The Oldest and Most Popular.; Slovene Newspaper^ in United. States oft America.
štev (no.) 231.
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V J EN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE X ZEDINJENIH DRŽAVAH	"	"
________(Official Organ of four. Slovene Organizations),
stffJy1
NajstarejH in najbolj vriljubljen tlovensH
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 28, 1935
LETNIK (VOL.) XLIV
Green in Lewis sta voditelja dveh nasprotnih struj v de-i 'avski federaciji. — Lewis zahteva organiziranje delavstva po industrijah, dočim vztraja Green na do-sedanjem strokovnem sistemu.
Washington, d. c. — Razkol v Ameriški delavski federaciji, do katerega je prišlo, kakor že poročano, koncem Preteklega tedna, postaja tako ttapet in prepad med obema strujama tako globok, da bo utegnila imeti zadeva resne Posledice ne sam0 za stanje ameriškega delavstva, marveč za ameriško politiko v splošnem. Ta federacija je bila in •le še vedno važen faktor v ameriškem življenju in prepir v tako veliki organizaciji ne bo stal brez vpliva.
Kakor se je že poročalo, so Se Pokazali prvi vidni znaki Notranjega nesporazumljenja V federaciji na nje letni konvenciji, ki se je vršila nedavno v Atlantic City. Tamkaj ste obstojali dve skupini, od katerih je imela vsaka svoj načrt 2a notranje organiziranje v federaciji. Vodja prve je predsednik federacije, Wm. Green, ^a čelu druge pa je stal na-^Inik premogan'skih unij, Lewis. Prva skupina je konservativna in se drži na-
v
Cela, da se ne sme uvajati ni-kakih izprememb ali novota-'i, marveč naj ostane vse ka-je bilo doslej. Druga skupna pa je zahtevala, da se ^atno preuredi notranji si stem federacije. Zmagala je frrva skupina in v odbor federacije so prišli tudi skoraj izklj učno le nje pripadniki; Veidar pa je vodja druge sku ^ne, Lewis, dobil mesto podpredsednika.
Glavni povod razkola je to, ei" Lewis zahteva, da se mora tistem reorganizirati tako, da b°do obstojale delavske unije posameznih industrijah. Ta-bi moralo vse delavstvo, ki ,1e zaposleno v jeklarski in-ustriji, spadati v eno unijo, lle glede na njih strokovno ^rt. Greenova skupina pa ho-Ce- da ostane "po starem," '^trnreč da je delavstvo orga-
SVETOST
ZAKONA
V chicaški nadškofiji se bo vršil o tem v cerkvah pouk.
Chicago, III. — Kardinal Mundelein je sestavil program, po katerem se ima vršiti po katoliških cerkvah njegove nadškofije tekom prihodnjega leta intenziven pouk o svetosti zakona in o zakonski zvestobi, in se bo njegovo tozadevno pismo prečitalo v cerkvah prihodnjo nedeljo. Kakor se po-vdarja v proglasu, je vpliv današnjega odra, filma in časopisja navdal katoličane z napačnimi pojmi o zakonu, da se njega svetost več ne upošteva tako, kakor bi se morala.
DVOJNO DRŽAVLJANSTVO NA RAZPOLAGO OTROKU
New York, N. Y. — V ponedeljek zvečer se je 26 letni Mrs. P. A. Schulz rodila na ladji Evropa deklica, in sicer 20 minut, predno bi se imeli potniki izkrcati. Ženska je prispela s svojim soprogom iz Nemčije. Novorojenki bo zdaj na prosto dano, ali želi biti ameriška državljanka po svojem očetu, ki je tudi ameriški državljan, ali pa Nemka, ker se je rodila na nemški ladji in je mati nemška državljanka.
ŽENSKA NASILNO VDRLA V SOSEDOVO HIŠO
Chicago, 111. — 22 letno Mrs. Eliz. Kristine, 7115 Ignatius st., je policija spravila v bolnico na opazovanje, ker se domneva da je slaboumna, po činu, ki ga je izvršila pretekli ponedeljek zvečer. S pištolo oborožena je namreč vdrla v hišo sosede, Mrs. Butterworth, na 7121 Ignatius st., in tam pričela streljati. Oddala je pet strelov, predno so jo mogli
RAZLIČNA , POROČILA
Italijanske in abesinske vesti J nasprotujejo.
Djibouti, Franc. Somalija.—
V Abesiniji doslej še vedno ni prišlo do nikake večje bitke. Vršijo se manjše praske na severni in na južni fronti, <, katerih izidu pa se ne dobi natančnejših poročil. Tako govore italijanske vesti, da so na jugu njih čete skoraj popolnoma uničile velik oddelek Abe-sincev, dočim poročila iz Abe--sinije nasprotno trdijo, da so bili Italijani pognani v beg. Enako vedo Abesinci povedati tudi o veliki zmagi na severnem bojišču.
OBSEDNO STANJE V BRAZILIJI
Kio de Janeiro, Brazilija. — Z dovoljenjem obeh zbor nic je predsednik Vargas proglasil v ponedeljek obsedno stanje za celo državo z ozi-rom na revolucijonarno giba nje, ki je izbruhnilo dan prej v severovzhodnem delu drža ve. To uporniško gibanje pa ni, kakor predsednik trdi, ome jeno le na eno provinco, marveč na celo državo, in je oči-vidno, da skušajo potom njega komunistični elementi uposta-viti svoj režim.
NAZNANILO NAROČNIKOM
Zaradi narodnega praznika, I Zahvalnega dne, ki ga obhaja ,mo danes, v četrtek, petkova številka našega lista ne bo iz šla.
n^irano po strokah; tako na (razorožiti, od katerih je eden
• spadajo v svojo posebno
^ijo vsi mašinisti, ne glede' v
aki industriji so zaposleni.
rva skupina zag'ovarja svoje
' ališče s tem, da bi skupno
. 8anizira.no delavstvo iste in-
atrije lažje enotno nastopilo
■J svoje pravice, kakor pa
a-i> ko se morajo v slučaju
avke v kaki industriji voditi
s Rajanj a z vsako stroko po-
, Tudi bi imelo potem vse
ve'avstvo priliko, da pristopi
naj spada v kako obrt
vln>.ne» dočim je zdaj vstop v
j.)o predpravica le tistega
^'avstva, ki zna kako obrt.
„ * dvoma bi bil novi način
tj* 1 bolj uspešen in demokra-en.
A Wis
°bii j
oo zdaj noleg
°tnne Pol
ranil 17 letno domačo hčer.
•-o--'
ŽENSKA OLAJŠANA SVOJIH DRAGULJEV
Chicago, 111. — Dva bandita, ki bržkone pravilno sklepata, da je ženska ravno toliko vredna, ali je obložena z dragulji, ali je brez njih, sta dobila od Mrs. Dorothy Donnelly plena v vrednosti $4,300, ko sta pobrala dragulje, s katerimi je bila nakinčana kot kaka afriška divjakinja. Napad se je izvršil, ko se je ženska vrnila s svojim soprogom v svoje stanovanje na 1217 No. State st., kjer sta ju bandita čakala
je na svojo stran pri-
<W"
d0 organizacije, ki šteje jbo započel
njeno, je resigmral s svojega mesta podpredsednika federa-svoje jcie, toda izrazil se je, da ne nove federacije,
tuaf- milijona premogarjev, jmarveč bo v sedanji skušal ^W6 druj?e vPlivne unije Izvesti preuredbo sistema, ka-oblačilno delavstvo, tek-jkor si ga on želi. Največja ^ih I lfniie. delavstvo na olj ovira pri tem so uradniki raz-
Stv unije
plinskega de- !nih obrtnih unij, ki bi s preje p
^ topilničarje, klobukar-^ureditvijo izgubili svoje seda '"ografe. Kakor že ome-,nje službe z mastno plačo.
ODSTAVLJENI ABESINSKI KRALJ UMRL
Addis Ababa, Abesinija. -Cesar Selassie je izrazil svojo žalost nad smrtjo bivšega abe sinskega vladarja Lil Yasu, o kateri se je pretekli ponedeljek uradno poročalo. Omenjeni je bil vnuk bivšega cesarja Meneleka in je bil odstavljen od vladarstva v letu 191(5, ko se je neko pleme uprlo proti njemu. Od tedaj je bil predmet raznih narodnih pripovedk.
-o-
ZANIKA GOUGHLINOVE IZJAVE
New York, N. Y. -- Trditve, ki jih je' izrekel Rev. Cough-lin preteklo nedeljo v svojem govoru po' radio, so "preveč neumne in preveč lažnjive, da bi se jim posvetila kaka po zornost." Tako se je v ponedeljek izrazil splošni ameriški poslanik za Evropo, N. H. Davis. Rev. Coughlin, kakor že včeraj poročano, je povdarjal, ia je ameriška vlada že v letu 1933 sklenila z Ligo narodov pakt, s katerim se je obveza la, bo j0 bo podpirala pri morebitnih sankcijah.
--o--
DRŽAVNI DOHODNINSKI DAVEK RAZVELJAVLJEN Philadelphia, Pa. — Držav no vrhovno sodišče se je pre tekli ponedeljek enoglasno izreklo, da je državni dohodnin ski davek, katerega je sprejela zakonodaja, protiustaven, in ga je zato razveljavila. Ta davek, ki znaša od dveh do )sem odstotkov na dohodke nad $1000, bi imel v prihod njih dve letih prinesti državi do 40 milijonov dolarjev.
KRIŽEMJVET A
—	Madrid, Španija. — V ponedeljek se je pričela sodna obravnava proti P. L. Caballe-ro, voditelju španskih socijali-stov in bivšemu delavskemu ministru, ker je obtožen, da je započel krvavo revolto v oktobru 1934. Obtoženec zanika, da bi vršil podpihovanje.
—	Amsterdam, Nizozemska. — Tukajšnja vlada je predlagala parlamentu, naj se dovoli znesek okrog 34 milijonov dolarjev za narodno obrambo. Graditi se namerava 12 rušil-cev, 18 podmornic, 54 morskih in 108 pozemskih aeroplanov, kar se bo potrebovalo za Vzhodno Indijo.
—	London, Anglija. — Pod vodstvom škofa iz Pella so angleški katoličani podvzeli kampanjo proti gibanju za uvedbo zakona, po katerem bi se sme li ubiti tisti, ki so neozdravljivo bolni. Gibanje so započel; nekateri zdravniki.
—	Berlin, Nemčija. — Vsak Nemec je že s tem, da je Nemec, istočasno tudi vojak Adolfa Hitlerja. To mnenje je izrekel vodja nemške delavske fronte, R. Ley, ko je imel v ponedeljek govor v mestu Baden.
UDAREC NA POLJEDELSKI ZAKON
Washington, D. C. — Vrhovno sodišče Zed. držav je zadalo ponoven udarec Roosevelto-vim reformam. Pretekli ponedeljek je namreč izdalo sodno injunkcijo, s katero prepoveduje vladnim davčnim oblastem. pobirati takozvani po-
VPLIV C1NCA-
NJA EVROPE
Amerika se ne mara izpostavljati, da bi sama preprečila
izvoz petroleja v Italijo,
Washington, D. C. — Ameriška vlada je imela ukrenje-ne že vse priprave, da prepreči izvoz petroleja iz Amerike v Italijo v zvezi s svojo nev-tralnostno politiko. Petrolej se namreč smatra kot vojno potrebščino in kot tak bi se po tozadevnem svoječasnem pred sedniškem proglasu ne smel izvažati v države, ki stoje v vojni. V resnici je vlada ustavila velike pošiljke neposredno, predno bi imele odpluti v Italijo.
Neodločno cincanje evropskih velesil v tem oziru pa je dal Ameriki povod, da bo popustila v svoji strogosti. Kakor že poročano, bi se imel vršiti ta petek sestanek v Ligi narodov, na katerem bi se v sankcije proti Italiji vključil tudi petrolej. Na prošnjo francoskega min. predsednika Lava-la pa se je ta sestanek odložil za nedoločen čas. Ker je torej
1% Jug&slaviie
Zaradi zavrnjene ljubezni bi kmalu zgorela vsa vas: Kruto maščevanje ljubimca, katerega je dekle zavrnilo. — Cigareta bi kmalu zahtevala dvoje žrtev. — Smrtna kosa. — Nezgode. — Nesreče. — Novice.
Kaj vse ljubezen stri
Kočevje, 8. nov. — Zaradi lepega dekleta je te dni skoraj pogorela Kumar vas na Kočevskem. Vročekrvni vaški mladenič Henrik W. iz Kumar vasi se je zaljubil v sosedovo lepo Re-ziko, ki je vaška krasotica. Ker je fant reven, je dekletov oče nasprotoval tej zvezi in naposled je tudi Rezi začela fanta odbijati. Vročekrvnega in zaljubljenega fanta je to tako. razburilo, da je postal nasilen in začel žu-•■iti očetu in dekletu z maščevanjem .Precej časa se ni nihče zmenil za njegove grožnje. Smatrali so ga pač za zavrnjenega ljubimca, ki se bo slej ali prej pomiril ter kje drugje našel novo ljubezen. Fant je tudi govoril, da bo zažgal hišo, ki ga ne mara, in se potem obesil.
One noči so v Kumar vasi divje tulili vsi psi. Posestnik, ki se
Ogulina je umrl župnik Anton Hreščak. — V Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je umrl Friderik Tomažič, posestniški sin, star 25 let. — V Mariboru je umrla Marija Fontana, upokojena učiteljica.
Pod tramvajem
Ko je 76 letni Filip Smrekar,
eden najstarejših, ljubljanskih postrežčkov stopal čez ulico, ga je zadel tramvaj, da je starček padel na tla in se resno poškodoval. Radi visoke starosti dvomijo nad njegovim ozdravljenjem.
ocividno, da se Evropa ne upa i, .... , , ..
, , •	., kaj tik pred hišo ie
ali ne mara, da bi pritisnila
občutneje na Mussolinija, nima tudi Amerika nobenega povoda, da bi se ona sama izpostavljala in izzivala sovražnost Italije ,in tako ne bo več tako stroga glede izvoza petroleja.
Poškodbam je podlegla
Na praznik Vseh svetih se je na cesti pri Slov. Bistrici ponesrečila 24 letna zasebna uradnica Marija Siegl iz Maribora. Padla je s kolesa in si natrla lo-. ....................w banjo. Prepeljana je bila v maje zaradi tega '/budil, je šel gle- riborsko bolnico, kjer je štiri dni dat, kaj se godi, a ko je odprl .ležala v nezavesti in nazadnje vrata, je prestrašen odskočil, za- |tu<li umrla, ne da bi se zavedla.
visokih
stopili davek (processing tax) od rižnih mlinarjev v Louisia-ni. Ta davek je določen v poljedelskem zakonu, sprejetem od kongresa. Ta določba sodišča sicer ni še končnoveljavna in se bo vrhovno sodišče priče lo baviti z zadevo sredi dec. a možnost obstoja, da bo ta zakon zadela iste usoda kakor NRA.
DIPLOMATSKI ORJAK EVROPE

plamenih gorel senik. Začel je klicati na pomoč. Vzlic temu, da so gasilci in sosedje takoj prihiteli gasit, se je dalo samo deloma omejiti požar. Zgoreli so vsega skupaj štirje skednji in znaša škoda okrog 100.000 Din. Deloma je ta škoda krita z zavarovalnino.
Po požaru, ki je ogražal vso vas, so se vsi seveda spomnili na grožnje zaljubljenega fanta in obvestili o tem tudi orožnike. Orožniki so prišli pravočasno po njega. Baš v tistem času si je skušal fant vzeti življenje. Odpeljali so ga v zapore kočevskega sodišča.
i
Italijanski diktator Mussolini, mogočna osebnost v evropski politiki, pred katerim imajo strah, kakor kažejo zadnji dogodki, vse države Evrope. Slika ga kaže, ko ie nedavno nagovoril tisočglave množice fašistov z balkona vladne palače v Rimu.
V goreči postelji
Pri posestniku Ivanu Griinu v Javkovi pri Apačah, sta skoraj zgorela hlapec Štefan Kegelj in njegov 15 letni tovariš Franc Klemenčič. Oba sta pozno zvečer legla v svoji postelji pod gospodarskim poslopjem. Hlapec Kegelj je kadil cigareto in je radi utrujenosti takoj zasal. Goreča cigareta je hlapcu padla iz rok v slamo, ki je bila na postelji. Ko sta že oba spala, je Keg-lovo posteljo objel plamen. O-genj in pa dušljivi dim je speča prebudil in pričela sta obupno klicati na omoč. Na srečo so bili v bližini neki fantje, ki so ogenj pogasili in oba hlapca rešili.
-o--
Nesreča Po škofjiLoki je prodajal
r
n
Nesreča
regulaciji Savinje je pri
delu zagrabil voziček za prevažanje materijala delavca Rudolfa Muškotevca in mu pretrgal kite na desnem kolenu. Prepeljan je bil v celjsko bolnico, kjer se zdravi.
--o--
Gorelo je
_ V Dogošah, tako pišejo iz Maribora, je zgorel senik posestnika Silvestra Tkalčiča. Uničeno je tudi vse gospodarsko orodje 11 je škode za 50.000 dinarjev.
Občinski denar je utajil
Radi utaje občinskega de-larja v znesku 4756 dinarjev je bil pred mariborskim sena tom obsojen bivši občinski tajnik v Podvelki,' 12 letni Ivan B. na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na tri leta, če v enem letu ne plača utajeni denar.
Koliko je brezposelnih
Dne 1. oktobra je bilo število brezposelnih delavcev v Jugoslaviji 13.392 in to moških in ženskih. Od tega jih je odpadlo na borzo dela v Beogra du 2080 oseb, na Zagreb 2271. na Ljubljano 4418, Sarajevo 1287, Novi Sad 290 1, na Split pa 432.
--o--
Nesreča
V mariborsko bolnico je bil pripeljan 32 letni delavec
knjige zastopnik Čadeževe trgo- .Franc Ceh, od Sv. Martina pri
vine s knjigami g. Keržič. Stopil je tudi v Ogorevčevo hišo, kjer pa še nimajo zadelane odprtine v novo napravljeni veži. Keržič je skozi .to luknjo padel v klet in se hudo .pobil, da so ga morali z reševalnim vozom prepeljati v ljubljansko bolnico.
-—o-
Smrtna kosa V ptujski bolnici je umrla Kristina Zorman, hči posestnika od Sv. Antona v Slovenskih goricah. — V Vrbovskem blizu ivarno poškodovala
Dupleku. Po nesrečnem naključju ga je pri pregledovanju puške ustrelil prijatelj, da mu je šla krogla skozi trebuh in izstopila na hrbtu.
-o-
Napaden Iz službe se je vračal nekega večera na kolesu 39 letni tesar France Ratajc z Ostrož-nega. Na cesti sta ga napadla neki hlapec iz Lokrovca in iieki invalid iz Celja ter ga ne-
m
(Metropolitan Newspaper Service)
Btnui 9 ~	"AMERIKANSKI SLOVENEC«	Četrtek, 28. novembra 1935
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
ffr ,--
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ............................-.....$5.00
Za pol leta ----------------------------------- 2.50
Za četrt leta _________________________________ l-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ____________________________$6-00
Za pol leta ________________________________ 3.00
Za četrt leta ................................ 1-75
Posamezna številka ------------------ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ........................—........$5.00
For half a year _____________________________ 2.50
For three months ________________________1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ________________________________$6.00
For half a year _________________________ 3.00
For three months ________________________ 1-75
Single copy ------------------------------------ 3c
izdelke pušk, strojnic, topov, tankov, itd. "Pa kaj mi če se pa poslovili od družine Le-vse to," je odgovoril cesar. "Moji junaki bodo dobili te carjeve, ki so nam obljubili, ropotije od Italijanov toliko, da ne bomo vedeli kam z njo!» £ -	v3
— Pa naj kdo rece, da Abesinci niso optimisti!	svidenje pri naši mizi. — Po-
tem smo jo pa .mahnili do Pe-Ko so pred 16. leti ustanavljali v Parizu Ligo narodov, ruška, kjer smo ravno zadeli je neki Ljubljančan sarkastično pripomnil, da Liga naro- na Fathra Johna, ki je pouče dov ni nič drugega, kakor ena velika figa. Takrat so mi- val otroke krščanski nauk. — slili, da je to izrekel za šalo. Sedanje obnašanje in ravnanje Lige narodov pa kaže, da je tisti Ljubljančan gledal daleč v bodočnost ter na podlagi svojega proroškega razgleda ugotovil primerno ime za Ligo narodov. Ej, tudi Ljubljančani jih imajo pod kapo...
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_____________________
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act oi March 3, 1879. _
Ameriški Zahvalni dan
Povsod po svetu imamo neke vrste zahvalnih dni, ali praznik Thanksgiving Day v Ameriki je nekaj posebnega in je izmed največjih praznikov v Ameriki.
Morda najstarejša proslava Zahvalnega dne v Ameriki je bila v državi Maine, dne 9. avgusta 1607, ko se ;je skupina angleških naseljencev izkrcala v Popham. Bila je jako enostavna proslava, ko duhovnik stoječ pod velikim križem na prostem, je pozval naseljence na molitev zahvale za srečni prihod.
Proslava s strani Pilgrimcev je bil prvi Zahvalni dan v zvezi z žetvijo. Massachusetts-ska kolonija je posvetila dan 13. decembra 1621 molitvi in veselju v zahvalo za prvo žetev na ameriških tleh po hudem trpljenju v minolem letu. Kronike nam nudijo sliko radovanja ob tej priliki. Kolonijalni guverner je poslal štiri može na ptičji lov, da bo kaj posebnega na mizi. Pri pojedini bilo je divjačine, zlasti divjih puranov. Veliki indijanski načelnik Massa-soit prišel je z devetdesetimi junaki, ki so bili povabljeni v goste, in praznovanje je trajalo tri dni. To prijateljstvo z domorodci pa žalibog ni trajalo dolgo. Kmalu je prišlo do ostrih spopadov med belokožnimi naseljenci in Indijanci in mnogi dobri Puritanci so bili celo mnenja, da Indijanec ni človek.
Prihodnji Zahvalni dan je bil proslavljen dve leti kasneje, in to ob priliki prihoda potrebščin iz starega kraja.
Prvi Zahvalni dan v državi New York je bil dne 26.
Od Peruška smo se opravili končno proti domu. Med potjo smo stopili na obisk tudi k Mr. in Mrs. Pekol, ki živiti/ kot dva profesorja na svojem vogalu v luštni hiši, da na ta
štva iz Milwaukee in okolice, kakor tudi posameznike in prijatelje petje in dramatike, da pridete pogledat t)o v resnici zanimivo tridejansko šal igro, ki se bo predstavljala ob pol tretji uri popoldne v nedeljo 1. dec. Zvečer ob 8 uri bo pevski koncert s sodelovanjem pevskih zborov Naprej, Zvon in Sloboda; po koncertu prosta zabava. Vstopnice so v predprodaji 30c pri vratih 35c; popoldanske vstopnice
k skupnim molitvam v nedeljo zvečer ob 7 uri pa na stanovski poduk in sprejem novih članic v društvo. Gotovo ima ta ali ona dobro katoliško prijateljico, ki želi biti članica našega društva. Sporoči ji, da bo v nedeljo 1. decembra zvečer sprejem. Pri tem pa, ne glejte samo na veliko število, glejmo na to, kakšne članice imamo; tudi če jih je malo, pa te naj bodo res dobre, ki se zavedajo, kaj je društvo
mlade nekoliko popazita in jih |se vam za malo denarja nudi podučita. Mar ni to lepo za lepa zabava, smeha in lepega Mr. in Mrs. Pekol? — Od tam j petja ter godbe. Ne bo vam smo jo pa mahnili naravnost žal, če pridete.
KAKO JE NA FARMAH V WISCfO'NSINU '
Marshfield, Wis.
Zopet par vrstic iz te naše male naselbine. Vidim, da so nihče ne ojunači da bi kaj zapisal, zato bom zopet jaz nekoliko sporočila, da boste po širni Uniji vsaj vedeli, da smo še pri življenju. — Marsikdo vprašuje, zakaj se večkrat ne oglasim in kaj napišem, pa je tako le: Kadar je kaj prav luštnega, človeka precej za moti in ko se "zbrihta" je že pozabil kako je bilo. Kadar je pa bolj kislo, je pa bolje da človek takega ne stavi na veliki zvon in tako nam mine čas. Morda bo kateri rekel: lenoba, dasi ne vem, če bo to drža lo. Veste dragi-čitatelji, lenoba in farmar, ne orjeta skupaj, pač pa sta daleč drug od drugega,
Leto gre h koncu. Starka zima se že seli s severa proti jugu. Bolj v kratkem pa re čem: Hvala Bogu ! Srečno smo dokončali do sedaj. Bog daj še za naprej vsaj tako. Letni no smo imeli še precej fajn,
dasi je bilo dežja veliko pre več, medtem, ko nam ga je lard in jo mahnili lani primanjkovalo. Kaj lahko man-tu do Mr. L. se zgodi, da bo drugo lete je predsednik dr.
bil v soboto večer. Govorniki so bili silno ponosni, da so do čakali tb čast, da so lahko enkrat govorili vpričo visokega gosta ljubljanskega nadškofa dr. Rožmana. Mar ni to žare? ru že 20 let. imenitno in častno?! Vsem go vornikom pa častitam. da so-tako lepo izpeljali svoje delo. — Veste, nas je tudi tak fer ■ bec vlekel, da smo se tudi mi podali na Willard, pogledat, kaj se vse tam godi in kar čez noč smo tam ostali. Saj imamo tam precej naših prijateljev in vsi so bili z; nami prijazni. Pre nočevali smo pa pri naši sosedi Mrs. Rozman, sedaj Selišnik, ki nam je prav lepo postregla, za kar se ji najlepše zahva ljujemo in ji želimo ob prili ki njeno dobrosrčnost in prijaznost povrniti. Prav lepa hvala. — Zjutraj pa smo zopet hiteli na Willard in se tam sestali z našim znancem od da leč. Nekoliko smo se pomenili in poklepetali kot je naša na vada in pa dobre ajdove mo ke smo tam nakupili, -t— Z nami sta bila tudi Mr. in Mrs Peter Rotar.
Wil-proti Gor-Peruška, ki sv. Družine.
domov. Doma je bilo delo že vse opravljeno, kar nama je z možičkom tudi ugajalo.
Še bi se kaj dobilo, da bi bolj na široko pisala, pa ni dobro spotikati se v vsako ko renino. Včasih se lahko pade. Le toliko sem omenila, da dragi bralci vejo, da smo še živi in da smo na tem prosto Hitro so minila in upam, da kar je bilo slabe ga, je za nami. Če pa katerega kaj zanima, kako se imamo, nas lahko obišče osebno, ali pa pismeno. — Najlepši pozdrav vsem znancem in prijateljem po širni Ameriki, zlasti še Kalumetčanom, ko smo se pa tako razkropili no vse stran iz Calumeta, kot mu he, katere veter razžene. — Pozdrav vsem naročnikom te ga lista.
M. Brajer, RRJ
-o--
DAN PRVEGA DECEMBRA
DAN "PLANINSKE ROŽE"
Končno smo zapustili
ravno prav in da bo vsega do^ Potoma se ustavimo pri Lesar-volj. Da bi le'slabe je ne bilo, jevi družini, da bomo vsaj ve-pa bo O. K.
Po mestih ljudje mislijo, da sedaj farmarji samo roke križem drže. Pa ni tako. Vedno je kako delo. Sedaj sto kake hlače za pokrpati in tudi drugega se ne zmanjka. Še to, klobase bomo začeli kmalu delati. To bo spet lust-no. — Ti Barbarich iz Mil waukee, le pridi, boš pa "Spile" delal, če jih znaš. Ali bo to luštno. Ha, ha, ha.
novembra 1795. Bil je proglašen od guvei;net'ja John Jay v zahvalo, da je končala epidemija rumene mrzlice.
Tekom vojne za neodvisnost je Kontinentalni kongres proglasil vsako leto enega ali celo več Zahvalnih dni, razun 1. 1777. Predsednik Washington je izdal prvi predsedniški proglas Zahvalnega dne in odredil v to svrho dan 26. novembra 1.795. Predsednik Madison je proglasil Zahvalni dan po koncu vojne 1. 1812. V nekaterih južnih državah niso marali slišati o Zahvalnem dnevu, češ, da je to preostanek puritanskega bigotstva. L. 1858 pa so gover-nerji 25 držav izdali proglase, s katerimi so določili Zahvalni dan. Predsednik Lincoln je določil kot Tanksgiv-ings Day zadnji četrtek novembra in od tedaj naprej je vsako leto vsak predsednik izdal proglas, s katerim se ta dan uradno proglasuje kot Zahvalni dan.
Zahvalni dan je sicer dan veselja in družinskih segtan- j kov in dobra pojedina je vrhunec praznovanja. V New Inapisatif kako" je" Mlo v nede- jtudi povedal, da sta bila on i? England državah pa se smatra kot praznik, ki je po važ- ]j0 10- noVembra na Willardu, gospa Lesar pred 40 leti ženin
in nevesta, zato se danes veselita, da sta zdrava učakala tega dneva v krogu svoje dru-
deli, kje stanujejo. Bilo je p;i ravno blizu poldne, zato nas pokličejo, da jim bomo za enkrat gostje pri južini. Bilo na.-je pa čedalje več, da sem že mislila, kaj neki bo iz vsega tega. Lesarjeva mati, so pa že vse poprej zgovorili. Dekleta so kaj hitro raztegnile mizo in jo obložile s samimi dobrota mi. Malo preveč gosposko st mi je zdelo vse to, pa nisem kot da sem
Našim znancem na Willar- mogla drugače du sem obljubila, da bom o |vprašala, če se vedno imajo priliki nekoliko napisala in to ,tako gosposko in če vedno ta-je čakalo do nocoj, vidim, da jko dobro kuhaio. Oče je bi' ni nobeden posebno nagel za |Videti vidno zadovoljen in jc
v
nosti takoj za Božičem.
Vobče pa je Zahvalni dan lepa navada. Zlasti za nas katoličane mora biti, ko vemo, da vse dobrine, ki jih prejemamo v življenju, prihajajo od Boga. Zato bodimo hvaležni svojemu Bogu za dobrote, ki jih nam deli.
-o-
K abesinskemu cesarju Haile Selassiu, so prišli te dni tihotapci raznega vojnega orožja, ponujajoč mu vse razne
ko je bil tam sam prevzvišeni ljubljanski nadškof dr. Grego rij Rozman. Nekaj imenitnega je bilo to za vse Slovence, za 'zine. Fantje in dekleta so kar vse navzoče. Tudi od daleč, so lahko ponosni na svoje rodite-prišli ljudje skupaj, kot pravi ,lje. Vsi pa so vneti in naVdu-Slovenci in dobri katoličanje. šeni za petje in še po sloven Zares, nekaj lepega je bilo 'r.ko zapojo. — Nekoliko smo vse to. Kako lep program je po južini še pokramljali. nato
Milwaukee, Wis.
Gibanje na kulturnem polju v naši naselbini je vsekako podobno današnjemu tovarni škemu obratu. Vsepovsod le životavenje, brez kake živahnosti. Podporna društva prire jajo le domače zabave; dramske prireditve so zelo- redke iri se menda več ne izplačajo. Red je to, toda naše vnete in požrtvovalne pevke se tudi tega nehvaležnega dela ne ustrašijo. — Pred dobrim tednom jc pevski zbor Naprej priredil prvi letošnji koncert. Drugi in zadnji podoben koncert v tej sezoni bo imela naša Planinska Roža v nedeljo 1. decembra v S. S. Turner dvorani. — Edino pevski klubi so še, ki se trudi jo in delujejo ter z ljubkim, pesmimi skušajo nekoliko raz vedriti današnje otožno raz-drapano življenje. Zato mil-wauški rojaki, kateri se zani mate za lepoto slovenskega petja, zavedajte se, da s svojo navzočnostjo, prilljete novo porcijo navdušenosti tem našim agilnim pevkam. — Čla nice tega zbora so v preteklo sta in bodo še tudi v prihodnjo-sti, znale ceniti naklonjenost občinstva. — Prišel je čas, da se pesmi, kakor cvetlice, uporabljajo kot izraz veselja in žalosti. — Zato se slovenska pesem bo še nadalje glasila in prav tja do groba vas bo spremila.
Predno pridem k vsebini igre, vabim vsa podporna dru-
Igra se imenuje "Kapricasti soprog." V igri so dobro po-godene človeške zmote in mo ške kaprice, nekaj, kar bodo zlasti ženske rade poslušale in videle. V igri nastopa desei oseb. Petelinova družina .šteje pet oseb, pet je pa zunanjih. Petelin, ki nosi naslovno, vlogo, se je v mladosti poročil z bogato nevesto; sam pa tudi ni bil brez prihrankov. Ta mož, poln kapricov kraljuje v svoji hiši poleg svoje soproge z zlomljeno voljo. Imata pa dve, za možitev dorastli hčerki, ki pohajati v visoke Šole — Denar in popustljiva žena je povzročilo, da je Petelin zgrešil svoj poklic. Posedal' je dbma in se brigal za take posle, ki pristojajo ženi. Za vsa ko najmanjšo stavrco je moral vedeti, tudi če se ubije muho pri hiši, mora on vedeti za to. Povsod utakne svoj nos. Skratke, on je gospodinja, žena in otroci so mu dekle iti hlapec. Vsi se mu hlinijo in lažejo ter ga varajo, dočim so mu na videz vsi udani, da je videti, da povsod vlada nje gov duh. Umevno je, da je hotel tudi svoje hčere dati takim kapricastim možem, kot je bil on sam. Med tem ga pa ob e hčerki varati' s sVb jinlaza? ročencema dr. Gaberščkom in inženjerjem Sodarjem, sin Ja-roslav pa ves gori v svoji štu-dentovski ljubezni za sožolko Tončko Kučičevo. Vsi so se na skrivaj shajali, brez vednosti Petelina, medtem ko je Pete-linka vsa v strahu pričakovala da Petelin o tem izve in bo joj da takega se ni bilo... Sicer pa, kaj bi vam pripovedoval. Najlepše boste videli šele ko pridete sami na igro in po gledate, kakšen bo konec. Prav gotovo boste vsi zado voljni. Zato vam kličem na-svidenje v nedeljo 1. decembra v S. S. Turner dvorani ob 2 uri popoldne. — Za Planin sko Rožo vabi vse
L. Stariha:
--rO-
Po večerni pobožnosti je pa seja v cerkveni dvorani. — Upam, da ni članice, ki bi ne prišla na to sejo. Vsaj na to glavno sejo pridite, ki je tolikega pomena za vas članice in za vse društvo. — Kako pa kaj s tvojimi društvenimi prispevki? Ali imaš že vknjiže-no leto 1935? Ako ne, pridi na sejo, ali pa k meni na doni in poravnaj zaostale prispevke. — Sedaj smo dobili nove knjižice in stanejo 5c. Prosim pridite k meni ponje. — Več krat se vpraša to in ono, zakaj te ni na sejo. pa odgovori: Oh, boste že brez mene napravili, kar je potrebno. — Ce se šteješ za dobro članico, goto vo ne boš tako rekla, pač pa se boš udeležila seje in sodelovala za uspeh društva, kai" je dolžnost vseh članic, ne pa samo odbora. —; Upam, da p'J prihodnji seji, ne bo članice, ki bi hotela biti samo v društveni knjigi zapisana. Gotovo hočete vse poravnati vse zaostale prispevke ob zaključku leta. — Dalje imamo da na tej seji rešimo dve važni točki, ki sta obe odvisni od vas ce-njene članice. Zato pridite vse na sejo v nedeljo 1. decembra-Jennie Terselich, tajf -o-
OD DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER
Chicago, 111.
Društvenicam zgoraj orne-njega društva se naznanja, da imamo v soboto 80. novembra spoved in v nedeljo, 1. dec. skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob T:80. Prosim vas so-sestre, da pridete vse. Pridite, da bomo zares skupno prejele sv. obhajilo; pridite ,pa tudi
PROSLAVA PRVEGA DECEMBRA
Cicero,
Leto za letom beži. Prvi december, obletnica jugoslovanskega združenja je zopet na pragu. Dasiravno je mrzlično pripravljanje naših čikaških koloni.1 prešlih let letos, malo pojenjalo, se vendar še najdejo med nami delovni ljudje, pripravljeni se žrtvovati se za idejo.
Poročila do zadnjih časov naše stare domovine niso bas preveč razveseljiva. Mnogo navdušenja za idejo v inozemstvo je seveda podleglo tudi radi de' moraliziranega ekonomičnega stanja med nami.
Da se bodo izcimili v bodočnosti iz današnjega položaji stare domovine boljši in srečnejši dnevi za njeno prebiva1-' stvo, boljši in treznejši spova-zum med Srbi, Hrvati in Slove"' ci je najmočnejša gonilna sila med izseljeništvom, da letno ob* io v i staro prijateljstvo ob P1" vem decembru in tako moral'10 podpre tiste, ki delujejo na P°" lju ujedinjenja.
Tisti ki ste posetili proslave prejšnih let, se dobro spomini8 te prijetnega občevanja irie° Srbi, Hrvati in Sloven-i. E'<If skuša prekositi druzega v pet.lu; godbi, plesu in celo pitju. V^1 I	(Dalje na 3. str.)
je poleg vašega
imena in na sl o v a unačba
'11-35' je to
znamenje, da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lo-kalnih zastopnikih, ali pa pošlji^ isto direktno na upravo. Tisti, k' lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo-Opomin za obnovitev naročnine .1« poleg vašega imena in naslova.

Komaj sta Tarzan in Gemnon stopila iz zve-rinjaka ruv prosto, že jima je prišel naproti suženj, ki se je ustavil pred Tarzanom in mu sporočil, da ga kraljica Nemone nemudoma želi videti. "Pričakuje te v slonokoščeni dvorani iri vitez Gemnon naj te počaka v pred-dvorarii," je pripomnil suženj.
"Sem radoveden, kaj neki hoče sedaj," ie opomnil Tarzan. "Nikoli nihče ne ve, zakaj je bil poklican k Nemone, dokler ne pride tja," ie rekel Gemnon. "Včasih ga pokliče, da mu izrazi častitke in ga nagradi, včasih pa da mu napove njegov strašni konec. Upajmo, da te slednje ne bo zadelo," je še pripomnil.
"tfemone je namreč prepričana, da je življenje tega močnega divjega - lev« - združeno z ničnim življenjem na nekak skrivnosten način in če edetl ižmed njiju pogine ali umte, mu mora drugi nfcposredno slediti," je razložil Gannon 1 Tarzanu. — "Naravno torej, da je popolnoma razumljivo, zakaj ne da ubiti te zverine."
"Čudno je," je dalje govoril Gemnon, "da je lev zavzel tako sovražni stališče napram tebi." — "Jaz sem namreč srečal leva pred takim, ki me sovraži,' je odgovoril Tarzan prijatelju. "Vseeno, ti ne želitn, da bi r,e sestal z levom na prostem, ne v4m, kako bi se stvar iztekla," je pristavil Gemnon.
(60) __
UN m'D mftma svtiwcAm inc.
ZLATO MESTO IN TARZAN

Četrtek, 28. novembra 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Stran B
PREVZVIŠENI NADŠKOF LJUBLJANSKI DR. ROZMAN ROMA NA BARAGOV GROB
Romanje na Baragov grob v velikem obsegu, kot je bilo zamišljeno in naznanjeno, je mo 1'alo radi požara, ki je popol ttoma uničil stolno cerkev nad Baragovim grobom v Marfluet-Mich, odpasti. Ali Prevzvi-Seni bo vseeno privatno poro mal na Baragov grob in v pokrajine, kjer je deloval naš svetniški rojak misijonar in škof Baraga.
Prevzvišeni odide iz Chicage v sredo popoldne Nov. 27 ob ^•05 v spremstvu predsednika 111 tajnika Baragove Zveze Rev. J. Plevnika in P. Odila. Najprej se pelje g nadškof na Calumet, Mich, kjer bo imel na Zahvalni dan zjutraj ob uri pontifikalno sv. mašo pridigo v slovenski cerkvi Sv- Jožefa. Domači pevski zbot bo prepeval p. llugolin Satt-nerjevo "Missa seraphica." —-Ena najstarejših slovenskih '^Selbin v Ameriki: Calumet Se skrbno pripravlja za sprejem svojega nadpastirja iz domovine. Na Zahvalni dan popoldne imel Prevzvišeni osebni se-stanek z postulatorjem za Baragovo beatifikaciio z Rev. Ethelbertom Harrington OFM ki je župnik angleške fare na
MUSSOT.INT ODREDIL PREMEMBO
Calumet, Mich. Ravno tako si bo g. nadškof isto popoldne ogledal Baragovo cerkvico na Eagle Harbor, Mich, ob obali Lake Superior.
V	petek zjutraj odide Prevzvišeni ako bodo lepe ceste, z avtomobilom, v slučaju slabe ga vremena pa z vlakom, na Marquette, Mich. Upravitelj škofije Rt. Rev. Msgr. Buch-holtz je obljubil, da bo dal grobnico Baragovo . osnažiti in urediti pot v njo. Požar je namreč grobnico popolnoma zametal, ali poškodovana ni. Baragovi ostanki so bili že' drugič v ognju, pa so v kljub temu še vedno nedotaknjeni.
- Popoldne v petek se bo torej. Prevzvišeni g. nadškof Dr Rožman poklonil svetniškim ostankom misijonarja in škofa Barage. To romanje bo popolnoma privatno, ker policija radi nevarnosti ne pusti večjega števila ljudi v bližino porušene katedrale.
V	petek zvečer se Prevzvišeni z vlakom vrne proti Chi-cagi in v soboto odide proti Clevelandu, kjer bo začel svoje misijone v slovenski metropo li. Kot čujemo, bo začel Dec 1. sv. misijon pri sv. Vidu.
RAZNOTEROSTI
_000<K}000000<KK>0&<H}00000-Q00000000<>0^0g<^>0^
Slika na levi kaže italijanskega maršala F. Badoglio, katerega je imenoval Mussolini vrhovnim poveljnikom pri akciji proti Abesiniji, in je bil pri tem odstavljen dosedanji poveljnik, general de Bono, ki ga vidimo na desni na sliki.
In še marsikaj je, kar se še lahko naredi za to, da bo ta ki so|nedelja v resnici izseljenska
že, ali so sa vi, potem iščimo novih.
Na letošnjo izseljensko nedeljo mislimo zlasti na to! Iz-
važnejše kot spreobračanje poganov h krščanstvu. Rešimo najprej tiste med' naipi,
bili že Kristuso- nedelja, nedelja naše zveste
seljenska nedelja je postala misijonska nedelja, ne za rešitev tujih poganov, temveč naših lastnih bratov.
LETOŠNJA IZSELJENSKA NEDELJA
Približuje se zopet prva ad-Ventna nedelja, kater0 posvečuje naš narod že nekaj let sem našim po svetu razkropljenim bratom. Od leta do le |iu naj se obnavljajo to nede-. ^o naše medsebojne ve^i, ki Nd leta do leta' bolj rahljajo. % dalje smo narazen, tem H' zatemnuje pri nas spo-min na naše po svetu in na sih po svetu na nas tu doma.
leta do leta pada na tujem v grob vedno več naših iz-8eUencev, in njih mladina se s tem od leta do leta vedno hitreje potaplja v tujih mor-"h. Dokler je živel oče, mati, s'°venska izseljenca, so bili °troci še zvezani ž domovino, 2 narodom tu doma. Ko sta ^arša 'odšla v večnost, so se Vse vezi trgale in navadno pretrgale popolnoma. In tako Zgubljamo vedno večje in VeČje tisoče na leto naših ljudi
Tak0 prehaja naše izseljenko v novo fazo, novo dobo, mora napolniti vsakega pra-V®$a rodoljuba s tužno sentimentalno stjo, s tužno boljo — ^tisoči našega naroda nam ginjajo, se naglo potapljajo.
Vendar saj tega potapljanja °ben narod, tudi največji, ni ustaviti. Da, res je, ni
in po vseh družinah, zlasti ti stih, ki imajo svoje na tujem.
Enako naj pa tudi ne bo slovenske naselbine, slovenske cerkvene občine, slovenskega društva, da slovenske .družine širom sveta na tujem, kjer bi se ta nedelja enako ne praznovala. Mi tu doma storimo vse, da se obnove naše vezi med sorodniki na tujem, med Slo venci na tujem. Izseljenci na tujem pa, da obnove svoje vezi z nami.
V sedanjih težkih časih vlada vsesplošna gospodarska kriza po svetu. Toda najhuje pri tem je to, da je zavladala vsepovsodi tudi kriza duš.
Zato naj bo letošnja izseljenska nedelja dan molitve žrtev in dela za ohranenje vere med našimi po svetu raz kropi j enimi brati..
Kako naj obhajamo izseljensko nedeljo?
1.	Prosvetna društva naj pripravijo njeno proslavo v dvoranah s kako igro, predavanji, akademijami.
2.	Po naših cerkvah naj se ta dan v vseh pridigah govori o izseljencih in bodri narod, da se zave svojih dolžnosti clo njih, sorodnike,'da jim pišejo in jih pismeno svare in opo minjajo k zvestobi do družine, do vere in do naroda tu doma.
3.	Po vseh cerkvah naj se za nje moli, verniki naj v ta na men sprejemajo sv. zakramen te.
4.	Po cerkvah in dvoranah naj se zbirajo mili darovi za Družbo sv. Rafaela, da bo ko:-svoji veliki nalogi, katero ima Delo je vedno večje in težje, sredstev pa vednO manj.
5.	Razširja naj se list "Iz selj. Vestnik Rafael," in Druž ba sv. Rafaela.
6.	Vsaka družina, ki ima svojega člana kje na tujem
ljubezni in skrbi do naših po svetu razkropljenih bratov.
Storimo vsi, kar moremo. Tisti pa, ki je bil sam izseljenec, sam skusil grenkobo izseljenskega kruha, in sicer v j najnežnejši dobi svojega žh ljenja, v tedanji Ameriki židovskega naroda, v Egiptu,' božji Zveličar, naj pa vsem stoterno poplača vsako delo in žrtev za ta namen! "Rafael" --o--
FILM KOT PRIČA
V okolici Liineburga je neki avtomobilist povo/cil nekega kmeta. Poškodovanec je zahteval od njega oziroma od nje gove zavarovalnice odškodnino. Dali so m'u 2000 mark, a mož s tem ni bil zadovoljen in je vložil tožbo za še večjo odškodnino.
Na razpravi je tožitel.j trdil, da si je pri nesreči poškodoval hrbtenico, tako da se -komaj giblje in sedi, delati pa ploh nič ne more. Ko je mož tt> povedal, je dal predsednik sodišča dvorano zatemniti in mahoma so začeli predvajati film, ki je pokazal, kako pleza tožitelj brez vsakega zadržka po visokem senenem vozu, vodi preko polja kosilni stroj in počenja še druga dela, ki prav nič ne kažejo, da bi bilo z njegovim hrbtom kaj v neredu. Ves presenečen je ! moral mož priznati, da je v resnici akter tega filma, ki ga je dala zavarovalnica snemati, ne da bi vedel za to. Po tem priznanju pa so njegovo zahtevo po še višji odškodnini položili med akte.
-o--
.jgrt p".


V J
Ustanovljena 31. decembra. 1021. Jnkorporimna 12. oktobra. 1923.
SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS
ODBOR ZA LETO 1935:
Predsednik: Leo Mladich, 1941 \V. 22nd Street.
Podpredsednik: Anton Bogolin st., 1848 \V. Ccrmak Road.
Tajnik: Jos. J. Kobal, 211.4 YV. -'3rd Street, Chicago, 111.
Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 \V. Cullertun St.
Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 23D So. Winchester Avenue-
Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M.
Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 2!St. PI. Theresa Chernich, 2024
Coulter St.;.John Densa, 27.50 A'rt'liingtOn St. Porotni odbor: John Jerich. If*4'» W. 22iul 'St.; John Fallc. 1937 W.
22-nd Pl. John Mlakar, 1925 \Y. 22nčl Pl. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidavich, 1842 W. 2-Snod Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec".
Družba .-boruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samb en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec HKsečnir.e, To je izvanredna ugodnost za vsakcg;. Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnjena družbenega tajnika ali pa predsednica.
/i

Tvttroq'j^vi ie
Z drevesa je padla
Marija Kocmut, žena posest nika iz Trnovske vasi pri Ptuju, je pri obiranju sadja padla z drevesa in se nevarno poškodovala. Poleg notranjih poškodb ima zlomljeno tudi desno nogo in se zdravi v ptujski bolnici.
——o—— Blagajno so odnesli
V Slovenjegradeu je neznani zlikovcec odnesel železno
GRČIJA KONČNO ZOPET PRIŠLA DO KRALJA
Atene, Grčija. — Z enakim divjim rajanjim, kakor si je pred 12. leti dalo duška veselju, da se je oprostilo kralja, ki je moral pobegniti tedaj v inozemstvo, je grško ljudstvo preteklo nedeljo zopet pozdravilo istega kralja, kateri se je tedaj vrnil med nje, da zase de izpraznjeni prestol ter za nje vlada in namesto njih misli. Pred tremi tedni, kakor znano, se je v Grčiji vršil plebiscit glede kraljeve vrnitve. Intenzivna vladna kampanja
k oo-txxxx>oooo-o-oo-<->oo<>ooc CO O O-O-OO ooooooooooooo ooooooooooo
IZ URADA SLOVENSKE K)DP. DR, SV. MOHORJA
Chicago, Illinois.
Naša prihodnja redna mesečna seja, ki bo obenem tudi letna, se bo vršila v nedeljo dne 1. decembra 1985, točno ob pol drugi uri popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vsaka seja je važna, zlasti pa letna. Na dnevni red pride v rešitev razne važne vprašanje kakor tudi volitev odbora za prihodnjo leto. Vabljeni ste vsi, da se gotovo vdeležite v lepem številu.
Kjer je vdeležba na letni seji ponavadi .velika, Vas lepo prosim. da vsi katerim je le mogoče, da pridite na dom plačati svoj asesment. Na razpolago bom od pol devete ure naprej. V dvorani bom pa začel pobirati asesment ob-pol eni uri. Tora-j prosim da to vpoštevate, kjer MED SEJO se ne bo pobiral denar.
Leto se bliža koncu, zatoraj prosim vse člane, ki ste še zadaja z vašimi prispevki, da to poravnate kakoi1 hitro mogoče.
Toraj Vas še enkrat vabim in opominjam, da se vdeležite prihodnje seje in naj tukaj tudi omenim, da bo preskrbljeno za vse žejna grla.
Z sobratskim pozdravom,
JOS. J. KOBAL, tajnik.
blagajno pekovskemu mojstru jje poskrbela za to, da je Ijud-Ungarju. V blagajni je bilo stvo skoraj enoglasno glasova -
piše ta dan skupno
Zmeda pojmOV vlada vsepo- j naj mu vsodi. Tudi naše izseljence je; I'fpismO naroda tu doma narc zagrabila. Marsikje se potap .du na tujem." ljajo tudi versko in moralno, j 7. Marijine družbe, odsek' Zato, če keda.i, potrebujejo mladine naj Po farah sestavi-sedaj duhovnih voditeljev, da jo imenik svojih tovarišev,
to-

jih izpeljejo iz teh zmed nazaj k čisti luči Kristusovih naukov, kjer bodo edino zopet našli svojo pravo pot skozi življenje. In res! Še nikdar niso izseljenci tako prosili domo-vine duhovnikov in učiteljev, kakor jih prosijo danes.
Tako je danes skrb ža naše zseljence postalo pravo misi! jonsko delo, 'potrebnejše n:
fliogel. Toda drugi večji na-
njimi v pismene zveze, z njimi dopisujejo in skušajo nanje vplivati, da ostanejo zvesti starim slovenskim idealom.
8. Slovensko časopisje naj t0 nedeljo proslavi s primernimi članki o izsel.ienstvu, c naših dolžnostih do izseljencev in o načinu, kako jim po magati, jih reševati za vero in narod.
3000 Din, nekaj drobiža in zlata ura. Tatvine je osumljen Ungarjev pomočnik, za kate rim poizvedujejo.
Naplavljeno truplo
Pri Sv. Martinu pri Ptuju je Drava nedavno naplavila mo ško trupl'o, ki je bilo že močno v razpadajočem stanju in je (moralo ležati že par mesece-" iv vodi. Sklepajo, da je neznanec najbrže utonil pri kopanju -o-
Nezgode
V Šiški v Ljubljani je nekdo v šali porinil 26 letno Mileno Merlakovo, ženo avtomehani-ka in ta je tako nesrečno padla, da si je prebila lobanjo. — Ko je nesel drva po stop-njicah je v Ljubljani padel 16 jletni torbarski vajenec Adolf iDobovšek iz Stožic.
Najzanimivejše vesti so * Artier. Slovencu: čitajte fr»f
lo, da se jim vrne kralj, kate rega je svo.ječasno samo iz gnalo.
ZVERINSKI ZLOČIN KAZNOVAN S SMRTJO
Moskva, Rusija. — Sovjetsko sodišče je obsodilo na smrt pod puškami neko kme tico, Kristino ,P'arvenovo, ka tera je na zverinski način ubila svojega 13 letnega pastor ka Petra. Ženska se je maščevala nad dečkom, ker jo je ta ovadil oblastem, da je kradla na neki kolektivni farmi'. Ugotovilo se je, da je izvršila umor v kleti domače hiše, kamor je poslala dečka, da je izbiral krompir. Med njegovim delom se je mu je tiho približala od zadaj in mu s kamnom razbila glavo. Priznala je, da je mrtvo truplo najprej zakopala, a potem ga je zopet odko-pala, ga razsekala na kosce, katere je skušala sežgati v
domači peči. Oblasti so našle ožgane ostanke dečkovega i trupla v kleti.
—o—
ZNAK 7.A OLIMPIJSKE IGRE
so o pravem času skrbeli ,d to, da se mu otroci res po 3cujej0 p0 jeziku, ne pa po .,Cl> ■ Ne znajo več Irci v Ame-svojega jezika,/ enako ne eifioi, enako ne Francozi, *lako ne Italijani, pa srca 'adine, rojene tam, so ostala j^r'°dna. Oni čutijo z narodom domovino svojih staršev. Sju "as? Grehi, storjeni na na ^izseljencih, so se že začeli ^evath Zato je danes zad cas, da popravimo, kar se ^Popraviti da, da saj sedaj se re^i da. ima vsaka izseljenska e'"1 večji pomen, večjo pa tudi večjo nalogo doma, kakor za i*z-? Uce same v tujini,
Družba sv. Rafaela va-narod tu doma, kako;
tu
bi
i
D). l7-seljence širom sveta: ijo/^iemo izseljensko nede ^an "Vet naj nam bode ta dan,
velik
ZA m
se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene.
Dinarji:
Za $ 2.75........................100 Din
Za $ 5.10........................200 Din
Za $ 7.20........................300 Din
Za $ 0.60........................400 Din
Za $11.70.................. .. 500 Din
Za $23.40.....................1000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite.............$ 5,75
Za $10.00 pošljite...v.......$10.85
Za $15.00 pošljite.. .........$16.00
Za $25.00 pošliite............$26.10
Za $40.00 pošljite............$41.25
Za $50.00 pošljite............$51.50
Lire:
Za $9.20..
.......100 lir
Za $87.25...
Za $44.00... ........1000 lir
.500 lir
Sa 11
V 3Sl 11!

ega dela, dan reše ^aših medsebojnih zvez. . ,e bo slovenske občine v avi.ii, ki bi tega dne ne
,, r1vnra.nl
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1819 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
IZ «a;L0V, uno
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Kranjci in Štajerci govore per-fektno Srbo-Hrvatščino na ta dan; Srbi in Hrvati se pa kosajo s slovenskimi pesmimi.
Odbor ki reprezentra različne jugoslovanske organizacije čikaških okrožij, pripravlja dober in precej obširen program. Na programu je več govornikov; operni pevec Paško Aluje-vič, godba sv. Štefana in drugi. Proslava se vrši v nedeljo 1. decembra v Sokol Havliček Tyrš dvorani na 2619 So. Lawndale a ve., pričetek ob 3. popol. Po programu se vrši ples v gornji in spodnji dvorani. Jugoslovanska žena se bo potrudila da pripravi okusno večerjo.
Važen je sklep odbora za proslavo, da se čisti dobiček proslave uporabi za prevoz trupla pokojnega Dr. A. Bjankini-ja,
Želodžtio Zdravilo Iskreno Priporočalo
I Chicago, 111. — "Trmcrjevo grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerednOStih in lahko ga iskreno priporočam vsako-mur." — Mrs. Susanna I'avlus. Nikarte delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Tritier-jevo grenko vino, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju i.n podobnim težavam. Pri vseli lekarnarjih.
TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA
velikega Jugoslovana, v Jugoslavijo, da se tako izpolni njegova poslednja želja, da počiva svoji rodni grudi. Poroč.
POLJSKA VLADA ŠČITI JUDE
Varšava, Poljska. — Notranji minister je izdal svarilo poljskim univerzitetnim dijakom, naj prenehajo s svojimi proti-judovskimi izgredi, do katerih je večkrat prišlo pretekli teden, Kršiteljem se grozi z najstrožjimi kaznimi in celo konfinacijo v koncentracijskih taboriščih.
PRODAJAMO
lloniški "Egg" premog; t. vre e $1. Dostavljamo brezplačno camorkoli. Tona S6.50, pol to-le, $3.50. Pokličite LAWndale 6699.
&Bt/S£BWi
1 SLO1 1 1
OVENSKIM KUHARICAM in TRGOVCEM |
priporočamo novo zalogo Staro-
Ikrajske prosene kaše, fine bele ajdove moke, fine koruzrfc moke in Ješprena. — Tudi imamo Španski žefran, Muškatovo cvetje, Lorber jagode in vse druge kuhinjske dišave. — Nadalje
»Knajpova zdravila in mešane čaje vseh vrst.
Prodaja na drobno in debelo. Pišite po cenik.
1
1
I
Steve Mohorko Co.
704 SO. 2nd STREET, MILWAUKEE, WIS.
Joseph Triner Company, Chicago
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in •»redpisuje očala
DR. JOHN J, SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashlatid Avenu« Tel. Canal 0523
j Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj
do 8:30 zvečer.
M*.

Velik zvon v Bochum, Nemčija, s katerim se bo dalo znamenje za otvoritev olimpijskih iger, ki se bodo vršile prihodnje leto blizu Berlina. Peteri krogi na zvonu predstavljajo net kontinentov in spodaj je napis: "Kličem mla-
■tttfii
Jacob Gerencl Furniture Co.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podtjevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
m
iHHi
f m aH I"
" Krščen- denar "
"AMERIKANSKI SLOVENEC
< :} — if?-
Spisal DR. IVO ŠORLI.
Wii,
POVEST NE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
ČetrteK, 28. novembra
1935'
No, kaj se Koče — on je bil gospodar; in če je rekel on, da sem prestar, je bilo razsojeno.
Vrnil sem se torej v svoje skladišče ter sem zopet skladal zavoj na zavoj. Tam pa sem jo le spravil toliko naprej, da čez dobro leto nisem več sam skladal, ampak da sem dobil za to delo že druge pod se, jaz pa sem blago popisaval. In ko so mi prihajale spočite roke tako bolj in bolj lahke se je tudi moja pisava tako napravila, da sem v take velike bukve in registre, kjer je popisano vse blago, kar ga pride in gre, vse sam zapisaval.
Plačo sem zdaj imel že prav čedno, da mi je precej ostajalo. Laškemu jeziku, ki gre kar sam v ušesa, sem se bil že dobro privadil, in tudi nemško sem lomil več ko za silo. Tako sem bil že na pravi poti, da bi*bilo sčasoma res kaj pametnega iz mene, če bi se mi ne bilo zopet vse skupaj podrl... Ali pravzaprav, če bi ne bil takole malo norca, ki — Bogu bodi potoženo — sem naposled Ie vedno bil..."
Martin se je veselo zasmejal, je pokimal parkrat pred se in je potem počasi rekel:
"Namreč to je, vidite mati: jaz se mestu le nisem mogel privaditi... Od začetka, ko sem bil še poln skrbi, kako se bom preživil, in sem našel po ulicah še polno tega, česar prej nisem videl, sem se še nekaj dobro počutil. Potem pa se me je naenkrat lotil dolgčas po domu ... Ne po domu, ki ga nisem imel: po travnikih moram reči, po senožetih, po njivah, po hribih, po lesu ... V mestu je še tisto, kar je, vse le po sili, vse obrezano in olišpano ... Ves čas sem moral misliti, kako je po naših krajih: kako zdaj orjejo, zdaj kosijo, zdaj žanjejo, kako gre veter čez polje... Pa sem si rekel, da se bom mestu že privadil ; ali bilo je vsak dan huje ...
No, razume se, da vsled tega ne bi bil umrl in da bi tudi ne bil pustil svoje lepe službe; pa sčasoma bi se bil nasesal mestnega zraka, kakor se ga je toliko drugih, hotel sem le reči, da sem se potem, ko se mi je ponudila, toliko rajši prijel prilike, da grem zopet na deželo. Nekega dne so namreč nenadoma prišli gospodje od sod-nije in so zaprli in zapečatili celo trgovino našega gospodarja. Nesrečnež je bil faliral, to se pravi, da je prišel ob vse.
Jaz le razumeti nisem mogel. Še včeraj taka mogočnost, danes sama žalost in sramota. Veste, mati, to je prav tako, kakor da bi se v enem hipu podrla cela Močniko-va hiša pred vašimi očmi v prah in pepel.
Sele počasi sem se zdaj spominjal, kako je bil gospod zadnje čase večkrat ves zmeden in bled, zdaj siten, zdaj zopet skoro ponižen. In pomislil sem, koliko je moral prestati strašnih skrbi in koliko noči je najbrže brez spanja prebil. Pa sem si rekel, da tudi taka velika trgovina ni mnogo prida. Celo lani, ko so pravili, da je bilo vse v najboljšem redu, gospod pravzaprav ni imel mirne ure: zdaj ga je klical ta, zdaj oni, povsod je moral biti hkra-tu. Kaj pa ima potem človek od takega življenja, ko je kakor suženj? Kolikokrat sem si rekel, da je gospodar le siromak, ko so prišumele njegova gospa in hčere v svili v trgovino — samo za druge je delal, jam še jesti ni utegnil. In kakor sem prej včasih sam s seboj govoril, kako bi bilo lepo, če bi bil tudi jaz kdaj tak go-
spod, me je zdaj minilo vse poželjenje. Da, kako malo trgovino kje v kaki vasi, ko človek v mini kupi, v miru proda, v miru skrbi, bi si pa nikoli ne hotel naložiti na glavo.
Seveda sem bil zdaj tudi jaz brez službe. Ali v mestu so take posredovalnice, kjer najdejo človeku za mal denar zopet novo. Tja sem šel, sem povedal, kje sem bil doslej, kaj znam in ne znam, in kam naj mi pišejo, če kaj najdejo; in sem se potem odpeljal iz Trsta.
Računal sem, da bom najpozneje v osmih dneh imel že novega gospodarja; ta čas pa sem hotel izkoristiti, da vidim zopet domače kraje. Za ljudi mi ni bilo in nameraval sem tudi, da se jih bom bolj izogibal nego ne — samo od travnika do travnika pojdem, od njive do njive, od pašnika do pašnika, od hriba do hriba. In potem bom ležal v senci pod bukvami v gozdih.
Pripeljal sem se do Logatca in tam sem izstopil. Mahnil sem jo peš do bližnje vasi. Ali vam pravim imena teh krajev ali ne, je tako vseeno, ko pravite, da jih ne poznate. Tam v tisti vasi me je prisilil želodec, da sem jo zavil v gostilno.
Z gostilničarjem — Juri so mu pravili — sva se poznala že od prej, ko sem se s konji pri njem ustavljal. Ali niti spoznal me ni takoj, tako sem se bil baje pogo-spodil Potem pa ga je bila sama prijaznost. No, in ker tudi svoje dni z mano ni bil napačen, sem se spustil ž njim v pogovor in sem mu povedal vse po pravici, kako je zdaj z menoj.
"Tu so se mu naenkrat oči zabliskale. In začel je s svojimi vprašanji lezti od vseh strani okrog mene, dokler me ni nazadnje zaprosil, ali bi se ne hotel lotiti njegove štacune in gostilne. Z ženo da sta že stara in tudi treba da jima ni, ko nimata otrok; in da sta premišljevala na vse strani, koga bi našla za pomoč. A ga ni in ni primernega človeka. Pa le kako da se ni spomnil mene, ki da sem pameten in pošten in spreten človek. Prava sreča božja da me je prinesla, če hočem ostati. Ako maram, da napravi tudi pogodbo z menoj. No, jaz sem rekel, da je beseda več nego pogodba in sem vzel, kolikor mi' je ponudil. Plača res ni bila taka, kakor v mestu, a zato tudi trošek manjši. In meni je stokrat ljubša skleda domačih žgancev, nego vse one spackane mestne jedi.
Pisal sem v Trst, da me ne bo več nazaj in naj mi pošljejo moje stvari. Obleke in perila sem si bil že precej nakupil in do sedaj sem jo nosil. Denarja sem imel tudi že nekaj shranjenega; in tako sem dobre volje prevzel novo službo.
Skraja je šlo, kakor sem sam želel. Gospodar mi je pustil proste roke, da sem si mogel pripraviti vse po svoji glavi. In imeli smo vsak dan več ljudi. V vasi je bil pa še drugi trgovec, in ta je kmalu začutil, da sem mu nevaren. Pa je začel mojega gospodarja šuntati proti meni, češ, da nalašč tako vabim ljudi, potem pa da bom nekega dne začel na svoje; pa da prodajam nekatere stvari pod ceno in da bom še vso trgovino skvaril; pa da govorim take in take stvari proti hiši. Skratka, obdeloval je mojega gospodarja na vse načine.
m
TISKOVINE
vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno
Slovenska tiskarna
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja............ 60c
POLJUB, K. ŠvetU. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega
življenja češkega naroda ............ 50c
POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Bulwer. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi... $2.00
PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c
PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c
POTOP, H. Sicnkievvicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ..............................$6.00
POVESTI IN SLIKE, Ks. Me-
ško. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ............................ 45c
PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami .....................:...................... 90c
PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c
PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 str. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveja noč ................$1.00
PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana .............................................. 50c
PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz
življenja ..........................................$1.00
Brošura ............................................ 45c
PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest ................................. 75c
PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c
PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr.
Milčinski. BroS. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 4Sc
RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 s.tr. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta po.vest........ 75c
RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 25c
ROŽA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani .......i...................................... 25c
SANGUIS MARTYRUM, L.
Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c
SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c
SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c
SLIKE^ Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c
SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,
58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c
SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c
SORODSTVO, Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c
SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00
SREČA, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 42 strani...... 25c
STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja...... 30c
SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva ................................ 30c
SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c
ŠOPEK SAMOTARKE, Mani-ca Komanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ........................ 50c
ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
SELO STEPANČIKOVO, F. M.
Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25
TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zaiti-, manjem čitali povest Džunglo.
To je niitljeytlnx povest iste. Tu citate, kaj se je z Tarzanom
godilo pozneje ............................_$1.25
Mehkovezane ...........................95c
TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c
TARZAN KRALJ DŽUNGLE,
trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani .......................................$1.00
TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c
TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ............................................ 75c
TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c
TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ........................................... 85c
TO KRAJ IN ONKRAJ SO-
TLE, ter tam preko. F. Žolna.
Trdovezana 68 str. Hudomuš- , nice, ki se z zanimanjem čitajo 65c
TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c
TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c
TUJSKI PROMET, F. Detela. Trdovezana 174 str! Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okolice. Zelo zanimivo........$1.00
TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ...............................$1.20
UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c
VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c
VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c
V	LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C.
Dovle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po................................ 80c
V	PETROGRAD, L. Stiasnv. Zanimive potopisne črtice .......... 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c
VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani........$3.50
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest
iz češkega življenja ............... 95c
VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50
ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
ZGODOVINA 17. PEŠPOLKA,
K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta ......................................................$1.00
ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00
ZA MILIJONI... A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ........................ 75c
ZADNJA KMEČKA VOJSKA.
Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25
ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja^ ki bi
jo moral čitati vsak naš človek.... 50c
ZADNJI DNEVI V OGLEJU.
Romin iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c
ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del .....................*.....,......................$1.25
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 40c
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Protesti
Nimam prav nič zoper kake proteste, saj sem jih sam do živel precejšnje število v ti stih časih, k<> so bili protesti na dnevnem redu. Niti ne dvomim, da bi protesti ne bili na mestu, ako gre za javno mne nje in protesti zadenejo tto javno mnenje in vplivajo nanj V časopisju vidim poziv Odbora za zaščito Slovanov v Italiji." Meritorično nikakor nočem poziva na proteste kritizirati, popolnoma sem za proteste, ako so na mestu, o čemur pač enako ni nobenega dvoma pri razmerah med Slovani pod Italijo, ako ti protesti tudi — izdajo.
Morda bi bil tu prvi point. Kolikor bi protesti pomenili odpor, da se Italiji delajo težkoče, ne vem, kako utegne biti, dasi nekaj bo. Ali bi protesti vplivali morda na kake velesile? Anglija cinca sem in tja, Francija bi rada, da bi bila koza cela in laški volk sit, Nemčija dela dobre kšefte in tako bo pri drugih državah Slovani pod Italijo..eh..er..kdo naj se zmeni za 1to peščico, in še za kake — Slovane. Bojim se, da bo tako, in če bi bilo še toliko ogorčenih protestov.
Drugi point bi bili protesti sami, toraj Slovenci in Hrvatje naj protestirajo in odbor poživlja, naj protestirajo v vseh naselbinah. Eh..er..bilo je zo pet tiste dni, ko je Lah začel daviti na Goriškem. Na železnici je bilo tiste dni. Žena je bila v vozu, štiri, pet otročičev je imela seboj, bežati so morali. Obrne se do plahe in blede ženske debeluhasta ženska: "Vi ste pa iz Gorice ? Kako jotam?," poprašuje. "Strašno" odvrne Goričanka, "Lah nas strahovito preganja in davi." Debeluharici je bilo — prega njanje kakor španska vas, videlo se ji je na obrazu, da se niti najmanj ne zanima ali zmeni za kako preganjanje. Celo nekako ogorčeno se od reže proti Goričanki. "Pa
Najprej bi jaz moral v dno prokleti Jugoslavijo, potem vzhičeno govoriti o — "slo bodni in samostalni Hrvatski,' Slovencev bi ne smel omenitii ker ti za Hrvate sploh ne obstajajo, in o kakih — Srbih bi moral previdno išutiti, da bi jih ne dobil po hrbtu, ker protest bi se obrnil zoper mene. ki bi sklical protest.
Upam, da je drugje malo drugače, vsaj pri nas pa j® tako in le tako. Vsaj Dalma-tiči in Bosanci Mussolinija nestrpno pričakujejo, zdaj pa naj — protestiraj — zoper tega Mussolinija. Ne če biti nista.
Mnogo uspehov želim prav v vseh naselbinah, ako bodo protestirale, saj prepira bo na cente, se bojim, in prepirov n'-treba prav nikomur — voščiti, že sam pride.
Ako bo Italija uspešna v Abesiniji, in vse kaže, da n3 kak način bo, potem bodo šu-tile celo vse velesile. Protest! bi morali pokazati, odkod .le sploh kaka pomoč za zatiran® Slovane mogtoča, ampak nit' na papirju se ne upam orne-niti, kako si jaz mislim to P0' moč, ker se bojim, da bo hudih protestov zoper mene, zoper Lahe.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
«
1849 W. CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
imate tam
oranže." Poreče
kdo: posamezen slučaj. Goto vo le en slučaj. Navedel bi jih lahko več, pa ni, da bi tratil časa.
Protesti po — naselbinah. Slovenci naj bi protestirali Morda bodo in prav je, ako bodo. Poznam le našo našel bino. Bojim se, da večina niti ne ve, da je toliko Slovencev pod Italijo, gotovo pa ne ve, in če ve bi ji bila — španska vas, da se jim godijo — krivice. Ampak protesti naj bi te krivice odkrili. Prav, prav, ko bi jih, saj nimam upanja, da bi sploh kdo prišel poslušat kako pripovedovanje o teli krivicah, in če bi prišel, bo od šel, kakršen je prišel. Dobro vem, kako je bilo, ko je šlo za Jugoslavijo. Avstrije je bilo na koše, kljub temu je Jugoslav! ja prišla, zdaj je le — prokl. Jugoslavija, ako se že mora omeniti.
Protesti, he. he. In pri Hrvatih? Iz zasebnega razgovora sem zadnjič že ne kaj omenil. Recimo, da jaz skličem Hrvate na kak protest
DIVJE RACE SE UJELE V OLJU '
New Haven, Conn. — Ne' navadna nezgoda je zadel*1 preteklo nedeljo jato divji'5 rac v tukajšnjem pristanišču-Iz neke potopljene ladje se ,lc namreč razlilo olje, ki je na debelo pokrilo površje vode-Race, ki so zašle v to mastni1 brozgo, se niso mogle vel dvigniti, kajti njih perje & jim je prepojilo z oljem. VeC' je število rac je priplavalo n* obrežje in se je z valjanje^ po zemlji skušalo osvobodit' lepljive tvarine.
-o--
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte g«'
VELIKA
BLAZNIKOVA PRATIKA
ZA LETO 1936.
JE TUKAJ!
Ravnokar smo jo prejeli in je kakor vsako leto tudi letos zelo zanimiva-Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. Stane z poštnino vred
25 centov
Naroča se od: KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	rtl^
in stane samo:
i
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd.	Chicago, 111.