odpuščeni. Vse to dela v Jugoslaviji slabo kri in povzroča otalno nevarnost za mir." Nadalje govori o odnošajih med Bolgarijo in našo državo, da sicer Stam-bolijski vodi iskreno prijateljsko politiko, da ga pa pri tem hudo ovirajo Makedonstvujoči.
O naših financah prinaša isti list dolg in nadvse zanimiv članek o intenviewu z ministrom Stojadinoviceni in meni, da je slabotno stanje naše valute hudo neopravičeno, saj je velika mno-, žina krožečih bankovcev krita z zlatom. Tega je pač v glavnem krivo dejstvo, da nam svet ne zaupa — in tako amo zopet ob začetku — ker nas svet premalo pozna.
Umljivo je, da čiankar posveča veliko skrbnost našim volitvam. Saj jo tudi lahko, menda so zadnje mesece samo tega polni naši časopisi in je to za ves svet nekaj posebnega, ker drugje se ta stvar opravi v par tednih, pri nas pa je treba celih mesecev. Zanimivi so sklepi, do katerih čiankar prihaja. Dne 25. januarja t. 1. piše: Ni kazno, da bodo te volitve razjasnile politično situacijo. Toda pričakovati bi bilo znatno Ozdravljenje politične orijentacije naroda. In to ie prvi pogoj za notranjo konsolidacijo, katere je v Jugoslaviji v prvi vrsti potreba." V številki z dne 22. februarja pa pravi: "Preveč bi bilo pričako* vati od teh volitev izčiščenje no-tran;e<?a položaja, kakor tudi bi mi iskreno želeli za to državo; bodo pa odločen korak naprej."
Tudi veliki angleški list "The Observer" prinaša zanimivo po--očilo svojega dopisovalca z značilnim naslovom "IMa tucate oolitičnih strank" (kar je na žalost popolnoma res). Članek je pitan ^ad vse zanimivo a tudi stvarno in obvešča dosti točno Angleže o nas, med drugimi n. Angleško časopifje	2
pr. tudi 6 divjem demagoštvu radikalov in radičevčev. Žalostnih razmer na Hrvatskem dolži —- in to po pravici — inteligen-i co ki se je odtujila priprostemu ljudstvu in živi sama zase. "Sa-. mo eno zdravilo je za Radičevo demagoatvo ,in to je čas." Skle-pa s sledečimi besedami: "Radi-kalno-demokrats'ka vlada je iz-
ven vprašanja. Njeno mesto bo-ir do zavzeli ali radikalci v zvezi I r z manjšimi skupinami, ali pa de- r mokrati z nekaterimi drugimi .:
strankami." "Jugoslavija je a-grarno-kulturna država. Prej ali slej, toda gotovo se bo nekoč v njej ustalila vlada zemljoradni- t
kov."	U
Kakor rečeno, veseli smo teh I začetkov> upamo, da poročila ne s bodo izostala ampak, da jih bo 1 več in več, in želimo, da bi nam i prijazno odprli svoje predale 1 drugi angleški časopisi, ki so do- i slej hladno in trdovratno' mol- i čali o nas. SI. Narod. < -O--i
RAZNE STVARI i
- 1
Ljudsko štetje v Avstriji. '
V sredo, dne 7. marca se je pričelo v Avstriji; splošno ljudsko štetje. Zanimivo pri tem ljudskem štetju je, da so odpravili Tubriko "o občevalnem jeziku," ki je bil v stari Avstriji predmet neprestanih, a brezuspešnih pritožb s strani nenem-ških narodnosti. Rubriko o ob-čevalnem jeziku so nadomestili . z vprašanjem "o jeziku, ki ga 1 kdo najgladkeje govori ali v katerem navadno misli."
s
s Agitator Kenual paše aretiran v Sarajevu.
Angorska vlada je v svrho propagande svojih idej izdala , ' številne brošure z ilustracijami o 1 sijajnih zmagah Kemalove vojske v Trakiji in je bila ta propaganda prenešena tudi na naše ozemlje. Zlasti se je ta propa-5 ganda potom Kemalovih agentov razširjevala med muslimanskim prebivalstvom naše kraljevine. V Sarajevu je bil aretiran te dni 1 neki agitator, pri katerem so našli dokumente o Kemalovi akciji, " ki stremi za tem, da vzluia med 1 muslimanskim prebivalstvom spo ' min na, nekdanje veliko turško !
cesarstvo. V svrho zasliševanja 1 je bil agent oddan ministrstvu " notranjih del. z
5 Rusija proti Angleški.
Sovjetska "Izvestja VCJK" a-
-	nalizirajo potožai. ki	nastal i	zaradi neuspeha lausanns'..« kon-3	(erenee in trdijo, da Angleška •	pripravlja novo vojno na vzho-
-	in. i~a vojno, p,'še bol;deviški i	lut, je napi: jdia proti Rusiji.
-	kajti Angleška je dokazaia že v Lausanni, da hoče bolje škodo-
-	vati Rusijo nego Turčijo. Tur§i-u ja je bila močna dotlej, dokler
-	je nastopala v sporazumu z Ru-o sijo. Angleška hoče izkoristiti!
dozdevno nesoglasje med ternal i- dvema državama za energičen!
-	pritisk na Turčijo. Toda turški
razni malenkostni politikaši, ki mislijo le, kako bi se prikupili gotovim interesom, morejo storiti prav ničesar za njeno izboljšavo, temveč da so zmožni kvečjim pokvariti vse, kar se nahaja dobrega v nji.__
;Angleško časopisje o jugoslovenski zunanji in notranji politiki,
i narod se dobro zaveda, da je 1 njegova varnost odvisna od tes- 1 nir vezi med Turčijo in sovjet- \
-ko Rusijo.	r
Francija nborožuje Poljsko, j
"Humanite" ki ima sploh to | bolezen, da širi različne alar- j mantne vesti, piše: Francoski I j parlament je razpravljal o polj-j j : skem posojilu v znesku 400 mi- ] i lijonov frankov. To jasno ka- ( i rakterizira absurdno finančno po-: litiko našega kabineta. Kako je • mogoče dopustiti, da država, ki;
ima 30 milijonov deficita, pove-' , ča svoj dolg še za 400 milijonov ^ frankov? Kakšno zaupanje naj | ima buržuazija v svoj parlament, ki se tako malo briga za njeno' blagostanje? Ce bi zasebnik tako trosil denar, bi mu siorodniki določili varuha. Naš parlamenit se približuje največji gluposti, ki; ji pravimo vojna.
; -o-
Iz stare domovine.;
i _ ;
-
■
Inštalacija novega župana. j
Kralj Aleksander je, kakor je, ' znano, potrdil izvolitev dr. Lju-!
4 devita Pet&ča m IjuMjjaHskega | župana. Inštalacija novega župa-j
na se je vršila v torek dne 13.;
i
r marca.	j
Število volilcev v mestu Ljubljani j
t Volilni imenik za mesto Lju-j bljano izkazuje 12,622 volilnih | 5! upravičencev. Podanih je bilo I J mnogo reklamacij za vpis ozir. ! izbris.
Tragična smrt.
v V soboto> dne 3. marca zve- ■ n čer je šel čevljar Jošar v Dolini: Lendavi ne-koliko vinjen domov i ter je bil na ulici malo pregla-; . sen, vsled česar je bil aretiran in j ; odveden v občinske zapore. Do-.j sedaj še vsled nepojasnjenega
0 vzroka se je slanm v zaporih 3 j vnela, in se je nesrečnež v dimu a zadušil. Umrli je imel na čelu od u močnega udarca izvirajočo rane ter mu baje manjka okoli 3000 Din denarja in dva prstana. Po mestu vse sočustvuje s pokojni-kom, ki je bil zelo simpatičen in j šaljiv dečko ter splošno, pri-ljubljen in se govori, da je padel a kot žrtev zavrmtnega zločina. V zvezi s tem se je izvršil o v,eč a-;; retacij.
i,'	-O---
V STEKLENI LASJE. )- -
i- Zelo neverjetno zveni, teda :r resnično je, da so se lasulje iz i- steklenih las izvrstno izkazale, ti! Tkiano Vsteklo :je najboljše na-aldomestilo za človeške la'se. Stek-nlene lasulje so izvanredno lahke d ter zapravljajo lep vtis. Take
lasulje izdelujejo v vseh najrazličnejših barvah; tudi Ecodre in viajlavčke je mogoče izvršiti popolnoma Po želji. Trdijo ce'A da izgledajo stekleni lasje tako naravno, da jih je sploh nemogoče ločiti od pravih las, laiko se j natončno 'ne pneišče. Steklem jlaisje izgledaj0 tudi kakor bi bi-li zrastli na glavi, kar pri lasuljah iz človeških las često ni slučaj
-O-
ZNAMENJE ČASA.
1
i Pred kratkim se je pred Ifr jvalidslkim kolodvorom v Parizu j ustavila (avtomobilska droška, I iz katere je stopila mlada g»sPa | z detetom na rokah. Hotela P i šoferju plačati, toda ni mogla mjti denarja, ■ nakani • "O Bog, denar sem izgubila-i Kaj bodem, reva, sedaj počela-| Dete je bolno ter ga moram Pe" j i jati k morju!" Šofer se vzdig"e j iz isedeža; in ponudi igospej ban-kovec za 50 frankov. Ko ga g°s" j ;>a vpraša za ime, da mu bo poz* j neje vrnila denar, odgovori so^ . fer: "Ne dolgujete mi ničesar, I in ji izroči svojo iepo posetnicO' | :Na posetnici je bilo ime—Po1' . i kovnik Ignacijev— član rus^e-
carskega, ispramstva. Šofer s® » ) je nato poklonil in odpelje- & j, je eden izmed mnogih, med voj _ | no visoko stoječih oseb. ki so j more j q preživljat.
-O--
LEPA BASEN.
-:
i Mala miška je padla v sod <j>" •I stega alkohola. Ker je bila v ^ ! zini mačka je slednjo J prosila, naj jo potegne ven-
i i ,,,, .	v	riraV '
j Kaj pomaga, ce te Pla ^
| šim, ker te bom pote mtak°J P^
■ hrustala za malo južino, le
S kla mačka .	^
' "Čeprav, samo da ne ut0'
1 v alkoholu, ker taka ^
| sramotna,' 'je rekla miš.
1 Mačka ni več ugovarjala-
Jjela je miš z zobmi ter J° ^
) i gnila iz soda. Pri tem je pa . j0 >
3 | močila smrček v alkoholu- ^ .g
. ■ je prisilil do kihanja.	v
j | porabila to priliko in u
.'luknjo.	naj
j | Mačka jo je potem
■ pride na dan. "Ali mi nit<l js
bila, da te smem poješ"'
i vprašala.	_ ^a
] "Obljubila sern," Je . nc
| miš, "toda tista obljuba
| veljavna, ker je bila izvršena
vplivom alkohola." • !________— Z^gpfi
•IUpoštevajte trg^"
-Imrki ogiašaKf j v "Enakopravno^
1; i[?iu"iiiHiiHiHiMmMiraiii:iiinttt3iuRiiii!inMuuniii[;iiiMiiiiii!HmiiiiiiauH»uHHiiniumuiHiciu«i;iiwg^
I L-MiciiiHu^utiiiuiiiiuiouuuumiuiuiiiiiuuuiiiiuiiiKJiiuiMiuiumimmiiuminiimi^ |
IC? S	~ š£
1 | KAltL MAY:	1 |
jj winnetou ||
RDECi GENTLEMAN
)' Eiiaumiuiaimuuiiiou>i!urjiQaiuiiuiiiE:!iHK!nniDiuiiiiiiiiiuuiitiuiiiiC3iiiiiiiu»in^	i
^i,uii!iiiiiaiiiniHiiiiuuwuiini[i;iii:!!:;:i:uaiii[miiiu««:iii!iNHiuiiiiiiinuw
"Moj brat Old Shatterhand ima prav. Tangua ga je sumničil in hotel icbračunati ž njim. Če ne izpolni svoje obljube, je strahopetec, kteri zasluži, da ga njegov pleme izbacne. Stvar naj se takoj odloči; nikdo ne imej prilike očitati .apaškim vojnikom, da imajo strahopetce pri sebi. Kaj misli ukreniti glavar kic-v/aški?"
Predno odvrne, pogleda okrog. Bilo je štirikrat toliko Apaohcv kot Kiowov; poleg tega so bili zadnji porazdeljeni med prve; o kakem prepiru sedaj ni bilo govora, ko je plačal tako odškodnino, a bil v strogem smislu besede še napol vjetnik.
".J z si premislim," icdvrne on izogibovalno. "Junaški vojnik nič ne premišlja. Ali vzprejmeš boj. ali pa ostaneš strahopetec."'
On s£ sklone in zavpije:	N
"Tangua strahopetec! Kdor to pravi to mu porinem nož v prsa!"
''Jaz ti rečem to, jaz", odvrne Winnetou ponosn0 in mirno, "če ne obrneš pri besedi, ktero si dal Old Shatter bajid."
"rhz obstane m!"
"Torej si pripravljen ž njim boriti se?"
"Da."
"Takoj ?"
"Takoj! Želim si kolikor mogoče kmalu videti njegovo kri."
"Dobro, torej naj se določi, s kakšnim orožjem
3e izvojuje ta bitka?"
"Kdo to določi?"
"Old Shatterhand."
"Zakaj "
"Ker si iga razžalil."
"Ne, ampak jaz."	1
"Ti?"
"Da, ker me je ■razžalil; .jaz »sem glavir, on pa navadni bledokožec. Jaz sem torej mnogo več kot on."
"Old Shatterhand je več kot rdeči glavar."
"To on tudi trdi, a nj mogel dokazati. Grcanj i ni še clokaz."
V tem odločim jaz:
"Tangua -naj voli; meni je vsejedno s kakim o-režjem ga premagam."
"Ti me ne premaig'sš", zrrjove jezno. "Ali misli«, da si izvolim fciccrb0 na pesti, a kterimi vsacoga pobi-ješ, ali na nože, "s kterimi si zaklal 'Bliskoviti nož' ali tomahawk, ko ti še Inču-čuna ni mogel nič."
"Koj 'pa. z/beremo?''
"Puške. Midva bodeva streljala drug na druzega, dokler ti moja kroglja ne obtiči v srcu!''
"Lepo! Jaz pritrdim v te. Ali je moj brat Winnetou slišal, kaj je TangU'a zdisij priznal?"
"Kaj .''
"Da sem se boril z 'Bliskovitim nožem' jn ga za-ibodel. To sem naredii zato, da bi vjete Aoaehe rešil mučeniške smrti na kolih; toda on jo to t?'jil do tega. trenutka. Zdaj slišite, toako imel prav, kc sem iga imenoval lažnika."
"Lažnika? Mene?"- zakričj Kiow:i. "To popi haš ti s svojim življenjem. Hitro puške sem! Boj naj se začne takoj, da zamašim usta temu lajajcčemu psu'-"
On je imel svojo pu;*ko pr; isebi! Po mejo pa pošlje Winnetou nekega Apacha v pueblo. Ta ie b,-la z rau-nicijo vred skrbno spravljena, kar se je Winnetou zelo zanimal zame, dasi me je smatral za svojega nasprotnika. Nato pozove mene:
, "Nag* pove moj 'beli brat, kolikrat se bede strelja-
lo in iz kake daljave!
"Meni je vsejedno," odvrnem. "Kdor je izbral o-roižjie, pa naj še to določi."
"Da, jaz določim,'' pravi Tangua. "Dvesto korakov in tolik0 strelov, da pade jeden od n;s'ju.''
"Dobro," odvrne Winnetou. "Jaz hočem paziti. Prvič strelja ta, drugič strelja- oni, torej premembno. Jaz hečem stati polog in paziti na to, da res tisti -strelja, %i je na vrsti; kdor se ne rsvna po te.m, dob; mojo krogljo v glavo. Kdo strelja prvi?"
"Jaz seveda!" pravi Kiowa.
"Winntou strese nevcljno z glavo in pravi:
"Tangua heče imeti vse prednost:. Old Shatterhand r.gij prvi strelja."
"Ne," odvrnem; "naj se zigodi po njegovi volji. On jeden strel in jaz jed nega; potem je konec."
"Nikakor! Midva streljava toliko časa, da jeden pade" dostavi Tangua.
"To je res! A moj -prvi strel te podere."
"Bahae!"
"Pshaw! Pravzaprav bi te ni ;ra' usmrtiti; toda jaz"nočem. Najmanjša kazen za vse to, kar si nam naredil je, da te ošepim. Zdrobim ti desno koleno. Z t pomni si to!"
'A in ste slišali " vpraša »meječ. Ta bledoličnik, katerega imenujejo njegovi prijatelji greenhorn, hoče leno. Smej-ajte se mu, vojniki, sme jej te se mu.' 1» v t dati prej, da me zadene na dvesto korakov v ko-
Pogleda izzivajoč -okrag1, a nikdo se ni smejal. Potem nadaljuje:
"Ali se ga bojite! Jaz vam ipa pokažem, kako ga izsmihujem. Pojdimo, odmerimo teh dvesto korakov!"
Medtem mi prineso mojo puško za medvede. Pre-l.ščem jo; bila je v dobrem .stannju. Obe cevi sta bili še neizstreljeni. Da bi bil tem gotovejši svoje stvari, izstrelim obe cevi in jih vnovič skrbno napolnim. V tem pride Sam k meni in pravi: t
"Sir, sto vprašanj imam vas, a ne pridem do te-
-------------— jej
ga. Zdaj samo eno: Al j hočete v tega človeka v samo v koleno zadeti?" "Da."
"Samo?"	I
"Je dovelj kazni.'	,	,
"Ne, gotovo ne. Tika mrcina se mor* v • ■ če -se ne motim. Pomislite ventlar, kaj je en 'v'3.e ^ vil in kaj se je vse otagodil0 samo zato, kei' Je || pokrasti apaške konje!"	' jjaJi-
"Temu so krivi večinoma beli, k so jih 221 fl3 v^ "On bi se ne smel dati'z.-:peljati! Jaz 'bi ^ef šem mestu pognal krogljo skezi ijlavo . On V. prav gotovo na vašo.'
"Ali pa v prsi, o tem sem prepričan.' "A ne zadene nič. Strelna priprava teh '/a nič.'	,
Ko se je daljava odmerila, postaviva s ^ jeden kr:j. Jaz ostanem miren kot navadno-^ ^ pa je tako psoval, da ni mogoče zapisati. j; |, Winntou, kteri je stal baš v -sredi, a malo na «'^je^ i
"Glavar kiowaški naj molči in pazi! Jaf' do tri __ potem &e strelja; kdcir prej spi'®1' / j o k regijo v 'Jfkvo.''	_ _. ^ j 5o ^
Lahko-si mislite, kako nesprno raafe®1^ 0 ju ^ | vsi gledalci. Stali iso v dveh vrstah — m	{1<?'
vo; taioc je nastala v sredi velika., cesti P3 žimi, na ktere konceh sva stala midva. _ ^ct"11
"Glavar kiovaški naj začne," pravi Wf Jfe — — "jedna, — dve, tri!"	/ ^
Jaz stojim mirno 'baš nasproti. Oil ^' j,. ko že pri prvi Winnctouivovi besedi ter^^-r t Kropja je frčs=!a mimo mene. Nikdn- m	^
pomiiil temu strelu.	„ nie p0'1,
"Zdaj naj strelja Old Shatterhand,
Winnetou. "Jedna — dve----" . wysl'j1! V
"Pozor!" pravim j,az. 'Jaz sem stpi ^jl wsŠ-kemu pošteno nasproti; on se je i"1 stoji ocl strani."
MARCH 29th, 1923.
"ENAKOPRAVNOST' ~
stran 3
VIDEO, da je temu tako, si jc dobila The Borden Company več izvrstnih slovenskih kuharie, ki so proučile, kako se pripravi razne slovenske jedi najboljše z a ne-rifikimi jestvinskimi produkti ter napravile recepte.
TA skupina receptov pride vsak teden v ta list in gospodinjam se bo izkazala velike vrednosti. Izrežite vsak recept, prilepite ga v knjigo in ga poskusite izvesti sami.
ČISTO naravno je, da ljubijo Slovenci, živeči v Ameriki, svojo domačo hrano kar je popolnoma prav in tudi lepo. Je tudi lepo, da se ohranijo tradicije stare domovine kar se tiče hrane, kajti mnogo pristnih kvalitet tu rojenih Slovencev se lahko pripisuje tem dobrim, priprostim in zdravim jedem, ki imajo še vedno prvo mesto v domovini kjer se bile prvič pripravljene. TODA tukaj v tej deželi se mora pripraviti mnogo teh jedi z jestvinskimi produkti, katere se najlažje dobi in mnogokrat ima gospodinja skrbi ravno katere stvari naj rabi.
The BORDEN COMPANY
BORDEN BUILDING NEW YORK
RECEPT St. 24. TOLIVKA IZ" OSTRIG (OYSTER) Z MLEKOM
Potrebne stvari
1 kanio Borden's	3 žlice drobtin iz kre-
Evaporated mleka	kuzov
1 kvart ostrig	..
1 žlico masla	1	so!l
SVEŽE KMEČKO MLEKO Z VSO SMETANO! Za vsako gospodinsko vporabo daje Borden's Evaporated mleko najvčejo zadovolj-noot. Je bogato in polno smetane — iz njega se napravijo okusne jedi. Rabite ga lahko vsak dan za kavo kakor tudi pri drugih jedih s sigurnostjo, da je dobro in čisto.
Kako se naredi.
Postavite eno kanto Borden's Evaporated mleka nad ogenj, da zavre; dobite 1 kvaxt dobrih in svežih' ostrig, vzemite jih z vilicami iz njih tekočine in j i Ji denite v ponev, precedite preko njih tekočino; pridenite eno žlico masla, 3 žlice droitltin iz krekuzov; ene žličk0 soli; postavite nad oigenj, vrite dve minuti ; pridenite vrelo mleko in servirajte z ''oyster crackers" in maslom.
Borden's Evaporated mle'no je dvakrat tako bogato kot navadno mleko. Rabite polovico vode in polovico Bonlen's Evaporated mesto navadnega mleka. Ako raliteva kak vaš recept, ki ga imate smetano rabite'isto količino Borden's Evaporated mleka.
t. S. OREL:
PASTI IN ZANKE.
Kriminalni roman iz polpretekle dobe.
"Oho!" se je nasmehnil. "To je videti pa iz prav zadnjega časa."
"Ah, ta?" je pogledate. Regina in malo zardela. "Samo fotografija je nova... Sploh pa je čudna reč..
"No, kaj res nočeš pomiriti ljubosumnosti ubogega tekmeca' z malo bolj jasnimi besedami?" se je nasmehnil Mardal.
^ILj uibosumnosti ? Ta bi bila pa res odveč! Saj prav zato sem si nabavila to sliko..."
"Ljubiai Regina! Opozarjam te, da pojasnila vsaj navadno stvar napravijo jasnejšo, tvoja pa jc zavijajo v še bolj tajinstveno temo!"....
"Potrpi! Ta stvar je namreč res posebne vrste... Človek samo ne ve, kakoi bi začel, da bi se mu ti ne smejal..."
"No, potem ti bom jaz pomagal!" ise je šalil Mardal. "Ta možakar je bil tvoj f,ant, kaj ne-"
"Bil je že. .. Ne tajim, da ne..."
"Na tem pa vendar ni nič čudnega, vraga! Saj menda ne zameriš ?"
"Vem, da ni... Toda to je čudno, da sem šla potem in sem sama kupila,njegovo sliko, čeprav je kar čez noč izginil..."
"Oho! To je pa seveda kaj dru 'gege Najbrže znak, da ga kljul njegovi nezvestobi še vedno rada imaš..."
"Da je izginil, bi še ne bilo do.
kaz nezvestobe. Veliko je baje brodil po svetu, in takemu se lahko marsikaj pripeti."
'"Ti, prijateljica!" se je zasmejal Mardal, ko je Regina spet umolknila. "Zdaj te bom pa že lepo prosil, da svojo historijo povej, ali pa ga pustiva tega tvojeiga brodairja, ki me že res ne zanima več!"
"Ne, čakaj, pa res ti bom povedala !" je vzkliknila Regina, ki jo je ravno ta njegova brezbrižnost tem bolj podžgala. 'Misli si lepega, mladega in zelo bogatega gospoda."
"Si že mislim!" je prikimal Mardal.
'Ah, ti si neznoesn! Ne ustavljaj me vendar neprestano! Torej : s tem mladim gospodom sem se spoznala prav tako pri /gospodu Sibertu, kakor s tabo. Razumeš?"
Mardalu je bila že na jeziku hudobna opazka, da ie predobro razume, kaka gospod Sibert vsestransko sikrbi posebno za svoje mlajše klijente; teda, da nt žali po nepotrebnem lepe pripove-dcvalke, se je premislil in samo pokimal.
"No, in on prihaja vsakih šti-rinast dni k meni," je povzel; Regina. "To traja skoraj vsf 'etc. Ker mi je to stanovanj« on uredil, je pri meni kakor do ma in ima celo svojo lastno sobe —to tu notri. Zadnjič ga ni kar mesec dni. Ko pa naposled pri-
ati1, ima —pomisli!— brado! !z radi tega poikoncu, pa tga horn zgrabiti za njo. Šveda vse lj za šalo. On pa takoj za res! 1 kako! Kar strmela sem, ko kratkomalo obrne in zsloput-: vrata za seboj! Pa mi potem kaj v kontoarju kar miru ni !o., da sem se opravičila z glagolom in odšla dome v. In kaj isilš, me čaka tu. V svoji sobi S gospod Vihert — tako nam-č se je imenoval moj ljubezni-prijatelj — z drugo žensko! i- me je prijelo1, da bi planila a in razbila, vrata, ko se spomni, da' bo bolje, če se mašču-m drugače. Skrijem se torej za 10 zaveso tam in čakam. Res se nalu prikaže na vratih visokg. vitka ženiska postava1, da bi jo hko vsaka kraljica za vidala — moram priznati celo jaz. In >raz — kakor solnce! Res — ■ dihati si nisem upala. Lasje sto zlati — šele spletala si jih — oči velike in temne, no® •asno upognjen, usta pa taka, ikor so slikane nekdanje egip-unsk-3 princesinje. Samo na bra>-je imela malo brazgotino ki, i pa niti najmanj ni kazila." Mardaia, ki je pri tem opisu »staj al bolj in bolj pozoren ga1 pri zadnjih besedah kar vrglo rišfku.
"Vraga!" je vzkliknil. "Sej je, ikor da igovoriš o neki Šteli!" "Štela?" je osupniki Regina. 5aj ta je, bila tudi Štela. Vsaj 1 ji je rekel tako. Kaj jo tudi poznaš?" v "Če je ista, potem jo seveda iznam. Tcda — pripoveduj da-e! Stvcir me zdaj strašno zani-la!"
"Saj ni kaj več pripovedova-!" je skemizgnila. Regina, ka-or da je razočaraan, ker je nje-a povest izgubila niai učinku, čc idi Mardal to žensko pozna; £-pa, ker bi rada čim prej tudi ima izvedela še kaj več o njej. - "Štela sem tam, dokler niš- . 1 icidšlia — kar trda sem bila — otem pa ni bilo ne njega ne nje ikoli več nazaj. Nalašč sem da-1 premenitj ključavnico, da b: loral priti k meni, če bi hote! moji odsotnosti v sobo. Še nje-e vlasnice, ki sem jo našla na ivanu, ji nisem mogla vrniti; eprav bi bila zelo rada... Ali j; :> hočeš ti, ki kar zijaš, odkar 3m jo omenila?" je strupeno ristavila.
"Vksnico? Pokaži mi jo!" je zkliknil Mardal tako hlastno, ds i vsa osupla .cdstopils!.
"Ljubosumen je!" j0 je spre-itelo. "Molčala bi bila rajši — daj jo poj de gotovo spet iskat!" Toda gospodična' Regina ni bila rez ponosa in bi lastne ljubo-umnosti nikoli ne bil: hotela po- ST azati. Počasi in malomarno je | ato stopila k majhn; omarici.. | cbrskala pQ predalu, vzela naj- I eno vlaisnico in jo hladno ponu- gj ila Mardalu.
Temu so se roke močno tres-b, ko jo je prijel v roko. Zakaj ila je da pičice enake ni, ki jo e bil našel gozSar Urbas zra-•en umorjenega Julij® Morana n jo potem za slovo prepustil ij emu...
"Ali se spominjaš, približno i cdaj je bila ta ženska s tem tvo- I im prijateljem tu notri v ti so-jI n Koliko časa jc od tega?" je j :aprašal Msa-dal, ko je cilje časa j nolče strmel v vlasnico.
"Uprav tri mesece bo jutri. J Da, dvanajsteiga septembra je bi- 1 to," je odgovorila Regina, čim bolj vznemirjeno opazujoč svojega igosta'.	j
"Torej dva dni pred umorom! In tista Apeliusova izjava laž! je nehote vzkliknil Mardal.
"Kak umor?" je zadrhtek Re-giiia. "O kaksem umoru govoriš?"
"Eh, o umoru neke osebe, ki je ti itak ne poznaš!" je zamrmral Mardal. Zakaj naenkrat mu je bilo neljubo, da so mu tiste bese. de ušle. Saj prvič vendar še vedno nima pravega dokaza, <Ja; Stela res zapletena v to stvar; in če bi bilo, ni treba, aa ve ta žens-, ka o tem...
(Dalje prihodnjič)
~--------gie
i	M
J ^ "' ^ ^ '' ^ ^	Sji
1 ' ■•' _j—jjjjj -. -'. — ——-————-—	||j|
H	sls
I	m
i 672 E, 152ml Street	g
i	ts
H pv-^	M
i m	I
- ' ' " ' " ' '	"
II	^ l^o ..r^-^	^jŽ
B	ta
Če si hočete prihraniti 50c na vsakem do-	p
p| larju, kj ga izdate za cbleko, čevlje, klobuke in	|j|
[t; drugo opravo za moške, mladeniče in fante, po-	|j|
II tem pridite k nam.	tjf
1 ^	1
I	1
da
p	EH
@ Moške volnene obleke z 2 oaroma hlač — $16.50	lil
=11
|f Moški $5.00 vredni blobuki ......••......$2.48	|f
ffl Moške $2.00 srajce ............•■....... 98c	P
Sfe	Sin
1 Moški $7.50 čevlji in oksfordi............$4.48	|tl
P Moške $;J5 vredne vrhnje suknje........$22.50	||
Šli	d§
e= .	aH
1 1 ^	i
Ig $1.00 kravate ................55c	M
Ife	|l
|j| $1.00 svilnate nogavico........50c	m
U $5.00 deške vrhnjo suknje....$1.98	|
M $7.50 deške obleke ..........$4.49	|i
1	'4
šU	in
Ji	r.".'^
J &	I
iti lee till a use. co.	i
I___1
.................................................................................................................—........
I JOHN L MIHELICH, odvetnik
902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. Podružnica: 6127 St. Clair Avp.
Urada« ure: v mestu ccl dan, na podružnici pa od 7. do S. ure v	zvečer rajsun ob sredah.	„„„ _
Stanovanje: 1200 ADDISON UD. Tel. Princeton 1038-R
f
tir-- —------------. ...................
/ JT&trm«.	C ** ' j-ii "iiiMl—__
I '	yiS / J
3 / I
Uj-jL] m A'10 želite znali kuhati 1 Borden's E-vaPorated mlekom, spopolrjite ta kupon tTT®^^ in poslali vam bomo zastonj, recepte za:
pils KRUH	MESO	PAJF.
tEVAS SLADščICE SLADOLED PUDINGE jy ) h M] RIBE	PASTERIES JUHE
I$jl8l8$l Ime ..................................................................
ir' .l—.Vl'M)"^ K'	/
Naslov ..........................................Slovenian
Unsweetened
^APORATEp
DR.SMEDLEY, špecijalist
flt-K-Tv	JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V I
^CI^M^UJA	MEDEC1M.
^	Ne obirpajte torej, pojdite k prave- I
©r^-i	n,u Speeijalistu in ne h kakemu ne;.z- I
^ vežbanemu. Resničen špecijalist in I ij'-jfCy'S&tex Profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj | T^^flJ.1 T-CClllr'l f'iš.~<!n vas temvpč vam bo sam povedal, I jgfvlff	kaj vam je po temeljiti .preiskavi. I
MM$ fH- w—^( Prihranili si boste čas in denar. Mno- i jj, Jk r^VBv'^}' drugi zdravniki vam niso mogli po- I Bjijjgr i'lV'f H^ [fjžf) magati, ker niso imeli dovolj skušenj I Km	f'1 Vjf ,.•?( nmjf in, ne morejo zapopasti vašega s!u- I
Iff rCJL« |[S|j Vrnit čaja, kakor bi ga n;orali. Hwi	A- lU Moj aparat X-žarkov in moje bak- J
fjE^	Se^ IWjf tcriolcgicne preiskave krvi mi razo- I
-	dqnejo vašo resnično bolezen in če I
eS'** vas vzamem jaz iiod mojo oskrbo, so vam bo povrnilo zdravje in živahnost in počutili' se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom ja3no, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za luošl^e ali ženske.
DR. SMEDLEY, špecijalist |
URADNE URE: cd 9. dop. do 4. pop. — od 6. do S. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop do 1. pop. SOBA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. E. 105 St. 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO.
I Dr. M J. SACHS, zobozdravnik ' |
10539 ST. CLAIR AVENUE	|
I	SKUPNO Z DR. GARBERJEM.
V URADU: Princeton'1688-M. Eddy 1833. NA DOMU: Princeton 2984 W. Eddy 8385 W. URADNE USE: OD 9. DO 12 DOP. OD 2 DO 7 ZVEČER.
^llililllllliiiilllllBll
I MALOVRH & SURIZ
I	v SLOVENSKA ODVETNIKA
J	izvršujeta vse odvetniške in notarske posle.
II	V poslopju Slovenske Posojilnice (International Building »t Loan R] Ass'n)
d «233 ST. CLAIR AVENUE,	CLEVELAND, OHIO.
^ Kanuolpli «082^_ ^ ^Urad^ odprt^če^ dan in ^o^ure^ jtrečtar. ^
|	YAJjliAl JNA	rM
l plesno * veselico i
^	^	katero priredi	g
I V NEDELJO, 1 APRILA g
V DAN STANESIČEVI DVORANI
^	Začetek ob 7. uri zvečer.	S
BTa veselice bo prve vrste, kar jih je še bilo letos. Na- n stopili bodo tudi naši vrli pevci rlr. "Jadran." Ker bo ta
Bdan tudi velika noč seveda piruhi gotovo ne bodo izven Kj programa. Na tej zabavi bodo še druge stvari, kar pa na a
Kij tem mestu — — p.........s............t.
Ves čisti dobiček je namenjen za Slovenski Delavski H hh Dem. Za veliko vdeležbo se pri poroča
GODBA "TRIGLAV."
F V PONOS VSAKI GOSPODINJI JE BREZ DVO-ffi I MA LEPA KUHINJSKA IN JEDILNA POSODA 1
V moji prenovljeni trgovini dobite vedno veliko izbiro alumi- [ffilj ==| nium in porcelanaste posode, ravr.o take kot jo vi potrebujete.
Dalje imam v zalogi veliko izbiro velikonočnih daril: baskets, fe iMnj rabbits, chickens, itd. Sploh vse kar potrebujete za praznike. ||y j|!j Pridite in oglejte si mojo razložbo predno kupite drugje.
m	Anton Oolgarv
U Wood 507-M	15617 Waterloo Rd.
STRAN 4
"ENAKOPRAVNOST*
MARCH 29th, 1923.
MALI OGLASI
Clevelandske novice
—Pravijo, da se vsako minuto porodi en tepec. Pa bo menda res. Steve Hreen iz 2479 E. 43. St. je namreč "prodal" za $2000 Andy Bo-notku iz 1570 E. 39 St. cleve-landskc pošto. Ko sta napravila kupčijo, se je Aindy napotil s kopo papirjev, ki mu jih je dal namazni Steve, rekoč, da so zemljiške listine, na pošto ter naznanil, da bo od sedaj naprej on rent kolektal. Na pošti so se mu seveda smejali in Andy je videl, da se je na-i
mazal. Potem je šel na policijo ter povedal svojo zgodbo, Hreen, ki se je medtem podal v Detroit, je bil takoj prijet, čim se je zopet vrnil v Cleveland. Formallna; obtožba napram njemu je tatvina, ker si je z goljufijo prilastil $2000.
— Cena jeklu gre vedno kvišku navzlic temu, da se nekateri kupci že nekam zo-perstavljalo. Zahteve pa so močnejše od vseh drugih strani in ker tovarnarji jeklo rabijo, morajo plačati vsako ceno. Poleg navajajo jeklarne kot vzrok za visoke cene splošno* pomanjkanje
-------
■ti
Vsem mojim odjemalcem želim vesele veli- p konočne praznike!	H
P
^ FRANK OOLŠEK |
i	P
448 East 158 Street	1
It
SLOVENSKA MLEKARNA	|
al
H
Prevzel sem zopet mlekarijo, ter upam', da U bo vsak zadovoljen z mojo postrežbo, kakor prej fj ko sem vodil mlekarsko obrt pred leti. Ako želi- jjj te dobro in čisto mleko, postanite naš odjema- 1 lec ter se oglasite pri nas. Razvažamo po vseh | delih Collinwooda in tudi v vaši bližini.
i
Poskusite z naso postrežbo in se priporočam. |
i
________ w!
j 1 Ml HIM II Spfcl 111MII M|ll| IB j^jl TIM 111IM jlBT W11KI ^ ^ i^M ^ ^ ^ P ^	^	^ ^ I '
riilaUi'dinlBli iTiaiiii; lii'nlsn'fi'niilLiliilaiiilaljiiailiCB'iiisi'iildi^lBilistxjMlailiila^slBiii^Eiliilaili tT»TiL m It i ItukSTi
■IWMII>WIIIWIfl|WIIWn«|l»p|ll|»HI|M|lip
^TS i[«ltiliiltiT»li iTMliili«" i iiieh i!«i ii' ■' iii»!iiTSTitIa!irrk-.. • iiMmiTVi isTVli iT^ii: iTEn !i il ■ InluHtlaliil ■ it i:
Naznanilo in priporočilo.
Vsemu cenjenemu občinstvu v Clevelandu in po dru-	§j
g;h zunanjih naselbinah sirom Amerike naznanjam, da vam	|j
pošljem kakoršnokoli suho mesenino želite, domače ataro-	|j
kraljsko pripravljene šunke, plečeta, želodce, suhe prate,	gj
suho slanino in klobase.	šj
Pošilja se po naročilu na dom. Vsi rojakii ki želijo biti	šj
dobro postreženi naj pridejo osebno ali pošljejo naročilo	Šj
pismeno, da boste imeli res dobro suho mesenino za Veliko	sj
Noč.	|
Primerne cene in dobra postrežba. Se Vam priporočam	iS]
Anton Bašca j
1016 E. 61. Street -:-Cleveland, O.
iiii»|iii»|iip|ii!»|ii|»ji;!i;iiMii|»|ii|»iM^ iiilgTii;«liifniiiiTiinWir»lMl»lir'«Inl»lir»fin
Nova kvota se odpre 1. julija, 1923
Dobili smo obvestilo, da daje mnoffo držav preko morja sedaj potna dovoljenja onim. ki mislijo potovati v Združene države. Priporočamo vam, da si kupite predpračane vožne listke sedaj za prihodu.** dobo. Na ta način boste gotovi, da dobite vaše družine i« sorodnike sem nemudoma, kakor hitro se odpre nova kvota, t. j. L. julija 1923.
V POJASNILO!
Mi smo pripravljeni urediti za vas vse potrebne postavne listine, ki so potrebne za dobavo vaših družin in sorodnikov iz Evrope, tako :la boste imeli vse pripravljeno, ko se otvori nova kvota. Ne odlašajte, ukrenite vse potrebno sedaj.
JOHN L. MIHELICH COMPANY
Tujezemska menjalnica in prodajalnica parobr«<lnih listkov. 6024 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND, OHIO.
VELIKA NOČ JE TU! j
Pridite po vaše modno lago in čevlje knam. t Prihranili si boste mnogo < marja.	,
Velika zbirka najboljšega blaga. i
Poštena in uljudna postrežba jamčena.
SAM I9L1V :
6626 St. Clair Avenue
I	GLEJTE ZA TA NASLOV!
I	OTVORITEV!
| Cenjenim rojakom nazneinjam, da sem otvori 1
SLADŠClCARNO, | cjer boste izvstno postreženi .a veliko noč z raznimi sladšči-I sami, velikonočnimi košaricami in drugimi stvarmi. Cigare, ci-i	igarete in mehke pijače,
j Se vam priporočam za naklonjenost.
. ANTON NOVAK, po domače Srkavc
l 3932 St. Clair Ave.	v Obermanovi hiši.
1
J,	H| M M| M| in,ii Mili m I 1 — — I ■■ ■■ I m I ■■ !■■ I ■■ I ma I m I ■■! mm mm
i NAZNANILO GOSPODINJAM! j
.S	Naznanjam, da imam v zalogi veliko 4
i domaČega suhega mesa \
kot šunke, plečeta, rebra, itd. Vse je napravljeno j
Bfino starokrajsko. Kakovost mesa jamcena. Ako a hočete imeti za velikonočne praznike dober in oku- a m sen prigrizek, zglasite se pravočasno. Dovažamo w tudi na do»m in nas pokličite po telefonu Wood 187 H M.	Se uljudno priporočam
| Louis Urbas
|	Grocerija in mesnica	|
15706 Waterloo Rd., Collinwood, O .
! NEVESTE !
Nc pozabite si ogledati naše velike zaloge oblek in vsega kar potrebujete dan poroke! Na dan poroke vas pridemo na dom opraviti
GRDINA SHOPPE
6111 St. CLAIR AVE.
| LEPOTA IN UDOBNOST!
jjjjjjj Za lepo in udobno obutev obenem, se zglasite pri
| Frank Butala
S 6408-10 St. Clair Avenue 1
Najnovejši izdelki, moških, ženskih, fantovskih, jg deklic jih in otročjih čevljev in šolnev.
IHj Naša mnogoletna skušnja v te vrste trgovini vam jamči dobro blago po zmernih cenah.
m Naša želja za Veliko noč: Mnogo veselja vsem cenjenim rojakom!
surovega jekla. Samo v : Pittsburghu iščejo jeklarne , 75,000 ton jekla.
—Stari Superior most je ; še vedno zaprt prometu. ■ Gotovi interesi pa so se se- ■ daj zavzeli, da bi pripravili mestno upravo do tega, da bi dala sezidati nov most, dasiravno je takoj poleg veliki novi most. Ob staremu ima namreč več družb svoja skladišča in v interesu teh bi bilo, da se zgradi nov most. Poseben komite j se je podal danes pred župana Kohlerja' in okrajne komisarje, da zvedo, če je sploh kaj upanja za dosego njih cilja. Dokazati bodo skušali, da bo imel novi most kmalu preveč prometa in da bi bilo koristno, ako bi se na mesto starega zgradilo novega.
—Naj man i deset let. A-loys Bachows'ki, 3600 E. 70. St. je bil obsojen včeraj na j od iO do 25 let zapora vsled | ropanja. 7. marca je prišel v s gostilno Charles Rusa na ! 3454 E .70. St. ter vzel $85 j v gotovini in $20 v cigarah. | Oddal je tudi več strelov.
— Dajte delavcu pošteno plačo. Na javkanje od strašni tukajšnje American Plan : Association ali zveze za odprto delavnico, da povzročajo zunanje delodajalne a-'gencije v Clevelandu poma-1
njkanje. delavcev je podal John G. Owens, tajnik tukajšnje delavske federacije, sledečo izjavo: "Dajte delav-i cem pošteno življenjsko pla- j Čo in ni se vam treba bati iz-1 vaibljanja od zunanjih upo-sljevalnih agencij." Zveza si namreč prizadeva ter razpošilja v tem smislu pisma okrog vseh svojih članov, da se vsili neko mestno ordinance, ki je bila sprejeta leta 1915, in ki določa da mora imeti vsaka zunalnja agencija, poslujoča v Clevelandu tozadevno licenco, ki1 stane cd $50 do $150. Nadalje pravi v pismu tudi da je v or-dinanci določena kazen od $50 do $500 in 6 mesecev zapora za vsako kršitev. — Owens/ je izjavil, da navzlic temu, da primanjkuje! gotove vrste delavcev, pa je še vedno dovolj moških, ki iščejo dela.
—	Trgovci kaznovani. — Včeraj je bilo kazndvanih na policijskem sodišču pet trgovcev. Štirje miso imeli licence in so bile najdene njih trgovine v zanemarjenem stanju ,eden pa je prodajal pecivo po ulicah na nepokritih tacah.
—	V nedeljo zvečer ob pol osmi jiri bo sestanek vseh pečlarjev in pečlaric v Slov. ' Nar. .Domu. Ukrepalo se bo
glede pečata za spominsko 1 knjigo S. N. Doma in zato I! ste še posebino vabljenj vsi, j1 j da ste gotovo na mestu. --o-
Turška misija v Moskvi.	j
''Morning Post" poroča, da j je Kemal Paša poslal v Moskvo ^ vojaško misijo pod pretvezo, da izroči Trockemu in drugim sovjetskim komisarjem odlikovanja in pozdrave ob priliki 5. obletnice rdeče armade. V resnici pa ima ta misija drug namen: prišla >* je na važno vojaško konferenco z vrhovnim revolucijonarnim voj-, nim sovjetom, da napravi načrti za skupno vojaško akcijo Turčije in siovjetov v slučaju vojne.
TEŽAKI dobijo delo pri ' COLUMBIA METAL STAMPING AND DIE CO. 1536 E. 49th St. [ (80) _ _
BENCH IN SQUEEZER MOLDERJI l!	dobe delo pri
THE NICKEL PLATE FDRY. , COMPANY	i
t E. 147th S.t„ dva bloka južno od 3 i	St. Clair Ave. (77) '
1 -- ,
TEŽAKI dicibijo del pri 1 THE GLTDDEN COMPANY 1 Madison Avenue in Berea Road. . (75)	__
], ŽENSKE "PRESS HANDS' '
dobijo delo pri ! COLUMBIA METAL STAMPING AND DIE CO. 1536 E. 49th St. | (80)____ 1
j BUFFERS (ODBOJNIKI) j	dobijo delo pri
\ CENTRAL BRASS MFG. CO. 1 6203 Cedar Ave.
;
! ALI ŽE IMATE NAJNOVEJŠE t GRAMOFONSKE PLOŠČE?
i^iisg^Sfc. Navedem« samo j 1	nekatere: Pobic
sem star še le 18 J i ^pK^Smlet — Sveti večer ■ i	lŠbfšMsŠtF— Katrinka polka
WffiW ~ ta
'"s^jJsjjSr — i® mnogo dru-"	gih novih.
^^Jf^a Jako znižane ce-^i^lffww ne grafonol za 1 ,	Nj^	mesec. .
S 8T. CLAIR JE-I Usibviu .. Kiji WELRY & MU-IJ pri (ej «ri n Mu	SIC CO.
I .1*	6404 St. Clair Av.
Velika zaloga zla-wlw t nine, srebrnine, I	Spi in najfinejših ur.
|	SP Popravljamo sta-
r okraj ske in ame-j	fw® rikanske uxe, vsa-
i	kovrstn® zlatnino,
i	kot tudi vse vrste
wiJBM^ graamf we.
Vse delo garantirano.
SI	TELEFON:
j Bell Rand. 710-W. Princ. 1958-W
? najfinejša ZALOGA
Ženskih in dekličjih pomladanskih sukenj, ofblek, slamnikov in drugega blaga je ravnokar dospela in čaka, da si izberejo iz nje naše Slovenke svoje j velikonočne potrebščine. Da bo imela za praznike vsaka gotovo kaj novega vemi in ker hočem m vse zadovoljiti sem dobil letos
^ nenavadno veliko izbero blaga. M
Poleg lepih oblek slamnikov in tako dalje, boste rabile tudi gotovo lepe zavese pri oknih ter razno drugo lepo perilo.
Pridite torej k nam ter si o-glejte našo zalogo. Vem da vam bo všeč in da vas tudi cene ne bodo prestrašile. Zaznamovario je vse (kar najbolj mogoče nizko.
m. an2l0var
6202 St. Clair Ave. Modna trgovina
Upoštevajte trgovce
jEiPki oglašajo"^ ijv "Enakopravnosti".
SLOVENEC IŠČE PRIMERNO . . SOBO za pečlarijo od E. 55 do z E. 79. ceste. Kdor ima 'kaj sli- c čilega naj icddia. ponudb0 na u- d pravo Enakopravnosti. (76) li ---V]
i*«MK£aeu«aa«»ur ea\ nuw ttr% Miiimiaiim n
'MaamajiixMxxsj^^^	Hkmamemasm £
POZOR! PLUMBARSKO DELO
Rojaki Slovenci, Hrvati in drug; ' Slovani kadar potrebujete čobreg* ' plumbarja v vaši niši, pridite k meni ; za vsako delo, katero vam garantiral*, da bo izvršeno dobro.
Postavljam stranišča, bane, »inke, ; iotle za gorko vodo, vodne kanale, (sewer work) itd.
Zmerne cen®
Nick Davidovich
15804 WATERLOO RD. ^^^^ Eddy 7188.
NAZNANILO.
Članicam dr. Slovenske Soko-lice ša. 442. S. N. P. J. se tem potom naznanja, da je bilo na seji 5. marca sklenjeno — vsaka članica, ki pripelje ksiko novo kandi-datinjo ali več, dobi za vsako po en dolar nagrade. Sestre na delo za pridobitev novih članic. Cle-velandska naselbina) ima še dovolj žen in deklet, ki niso še pri nobenem društvu, oziroma organizaciji! Redna mesečna seja s« vrši 2. aprila in bo posebne važnosti.
Vesele praznike želim članisara! S sestrskim pozdravom Fannie Trbežnik, tajnica. (75)	_
Električni stro-/	ji m družinsko
$	^ vporabo
\SJ^Wffr Potrebščine ^ SINGER
^fčff	SIV STOOJI
LOUIS LEVSTIK
6527 S.T. CLAIR AVE. V zalogi imamo stare stroje od $5.00 naprej.
6,426 Jugoslovanov
)- pride lahko v Ameriko pričenši 1. ju-lija. Cunard črta je najhitrejša za vaše rojake, da dospejo v Aimeriko. Iz-e seljenci ki imajo karto za Cunard od-_ potujejo lahko nemudoma, ker odpluje iz pristanišča skoro vsak dan
0	v mesecu ena ladja iz Evrope. Cu-n nard Line ifi uredila izvrstno prevozno postrežbo za izseljence iz Jugosla-
s vije, tako da jih vodi družbin zastop-^ nik. Jugoslovan in izseljenci tako nimajo nikakih neprilik. Za vse to ni treba posebej plačati. v Za nadaljma pojasnila se obrn« na li agenta v vašem mestu ali v bližini Cunard denarne pošiljatve s« izpla-čaj o v Jugoslaviji hitro, sigurne m zanesljivo.	,
s-------
Naznanilo gospodi-(	njam.
1	Naznanjam, da imam veliko zalogo domačega prekajenega mesa kot, blobase, želodce, slanino, itd.
Narejeno vse po atarokrajskem _ načinu.
jI Kupite mesenino za veliko-" nočne praznike pri nas.
• FRANK MARINČIČ
, 15106 SYLVIA AVE.
RAD BI ZVEDEL za naslov Mr. Frank BostjanSi-ča, domat iz Velike Bukovine, po domače Tončetov, št. 29, pri I-lirski Bistrici. Mislim, da se nahaja nekje v Clevelandu. Prosim, če ve kdo za njegov naslov, ali fi pa če sam čita naj mi ga! nainani ker mu imam nekaj važnega za sporočati. Moj naslov je, Frank Celin, 1055 E. 67 St., Cleveland, Ohio.	(75>
PRODAJALNA IN POPRAVL-JALNICA ČEVLJEV se proda poceni, ker gre lastnik v Cali-f orni j o. Meseč; najemnina samo $30. 6735 St Ciair Ave.. Cleveland, Ohio	(77)
KDOR IZMED ROJAKOV je videl kolizijo med avtomobilom in poulično karo, v pondeljek 26. misrca ob 10:15 dopoldne na E. 140 St. in Jennie Ave. naj se zglasi pri Anton Babi č,15710 Sa- i ranac Rd. Zglasi naj se tudi tisti, s katerim sem že govoril. <75)
GRAY IRON MOLDERJI Molderji za Bench Squeezer delo ; Stalno delo za dobre delavce. Dobri delavni pogoji, dobra1 plača THE WESTERN RESERVE FOUNDRY CO. (75) 1209 Marquette R.
DVE INTELIGENTNI slovenski dekleti, dobita lahko stalno službo za prodajalke v na-šj trgovini. REIMER'S DEFT STORE 3423 St. Clair Ave.
EiliiiilEElllBlliilili
KUPUJEM IN PRODAJAM
vsakovrstne trgovine, giastiln«, sladščičarne, hiše, lote in vse kar spada pod to stroko. Predno kupite hišo ali lot, oglasite se meni ali pa če bi radi prodali »i pišite in pridem sam do vas. tr morkoli je, vas popeljem, d» 58 | sami prepričate. Se priporoča«®'
ANDREW SAMICA >	Real Estate
1123 Norwood Rd., v ozadja-
, llllllIMlIii^1
i Vlahov
i ŽELODČNA GRENCICA
Je narejena h» 7*p<"
Satena v ZARA
izza leta l*81
ROMANlTvLAHflVA
Naprodaj po lekarnah, slad«^* nah in groceri)«"-
Edini zastopniki v
Združenih ■Art*"*'4
V. L AN (iM ANN, Inc 97-99 Sixth Ave.. Dept. New York, N. Y.
JAVNE RAZPRODAJE-
I Kupili smo 122,000 parov
-	merišlkih mnjadnih čevljev 1 son izdelka, mer od do
so bili zadnji preostanek e«^ 1 izmed največjih vladnih kom*** torjev za čevlje.	_
Ta čevelj je jamčen, da je i* * ! odstotnega usnja, temno rud ^ ' barve s prišitim jeizikoim, daAj.,
-	more vanje blato ne vod«. tualna vrednost tega čevlj& L $6.00. Toda ker smo jih ^^
a toliko skupaj, jih nudimo i*** i sti lajhko po $2.95.	. •.
-	Pošljite pravilno mero. P^J. te poštarju, ko vam jih od«3 ^
i pa pošljite denarno naJ^znic0' ko čevlji niso taki, kot P"^
-	vam bomo radevolje vrnui nar nemudoma na zahtevo- _
t, NATIONAL BAY STATE
COMPANY	v
296 Broadway, New York, N-