GLASILO OBČINE DOMŽALE 17. marec 2005 - letnik XLIV. št. 4 . , .. , . ..,....... ... / VII1 Čufarjeva 24, Vir pri Dornžalah Te).: 01/724 66 56 www.vthVteam.sl f&&:0 DARILO BREZPLAĆNA REGISTRACIJA PUNTO S KUMO IN ABS-om zeza 1.890.000 SIT UGODEN KREDIT BREZ POLOGA DO 84 MESECEV Špnrtnn društvo TVD Partizan Domžale /etos praz-mije 1 OO-h'tnico uspešnega dela, saj nadaljujejo uspešno delo nekdanjega Sokola, o katerem na naših stranch piše novinar Matjaž Brojan. Danes o društvu pišemo v sedanjem času, ker je moški del ob dnevu žena za vsa dekleta in žene, pridne rekreativke, ki se vsak ponedeljek zvečer dobiju v telovadnici Osnovne sole Domžale, pripravi! prijeten praznični večer. Ko Janček odraste je naslov sodobne komedije, kolere krstno uprizorilev smo si pred kratkim ogledali v Kultur-nem domu Radomlje v izvedbi Kulturnega društva Mlin. Avtorica Nina Mav Hroval je sama odigrala tuđi vlogo matere, režiser pa je bil njen mož Marko Hrovat. Premiera je izjemno uspela, saj je bila polna dvorana gledalcev in gledalk navdušenih, marsikdopaje v nastopajočih osebah prepozna! sebe ali katerega od svojih družinskih članov. Uredništvo Slamiuka V okviru 6. Gostlčevth dnavov |e bilo nedeljsko popoldne, 6. marca 2005, namenjeno slavnostnemu koncertu sollstov Opere HNK Zagreb ter SNG Opera In balet Ljubljana v Kulturnem domu Franca Bernlka Domžale. (Foto: Toni Igllč) Vabimo na prlredltve ob 80-letnlcl razglasltve trga Domžale Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Simona Jenka ter Venclja Perka Domžale vabijo na slovesno odprtje razstave TONE RAVNIKAR -KRONIST DOMŽAL v sredo, 23. marca 2005, ob 19.30. uri v Knjigarni in galeriji BESEDA Domžale Razstava bo odprta do 12. aprila 2005. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ob- močna izpostava Domžale ter Pripravljalni odbor za obeležitev 80-letnice razglasitve trga Domžale obveščata, da je mogoče dobiti v četrtek, 31. marca 2005, ves dan na Pošti Domžale SPOMINSKI ŽIG OB 80-LETNICI RAZGLASITVE TRGA DOMŽALE Razstava slovenskih znamk. starih razglednic Domžal in sporninskih žigov Občina Domžale. Muzejsko društvo Domžale ter Kulturni dom Franca Bernika Domžale vabijo na slovensko odprtje razstave RAZGLASITEV DOMŽAL ZA TRG 1925 ponedeljek, 4. aprila 2005, ob 19. uri v Galeriji Domžale Razstava bo odprta do 29. aprila 2005. Izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale O PROTESTNI IZJAVI zoper gradnjo cestninske Dostaie Krtina v sredo, 9. marca 2005, se je na Uredni seji sestal Občinski svet Občine Domžale. Na seji so bili Prisotni tud i predsedniki svetov krajevnih skupnosti, župan Ob-*ine Moravče, Martin Rcbolj, podžupan Občine Lukovica, Franci Bernot, predstavniki Ministrstva za promet. Družbe za avtocestc RS, DARS, ter Direkcije za državne ceste sveto-vanje in inženiring. /< Čestitam* đb ina$eri$skem dnevu! Uvodno informacijo h gradivu, ob-ravnavana je bila PROTESTNA IZJAVA zoper gradnjo cestninske postaje Krtina, je podala CvetaZalokar Oražem, Županja Občine Domžale. Po kratkem pogledu v zgodovino je posebej poudarila, da cestninske postaje krtina ni bilo v dokumen-tih, sprejetih ob odločanju o vari-anti avtoceste po območju tedanje Občine Domžale. Zaradi skupne odločitve, da bo avtocesta sprejela del funkcije lokalnega prometa ter zagotovila boljSo povezavo z Ljub-Ijano, je bila sprejeta varianta, ki je avtocesto približala Domžalam. Posebej je izpostavila nestrokovne odločitve, da se cestninske postaje lahko gradijo kot pomožni objekti, nespoštovanje dosedanjih odločitev pristojnih inSpcktorjev. da cestnin-ska postaja crna gradnja, ki bi jo v skladu s pravnomočno odločbo morali že poručiti, posebno pozornost pa je namenila bojaznim, ki sprem- ŠTAMPILJKE in VIZITKE www.s-graf.si Dl 721-BI-70 ^»IBg-gmi ljajo umestitev cestninske postaje: - promet, zlasti z območja od.Pre-voj, Krtine, Občine Moravče ter Za-savja, se bo preselil na regionalne in lokalne ceste v Občini Domžale ter povzročil bistveno večjo obre-menjenost in prometno nevarnost; - negativne vplive cestninske postaje na okolje; - neracionalno postavljanje nove cestninske postaje glede na usmeri-tev o elektronskem sistemu plače-vanja cestnin v letu 2008; - neenakopravnosi glede plačeva-nja cestninjenja v Sloveniji. Menila je, daje nasprotovanje Občine Domžale gradnji cestninske postaje Krtina podobno boju Don Kihota z mlini na veter, opozorila pa tuđi na potrebe po gradnji druge-ga priključka na avtocesto v Študi. Ob koncu je predstavila tuđi naj-novejše dejstvo: 9. marca 2005 je DARS na intemetni strani objavil, da je »domžalski« inspektor ugo-tovil, da cestninski postaji Krtina in Lukovica ništa več crni gradnje, ker gre za javno korist ter je z njuno gradnjo mogoče nadaljevati. Država sama sebi piše zakone je poudarila in predlagala, da Občinski svet protestno izjavo sprejme, Občina Domžale pa nadaljuje s pritiski. Nadaljevanje na strani 3 JAVNO KOMUNALNO PORIETjE. PRODNIK »> bo v občini Domžale od 4. do 8. aprila 2005 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, hkrali Občina Domžale in Javno komunalno podjetje l'rodnik d.o.o. obvcSčala. da bo od 4. do 9. aprila 2005 potekalo ludi zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15 tel: 01/56 27 100 NOKIA 1100 (v prosti prodaji, brez obveznosti do optsraterjev) B-mm 01/724 13 75 t IZDELRVR HIDRRVLICNIH CEVI r<» » rtidoođpoma tipkmnica ► velik prikazovalnlk ► datum-ufa-budillia ► Stopanca ► opomnlk » avt. uklapanie tipkovnice * *$£ ► vgra)ena UD svetite ► v;đr;l|iv» baterija ► dimenzije: 106 x 46»20 mm Druga NOKIE v akciji: NOKIA 3410......20.900 SIT NOKIA 3510i.....2S.900 SIT NOKIA 6610i.....44.000 SIT ► CENA 19.900 SIT »* TWIN TRADE. d.o.o. Ljubljana, Bežigrad 13, tel. 01/23611B0 Domžale, Karantanska, tel. 01/72193 50 WWW.TWIIM-TRADE.SI DOMZALE stran 2 Dober dan, spoštovani bralci ter drage bralke... Jaz pa grem na zeleno travco... Pa smo spet / vami, tokrat že po štirinajstih dneh in mirno povem. da ni bilo prav lah-ko. Potrudili smo se vsi; (Mani uredništva ter naši dopisniku Ne vtiti, siccr če ste ie kdaj Steli, jaz tokrat se ni in sem ugotovila, da v eno številko Slamnika v obsegu 28 strani spravimo kar več kot 130 prispevkov, ki jih je za tretjo številko Slamnika napisalo blizu 70 novina rjev, Ijubitelj-skih novinarjev. ali pa Ie ljudi, ki radi napišejo kakšen pri-spevek, pa naj gre /a krajne poroeilo. ali Ie prispevek za v pisma bralcev. Verjeli ali ne, tuđi /a tokratno številko se je nabralo kar nekaj pišem bralcev, v katerih hvalijo, sprašu-jejo, opozarjajo na nepravilnosti, ali predlagajo novosti, za katere so prepričani, da so v dobro vsem nam. Ob branju naslova stalne rubrike sto ni\|brž takoj ugotovili, da je namenjen 25. marcu - ma-terinskemu dnevu. Vsem, ki ga praznujemo. čestitamo tuđi s spomladanskimi cvcllicami na naslovni strani Slamnika, malce razočarana pa sem nad ođmevoin nj povahilo. da v našem glasilu laliko posredujete čestitke in dobre želje vsem, ki jih imate radi. Pa dnigič več prispevkov, danes Ie pnjeten materinski dan, poln iskrene hvaležnosti in veselja. Slamnikje tokrat izšel ludi pred velikonočnimi prazniki, ki jih tradicionalno obeležujemo z motivom iz Ciasparije\ih umet-niških del. ter vam želimo, da bi jih preživeli kar se da pnjetno. V tokratnem Slamniku boste našli posebno stran, na kaleri Pri-pravl)alm odbor /a obeležitev 80-letnice razglasitvc Domžal za trg, predstavlja vse pnreditve in slovesnosti. nameniene ome-njenemu jubilciu. /aceniamo ž.e marea s sponi inom na velikega domžalskega kronista l'ončka Ravnikarja, osrednja spomla-danska slovesnost pa bo seveda 30. marca 2005, ko bosta Muzejsko društvo Domžale m Kulturni dom Franea Bernika Dom/ale v Galeriii Domžale odprla veliko razstavo na temo SO-letniee raz-glasitve Domžal /a trg. () tem velikem, za novejšo /godovino našega mosta pomombnem do-godku, piše tuđi dr. Miroslav Stiplovsck. nosilec omenjene razstave in avtor brošure, ki bo i/šla ob nj ej. l'redlagamo vam. da stran shranite in po njej spremljate ler se udeležujete številnih pnreditev, na katere vas homo tutii v Slamniku opo-zariali vse lelošnje leto, ki je na-menieno ludi drugim juhilejem: 100-letnici Knjižnice Domžale ter IVI) Pari i/an Domžale, 125-letniei Prostovoljnega gasilske-ga društva Domžale eenter ter 115-teliiiei Prostovol)nega gasil-skega društva Dob. , Peta stevilka Slamnika iziđe 18. aprila 2005, zato vaše pri-spevke pričakujemo do 25. marea 2005. Ceprav najbrž | veste, kam jih morate poslati, i ponavljamo: na Uredništvo | (na disketi) ali po elektronski I pošti vera.vojska@domzale.si oz. info(3>kd-domzale.si. Preživite bližnje praznike čim lepše in ne po/abite: Dođite pozorni na velike te/ave, za njimi se vodno skrivajo velike pnlož-nosti. Odgovorna urednica Javna pobuda Za sedež Upravnega oki a ja v Domžalah Spoštovani gospod ministar dr. Grega Vlrant, zadnje čaše veliko beremo o tem, kje in kako bodo po novem organizirane izpostave države na lokalnem nivoju in kako se bo spremenilo število upravnih enot. Zasledili smo tuđi Vašo izjavo, da, če ne bo sprememb, bo od sedanjih 58 upravnih enot nastalo 14 upravnih okrajev. Glede na to, da bo po novem zakonu o državni upravi območja določila vlada z uredbo, boste torej predlog pripravili Vi kot resorni minister. Ker je za osrednjo slovensko regijo načrtovan samo en okraj s sedežem v Ljubljani, ki skupaj z zaledjem šteje skoraj 500 000 prebivalcev, menim, da bi bilo smiselno osrednjo regijo razdeliti na tri okraje - severno osrednjo, Ljubljano in južno osrednjo regijo, hkrati pa občani Domžal pričakujemo, da boste med upravne okraje predlagali tuđi Domžale - kot sedež severno osrednje regije. Žal med doslej navedenimi možnimi sedeži upravnih okrajev nikjer nisem zasledil predloga, da bi moja in Vaša občina Domžale, ki skupaj z okoliškimi občinami šteje preko 50.000 prebivalcev, postala sedež okraja, v katerega bi Vi lahko določili občine Podjet-ne regije (Domžale, Trzin, Men-geš, Kamnik, Vodice, Lukovica, Moravče) in bi tako šteli preko 100.000 prebivalcev. Ta regija bi bila zelo primerljiva s predlaga-nimi - Murska Sobota, Ptuj, Za-savje, Velenje,... Skrbi me, ker v svojih izjavah navajate, da do-stopnost za uporabnike storitev sedanjih upravnih enot ne bi sme- la biti v ničemer okrnjena. Iz tega se lahko razbere tuđi, da morda pa bo okrnjena, na kar kot Domžal-čana nikakor ne moreva pristati. Se strinjate, gospod minister? Iz Vaših izjav trenutno ni možno jasno razbrati kriterijev za do-ločitev okrajev, ražen tega, da bodo okraj i mestne občine in te-ritorialno poimenovana območja (npr. tuđi Podjetna regija). Kaj pa velikost občin in okolice, število prebivalcev na območju, do-stopnost za uporabnike, državna uprava prijazna občanom. Večina od predlaganih bodočih okrajev je po številu prebivalcev manjših od najine občine, ali če hočeva, občine Domžale z okolico. Ker se pojavlja tuđi interpretacija, da je ta razdelitev upravnih okrajev zametek regionalne razdelitve Slovenije, Vam posredujem pobudo: Domžale naj postanejo sedež upravnega okraja, ne glede na to, da po novem našim občanom ne bi bilo potrebno za opravila ali postopke hoditi v Ljubljano. Podjetna regija je namreč širše terito-rialno zaokroženo območje, kar Vi navajate kot kriterij za ustano-vitev okraja. Ne pričakujem odgovora, saj to ni Vaša dolžnost, in vem, da nima-te časa. Pričakujem pa, da boste poskusili in naredili vse, kar je v Vaši moči, da omogočite našim in okoliškim prebivalcem nemoten dostop do storitev države na lokalnem nivoju. Torej je potreben sedež upravnega okraja v Domžalah. Ker pa gre, po vaših besedah, za menedžerski projekt in ga bo izpeljala vlada sama, pričakujem glede na Vašo pozicijo v vladi, pozitivno rešitev moje pobude. Naj bodo Domžale eden od upravnih okrajev z občinami, ki sodijo v podjetno regijo. Tuđi zato, ker ste večkrat izjavili, daje Upravna enote Domžale med najboljšimi v Sloveniji, če ne najboljša, pred-vsem pa zato, da našim prebivalcem ne poslabšamo možnosti urejanja storitev na upravni eno-ti oziroma na Upravnem okraju Domžale. Z odličnim spoštovanjem Tone Dragar Cestninska postaja v Krtini za vsako ceno V zadnjem času smo lahko večkrat prebrali (s tem so nas seznanili tuđi na zadnji izredni protestni seji občinskega sveta), da bodo brez vsakih dovoljenj (objekti cestninskih postaj nišo vrisani niti v lokacijskem nacrtu za gradnjo avtoceste na odseku Šentjakob - Blagovica niti žanje ne bo potrebno pridobiti ne gradbenega dovođenja, ne lokacijske informacije) nadaljevali z gradnjo cestninskih postaj Krtina in Lukovica, kar naj bi medijem v začetku marca sporočili iz Službe za poslovno komuniciranje Dars-a. Notica je bila sicer kratka, a ima v sebi vrsto zanimivih pou-darkov, ki postanejo Se posebej aktualni glede na dejstvo, da se je Občinski svet Občine Domžale istega dne sestal na izredni seji in sprejel Protestno izjavo v zvezi z nadaljevanjem gradnje cestninske postaje v Krtini. In na kaj želim posebej opozori- ti: 1. Sklepe o ustavitvi vseh inspekcijskih postopkov naj bi po navedbi v izjavi Dars-a sprejel "domžalski" gradbeni inspektor - kar seveda ni res, saj gre za dr-žavnega inšpektorja, uslužbenca Ministrstva za okolje in prostor, ki zgolj fizično deluje na Izposta-vi v Domžalah. 2. Nenavadno je, da je omenjeni inspektor svojo odločitev sprejel prav na dan, ko je na Občini Domžale potekala izredna protestna seja in seveda še bolj nenavadno je, daje spre'menil svojo odločitev izpred enega leta dni, ko je z Odločbo v aprilu 2004 ustavil vsa nadaljnja dela pri izgradnji cestninske postaje v Krtini in jo razglasil za crno gradnjo ter v izreku zahteval njeno od-stranitev. Še bolj presenetljivo je, da je to storil kljub temu, da mu je oktobra 2004 v svoji Odločbi pritrdilo tuđi Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski pritožbeni organ (Dars se je na- mreč na njegovo Odločbo pritožil). Pri tem je zanimivo opozoriti na obrazložitev omenjenega inšpektorja v Sklepu o ustavitvi postopka, kjer pravi, daje prejel 26. februarja dopis Ministrstva za okolje in prostor, v katerem ga le-to seznanja, da je spremenilo stališče; in to tako, da se cestninske postaje gradi brez gradbenega dovoljenja na vsakem legalno zgrajenem uvozu ali izvozu z avtoceste. Torej je Ministrstvo za okolje in prostor odprlo zeleno luč za vse cestninske postaje, kjerkoli v Sloveniji, da se lahko zgradijo po mili volji kogarkoli, brez vsakršnih dovoljenj. Kaj takega svet še ni vi-del - in res je očitno, da je DARS država v državi (kot je na seji Občinskega sveta izjavil svetnik Si-mon Mavsar). Kje je tu še enakost pred zakonom, kje je pravna država, kje je strokovnost! Očitno je Ministrstvo za okolje in prostor prav v dneh, ko se protesti in zahteve med občankami in občani Občine Domžale stopnjujejo, doživelo čudežno razsvetljenje in pripoznalo strokovno zmoto, kar težko razumemo vsi, ki smo prebrali njihovo predhodno argumentacijo in obrazložitev v Odločbi iz lanskega oktobra, ki obsega več strani ugotovitev o kršitvah zako-nov in pravilnikov. Seveda si ob tem ne upam niti pomisliti na to, da je bila njihova poteza morda plod političnih pritiskov, a vendarle je dejstvo, daje nenazadnje to spisal Ie uslužbenec Ministrstva za okolje in prostor, kjer je zavel nov veter novega ministra, ki prihaja, kako čudno, iz iste politične opcije kot minister za promet, ki mora nalogo gradnje dodatnih cestninskih postaj skupaj z DARS-om po nalogu Državnega zbora izvršiti. Očitno za vsako ceno, čeprav ne gre samo za strokovno sporno odločitev, ki gre preko zakonitosti, pač pa prcdvsem za moralno sprevrženo dejanje, saj so isti Ijudje pred leti občankam in občanom Domžal z javnih govor-niških mest zatrjevali in obljublja-li, da cestninskih postaj na tem območju ne bo in naj zato sprejmejo tisto varianto avtoceste, ki je bliže mestu in bo lahko služila tuđi lo-kalnemu prometu znotraj regije (saj smo še menda del obljub-ljanske regije, glede na dnevno migracijo preko 20.000 ljudi iz širšega zaledja, prav gotovo). 3. Seveda gre tuđi za velike denarje: cestninska postaja je napol narejena (vanjo je bilo že vloženih več sto milijonov), v prihodnosti pa naj bi prina-šala tuđi več kot milijardni iz-plen. Prav gotovo pa se nekako tuđi ne spodobi, da država sama sebi ne bi znala urediti zadeve, pa čeprav je v nebo vpijoče ne-strokovna: cestninska postaja bo zgrajena mimo Uredbe o lokacijskem nacrtu, kot pomožni objekt, to je nekako status pasje ute ali nizke ograjice. 4. Utemeljitev, ki je navedena kot vzrok za spremembo inšpek-torjeve odločitve pa je sploh zanimiva: gradnja cestninskih postaj kot pomožnih infrastrukturnih objektov spada med dela za javno korist in zanjo ni potrebno, ne gradbeno dovoljenje niti lokacijska informacija. Torej objekti, ki služijo javni koristi ne potrebujejo nikakršnih dovoljenj in tega smo na občini zelo veseli. Večina, pravzaprav vsi objekti, ki jih kot investitor-ji gradimo, so objekti za javno korist, pa smo morali doslej dovoljenja žanje pridobivati v dolgotrajnih in zapletenih po-stopkih. Seveda upamo, da bo to poslej veljalo tuđi za naše gradnje in da borno vse stranke pred zakonom enake. O rezul-tatih poskusa gradnje objektov za javno korist brez gradbenega dovoljenja oziroma lokacijske informacije vas borno obvestili. Kot sem že povedala na seji občinskega sveta je naše naspro-tovanje gradnji tako iz moralnih razlogov (spoštovanjc izrečenih obljub in zavez), kot tuđi po formalni, pravni poti, očitno ob-sojeno na neuspeh in podobno boju Don Kihota z mlini na veter. A da bodo glavni akterji ravnali tako diletantsko, nestrokovno in nezakonito vendarle nisem pri-čakovala. Županja Obilne Domžale Cveta Zalokar- Oražem Županja Cveta Zalokar Oražem In Franc Anžln, poveljnlk CZ z nagrajeno ekipo prve pomoći. 1. marec - svetovni dan civilne zaščite Čestitke prejemnikom priznanj V začetku marca je Županja Cveta Zalokar Oražem skupaj s podžupanom Tornjem Dragar-jem za vodstvo civilne zaščite v Občini Domžale ter predstavnike posameznih enot pripravila tradicionalni sprejem ob 1. ma rtu - svetovnem dnevu civilne zaščite. Srečanje je bilo priložnost za pogled nazaj, za iskrene čestitke in zahvalo pa tuđi za čestitke prvi ekipi drugega oddelka voda za prvo pomoč Občine Domžale, ki je prejela bronasti znak Civilne zaščite, enako pa je bronasti znak prejel Aleš Stražar, predsednik Društva za raziskovanje jam Si-mon Robič Domžale, eden vodil-nih na področju reševanja iz jam v Sloveniji. V svojem kratkem nagovoru je Županja poudarila pomen civilne zaščite ter njene pripravljenosti za posredovanje ob naravnih in drugih ne-srečah, hkrati pa izrazila hvaležnost vsem, ki v sistemu civilne zaščite so-delujejo ter s svojo pripravljenostjo, požrtvovalnostjo in prizadevnostjo zagotavljajo primerno usposoblje-nost vseh ekip na tem področju. V času med dvema sprejemoma izjem-nih dogodkov ni bilo, organizirana je bila reševalna vaja, ki je dokazala dobro usposobljenost ekip, v tem času pa poteka zelo pomembna akcija - zbiranje sredstev za nakup gasil-ske motorne lestve, ki bo omogočila posredovanje v višjih nadstropjih naših poslovno-stanovanjskih zgradb. V razpravi so podžupan Toni Dragar, ki skupaj z Županjo Cveto Zalokar Oražem usklajuje aktivnosti pri zbi-ranju sredstev, Aleš Stražar, Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale ter Rudi Volčini, poveljnik Centra za požarno varnost Domžale, poudarili velik pomen pridobitve te lestve, hkrati pa je Rudi Volčini vse prisotne seznanil tuđi informacijo, da CPV sredi aprila dobi tunelski avto, poveljnik civilne zaščite Franc Anžin ter Peter Gubanc, načelnik Oddelka za premoženjske zadeve Občine Domžale, pa sta poročala o predviđenih aktivnostih v letu 2005. Posebne pozornosti in ćestitk so bili deležni dobitniki letošnjih priznanj civilne zaščite, ki jih predstavljamo posebej. Dobitniki letošnjih priznanj Vod za prvo pomoč civilne zaščite Pripadniki I. ekipe drugega oddelka voda za prvo pomoč CZ Občine Domžale, ki jo vodi Uroš Kovačič so v civilno zaščito vključeni že devet let oz. že od srednješolskih klopi, ko so se kot dijaki prostovoljno včlanili v Civilno zaščite občine Domžalc. Vsa leta uspeš-no in požrtvovalno .sodelujejo na vajah civilne zaščite ter tekmujejo na prever-janjih ekip PP na območju Ljubljanske regije ter se redno udeležujejo vsako-letnih usposabljanj enot CZ za prvo pomoč, ter tako s svojim ravnanjem prispevajo tuđi k promociji dejavnosti pri mladi generaciji. S svojo dejavnost-jo tako dajejo pomemben prispevek k pripravljenosti občinskega zaščitno-re-ševalnega sistema. Ekipo sestavljajo: Uroš Kovačič, vodja ekipe Marjan Gostič Simon Težak Danici Cimperman Boris Magič Boris Ružnič Ob prejemu priznanja je Uroš Kovačič, vodja ekipe, povedal: S fanti smo skupaj že blizu deset let, prvič smo kot ekipa pomagali ob obisku papeža v Sloveniji. V ekipi nas je šest, vsi smo opravili tečaj za bolničarje. Vsako leto svoja znanja obnavljamo in posodab-Ijamo, posebej se dobivamo pred tekmovanji. Veseli smo bronaste-ga znaka CZ, saj je potrditev naše uspešnosti, hkrati pa tuđi spodbu-da za naše delo vnaprej«. Vera Vojska Podžupan Toni Dragar, nagra|enec Aleš Stražar ter načelnik Oddelka a premoženjske zadeve, Peter Gubanc Slamnikje glasilo OHčine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalcc, ki je izhajal v letih 1925 (5 Stevilk), 1929 (2 Stevilki), 1934 (I Stevilka), 1935 (I Stevilka). Domžalec je izSel še v letu 1958 (I stevilka), nato pa je 5.11.1962 priče! izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VHRA VOJSKA Tcl.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomoćnik odgovorne urednice /.KiA CAMI'.R- NIK, člani uredništva: SASA KOS, JANHZ ST1BRIĆ, BOGDAN OSOI.IN DAKJA ANDKIiJKA, URBAN ŽNIDAR- ŠIČ, MHTKA /UPANliK in ROK RAVN1KAR. Lektorica: IRHNA STARIC UredniSlvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo RRNA ŽABJEK. - KOČAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofa),kd-domzale.si URADNH URB: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tuđi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, Stev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po slopnji X.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., VevSkac. 52, 1260 Ljubljana Polje. •LAMNIK ■ mar*c 2OOS stran 3 OBCINSKI SVET hredna seja Občinskega sveta Občine Domžale O PROTESTM IZJAVI zoper gradnjo cestninske postaje Krtina Stallšča svetnišklh skupln Mag. Marko Vresk je predstavil stalisce Svetniške skupine LDS: skupina podpira vsebino protestne izjave. Ugotavlja, da gre za prvo-vrstno {lovcško vprašanjc, v kate-rem je treba posebej poudariti: ob dolocanju trase so bili upoštevani argumenti, da bo avtocesta sprcje-la del lokalnega prometa in da ludi zato na tem območju ne bo cest-ninskih postaj; v primeru uvedbe cestninske postaje Krtina se bo vecji del prometa »presclil« na regionalno in lokalno cestno omrežje m v mnogo večji meri ogrozil člo-veška življenja, zlasti problematične bodo šolske poti (OŠ Dob); ker po mnenjii svetniške skupine LDS ni niti racionalnih ne človcških in ne finančnih temcljev za odločitev o gradnji cestninske postaje Krtina, ji oštro nasprotujejo; franci Gerbec, Svetniška skupina ZLSD, se je pridružil mnenju mag. Marka Vreska, hkrati pa ponovno opozoril na posledice morebitne umestitve cestninske postaje Krtina. Menil je, da sprejeta Uredba o lokacijskem nacrtu ter sporazum pred-stavljata družbeno pogodbo občine "i države, zdaj pa država pogodbo spreminja. To za občino predstavlja kršitev pogodbe in postavlja v ne-enakopraven položaj. Občina bo iskoristila vse pravne poti, da priđe do svoje pravice. Protestno izjavo v celoti podpirajo. Opozoril je tuđi, da »zakonitosti« dosedanje crne gradnje ni ugotavljal domžalski, temveč pristojni državni inspektor Stane Kovač, Lista obrtnikov in pod-tetnikov: v celoti podpirajo vsebino Protestne izjave in ob tem ugotavlja-./" popolno nemoč lokalne skupnosti ter nespoStovanje predpisov z strani države. Zahtevajo odgovornost in ta-kojšnje ukrepanje zoper kršitelje. Janez Limbek, Svetniška skupina N.Si: sprašujejo, čemu izredna seja Občinskega sveta sele sedaj, če se je gradnja cestninske postaje pričela že v drugi polovici leta 2004. Gradnji cestninske postaje nasprotujejo ter jo obsojajo; sklonjeni dogovor, v katerem ni cestninskih postaj, je potrebno upoštevati; nove cestninske Postaje pomenijo neenakopraven Položaj, vsi moramo pošteno in ena-ko plačevati cestnine. Jakob Smolnikar, Svetniška skupina ^LS, ugotavlja, da avtocesta prinaSa dobre in slabe strani, ob tem pa smo edina občina, k i je z glavnim mestom Povezana z dvema štiripasovnicama. f'dini po.šten način je pobiranje cestnine glede na Stevilo prevoženih km; TOenil je, da cestninska postaja bo, ne glede na sejo; cestninska postaja pomeni udobje in če ga hočeš ime-ti, moraš plačati, pri tem pa bi morali s cestninjenjem pošteno pokriti vsa območja; občinska uprava mora predlagati ukrepe za zaščito občanov ob preveč obremenjenih cestah. Matjaz Pečovnik, Svetniška skupina SMS, v celoti podpirajo vsebino protestne izjave, sam pa ugotavlja, da je odločitev o »legalizaciji crne gradnje« »perverzija prve klase in pika na i dosedanjih dogajanjem«; moti ga, ker nekateri ščitijo oblast namesto prebivalcev Občine Domžale; Pranc Černagoj, Svetniška skupina Zeleni, odločno nasprotujejo gradnji cestninske postaje Krtina ter opoza-rjajo na neizkoriščene možnosti pri subvencioniranju javnega prometa; po njegovem je DARS država v državi. DARS naj glede na to, da je 2007 oz. 2008 ciljno leto za uvedbo enotnega cestninjenja, ne uvaja novih cestninskih postaj; opozoril je tuđi na neopravljene meritve hrupa. Roman Kurmanšek, Svetniška skupina SDS: odločno nasprotuje gradnji cestninske postaje, naspro-tovali so ludi sprejetju Lokacijskega nacrta za gradnjo AC na območju občine Domžale, predvsem zaradi onesnaženosti podtalnice in hrupa ter drugih negativnih posledic, gradnja cestninskih postaj bo stanje poslabšala, promet bo povečan tuđi v Dobu. Uredbe in zakone je treba spoštovani in ker v Uredbi gradnja cestninskih postaj ni vključena, ji nasprotujejo; hkrati se sprašujejo, zakaj izredna seja Sele sedaj; opozoril je tuđi na neizpolnjcne obveznosti DARS: še sedaj nišo prevzete zapornice v zve-zi s protipoplavnimi ukrepi in vrsta drugih zadev; Svetniška skupna SDS bo podprla protestno izjavo. Franc Po/.nič, Svetniška skupina DeSUS: odločno podpirajo protestno izjavo; po njihovem je bistvo problema v odnosu do podpisanih spo-razumov in pogodb, ki jih ena stran ne spoštuje; opozoril pa je tuđi na posledice cestninske postaje: okolj-ski problemi, onesnaževanje, varnost prometa, gradnja cestninskih postaj je nepromišljeno dejanje.Potem, ko je Županja C'veta Zalokar Oražem opozorila, da nekateri želijo razpra-vo nasprotovanju gradnji cestninskih postaj izkoristiti za popolnoma druge namene, je poudarila, daje sama vse-skozi, javno pisno argumentirano na-sprotovala gradnja cestninskih postaj v Državnem zboru prejšnjega sklica skupaj s poslancem dr. Mihom Brej-cem. Pozvala je, da se združijo moči in Občinski svet enotno nasprotuje gradnji cestninske postaje. V nadal jevanju razprave se je Franci Gerbec, ZLSD, zavzel za visoko stopnjo enotnosti, hkrati pa opozoril na odgovornost do volivcev in spo-štovanja dogovorov; Jakob Smolnikar, SLS, je ponovno poudaril, da se zavzema za pošten način obračunavanja cestnin po prevoženem kilometru; Martin Rebolj, župan Občine Moravče, se je pridružil protestni izjavi, saj bo cestninska postaja, ki je ni v lokacijskem nacrtu, bistveno obremenila regionalno cesto, opozoril je tuđi na dosedanje prometne obremenitve Občine Moravče. Ena-ko je protestno izjavo podprl tuđi podžupan Občine Lukovica Franci Bernot, ki je opozoril, da so v Občini Lukovica proti umestitvi cestninske postaje protestirali že v letu 2002. Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob, je menil, da je izredna seja v nepravem času, ker je vlada že pred tremi leti sprejela odločitev o gradnji cestninske postaje Krtina, novelirana studija DZ pa je DARS le zavezala, da nadaljuje z gradnjo cestninskih postaj. Zaradi povećanja prometa skozi Dob je prioritetna naloga, kako zaščiti vse ljudi, predvsem pa otroke, pred povećanim prometom. Prebivalci si sicer želijo, da do izvedbe ni bi prišlo, vendar se boji, da smo prepozni. Mag. Milan Pirman, predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir, je menil, da dokler cestninske postaje ni, so pa argumenti proti njeni gradnji, je treba vztrajati. Opozoril je, da v LN cestninske postaje ni, da je ekonomska upravičenost njene gradnje na trhlih nogah, predvsem tuđi zaradi odločitve po uvedbi elektronskega plačevanja cestnine v letu 2008; opozoril je na sedanjo problematiko velike obremenjenosti čest v občini in KS, zlasti na potrebno razbremenitve severnega dela občine; po njegovem mnenju je dovolj objektivnih razlogov, da cestninske postaje ne bo, saj je prometna slika že sedaj slaba, z gradnjo cestninskih postaj pa se bo še poslabšala; Janez Pirnat, predsednik Sveta KS Krtina, je opozoril da bodo v primeru gradnje cestninske postaje prebivalci KS Krtina, zlasti pa šolarji, najbolj izpo-stavljeni povečanemu prometu; predviđena cestnina je majhna vsota proti problemom, ki zaradi tega nastajajo; opozoril je tuđi na nerealizirane dogovore ter odločno nasprotoval gradnji cestninske postaje Krtina. Mag. Jožica Polanc, predsednica Sveta KS Slavko Slander Domžale, je spom-nila na prometne obremenitve pred gradnjo avtoceste, na izigravanje ljudi, ki so pred leti glasovali za seda-nji potek avtoceste. Vse pravne poti občine podpira, zaupa v argumente, ki prepričujejo, da bo gradnja cestninske postaje bistveno poslabšala prometno varnost, predvsem šolar- OBČINA DOMŽALL Občinski svet Številka: 01303-13/05 Datum: 10.03.2005 Vladi Republike Slovenije Ministrstvu za promet Poslancem Državnoga zbora Republike Slovenije Poslancem v Evropskem parlamentu Družbi za avtoceste RS. DARS DIX" svetovanje inženiring Občinski svet Občine Domžale je na izredni seji dne, 09. marca 2005, v /vezi / gradnjo cestninske postaje v Krtini sprejel naslednjo: PROTESTNO IZJAVO Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da Uredba o lokacijskem nacrtu za avtocestn, na odseku Šentjakob-Bla-govica kot dokument, kp ga je sprejela Vlada Republike Slovenije, z njim pa se je suinjal Občinski svet Občine Domžale, ne predvideva cestninske postaje Krtina. Še već: v celotnem času obravnave in sprejemanja dokumenlov v zve/.i z gradnjo avtoceste po območju občine Domžale in tuđi kasneje, nam je bilo zagotovljeno in obljubljeno (kar imamo tuđi verodostojno zabeleženo), da na tem odseku ne bo cestninske postaje, saj naj bi avtocesta med drugimi prevzela tuđi funkcijo odvijanja lokalnega prometa znotraj regije. To pa je mogoče doseći le v primeru, da se znotraj posamezne regije ne obračunava cestnine. Naše območ-je namreč predstavlja zaledje glavnega mesla Ljubljane s številnimi vsakodnevnimi migracijami, kar je in še dokazu je jo šletja prometa, saj je bila pred odprtjem avtoceste v letu 2002 Občina Domžale ena prometno najbolj obremenjenih slovenskih lokalnih skupnosti. Zato je Občini) Domžale ob začelku gradnje cestninske postaje Krtina v letu 2004, tako DARS kot DDO opozorila na dogovore ter zahtevala njihovo spoštovanje. Občinska uprava je pridobila dokumente, daje pristojni inspektor z odločbo zahteval prekinitev del pri gradn|i cestninske postaje Krtina. ker gre za nezakonito gradnjo, po domaće crno gradnjo. V /vezi s tem je bi I uveden in po veljuvni zakonodaji končan postopek. po katerem bi moral DARS doslej nedograjeno cestninsko postajo Krtina takoj porušiti. Pa je ni. Pač pa je gradbeni inspektor 09. marca 2005 ustavil vse inspekcijske postopke. kar smatramo kot izrazito nestrokovno potezo. Občina Domžnle razpolagn / informacijami, da se bo /. gradnjo cestninske postaje Krtina nadaljevalo. zato Občinski svet Občine Domžale oštro protestira in zahteva, da se vse aktivnosti v /vezi z gradnjo ustavi|<> Svoje nasprotovanje nadaljevanju gradnje cestninske postaje, katere vecji del od 571 mio Sli je že porabljen, utemeljujemo /. naslednjirni dejstvi: Nameravana uvedba cestninske postaje bo povzroči-la novo množično vraćanje prometa na obstoječo regionalno in lokalne ceste, ki potekajo skozi naša naselja. S tem se bodo lokalne ceste in njihove navezave bistveno obremenile, bistveno se bo poslabšala prometna varnost prebivalcev, ponovno se bo obremenilo lokalno okolje; • Občina Domžale je bila zavedena z dogovorom in obljubo, da cestninskih postaj na obmoćju obćine Domžale ne bo, vsled česar je Občina pristala na določene obremenitve izgradnje avtoceste skozi naše območje. Obćinski svet Občine Domžale zato od Državnega zbora Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, DARS-a in pristojnega ministrslva zahteva, da prepre-čijo škodljivo in neracionalno uvedbo cestninske postaje v Krtini ter tako zašćitijo občane in obćanke občine Domžale. kakor tuđi druge uporabnike avtoceste. Od vseh pristojnih zahtevamo, da premislijo predlagane rešitve, jih prekličejo in poiScejo poštene ter pravične ukrepe, ki bodo omogočali tuđi varno in zdravo življenje prebivalcev okolij, ki smo vezani na življenje ob avtocestah v Sloveniji. Hkrati Občinski svet Obćine Domžale tuđi zahteva, da se čim prej zagotovi realizacijo vseh dogovorov i/. Uredbe o lokacijskem nacrtu za avtocesto. na odseku Šentjakob-Blagovica. predvsem pa takojsnji zate-tek gradnje obvoznice oz. jezička pri [osami. Ob tem opozarjamo na aroganco oziroma nesodelovanje tako DARS-a kot DDC-ja pri obravnavi ten obveznosti na sejah Obćinskega sveta Obćine Domžale, kar kaže na dejstvo, da je lokalna skupnost pri reševanju teh vpra-šanj povsem ignorirana. Glede na trenutno stanje in ugotovljene prometne tokove pa Občina Domžale zahteva in pričakuje činiprejšnjo gradnjo drugega priključka na avtocesto v Studi, ki ie že doloćen v omenjeni uredbi ter ga je potrebno uvrstiti v Program gradnje avtocest v Sloveniji. V kolikor ne bo posebnih aktivnosti niti reakcije v zvezi z našo protestno izjavo, borno zaradi predviđene po-slabšane prometne varnosti in zašćite okolja prebivalcev naše občine prisiljeni nadaljevati s prizadevanji, da se razmere uredijo. OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE ŽUPANJA Cvet« ZALOKAR ORAŽEM l.r. jev. Pavel Cerar, LDS, je opozoril, da cestninske postaje Krtina ni bilo v nobenem dokumentu in bo njena gradnja pomenila še manjšo enako-pravnost z drugimi območji; predviđen izkupiček je majhen v primerjavi z milijardami, ki se na tem področju porabljajo v druge namene; zahteval je enakopraven položaj vseh Sloven-cev ter nasprotoval pobiranju cestnine tuđi zaradi predvidenega enotnega cestninjenja v letu 2008. Janez Stibrič, SDS, je poda! konkretne pripombe na predlagani tekst protestne izjave; Majda Pučnik Rudi. SDS, je proti cestninski postaji, se pa boji, da je protest prepozen, saj se bo morala vlada odločiti, ali bo glede na že porabljena sredstva za gradnjo cestninske postaje, vseeno pobirala cestnino; Simon Mavsar, LDS, je opozoril, da je bila ob odločanju o umestitvi avtoceste v prostor, prioriteta, da bo avtocesta prevzela lokalni promet, dano pa je bilo tuđi zagoto-vilo, da cestninskih postaj od Kom-polj ne bo. Ignorira se odločitev, ki je bila dogovorjena, in krši. kar je bilo Ijudem obljubljeno. Predlagani dokument protestne izjave je slab, manjka kronologija, argumentacija, treba ga je vsebinsko dopolniti; predlaga vlo-žitev še dodatne ustavne pritožbe za ustavitev vseh postopkov ter tožbo na upravno sodišče, hkrati pa je opozoril ludi na odgovornost glede na odločitev inšpektorja, ki je prvotno odločbo o cestninski postaji kot crni gradnji, brez novih argumentov spremenil. V odgovorih je predstavnik Ministr-stva za promet RS dr. Vidic pojasni], da so dolžni spoštovani odločitve Državnega zbora RS, ki so bile v zvezi z gradnjo cestninske postaje sprejete že v novembru 2001, njihova gradnja je bila uvrščena v letne plane DARS, ključni dokument pa je resolucija z dne 27. 2. 2004 ter zagotovitev sred-stev za gradnjo vseh petih cestninskih postaj v posebno postavko Proračuna RS. Cestninske postaje so umeščene na osnovi strokovnih argumentov in bodo zagotovile pravičnejši cestninski sitem. Z dograditvijo zadnjega avtocestnega odseka in gradnjo cestninskih postaj Krtina in Lukovica bo zagotovljen na tem obmoćju zaprt cestninski sitem, ko bo vsak pla-čal, kolikor prevozi. Zavzel je se za čimprejšnjo uvedbo elektronskega sistema cestninjenja. G. Čepon, pred- stavnik DARS, je izrazil preprićanje, da je avtocesta bistveno prometno razbremenila lokalne ceste, na kratko je predstavil ukrepe v občini Domžale ter poudaril, da do zamud pri realizaciji sprejetih dogovorov prihaja zaradi težav z lastniki zemljišč; DARS pripravlja letne programe na osnovi odločitev vlade; finančna učinkovitost cestninskih postaje v visini 1,7 milijarde ni nezanemarljiva. Govori) je o preprečitvi obvozov, podal pa tuđi informacijo, da bo najverjetneje cestnina na cestninski postaji Krtina do-ločena v visini 170,00 sit, mogoče pa bo kupiti tuđi mesećno karto za ceno 5000.00 sit. Glede na razpravo, ćeš, da večjih nasprotovanj gradnji vseh petih cestninskih postaj v Državnem zboru ni bilo, je Županja pove-dala, da je ob razpravi v parlamentu vložila amanda, v katerem je predlagala opustitev gradnje cestninskih postaj, vendar ni bila uspešna. Ob koncu razprave je mag. Marko Vresk menil, da z argumenti, kot jih predstavlja Občina Domžale, predlagatelj gradnje cestninskih postaj v Vladi in Parlamentu lahko doseže drugačno rešitev. Opozoril je, da se zavestno pozablja, da ima avtocesta tuđi funkcijo lokalnih povezav. Pose-gi ob gradnji avtoceste so bili potrebni zaradi avtoceste in ne zato, ker bi jih občina želela. Pričakuje, da se bodo argumenti občine korektno predstavljeni Vladi in Državnemu zboru RS ter tako odvrnjen velik problem pre-obremenjenih prometnih poti, zlasti varnih šolskih poti. Po krajši pav/i, v kateri je Županja, skupaj / vodji svet-niških skupin, pripravila nekatere korekcije PKOTKSi NK IZJAVK, je bila ta brez glasu PKOT1 sprejeta. O.U. SLAMNIK - mar»c 2008 OD TU IN TAM Pogovor s strokovnjakom za požarno varnost v mengeškem Leku - Igorjem Kalškom: stran Zagotovili smo višjo raven požarne varnosti ••• V Leku iz Mengša, novem članu skupine Novartis, se zavedajo, da je zaradi specifičnih okoliščin in tehnologij proizvajanja različnih farmacevtskih učinkovin vedno mogoce, da kdaj priđe do požara. Ob takem dejsrvu pa je seveda optimalno, da so za vse možnosti tehnološko opremljeni, kadrovsko pripravljeni in da predvidijo vse eventuelne nevarnosti. To nam je v pogovoru zagotovil tuđi vodja Službe za zdravje, varnost in oko-lje, Igor Kalsek. »V Leku si ne moremo zatiskati oči pred dejstvom, da lahko vsak čas priđe do požara, saj bi bilo neresno in neodgovorno izključevati vsako možnost, češ, pri nas pa do take situacije ne more priti. Lahko ocenjujem, da gre za nezanemarljivo požarno ogrože-nost. Zaradi nje smo v Leku zagotovili ustrezno opremljenost in se nalogam primerno tuđi kadrovsko organizirali. Omenjenim zahtevam smo prilagodili delo ćele gasilske enote, tako da imamo v sedanjem položaju devet poklicnih gasilcev, ob tem pa za gašenje še ustrezno usposobljenih 20 delavcev, potencialnih gasilcev. Tem kadrovskim razmeram smo prilagodili vse sisteme pasivne in aktivne požarne zaščite, ki smo jih zagotovili ob nemajhnih investicijskih vlaganjih na tehnološko dovršenem nivoju. Lahko rečem, da so ta vlaganja vse večja, posredno pa je smiselna tuđi ugotovitev, daje znjimi mordabistveno večjatudi varnost pred požarom.« Predvideli smo - tako upamo - vse možnosti... »Mislim, da tuđi ni pretirano, če rečem, da nas noben požar, ki bi nastal kot skrajna posledica neprijaznih oko-liščin v naših tehnologijah, ne more presenetiti; vsaj prizadevamo si, da bi docela predvideli, kje vse lahko do požara eventualno kdaj priđe. Za zagotovitev aktivne požarne zaščite je bilo zgrajeno tuđi požarno črpališče, ki v celoti oskrbuje z vodo celotno hidrantno omrežje, ob tem pa še ves ŠPRINKER SISTEM. Na črpališču se tuđi za ta sistem požarne varnosti znotraj objektov, gre za ne-kakšno nadgradnjo klasične gasilske skrbi in organiziranosti, zagotavlja voda v ustreznih količinah.« Eno najsodobnelšlh črpallšč v državi... Novo mengeško črpališče požarne in druge vode v Leku je eno najso-dobnejših črpališč v državi, pomeni pa kombinacijo vodovodne klasične oskrbe in lastnega črpanja. Investicija, ki je vredna okrog 30 milijonov tolarjev, je vzbudila tuđi zanimanje medijev, saj je bila predstavljena ćelo žena televiziji. S tema obiska oz. snemanja je tuđi posne-tek, narejen na črpališču. Z vso organizirano in strokovno vodeno politiko izboljševanja požarne varnosti je bila dosežena veliko večja stopnja gotovosti, da bi mengeško lokacijo rdeči petelin spet lahko usodneje zaznamoval. Matiaž Brojan Arboretum Voleji Potok v letu 2005 Povabljeni v park, čudovit v vsakem letnem času Obdobje, ko se zima poslavlja in pomlad s toplimi sončnimi žarki že vabi v naravo, je lepa tuđi v Arboretumu Volčji Potok, kjer so poskrbeli, da bodo velike par-kovne površine zanimive vse letne čaše v letu 2005. Pripravili so ime-niten program, v katerem bodo nekaj zase našli tako najmlajši, kot tišti malce večji, pa tuđi vsi starejši, ki se radi sprehajajo po lepo urejenem parku. Predstavljamo program prireditev v letu 2005 ter posebej opozarjamo na veliko spomladansko razstavo, ki bo letos odprla svoja vrata 23. aprila ter borno o njej še pisali, kakor tuđi o presenečenju, ki vse obiskovalce caka v letošnjem poletju in boste več o njem lahko izvedeli v nasled-nji številki. Otroške delavnlce V maju začenjajo z otroškimi de-lavnicami, v okviru katerih bodo spoznavali VRTNARJENJE ZA OTROKE (maj), TRAVNIŠKE RASTL1NE IN ŽIVALI (junij), BARVE V NARAVI (julij), JESENSKE PLODOVE (september) ter JESENSKE BARVE v oktobru. Delavnice so, ražen v maju, ko bodo 21. in 22. maja od 15. do 17. ure, vsako prvo soboto in nedeljo v me-secuod 16. do 18. ure. Delavnice so primeme za otroke od četrtega do desetega leta starosti, zbirališče je pri hišici ob otroškem igrišču, v primeru dežja pa delavnice odpadejo. Predšolski otroci imajo za razpi-sane termine prost vstop v park in brezplačno delavnico, šolski otroci plačajo le vstopnino za park; za dodatno dogovorjene termine je cena vođenja skupin 5.000,00 sit, vstopnino plačajo le šolski otroci. Delavnice za najstnike 2005 V Arboretumu Volčji potok so pripravili tuđi delavnice za najstnike, v okviru katerih bodo le-ti spoznavali NAJ-GRME in NAJ-DREVESA ter izmerili tuđi visine posameznih dreves; spoznavali bodo NARAVNA BARV1LA in z njimi poskušali poslikati bombaž-ne majice, rutice in druge izdelke; posebna delavnica bo namenjena SLIKARSKEMU DNEVU V ARBORETUMU, v okviru delavnice HERBARIJ TRAVNIŠKIH RAS-TLIN IN JESENSKEGA LISTJA poskušali pa vas bodo naučiti tuđi, kako doloČiti posamezne vrste ras-tlin. Za točne termine posameznih delavnic boste lahko izvedeli v Arboretumu, našli pa jih boste tuđi v Slamniku. V petek v potok Je naslov vodenj in predavanj, ki trajajo od 17.00 do 17. 45 ure, zbirno mesto je ob vhodu v park. Prvo predavanje je bilo 11. marca, o raz-noličnosti vrtnic, danes, 18. marca 2005, lahko še »ujamete« predavanje in vođenje na temo Naj.. .naj pot (Martina Bajca), 8. aprila pa vas va-bijo na predavanje Zgodaj cvetoča drevnina za vrt (Dagmar Štefe). Tuđi letos sta se Arboretum Volčji Potok in Občina Domžale dogovorila za sofinanciranje letnih vstopnic. Dobrodošli! V.Volska Prireditve v Arboretumu Volčji Potok v letu 2005 Datum Program Ledeni šopki (samo v primeru mraza, če bo vsaj januar en teden pod -5 °C) 20. marec-10. april Dnevi narcis in razstava umetniških velikonočnih dekoracij 15. april - 5. maj Razstava cvetocih tulipanov in pomladnega cvetja -_ .. „ , Ka/stava tulipanov, cvetlična razstava, ra/stnv;i 23. april - 2. mai ' ■ _. i ■ ■ 1 vrtnarstva. vrtne opreme m vrtnarski sejern 15. maj - 30. maj Dnevi rododendronov 24. maj Evropski dan parkov , .. ,_ . TROPSKI VRT (zrazličnimi razstavami: metuljev, 6. apnl - 30. september . . , . r orhtdej,..) VSAK PRVI VIKEND V MAJU, JUNIJU, JULIJU, AVGUSTU IN Otroške delavnice spoznavanja narave SEPTEMBRU (16.00- 18.00) Mesec vrtinc 1. -30. junij Rl)žni dan (SiOvenski dan vrtnic) lg junjj razglasitev najlepše vrtnice po izboru obiskovalcev in strokovne žirije Cvetoče poletje - razstava moderno oblikovanih julij, avgust, september gred iz enoletnic 10. - 30. avgust (nove kombinacije), razstava balkonskega cvetja 10. september do 10. (100 korit) oktober Dnevi dalij (izbira najlepše dalije) Razstava tantazijskih skulptur iz but 26. november- „ . . . . . ... ., . . ... . Prodajna razstava adventnu božičnih dekoracij Vodeni ogledi po parku vse leto 1 ična pot za opazovanje dreves Javna vodstva Belinka za ohranjanje naše dediščine Ob gregorjevem nove ptičje hišice in valilnice V svoji več kot 50-letni tradiciji se je Belinka iz tovarne za proizvodnjo vodikovega peroksida razvila v sodobno podjetje, ki sodi v vrh evropske kemične industrije. Skupina Belinka je znana predvsem po svojih izdelkih za zaščito in dekoracijo lepša ter lepilih blago- vne znamke Neostik. S kemičnimi izdelki, ki jih trži v industriji, je pomemben ponudnik na obmocju srednje in jugovzhodne Evrope ter bližnjega in daljnega Vzhoda. Na nedavni tiskovni konferenci je predsednik uprave, mag. Silvo Sve- te, predstavil vplive evropskih direk-tiv na poslovanje Belinke, posebej pa je govoril o odgovornosti podjetja do okolja, saj varovanje okolja predstavlja eno temeljnih vrednot njiho-vega poslovanja. Povedal pa je tuđi, da svojo prednost vidijo v pestrosti in kakovosti izdelkov ter storitev, še naprej pa bodo ponosni tuđi na skrb za kupca ter hitrost, s katero se od-zivajo na potrebe trga. Želijo postati središče dejavnosti in vzpostaviti z okoljem ter partnerji take odnose, ki bodo temeljili na visokih moralnih načelih. Belinkino poslanstvo je tuđi izob-raževanje in osveščanje, zato se že leta pridružujejo družbeno koristnim akcijam, s katerimi želijo svoje kupce opozoriti na odgovoren odnos do okolja. V ta namen je Belinka kot novoletno darilo že razdelila 3000 ptičjih hišic. Na star slovenski praznik, gregorjevo, ki ga praznujemo 12. marca, in še danes velja za prvi pomladni praznik, pa je v Arboretumu Volčji Potok namestila dodatne ptičje hišice in valilnice. Na tiskovno konferenco je vodstvo Belinke povabilo tuđi znanega etnologa Damjana Ovsca, ki je novi-narjem predstavil gregorjevo kot za-četek pomladi, ko se že kažejo prva znamenja pomladi. Na deželi se pri-čnejo pomladanska dela, predvsem oranje. Na večer pred gregorjevim si tuđi na našem območju naredijo papirnate ladjice (hiške...), vanje postavijo svece, jih prižgejo ter spu-stijo po vodi. Ta običaj spuščanja »gregorčkov« danes simbolično ohranjajo predvsem otroci. V. Vojska Val 2002 - Kje pa vas čevelj žuli? Drugi o nas V začetku marca se je s svojo zelo poslušano sredino oddajo »Kje pa vas čevelj žuli?« na Valu 202, Ra-dia Slovenije, v Domžalah oglasil tuđi novinar Marjan Jerman ter skupaj z novinarjem Radia Slovenije Malja/cm Brojanom ter šte-vilnimi gosti skušal odgovoriti na tri »žulje«: gradnja cestninske postaje Krtina, onesnaženost voda, predvsem Radomlje in Kamniskc Bistrice in problem sanacije lu-kovškega kamnoloma. Ja crna gradnja, ampak... Prvo vprašanje je bilo namenjeno problematiki gradnje cestninske postaje Krtina, za katero je izdana pra-vnomočna odločba, ki zahteva njeno rušenje. Postajo je potrebno, kljub pritožbi, ki jo je DARS naslovil na Upravno sodišče RS, kot je povedal g. Plantev, predstavnik DARS, porušiti, saj pritožba ne zadrži izvršitve odloč-be. Kdvard Ješelnik, direktor občinske uprave, je pojasnil stališče Občine Domžale, ki trdi, da gradnja nima zakonske osnove, zato je treba zagovar-jati stališče, daje treba počakati na od-ločitev Upravnega sodišča RS, in to je bilo tuđi vse, ob poudarku novinarja, da morajo nekateri odločbe izvrševati, nekaterim pa jih ni potrebno, še več, cestninske postaje gradijo brez ustrez-ne zakonske podlage. Ob tem smo slišali tuđi pripombe namestnika pred-sednika Sveta KS Toma Brejca Vir, Maksimiljana Karbe, ki je opozoril na veliko prometno obremenjenost te KS, katere vzroki so v neizgradnji jezička pri Tosami, preobremenjenosti uvoza na AC v Domžalah, problemi pa bodo še bistveno večji, saj se bo v primeru uvedbe cestninske postaje Krtina še večji del prometa »odlil« na sedanjo regionalko, ki pelje skozi to KS. Onesnaženost voda |e velika... Ribiška družina Bistrica, ki skrbi za vode na območju naše in sosednjih občin opozarja na veliko onesnaženost voda ob avtocesti, saj se vse meteorne vode izlivajo v Radomljo in druge potoke, ki vse bolj postaja-jo podobni kanalom brez vsakršne-ga življenja. Rajko Bajc, predsednik družine, je povedal, da na ta problem vseskozi opozarjajo, zahteva-jo odškodnino, vendar jim pristojni ne pošljejo niti odgovorov, kaj sele zahtevane odškodnine. Predstavnik DARS je povedal, da se v Radomljo in druge potoke res izliva meteorna voda z avtoceste, vendar se prej čisti v zadrževalnikih in oljnih filtrih, uničene vodotoke pa so skušali za-menjati tuđi z velikim jezerom v Gradišću. O odškodnini pa kdaj drugič... Še tri mio kubičnih metrov gramoza, potom pa sanacl|a... Ker je kamnolom v Lukovici del ne-kdanjc skupne občine, pa tuđi v naši blizini, sem prepričana, da vas zanima tuđi problematika njegove sanacije, o kateri sta z obema novinar-jema govorila Matej Kotnik, župan Občine Lukovica, ter Jože Duhovnik, direktor Grasto Domžale. Sanacija, zanjo zbira finančna sredstva Grasto Domžale, se načrtuje in se bo najverjetneje začela čez 8 do 12 let, medtem pa bodo v skladu s sedaj veljavnim ureditvenim nacrtom od-peljali še blizu ali pa več kot 3 mili-jone kubičnih metrov gramoza, nato pa začeli s sanacijo kamnoloma in zahtevo Občine Lukovica, da se tu uredi obrtno stannvanjska cona. In kaj čc se bo čez osem let pokazalo, daje gramoza še kar nekaj? To pa je že drugo vprašanje... ».V. Družba Vele Domžale Pohištvoza Sožitje Družba Vele nadaljuje svojo humanitarno dejavnost tuđi na pragu pomladi. Te dni je ponovno obdarila Društvo sožitje iz Kamnika, ki mu je pomagala že v prazničnih dneh lanskega decembra, ko mu je podarila šivalni stroj. Tokrat pa je Društvu Sožitje iz Kamnika družba Vele podarila pohištvo (omare, pisalne miže, stole,...) za opremo pros-torov Varstveno delovnega centra na Lokah, ki deluje pod okriljem društva. V centru je osem ur na dan, pet dni v tednu v oskrbi in aktivnom preživljanju časa 18 varovancev z motnjami v du- ševnem razvoju. Varovanci opravljajo različna kooperantska in ročna dela, iz-delujejo čestitke, izdelke iz gline, gobe-line, igrače iz blaga. Center na Lokah se v glavnem preživlja z donatorstvi, saj Ministrstvo za delo poskrbi le za prehrano, prevoze in kadre, ki skrbijo za varovance, za ostalo pa so prepuš-čeni sami sebi. Zato je donatorska vlo-ga Vele za Društvo Sožitje in njihove varovance na Lokah velikoga pomena. Novo pohištvo in oprema bo polepšalo njihove prostore in omogočilo nemote-no delo in prijetnejše počutje varovancev na Lokah. T.S. U«f<* w Ljubljanska 104 * Domzale * 017141$ 00 WWW MOVM *( ^Sjf* / \A j posebna serija po posebni ceni Rhvthm & Blues —**«a LOVŠE DOMŽM.I U, KUNJ (Mms-MMO 04mo-*000 TOVOTA SLAMNIK - marac 2OOS Stran 5 Slovenska razglasitev Domžal za trg 9. avgusta 1925, zgodovinski praznik Ob razstavi v počastitev osemdesetletnice DOMZALE Kar Stiri mesece {asa od prejema kraljevega ukaza o razglasitvi Domžal za trg je občinski odbor porabil za temeljito pripravo, da se ta "važen, pomenljiv dogodek... slovesno obhaja" z namenom, "dati duška veselju Domžalcev nad povijanjem rodnega kraja in poživiti jih k nadaljnjemu navdu-šenemu delu za procvit in napre-dek trga Domžale." Za vsestran-sko osvetlitev dotedanjih (loscžkov Domžal in za prikaz priprav na slavnostno prireditev 9. avgusta 1925 je občinski odbor začcl 23. juli ja i/dajati nepolitif ni list v proslavo trga Domžale z naslovom Domžalec. Za sirSo seznanitev s pomembnostjo "enega najvažnej-ših dni v zgodovini" Domžal je poskrbel tuđi za objavo člankov in obvestil tuđi v osrednjem sloven-skem časopisju. Na skupni seji občinskega in poseb-nega slavnostnega odbora 4. julija so sprejeli podrobni spored slavnosti za predvečer 8. avgusta in za osrednjo prireditev naslednji dan. O sklepnih Pripravan nanje je podrobno pisal Domžalec. Tržane je pozval, da s sodelovanjem na pripreditvah in z okrasitvijo svojih hiš pokažejo, "da znamo ceniti uspehe naših dedov, ki so nam v priprosti domači obrti zasnovali življenje tako, da živimo da-nes v ugledni industriji." Glede slavnostnega sprcvoda po Domžalah se ie občinski odbor odločil, da v njem sodelujejo samo domača društva, s cimer se bo zagotovilo, da bo "zani-mivejši in zgodovinsko važnejši, ker bo pokazal res izključno le moč in lepoto organizacij trga Domžale." V prizadevanjih, da bi se izognil kakrš-nimkoli trenjem, je prireditveni odbor tuđi sklenil, da bodo vsa krajev-na društva nastopila v obhodu " brez vsakih strankarskih ozirov, zgolj po starosti, po letih njihove ustanovit-ve". Poskrbel je tuđi, da bo sprevod pokazal dve pomembni dejavnosti, domačo slamnikarsko obrt kot izho-dišče gospodarskega napredka Domžal, na posebnom vozu pa naj bi prikazali tuđi, kako bo potekala prodaja na rednih sobotnih tedenskih tržnih dnevih, do katerih so si na novo pridobilo pravico Domžale s poviša-njem v trg. Lokalni list je pisal, da Je pred osrednjo prireditvijo življenje v Domžalah postalo "zelo živahno". Olepšujejo se hiše, zgradbe obrtni-kov dobivajo nove napise, poskrblje-nojc za lepši videz državne oziroma Ljubljanske ceste, uspešno poteka 'udi urejanje prostorov za slavnost- no prireditev, za prihod čim večjega števila gostov pa je bilo poskrbljeno z organiziranjem posebnega vlaka iz Ljubljane. Domžalec je v članku Slavnostna proglasitev trga Domžale uvodoma poudaril, da je potekala "kar najlep-še, najsijajnejše" in da so Domžalča-ni "v polni medsebojni slogi in edi-nosti... storili prav vse, kar je bilo za dostojno proslavo le mogoče". Tako so postavili nad 300 mlajev, več sla-volokov ter poskrbeli za slavnostni videz Domžal. Domžalec je posebej poudaril izjemno udeležbo doma-činov in gostov: "Z vlaki, avto(mo-bili), kolesi, vozmi, peš je prišlo v Domžale k slavnostim od vsch strani toliko ljudi, kot jih pač šc nikdar ta kraj ni videl. Gotovo ne pretiravamo, če cenimo število udeležencev nad 10.000!" Dodati je treba, da se jih je dopoldanske slavnostne razglasitve udeležila le polovica navedenega števila, po morda nekoliko pretirani oceni pa se je število udeležencev na popoldanskem zabavnem oziroma veseličnem delu podvojilo. Kot drugo odliko odliko slavnosti pa je poudaril, da kljub ogromni udeležbi "ni bilo ves čas najmanjšega nereda" in da so se udeleženci zavedali pri-jetnosti, "da vsaj za nekaj trenutkov pozabijo na vse, kar danes človeško družbo razdvaja in se vsaj nekaj trenutkov prav od srca skupno povese-le". Prireditev na predvečer so naznanili streli topičev ter kresovi na Šumber-ku in drugod. Po obhodu povorke domžalskih društev in novih tržanov "ob zvokih slavne domžalske godbe" po vseh naseljih trga je bilo pred županovim stanovanjem, na trgu pred Novo pošto, zborovanje. Na njem je dr. Valentin Rožič "v daljšem pesni-ško zasnovanem in globoko občute-nem govoru vzel slovo od dotedanjih domžalskih vaši. In sicer tako, da je govoril prisrčne besede mladini kot nositeljici prihodnosti in novega življenja v novem trgu Domžale". Ob "velepomenjljivem" zgodovinskem dogodku je poudaril, da mora mladina "cvetočo kulturno postojanko, naš biser v vencu slovenskih trgov in mest - prelepi novi trg Domžale", razvijati in bogatiti "z Ijubeznijo, s slogo, z izobrazbo, s kulturo, s pro-sveto...", ki so pogoj tuđi za napre-dek sodobnega gospodarstva. Na nedeljo, 9. avgusta, so slavnosti najavljali pritrkavanje, grmenje topičev in budnica domžalske godbe. Ob prihodu rednega jutranjega vlaka so se Domžalčani zbrali na kolodvoru, kjer je župan Anton Skok pozdravil slavnostne goste na čelu z vladnim svetnikom dr. Antonom Mencinger-jem kot odposlancem velikega župana ljubljanske oblasti. Od tu se je razvil sprevod na čelu s tremi konje-niki, srednji v narodni nosi, na desni Sokol in na levi Orel, ki so jim sledili člani Katoliškega izbraževalnega in podpornega društva, šolska mladina, domžalska godba, gasilci iz Domžal in Stoba, Sokoli, narodne nose, Orli, Disk, pevci domžalskega društva, člani obrtne zadruge in vajenci iz obrtne Sole, mengeška godba, za njo so bili vozovi s predstavitvijo do-mače obrti in prvega tržnega dne, sprevod pa so sklenili visoki gostje in župani spsednjih občin, domžalski občinski odbor ter množica tržanov. Skupaj okoli 2000 udeležencev je odšlo na Goričico, kjer je župnik I'ranc Bernik na prostom opravil zahvalno maso z govorom, med njo pa je igrala domžalska godba in pel cer-kveni pevski zbor. Po cerkvenem opravilu je sprevod obšel Stob, Spodnje Domžale, Študo in Zgornje Domžalo, kjer se je ustavil pred spomenikom kralja Aleksandra pri Slokarjevi hiši. Tu je sreski-okrajni poglavar dr. Fran Ogrin opravil slavnostno razglasitev Domžal za trg z branjem "visokega" kraljevega ukaza in priložnostnim govorom: "Širom naše prostrane države in daleč preko državnih mej je znano ime Domžale. Domžalska industrija razne vrste, zlasti pa slamnikarstvo, je v zadnjih desetlet-jih močno vzevetela in ob tem so se razvijale tukajšnje kulturne naprave. Spričo znane pridnosti, vztrajnosti in podjetnosti Domžalcev je pričako-vati še nadaljnjega gospodarskega razmaha. Temu odličnemu delova-nju, zlasti na gospodarskem polju, je izrazila priznanje tuđi država in Njega Veličanstvo kralj Aleksander je povzdignil Domžale v trg. Naj sledi v doglednem času i proglasitev v mesto! Zivijo Domžale!" Čestitkam najvišjega oblastnega predstavnika dr. Mencingerja je sledil slavnostni govor dr. Rožica ob "zgodovinskem prazniku" Dom- žal. V njem je osvellil njihov razvoj zlasti v novejših obdobjih, opozoril pa je tuđi na stare zgodovinske ko-renine. Navedel je vse duhovnike in župane, "ki so po dolgem stolet-nem delu, trudu in boju pričarali, naredili, ustvarili današnji ponositi, obrtno, industrijsko, trgovsko dobro razviti trg Domžale" s samostojno faro, za kulturni napredek pa je posebej pohvalil delež učiteljstva. Po predstavitvi gospodarskega razvoja Domžal v zadnjih desetletjih, deleža slovenskih podjetnikov in tirolskih tovarnarjev ter izjemnega prispevka delavstva domžalskega območja pri razvoju slamnikarstva, je posebej poudaril poglavitne bodoče gospodarske in kulturne naloge novega trga: "Razviti bo še treba obrt, industrijo, kulturo in narodno gospodarsko (kmetijsko) tehniko. Potreba kvalificiranega delavstva, njegovo izšolanje je prva naša naloga. Potrebne so za trg Domžale strokovne sole, strokovni tečaji, lastni krajevni muzej, dnevno zavetišče za mladino (vrtec), lastna bolnica (zdravstveni dom), lekarna itd. Potrebna je kanalizacija, vodovod..." Pred Aleksandrovim spomenikom so zborovalce pozdravili tuđi kam-niški in mengeški župan dr. Rihard Karba in Peter Lipar, podpredsednik Županske zveze Slovenije, poslanec Narodne skupščine za kamniški okraj Ivan Štrcin ter predsednika gremija trgovcev za Ljubljano in kamniški okraj. Slavnostni sprevod je nato krenil v središče Domžal pred Novo pošto, kjer je župan Skok prebral še številne brzojavne oziroma pisne čestitke. Domžalam so ob razglasitvi za trg čestitali ljubljanski, mariborski, kranjski in litijski župan, ki je izrazil tuđi željo, da bi se Domžale "kot najmlajši trg v družbi z našimi starimi kranjskimi trgi uspešno borile za naše stare pravice", minister in poslanec dr. Gregor Žerjav pa je posebej poudaril zadovoljstvo, da je lahko pripomogel k razglasitvi Domžal za trg, ki jim "zasluženo priznanje daje pobudo za nadaljnje delo." V govorih in čestitkah je bila izražena tuđi želja za takšen napredek trga Domžale, da ga "bode kmalu lahko pozdraviti kot mesto." Takšne želje pa so se Domžalam izpolnile sele 19. aprila 1952, ko so pod županovanjem Franceta Habjana postale mesto. Množičnost slavja je dosegla višek na popoldanski zabavni prireditvi. tedaj se je s posebnim vlakom iz Ljubljane pripeljalo v 40 vagonih do 2000 gostov, s kolesi pa 120 kolesar-jev ljubljanskega kolesarskega društva Sava. V velikem številu je prišlo tuđi okoliško prebivalstvo. Vrtno veselico pri trgovini Josipa Senice so obogatili godba Domžale, "radio koncert" in šivalke slamnikov, ki so izdelale "stotine majhnih slamnić-kov". Te so z veseljem jemali "kot ljube spomine na lepo domžalsko slavnost" gostje in domačini. Županstvo občine Domžale se je v zadnji (peti) številki Domžalca 21. avgusta 1925 zahvalilo slavnost-nim govornikom, župniku, vsem pomembnim gostom iz Ljubljane in okoliških občin, društvom, tržanom in tržankam, skratka, "vsem, ki so pripomogli, da seje proslava razglasitve trga Domžale tako veličasmo izvršila". Posebno "toplo zahvalo" pa je izreklo vsem uredništvom osrednjih časnikov, "ki so vestno in z velikim zanimanjem beležili v svojih listih o pripravah. namenu, poteku in uspehu trškega praznika". Vsi slovenski dnevniki, katoliški Slovenec ter liberalna Slovenski narod in Jutro, so na naslovnih stra-neh obširno poročali tuđi o poteku trških slovesnosti. Slovenski narod je v članku Manifestacija trga Domžale zapisal: "Lokalni zgodovinar in vestni kronist lahko danes zapiše v zgodovinski dnevnik: Dne 9. avgusta so impulzivni Domžalčani, združeni v skupnem delu za gospodarski in kulturni napredek, proslavili na svečan način proglasitev visokega kraljevega ukaza, s katerim so Domžale postale trg " Jutro je v svojem poročilu ocenilo, da je bila trska slovesnost v Domžalah "izred-no lepa, dostojna, brez najmanjšega incidenta..." Slovenec pa je v Članku Slavnost v Domžalah poudaril, da je najmlajši slovenski trg praznoval "svoje največje slavje", odkar Domžale obstajajo, posebej pa poudaril "hvalevredno vzajemnost" vseh pri proslavljanju povišanja Domžal v trg. Iz obsežnega pisanja slovenskih osrednjih časnikov je razbrati, da so Domžale ob razglasitvi za trg do-živele izjemno promocijo ter velika priznanja za razmah gospodarskih, kulturnih, telesnovzgojnih in drugih dejavnosti, ki si jih je domžalska ob-čina prizadevala še nadalje razvijati in prilagajati novim potrebam, tako v času do druge svetovne vojne kot tuđi po njej. Dr. Miroslav Stlploviek Telekom Slovenije v naši občini v letu 2005 Telekom Slovenije že več kot leto dni, "krati z drugimi nosilci prostorske infrastrukture in upravljalci komunalnih v°dov, posodablja, razširja in dograjuje sv".je omrežje v občini Domžale. Gre za, P° vlaganjih in obsegu, i/redno zahteven P»*ojekt, ki je hkrati tuđi velik razvojni J*z'v, usmerjen v telekomunikacije prirodnosti. Kaj gradimo ? ^asnova modernih telekomunikacij mora °rnogočiti uporabniku blizino, razpoložlji-vost dostopa, zadostno propustnost in pri-lagodljivost omrežja za vrsto in širok nabor storitev, ki jih ta potrebuje ali zahteva. To v ysakdanjem jeziku pomeni vgradnjo cevne "ifrastrukture, kvalitetnih bakrenih vodov, v Perspektivi optovlakna prav do naročnika in s tern praktično neomejenih širokopasovnih Povezav. vzpostavitev takšnega omrežja je dolgoroč- nc.lši projekt. V prvem koraku gre za vgrad- 1° kanalizacije vzdolž prometnih poti, v arugctn koraku do naročnika ter v zadnjem Položitev kablov in priklop. Na podlagi že Pravljenih posegov načrtujcmo za uporab- 'ke pestrejšo ponudbo in vključitve novih SU>ntev v letošnjem letu. Kje gradimo ? Letos načrtujemo najprej zaključck gradnje kabelske kanalizacije na območjih Preloga, Ihana, Stoba, Slomškove ulice. V aprilu načrtujemo pričetek gradbenih del na delu Štude, na odseku jugovzhodno od križišča Savske in Študljanske ceste. Nekoliko kasneje postopoma pričenjamo z gradnjo na Viru, Homcu, Podrecju in W»Sta. neposredno sporoCanie (IM). Mita in multimedijska spooćiia (SMS, MUS). združeno sporocanje (UM), video telefonima, P2P.... veliko TV programov, vnteo na zahtmo. Igre na jsrtevo, jlmba, IntenMivnost, osebrtl proiwruwa ?a£eita, potaml M, ;aićHa pred nezaJeleno poilo. starievska kontrola,... MjM . hitri Internet \m '""" nadro in upiavljjnje gospodir^skih aparatov In drugih WSnih sislemov. vamott »i alarmiranje.... Dobu, za kar trenutno pripravljamo inve-sticijsko-upravno dokumentacijo in uskla-jujemo terminske plane s Petrolom. Izva-jali borno še dela na območju Količevega in Preserij, Tabora in centra Domžal. Kabelsko montažna dela borno opravili najprej na območju Ihana in Preloga, kjer je predviđena tuđi vključitev nove telefonske centrale. Dela borno nadaljevali na območju Stoba, Rodice in Prešernove ceste, lakoj, ko bodo zaključena vsa dela pri kabelski kanalizaciji. Nova ponudba! Razvoj rezidenčnih telekomunikacij je danes usmerjen predvsem v njihovo integracijo in raziskave možnosti večjega izkoristka ob-stoječih, žičnih dostopovnih omrežij. Kon-vergenca telekomunikacijskih tehnologij bo sčasoma pripeljala do izjemno pestre ponudbe komunikacijskih storitev prek istega kanala. Prav v tem je jedro sklopa storitev z imenom »triple plav«, po naše "trojne igre". Ustrezna infrastruktura, hitrost namestitve in na njej sloneče storitve ponujajo edinstveno možnost združitve zaenkrat še ločenih storitev - dostopa do interneta, televizije in telefonije. Telekom in SiOL skupaj prav v Domžalah uvajata prvi tovrsten projekt v Sloveniji, zaenkrat v fazi poskusnega obratovanja in testiranja. »Triple Play« združuje tri osnovne segmente podatkovne, video in glasovne storitve. Osnova je možnost preoblikovanja vsebine glasovnih storitev - na primer telefonije - in videa - televizije, v obliko podatkov, ki jih vsakodnevno prenašamo prek interneta oziroma protokola, na katerem ta temelji. Prednosti takšnega načina pristopa za uporab-nika so predvsem v integraciji omenjenih storitev ter v številnih dodatnih storitvah, ki jih na osnovi te tehnologije lahko zagotovi ponudnik. Preprosteje povedano - gre za ADSL vozlišče in pri uporabniku za priklju-ček, ki deluje z veliko hitrostjo prenosa. Danes je to do 8 Mbit/s, nove tehnološke rešit-ve obetajo 25 Mbit/s. To pa pomeni, poleg hitrega dostopa do interneta, ki je osnovna storitev hitre, širokopasovne povezave, še delovanje storitev intenetne - IP televizije in IP telefonije, vse preko enega priključka pri naročniku. SiOLova IP TV ponuja naročni-kom spremljanje več kot 100 različnih TV programov. IP telefonija je podobna storitvi ISDN. Poleg govorne komunikacije omogo-ča vrsto dodatnih možnosti. Uporabnik lahko uporablja tako IP kot klasične telefonske terminale in običajen televizor. Interaktivna televizija, osebni videorekor-der (PVR), multimedijsko sporoćanje, vi-deotelefonija, cenovno ugodni pogovori v omrežju, večpredstavnostne storitve so le nekatere možnosti, ki jih ponuja sklop »triple play«. Vsaj del vsega naštetega nameravata SiOL in Telekom ponuditi kmalu in najprej v Domžalah. Zaenkrat bo sicer ponudba prostorsko omejena, z nadaljnjo gradnjo omrežja po do-stopna vedno širšemu krogu naročnikov. Telekom SLAMNIK - maroc 2008 PRAZNIKI stran 6 Odkrivanje realnosti samega sebe vodi v doživetje velike noči Postiti se najprej v besedah Samo pristni pogovor s samim seboj lahko prerase v pogovor z Bogom. In pravilno vrednotenje zakramenta spovedi v prošnji za odpuščanje vrača človeku upa-nje in /a 11 pa nje. ki naposlcd rodi olajšanje po storjenih napakah. Ob tem ne razumem ali je vsaj težko razumeti, zakaj so nekate-ri, tuđi kristjani, nekako izrazito protispovedno naravnani. Ali pri tem pozabljajo, da se mnogi spovedujejo vsepovsod, /lasti po raznih revijah in pri tem pri-čakujejo odgovor? Cerkev pa je spovcd, ki je sploh ne smemo razumeti le kot golega našteva-nja raznih prestopkov in grehov, povzdignila Se v zakrament. In kaj naj bi bilo pri tem tako neza-sliSanega? Ne vem. Viktorin Ptujski je okrog leta 300 po Kristusu v svojih znamenitih spisih razmišljal. kako bi čim in-tenzivneje živeli svoje kršćanstvo, priporočal obilnejšo molitev, pre-mišljevanje Kristusovega trpljenja, saj na posled gre pri postu za to, da bi Človek skušal sebe čimbolj pri-tiližati Bogu. Post je tišti, ki naj bi ljudi spodbujal k intenzivnejšemu krščanskemu življenju. Skratka post je tisto, kar človeka dviga k Bogu in ima zatorej veliko težo. Včasih so zunanjim oblikam posta pripisovati posebno vlogo Ženska nečimmost, na primci, v postnem času ni smela priti do i/jmu, danos pa je večji poudarek na drugih iz-hođiščih, v odpovedi najrazličnej-šim stvarem, preobilnemu kajenju, čezmernemu uživanju alkohola, da bi, na primer, že vsak najmanjši stres morali poplakniti z alkoholom... Morda pa je še najvažnejše postiti se v besedah, opuSčati ob-rekljive in žaljive besede do bližnjega, ki ni ukrojen po našem okusu. V postnem času naj bi bili tuđi prijaznejši do drugih, bolj kot sicer naj bi se zazrli v svojo notranjost in tako dopustili Kristusu, da po nas razsvetli ta svet. da mu pokažemo svojo vero v njegovo odrešenjsko poslanstvo in tako poskušamo od-preti svoje duhovne oči. S posebnim poudarkom pa želim opozoriti na SOCIALNO RAZSEZNOST POSTA, da se namreč odpovemo neki stvari, da tako prav s tisto stvarjo lahko koristimo sočloveku. Kot že rečeno: vedimo, da ima vsaka izrečena ali napisana bese-da svojo težo, toliko bolj če je izrečena od ljudi, ki zasedajo javno funkcijo. V eni prejšnjih sobot je v »Hri-baru« M. Hanžek v vlogi varuha človekovih pravic svojo lekcijo odigrat, tako, kot daje mor-jenje in zažiganje žensk smešno in zabavno in če ga ne bodo odstavili, potem je jasno, koliko so pri nas cenjene in spoštovane ženske. Da pa je varuh Slovenijo primerja! z nacistično Nemčijo, pa je tuđi vsem znano ... Da, odnos do žensk, tuđi to je postno vprašanjc. Velika noč je naj večji kršćanski praznik, ko se spominjamo vstaje-nja našega Odrešenika Jezusa Kri-stusa. Velike noči pa ni brez veli-kega petka, kar ponavljamo vsako leto, a ima vsakič svojo svežino. Jezus Kristus ni priSel na svet zato, da bi snel križ z naših ramen, pać pa, da nam bi ga pomagal nositi, če ga za to prosimo. S tem. ko je vzel križ na svoje rame, je trpljenje tuđi osmislil. kar pa ne pomeni, da se mi v možnih okvirih ne bi borili proti trpljenju in pri tem aktivno uporabljali svoj razum. Vsaka velika noč, tako tildi letošnja, nas vabi, ne samo da se Bogu zahvalimo za naše odrešenje, pač pa, da iz svoje duhovne padlosti vstanemotudi mi in tako zaživimo sveže duhovno življenje, kar posebej želim vsem, ki boste brali te vrstice in zlasti še uredništvu Slamnika in vsej Obči-ni Domžale. Ob vsej duhovni po-globljenosti pa kajpak tuđi bogato obložene miže. Če pa vzamemo veliko noč v širšem smislu ali prenesenem pomenu, pa želim, da se bolj zavedamo, da prav naše članstvo v Evropski uniji pomeni ne samo izpolnjeni sen dolgih stoletij, pač pa pravo VSTAJENJE SLOVENSKEGA NARODA. Prejš-nje levosredinske vlade, priznavajo tuđi nekateri ledanji ministri, kakšne posebne občutljivosti /a vprašanje Slovencev v zamejstvu in po svetu oziroma slovenstva nasploh nišo kazale. Nova oblast čuti do te tematike večje zanimanje in tuđi ideološko blizino. Odprimo jo, naj bo tuđi v tem bogata naša velika noč. Ivan KEPIC Rodičan dr. Franc Rode postal član Kongregacije za škofe V soboto, 26. februarja, je papež Janez Pavel II. Imenovat našega rojaka dr. Franca Rodeta, nekdanjega ljubljanskoga nadškofa in metropolita ter zdajšnjega prefekta Kongregacije za redovnike, za člana Kongregacije za škofe. Rode seje rodil 23. septembra 1934 v Ljubljani in je doma z Rodice pri Domžalah, zato tuđi pričujoči zapis ne more izostati, pa tuđi sicer, saj nas je Vatikan med prvim i priznal kot samostojno državo, na kar pa včasih skoraj pozabljamo. Z lanskim imenovanjem na čelo Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, kakor se uradno imenuje, je pričakovati, da bo Rode ob prvem imenovanju novih kardinalov tuđi sam med njimi, saj je mesto prefekta, ki ga zaseda, kardinalsko mesto. Kongregacije so uradi rimske kurije, njihovi člani pa so samo kardinali in škofje, kar daje Rodeto-vemu imenovanju prav poseben pomen. Novinar Vladimir Jerman je natančneje opredelil Kongregacijo za škofe, ko je zapisal, da je le-ta »pristojna za ustanovitev, spreminjanje, odpravo škofij in vojaških ordianiratov, za imenovanje škofov in njihovo izobraževanje, za apostolske vizitacije, za vse zadeve osebnih prelatur, za obiske od limina apostolorum ter za delne koncile (cerkvene zbore) in škofovske konference, ki jim potrjuje statute«. Znano je, da smo Slovenci pri papežu lepo zapisani in cenjeni. Nazadnje je vodil Rode bogoslužje na svečnico v baziliki svetega Petra, ki ga papež zaradi zdravstvenih težav ni mogel voditi, o čemer pa je poročala Družina precej post festum... No, to mimogrede. Rodetovo imenovanje za člana kongregacije za škofe pa je med drugim vzbudilo vprašanje, ali bi sedaj Rodetovo mnenje o svojem nasledniku v Ljubljani imelo večjo težo, ker je namreč znano, da Rode ni bil najbolj naklonjen Uranu, da bi ga nasledil v Ljubljani. Kaj je reci glede vsega tega? Prvič je iz/edno pomenljivo, da je papež imenoval Rodeta na navedeno mesto v času svojega ne ravno zavidljivega zdravstvenoga stanja; in drugič: ali je greh, če je Rode ob Uranovem imenovanju povedal le svoje mnenje: iskrenost zaenkrat še ni greh. Menim, da seje Rode kot lazarist, poudarjam kot lazarist, bolj navduševal za Ocvirka ali Stresa... Ko pa že govorimo o grehih, mislim, daje bil edini Rodetov »greh«, da se ni bal komunistov, kakor se jih je, recimo, nadškof Pogačnik... Uranovo imenovanje pa bi tuđi to-krat premagalo Rodetovo mnenje, ker je papež še ved-no večji od Rodeta. Ker pa smo že ravno pri škofih, pa še tole: Kakor je bil Pogačnik posebej razpoznaven po svoji tenkovestnosti in tankoćutnosti, Šuštar po milini in preudamosti, Rode po odločnosti in jasnosti, je Uran posebej dobrodošel po svoji ljudskosti in družabnosti, tako da mi je glavna sestra ZD Domžale, gospa Vida Čeh, v nekem prijateljskem pismu zapisala: »Uran je naš pastir, nič nam ne manjka«. Spoštovani gospod nadškof in perfekt, z Vašo novo oziroma dodatno visoko dolžnostjo Vam je sveti oče ponovno izrekel veliko zaupanje in se s tem ponovno poklonil vsej slovenski Cerkvi in posredno vsemu slovenskemu narodu. Prejmite naše iskrene čestitke, govorim v svojem imenu in v imenu enako ali podobno mislečih, da izrazim posebno hvaležnost z željo, da se še prav posebej vzraduje Vaša Rodica: naj Vas Bog obilno blagoslovi. IVAN KEPIC SD TVD Partizan Domžale ob dnevu žena 100 nageljev za sto let ter za vsa dekleta, žene in matere Ena izmed novejših tradicij Športnega društva TVD Partizan Domžale, ki nadaljuje izročila Športnega društva Sokol ter v letošnjem letu praznu-je stoletnico uspešnega dela, je tuđi slovesnost ob dnevu žena, ki jo člani ie vrsto let pripravijo svojim kolegicam. Te se vsak ponedeljek pod vodstvom vaditelji-ce Anice Crne zberejo na vadbi v telovadnici Osnovne sole Domžale ter tako poskrbijo za svoje dobro počutje. Letošnje praznovanje, ki bi ga lahko imenovali kar »Dan odpr-tih vrat članic TVD Partizan Dom- OB MATERINSKEM DNEVU IN DNEVU ŽENA VAS VABIMO NA PRIREDITEV Mamici moji ki bo v nedeljo, 20. marca 2005, ob 16. uri \ v Domu krajanov v Žejah. Ne ostanite doma, tuđi možje in fantje, ter preživite prijetno nedeljsko popoldne skupaj z nami! ŠPORTNO - REKREATIVNO DRUŠTVO KONFIN - Sv. TROJICA Ob 25. marcu Spomini na mamo Minule dni sem čisto po naključju naletel na stare fotografije in to še iz dekliških let moje mame. Med njimi pa sem bil posebej pozoren na svojo prvoobhajilno sliko, na kateri sem bil skrbno po-česan, na kar je moja mama polagala veliko pozornost, ki pa sem jo jaz »pridno« spodkopaval... No, ob tej sliki sem napravil izlet v svojo preteklost in spomin seje ustavil v letu 1951, ko sem prejel prvo sveto obhajilo. Z mamo sva se peš odpravila v cerkev dovolj kmalu. Iz Dragomlja v Šentjakob niti ni tako blizu, sploh pa, če človek živi v poseb-nem pričakovanju in če ima ob vsem tem še svoj težko razložljivi prav. Za kaj gre? Pred odhodom me je mama skrbno počesala; ker sem imel kodre, je imel še posebno veliko dela z mojo frizuro. Po poti se nama je kmalu pridružila sovaščanka s svojim prvoobhajancem, ki je bil moj sošolec. Ne vem, kaj mi je takrat bilo, da sem vsako mamino nepozornost pri pogovoru s sovaščanko izkoristil, da sem si s skuštranjem kvaril frizuro, ki mi jo je morala nenehno popravljati...Skratka vso pot sem poskrbel za skaljeno razpoloženje. Čim bolj pa smo se bližali cerkvi, bolj se mi je oglašala vest, da ne delam prav, ker s tem nagajam skrbni mami in še z grehom ne morem k obhajilu. Za hip sem pomislil ćelo na pobeg, a sem se še pravočasno spomnil, da so gospod rekli, tako smo se namreč izražali takrat, daje z mislijo treba zmoliti kesanje in greh povedati pri naslednji spovedi. Zadeva je bila sedaj površinsko rešena in v cerkvi kakor na fotografijah sem bil do lasu tako počesan, kakor je želela mama: z upadljivim, a za oči kar prijetnim čopom. Že takrat sem torej na svoj način skusil, da ima vsak blišč svojo bedo. Morda kar predolg uvod, ali pa tuđi ne, če pomislim, da se je že takrat izrazito pokazala moja navezanost na mamo in občutek krivde pred njo. Morda sem kasneje ćelo v senci tište nerazumljive nerodnosti s kuštranjem videval še mnoge druge. Tu ne gre za Ojdipov kompleks, tuđi ne za nekak-šen strah pred odgovornostjo... Dovolj je že to, da je moj spomin na tisto dogajanje in doživljanje iz-redno živ, preveč živ, da ga ne bi ovekovečil. Pa mislim, da nisem pretirano čustven človek. Je pa včasih kar pestro, ko človek začenja živeti od spo-minov, zlasti ko se mu začenjajo nabirati leta. Veliko nas je, ki se spominjamo svojih zamujenih Ijubezni do mater ali staršev nasploh. Seveda je treba vedeti, da so medgeneracijski problemi, ki brusijo naše sožitje, vedno obstajali, da obstaja-jo danes in da bodo obstajali tuđi poslej: so torej neizogibni, ker so pač vse generacije podvržene toku svojega časa in tako tuđi vsakega človeka razumemo v razvoju njegove zavesti. Seveda pa si veliko kasnejših obžalovanj zaradi raznovrstnih zaletavosti lahko prihranimo s premišljenimi ko-raki in dejanji in tako že sedaj svoje matere raz-veseljujemo z duhovnim cvetjem, z usliševanjem njihovih želja, s katerimi nam prav gotovo hočejo samo dobro. Ob materinskem dnevu pa izprašajmo tuđi svoj odnos do spoštovanja življenja že v materinem telesu, torej od spočetja dalje. Marija, Odrešeni-kova in naša mati ter mati Cerkve naj nam pri tem pomaga. »Spomin na mater pokopano, komu ni drag, komu ni svet...,« pravi pesnik Anton Medved. Moja mama je pokojna že kar nekaj let in menda že smem reci: prinašajmo rože materam zlasti sedaj in ne sele na grobovih: tam cveto prepozno. Vsem materam, zlasti še mladim mamicam, ki jim želim zlasti mnogo poguma, čestitam ob njihovem prazniku z najlepšimi željami za vse najboljše. IVAN KEPIC Moji mami za materinski dan Mami, moj največji si zaklad, lepih skromnih navad Vedno, kadar te obiščem, sprejmeš v topli me objem, vedno dobre volje in z mislijo, ivi, saj bo bolje. Mami, rada te imam, saj nate mislim prav sleherni dan. Kako so dobre tvoje žuljave roke in kako toplo materinsko zvesto tvoje je srce. Mami, prosim te, ostani vedra, zdrava še naprej in še dolgo v življenju med nami veselo se ti smej. Ivi Bohorlč žale«, je bilo letos zaradi stoletnice šc posebej svečano. Po telovadni uri, ki kljub prazničnemu razpol-oženju ni bila nič manj resna, morda pa vendarle malce drugačna, so se članice zbrale v večnamenskem prostoru, kjcr so najprej prisluhnilc predsedniku Janezu Bizjaku. Ta jih je pozdravil, na kratko predstavil pomembno vlogo članic v zgodo-vini Sokola in TVD Partizana ter vsem dekletom, ženam in materam čestital ob dnevu žena. Posebej je pozdravil goste ter med njimi gospo Elo Kosir, letošnjo dobitnico priznanja za življenjsko delo na športnem področju ter se ji zahvalil za njen prispevek v delo društva, hkrati pa obudil spomin na eno najuspešnej-ših telovadnih skupin, ki jih je pred skoraj petimi desetletji vodila prav ena od najbolj znanih domžalskih športnic, Ela Kosir. Del tradicije je tuđi nagovor g. Ivana Šraja, enega od starost TVD Partizana, ki je ob izbranih besedah slavljenkam reci-tiral tuđi pesmi. Z recitacijo o vseh mamah, najlepših na svetu, se mu je pridružil mladi Jaka Košak, oba pa sta bila deležna burnega aplavza. Manjša vrsta najmlajših telovadcev pa nam je pod vodstvom vaditelja Primoža Košaka pokazala delček proste vaje, s katero se bodo naj-mlajši predstavili na jubilejnem izletu TVD Partizan Domžale. Tuđi ti so bili deležni občudovanja in aplavza. Pravcato presenečenje večera je bil tokratni kulturni program, v katerem sta nastopila harmonikar Bozo Ma-tičič ter znani pevec, član Kamni-ških kolednikov, Rok Lap. Prisotne TVD Partizan Domžale se ob tej prlložnostl zahvaljuje naslednjlm donatorjem: Gostinskomu pod-letju Trojane, g. Bojanu Gaslorlu, dlrektorju; g. Pavlu Pevcu, Sklad za Ijublteljske dejavnostl, 01 Domžale; Domžalske Novlce, g. Bojanu Bešterju, ravnateljici OŠ Domžale, mag. Jožlcl Polanc, Izvajalcema kuKurnega programa g. Bozu Ma-tlčlču ter g. Roku Lapu. so z glasnimi aplavzi nagradile prav vse zapete pesmi, s katerimi sta se glasbenika sprehodila po planinah, obudila spomin na ljudske običaje ali se vrnila v petdeseta in šestdese-ta leta slovenske popevke. Sledila je že tuđi tradicionalna torta, ki jo vsako leto, kot donator, pri-spevajo Domžalske Novice. Krasila jo je letnica 100, vsi, ki sojo po-skusili, pa so bili enotni, da je bila res slastna. Seveda ni manjkalo niti trojanskih krofov, sadja, s katerim je rekreacija še uspešnejša, ne smem pa seveda pozabiti tradicionalnih rdečih nageljčkov ter iskrenih če-stitk ob dnevu žena, ki smo jih bile deležne prav vse prisotne ženske. Če si izposodim besede ene od zapetih pesmi, lahko rečem, da je bil to res en lep dober večer, ki ne bo šel v pozabo. Grel bo vse, ki smo ga bile deležne, zato fantom iz TVD Partizan Domžale za prijeten večer pred dnevom žena iskrena hvala. V. Vojska Za naše mamice Zopet je tukaj mesec marec, mesec, ko se še posebej posveča-mo našim mamicam ter jim želimo izka/a-ti vso svojo Ijubezen. Veliko lepih misli in želja jim posvetimo, veliko lepih besed jim podarimo. Najlepše trenutke z njimi preživimo. Drage mamice! Naj bo vaš praznik poln vese- lja in sreče ter nepo-zabnih doživetij. Potrudili se borno, da vas borno razveseljevali skozi vse leto. Radi vas imamo. Vaši ptički - Vrtec UrSa Marta Gostlć SLAMNIK - marte 2005 stran 7 Zimovanje homškega krdela Volčiči in volkuljice Krdela mavrič-nih kožuščkov iz Homca smo med 25. in 27. fcbruarjem_2005 spoznavali zimsko džunglo na Žalostni gori nad Mokronogom. Čcprav smo namcrava-li prc>iveti čisto navadno zimovanje z veliko dobre volje in snega, se nam je zgodilo nekaj povsem nenavadnega. Ko smo prispeli na zasnežcn grič, smo namreč okrog naSega novoga domo-vanja opazili velike stopinje čudnih oblik. »Le kaj bi bilo to?« smo se začuđeni spraSevali skupaj s starcem z dolgo brado, ki je v pristni dolenjščini pripovedoval, kako je že pred stotimi leti opazil prav take sledi, a Se sedaj ne vc, komu bi lahko pripadale. Ker smo radovedni, smo se odloćili, da razrešimo uganko in najdemo lastnike nenavadnih stopal. S skupnimi očmi smo odkrili, da je v močvirnatih pre-delih okrog Mokronoga doma Skratja rodbina mokronožeev, ki rada pomaga Ijudem v stiski, namesto zlata pa koplje dobra dela in tako pomaga tištim, ki potrebujcjo pomoč. ludi mi smo se odločili, da borno med našim škralovanjem zbrali čim več dobrih del. Iako smo si med seboj radi pomagali, molili ob Marijinih kapelicah in na svetih štengah, se skupaj san-kali, zgradili veiikega snežoškrata, ustvari I i pisane lončke, se učili plesnih korakov, v do-movanju škrala Hama hama pa izdelali slast-no torto in kokosove kroglice. Zbujali smo se ob prepevanju ata Skrata, večer pa pre-živeli ob škratoviziji, na kateri smo se igrali, veliko peli in se čudili samim imenitnim do-mislicam škratje, druš-čine. Kar prehitro je prišcl trenutek, ko smo Dolenjski samo šc po-mahali v slovo. Od dobrih dcl pa se seveda nismo kar tako poslo-vili, saj se trudimo, da jih pridno zbiramo in z njimi razveseljujemo bližnje ludi v naših do-mačih loviščih. Krdelo mavrlčnlh kožuščkov Planinsko društvo Domzale vabi na zaključek SL2VO6KIP2JJL VU3MCMPIEANJU ki bo v veliki sejni sobi Do/na Sportnih organizacij v Pomžaluh v soboto, 19. marca2005, ob 18. uri. Najboljsim tekmovalcem in tekmovalkam bodo podeljena zaslužena priznanja. Ledcniki na Antarktiki Na povabilo Planinskega društva IX>mžale prihaja v mese-cu maju v Slovenijo na obisk l'ctcr Skvarča (rojen 1944 v Ljubljani), glaciolog, v se odzvali tako stanavalke in stanovalci kot tuđi "ekateri njihovi svojci, pa seveda delavke in de-lavci doma. Predstava se je začela, ko sta se »za-konca s Štajerske« pred nami skoraj sprla, a sta se se pred koncem svojega nastopa tuđi že pobotala. Velik pisan petelin s svojima dvema kokoškama, ki sta skrbno varovali še topla jajčka in ćelo košaro piščančkov, je bil okras naše jedilni-ce. Ni čudno, da so vsi trije odnesli prvo nagrado kot najboljša maska. Par z Vzhoda, zakrita dama in njen arabski mogotec, sta z zanimanjem prisluhnila pesmi in si zamaknjeno ogledala ples dveh plesalk iz Orien-ta. Čar plesa je bil omamen.Plesale pa so ognjevito tuđi dame iz Pariza, saj can-can vedno vžge, tako da je plesišče premajhno za vse, ki bi se želeli zavrteti. Beneške maske so bile skrivnostno tiho, plesale pa so tuđi polko. Prišle so zvezdice, prin-ceske, slavne pevke estrade, klovni in klovnese, cvetlice z zelene trate ... Letos najštevilčnejša skupina pa je bila iz daljnega Starega Bgipta-trije mogočni faraoni s svojimi lepi-mi, zlatimi ženami- med njimi vsem znana Nefretete, morda pa je bila med njimi tuđi zasužnjena Aida, saj je Verdijeva muzika, ki je spremi jala njihov nastop, to nekako nakazala. Najbolj pomembno pa je bilo to, da so vsi ti različni liki zaplesali skupaj tuđi na nam vsem znano pesmico Janeza Bitenca Naša četica koraka, (ilasba res ne pozna meja, ne ćasovnih razlik. Veselje pa naredi tuđi razdalje od človeka do človeka manjše in premostljive. Kaj naj še zapisom: prilegle so se nam fritule, pogasili smo žejo s kapljico vina ali soka. Veselje pa je ostalo in nas bo sprcmljalo v pomladne dni. Vladka Brumen Športno društvo Preserje Kresovanje Tuđi letos smo pustni fas zaključili s kresom na pustni torek zveifer. Kres je gorel ob Kamniški cesti v Preserjah pri Ra-domljah. Zbralo se je mlado in staro, da se pogreje ob njem. Priprave, ki so potrebne, da se izvede javna prireditev, je prevzelo športno društvo Preserje. Za primer, če bi ognjeni zublji ušli iz kontrole, so sodelovale gasilske enote Lek, Mengeš in Homec. Če je obiskovalce prehudo zazeblo v prste, so se lahko pogreli ob čaju in kuhanem vinu. Žal je pustovanje letos sovpadalo s slovenskim kulturnim praznikom in tako smo bili priča bolj ali manj »kulturnim« maskam. T'udi pust ni več tisto, kar je bil nekoč. Resno mu konkurira uvoženi praznik Noč čarovnic in ne vemo več, kam sodijo čarovnice. Vse več jih opažamo na predvečer Vseh svetih, na pustni torek pa se preplašeno skrivajo po temačnih kotih. Rarbara Patarlln 26. februar 2005 Spominska slovesnost na Oklem Na Oklem stoji spomenik, ki je posvećen borcem Kamniško-za-savskega odreda in pripadnikom Varnostno obveičevalne službe, ki so na tem kraju padli 24. februar ja 1944. Ob spominskem obeležju je tuđi letos Območno združenje Zveze združenj borcev NOB Domžale, skupaj z borci iz Ihana pripravilo spominsko slovesnost. Sneg, ki je v dneh pred spominsko slovesnostjo dodobra pobelil naše kraje, tuđi pokrajino ob spomeniku, kjer se je pred enim od požganih poslopij 26. fe-bruarja 2005 zbralo veliko ljudi, med njimi najvef udeležencev NOB, veliko pohodnikov, tuđi mladih. Najvef se jih je v sprem-stvu praporov na Oklo odpravilo iz Dobovelj. Povezovalka slovesnosti, gospa Ana Lenič, je k be-sedi najprej povabila podžupana Občine Domžale, g. Tonija Dragarja, ki je po pozdravu v imenu Županje ter Občine Domžale govoriJ o mladih in starejših prepro-stih Ijudje, za katere je bilo Oklo pred 61 leti zadnja postaja v njihovih življenjih ter med drugim dejal: »Pred očmi so nam tuđi danes ti, po većini preprosti ljudi, ki so bili vajeni trdega dela, prijaznega vsakdanjega pozdrava, prijetnih kmećkih večerov in skrbi, kako preživeti. Preživeti tuđi v drugi svetovni vojni, ko je bila napadena njihova domovina, ko je sovražnik grozil, da bo unič-il vse, za kar so se borili njihovi predniki. V njihovih preprostih razmišljanjih ni bilo velikih besed o oblasti, bila je le želja osvobodi-ti domovino in živeti v svobodi in zanjo. Bili so pripravljeni boriti se proti mnogo močnejšemu sovraž-niku, tuđi na kraju, kjer se jih danes spominjamo.« Svoj pozdravni nagovor je zaključil z mislijo, naj se spoštl jivo spominjamo vseh do-godksv svoje zgodovine, ki so pri-spevali k samostojni in svobodni domovini in naj vse nas spremlja velika želja, ki jo moramo vedno znova in znova izrekati: nikoli več vojne, ne pri nas in ne nikjer na svetu. Zahvalil se je vsem so-delujočim v kulturnem programu ter vsem zaželel prijeten dan. Željo po prijetnem počutju v KS Ihan in zahvalo borcem, ki skrbijo za spomenike iz druge svetovne vojne, ki je del naše zgodovine, je izrekel Stojan Ložar, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ihan, nato pa je zbranim spregovoril poslanec Bvropskega parlamenta, Borut Pahor. Govoril je o odločitvi Evrope, da v letu 2005 slovesno obeleži padec fašizma in nacizma, konec druge svetovne vojne, ki je bila tuđi za Slovence pomemben preizkus zgodovine, v kateri smo se postavili na pravo stran. Po njegovem mnenju je bila to ena od najvećjih izkušenj v zgodovini Slovenije, ko se je bilo treba odločiti za ali proti in naši predniki so se odloćili, da se s srčnostjo in pogumom uprejo sovražniku in tako prispevajo, da smo Slovenci obstali kot narod. Slovenci verjetno ne bi imeli svoje države, će ne bi bilo slovenskih domoljubov. Tedanji borci so bili v usodnem času, Času polnem grenkega trpljenja, joka in žalosti pripravljeni za svobodo dati Podžupan Toni Dragar, Bvronski poslanec Borut Pahor In župan Občine Moravće Martin RebolJ življenja. Imeli so vizijo in pogum, čeprav na začetku ni bilo garancije za uspeh, to je bil domoljuben odpor proti okupatorju. Postali so pomemben del naše zgodovine, iz katere črpamo domoljubje in nacionalni ponos. Govoril je tuđi o kolaboraciji, ki jo moramo obžalovati, pa tuđi o skupni odgovornosti do sebe in do vseh, ki so prispevali, da smo ohra-nili svojo svobodo, svojo domovino in svoj slovenski jezik. Ob koncu je poudaril, da moramo biti hvaležni Ijudem, ki so sodelovali v uporu, ki so nam dali svobodo, hkrati pa moramo iz zgodovine ćrpati moć - tuđi za današnji dan, ter vsem zaželel prijeten dan. Sledil je kulturni program, v katerem so rastopili učenci in učenke Osnovne sole Ihan ter harmonikar Anže Zavri. S partizanskimi pesmimi, katerim so pri-tegnili tuđi prisotni, pa Moški pevski zbor iz Moravč, ki ga je na harmoniko spremljal pevovodja Milan Kokalj. Ob koncu seje podpredsednik Območne-ga združen ja ZZB NOV Domžale, Ivo Petrca, zahvalil izvajalcem kulturnega programa ter vsem prisotnim za ude-ležbo. SLAMNIK - marte 2008 MLADI stran 8 Stanje mladinske kulture v Domžalah V soboto 19. 2. je bila premiera kratkega dokumentarnu igranega filma o drogah lokalne produkcije, čemur je sledila debata na to temo, katere udeleženci so mori rovali o problematiki drog v naši občini. Debata seje prelevila v doka j burno razpravo o reševanju problematike, pred vsem iz strani preventivnih pristopov, kjer so sogovorniki predstavili različne poglede s katerimi so se večinoma strinjali dokler ni v ospredje stopilo povezovanje problematike z mladinsko kulturo. Tukaj pa se je situacija malce za-pletla. Izpostavljati se je začel mladinski kulturni center kot pri-bežališče odjemalcev drog, ki se jih je poistovetilo z umetniki tako, da se je izluščilo diskriminatorno ter ignorantsko vprašanje: umetniki, apriori predstavljeni kot odjemalci drog ali športniki predstavljeni kot nekaksen ideal, ki z drogo nima nič skupnega. Problematika droge je veliko širša in je po mojem mnenju napačno trditi, da aktivni športni- ki (kar ne pomeni, da so v domeni kakšnih klubov itd.) ne konzumirajo drog in daje šport rešitev te problematike. Tako športnik kot kulturnik ne moreta dati od sebe stoodstotnih rezultatov pod vplivom drog. To je preverjeno dejstvo, s tem da je po mojih opažanjih pretirana konzumacija drog v marsičem povezana s profesionalnostjo tako športnikov kot umetnikov. Z drugimi beseda-mi: če je pred določenega kulturni-ka (pojem zajema tako športnike kot umetnike oziroma vse ljudi, ki kro-jijo kulturo v naši občini) postavljen izziv, ki se mu ga splača sprejeti, bo marsikaj postoril, da ga bo razrešil. Če denimo občina omogoči šport-niku, da lahko doseže višji nivo ki ga trenutno zaseda in mu tega predstavi kot izziv le ta pa odskočno de-sko za državni ali svetovni nivo, bo seveda stimuliran, da se izzivu posveti. Isto je z umetnikom. Ker pa je v naši občini kar precej športnikov in seveda tem ne manjka izzivov, tako na lokalni, občinski kot tuđi državni ali pa mednarodni ravni, se sprašujem, kakšne izzive občina po- CENTER ZA MLADE Ljubljanska 70, Dotnžale vabi na kreativno delavnico za vse generacije PUNČKE IZ SLANEGA TESTA včetrtek, 31. 3. 2005 ob 13.00 uri I. skupina, obi8.00 uri 2. skupina. Mentorica: Katarina Mihelič Na delavnici se boste seznanili o stanem testu in se naučili izdelovati punčke. Cena za zaposlene je 3.000 SIT, za vse ostale 1.500 SIT. Informacije in obvezne predhodne prijave do zasedbe mest na tel.: 722-66-00 ali osebno v Centru. VsN|0lin dogodki v CENTRU ZA MLADE ŠOLAZASTARŠE Srečanja so v Knjižnici Domžale ob 19.00 uri. Vodijo jih: v ponedeljek, 21. 3. - Bojana Mirtič v torek, 22. 3. - Pavla Klinar v sredo, 23. 3. - Lili Jazbec TORKOVI KULTURNI VEČERI V torek, 29. 3. ob 20.00 uri odprtje fotografske razstave Anke Ažman. 5. 4. ob 20.00 uri bo pesniški večer Roka Brajkoviča. V marcu je v naših prostorih na ogled slikarska razstava z naslovom 1. avto-rice Martine Kosmatin. MEĐGENERACUSKE KREATIVNE DELAVNICE V četrtek, 31. 3. bo pod mentorstvom Katarine Mihelič delavnica Punčke iz slanoga testa. Seznanili se boste o slanem testu in se naučili izdelati punčke. 1. skupina ob 13.00 uri, 2. skupina ob 18.00 uri. Delavnica bo v CZM, Ljubljanska 70. Informacije in obvezne prijave do zasedbe mest na telefon: 722-66-00. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov odpiramo mladim ustvarjalcem mož-nost, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Zato vabimo vse, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni,...), da se odzovete. USTVARJALNE DELAVNICE za mlade Vsak torek med 16.00 in 17.30 uro za otroke od 7-13 let, od 18.00 do 19.30 ure za mlade od 13- 25 let.Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se ustvarjalno izražajo mladi s posebnimi potrebami. Vedno dobrodošli vsi, ki se želite družiti in ustvarjalno izražati z različnimi materiali in kreativnimi tehnikami. ŠPANŠČ1NA Pod vodstvom Irene Grmek poteka tečaj španščine v treh skupinah. SVETOVALNICA je namenjena mladim in njihovim staršem. Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se borno tuđi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ odvisnikom, svojcem in prijateljem. Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro, pod vodstvom Lili Jazbec. nuja mladim umetnikom na lokalni in občinski ravni? Na državni ravni obstaja kar nekaj izzivov, ki pa so s strani občine največkrat prezrti (finančna nepodprtost), kaj sele na svetovni ravni. Ob tem obstaja mladinski kulturni center, ki omogoča slabe pogoje za doseganje solidnega nivoja umetniških projektov na občinski ravni (bore štiri milijone za program, kar je proračun enega sa-mega kulturnega projekta na državni ravni), ki pa jih s svojim delovanjem vseeno dosega in presega glede na podporo. Po drugi strani pa obstaja kar precejšnje število individual-cev, ki zaradi nezainteresiranosti s strani občine svojega udejstvovanja ne obešajo na veliki zvon ražen na državni ali mednarodni ravni s pri-vatnimi sredstvi, kjer pa se občina takoj prilepi zraven, češ, to je pa naš občan in smo ponosni nanj ne glede na to, da je deloval popolno-ma privatno. Občina večinoma viha nos nad ustvarjanjem mladih umetnikov, oziroma jih največkrat ignorira. S tem jim onemogoča prodor skozi debelo obzidje ignorance, tega mesteca. Tukaj gre za ignoranco katere posledica je med drugim tuđi konzumiranje tako dovoljenih kot nedovoljenih drog. Če za mlađega človeka na čisto splošni ravni (kaj sele izjemnega umetnika, športnika, računalničarja itd.) ni izziva ki bi mu prinesel občutek ugodja, vmes-nosti oziroma smiselnosti gojenja talenta, se bo normalno raje zatekal k lažjim, stoodstotno preverjenim, ob enem pa za občino nekoristnim načinom bivanja. Občina je glede stališča preventive storila že marsikaj, ob tem pa je na glavno gonilo takšnega pogleda popolnoma pozabila in sicer na postavljanje izzivov mladim oziroma zaznavanje njihovih talentov ter izkoriščanje le teh v dobrobit kulture v splošnem pomenu besede, ki ne zajema samo umetnosti, temveč življenje v naši občini. Izziv se ne srne enačiti z alternativo; v preventivnih programih se vedno poudarja alternativa, ki zahteva od človeka, da sprcmeni način življenja iz njemu poznanega v alternativnega, vendar pa mu to ne bo pomagalo, če mu alternativa ne ponudi izziva, ob tem pa bo moral marsikateri zatrti talenti, ki je bil v njem potlačiti, zato, da bo dal mesto alternativi. Tako bi bilo s strani občine veliko bolje, če preveri stanje stagnirajo-čih talentov v mladih Ijudeh ter jih izkoristi in jim ponudi izzive, kot pa da ponuja jalove enosmeme alternative, ki močno zaudarjajo po enoumljanju kakšnih totalitarnih režimov. Če se obrnem na specifični primer bi omenil, da živi v občini kar nekaj likovnih ustvarjalccv (po- Umetnost med generacijami Multimedija Domžale postajajo vedno bolj pol-no mesto kulturne dejavnosti. Od različitih aktivnosti, do kulturno druiabnih srečanj in okroglih mi/. Predvsem pa je postalo aktivno po-vezovanja med generacijami in prav tu je komično, da se med kratko razdaljo Center za mlade in MKCD Akumulator, skoraj hkrati odvijala po tematiki - nikakor ne po načinu dela dve NA PRVE BESEDE podobni delavnici. Naj na kratko razložim. MKCD Akumulator že iz konca prejšnjega leta gradi idejo o povezovanju različnih generacij, ter društev v Domžalah in okolici z namenom, da se pomešajo v enem času in enem prostoru različ-ni ustvarjalci in s tem različne zvrsti umetnosti, mncnja in navsezadnje tuđi znanja. Ta projekt - MULTIMEDIJA bo zaključen s skupnim večerom v KD Groblje 20.03.2005 - MULTIMEDIJSKI VEČER, ki bo prikaz lako različnih /.vrsti umetnosti, kotdružab-no srečanje ustvarjalcev in gledalcev. VABIJBN!!! Po drugi strani pa sem (kot vodja projekta) zaslcdila na prve besede skoraj popolnoma cnake delavnice i/, strani Centra za mlade. Vesela, da se še kdo drug v občini ukvarja z ustvarjalnim druženjem izven lastnih zidov institucije. Žalostna, daje nckdo prepisal (za rahlim pridihom neživetih idej) moje misli - ne da bi prav ti Ijudje sodelo-vali, ko sem jih povabila (izrazni ples za otroke). Ne gre za drugo. Kot prerisovanje idej, pa nič narobe, ko bi ustvarjali skupaj. Da bi počeli, kar početi znamo, za kar navsezadnje te institucije živijo. Mateja Mladinski kulturni center AKUMULATOR DR. DUŠAN RUTAR »TEČAJ INTELEKTUALNE SAMOOBRAMBE« 24.03.2005 ob 20.00 v MKCD akumulator • • • • REGGEA VEČER 26.03.2005 -VSTOP PROST • • • • PREDIZBOR "ROCK OTOČEC" 01.04.2005 ob 19.00 Olasbene skupine, ki bodo sodclovalu v tekmovalnem delu: FOR YOUR ŠAKE, DAY OUT, UNAMEIT, TEMPERANTIA, SCHNAPS, SUNSHINE TRIP Vljudno vabljeni na koncert, kjer boste s svojimi glasovi pomagali strokovni komisiji pri odločitvi, katera glasbcna skupina bo potovala na Rock Otočec 2005 • • • • SUN SCREAM VABLJKNI NA KONCERT 09.04.2005 • • • • "ROLANJE PO DOMŽALAH IN OKOLICI" VABLJENI, DA Sli NAM PRIDRUŽITE V ŠPORTNO-ZABAVNEM VEČERU 22.04.2005 OB 18.00 S STARTOM PRED MKCD AKUMULATOR IZRAZNI PLES FOTOGRAFIJE med MULTIMEDIJSKI VEČER generacijami Je 2O.O3.2OO5 - KD Groblje mnogo več kot Cas, kl Jih deli « _____ a I v povedansm veliko lepiega, kot premore beseda v druženju pa trenutak postane topel ^^^^ ^^__^^_ spomin ^^^^^Bl^^^^lft ^^^^^^K za nas, ^^BB^^BP"^ klgadelimo ^^^^ od 16.00 do 21.00 GLASBA-NAIO OKOLIŠKE MLADINE najnovejji vic dročje, s katerim se ukvarjam), ki so na poti v profesionalizem oziroma uveljavitev v širšem prostoru (kon-čujejo Akademijo za likovno umetnost ipd.) dejstvo pa je, da je ta pot finančno zelo zahtevna, ker zajema nakup materialov za delo predvsem pa najem ateljejskih prostorov. V tem primeru, bi naša občina po vzo-ru marsikatere druge občine (Celje, Velenje itd.) lahko ponudila v uporabo primerne prostore, ki bi pot tem ljudem močno olajšali in jim dejansko omogočili konkuriranje na državnem in ćelo svetovnem ni-voju. Prepričan sem, da bi tovrstno ponudbo sprejeli kot izziv, obenem pa bi lahko z lahkim srcem zastopa-li kulturo bivanja v naši občini ob ustreznejših pogojih, ki bi poleg rešitve problematike te specifične skupine, drugim, ki gojijo podobne talente ponudili pravi izziv, in smo-trnost njihovega udejstvovanja. Podobne izzive bi občina lahko nudila še marsikateri drugi skupini kulturnikov (v širšem pomenu besede), le ti izzivi pa bi lahko specifično usmerjeni doprinesli marsikaj k zvišanju splošnega nivoja kulturne zavesti in kulturnega življenja v občini, ki je na žalost glede na incidente (uničenje razstave udeležencev festivala vizualnih umetnosti pred veleblagovnico, uničenje kiparske postavitve v parku za občino, uničenje osvetljave prenovljenega mostu čez Bistrico itd.) v precej slabem, skoraj poraznem stanju. Luka Leskovšek, abs. Akademije za likovno umetnost Prva slikarska razstava Martine Kosmatin v Centru za mlade Konce februar ja, ko nas je zima presenetila /. belo puhasto otle-jo, je v Centru za mlade prvič razstavljala svoja likovna dela mlada, nadarjena Domžalčanka Martina. Z mladostno razigranostjo, talentom, velikim veseljem in notrnnjo motivacijo se že leto dni i/.popol-njuje na slikarskem tečaju v Ljubljani in se seznanja /, različnimi tehnikami (akril, olje, akvarel, svinčnik, tuš...) Pri mladi avtorici je opaziti izred-no domišljijo, nakazan je že njen osobni stil, ki se postopno razvija. Saj se zavoda, kot pravi suma, da slikanje zajema celega človeka. Samozavestna avtorica pri svojem delu ni sama. Podpirajo in vzpod-bujajo jo domači, mentorica Meti in prijatelji. Vsi pa v en glas me-nijo, da ta razstava ni zadnja. Tako razmišljajo ludi v Centru. Darove ima človek zato, da jih razvija in razdaja, deli, poklanja tuđi drugim. Zato Martina srečno in Se naprej razveseljuj in s svojim talentom obdaruj svoje najdražje. Mojca Grli] Naj ne mine dan brez knjige Tokrat sem prebrala izvrstna dela mariborske založbe Litera. Edvard Kocbek »ni bil čisto iz tega sveta«. Bilje človek, ki seje zavzemal za svobodo, ki bi jo morali biti deležni vsi, a je bila odvzeta prav njemu, ki je svoje misli izražal tako odkrito, jasno in na glas, da so mu hoteli zapreti usta, mu vzeti moč ustvarjanja in ga onesposobiti. Vendar se ni dal.V pesmi Kdo sem pravi: Nikoli nisem to,/ kar mislijo, da sem/ in nikoli nisem tam ,/ kjer me vidijo oči. Založba Litera je v osmi knjigi zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev izdala izbor dcl Kdvar-da Kocbeka in v delu TUĐI ĆEZ TA PREPAD MORAM izbor iz poezije, ki jo spretnija zgoščenka, na kateri slovenski pesniki berejo pesmi Hdvarda Kocbeka. V uvodu beremo: »Kocbek razume sebe in svoje življenje v smislu pretresov, cenzur, zaznamujočih dogodkov. ... Če je človeško življenje hlebec kruha, je pri Kocheku vsa pozornost usmerjena v nož, ki ta hlebec razreze na kose...« (Aleš Šterger) Zbrano delo prinaša potopisno prozo. Naj ponudim Sčepcc pisateljeve bese-de. » ...Oblačen dan je, vlak hiti skozi kraška polja, glog cvete ob tiru, blizu morja marelice in breskve v evetu. Izredno miren Jadran, dan zahaja nad Tržičem. Lcvo in desno do Trsta dve mrtvi straži, Piran in Devin. Mimo Titnava se spustimo v ravnino, začel sem objemati spomin za spominom, človek živi kljub vsemu dolgo na zemlji...« Giinter (irass nemski nobelovce je z delom PO RAKOVO vzbudil vročc polemike. Milijon prodanih izvodov obljublja, da gre za izvrstno delo, ki navdušuje bralec v mnogih deželah sveta, saj je delo prevedeno skoraj v štirideset jezikov. Novela govori o ladijski katastrofi, ruskem torpediranju vojaške - begunske ladje, govori o trpljenju naroda med drugo sveto-vno vojno, ki smo ga doslej poznali le kot napadalce in rcdko kot žrtve.-V ledenem morju je naSlo smrt devet tisoč vzhodnopruskih beguncev. Delo je pretrcsljivo, a polno pisateljevega sproščenega samoironičnega sarma. Dušan Mcrc v zbirki kratkih zgodb PEOA V OĆRSU posega v vse smeri izgub. V Sliki s krili metuljev pisatclj odvede bralca v hiralnico, v zgodbi Imeti v rokah nas pretrese smrt dija-ka, ki romeovsko pleza k večni Juliji, Marjetica in arkebuza izpriča izgubo ob iskanju Ijubezni med dvema žen-skama in se v zgodbi Blažen čas vrne v hišo svojega otroštva. Avtor razkriva svoj katalog izgubljenega v petnajstih zgodbah. PKNIKSOVA PliSliM je knjižni prve-nec avtorja Milana h'ranca - llanžiča, kjer zasledimo filozofsko ozadje, ki opredeljuje avtorjevo tenkočutno opa-zovanje sveta, ko se odpravi na dolgo pot iskanja resnice. Delo bo pritegni-lo mnoge bralce zaradi izzivov, ki jih bodo potegnili v razmišljanje in novo iskanje. Avtor se izpričuje na izviren način z mnogimi oblikovnim) novimi rešitvami. Sven Rcgener je mlajši nemški pisatelj pa tuđi pisec besedil, pevec, troben-tar in kitarist, ki s svojim prveneem GOSPOD LlillMANN dokazuje, da je vreden pozornosti, kot je to opazil tuđi urednik, ko je v časopisu prebral zgodbo l'es in ponudil pisatelju mož-nost nadaljevanja, ki je kasneje izšlo v knjižni izdaji. Gre za rahločutno, me-lanholično besedilo in govori o tride-setletniku. ki je podoben vsem nam. Zbirka I/, antičnega sveta prinaša delo Valerija Maksima (okrog leta 30) SPOMINA VRHDNA DE.IAN.IA IN BBSHDli, ki je izbor iz devetih knjig in želi olajšati delo tištim, ki segajo v preteklost, kjer iščejo anekdotc o ravnanju Rimljanov in govorijo o tem, kaj smemo in česa ne smemo narediti. Mark Tu lij Cicero, filozof, politik in govornik (106 - 43 pred n.št.) v delu LELI.I - O PRIJATELJSTVU ponuja svojevrsten priročnik, ki daje odgovore na še danes aktualna vprašanja o prijateljstvu. So mladostna prijateljstva trajna, smemo prijatelja prositi, da za nas prekrši zakone, smemo biti do prijateljev radodarni...? Tatlana Kokall SLAMNIK- mar«e 2009 IAZSTAVA SUK I ROČNI IZDELKI li, PRAVUICE " LUTKE I ,j KRATKI FILM O POEZIJA I" ZBOR društvo I 11'A NIKOGARŠNA POVEST »pot: ANAVRIN stran 9 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK Aljuš Pertinač - kandidat za predsednika ZLSD v Domžalah LDS Domžale Drugačen 8. marec, pa kaj Odbor za politiko cnakih možnosti v Liberalni demokraciji Slovenije se je odločil, da ob 8. martu, med-narodnem dnevu boja žensk za temeljne politične pravice, strokovno ■n Sirio slovensko javnost opozori na pomembno politično in sploSno družbeno sporočilo praznika. V ta namen so pripravili krajšo svečanost ter okroglo mi/o o problemu neplačevanja preživnin, na kateri je LDS predstavila tuđi predloge za hitrejšo ureditev tega področja. Slovesnost in okrogla miza je v Celje, Kier je bil gostitelj srečanja lokalni odbor LDS, ki je vsem udeleženkam ob njihovem prazniku čestital in iz-ročil nagelj, sta privabila udeleženke in udeležence iz vse Slovenije, med njimi smo bile tuđi Domžalčanke. Za slovesen začetek je poskrbel Band Državnega Zbora RS, s katerim sta zapeli naša kolegica Darja Lavtižar Bebler ter Zdenka Senčar, prisluh-nile pa smo tuđi mag. Tonetu Ropu, predsedniku LDS, ki je ob čestitkah predstavil tuđi nekaterc dosežke LDS na področju enakopravnosti moških in žensk (spremembe zakonodaje o starševskem varstvu in družinskih Prejemkih, spremembe pri koriščenju Porodniških dopustov, dodatno var-stvo na delovnem mestu, spremembe sistema pokojninsko-invalidskegaza-varovanja ipd) ter poudaril skrb LDS tuđi na področju zastopanosti žensk v Državnem zboru RS, kjer nam ni ravno uspelo, štiri ženske pa so ven-darle tuđi v vladi v senci. Zavzel seje za pravično socialno državo, v kateri bodo moški in ženske imeli enake možnosti, otroci pa enake možnosti za uveljavitev. LDS t.lBr tt/U.NM OF.WOK«rtC((A fo pozdravu predstavnice lokalne mre-*e, ki je poudarila, da je dan žena za vedno zaznamoval in spremenil odnos med spoloma, smo prisluhnili voditeljici okrogle miže, nekdanji ministrici za pravosodje, Zdenki Cerar ter njenim so-govomicam Uljani Madjar, direktorici jamstvenega in preživninskega sklada RS, Bozi Plut, predsednici Društva Ostržek; Vlasti Nussdorfer, predsednici Društva državnih tožilcev ter Tjaši Andree Prosenc, odvetnici, ki so vsak s svoje strokovne plati osvetlile problem plačevanja prezivnin predstavljena pa je bila tuđi vloga in pomen odgovornih institucij in nabor rešitev, s katerimi bi prizadeti lahko reševali probleme učin-koviteje in na ustreznejši način. Problem plačevanja prezivnin v naši državi je zelo aktualen, blaži pa ga Preživninski sklad, ki izplačuje nado-mestilo prezivnin. Tako je v letu 2004 sklad izplačal nadomestilo prezivnin 3576 otrokom v skupni visini 558 mio SIT, sklad pa je prejel vračilo le v zne-sku 80 mio sit oz. 15 odstotkov vseh iz-plačil, kar kaže na velik problem nepla-čevanja. Zanimiv pa je tuđi podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2004 51.832 prezivnin, od česar so jih dolžni očetje upravičencv plačevati kar 48.099. LDS je pripravila tuđi vrsto predlo-gov za večjo učinkovitost našega pra-vnega sistema, saj je bilo ugotovlje-no, daje prav tu največ problemov: - ustanovitev družinskih sodišč, kjer bi sodili specializirani sodniki in porotniki - ustanovitev izvrši Inega oddelka za preživninc - predlagati spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij - pospešiti hitrost reševanja postop-kov na sodišč ih - vzpostaviti evidenco o uspešnosti izterjave na sodiščih in druge. Ob tem je bilo poudarjeno, da bi se morale v problematiko aktivnejc vključiti nevladne organizacije. Pred-logi bodo posredovani na pristojne institucije in ministrstva. Zaključek prijetnega 8. marca, ki je bil resnično drugačen, je pomenil ogled filmskega kolaža Majde Sirca »Podoba ženske v slovenskom filmu« ter ponovni nastop Banda Državnega zbora RS LDS Domžale SLS Občinski odbor Domžale VABILO NA OBCNI ZBOR in JAVNO TRIBUNO Vse člane in simpatizerje SLS vabimo na redni letni občni zbor občin- skega odbora Slovenske ljudske stranke Domžale, ki bo v ponedeljek, 21. marca 2005, ob 19.00 na Turistični kmetiji Pr' Soud v Zagorici pri Rovah. Občni zbor se bo pričel s krajšo javno tribuno o aktualnih problemih, še posebej po sprejemu odloka o plačilu nadomestila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč. Naš gost bo Franci Rokavec, državni sekretar /. Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalne politike. Aljuš Pertinač je član ZLSD osem let, torej točno toliko, kot je Borut Pahor predsednik stranke. V stranko se je včlanil zaradi njene socialdemokratske usmerjenosti, vendar je mnenja da se pod seda-njim predsednikom ta ne uresničuje več. Stranka je v tem obdobju na volitvah izgubila nekaj odstotkov in "vegetirala" na okoli desetih odstot-kih glasov. Prav tako v stranki nišo več vajeni notranje demokracije in pluralizma. Skupaj s somišljeniki, gre za krog mladih intelektualcev v stranki, - ki nišo omejeni samo na mladi forum, so pripravili svoj program, ki ga bodo skupaj s kandidatom za predsednika stranke, Aljušem Pertinačem, predstavili na kongresu ZLSD. Poleg programa imajo za vse Palmeja: "Politika je hoteti nekaj. Socialdemokratska politika je hoteti spremembe". Moti jih, da je dosedanji predsednik premalo odločen in ne želi vpeljati nujnih sprememb v stranki ler delo-vati konstruktivno v opoziciji. Aljuš je mnenja, da v kolikor bo opozicija pustila sedanjo vlado, da uresničuje svoj program brez nje, potem ob koncu njenega mandata, čez dobra tri leta, ne borno imeli več česa reševati, ker bodo vse ključne socialdemokratske točke programa, že pokopane. Sedanja vlada se sramuje dejstva, daje država Slovenija naslednik antifašizma in ponovno postavlja vprašanje kdo je bil agresor in kdo žrtev v drugi svetovni vojni. Ta vlada bo, če bo obstala na oblasti še tri leta, izpeljala pokojninsko reformo in zamrznila pokojnine, davčno reformo ZMKIŽMA LlrfM sacialnih demokmtov funkcije pripravljene tuđi svoje kandidate. Program štirinajstih mladih intelektualcev, v katerem so sodelo-vali med drugim tuđi Igor Lukšič, Marjan Frangež in Ana Breznik, so izdali tuđi v knjižni obliki z naslovom "Ideje za prihodnost socialde-mokracije". Podobno kot Borut Pahor so mnenja, da koalicija z LDS ni bila produktivna, kar je imelo za posledico, da sta obe stranki izgubili volitve. Vendar ne bodo ostali samo pri bese-dah, za spremembe je potreben pre-mik naprej. Aljuš je ob tem omenil besede umrlega švedskega predsednika vlade in socialdemokrata Olafa in obdavčila šludente, skrčila socialne pravice in obdavčila mlade in družine brez otrok. Tuđi sindikati so tiho in so se "poklonili" novi vladi. To vlado je potrebno čimprej onemogočiti, da ne bo naredila še večje škode narodu in pripraviti svoj alternativni program, pravi Aljuš Pertinač. Večina članov Območnega odbora ZLSD Domžale se je strinjala s predlaganimi kadrovskimi in pro-gramskimi spremembami, kot jih je predlagal Aljuš Pertinač in ga bo tuđi podprla na kongresu ZLSD. Kristina Brodnlk. Mlnlster vlada In član Nova Slovenije Janez Drobnlč podplsal pogodbo Ministrstvo sofinanciralo prezaposlitev 79 presežnih delavcev N.Si Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič je ob obisku vlade v Pomurju v Muri podpisal pogodbo. Z direk-torjem Mure Borutom Mehom ter Joachimom Klugom, poslo-vodjem novoustanovljene družbe RLS Moda (katere solastnika sta Mura in družba Rcne Laza rd) je namrej podpisal pogodbo o spodbujanju novega /,aposlovanja te/je /aposljivih oseb in Cveta Zalokar Oražem, Poslanka v Državnem zboru RS Obveščam občane in obeanke občin Domžale, Mengeš in Trzin, da je v prostorih Občine Domžale (Domžale, Ljubljanska 69) POSLANSKA PISARNA vsak ponedeljek od 16. do 17.30. ure Informacije lahko dobite po telefonu 7214 786, kjer tuđi najavile svoj obisk poslanske pisarne. Wow Slovcnl/O delavcev v postopku izgubljanja /aposlitve. Na osnovi te pogodbe se bo 79 po-tencialno presežnih delavcev Mure prezaposlilo v družbo RLS Moda. Ministrstvo za delo. družino in socialne zadeve bo za to namenilo 118,5 milijona tolarjev. "Prepričan sem, da ima tekstilna industrija v Slovenji prihodnost, če je dobro organizirana in če ponuja konkurenčne izdelke," je ob tem dejal minister Drobnič. Ali se bo njegovo delo usmerilo tuđi v občino Domžale? Če je pravi minister, zagotovo! Kajti v domžalski občini je tovrstnih problemov več kot dovolj za izziv slovenske vlade! NSI Domžale Vodstvo letne konference Krajevnega odbora SDS Dob; Robert Hrovat med pe-dajanjem poroćlla (na lavi), predsedu)oćl Slavko Ciglar Iv sredini) ter član delo-vnega predsedstva Vinko Kvas (na desni). Letna konferenca Krajevnega odbora SDS Dob pogostejša srečanja oz. sestanke s člani ter seznanjanje s problemi v Dobu ter njihovimi reševanji, družabne aktivnosti (piknik ipd), pa tuđi priprave na lokalne volitve 2006. Delovanje vse-binskega pfograma KO SDS Dob pa se izvaja tuđi preko Sveta KS Dob in po razgovorih sodeč je bil nov pristop v delovanju novega vodstva KS Dob od SDS Člani in članice Krajevnega odbora SDS Dob so na letni konferenci pregledali delo krajevnega odbora v preteklem letu ter sprejeli smer-nice za delo v letu 2005. livodoma je prisotne pozdravi! Robert Hrovat, predsednik Krajevnega odbora SDS Dob, hkrati pa tuđi predsednik Sveta KS Dob, občinski svetnik Občine Domžale ter poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije. Predsedujoči letni konferenci, KO SDS Dob, Slavko Ciglar, je nato za uvodni pozdrav dal besedo tuđi predsedniku Občinskega odbora SDS Domžale, Aleksandru Kabaju. Sledi I je delovni del letne konference, na katerem so se prisotni seznanili s poročili o delu Krajevnega odbora SDS Dob v letu 2004 ter s finančnim poročilom. Po razpravi sta bili obe poročili soglasno sprejeti. V nadaljevanju so se dotaknili predlogov za delo v letu 2005. V daljši obrazložitvi je predsednik KO SDS Dob, Robert Hrovat, podal izhodišča za program dela v tem letu ter pozval prisotne k razpravi ter dopolnitvi njegovega predloga. Do-polnjen program dela KO SDS Dob za leto 2005 med drugim predvideva leta 2002, med ljudmi odlično sprejet. Prisotni so bili tuđi veseli veltkega priliva novih članov, predvsem mladih, kar dokazuje, da je SDS tista politična stranka, ki zna s svojim delom, programom ler kadrovskim potencialom pritegniti nove ljudi, ki jim ni vseeno, kako se razvija Dob, Domžale in Slovenija in ki so za razvoj pripravljeni marsikaj narediti tuđi sami. Po urad-nem deiu letne konference je potekalo družabno srečanje, na katerem so se utrnili Še številni predlogi in pobude za delovanje SDS. Tekst In foto: Janez Stlbrlć Krajevni odbor SDS Domžale aktivno o težavah občanov Nedavno je bilo v okviru Krajevnega odbora SDS Domžale izvoljeno novo vodstvo. Njegova nova pred-sednica je Lucija Ziyec, njen na-mestnik pa Primo/ Zibert. Aktivnosti novega vodstva se že po/.najo, saj je bilo po nekajletnem mrtvilu na tem področju izvedenih že več sestankov s konkretnim! rezultati. Krajevni odbor SDS Domžale se želi še dodatno približati občanom mesta Domžale ter jim v okviru svojih pristojnosti pomagati ter vplivati na politiko razvoja mesta Domžale in od- pravo težav, s katerimi se srečujejo. Zato se je vodstvo Krajevnega odbora SDS Domžale odločilo, da uvede uradne ure na sedežu SDS Domžale, na Ljubljanski 70, ki so vsak torek od 18. do 19. ure v pisarni SDS Domžale na Ljubljanski 70 v 1. nadstropju. Priporočljivo pa je, da se predhocfno najavite preko telefonskega odziv-nika na številki 7241-359 ter nam sporočite vašo telefonsko številko in kratek opis problematike. Poklicali vas borno nazaj ter se dogovorili za termin razgovora z vami. Janez Stlbrlč V Državnem zboru borno v marcu obravnavali ukinitev prometnih nalepk Na marčevski seji Državnega /.bora RS homo poslanci in postanke med drugim obravnavali tuđi predk>j> »ikona o spre-memhith in dopolnitvah /iikona o var-nosti cestnega prometa. Sedaj veljavni zakon duliiča obvezno uporabo prometne nalepke in prometno dovoljrnje. Postanci SDS menimo, da je to nepotrebno podvajanje in hnanena obremenitev davkoplafevalcev. Pred leti je bil s spremembo tega zakona že poenostavljen postopek registracije vozil. Kljub temu pa ocenjujemo, da je možno določene postopke registracije se bolj po enoslaviti in hkrati s tem tuđi poceniti. Ena od teh možnosti, ki bi bila najbolj smiselna je ukinitev prometne nalepke in ponovna uvedba prometnega dovoljenja. ki bi poleg izkazovunja, da je vozilo registrirano, doka/ovalo, da so za udeležbo v prometu izpolnjene tuđi ostale obveznosti, ki jih sedaj i/Jtazuje prometna nalepka. Po naši oceni z uvedbo prometne nalepke nišo bili doseženi zeleni rezultati /aradi zapletenega postopka pridobivanja prometne nalepke in njene visoke cene. ki jo mora plaćati stranku lemeljni cilj, zaradi katerega je vlada v obravnavo poslala predlog spremembe tega zakona, so torej usmerjene k uresničevanju antibirokratskega programa - poenostaviti postopke registracije vozil in jih približati državljanom. Z ukinitvijo prometne nalepke bi ta cilj uresničili in hkrati bistveno zmanjšali stroške dr/iivljanov in države zaradi zmiinjšanja števila poskip-kov. Postopka izdaje prometne nalepke in registracije vozila z izdajo prometnega do voljenja bo nadomestil samo en postopek - registracija vozila z izdajo prometnega dovoljenja oziroma postopek njegovega podaljšanja. Naj vas samo spomnirru da je bila nalepka za tehnični pa'gled mutumih in priklopnih vozil prvič predpisana v doloc-bah 174.. 176., in 188. člena Zakona o var-nosti cestnega prometa (1 Iradni list RS, št. 30/98, 61/00. 21/02, 67/02. v nadaljevanju ZVCP), ki je slopil v veljavo 01.05.1 darske subjekte znižajo, kar se lahko odraza v po zitivnern vplivu na njihovo konkurenčnost. Spremembe zakona Unio začele veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, po nredvidevanjih torej od me-seca maja ne bo vuč registracijsk ih nalepk Robart Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije SLAMNIK - mar*c 2009 PREDSTAVLJAMO stran 10 Znanost, Evropa in Slovenija V letu 2004 je Slovenija s podporo velike večine prebivalcev postala članica Evropske linije in NATA. Ta, ena izmed najvećjih prelomnic za mlado državo, odpira povsem nove razvojne razsežnosti in velike izzive, ki jih je potrebno izkoristiti. V razmerah zaoštrene globalne konkurente se je Evropa odločila za združevanje in povezovanje na osnovi znanja. Le tako lahko postane ena izmed vodil-nih svetovnih ekonomij. Z vstopom države v Evropsko Unijo smo tuđi Slovenci dobili priložnost so-odločanja o skupnih vprašanjih širše skupnosti. Mesto v Evropskem parlamentu, ki je ena najpomembnejših institucij odločanja, je dobilo 7 izvo-Ijenih poslancev iz Slovenije. Kar dva izmed njih prihajata iz naše občine Domžale. Dr. Romana Jordan Cizelj je v Evropskem parlamentu članica Odbora za industrijo, raziskave in energijo (1TRE). Omenjeni odbor je pred kratkim sprejel pomemben dokument, in sicer Usmeritve politike za podpiranje raziskovanja v Uniji. Evropski parlament je o dokumentu odločal v sklopu plenarnega zasedanja v četrtek, 10. 3. 2005 v Strasbourgu. Slovenija ima kot članica Evropske Unije najboljše možnosti za razvoj v svoji kratki zgodovini. Seveda pa borno morali naše možnosti in potenci-ale spoznati in izkoristiti najprej doma. V središče teh prizadevanj je potrebno postaviti sedanjo in bodočo intelektualno elito. To borno lahko dosegli z izboljšanjem pogojev za izobraževanje na vseh nivojih, ki bodo dajali rezultate, povsem primerljive s tistimi iz naj- uspešnejših članic Unije, ter z mnogo večjim povezovanjem in sodelovanjem institucij znanja in raziskav tako zno-traj Slovenije, kot tuđi na nivoju Unije in širše. Le zelo široko nacionalno in mednarodno sodelovanje bo vzpodbu-jalo konkurenčnost raziskav, izobraže-vanja in znanosti ter prenos rezultatov v gospodarstvo. Napori v podporo raziskavam in znanosti morajo biti usmerjeni v dolgoročne aktivnosti, saj to utira pot tehnologijam prihodnosti. Odprtost, tekmovalnost in konkurenčnost v skupnem prostoru Unije je cilj, ki mu mora Slovenija slediti in izkoristiti velike možnosti, ki jih članstvo v Uniji ponuja. Evropa si tuđi z dokumenti, kot so Usmeritve politike za podpiranje raziskovanja v Uniji postavlja visoke cilje za prihodnost. Zaveda se pomemb-nosti mednarodnega povezovanja in združevanja raziskav na evropskem nivoju ker to zmanjšuje stroške in po-večuje konkurenčno prednost, ki mora biti tuđi naš prvenstveni cilj. Za državo Slovenijo je izjemnega pomena, da bodo smernice za bodočo politiko EU v podporo raziskovanju čim prej prenesene v domače okolje. Pospeše-vanje vseživljenskega učenja, dostop in možnost visoko kvalitetnega izob-raževanja, učenje tujih jezikov, medna-rodna izmenjava studentov in učiteljev, opravljanje vsaj dela studija v tujini, vse to nam mora postati praksa pri do-seganju ciljev, ki smo si jih z vstopom v Evropsko Unijo zastavili. Dr. Romana Jordan Clzal) Darko Rudi Sandl Anketa Letošnja zima Na začetku marca sem se na lep sončni dan, s sveže zapadlimi desetimi centimetri snega, sprehodila po Domialah in naključne mimoidoče povprašala po njihovem mnenju o letošnji zimi... Rajko: Meni se zdi vreme čisto v redu. Sicer je malo pozno nastopila prava zima, se pravi sneg in malce niž-je temperature, vendar pa so bile te v preteklosti dosti nižje, kot so danes. Res bi se morala zima začeti konec novembra, a tu pač ljudje ne moremo vplivati. Drugače pa imam sam rad zimo." Jure: "Mene zima prav nič ne moti. Kar se pa količine snega tiče, pa moram reci, daje to zame super, saj sem plačan od tega - ga namreč kidam (smeh!)." Sandi: "Zima je špica! Premalo je bilo mraza — mislim časovno, saj bi se morala zima, kot jo imamo trenutno, začeti veliko prej. Drugače pa sem vesel, ker imamo veliko snega, kar mi je všeč predvsem zato, ker veliko smucam. Tako da moram reci, da se pomladi prav nič ne veselim." Sara: "Meni gre prav na živce ta mraz in se zato več-inoma držim na toplem, če pa že grem ven, se dobro oblečem. Komaj že čakam pomlad in glede na to, da bo ta v tem mesecu, me je sneg, ki je zapadel zdaj, prav presenetil." Danijel Lovro Fnger: "Malo snega mora biti -če ga ni na začetku zime, mora biti pa na koncu. Letošnja zima se mi zdi prav lepa, sončna. Sem namreč akademski slikar in imam nasproti zdravstvenega doma galerijo brez kurjave, tako da sem zelo vesel, ker sem zaradi obilo sonca lahko v njej dolgo delal." Marija: "Jaz ne bi rekla, daje zima huda, saj smo imeli nekoč precej hujše. Takšnih sem še vedno vajena, tako da se mi rudi sedaj ni treba kaj posebej varovati pred mrazom. Se mi pa zdi zelo lepo, ker smo imeli letos izredno svetio zimo, torej z veliko sonca. Res pa smo malce pozno dobili sneg, a sama sem ga prav vesela." Martin: "Ja, zima je v redu, a ni? Mislim, da smo vsi veseli snega. Žal ga sam zaradi pomanjkanja časa ne morem prav dosti izkoristiti za smučanje, sicer pa rad smucamo. Se pa kljub temu veselim tuđi pomladi, saj je ta prav tako lepa." Anže in Žiga: "Zadnji čas, da smo dobili sneg! To nas zelo veseli zaradi sankanja in smučanja. Zimsko zabavo si namreč privoščimo skoraj vsakodnevno. Edino, kar nas moti, so bolezni, ki jih mraz prinese. Vendar pa se takrat pač bolj oblečemo. Seveda se veselimo tuđi pomladi, takrat borno pa zvončke nabirali (smeh!)." Alsnka Zumhar Zlga Danijel Martin Anže Ob 80. rojstnem dnevu Edvarda Završnika Hvaležen sem vsem, ki so bili del moje življcnjskc poti 16. marca 2005 je v krogu domaćih, prijateljev in sodelavcev svoj 80. rojstni dan praznoval Edvard Završnik, dolgoletni predsednik Medobčinskega društva invalidov Domžale. Visoki življenjski jubilej je bil priložnost za kratek pogovor o življenju in delu, začetem pred osmimi desetletji v Soštanj. Zato je bilo moje prvo vprašanje namenjeno njegovemu otroštvu. Rodil sem se 16. marca 1925, v šte-vilni družini usnjarja in gospodinje, ki sta zelo lepo skrbela zame, moje štiri brate in dve sestri. Iz zgodnjega otroštva se spominjani pogovorov o tem, kako težko sem prebolel škrla-tinko, preden sem odšel v osnovno solo v Soštanju. Življenje naše družine je bilo skromno, spremljale so ga številne selitve, saj je oče kot usnjar veliko potoval, med drugim sem del osnovne sole opravil v Karlovcu, kjer sem se tuđi izučil za peka. Čas druge svetovne vojne vam ni prizanesel? Kot številne mlade fante so tuđi mene Nemci v letu 1942 internirali in od-peljali v taborišče in na prisilno delo v Nemčijo skoraj do konca leta 1943. Tedaj sem s tremi taboriščniki ušel na Koroško, od tod pa sem 9. marca 1944 Vstopil v Gubčevo brigado ter se v njej boril do osvoboditve, po ka-teri sem še nekaj časa ostal v vojski in se leta 1946 demobilizira!. Vaša delovna pot je bila povezana s kruhom. Kot že povedano, sem se izučil za peka in moja prva služba je bila v Pekarni v Siški v Ljubljani, že leta 1947 pa sem prevzel vođenje pekar-ne v Trzinu, kjer sem bil vse do leta 1965. Upokojitev sem dočakal kot vodja pekarne v Grosupljem. Po težki prometni nesreči v letu 1973 sem se invalidsko upokojil. Kaj pa družina? Z ženo Anico, ki je sedaj žal že umrla, sva se poročila v Trzinu v letu 1948 ter si ustvarila prijeten dom. Ob sinovih imam že osem vnukov, raz-veseljujejo me tuđi pravnuki. S pri-jateljico Angelco sedaj živim na Viru, kjer me radi obiskujejo vsi domači. V društvo invalidov ste se vključili že pred tremi desetletji? Član nekdanjega Društva invalidov Domžale, ki se je kasneje preime-novalo v Medobčinsko društvo invalidov Domžale, sem od leta 1975. Dalj časa sem bil predsednik nadzor-nega odbora, od leta 1988 do lani pa predsednik društva. Biti predsednik * društva, v katerem je več kot 2000 članov in podpornih članov, je odgovorna naloga, ki je zaradi zdravstvenih težav nisem mogel v celoti opravljati, zato sem menil, daje najbolje, da funkcijo in društvo prevzame kdo drug in nadaljuje uspešno pot. Na katere uspehe društva ste naj-bolj ponosni? V več kot 15-ih Ictih predsednikova-nja se je nabralo veliko uspehov, na katere smo ponosni vsi, ki smo in še delamo pri društvu. Posebej me veseli, da smo v društvo pritegnili tako člane kot podporne člane, ki vsak po svojih močeh pomagajo, da je društvo uspešno. Tu mislim predvsem na vodstvo ter poverjenike v društvu, brez katerih uspešnega dela ni. Velik uspeh je bil pndobitev novih prosto-rov, ki bodo omogočili še boljše delo, pa tuđi številna sodelovanja z drugi-mi društvi invalidov, tako v gorenjski regiji, kot tuđi širše, še posebej sem bil vedno vesel srečanj s pobratenim Društvom invalidov iz Izole ter invalidi iz Kopra. V prijetnem spominu imam srečanja članov ob vsakolet-nem praznovanju svetovnega dneva invalidov v hali Komunalnega centra, katerih se je udeleževalo več kot 800 invalidov. Hvala vsem, ki so na teh srečanj ih brezplačno nastopali, hvala pa tuđi vsem sponzorjem in do-natorjem. Začeli ste tuđi z organiziranim okrevanjem težkih invalidov? Moram povcdati, da je društvo tuđi pod drugimi predsedniki posebej skrbelo za težke invalide. Mi smo se odločili, da borno za njih vsako leto organizirali okrevanje v Topolščici. Lahko rečem, da so vsa dosedanja okrevanja potekala zelo dobro in prepričan sem, da borno z nj im i na-daljevali. Bo po 80. rojstnem dnevu kaj drugače? Niti ne. Se vedno sem pripravljen delati v društvu invalidov, le brez funkcij. Na prigovarjanje članov Društva vojnih invalidov Domžale sem prevzel funkcijo podpredsedni-ka. Prepričan sem, da borno skupaj z vsemi člani, predvsem pa s predsed-nikom Jožetom Brodarjem, uspešni. Vedno sem rad balinal in kegljal, tuđi tekmovalno v invalidskem športu, še vedno pa tuđi rad šahiram, saj z mojim najboljšim prijateljem Romanom Županom iz Trzina kar skoraj vsak dan zaigrava kakšno partijo. Če bo zdravje, se bom s športom in šahom ukvarjal tuđi v prihodnje, drugače pa pričakujem mirno življenje s prijate-Ijico Angelco in domačimi. Kaj pa vaše želje? Nič drugoga kot zdravje, saj vse ostalo imam. Rad imam mirne in kratke pohode in sprehode s prijateljico Angelco, kakšen izlet in srečanje v društvu, pogovore z domačimi, več ne pričakujem. Morda še kaj? Moram reci, da sem bil ob 80. rojstnem dnevu večkrat veselo presenećen. S srečanjem vseh domaćih, sodelavcev in prijateljev sem se želei prav vsem, ki so bili tako ali drugače z mano na moji življenjski poti, zahvaliti ter jim povedati, da sem hvaležen vsem, ki so bili in so še z mano. Ob tej priložnosti se želim še enkrat vsem in vsakomur posebej zahvaliti ter jim povedati, da sem tuđi zaradi njihove pozornosti in pomoči srečen ob 80. rojstnem dnevu. To pa je največ, kar človek v moji starosti pričakuje. Hvala, gospod Edi, in še enkrat iskrene čestitke in veliko zdravja ob 80. rojstnem dnevu. Vera Vojska Če bo dovolj zanimanja in vsaj malo pomoči IZZIV-Iskalcidelado Zaposlitve z Znanjem, Izkušn jami in Vztrajnostjo »Prva zaposlitev je za mlađega iskalca prve zaposlitve pomemben korak k samostojnosti in finanćni neodvisnosti. Ta korak je izredno pomemben, saj zahteva drugač-no razmišljanje, kot so ga mladi vajeni v času studija. Če so med studijem važna predavanja, i/piti in kolokviji, je pri iskanju po-membno znati izpostaviti svoja znanja, kvalitete in sposobnosti,« pravi v pogovoru o projektil IZ-Z1V, ki je kratica za Iskalci dela do Zaposlitve z Znanjem, Izkušnjami in Vztrajnostjo, gospa Helena Jer-man iz Radomelj. Omenjeni projekt je že deloma potekal v Ljubljani, sedaj pa ga bo skupaj s part-nerko Mojco Vadnjal v okviru podjetja ATHENA SVETOVANJB, predstavila in skušala uresničiti tuđi v naši občini. »Opazovala sem določene programe aktivnosti za mlade, ki v občini že obstajajo, naše podjetje pa bi, tuđi y sodelovanju z obstoječimi instituci-jami, mladim do 30. leta pomagalo do samostojnega življenja, morda do ponovne vključitve v izobraževanje, ki so ga zapustili, v okviru možnosti pa morda skupaj poiskali tuđi zaposlitev. Projekt ste razdelili na več modu-lov. Prvi je SWOT ANALIZA. Skupaj z mladim iskalcem zaposlitve se borno pogovorili o njegovih pred-nostih, slabostih, priložnostih in ne-varnostih, saj moramo poznati samega sebe, nenazadnje nam to pomaga pri ugotavljanju, kaj je za nas primerno, kje borno uspešni in kje ne. Zanimivo je vedeti, kako lahko priložnosti spre-menimo v prednosti, mar ne? Naslednji korak je motivacija. Aktivno iskanje zaposlitve je projekt katerega cilj je pridobitev zaposlitve. Na tej poti pa moramo določiti vrsto zaposlitev, ki jo borno iskali, način, po katerem borno prišli do nje, nenazadnje se borno učili, kako napisati dobro prošnjo, saj življenjepis pri potencialnem delodajal-cu ustvari prvi vtis o iskalcu zaposlitve, ki mora znati v prošnji predstaviti prido-bljena znanja, lzkušnje, sposobnosti in tuđi svoje kvalitete. Posebno skrb namenjate javnemu nastopanju? V tej fazi projekta skušamo odgovoriti na vprašanje, kako se pripravimo na razgovor - gre za osnove retorike. Seveda je pomembno, da znamo poslušati sogovornika (potencialnega delodajalca), tuđi njegovo govorico telesa, da smo pozorni na ton govora, ipd. Zelo pomembna je vzpostavitev stika. Spoznavanje zlatih pravil ustvarjanja stika in osnovne tehnike pogajanja so osnova za uspešen razgovor za službo. Če kandidat za zaposlitev ve, kako ustvariti dober vtis, kako pri-sluhniti delodajalcu in z njim ustvariti pristni stik že na prvem pogovoru, pridobi na samozavesti in naredi boljši vtis. Pomagali boste tuđi tištim, ki bodo ob vaši pomoći pridobili prvo zaposlitev? Ob pridobitvi prve zaposlitve je zelo pomembno, kako se vklopiš v novo podjetje, kako se znajdeš', spoznavaš' kulturo podjetja, poslovne običaje, kako pridobiš zaupanje, pomembno je, da znaš analizirati poslovno okolje, v katerem si se znašd in želiš v njem tuđi ostati. Napovedujete tematske delavnice in seminarje? To bodo oblike usposabljanja, ki jih bodo vodili mladi strokovnjaki, ki to področje najbolje ppznajo. Naš namen je /ačeti s temi oblikami spomladi, seveda pa je vse odvisno od interesa mladih ter tuđi vsaj majhne pomoči, tuđi s strani občine. Zato vabim vse mlade iskalecprve zaposlitve, da se vključijo v naše oblike, ki so žanje brezplačne. Prav od njihovega interesa je namreč odvisen zaČetek našega IZZIVA. Informacije o poteku projekta in o posameznih terminih delavnic bodo na voljo tuđi v Mladinskem kulturnem centru Domžale Akumulatorju in na Uradu za delo Domžale. Vsi zainteresirani pokličitc torej gospo Heleno Jerman, 041 376 272. Kdo ve, če vas prav ob njeni pomoči ne caka nov IZZIV, ki bo spremenil vaše življenje. Vara Vojska Predstavljamo uspešno šahistko Kat ja Jus gre na svetovno šahovsko prvenstvo Začetek letošnjega leta je 12-letni sahistki Katii Jus, članici Šahovske sekcije Športnega društva Jus Securitv iz Domžal, prinesel naj-večje uspehe doslej. Odlična ša-histka dvakrat na teden še pleše in obiskujc sedmi razred devetletke na Osnovni soli Domžale. Je rada modno oblečena in kot većina mladih ima rada pečen krompirin pizo. In kaj jo dela drugačno od vrstnic. To, da je v januarju pri še ne dopol-njenih 12 letih, potem kojezmaga-la na regijskem prvenstvu, osvojila osnovnoŠolsko državno prvenstvo v pospešenem šahu v skupini B, deklice do 15 let; v februarju kot članica Šahovske sekcije Športnega društva Jus Securitv osvojila prvo mesto v pospešenem šahu na dr-žavnem prvenstvu med dekleti do 12 let, v prvih dneh marca pa osvojila še naslov državne prvakinje v kvalitetnem šahu. Povabila sem jo na pogovor, v katerem je sodeloval tuđi njen oči in predsednik društva Anton Jus. Kdaj si začela z igranjem šaha? Šah sem začela igrati leta 2001, za igro me je navdušil oči. Po igranju doma sem se v septembru 2001 vključila v šahovski krožek, ki ga na OŠ Domžale vodi mentor Bela Szorrii, in kar kmalu začela tekmovati. Kateri so tvoji prvi uspehi? Prvi uspeh sem dosegla v oktobru 2001, ko sem v pospešenem šahu na kategomem turnirju brezkategornikov osvojila drugo mesto, v letu 2002 pa sem bila tretja na turnirju ŠD Trdnja-va. Večji uspehi so prišli v letu 2003, ko sem osvojila kar nekaj prvih mest, med njimi sem bila prva v pospešenem šahu na DP deklice do 10 let ter na področnem prvenstvu v pospešenem šahu, zmagala sem na prvem mladinskem turnirju med deklicami do 10 let na Igu. Posebej rada se v tem letu spominjam igranja na evropskem prvenstvu v kvalitetnem šahu v Budvi, kjer sem osvojila 26. mesto in bila najboljša slovenska tekmovalka v svoji skupini. Je bilo uspešno tuđi leto 2004? Na turnirjih v pospešenem šahu sem se uvrščala med najboljše. Bila sem druga v pospešenem šahu, deklice do 12 let, osvojila sem naslov področne prvakinje v šahu ter prvo mesto na 2. odprtem mladinskem turnirju. Kateri šah raje igraš - pospešeni ali kvalitetni? Kvalitetni, ker je več časa za razmišljanje. Sprva si bila v Sahovskem klubu Vele Domžale, sedaj si članica Šahovske sekcije Športnega društva Jus Securitv? V Sahovskem klubu Vele sem bila do leta 2003, nato pa sem zaradi boljših pogojev postala v letu 2004 članica SD jus securitv. V klubu je veliko otrok, imamo pa tuđi Srcdnjo šahovsko solo, ki jo vodi izkušcni šahist AljošaOrosar. Pri igranju šaha uporabljaš tuđi knjige? Niti ne, v glavnem si na treningih zapisujemo partije v zvezke in potem doma studiramo. Kdo je bil tvoj prvi trener? Mentor Šahovskoga krožka na OŠ Domžale g. Bela S/.omi, potem sem se zelo veliko naučila od gospoda l'rancu Poglajna, sedaj pa obiskujem Srednjo šahovsko solo. Raje igraš z dekleti ali fanti? Prav vseeno mi je. Igraš šah vsak dan? Ne, dvakrat grem tuđi na plesne vaje v Fir MT, kjer sem tuđi članica tek-movalne plesne skupine. En dan je narnenjen šahovskom krozku na OŠ Domžale, en Srednji šahovski soli; ob četrtkih igramo v lokalnih ligah, ob sobotah in včasih tuđi nedcljah so tek-movanja in turnirji, ki včasih trajajo tuđi več dni. Kateri je tvoj najljubši uspeh? Letošnja tri prva mesta, drugače pa se vseh uspehov, ki jih je bilo res veliko, rada spominjam. Imaš vzornico? Ne, o tem niti ne razmišljam. Rada bi dobro igrala šah, tuđi ko bom »velika«. Ob koncu sem Antona Jusa, pred-sednika Športnega društva Jus Securitv, zaprosila za kratek oris tlela njihove šahovske sekcije. V športnem društvu šahovski sekciji namenjamo posebno skrb. Zelo se trudimo, da bi vsem mladim šahistom, vklju- čenih imumo kar 29 otrok, zagotovili čimboljše pogojc. Zato smo v dogovoru s Šahovsko zvezo Slovenije ustanovili Srednjo šahovsko solo, v kateri igra šah 13 otrok, vodi pa jo izkušen šahist g. Aljoša Grosar, večkratni olimpijec. Otroci se v njenem okviru dobivajo enkrat na teden v prostorih firme. C'eprav morda, kdo misli, da stroškov pri igranju šaha ni, so kar precejšnji. Tako smo v društvu, kot eni redkih, poskrbeli za enotna oblačila naših igraleev, pred po-membnejšimi tekmovanji pa v klub po-vabimo tuđi znane šahiste, da nam pomagajo pri pripravi tekmovalcev. Iako je pred letošnjimi tekmovanji /, našimi najboljšimi šahisti delal 14 dni znani šahist velemojster Duško Pavasovič, imamo svojo spletno stran, uspešne šahiste skušamo nagrajevati tuđi sami. Hvala in uspešno obema. Vera Vojska •LAMNIK - mar«« 200S •tran 11 Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale Smučanje otrok na Soriški planini Vsako Icto v vrtcu organiziramo zimovanje za otroke. Na zimovanju otroci odkrivajo vsemogoče dejavnosti, ki nam jih v zimskem času ponuja narava, obenem pa si pridobivajo določenc spretnosti in znanja, ki jim bodo kasneje v življenju gotovo koristila. Z otroki smo prejšnja leta odhajali na Rakitno, žal pa so bili pogoji za smuča-nje in igre na snegu preveč odvisni od vremenskih razmer, tako da smo se v ietošnjem letu odločili, da se povežemo '■ Sportnim društvom I'AN VIT - AS, kjer so nam ponudili več možnosti v različnih smučarskih krajih. Odločili snio se za Soriško planino, ker je po-nujala več alternativ za tako majhne otroke (sankanje, dričanje, smučanje, prilagojena vlečnica...). Većina naših otrok se je prvič postavila na smuči, zato se nam je spremljevalccm zdelo izredno pomembno kako se bodo otroci na zimovanju počutili. Najprej smo se skuSali povezati odrasli (dva učitelja srnučanja in dve vzgojiteljici), ter si iied seboj podelili različnamnenja glede samega programa, načina izvajanja l* se dogovorili o dejavnostih, ki jih lahko v tem času ponudimo otrokom. prišel je tišti ponedeljek, 24.1.2005, ko smo se z avtobusom odpeljali izpred vrtca. Otroci so šc ponosno pomahali v slovo in se pogumno odpravili novim dogodivščinam naproti. Med potjo so otroci spoznali učitelja smučanja Marka in Tamaro, ki sta se takoj vklopila v našo sredo. Veselo so jima pripo-vedovali, kako so se na smučanje pripravljali, kaj vse imajo s seboj itd. Po kar dolgi vožnji smo končno prispeli na cilj. Ko smo stopili z avtobusa, nas je obdal leden mraz, ki pa nas je spremljal Se ves teden (na koncu smo se ga že kar navadili). V brunarici, kjer smo bivali, smo se razdelili v tri sobe. Sobice so We majhne, preproste, a prisrčne in lople. Ker so bile tako majhne, so nam nudile možnost, da se še bolj med seboj povežemo in ustvarimo tisto domaće vzdušje, ki ga otroci v takšnih situa-cijah 5e kako potrebujejo. Prvi dan sta učitelja preizkusila otroke na smučišču in kaj kmalu ugotovila, da večina otrok Se ni stala na smučeh. Tamara in Marko sta se pogumno lotila dela z otroki in učenje seje pričelo. Na začetku ni bilo lahko, a so otroci z vztrajnostjo, spod-budami in vmesnimi pavzami prebrodili majhne križiće, ki so se tu pa tam prikradle vanje. Radi smo se pocrtljali tuđi s sladkarijami, ki so otrokom povr-nile moči in voljo. Po nekaj dneh smo se med seboj že dodobra spoznali in začela so se razvijati prava prijateljstva. V sredo popoldne je vihral okoli koče pravi snežni metež, zato smo v jedil-nih prostorih koče pripravili količke za otroke: gnetenje plastelina, slikanje z ROMI barvami; igre s kockami; knjižni kotiček; pobarvanke in naloge z zimsko tematiko. Kratkočasili so se tuđi z družabnimi igrami in posluša-njem CD-jev, vsak dan smo si ogledali tuđi kakšno risanko. Večkrat seje zgodilo kaj zanimivega in smeSnega tako da smo se nasmejali do solz, skratka NIKOLI nam ni bilo dolgčas. V četr-tek je bi I prav poseben dan, saj so VSI otroci (brez izjeme) pričeli samostojno smucati, se z mentorji vozili z žičnico in se spuščali kar po ta »pravi« progi - skratka pričeli uživati v smučanju in kar žal nam je bilo, da smo morali že naslednji dan oditi domov. Težko je stmiti vse vtise na papir, a ob prihodu v vrtec sem se začela zavedati kako pomembno je medsebojno zaupa-nje, da kljub nekaterim težkim ločitvam staršev od otrok, mnogim vprašajem in dvomom; lahko omogočimo otrokom pridobiti novo življenjsko izkušnjo, ter na ta način pomagamo otrokom, da si prisvojijo nova znanja in spretnosti. Hvala staršem za to zaupanje. Otroci so naredili nov korak k samostojnosti, še več postali so smučarji na kar so zelo ponosni. dlpl.vzg. Barbara Llkovlč IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV Igrajmo se z glino -delavnica za družine V šolskem letu 2004/2005 smo v vrtcu Domžale pričeli z delavnico Igrajmo se glino, ki je namenjena družinam. Poteka enkrat mesefno, dve uri, v prostorih vrtca Mliniek v Radomljah. Kot izvajalka delavnice sem že nekaj časa pogrešala dejavnost, ki je namenjena staršem skupaj z otroki. Zdi se mi, da je v ponudbi raznih dejavnosti leh veliko, vendar pa so večinoma na-menjene zlasti otrokom. Z obliko delavnice skupaj s starši pa sem želela, preživijo skupaj z otroki nekaj skupnih ustvarjalnih ur. Na delavnico seje na začetku vklju-čilo 7 družin. V prijetnem prostoru vrtca, kjer imajo na razpolago ves material, pripomočke in kjer imamo tuđi peč za žganje gline, so se kmalu vživeli in skupaj smo začeli oblikovati. Oblikovanje z glino je enostavno in zabavno, starši skupaj z otroki kmalu spoznajo kako spretni in ustvarjalni so. Sistematično jih vodim skozi načine gradnje in oblikovanja - od lažjih oblik k težjim, tako da lahko vsak samostojno oblikuje svoj izdelek. Otroci so navdušeni, ko starši ob-likujejo z njimi. Ves čas sodelujejo, si pomagajo in hvalijo drug drugega. Vzdušje je zelo sproščeno in do-mače, saj so v krogu svoje družine. Med njimi mnogokrat zaČutim nove vezi - kako ponosni so vćasih drug na drugega! Čez leto se je vključilo še nekaj družin, tako da jih je sedaj okoli deset. Vsi zelo radi prihajajo in vedno ne-strpno pričakujejo, kakšen je njihov izdelek iz prejšnje delavnice, ki je v peči dobil svojo končno podobo. ludi sama zelo rada pripravljam in izvajam to delavnico, saj me vzpod-buja njihovo navdušenje in toplina suci*.izvali}*! in^u uiu/.iiicinii /vlasti otroci komaj čakajo, da bodo skupaj z mamico in očkom, včasih tuđi babi-co, ustvarjali. Čeprav v začetku nisem vedela, kako bo ta oblika dela z družinami uspela, sem v veselju do ustvarjanja in druženja z njimi kmalu spoznala, da je to pravo. Starši, ustvarjajte skupaj z otroki. Mo|ca Novak Osnovna šola Venclja Perka Domžale Državno tekmovanje osnovnošolcev iz znanja angleškega jezika Na Osnovni soli Venclja Perka Domžale je konec januarja po-tekalo državno tekmovanje učen-cev osmih razredov osnovnih šol ler devetih razredov devetletke v znanju angleščine za šolsko leto 2004/2005. Do sedaj je v okviru mentorske mreže tekmovanje uspešno izvaja-la Osnovna šola Rodica, letos pa je Zavod Republike Slovenije prvič za-upal organizacijo naši soli. Na tekmovanje je 15 šol v mreži prijavilo 70 tekmovalcev, ki so se na državno tekrnovanje uvrstili po predhod-nem šolskem tekmovanju. Učiteljice mentorice so na tekmovanje pripeljale tekmovalce iz OŠ Dob, OS Domžale, OŠ Frana Albrehta Kamnik, OŠ Janka Kersnika Brdo, OŠ Jurija Vega Mo-ravče, OŠ Marije Vere Kamnik, OŠ Mengeš, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Rodica, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Toma Brejca Kamnik, OŠ Trzin, OŠ Vodice, OŠ Strajne in OŠ Venclja Perka Domžale. Že v šolskem letu 2003/2004 je tekmovanje prvič potekalo po novem. To pomeni, da ni šio zgolj za do-sežke v znanju slovnice in uporabi besedišča, pridobljenega predvsem pri pouku angleščine. Tekmovanje je po novem esejskega tipa, saj so naloge vezane na vsebino že drugič predpisane knjige Daniela Defoea, Robinson (rusoe. Za reševanje tek-movalnih nalog so imeli tekmovalci na voljo 90 minut. Na tekmovanje se je iz vseh slovenskih šol uvrstilo 1385 tekmovalcev, od tega jih bo 157 doseglo zlato priznanje, 695 pa srebrno. Ponosni smo, da bo iz naše mentorske mreže kar 13 tekmovalcev doseglo najvišje, zlato priznanje, 25 pa srebrno. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo! Tekmovalne naloge vsebujejo tuđi nagovor pristojnih z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, češ da bo tekmovanje pokazal odel znanja angleščine., Že dejstvo, da si želijo tek-movati, pove, da imajo /tekmovalci/ angleščino radi in da jo nedvomno tuđi dobro obvladajo. Prepričani so, da bo tako tuđi v prihodnje. Toda mentorice tekmovalcev smo prepričane, da je pri tako obsežnih in za-htevnih tekmovalnih nalogah povsem dopustno za najvišje priznanje doseći 95 odstotkov, to je 38 točk, saj bi tako tekmovalcem dali več vzpodbude in volje ,da bi se še bolj množično ude-leževali tekmovanja, saj je namen tek-movanja vzpodbujanje za pridobivanje dodatnega znanja angleščine, cilj pa, da bo tekmovanje počasi postalo le privilegij učencev, ki bodo poleg svojega vloženega truda in veselja ter truda njihovih mentorjev, imeli možnost še za dodatno izobraževanje v tujini. Slavlca Berghaus, OŠ Venclja Perka Domžale Dramski krožek Srednje šol Domžale Veliko smeha in tezje kot se zdi Snežaki v zasebnem vrtcu Mali princ Naj vam povemo svojo zgodbo, kako smo najmlajši otro-Cl v našem vrtcu spoznavali snežake. ^si smo še tako majhni, da še ne poznamo prav dobro snega in fadosti, ki jih prinese sneg. Naše skrbne mamice in očki so nas zlutraj toplo oblekli in tuđi Jana in Hana sta nas zavijali v šale na glavo privezovali kape in na roke dajali rokavice. Vedno sta nam povedali, da vse to potrebujemo zato da nas ne bo zcblo •n da bo kmalu zapadcl sneg. Kaj je to sneg? Ali je to nekakšen dež? To nam je bilo kmalu malo bolj jasno ko nam je Jana preorala pravljico Dobri snežak. V knjigi sta fantek in punčka tuđi šakala da zapade sneg in to seje neke noći tuđi zgodilo. Zato sta zJutraj toplo oblečena odhitela iz hiše. Vse okrog je bilo belo. ^eželo je prekril sneg. Potem pa sta naredilo eno smešno bitje. ''■ snega sta naredila kepe iz kep pa sneženega moža. Na glavo s*a mu dala klobuk, v roke metlo in namesto nosu sta mu dala korenček. To je bil najprijaznejši snežak. Poskrbel je za preze-"'e in lačnc živali. Slike v knjigi smo z veseljem opazovali in ta Sfiežak nam je bil zelo všeč, samo pravi sneg še ni zapadel, da bi 8a naredili še mi. Vendar nas Jana in I lana vedno presenetita in judi tokrat sta se domislili papirnatega snežaka. Na balone smo J^Pili papir, da smo dobili kepo, ki smo jo nato pobarvali z belo "arvo. Dve kepi smo zlepili skupaj, dodali dve manjši za roke. Na glavo smo mu dali klobuk, v roke metlo in še korenček. Pa Je ravno tak kot v knjigi, Ic da se ta ne stopi. Tega snežaka smo "JPazovali, se z njim igrali in se o njem pogovarjali. Ko smo ga Jj°bro spoznali sta imeli Jana in \ lana za nas novo presenečenje. |udi mi sami smo se preoblekli v snežake. Kot pravi snežaki j^o imeli vse potrebne pripomočke. Najbolj nanije bilo všeč 0 smo svojo novo podobo opazovali v ogledalu. Nismo pa se sam° igrali. Naredili smo še vsak svojega snežaka iz odpadne-8a niateriala, ki ga v vrtec nosijo naši starši. Pri izdelavi smo PMrebovali malo pomoći, vendar nastali so snežaki na katere 0 '•ulo ponosni. Nismo pa pozabili na Dobrcga snežaka iz a»e pravljice. V Pobarvani pravljici smo pridno ustvarjali in Ql tu smo naredili snežake. Okrog nas je vse polno snežakov Se pravi snežak iz snega nam manjka pa bo pravljica kon-na. Snega pa ni in ni bilo, mi pa smo še kar upali da ga do- čakamo. Med tem čakanjem pa smo se naučili še pesmico o snežaku. Pokazati znamo kje ima pisker, da drži metlo, kako se smeje in da se boji sončnih žarkov. IN ... končno SNEG. Pa smo ga le dočakali, naša vztrajnost je bila poplaćana. Tako kot v pravljici je bilo vse belo in lahko smo odšli ven naredit še snežaka iz snega. Spoznali pa smo še nekaj, da se sneg topi in na koncu v posodi ostane le voda. Smo pa veseli da smo spoznali to smešno bitje. Naš sne-ženi snežak seje že stopil a imamo v igralnici še druge snežake. Zima pa se je tuđi še potrudila in nam nasula snega, da smo naredili nove snežake. Na snegu pa smo se ludi kepali in sankali. Sončkl z Jano In Hano Tuđi kratka dramska igrica za-hteva več {asa in energije, kot sva sprva mislili. Sva Helena Strehar in Irena Sušnik, ki v letošnjem šolskem letu obisku-jeva dramski krožek na Srednji soli Domžale. Poleg naju je še sedem deklet, Anja Cerar, Andreja Grkman, Irena Dokl, Špela Papež, Eva Rovan-šek, Draga Pekič in Nastja Kovačič ter mentorica Tanja Stergar. Čeprav smo majhna skupina, smo vseeno zelo različne, ne le zato, ker se izobražujemo v različnih progra-mih: gimnazijskem, poklicno-teh-niškem (ekonomsko komercialni tehnik) in poklienem (trgovec), am-pak tuđi, ker smo si delo v krožku predstavljale vsaka drugače. Najprej smo se seveda morale dogovoriti, kakšno igrico bi rade uprizorile, vedele pa smo, da bodo naša publika majhni otroci. Ker nam no-bena od pravljic, ki smo jih poznale, ni bila preveč všeč, smo se odločile, da si po svoje priredimo Muco Co-patarico in da copatke zamenjamo z drugimi predmeti. Najprej smo samo zbirale ideje, ki smo jih potem nekako povezale med seboj. Tako je nastala neka okvirna zgodba, ki jo je bilo treba le še prenesti na papir. Am-pak ta le je bil zelo trd oreh. Nobena od nas ni pričakovala, da borno scenarij pisale kar same, in bilo je dosti težje, kot smo si predstavljale. Zato nam je na pomoč priskočila mentorica, ki je naš okviren scenarij dokončala in tako je nastala zgodbica z naslovom Redoljubna muca. Odločile smo se, da jo borno zaigrale otrokom naših profesorjev ob božicu, ko jih je razveselil tuđi Božiček z darili. Nato smo si razdelile vloge in za-čele vaditi, ob tem pa smo se noro zabavale in smejale do onemoglosti. Mislim, da so bili to najbolj zabavni trenutki našega druženja. Tuđi naša mentorica se je smejala našim nor- čijam med vajami, saj smo bile zelo »kreativne«. Poleg predvidenega besedila so iz naših ust prihajale naj-različnejše inovativne kombinacije, ob katerih smo kar pokale od smeha. mentorica pa nam je tuđi pomagala z najrazličnejšimi nasveti, kadar je prišla do sape. 20.12.2004 je nastopil dan premiere. Ker na naši soli ni ustreznega prostora, smo igrico uprizorile na Osnovni Soli Domžale. Nekaj treme je seveda bilo prisotne, ne samo, da smo igrale otrokom, ki so, kot vemo, naj iskrenejši kritiki, ampak smo se morale pokazati tuđi našim profesorjem ... oblečene smo bile seveda kot majhni otroci... Prišlo je veliko profesorjev s svojimi malčki, ki so bili zadovoljni tako z darili Božička kot s samo igrico. Pohvale smo bile deležne tuđi od profesorjev. Nato smo imele krajši premor, potem pa smo se odločile, da bi igrico uprizorile še kje. Dogovorile smo se z vrtcem Urška iz Domžal, kjer smo 26.01.2005 igrico potem tuđi odigrale. Zaradi velikega števila otrok jo je bilo potrebno ponoviti dvakrat. Sedaj pa smo se odloćile, da te igrice verjetno ne borno več uprizarjale in se borno lotile drugih projektov. Najprej bo na vrsti večer ruske literature, ki ga borno spomladi pripravile z Glasbeno solo Domžale. Ob koncu naj se še v imenu celotne-ga dramskega krožka zahvaliva naši mentorici Tanji Stergar za njeno po-trpežljivost, prizadevnost, vzpodbu-do ter njene izvirne ideje, s katerimi nas je iz dneva v dan presenečala. Helena Strehari Irena Sušnik Vpis otrok v vrtec Starši si želijo svojega otroka vpi-sati v vrtec, pa dostikrat ne vedo, kako vpis poteka. Nemalo staršev priđe v vrtec z željo, da bi otrok začel že naslednji teden ali mesec obiskovati vrtec, v vrtcu pa niti prošnje še nišo oddali. Odločila sem se, da tuđi preko časopisa Slamnik staršem nanizam nekaj napotkov o vpisu otrok v vrtec. Obrazec »Vpis otroka v vrtec« lahko dvignete na upravi vrtca Urša, Slam-nikarska 26, Domžale, vsak dan od 7,00 do 15,00. ure, ob torkih pa do 17,00.ure. Obrazec vam pošljemo tuđi po pošti ali po faxu, lahko ga najdete tuđi na naši spletni strani: http. // www 2 arnes. si / - vvzljur. In naša elektronska postaje: E mail: RO Vrtec - Ursa Aguest. arnes.si, kjer vam odgovorimo na vprašanja, ki vas zanimajo.Na voljo so vam tuđi naše tel. številke: 724-14-34 Projekt »igre na snegu in učenje smučanja« V mesecu februar ju je snežna vila uslišala naše želje po snegu in nam na vrtfevsko dvorište nasula snega za urcsnifc vanjc projekta »IGRE NA SNEGU IN UČENJE SMUČANJA«, ki so se ga iidclcžili vsi otroci skupine »iniick«. Pod budnim očesom vaditeljice Mojce so izvajali prve korake smučarskih vrlin. Naučili so se vstati, čisto sami, narediti obrat v obliki »sončka«, spoznati stopničasti korak, smucali pod oviro, se ustavili, skočiti čez navidezno skakalnico. skratka bili so pravi junaki na smučeh. Ob zaključku projektil smo priredili slavnostno podelilev mcdalj za pogum, ne-kateri pa so si lahko v knjižico »ZLATI SONČKK« prilepili nalepko, ki označuje spretnost smučanja. Vzgojiteljicc otrokom vrtca Cicidom čestitamo in jim želimo, še veliko smučarskih vragolij. Vrtec Domžale: Enota Cicidom, Mojca Grojzdeh in fax: 721-04-2). Radi vam bomo svetovali, se z vami pogovorili. Staršem priporočamo, da vpisnico oddajo čim prej, takoj po otrokovem rojstvu, ker se pri sprejemu upošte-va tuđi datum oddaje vpisa. Mogoče imate prvo, drugo leto... zagotovlje-no varstvo pri babici, dedku, sosedi, a dostikrat se zgodi, da vam »varu-ška« zaradi bolezni varstvo odpove in čez noć ne veste kam z otrokom. Tuđi mi vam takoj ne moremo pomagati, je pa kljub vsemu več možnosti za sprejem v bližnji prihodnosti, će imate v vrtcu že vloženo prošnjo. Prošnje lahko v vrtcu oddajate vse leto. Tišti starši, ki pa želijo sprejem npr. s 01.07 ali 01.09 2005/06 pa morajo prošnjo oddati najkasneje do 30.04 2005. Vse prispele prošnje do tega datuma, komisija za sprejem otrok v vrtec obravnava v začetku maja, nato pa so vsi starši, ki so že-leli sprejem z zgoraj navedenimi datumi obveščeni pismeno o sprejemu oz. ne sprejemu. Rada bi vas tuđi obvestila, da vsi tišti starši, ki imate prošnje že vložene pri nas, pa ste med tem časom spre-menili bivališče, službo, se vam je povećalo število družinskih ćlanov, nimate več statusa studenta ipd., javite spremembe na upravo vrtca. Podatki so pomembni pri obravnavi za sprejem. Dpam, da boste pravočasno uredili vpis in si tuđi tako »milili skrbi. Lep pozdrav vsem staršem, ki že imajo otroka vpisanega v našem vrtcu ali pa bodo te formalnosti še urejali. Zvonka Doberiek pom. ravnateljice SLAMNIK - mar*c 200S GOSTICEVI DNEVI stran 12 Pogovor z Borutom Jenkom, predsednikom Kulturnega društva Jože Gostič Homec Spoštovanje življenja indela Jožeta Gostiča Kdaj ste vi osebno prvič sliSali za vvlikega opernega tenorista Jožeta Gostiča? Ime Jožeta Gostiča je bilo na Homcu vedno prisotno. saj je njegova hiša v središču Homca, po njem je poimeno-vana glavna cesta, najbolj pa so med vaščani živi spomini na polnočnice v homški cerkvi, pri katerih je prepeval Jože Gostič. Na božični večer so na Homec prihajali gostje od vsepovsod, na vaških dvoriščih parkirali svoje avtomobile in se v skrivnosti božične noči podali na Homški hrib, v cerkev, kjer je sv. maso daroval takratni župnik g. Karei Babnik, s svojim petjem pa jo je spremljal operni pevec Jože Gostič skupaj z domačim cerkvenim meša-nim pevskim zborom. Doživetje teh sv. daritev je še danes živo med vsemi, ki so bili prisotni. Se pravilno spominjani, da je bil pravzaprav obisk Gostičevih opernih prijateljev iz Zagreba na vašem pokopali^u vzrok za že šest Gostičevih dnevov? Pred 35. obletnico smrti Jožeta Gostiča je prof. Vladimir Kranjčević, takratni direktor Opere HNK. Zagreb, danes pa tuđi častni član našega društva, pripeljal skupino predstavnikov bodočega Društva Ijubiteljev zagreb-ške Opere in Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba na Homec, da se na Gostičevem grobu, ob cerkvi Marijinega rojstva, poklo-nijo spominu na opernega pevca, ki so ga v svoji mladosti spremljali z neverjetnim navdušenjem. Spomi-njajo se njegovih velikih nastopov, povratkov z gostovanj v tujini, ko se je vedno znova vračal v Zagreb, predvsem pa so živi spomini na slovesnosti ob 30. obletnici Gosti-čevega umetniškega delovanja z njegovim nastopom v vlogi Andrea Cheniera in njegovega zadnjega na-stopa v operi Trubadur, ko je, že vidno oslabel, se vedno sijajno nastopil v vlogi Manrica. Skupina je obiskala takratnega župnika g. Alojzija Golo-ba in skupaj so se dogovorili za spo-minsko sv. maso ob 35. letnici smrti Jožeta Gostiča v cerkvi na Homcu. S pomočjo Občine Domžale, Zveze kulturnih organizacij občine Domžale, Krajevne skupnosti Homec-Noži-ce in našega društva smo tako v decembru 1998 vzpostavili prve stike z našimi prijatelji iz Zagreba, kar je pomenilo začetek sodelovanja, ki je pripeljalo do slovesnosti ob 100. obletnici rojstva Jožeta Gostiča in s tem tuđi Gostičevih dnevov. Kako vam uspeva, da zagotovi-te tako mednarodno sodelovanje obeh opernih hiš? Spoštovanje, ki ga še danes izkazujejo vsi, ki so imeli priložnost spremlja-ti življenje in delo Jožeta Gostiča, je tisto, ki nas vse povezuje v pripravi slovesnosti v njegov spomin. Ponosni smo, da že vse od začetka pri pripravi slovesnosti v spomin na tenorista Jožeta Gostiča sodelujeta dve operni hiši, v katerih je nastopal naš veliki rojak: Opera HNK Zagreb in SNG Opera in balet Ljubljana. Ravnatelji obeh opernih hiš se ves čas zavedajo pomena opemega pevca Jožeta Gostiča in zav-zeto sodelujejo pri pripravi prireditev. Njihov delež pri pripravi koncertov in opernih predstav je res velik. Samo na koncertih v njegov spomin je doslej nastopilo šestdeset pevcev, mnogi med njimi tuđi večkrat. Preplet nastopajo-čih iz obeh opernih hiš na koncertih v Zagrebu, Ljubljani, Domžalah in na Homcu pa priča o dobrem medseboj-nem sodelovanju. V veliko čast nam je, da sv. maso ob obletnici rojstva daruje ljubljanski škof. Letos je bil tako med nami že drugič msgr. Andrej Gla-van. Prav posebno doživetje pa je glasbeno sodelovanje Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, ki že nekaj let spremlja spominsko sv. maso na Homcu. O pomenu prireditev priča rudi obisk veleposlanika Republike Hrvaške v Sloveniji nj. eksc. dr. Mana Nobila. Naši gostje so tuđi člani Društva Ijubiteljev zagrebške Opere in Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba. Po čem so se 6. Gostičevi dnevi razlikovali od dosedanjih petih? Novost v letošnjih Gostičevih dnevih predstavlja Koncert ob 105. obletnici Gostičevega rojstva, ki ga je v Sloven- ski filharmoniji sijajno izvedel zbor in orkester Consortium musicum pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Cudermana s solisti: Matejo Amež, Mirjam Kalin, Marjanom Trčkom in Jankom Volčanškom. Dirigentu koncerta dr. Mirku Cudermanu je umetnik povedal, daje v letih 1929-1933 v trančiškanski cerkvi v Ljubljani vsaj dvakrat pel pod vodstvom Hugolina Sattnerja solistični part v Beethovnovi Maši v Č-duru. Be-ethovnova skladba je ena prvih, v katerih je Gostič nastopil kot solist. S koncertom, ki je bil prav na dan njegovega rojstva smo se tako prvič spomnili tuđi Gostičevega koncertnega delovanja. Kako pa skusate prireditve, ki so na tako razlifnih prizoriSčih, pri-bližati poslušalcem oz. gleda Iccm? Ves čas se trudimo da bi bile prireditve, ki so izven meja naše občine čim-bolj dostopne našim občanom. Tako so vstopnice za prireditve v Ljubljani naprodaj v Kultumem domu Franca Bernika v Domžalah tuđi po ugod-nejših cenah, organiziramo pa tuđi avtobusne prevoze na prireditve v Ljubljani. Prvi koncerti so bili v homški cerkvi, zaradi mraza v tem obdobju pa jih zadnja leta prirejamo v Kultumem domu Franca Bernika v Domžalah, nad katerim so nastopajo-či in gostje navdušeni, vsi pa si želimo, da bi bila dvorana večja. Gosticevi dnevi pa nišo edina priložnost v letu, ko se spomnite na vašega velikega rojaka? Jože Gostič se je poslovil od nas na božič leta 1963. V spomin na ta dan je konec meseca decembra v homški cerkvi spominska sv. masa, ki se je udeležijo tuđi naši gostje iz Zagreba, pri njei pa sodelujejo solisti iz obeh opernih hiš ali iz bližnje okolice skupaj z mešanim pevskim zborom župnije Homec, s cimer želimo obu-diti spomin na skupno prepevanje Jožeta Gostiča z domačim pevskim zborom. . S čim se Kulturno društvo ob Gostičevih dnevih še ukvarja? Pripravljamo kulturne prireditve in slovesnosti ob dnevu samostojnosti, materinskem dnevu, organiziramo miklavževanje, pripravljamo predavanja in kulturne večere, posebej aktivna je dramska skupina, ki skoraj vsako leto pripravi novo predstavo, letošnja premiera je bila prav v teh dneh. Izdajamo tuđi krajevno glasilo Vaščan, ki predstavlja življenje in delo v Krajevnih skupnostih Homec-Nožice in Preserje. V okviru Kulturnega društva deluje tuđi Dekliška pevska skupina Sirene, ki je v pre-teklem letu praznovala 10. obletnico delovanja. Komu bi se radi ob zaključku letošnjih 6. Gostičevih dni posebej zahvalili? Poudariti moramo, da ima velike zasluge, da lahko pripravljamo prireditve v okviru Gostičevih dni Občina Domžale, ki že ves čas sodeluje pri pripravi slovesnosti in je tuđi njihov pokrovitelj. Hvaležni smo za vso po-moč in podporo, saj prav prispevek Občine Domžale omogoča izvedbo prireditev in nadaljevanje zelo dobre-ga sodelovanja med vsemi sodelujo-čimi. Prireditve v okviru Gostičevih dni pa je v zadnjih letih finančno podprlo tuđi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Posebej bi se radi zahvalili vsem so-delujočim: ljubljanskemuškofumsgr. Andreju Glavanu. solistom, zboru in orkestru Opere HNK Zagreb in ravnatelju g. Zoranu Juraniću ter SNG Opera in balet Ljubljana in ravnatelju dr. Borutu Smrekarju, Slovenskemu komornemu zboru ter zboru in orkestru Consortium musicum in njiho-vemu umetniškemu vodji dr. Mirko Cudermanu, Društvu prijateljev zagrebške Opere s predsednikom g. Franjom Obuljenom, župniku g. Antonu Dobrovoljcu, ga. Marjani Mrak, g. Ivanu Lotriču, Kulturnemu domu Franca Bemika Domžale in direktor-ju g. Milanu Mariniču, sponzorjema podjetjema Heser PSI in Fotolito Do-lenc ter Fotokino klubu Mavrica, ki spremlja prireditve. Hvala in veliko uspeha tuđi pri sedmih in vseh nadaljnjih Gostičevih dnevnih. Vera VOJSKA 6. Gosticevi dnevi Veliki tenorist živi v srcih vseh Ijubiteljev opere Ljubljana - Homec - Domžale - Zagreb so postaje spomina na velikega tenorista, za katerega so avtorji njegove monografije, ki je izšla ob 100-letnici njegovega rojstva zapisali, da je bil pevec, kakršnega danes ni. To je bilo v letu 2000, ko so se zafeli Gosticevi dnevi v organizaciji Kulturnega društva Jože Gostič Homec, Društva prijateljev zagrebške Opere, SNG Opere in baleta Ljubljana ter Opere HNK, v posa-meznih letih pa so z organizatorji sodelo-vala tuđi druga društva, vselej pa je bila pokroviteljica Gostičevih dnevov Občina Domžale. Letošnji 6. Gosticevi dnevi so se začeli 4. marca v SNG Operi in baletu Ljubljana s slavnostnim koncertom opernih arij solistov Opere HNK Zagreb ter solistov in Orkestra SNG Opere in baleta Ljubljana. Po dirigent-sko palico Lorisa Voltolinija so polno operno hišo s svojimi arijami navdušili Galia Gorčeva, Mirjam Kalin, Neda Martič, Želj- ka Martič, Martina Zadro. Miljenko Duran, Marko Kobal, Armanda Puklavec, Slavko Savinšek, Matjaž Stopinšek ter Jože Vidic. Sledil je koncer ob 105. obletnici Gostičevega rojstva v izvedbi Zbora in orkestra Spominska masa na Homcu Podžupan Toni Draoar, Franjo Ogulin, Društvo l|ubltel|ev zagrebike opere, Borut Jenko. predsednlk KO Jože Gostič, Ana Pejkovtč kulturni ataše hnraškega veleposlanica In prof. Vladimir Kran|čevlć, častni član KD Jože Gostič hHr*ji« in k«ko««»tii«ii« proizvodni« [NOVA LINIJA - NOVI ARTIKLI vrtni kamini ograje, eevl, rebniki Irovnc in prane plošce korita la roie ... A vse vrste tlakovcev stcbri ta oporni zid korifnic« xa obreiino vodnjaki PRODAJA Consortium musicum v Slovenski filharmoniji. Na programu sta bila W.A. Mozart ter L. van Beethoven, zboru in orkestru pa je dirigiral dr. Mirko Cuderman. Litanije in masa so bile lep poklon Jožetu Gostiču ob obletnici njegovega rojstva. V nedeljo je bila v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu spominska sveta masa, ki jo je v prepol-ni cerkvi daroval ljubljanski Skof msgr. Andrej Glavan, Slovenski komorni zbor pa je pod vodstvom dr. Mirka Cudermana izvedel Lisztovo Misso ehoralis. Nedeljsko popoldne, 6. marca 2005, je bilo namenjeno slav-nostnemu koncertu solistov Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana. Solisti Martina Gojčeta Silič, Ivana Kladarin, Milena Morača, Ana Pusar Jerič, Rebeka Radovan, Andrej Debevec, Ivo Gamulin, Siniša Hapač ter Robert Vrčon so ob klavirski spremljani Nine Cossetto in Natašc Valant zapeli Številne popularne arije, ki jih je povezovalec Janez Lotrič uvrstil na posamezne postaje življenja in petja Jožeta Gostiča. Ljubitelji opernih arij ter spomina na velikega tenorista so v Kultur-nem domu Franca Bernika nav-duSeno ploskali vsem opernim solistom. Tako slavnostni kon- cert solistov obeh oper v Domžalah postaja tradicija, hkrati pa tovrstni koncert tuđi po mnenju glasbenih kritikov postaja po-memben del vsakoletnih Gostičevih dnevov. Prireditve so se nadaljevale v Slovenskcm narodnem gledališču Operi in baletu Ljubljana, ki je spominu Jožeta Gostiča namenila Verdijevo opero Nabucco, Ver-dija pa je kot avtorja spominske opere na tuđi na Hrvaškcm pri-Ijubljcnega slovenskega tenorista izbrala Opera HNK Zagreb, ki 20. marca pri ljubi jenemu tenori-stu namenja Rigoletto. LetoSnji 6. Gosticevi Dnevi se zaključujejo s slavnostnim koncertom opernih arij solistov SNG Opere in Baleta Ljubljane ter solistov in orkestra Opere HNK Zagreb, ki bo 2. aprila 2005. Čeprav 6. Gosticevi dnevni še nišo v celoti zaključeni, lahko ocenimo, da so dosegli svoj na-men. PolepSali so življenja Ijubiteljev opere, hkrati pa svojemu velikemu rojaku Josipu Gostiču ponovno povedali, da ga imajo radi in da cenijo njegovo člove-ško toplino, pristnost, blagost in m ustrežljivost ter iskreno domo- ■ Ijubje, ki ga je namenjal svojemu rojstnemu Homcu. Vera Vojska Foto: Toni Igllč ESTETSKA OBLIKA KAKOVOST VGRADNJA ODPORNOST TRDNOST MOSTI 93, 131« Komanda, Uli 01 «34 30 «5, «34 IO «2, faksi 01 834 30 80 •-mallt li*fo@|uhaitt.coin, httpt//www.|vlMM»t.cant CIMI43V Domžale f •»IFlflA. Kamnik |':j' www.simax-slo.com ;-'">' AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATOR JI PRTUAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL & ■/>■■•■■.!>. . i -,< ZA VSE VRSTE OSbBNIH IN TOvOHNIH VOZIL MONTAŽA IN SERVIS r# PNEVMATIKE i SLaooi že od 33.000 SIT dalje Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme SLAMNIK - m*r«e 2005 tran 13 DA NE BOMO POZABILI 100 let Sokolskega društva v Domžalah: V hudih fi naučnih težavah: kako poplaćati finančne obveznosti gradnje doma... prvo svelovno vojno znašlo v skoraj bre/.i/.hodnem položaju. /. dograditvijo Sokolskega doma in ' njegovim slavnostnim odprtjcm pa so se težave za Domžalčane Sele začenjale. Ob balkanskih vojnah ■w v domu organizirali nekaj pre-davanj na balkansko temo, pripravili pa so tuđi nabiralno akcijo za balkanski Rdeči križ. Zanj so Mani Sokola, nakazovali po 20 Kron pod-porc. Ustanovili so tuđi tamburaško skupino Zvoncek; ustanovili so ga z namcnom, da bi prihranili izdatke za nastopanje godbe. V letu 1913 je bilo v sokolskom društvu opaziti poudarjeno skrb za prosvetno delovanjc, zanemarjali pa nišo niti obi-čajnegu sokolskega delovanja. Z vso odgovornostjo gaje prevzel modnarodni tekmovalec brat Vinko Rabič. Po njego-vem odhodu je načclstvo v domžalskem Sokolu prevzel domaćin .lože Gašperin, ki je ostal načelnik do svetovne vojen. Bil je, tako so zapisali kronisti, zadnji načelnik pod tujim, avstroogrskim jarmom in prvi načelnik v novi slovanski domovini - kraljevini SHS. Delo na višku - finančne teiave pa tudi... Ceprav je bilo delo v domžalskem Sokolu v zadnjih petih letih zelo dobro in uspesno, pa so to obdobje zaznamovalc velike denarne obveznosti do različnih denarnih zavodov in mnogih upnikov. le obveznosti so izhajale šc iz obdobja (?radnjc, zadevale pa so odbornike, ki so bili zavezani poroki in ludi druge člane. lerjatve so bile vse večje, terjani zneski so postajali vse večji, spremljale so jih tudi različne grožnjc. Denarja ni bilo kje vzeti, odbornikov se je že lotcvalo ma-lodušje. Da bi društvo obvarovali pred sodno izterjavo ali možnim razpustom sofe leta 1912 ustanovili »DRUŠTVO M ZGRADI«) IN VZDRŽliVAN.IH s0KOLSKIXiA DOMA V DOMŽA-Uh«. Pravila za to druStvo je sesUivil advokat dr. Kokaij iz Ljubljane. Leta 1913 je mnenjeno društvo v eeloti prevzelo vsa finančna in druga bremena Sokolskega doma v Domžalah, torej vse obveznosti, ki so dotlej bremenile druStvo Sokol. Razumljivo je, da so društvo sestavljali skoraj izključno dotedanji člani Sokola: Slokar, Kuhar, Ravnikar, Jcnčič, Majzelj in drugi, ki s*> bili že dotlej tako ali drugačc kot P»roki soodgovorni za plačevanje obveznosti Sokolskega doma. V časih, ko priđe do ncprcmostljivih težav, je normalno, da marsikje priđe d(> prerekanj. nesporazumov, različnih gledanj na isto stvar in hudih naspro-ll)vanj. Tako je bilo tudi med člani Sokola in odborom društva. V želji zbrati kar največ denarja so poplačilo dolgov So se oprijeli skrajnostne oblike: s plo-'^vinastimi nabiralniki, posredova-nimi med ljudi, so skušali zbrati kar največ denarja; najmanj toliko seveda, da bi z njim poplaćali vsaj najnujnejše "hve/.nosti in obresli. Poskus se se-Veda ni obnesel in društvo se je pred položaju. Vojna: Sokolsko društvo je razpuš-čeno! Vojna vedno pomeni strahovit poseg v vsako društvo. Ob pričetku prve svetovne vojne je priSlo do razpuslitvc vseh sokolskih društev. Vsi najaktivnejši in najbolj prizadevni delavei v domžalskem Sokolu so bili mobilizirani v avstroogrsko vojsko. Dopise in dokumenlaeijo je v takem nekaj časa sprejemal Andrej Slokar, ko pa so tudi njega mobilizirali, je stvar vzel v svoje roke gostilničar Franc Kuhar, ki pa v tem delu ni bil uspeScn. Dopisom, problemom in gospodarjenju z domom ni posvcčal kaj prida skrbi, tako da iz tega obdobja prve svetovne vojne ni ostala nikakršna dokumentacija; eelo nobenih, niti najpomemb-nejših dokumentov iz tega časa ni! Dom zasedejo vojaki - in ga izropajo... Jeseni leta 1914 se je v dom naslanil 97. Tržaški pcšpolk in v domu ostal kar pol let. Od 31. julija pa do 3. marca 1918 je bila potem v domžalskem Sokolskem domu vojaška bolnica s 104 posteljami. Čas težkih preizkuSenj... Ves ta čas je pomenil za sokolsko društvo čas težkih prcizkušenj. Pred očmi ustrahovanega članstva je izginjalo veliko in 7. največjimi odrekanji pridobljcno premoženjc. V domu so gospodarili tujei -Avstrijci, ki so poskrbeli, da se je dru-Stvena imovina ves čas uničevala. Mnogo dragocene opreme je bilo izropane, s telovadnega orodja in treh blazin so izrezali usnje, izginili so kroji, oprema, stoli, miže, trobilni rogovi. Poškodovali so peči, zidove, parket, stavba je na vseh mestih kazala posledice uničevalske vojaške sic. Škoda, ki so jo ocenili, je znašala 7460 Kron. Ob uničenem domu pa so terjatve za plačevanje obrokov porokom-plačni-kom prihajale Se kar naprej. Izropanost doma, ob tem pa neplaćani dolgovi, je bila danost, ki jo je na Domžalskem pustila vojna. Sokolski dom v Domžalah je bil naenkrat v položaju, da ga zaradi neplačanih dolgov prodajo. Kar naenkrat se je pojavilo nekaj možnih kupčev (med njimi so bili tudi Dom-žalčani) in pa vojni dobičkarji, ki so v poceni nakupu in kasnejši prodaji doma začutili novo ffiožnost za oko-riščenje. Doma ne damo, ne borno ga prodajali! V Domžalah je bil tedaj župan Franc Cerar, posestnik in slamnikarski pod-jetnik iz Stoba in je uvidcl, kam pelje-jo Sokolski dom neplačani računi in v plačilo zapadli dolgovi. Bil je dovolj zaveden in narodno ozavesčcn, da je uradno izjavil: »DOKLHR BOM JAZ IMIU, KAJ MOČI, SOKOLSKI DOM V DOMŽALAH NK BO PRODAN!« Tako seje tudi zgodilo. Pisatelj dr. Ivan Tavčar, ki je bil pravni zastopnik Mestne hranilnice v Ljubljani, je sodišču predlagal, da naj za Sokolski dom v Domžalah uvede prisilno upravo. Franc Carar, domžahM sJamnHtar Iz STOBA, M pa Je kot župan Domžal prepreci, da bi zaradi dolgov Sokolski dom prodaN. Sodišče je zahtevi ugodilo in za prisilne-ga upravitelja imenovalo Franca Cerar-ja. Dancs lahko ugotovimo, da sta torej Ivan Tavčar in Franc Cerar uspešno pre-prečila prodajo doma, ki je po prevratu spet prešel v upravo Sokolskega društva v Domžalah. Navdusenje ob koncu vojne! Tudi Domžalc je zajelo nepopisno nav-dušenje, ko je po končani prvi svelovni vojni naposled zavladal mir. Praznova-nje konca vojne so v Domžalah pripravili ćelo dva dni prej, kot pa je potekalo v Ljubljani. Bilje 27.oktober leta 1918. To je bil dan, ko je po Stirih letih vojne spet priSlo do nastopa domžalskih sokolov v rodnih Domžalah. Ob tej priložno-sti so oblečeni v sokolske kroje sokoli pripravili veliko povorko po Domžalah. Udeležili so se je vsi, ki so domžalski Sokol ustanavljali in so pomenili osred-je sokolskega gibanja ler množica drugih udeležencev. Ko je bilo praznovanjc mimo, so se sokolski navdušenci sestali na praznik t.i.. »Ujedinjenja« - 1. decemba 1918. Nastopili s6 v krojih: 14 članov, 7 čla-nic, 22 dečkov in 14 deklic. Vodil jih je društveni načelnik Jože Gašpcrin, ki je tedaj postal prvi mož sokolske dejavnosti, predvsem sokolskega tekmovalnega dela, poprijel pa je pov-sod tam, kjer je uvidel , da njegova po-moč potrebna. Sprva je bil za vse sam, saj je v(«]il vse oddelke. Polagoma si je pridobival vaditelje in vaditeljice. kljub temu pa se sokol številčno ni kaj dosti povečal nad tisto število članov, kot jih je bilo pred vojno. Seznam ćlanov v letu 1919 kaže, da je domžalski Sokol tedaj Stel 138 članov. ob ustanovilvi pa jih je bilo 128. Naposled poplafali dolgove... Za prvo nalogo si je odbor spet za-dal plačati dolgove. Nalogo so zaupali Kgidiju Šetini, ravnatelju Majdičcvega mlina v Jaršah. Mož je predlagal razpis 200 nabiralnih pol, od kalerih je vsaka vcljala 200 Kron. Akcija je dobro uspela, za opravljeno nalogo pa so l:gidiju Šetini II. 1. 1920 namenili posebno pohvalo. Poplaćane so bile menice, ob-resti, prostori doma so bili nanovo ure-jeni in prepleskani, orodje popravljeno elektrika nanovo položena, postorjeno je bilo pravzaprav vse, daje dom lahko zaživel na novo. Z različnimi drugimi akcijami (sem sodi tudi veliki javni na-slop 20. septembra 1920) pa so nabrali toliko, da so do jeseni leta 1920 lahko poplaćali ves dolg. Prvi starosta Andrej Slokar je tedaj rckel: »Zdaj je društvo zares samostojno! Pod svojo streho smo svoj gospod!« Matjaž BROJAN fone Ravnikar ]i' lifi iK'iitnonu /}>ir;ii<(" /gtn!o\ mskfg.i m 'i;ti( nlnpi'.ni ^:i i't ;uii\ ;i ui l)iil)i[t'i]",kt ki< m!M ''(>U!X;ilsl.ci';i (tkolisa V lta|h(»l|st'!jt |>tni)cnu '<-' l)cscdc ili /cio |)loih>vit likovni ustv;lt];ilct slikar nrhitfkturnc dedišine. V okviru praziiov.mj uh oscmdcsethtnici razi/l:isit\f |)ornž;il /;i try vas vahntin o.i oilpnu' i".izsta\r ik'l iimiia R,i\ntkar]a. V sredo, B. 3. 2005 ob 19.30 uri. Krajcvnc skiipnir.n nn-sl,i Duivi/.ilc B e s"e d A K N J I Ci A R N A Knjtihnvii 5, Dom/ak" 724 N4 m, 03 I 757 742 Predstavnika domžalske godbe polagata venec na grob nlenega ustanovltalja Franca Pfelferla ob 100-latnlcl njegove smrti. Foto: Mlha Zupančlč Ob reportaži Matjaža Brojana Kje si, domoljubje, zasmehovana in podcenjevana ljubezen do domovine in lastnega naroda? Pred kratkim smo na prvem radijskem programu poslušati čudovito in narodnostno bogato reportažo, ki jo je za radio pripravi! Matjaž Brojan, brala pa Ana Bohte in Jure Franko, pranje je bilo prepleteno z glasbo in pesmimi, kot Slovence sem in po-dobnimi... Zakaj je bila ta reportaža čudovita? Zato, ker je govorila o domoljubju. Česa podobnega je v naših javnih me-dijih vse premalo! V tej oddaji je bilo izrečenih veliko lepih, navdušujočih in pohvalnih besed - obenem pa je bilo slišati veliko nagovarjanja in sveto-vanj. Največ pa je bilo opozoril, kako revni in skromni smo pri spoštovanju svoje narodne zavesti, kako malo ljubimo svoj materni jezik in kako premalo premalo smo ponosni na naše prednike ter s tem na slovensko zgodovino. Ne spoštujemo svojega doma in nekaterih velikih Slovencev, kot je na primer general Rudolf Maister, ne cenimo svoje domovine, države in njenih simbolov, kot so: grb, zastava, himna in drugi. Vlada naredi letno finančno bilanco, država pa ne zmore narediti bilance duhovnega stanja - slovenskega duha, narodne zavesti in zavednosti ter ponosa, da smo Slovenci. Samo poglejmo: Za letošnji kulturni praznik ali Prešernov dan na hišah in zgradbah ni bilo izobešenih niti četr-tina zastav. Če se že pojavi anketa, koliko učencev, dijakov in studentov zna povedati besedilo naše himne ali jo ćelo zapeti, je izid zelo slab. Ime SLOVENIJA in našo himno bi bilo treba zaščiti. Tudi vrhunskim šport-nikom manjka narodne zavesti. Pred večjo tekmo ali po zmagi, ko stojijo v vrsti ali stopijo na zmagovalni oder ter je najvišje obešena slovenska zastava, pričujoči slovenski športniki med predvajanjem himne ne pojejo. Če ne znajo peti, naj bi vljudnostno vsaj usta odpirali. Žmagovalci drugih narodnosti, ki položilo roko na srce, naj jim bodo za zgled. Glede našega jezika še to. Lahko smo ponosni, da smo med tistimi ev-ropskimi jeziki, ki se držijo tradicije grške in rimske abecede, v kateri se črkaAizgovarjaA, E jeE, 1 je I, O je O in U je U. Za naša ušesa so ti jeziki - med njimi je slovenski - kratki, jasni in blagozvočni. Reportaia pripoveduje: Zgodilo se je pred nekako 13-imi leti, ko je tedanji poslanec prvega parlamenta, Anton Tomažič, ko gaje preplavilo čustvo Ijubezni do domovine, rekel približno takole: Rad te imam, domovina, ne/.aslisa-no rad, tako rad, da bi bil pripravljen nm rit i zate! Tako je rekel, potem pa so poslanci bruhnili v nezaustavljiv smeh, glo-bok, krohotajoč smeh nad nezasli-šano neumnostjo, ki so ji bili priča! Kaj takega! »Lepo vas prosim, kje pa ste Se vi-deli v teh fasih takole romantično patetiko. Saj nas bo od smeha vse pobralo.« Spolzek teren v naSih časih vsako-vrstnih varuhov, kjer pa je resnične zaštite vse rnanj, je rodoljubje, do-moljubje, uradno se pojavu reče tudi patriotizem. Meglica neznosnega romantizma ga krasi; takega, kakrsen ni za današnje čaše. Nekaj sladkob-nega naj bi bilo v tem, da ima kdo domovino rad, nekaj današnjemu mu človeku nevrednega, da bi se v teh časih ukvarjal s tem, kar sodi, pravi-jo, v starinarnico čitalništva. Rad je treba imeti sebe, svoj interes, morda družino, firmo, £e je družinska, pa smo ven s to našo univerzalno Ijubeznijo. Teoretičnih vprašanj na temo, ki jo začenjamo, je nič koliko! Kje se konca domoljubje, ko ga je preveč, in kje se začenja nacional izem, ko domoljubje postane agresivno in je obrnjeno k škodovanju drugim, da jih ogroža? Jih res, ali pa je to samo priložnost za izsiljevanja močnih, ki skušajo pridobiti na račun demokratičnosti in človekoljubja? Razmišljajmo danes o njej, domovinski Ijubezni, ki je ni, pa bi morala biti, če želi država - tudi naša — obstati... Prof. .lože Kranjc: Verjetno je bila-vsaj spočetka - neka, vrsta prizade-vanj, kako bi se ta kolektivna zavest okrepila. Bili so prazniki, bili so, bile so najrazličnejše stvari, vendar se je bati, da je po spremembi leta 1990 nastala neka praznina. Stare vrednote so izginile, novih vrednot nismo uvedli. Tisto, kar je nekoč povezo-valo, se je izkazalo, vsaj v mnogih primerih, neustrezno oziroma ne-obstoječe, novega ni nihče ponudi I. Nekako je postalo sodobno, da se veliko bolj kot Slovenci, slovenski državljani čutimo neke vrste kozmopolite. Ker pa tega kozmopolitizma v resnici ni, je seveda nastala neka pre-cejšnja praznina. Pri nas je opaziti smesenje domačega, pa tudi zanič-evanje... Žal je to opaziti, lahko bi rekli, na ravni čisto vsakdanje trgovine. Tuje pomeni boljše. domače pomeni slabše, kar seveda še zdaleč ni res. In to, da se navdušujemo samo nad tujim, svojega pa ne opazimo, pogosto opazijo tudi tujci. Tujci, ki so navdušeni nad našo deželo, nad našo prehrano, nad našimi Ijudmi, se čudijo, kako malo zanimanja je pravzaprav med nami za to, kar je naša specifična prednost - na tisto, na kar bi upravičeno morali biti po- nosni sredi tega ogromnega evropske-ga prostora. Da se je ohranil jezik, da imamo področja, na katerih se nam ni treba sramovati prav nitesar: znanost, kulturo, umetnost in tako dalje, vse to pravzaprav daje utemeljitev temu, da bi se lahko tega bolj zavedali in bi bili na to upravičeno ponosni. Potem je tu jezik, osrečujoča danost, ki si priplavala z materjo v moje otroštvo in si se oblikovala skozi moje čebljanje, da si zdaj tu. S tabo polagam v svet moje resnice, upanja, zamisli, izražam, kar kot člo-vek čutim v iskrenju ćustev in kalej-doskopu mojega duhovnega sveta... Janez Kranjc: Bojim se, da je bilo tukaj storjenih kar nekaj napak. Pouk slovenščine je postal tak, da ljudi pravzaprav odvraća od jezika; namesto da bi poudarjali prednosti, ki jih imata govorjenje in pisanje v lastnem jeziku, ker resnici na ljubo, tujega jezika se morda sploh ne da tako naučiti ,da bi lahko v njem izrazi! vse subtilne misli, ćustva in tako dalje, kar se da storiti v domaćem jeziku Torej, po en strani se verjetno na napaćen način pristopa k pouku slovenšćine, po drugi strani pa je seveda splošna površnost, ki je zna-čilna za današnji Ćas pri izražanju, ko se pravzaprav ne želimo već iz-ražati natanćno, poglobljeno, široko in tako dalje doprinesla k temu, da se - morda zares - zlasti mladi Ijudje raje poslužujejo tujih izrazov kot pa domaćih. Jaz sicer menim, da to samo po sebi ni nič slabega, će bi bili ti tuji izrazi upo-rabljeni tako, kot je treba. Pogosto pa najdemo izraze, ki so navadna mašila in ki se ponavljajo v najrazličnejših oblikah in okoljih, ki seveda nimajo nobene zveze, z vsebino povedanega. Samo toliko, če bi še smel reci, verjetno bi bilo pametno, da se poskušamo zavedati bogastva slovenskega jezika. K.er slovenski jezik v primerjavi z jeziki, ki jih govorijo veliko moćnejsi narodi, ni nič bolj siromašen, ima bogato, ne le strokovno ampak tudi siceršnje izrazje, predvsem pa je lep jezik in kot rečeno — znova lahko rečem, tujci, ki prihajajo v Slovenijo in ki se morda skušajo naučiti slovenšćine so navdušeni nad tem jezikom. Ugotavljajo, kako je bogat, kako je lepozvoćen in tudi sicer velik jezik. Nadaljevanje prihodnjič France Cerar VAR-INSTAL Trubarjeva ulicu 9 1230Domzak Vodovodne,plinske in sanitarne instalacije Varnost in zdrav je pri delu, Varstvo pred požarom AniePezdir, dipivar.ini, s.p.m. tel.: 031/ 675 666 > INSTALACIJE CENTRALNE KVRJAVE > VODOVODNE INSTALACIJE > ADAPTACIJE, POPRAVILA, VZDRŽEVANJE > VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU > VARSTVO PRED POŽAROM >SVETOVANJE Zaklade tisocletij bo potrebno dopolniti (nadaljevanje iz prejšnje številke) S terenom sem se začel nacrtno ukvar-jati prav pri tem avtocestnem projektu. Pred tem sem sodeloval v ekipi, ki jo izdajala revijo Arheo (glasilo Arhe-ološkega društva Slovenije, še vedno i/ha ja), kjer sem bil glavni urednik. To delo je bilo zelo intenzivno, delali smo kot mladi asistenti. In prav takrat so st /iičeli pri nas uvajati novi pogledi na arheologijo in prostor arheologije in do njih smo se opredeljevali / mlado-stnim cntiiziazmom. Takrat je bilo v slovenski arheologiji do teh vprašanj prisotno še veliko skepse. Z izkopavanji tako nimam zelo velikih izkušenj, imam pa veliko izkušenj s te-renskimi prgledi in materialom, ki ga najdemo na terenu. Brcz lažne skromnosti lahko rečem, da sem najboljši poznavalec vsega, kar najdete na površini zemlje. Za material v Sloveniji. To prepoznavanje pa ima težo zdravniške diagnoze. Če je napačna. pacient lahko umre. ludi v tem smislu lahko rečem, da paralele z medicino obstajajo. Nam lahko še razkrijete v katere projekte boste v bodoče najbolj vpeti? Se naprej se bom posvečal problem-skemu izkopavanju, ki izhaja vedno iz arheoloških razlogov, za razliko od varo-valnih izkopavanj. Želim si, da bi bilo teh - varovalnih - čim manj. Nikoli namreč ni dobro, če vas v neko delo kdo prisili. Prav sedaj organiziramo zanimiv kolokvij o proizvodnji rimskih sarkofagov na ob-močju rimskih provinc Panonije in Ciornje Mezije vse tja do Djerdapa. To je medna-rodni kolokvij z udeležbo Avstrijcev, Madžarov, Hrvatov, Srbov in naših stro-kovnjakov. Vsebinsko je to »moje« razis-kovalno področje, obdelava marmorja in izdelki iz t. i. alpskega marmorja. ljetos smo že pripravili razstavo o tej temi, ki je bila izpeljana v sklopu treh razstav o Rimljanin in je v Mariboru odprta še do aprila. Za razumevanje rimske kamnose-ško-kiparske proizvodnje tega prostora je ta razstava odločilnega pomena. liden od zelo pomembnih razlogov, da se s tem ukvarjam je želja, naš prostor postaviti na arheološki zemljevid Evrope. In da to naredimo sami. To se mi zdi pri to-vrstnih lemah izrazito pomembno. Hkrati pa bi radi pokazali, da je v rimskem času tukaj obstajala neka zelo originalna proizvodnja, ki pomeni pomembno poglavje rimske umetnosti. To je prispevek tega prostora k zelo veliki freski umetnosti rimskega imperija. Regionalno so te prakse zelo različne in njihovo razumevanje je danes precej aktualna zadeva. Skupaj z avstrijskimi strokovnjaki še vedno nadaljujem projekt določevanja izvora marmorja južne Evrope, kar je pomembno za kompletno alpsko proizvodnjo v marmorju. Rimski imperij je bila ogromna država z ogromno mrežo raznovrstnih aktivnosti, ki je ljudi (trgovce) vzpodbujala k potovanjem od Britanije do Male Azije. Danes seveda te dimenzije ne predstavljajo nić poseb-nega, a o njih je potrebno razmišljati, da bi razumeli zgodbo tistega časa. Če bi jo gledali samo iz Slovenije, je to tako kot na fotografiji: vidite samo košček prsta, ki vam o osebi na sliki ne pove veliko. Je pa vsak element slike pomemben, ker lahko jo lahko izoštri. Veliki Philip Barker je zapisa! krasno prispodobo: preteklost je kot star film, kjer emulzija zapisa poćasi propada. Vedno manj so zadeve razločne, zato je pomemben vsak mali košček, vsak detalj. V tem pomenu je uk varjanje in zašćita prostora z arheo-loškega stališča v domžalskem prostoru tako pomembna. Ne samo za razumevanje preteklostiozemlja domžalske ob-ćine. ampak za razumevanje celotnega prostora med Panonijo in Mediteranom, kjer živimo mi. PrisrĆna hvala za pogovor z upanjem, da to naše prvo sodelovanje ni bilo zadnje' Ta|a J. Gubeniek SLAMNIK - marte 2009 DOMZALE stran 14 23. marec 2005 ob 19.30. uri - Knjigama in galerija BESEDA Slovesno odprtje razstave Tone Ravnikar - kronist Domžal; razstava bo od- prtado 12. aprila 2005. Nosilci: Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Siraona Jenka in Venclja Perka Domžale 31. marec 2005 - Pošta Domžale Spominski žig ob 80-letnici razglasitve trga Domžale; razstava slovenskih znamk, starih razglednic Domžal in spominskih žigov Nosilca: Pripravljalni odbor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območ-na izpostava Domžale 4. april 2005 ob 19. uri - Galerija Domžale Slovesno odprtje razstave ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg; razstava bo odprta do 29. aprila 2005 Nosilca: Muzejsko društvo Domžale, kulturni dom Franca Bernika Domžale 15. april 2005 ob 18. uri - Menač'n-kova domačija Slovesno odprtje razstave Ladine Korbar - Glinene figure v starih dom-žalskih oblačilih; razstava bo odprta do 30. aprila 2005. Nosilec: Društvo narodnih noš Domžale 15. april 2005 ob 19. uri - Jamarski dom Gorjuša Srečanje slovenskih jamarjev - odprtje razstave o čišćenju jam Nosilec: Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale 15. april 2005 ob 20. uri - Osnovna šola Domžale Koncert ob 45-letnici delovanja Moškega pevskega zbora Janez Cerar, Društvo upokojencev Domžale, ter prazniku Občine Domžale Nosilec: Moški pevski zbor Janez Cerar, Društvo upokojencev Domžale * 16. april 2005 ob 7. uri - Kegljišče Restavracije Repovž Domžale Tradicionalni turnir slovenskih paraplegikov v kegljanju za pokal Domžal 2005 Nosilec: Društvo paraplegikov ljubljanske regije 16. april 2005 ob 8. uri - Jamarski dom Gorjuša Srečanje slovenskih jamarjev - predstavitev projektov ter slovesni zaklju- ček Nosilec: Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale 16. april 2005 ob 9.30. uri - Avtobusna postaja Moravče Planinski pohod Moravče - Domžale v počastitev 25. letnice Domžalske poti spominov in praznika Občine Domžale Nosilec: Planinsko društvo Domžale 16. april 2005 ob 10. uri r začetek TRIM steže na Šuntberku Tradicionalni gorski tek ŠUMBERK 2005 - združen z državnim prvenstvom v gorskem teku Nosilec: Atletski klub Domžale 16. april 2005 ob 14.30. uri - Silos Žita na Viru Srečanje slovenskih jamarjev - tekmovanje v žimarjenju Nosilec: Društvo za raziskovanje jam Simon Robič 17. april 2005 ob 9. uri - Osnovna šola Venclja Perka Domžale Mednarodni turnir v pospešenem šahu ob občinskem prazniku Nosilec: Šahovsko društvo Domžale 18. april 2005 ob 18. uri - Galerijski atelje Danijela L. Fuggerja Domžale, 11. M. Tomca 6 Odprtje razstave kulturne dediščine: Arhitektura starih Domžal; razstava bo odprta do 30. aprila 2005. Nosilec: Danijel Lovro Fugger, akademski slikar, specialist 19. april 2005 ob 18. uri - Ploščad pred Vele Domžale Promenadni koncert Oodbe Domžale Nosilec: Godba Domžale li ..J 19. april 2005 ob 18. uri - Hala Ko-munalnega centra Domžale Razstava kmečkih dobrot, predstavitev prazničnih pogrinjkov, ponudbe vi-narjev (degustacije) ter predstavitev cvetličnih aranžmajev Nosilci: Komisija za turizem Občine Domžale, Društvo podeželskih žena Domžale, Čebelarsko društvo Domžale, gosfinci, vinarji in cvetličarji v Ob-čini Domžale 19. april 2005 ob 19. uri - Hala Komunalnega centra Domžale Slavnostna akademija s podelitvijo priznanj ob prazniku Občine Domžale ter 80-letnici razglasitve trga Domžale Nosilci: Javni sklad za kulturne dejavnosti, Ol Domžale, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena; Pripravljalni odbor 21. april 2005 ob 19. uri - Knjižnica Domžale Literarni večer ob dnevu knjige ter prazniku Občine Domžale Nosilec: Lipa, Društvo za izobraževanje v 3. življenjskem obdobju 23. april 2005 ob 9. uri - Športni park Domžale Mednarodni turnir v petanki ob 100-letnici Športnega društva TVD Partizan Domžale Nosilec: Športno društvo TVD Partizan Domžale 23. april 2005 ob 10. uri - Športni park Domžale Tradicionalno kolesarjenje »Slovenija kolesari - kolesarjenje po kraj ih Upravne enote Domžale 2005« Nosilec: Zavod za šport in rekreacijo Domžale 27. april ob 9. uri - balinišie v Športnem parku Ihan Tradicionalni balinarski turnir četvork v počastitev praznika Občine Domžale Nosilec: Balinarski klub Ihan Program prireditev ob 80-letnici razglasitve trga Domžale 30. april in 1. maj 2005 - telovadnica Osnovne sole Venclja Perka Domžale Mednarodni košarkarski turnir mladih članic (do 20 let) ob prazniku Občine Domžale Nosilec: Ženski košarkarski klub Domžale 7. maj 2005 ob 10. uri - Ploščad pred Vele Domžale slovesnost ob 9. maju - dnevu Evrope Nosilci: Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območ-na izpostava Domžale, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena; Pripravljalni odbor 7. maj 2005 ob 19. uri - cerkev Marijinegavnebovzetja Domžale Florjanova masa ob 125-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto * Nosilec: Prostovoljno gasilsko društvo Domžale - mesto 12. maj 2005 ob 19. uri - Galerija Domžale Slovesno odprtje razstave akademskega slikarja Črtomirja Freliha; razstava bo odprta do 30. maja 2005. Nosilec: Kulturni dom Franca Bernika Domžale 14. maj 2005 ob 10. uri - mesto Domžale Vodeni ogledi mesta Domžale Nosilec: Komisija za turizem Občine Domžale 16. do 28. maj 2005 - Mladinski kulturni center Domžale, Akumulator Fotografske kreativne delavnice na temo »ŽIVIM V DOMŽALAH« Nosilec: Mladinski kulturni center Domžale, Akumulator 17. maj 2005 ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, dirigent Simon Dvoršak Nosilec: Kulturni dom Franca Bernika Domžale 23. maj 2005 ob 18. uri - Knjižnica Domžale Slovesno odprtje razstave fotografskih delavnic na temo »ŽIVIM V DOMŽALAH; razstava bo odprta do 6. junija 2005. ..-..»■< .„.•*. Nosilec. Mladinski kulturni center Domžale, Akumulator ' 25. maj 2005 ob 17. uri - Atletski klub Domžale Tradicionalno meddruštveno atletsko tekmovanje DOMŽALE OPEN 2005 Nosilec: Atletski klub Domžale . 27. in 28. maj 2005 - mesto Domžale Slikarski extempore s sodelovanjem 50 ljubiteljskih slikarjev na temo »DOMŽALE« Nosilec: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale 25. do 29. maj 2005 - mesto Domžale Pejmo se maja(t) Nosilec: Studentski klub Domžale 28. in 29. maj 2005 - dolina pod gradom Krumperk Tekma za pokal Slovenije za mladince in člane v preskakovanju ovir t Nosilec: Konjeniški klub Krumperk * 3. junij 2005 ob 19. uri - Gasilski dom Dob Slovesnost ob 115. letnici Prostovoljnega gasilskega društva Dob ter veselica z ansamblom Čuki Nosilec: Prostovoljno gasilsko društvo Dob 4. junij 2005 ob 14. uri - Športni park Dob Tradicionalno 26. gasilsko tekmovanje za Pokal Krajevne skupnosti Dob, raz- glasitev rezultatov ter gasilska veselica Nosilca: Prostovoljno gasilsko društvo Dob, Gasilska zveza Domžale 11. junij 2005 ob 13. uri - Nogometno igrišče v Športnem parku Domžale Mednarodno gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal Nosilca: Prostovoljno gasilsko društvo Domžale - mesto in Gasilska zveza Domžale 17. junij 2005 ob 18. uri - Gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto Svečana akademija ob 125-letnici društva s podelitvijo priznanj Nosilec: Prostovoljno gasilsko društvo Domžale — mesto 17. do 19. junij 2005 - Poletno gledališče Dob 8. festival gorenjskih komedijantov Nosilec: Kulturno društvo Jožef Virk Dob 18. junij 2005 ob 10. uri - mesto Domžale Vodeni ogledi mesta Domžale Nosilec: Komisija za turizem Občine Domžale 18. in 19. junij 2005 ob 8. uri - Nogometni stadion v Športnem parku Domžale Mednarodni nogometni turnir v spomin na Toneta Hribarja Nosilec: Nogometni klub Domžale 18. junij 2005 ob 14. uri - center mesta Domžale, Športni park Domžale Slovesna parada v počastitev jubilejev Nosilec: Komisija za turizem občine Domžale, Športno društvo TVD Partizan Domžale 18. junij ob 16. uri - Nogometni stadion v Športnem parku Domžale Zlet TVD Partizan Domžale - skupaj s slovesnostjo ob 125- letnici PGD Domžale - mesto Nosilci: Komisija za turizem Občine Domžale, Športno društvo TVD Partizan Domžale, PGD Domžale mesto v sodelovanju z društvi z območja Domžal 18. junij ob 16. uri - Nogometni stadion v Športnem parku Domžale Koncert narodnozabavnih ansamblov iz Občine Domžale Nosilec: Komisija za turizem Občine Domžale 18. junij 2005 ob 16. uri - Nogometni stadion v Športnem parku Domžale Predstavitev balvanskega plezanja Nosilec: Planinsko društvo Domžale 19. junij 2005 - Gasilski dom Jarše Slovesnost ob izročitvi novega gasilskega avtomobila Nosilec: Prostovoljno gasilsko društvo Jarše - Rodica 24. junij 2005 - Domžalsko kopališče Pool partv - družabno srečanje Nosilec: Studentski klub Domžale 25. junij 2005 ob 19. uri - park ob stavbi Občine Domžale Slovesen dvig slovenske zastave Nosilec: Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale feH 25. junij 2005 ob 20. uri - Poletno gledališče Dob Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti Nosilci: Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena, Krajevna skupnost Dob 15. ju lij 2005 - Domžalsko kopališče Clubbing Kopalkanje nr. I Nosilec: Studentski klub Domžale ■:.^S«fi 15. julij 2005 ob 21. uri - Poletno gledalište Studenec T. Wilder, L. Stražar: Ženitna posredovalka - domača gledališka predstava Nosilec: Kulturno društvo Miran Jare Škocjan 29. julij 2005 - Domžalsko kopališče Clubbing Kopalkanje nr. 2 Nosilec: Studentski klub Domžale I. do 4. avgust 2005 - Športni park Domžale Slovenian junior open - mednarodni teniski turnir Nosilec: Teniski klub Domžale 6. avgust 2005 ob 9. uri - Pokrito balinišče na Količevem Tradicionalni mednarodni turnir Budničar 2005 Nosilec: Balinarski športni klub Budničar Količevo 19. avgust 2005 - Domžalsko kopališče Clubbing Kopalkanje nr. 3 Nosilec: Studentski klub Domžale 9. avgust 2005 ob 19.30. uri - Galerija in knjigama Beseda Slovesno odprtje razstave Milan Merhar: Pejsaži starih Domžal Nosilec: Galerija in knjigama Beseda 26. avgust 2005 ob 17. uri - Ploščad pred Vele Domžale 9. etno rock festival Domžale 2005 Nosilec: Kulturno umetniško društvo Kontrabant 1. september 2005 ob 17. uri - Nogometni stadion v Športnem parku Domžale Mednarodna kvalifikacijska tekma reprezentanc do 21 let Slovenija - Norveška Nosilec: Nogometni klub Domžale september 2005 — nova Knjižnica Domžale Slovesno odprtje Knjižnice Domžale Nosilec: Knjižnica Domžale; 8. september 2005 ob 19. uri - Galerija Domžale Slovesno odprtje razstave Extempore Domžale 2005; razstava bo odprta do 22. septembra 2005 Nosilec: Javni sklad RS za Ijubiteljske dejavnosti, Območna izpostava Domžale September 2005 - nova Knjižnica Domžale Predstavitev zbornika ter slovesno odprtje razstave ob 100-letnici Knjižnice Domžale Nosilec: Knjižnica Domžale Oktober 2005 - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Predstavitev knjige o 50-letnem delovanju Gasilske /veze Domžale Nosilec: Gasilska zveza Domžale Oktober 2005 - center Domžal Medobčinska gasilska vaja s predsta-vitvijo uporabe nove lestve za posege v višja nadstropja poslovno stanovanj-skih objektov. Nosilec: Gasilska zveza Domžale v sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi društvi ter Centrom za požarno var-nost Domžale Oktober 2005 - Hala Komunalnega centra Domžale Slovesna akademija ob 50-letnici delo vanja Gasilske zveze Domžale Nosilec: Gasilska zveza Domžale Oktober 2005 - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Predstavitev brošure ob 100-letnici Športnega društva TVD Partizana ter svečana akademija Nosilec: Športno društvo TVD Partizan Domžale Dobrodošli SLAMNIK - marec : ■etran 15 KULTURA '»■■ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_ W*^»^^ 4(|^ J—ft — ^^ ■■, '"'^■.PKr ^ V ^HHHHHH^^E^^# SI fll VI I Kulturni dom J ^^HHBBiUplai^^^^^^^^^^^^ .e^KaH*a^R.aH^aK1''Hal iH ' Franca Bernika m f"TOWJ''HS'SM Predstava sobota, 19. marec 10.00 - za IZVEN Jacob in VViihelm Grimm: ŠTIRJE MUZIKANT JE, Lutkovna skupina Sirova luknjica, lutkovna predstava Ostareii osel, potepuški maček, zavržen pes in pred nožem pobegli petelin se srečato na cesti. Skienejo, da bodo skupaj nadaljevali pot kot Stirje muzikantje. Noč jih đoniti v gozdu in luč jih pripeije do hiše, kjer stanujejo razbojnik!. »V slogi je moć« pravijo junaki in skienejo pregnati razbojnike . fra/a 35 minut inje phmema za otroke od 3. leta dalje. sobota, 2. april 10.00 - za IZVEN Aveline, Queneau, lonesco: ENA, DVE, TRI, Lutkovno gledališče "Jože Pengov", lutkovna predstava Tri kratke pravljice »Zgodba po vaši izbiri«, »Mami, odprta si zid« in »Zgodba o betem mačku, ki je bil čisto čm«, nas vodijo v čas otroštva, ko se radovedno odkrivanje sveta sreća z igrivo komb-inatoriko abecede, besed, jezika in z možnostjo domišljijskega oblikovanja pripovedi. Igrice tren različnih avtorjev so uprizorjene v raznolikih lutkovnih tehnikah, od rnarionet do velikih ročnih lutk, vsetej pa v povezavi s pravimi igralci. Predstava traja 30 minut in je primarna za otroke od 3. leta dalje. Cena vstopnice: 750 sit. ponedetjek, 21. marec 20.00 - za abonma ZELENI in IZVEN »reda, 23. marec 20.00 - za abonma ORANŽNI in IZVEN Ben Jonson: VOLPONE ali LISJAK SNG Nova Gorica, komedija režija: Vrto Taufer; igrajo: Radož Bolčina, Vojko Beišak k.g., Iztok Mlakar, ivo Barišič, Pnmož Pirnat, Alida Bevk, Miha Nemec, Milan vodopivec, Stane Leban. Gorazd Jakomini, Anja Robida ... BeneŠki pfemič Volpone (kar lahko prevedemo kot Lisjak) se s pomočjo služabnika Mosce že tri teta Pretvarja, da je na smrt bolan in vsakemu posebej obljublja. da bo edini dedič njegovoga premoženja V pričakovanju njegove smrti »krokarji« kar tekmujejo v prilizovanju in mu prinašajo dragocena darila, ki Lisjakovo bogastvo le Se povečujejo. Potem pa na njegova vrata potrka Ijubezen m spletke se začnejo ... Volpone je v svojem početju pravi umetnik, a vertdarie je užitak prevare večji, *e prevaraš prevaranta. Volpone, eno od najbolj •^strskih del Shakespearovega sodobnika Bena ^onsona, je komedija o pohlepu kot vodilnemu človeškem impulzu, ki ga iz renesanse zteihka prenesemo v današnji čas. sreda, 30. marec 20.00 - abonma MODRI in iZVEN AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ koncert Akademski pevski zbor Tone Tomstč irna korerune v moškem pevskem zboru Univerži5"v~ Ljubljani, ki ga je leta 1926 ustanovi! France Marott, a je njegovo delovanje prektnila druga svetovna vojna. Po letu 1946 je zbor rače) delovati v metani zasedbi in pod današnjim imenom, programska usmerjenost in vrhunska izvedba pa ga venomer postavljala med najpomembnejše usmerjevalce slovenskoga zborovskega petja. V repertoar uvrlčajo skladbe bor. Koncertirajo po vsej Sloveniji, uspešno pa se udeležujejo tud) mnogih (estivalov in tekmovanj v tujini Leta 2002 je APZ z zboro-vodkinjo Ur§o lan prejel prestižno zborovsko priznanje, veliko nagrado Evrope. Izvajati bodo defa Gatlusa, Brucknerja, Ligetija, Ravnika, Lipovška, Forteja ter ^^^^^_^ priredbe ljudskih pesmi. 10. marec -25. marec 2005 Galerija je odprta od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00, VSTOP JE PROST FRANZ JOSEF BERGER in ROBERT PRIMIG | slikarska razstava Tokral v Galeriji Domžale predstavljamo dva avstrijska avtorja iz Villacha, ki sta že stara znanca slovenskoga galerijskoga prostora in umetni&kih koionij. Njune razstave lahko v naših krajih sledimo že od sredine osamdesetih let naprej, tokrat pa nam bosta pred stavila dva različna umetniška ikla, ki bosta služila kot nekakšen regled njunega dela in razvoja zadnjih nekaj let. GD četrtek, 24. marec 18.00 - brezplačne vstopnice ft»N ŠEL SEM K SREĆI" Ruski literarni večer z dijaki Srednje šoie Dornžale in gojencs Glasbene Sole Domžale četrtek, 31. marec 17.00 in 19.00 - brezplačne vstopnice Prireditev ob materinskem dnevu LJUBEZEN NIKOLI NE MINE Župnijska Karitas Domžale NAPOVEDUJEMO V ME3ČCU APRILU Joseph Kesselring: ARZENIK IN STARE ClPKE Gledališče Koper, komedija režija: Boris Cavazza, v glavnih vlogah: štefka Drota, Ivanka Mežan Kulturni dom Franca Bern Djunxale Pokrovitelj doma tramj ttfimika f/O Vinka domlaie V^^jjI^ Banka z a'l: v a s VsTOprnte «o v prodaji vsak dan: od 10:00 do 12:00 (v upravi, Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorfiča), 16:00 do 18:00 (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske) in uro pred predstavo. ::\ ' . «»«..... -.■S:-'*k VABILO Javni sklad RS za kulturne dejav nosti, Območna izpostava Domžale, vabi na 45. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV, LUKOVICA 2005 (prvi zborovski koncert) v petek, 1. aprila 2005, ob 19.30. uri v Kulturnem domu v Lukovici. Nastopajo: McSani I'/ ŠentviSki /von. Oktet bratov l'irnat i/. Jarš. Kantovski zbor Dob, Pirnat Quartet, DekliSka pcvska skupina Sirene, MoSki |JZ Radomljc, Komorni /bor Liinbar, MoŠki komorni /bor MengeSki zvon, MoSki PZ DU "Janez Cerar" Domžale. Domžalski komorni zbor. 45. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV, GROBLJE 2005 (drugi zborovski koncert) v soboto, 2. aprila 2005, ob 19.30. uri v Kulturnem domu v Grobljah. Nastopajo; MP/, I ,ipa Trojanc, I .judskc pevke iz I )omzal. Oktet Tosama, MoSki PZ KD Janko Kersnik Lukovica, Ženski PZ »Stiuie Habe« DU IX>mžale, Zonsk'a vokalna skupina "Oda" Moravče, McSani !>/, Svoboda MengeS, Komorni moSki zlx>r Lek, Ženski nonel Vigred MengeS, MeSani PZ (iroblje. Vstop prost Kulturno društvo Jože Gostič Homec vabi na u prizoritev komedije PLEN Joea Ortona v režiji Igorja Žužka Predstava bo v petek, 23. marca 2005, ob 20. uri Kulturni dom Šmarca SLAMNIK ■ mar»c 2005 KULTURA stran 16 Za zaključek abonmajske sezone: Proces gledaliskega ustvarjanja kot komedija Kulturni dom Franca Bernika Dom žale je konec abonmajske gledališke sezone 2003/04 zaklju-čil z komedijo Marjetka, str. 89 nemškega igralca, režiserja in dramatika Lutza Hiibnerja, ki je trenutno najbolj igran nemški avtor na nemško govorečem po-dročju. Predstava je nastala v okviru Ptujskega gledališta, ki je s to predstavo nastopilo na 10. Dnevih komedije (2001), kjer je bil Gojmir Lešnjak-Gojc izbran za žlahtnega komedijanta, režiser predstave Samo M. Strelec pa za žlahtnega režiserja. Marjetka, str. 89 je komedija o ustvarjalnemu procesu v gledališču med režiserjera in igralko, naslov pa se nanaša na Goethejevega Fausta oz. bolj natančno na Marjetkin monolog na strani 89, po njenem srečanju s Faustom. Celotni proces gledališke uprizoritve je prikazan skozi več različnih zgodb, ki jih od-igrata Gojmir Lešnjak-Gojc v vlogi režiserja in Mojca Funkel kot igral-ka in v eni od zgodb kot dramatur-ginja. Predstava se prične z glasbo, Uverturo k operi Faust Charlesa Gounoda, nakar se zvrstijo situacije, ki s komičnimi zapleti obravnava-jo sodelovanje med režiserjem kot idejnim subjektom in igralko, ki se trudi uresničiti njegovo vizijo ali pa uveljaviti svojo. Lešnjak odigra režiserje, ki so bodisi že ostareli ali pa so ravnokar začeli z režijo in še nimajo dovolj samozavesti. Njihov pristop do teksta se razteza od po- drobnega branja pa do futuristično-konstruktivistične ideje, kjer na koncu, po občutni reduciranosti teksta, ostanejo samo še gibi. Igralke, ki jih upodobi Mojca Funkel, so na pragu diplome ali pa so že uveljavljene igralke slovenskega odra. V enem iz-med prizorov pa tuđi odlično odigra seksualno zavrto dramaturginjo, ki poskuša podučiti vaškega režiserja o zasnovi Goethejevega Fausta. Predstava pojasnjuje vlogo režiserja v gledališču in različne pristope le ten do teksta in igralk, ki so včasih podvržene najrazličnejšim torturam z namenom, da bi čim bolje zajele še tako absurd-ne ideje režiserjev, kar je vidno v zadnjem prizoru, ko Marjetka na glasbo Start Me Up Rolling Stonesov odpleše striptiz. Lešnjak in Funklova se v igri odlično dopolnjujeta in ustvarjata ko-herenten dvojec, ki drži gledalce v igri cei čas, kar je treba pripisati predvsem dobri potezi režiserja, saj pušča igral-cema dosti prostora za improvizacijo. Poudariti je potrebno tuđi izvrstno prilagoditev teksta slovenskemu prostoru, kar je vidno tuđi v pozitivnih od-zivih gledalcev saj se predstava bliža 150-im ponovitvam. Pogled na pripravo gledališke uprizoritve ter trud režiserjev in igralk, ki je prikazan v Marjetki, str. 89 smiselno zaključuje uspešno gledališko abonmajsko sezono v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, ki je s svojim izborom pred-stav različnih slovenskih gledališč od-piralo bistvena vprašanja inposegalo po najrazličnejših temah. Tako je SNG Drama z Gagarinovo potjo izpostavila problem globaliz-ma, nihilizma, anarhizma in stisko malega človeka, Drama SNG Maribor je v Čaju za dve opisala življenje ljudi v domu za ostarele, Na čigavi strani Mestnega gledališča Ljubljan-skega v ospredje postavlja vpraša-nje umetnosti in njene vloge v času vojne, Čakajoč Godota Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica se sprašuje o absurdnosti človeka in njegovih dejanj, Ivona princesa Burgundije Prešernovega gledališča iz Kranja pa se je osredotočila na določljivost človeka, ki jo pogojuje okolje. Marjetka, str. 89 Mestnega gledališča Ptuj pa nas je tako na koncu sezone pripeljala do osnov-nega izhodišča gledališke predstave - ustvarjalnega procesa. MATJAŽ MARINIČ Kulturno društvo Mlin Radomlje - krstna uprizoritev komedije Nine Mav Hrovat Ko Janček odraste Vsaka premiera katerega od kulturnih društev v naši občini je žanje in za ljubitelje dramskih predstav praznik. Če pa je to še krstna uprizoritev domaćega av-torja, je praznik in zanimanje še več je, kar je pokazala premiera oz. krstna uprizoritev komedije Nine Mav Hrovat, Ko Janček odraste, v kateri je avtorica odigrala tuđi glavno vlogo. Kulturno društvo Mlin Radomlje je tako v soboto, 5. marca 2005, s komedijo, v kateri bi se lahko prepoznala marsikatera od naših družin, pripravilo imeniten večer, v katerem ni manjkalo dobre igre ter režije, prijetne spremljajoče glasbe, pravih salv smeha, pa tuđi pomis-lekov - ali ni tuđi v naši družini podobno. Gorenčevi so namreč z očetom Ja-nezom (Igor Jeretina), ki po slovenski tradiciji služi denar in doma za-hteva kosilo in oprano perilo, trpečo mamo Angelo (Nina Mav Hrovat), ki hrepeni po Ijubezni in je prepričana, da je njena glavna vloga raz-dajanje družini, ter otrokoma Špelo (Ana Žavbi) ter sinom Jančkom (Ta-dej Pustotnik) podoba tradicionalne slovenske družine, v kateri ne manj-kata niti tašča oz. Janezova mama (Irena Kržičnik) ter oče (Danijel Anžlin) niti čudovita tajnica (Na-taša Beganović Jug). Mama Angela zaradi Ijubezni do razvajenega sina Jančka, saj otrok nujno potrebuje toplo kosilo, pusti službo, da bi se še bolj razdajala domačim. Ob tem je nezadovoljna, trenutke utehe išče v mladostnih spominih na Ijubezni-vega fanta Lovrenca, ob tem pa je trdno odločena: Enkrat bom odšla, ampak sele, ko Janček odraste. K tej odločitvi jo stalno s svojim obnašanjem sili hči Špela, popolna tašča in malce zmedeni tast, ki skoraj natančno ve, pred koliko leti se je kaj zgodilo ter s tem svojim spominjanjem od gledalcev izvablja prave salve smeha. Le-te s svojim obnašanjem povzroča tuđi »tečna« tašča, ki se v mlado družino vtika le zaradi skrbi »kaj bodo pa sosedje rekli. Ljubljeni sinček odrašča, kar se največ odraza po prekratkih hlačah, skoraj nič pa v njegovom vedenju in nebogljenosti, mož se navezuje na mlado tajnico in je prepričan, da je dovolj, če daje ženi denar za preživetje, Angela nezadovoljna sama s sabo in domačimi; saj vse naredi žanje, pa seji včasih zdi, da se okoli nje vse podira. Ostaja njeno hrepenenje, ki ga skuša uresničiti po srečanju z ribičem - podjetni-kom (Miha Ravnikar), ki ji ob službi ponuja tuđi prijetna potovanja s pogajanji, kot temu reče njen mož službenim potem z mlado tajnico. Na prigovarjanje tuđi obeh otrok, Špela se je medtem osamosvojila, čez noč pa je moral zaradi mamine službe odrasti, ne da bi to hotel, tuđi Janček, se zgodi stilska preobrazba. Mama Angela postane prijetna tajnica, ki bo s šefom odhajala na potovanja; družina, ki to sploh ni, naj poskrbi zase; tast, predvsem pa tašča, najboljša kuharica klobas, pa naj poskrbi za sina. In ko gledalci že mislimo, kako nenavaden, predvsem za ženski del gledalcev, pozi-tiven konec ima komedija, ugotovi-mo, da predstave sploh še ni konec. Zadnji del komedije se na precejš- Naše delovanje se nadaljuje za dosego zadanih ciljev Likovno društvo Petra Lobode Domžale nadaljuje s svojim pestrim likovnim delovanjem 1. 3. 2005 smo posvetili nekaj časa sestavi POROCILA o delovanju društva v I. in U. polletju študijske-ga Ma 2004/05 za SKLAD kulturnih dejavnosti občine Domžale. V njem smo med drugim predvideli tuđi termin zaključne razstave in EXTMPORA društva. V nadaljnjem obdobju pa smo poskrbe-li za likovno izobraževanje in izpolnje-vanje z ogledi razstav naših vzornikov ter se udeleževali otvoritvenih sloves-nosti razstav na vabila likovnih društev ali posameznih likovnih akademskih umetnikov. 15. EXTEMPORA K.RAŠ-NJA 2004, ki sojo posvetili 130-letnici smrti pisatelja Jožeta Podmilšaka, se je udeležila in sodelovala na razstavi posvećeni »Slovenskemu kulturnemu prazniku v Krašnji« - Danica Smrdel, ki je samostojno razstavljala tuđi v Golfturistu v Domžalah. Na Dunaj sta odpotovala na ogled razstave pod naslovom »BAROCNO SLIKARSTVO RUBENSA« Ida Rebula in Jože Vajda. Vsi člani društva smo si pod vodstvom ak. slikarja mentorja g. Danijela Fuggerja ogledali razstavo v Mestni hiši v Ljubljani z naslovom »PODO-BE LJUBLJANE«, kjer je sodelovala Ida Rebula. V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo zdaj že po-kojnega EDA MURTIČA. Z ogledom ljubljanskih razstav smo si popestrili in obogatili svoja likovna razmišljanja in znanja. V Domu upokojencev Domžale sta razstavljali članici Ida Rebula in Asta Perko Stante. V Direkciji železnic Ljubljana so razstavljale: Asta Perko Stante, Ida Rebula in Marjana Tavčar. NA EXTEMPORU Groblje so sode-lovali: Asta Perko Stante, Ida Rebula, Alenka Sovinc, Danica Smrdel in Jože Vajda. 20. 1. 2005 smo si ogledali razstavo v galeriji Veronika v Kamniku, kjer je razstavljal priznani ak. slikar Dušan Lipovec pod naslovom »PRIČANJA IN RAZMIŠLJANJA O KULTURI«. Z zanimanjem smo si ogledali njegove razne zanimive tehnike: Popo-tni slikarski zapisi od povsod pri nas in po širnetn svetu. Njegovi nadvse za-nimivi motivi slikani, z akvareli, gva-ši, tempero, olji ter akrili, so nas zelo pritegnili in nam dajejo novih likovnih pobud in zamisli ter nas tako izobražu-jejo in duhovno plemenitijo. V galeriji Mihe Maleša smo si ogledali zanimiva starejša in mlajša likovna dela, ki so jih razstavljali Olaf Globočnik, Mira Pregljeva, F. Pavlovec, N. Pirnat idr. Izredno všeč so nam bili PORTRETI s pasteli, ki jih je potrebno risati in slikati s posebno navdihujočo tenkočutnostjo in z izrednim znanjem. Z ogledom razstav v Kamniku in drugod smo si zopet pridobili čisto nov pogled na likovno umetnost, ki nam bo dobra podlaga za naše kakovostnejšo likovno ustvarjal-nost. 7. 2. 2005 smo z velikim navdušenjem sprejeli v društvo novo članico Andre-jo Kržan. Prav gotovo bo poživila in doprinesla novo vedrino v naše vsako-tedensko druženje. V galeriji BESEDA Domžale smo si nekateri člani ogledali razstavo ak. slikarke Urše Žajdela Horvat. Na po-vabilo Likovnega društva »Senožeti Radomlje«, s katerim sodelujemo, smo se udeležili in obiskali BRESCIO - Italija - 4. 2. 2005. V muzeju Santa Gviulia smo si ogledali pod vodstvom ak. slikarja Janeza Zalaznika razstavo pod naslovom »MONET-SENNA in LOKVANJI in s podnaslovom »VELIKA REKA« v slikarskih delih na prehodu iz 19.v 20. stoletje. Z načrtovanimi razstavami našega društva borno skušali popestriti in posvetiti del svojega likovnega ustvar- janja PRAZNIKU Občine Domžale, ko praznujemo 80-letnico razglasitve Domžal za trg. To je bilo 31. marca 1925. Člani našega Likovnega Društva z mentorjem g. Fuggerjem smo zelo zadovoljni s svojim uspešnim likovnim delovanjem in cilji. Zahvaljujemo se vsem, ki so odgovorni za društvene in kulturne dejavnosti v občini Domžale, da nam pomagajo pri obstoju našega Likovnega Društva PETRA LOBODE Domžale Fotografijo likovnega dela (ZIMA-oglje) je prispevala Agica Križnar. Aglca Križnar nje presenečenje obiskovalcev ponovi. V akcijo stopi Janez Gorenc, ki ugotovi, da je z ženo težko, brez nje nemogoče, in z Ijubeznijo, kot jo ni izkazoval že od poroke dalje, prepriča Angelo, da bo romantični večer resi I vse. Konec je klasično slovenski: prišel bo nov Janćek, mama Angela, ki soji otroci odprli oči, da je odrasla, bo ostala v družini, kjer bo kuhala in likala, trdno odločena: Ko Janček odraste, grem... V prijetni predstavi kot jogger na-stopa tuđi Miha Kolenc. Njen po-memben del so zvočni in svetlobni efekti Klemna Mava, ki mu je pri izboru glasbe pomagala tuđi Nina Mav Hrovat. Sceno sta pripravila Franci Barle in Marija Mežnar, ko-stume Darja Jeretina, šepetalec je bil Boštjan Kcrn, za masko in frizuro je poskrbela Mateja Plahutnik, predstavo pa je režiral Marko Hrovat. Ko Janček odraste je komedija, ob kateri je nasmeh včasih tuđi malce grenak; je ogledalo, v katerem se marsikdo tuđi prepozna, in je predvsem uspešna predstava Kulturnega društva Mlin Radomlje. Igralcem ter vsem, ki so k igri prispevali, je potrebno iskreno čestitati. Še po-sebej pa čestitke avtorici Nini Mav Hrovat, ki ji je uspelo prikazati aktualne trenutke slovenske družine. Ko Janček odraste je predstava, ki si jo velja ogledati dvakrat ter o njej tuđi dvakrat premisliti. V. Vojski Recenzija filma Angel na desni »Vsak človek z rojstvom prejme dva angela. Angela na levi in angela na desni rami. Angel na levi si zapisuje vsa naša slaba dejanja v življenju, angel na desni vsa dobra dejanja. Ob smrti se dajo obe vrsti dejanj na tehtnico. Čc je te/ja leva stran, gre umrli človek v pekel, če pa je težja desna, v nebesa,« s temi besedami babica nagovarja svojega vnuka k spancu v isti noči, ko umrje. »Angel na desni« je film tadžikistan-skega režiserja Jamsheda Usmono-vova in spada v niz tenkočutnih zgodb prikaza muslimanskoga sveta s hipnotično počasno dinamiko. Gre za izdelek, ki terja svojevrsten napor gledalca, saj je naše (zahodno) doživljanje sveta precej drugačno od tistega, ki smo ga lahko priče v neki vasici sredi Tadžikistana, zato je najbolje, če se Čim manj upira-mo in se pač pustimo odpeljati. Če smo seveda tega zmožni. Ljudje namreč tovrstnih filmskih izdelkov ne maramo preveč, saj nas tempo zunanjega sveta posrka vasc do te mere, da se težko umirimo ćelo v kinu (ali pač kjerkoli). »Angel« je seveda daleč od kake dolgovezne zgodbe, saj je filmske vsebine več kot dovolj za prikaz zadosti ckspli-citne zgodbe, ki se vrti okoli glavne-ga junaka. Hamro je problematični moški srednjih let, ki se vrne domov po krajšem premoru v zaporu (pre-tepel je tri moške), kjer ga caka mati in 10-letni sin, za katerega sploh ni vedel. S pretvezo, da umira, pod pritiskom lokalne mafije, mati svojega sina prepriča, da Ic-ta začne nemu-doma vračati svoje dolgove in obnavljati hišo, predvsem zaradi njene želje, da se se/idajo okrasna vrata, skozi katera bi jo odnesli ob njeni dejanski smrti. Poleg tega je Hamro v vaši za seboj zapusti 1 še kup, ne-katerih že davno zapadlih, dolgov. Mož je zagrenjen, surov in ciničen, vendar ne popolnoma nesimpatičen, saj je njegov »angel na desni« sin, ki mu ob vseh neljubih prigodah, vso lej stoji ob strani. Dogajanje v vasici predstavlja nam popolnoma nedo-umljiv svet, katerega del lahko iz-kustveno ujamemo le kot popotniki po daljnih islamskih dežclah. Iako je eden pomembnejših družabnih dogodkov tuđi barantanje za vsako stvar, ki jo je moć kupiti. Gre za ritual, ki je popolnoma ločen od vseh drugih vidikov družbenega življenja in poteka brez sleheme zadrege, ne glede na okoliščine. Nekaj, kar je zahodnemu človeku, s čedalje več-jo sterilno doloćenostjo cen blaga in storitev, praktično nepojmljivo. Ne samo, da je pri nas, cena večinoma rigidno fiksirana, v sebi implicitno nosi tuđi optimalno »ugoden« pre-hod kupljenoga h kupcu, brez nepotrebnih komplikacij in nevšečnosti. V tem procesu pa mirno prezremo dejstvo, da ravno tako ravnanje na kolektivni ravni, reproducira čedalje večje nelagodje na individualni. Nelagodje, ki je v kulturi, saj vsaka kultura za razevet posameznika potrebuje »pristen človeški stik,« karkoli že to pomeni. Nikakor pa na podlagi slednje polemike ne preferiram vzhodnega sveta, saj je jasno, da v bolj rudimentarnih in prvinskih okoljih, (še) ne prihaja do tovrstnih zapletov preprosto zaradi »nujnosti razmer,« v katerih živi tamkajšnje prebivalstvo, kar oblikuje bolj ali manj »infantilen pogled na svet,« kar povzroča tuđi večjo aktivizacijo človeških gonov. Z drugimi besedami, življenje je vselej na robu in zato vredno še manj, človeških pravic pa ni niti v teoriji. Morda bi si bilo za-nimivo pobliže ogledati tuđi odnos do smrti v različnih kulturah, kar pa že presega meje obstoječc kolumne. Morda ob kakem drugem filmu, če ne prej, pa za 1 .novembra. »Angel na desni« je poleg specifične orientalske estetike, tište vrste izob-raževalno gradivo, zaradi katerega se zdi, da je svet manjši, vendar (morda ravno) zaradi tega nič manj diverzifi-ciran in raznolik. Nekaj, kar je doka) samoumevno na enem delu sveta, je popolnoma nesprejemljivo na drugem. In če je »pri njih« boj za obsta-nek zelo očiten in jasen, je »pri nas« elegantno zakrit, pogostokrat tuđi potlačen. Vendar moramo naprej, kaj hočemo. Pišem recenzije filmov, ki so pred-vajani v Kinodvor-u. Žiga Čamernlk SLAMNIK - marec 2OO5 •tran 17 KULTURA Glasba skupine Icarus Down z melodično čistim vokalom ter plavajočo, lebdečo podlago poleti visoko In navsezadn|o tako kot mitološki Ikar neprlčakovano pade v globlno krlčečega ter destruktivno obarvanega mor|a zvoka. Avtor predstavila Izseke Iz manjšlh serlj, kjer nastopajo njegovi prijatelji brez konkretne vseblne, vendar s slutnjo, da bi fotografije vseeno lahko nekaj potne-nlle. Posnetkl tako napovedulejo predestlnlranost upodobljencev, prlhodnost okolja, v katerem se pojavljajo, ali slutnje čustev. kl Jlh zaznamujejo. Fotografska razstava v MKC Akumulator Slutnje in icarus down fotograf Iztok Klančar iz Hrast-nika se z iskanjem izvirnega umetniškega izraza, za.snovanega na mofni pričevalnosti dctajlnv, 'avestno iikvarja s fotografijo kot refleksijo svojih poglcdov na svet, s svojimi omejitvami in njegovim! siritvami. Z osnovno idejo svojega ustvarjanja, da je vsaka podoba vrcdna pozornosti in prolijevanja, pa dosega tišti umetni-Ski izrazni nivo, ki ga uvršča med Senzibilno čutefe ustvarjalce, pri Wcrih oiitna subjektivnost prevaga objektivno. Odprtje fotografske razstave je po-tekalo v soboto, 26. februarja 2005, v spodnjih prostorih Mladinskega kultumega centra v Domžalah. Za popestritev večera je avtor s seboj pripeljal zasavsko alter rock skupino Icarus Down, ki nas je preseneti-la s presenetljivo melodično čistim vokalom in eksplozivno glasbo. Ob tej priložnosti sva pokramljala o njegovem delu: Prihajaš iz Hrastnika in trenutno živiš ter ustvarjas v Ljubljani. S £im se še ukvarjaš poleg fotografiranja? Studiram, sem absolvent umetnost-ne zgodovine na Filozoski fakulteti v Ljubljani. Poleg tega, da želim dokončati svoj studij, se poskušam fesneje ukvarjati tuđi s fotografijo. Trenutno pa se preživljam z izdela-vo in oblikovanjem spletnih strani. Kako dolgo se že ukvarjaš s foto-Rrafijo in kaj te je spodbudilo za to delo? Po malem fotografiram že vseskozi, ^e posebej zato, ker je oče fotograf ln nikoli ni bilo težav priti do fo-toaparatov in materialov. Za fotografijo sem bil dodatno motiviran *c v srednji Soli, ko me je navdu-^ila predvsem izraznost in čustvena ftioi, ki sojo za fotografsko kamero lahko uprizorili nekateri moji znanci in znanke. Katcri fotoaparat in tehnike upo-■"abljas? Ali si bolj pristaS digitalne a'< analogne fotografije in zakaj? '"''i svojem delu uporabljam čisto favadno zrcalno refleksno kamero s 135 mm filmom. Do kresanja ronenj o digitalni in analogni fotografiji pa ostajam indiferenten, saj Jc dobro poznati obe tehniki. Med-tem koje digitalna fotografija hitra jn poceni, so lahko določene ana-'°gne tehnike vseeno mnogo bolj *valitctne. Izbor pravilne tehnike je P° mojem mnenju odvisen od cilja ln namena določenega fotografske-8a Projekta. *aJ pa motivi na tvojih fotografi-Jah, so nakljucni ali promišljeni? Moji motivi so v bistvu oboje: na-ključno-premišljeni. Na razstavi si lahko obiskovalci ogledajo izseke mini - skoraj privatnih - projektov, pri katerih smo določili nekatere smerniee, okolje oziroma obču-tek, ki ga to okolje in dogajanje da gledalcu. Vse ostalo pa je bilo pre-puščeno tistemu trenutku, ko sem fotografiral in poskušal usmerjati portretiranca. To je lahko dvorezen meč, saj večina fotografij včasih tuđi ne uspe, vseeno je pa takšno delo tako za mene, kot za porlreti-rance izjemno zabavno. Kje in kdaj si žc razstavljal svoje fotografije? Sodeloval sem že na lepem številu manjših razstav v Hrastniku, Trbov-Ijah in Tržiču. Moja zadnja razstava je bila v februarju v Kudu France Prešeren v Ljubljani. Trenutno se bom začel pripravljati na majsko razstavo na prostem v Hrastniku v okviru festivala Rdeči revirji. In kakšni so nacrti za prihodnost? Predvsem želim zaključiti studij umetnostne zgodovine, nato pa na-meravam nadaljevati šolanje na eni izmed fotografskih šol v tujini. Za konec pa Se tvoje mnen je o fotografiji v okviru umetnosti: kakšne so razlike med amaterstvom in profesionalnostjo, ali je fotografija sploh dobičkonosna, kaksna je prihodnost fotografije? Na srečo je fotografija širok pojem, ki obsega predvsem ogromno števi-lo tematik. Če fotografijo gledamo bolj v vsebinskem okviru, postane relacija med amaterstvom in profesionalnostjo v tehničnem smislu nepomembna. Bolj pomembno je, da fotograf ve, v kakšno smer bo šel, kaj hoče s fotografijo povedati in da to smer razvija tako kot razvija svojo osebnost. Mogoče je med profesionalcem in amaterjem po-membnejsa razlika, da za amaterja ni nujno, da razmišlja, kaj želi s serijo fotografij sploh povedati. Seve-da je na koncu dobro, če ti kot profesionalcu uspe za povrh še dobro zaslužiti; si pa težko predstavljam, kako bi fotograf, ki ni komcrcialen, to dosegel v Sloveniji. V 70-tih letih prejšnjega stoletja je ameriški fotografski teoretik Minor White zapisal, da za fotografiranje obstajajo štirje razlogi: fotografiramo, da bi posedovali stvarnost, stvarnost spremenili, se naučili stvarnost sprejemati in se zavedli prisutnosti božanskoga v sebi. Iztok Klančar stvarnosti ne želi spremeniti, temveč jo sprejema estetsko. Pri portretih prijateljev ne izpostavlja psihološke vrednosti, temveč želi ujeti dogodek, slutnjo oziroma dinamizem nekega določenega trenutka. Njegove fotografije postanejo dokumenti vzdušja, ko podobe izolira od globalnega toka dogajanja, hkrali pa jih postavi v drug svet, svet občutenja, pozor- nosti, sobivanja, senzibilnosti, prijateljstva. Portreti prijateljev na fo-tografijah nišo le priljubljena snov za fotografiranje, temveč so junaki, ki presegajo nekaj sprejemljivega, normalnega, povprečnega. Katarina Rus Zlatka Levstek je predstavila zbirko 1 jubezenskih pesmi Najini stihi Nizava leta. Vedno več jih je. In vedno večkral ndslinivti piijčcvinc s skupnega pivdalmku mladih spominov V februarju, v dneh ko se ptički ženijo, nam je pesnica odprla svojo prvo zbirko pesmi, ki izražajo Zlatkino najlepso ujetost, to je v Ijubczen in predanost za vedno. Tuđi galerija in knjigama BliSli-DA v Domžalah, ki je gosti la večer poezije, jc bila svečano odeta v čast ljubljenih, zaljubljenih in hrepenečih. Jauka jc /, i/branimi besedumi predstavila avlorico in sumenjc njenih pesmi. Ivica nas je z branjem ponesla v svet prvih spogledovanj in nežnih do-tikov, ki se prelije v resničnost in trajnost. Tako Zlatka kot Ivica nas skozi čas popeljeta do neizbežnega konca, kamor smo še vedno name-njeni vsi. Skozi večerni čas nas je ogrevala prijetna glasba, na koncu še srćne čestitke pesnici in zahvala vsem sodelujočim. V klepetu ob /venu kozarcev in s polnimi dlanmi slaščic. seje večer hitro prevesil v želje in mirno noč. NAJINI STIIII je že deseta izdana zbirka pesmi Zlatke Levstek. kjer seje spogledovala /. modrino v moževih očeh in jo oplemenitila /, lasinimi akvareli. Prisrčen po/drav in hvala za objavo! Anlca Kvas Triglavska 9b, 1230 Domžale GSM: 041 589 090 VRTN ARSKE STORTT VE D0-HA - OBŽAGOVANJE, PODIRANJE IN ODVOZ DREVJA VVSEH OKOLlSClNAH - OSTALE VRTNARSKE STORITVE PAŠA ZA OČI... IN UŠESA! že za 2.290.000 SIT ŽIVIM, DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS NAJHITREJŠE CAKA BREZPLAČEN CD IZMENJEVALNIK IN 6 GLASBENIH CD-JEV. Raz«rvir«}t» trtvntni Mttaubishi Colt CZ3 do 31. marcu in za svoj rionar bo^t? dobili ^ ve£: originalan rn izm»ni»valnik za 6 CO-jmv, ki ga bott« v trgovinah n.polnih » *«itimi glatbanimi CD-ji pa Uitnt izbiti*. -.............mM%$£^ www.avtocenter-subelj.si Obrtniska 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 it *-" - ZfclLe vS$*Gi isiinavk4 w ^^M^^MM^iB^Ha ^***^——^"^ ■* *°^ korenitia. f QH p^'"'"\ ' DEVICA Ag°moli' KO«tNtNA Materinski donV^ y^>V (^,r±ii sv ,)tlti 9 ft Qx"\l ' ' \ Z kolki, A CLDOO •/ R ledvice. 0^%' ^^ ^^ I A mehur ^BiJP r/ffl "r I \(RG&xdr fl ^ I^L —" IO ® ^X—t-^ ogljikovi hidrati P"^ 7 SKORPUON___________»ST hTcTJ h^ Nvme ™ L| jj - ^ STRELEC___________plod P' " / /^5«*k f skiepi, JL Lpv-aaai i - - '-'* *i ju. kolena. ^Hf inn c^y^ t*^ '«'*v l kosti'koža W WP •■ ^^jL y \* ' y J sol, korenina, W IM. dan kniiae za otrolMhto1'^ ^*~^**^ « fforno]ji i I k l^fKl K0Z0R0G KOREN.NA ^^^■■■l1!, jf^^^V Cs\;i /:t, s\ ijvi.t U4 Po f W^n/ Avene"' O |1C j 1 VODNAR_________cvfT^ ■ ■ C2 o * I ^- N*iJ*.i«i n nart< 4hK |UQ v>r i v^^£f / d no'lh" ^r 1^1 ^^ x** I** mm ogljikovi hidrati ■I/ Cfim mw___________»£i | S. oon zdravja | ^^ (Jx >Tl'i)t » O 8'ava- ^flBk, P^t^rTRomoJ^JP OVEN 7 beljakovine PiOD Založil: KUD Kontrabant, posneto in miksano: Studio Me-lopoja, Pameče pri Slovenj (iradcu, tonski mojster: Oto Vrhovnik, miksanje in mastering: Boštjan Podlesnik, producenta: Bćla Szomi Kralj, Urh Vrcnjak, oblikovanje, fotografije, besedila v angleškem jeziku: Arven šakti Kralj Szoml Fotografija Kontrabanta: Aleksandar Kozarski Turistično rekreativno društvo Dob Veleslalom za pokal KS Dob na Kobli Smuiarska sekcija Turnše — Češenik je tuđi letns pripravila tradicionalno tekmo v veleslalomu /a pokal Krajevnc skupnosti Dob na Kobli. Tekmovalce ter njihove prijatelje sta 19. marca 2005 izpredAvto salona KIA Kušar v Dobu na Koblo odpeljala dva avtobusa, ki sta tekmovalce pobrala tuđi v Češeniku in Turnšah. Po prihodu na Koblo so vsi tekmovalci, bilo jih je točno 100, prejeli startne šte- vilke, smučarske vozovnice in krof, potem pa trenirali, da so dobro pripravljeni pričakali start. Uspešni in zadovoljni so bili vsi, najboljši pa naslednji: Cicibanke: 1. Ana Žagar; 2. Patricija Koderman; 3. Anja Urbanija; Cicibani: 1. Domen Košič; 2. Rok Vojska; 3. Matej Kotnik; Pionirke: 1. Maja Rusijan; 2. Lea Mihelčič; 3. Alja Mihelčič; Pionirji: 1. Jaka Žagar, 2. Jernej PeruSek; 3. Davor Maučec; St. članice: 1. Brigita Maučec; 2. Helena Mohar; 3. Jožica Košič; Članice: 1. Dušanka Videmšek; 2. Monika Kušar; 3. Nana Planine; St. člani: 1. Pavle Vojska; 2. Zvone Mihelčič; 3. Sandi Rusjan; Člani: 1. Iztok Turk; 2. Rajko Cvetko; 3. Gašper Cvetko; Najboljši čas izven konkurence je dosegel Robert Slapnik. Čestitamo naj-boljšim, pa tuđi organizatorjem za res prijeten smučarski dan na Kobli. B. Društvo vojnih invalidov Domžale Občni zbor lzvršilni odbor Društva vojnih invalidov Domžale je na delovnem šestanku v februarju pripravil vse potrebno na Občni zbor, ki je bil 6. februarja 2005 od 13. ure. Zbora se je udeležilo veliko število članov društva, povabljena gosta iz Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, predsednik Ivan Pivk in njegova spremljevalka. Vabljen je bil tuđi Moški pevski zbor iz Društva upo-kojencev Moravče, ki je popestril občni zbor in zapel nekaj lepih slovenskih pesmi v spremljavi na kla-virsko harmoniko - dirigenta gospoda Milana Kokalja iz Moravč. Uradni del Občnega zbora je začel Jože Brodar, predsednik DVI Domžale, ki je pozdravi I vse prisotne člane in vabljene goste. Občni zbor je vo-dil Edo Završnik s člani predsedstva. Dnevni red je bil soglasno sprejet, sledila je obravnava posameznih točk ter sprejem programa dela, finančnega plana, Poslovnika, pravilnikov o na-gradah, o delu častnega razsodišča, o priznanjih, sprejeli smo Merila za do-ločitev socialne pomoči, Pogodbo o računovodskih storitvah in ter pogodbo o delu s Studentskim servisom. Za vestno, prizadevno in humano delo so spominske knjige (iodec v vicah, pisatelja Ivana Sivca, prejeli Jože Novak, Marija Kovač in Ivanka Jevšek, pisno društveno priznanje pa tlolgolet-ni praporščak Adolf Modic. Prejem-niki so se zahvalili predsedniku DVI Domžale gospodu Jožetu Brodarju za pozornost. Za uresničevanje posameznega so-cialnega programa so bili zadolženi: Miha Barbič, (Tancka Gostič, Joža Kveder, Alojz Hrovat in Jože Brodar. Za podpredsednike so bili imenovani: Miha Barbič, Edo Završnik in Ivanka Jcvšnik. V razpravi je Ivan Pivk, predsednik DVI Slovenije, pohvalil številno ude-ležbo, opozoril pa na potrebo po na-menskem koriščenju vseh fmančnih sredstev, kot jih določajo sprejete usmeritve, ki ne dovoljujejo preraz-porejanje. Člani so pohvalili delo vodstva ter predsednika Jožeta Brodarica, sklenili, da bodo tuđi v prihodnjc sodelovali pri delu društva ter se po končanem uradnem delu zadržali na prijetnem družabnem srečanju. Besedllo In loto: Joža Novak Sveže branje Sem naročnik na INovice, Nedelj-ski dnevnik in Hopla, že nekaj časa. Na vsakodnevno dostavo ča kam v jutranjih urah raznašal-ca Primoža na motornem koksu. Časopis preberem od začetka do konca, posebno me zanimajo: Crna stran, Dan v novicah in Domžale vize. Primož pravi, daje Moravčan, vsak dan v zgodnjih urah sprejme dostavo časopisa iz Ljubljane. Pripravi vse potrebno za odhod po terenu, ki je zelo raznolik, ravnina, hribi, aslaltne in makadamske ceste. Teren je obsežcn, saj zajema ćelo moravsko občino in delno šc domžal-sko. Z veseljem opravlja to zaupano mu delo na motornem kolesu s potrebno zaščitno opremo. Z vsakcnlnevno dostavo so naročniki zadovoljni, saj vsak dan sprejemajo sveže novice. Tuđi dostavljaču Primožu gre pohvala za hitro dostavo branega dnevnega časopisa. Jože Novak Medobčinsko društvo invalidov Domžale Med nami je vedno prijetno Medobčinsko društvo invalidov Domžale je v svoj program dela uvrstilo tuđi druženje, med kate-rim je tuđi pustovanje, ki smo ga letos pripravili v gostilni Frfrau v Krašcah pri Moravčah. Udeležilo se gaje 120 članov. Ob veseli glasbi je rajanje trajalo do poznih ur. Za popestritev pa so po-skrbele maškare, ki so se ob 23. uri sprehodilc po plesišču. Da a ne bi bil njihov trud zaman, smo poskrbeli tuđi za nagrade. Iz dobrega razpoloženja je bilo razvidno, kako dobrodošlo je tako družabno srečanje, saj se ob takih trenutkih za hip pozabi na vsakdanje težave. Gosti Ina Frfrau je poskrbela za dobro hrano in pijač, tako da smo se vsi zadovoljni vraćali domov. Vida Parna, MDI Domžale Mladi in EU V letošnjem letu je bila na Osnovni Soli Vcnclja Perka ustanovljena skupnost učencev sole (SI'.S). Predstavniki se v SlIS-u se pogo-varjamo o tekočih problemih in o temi letošnjega šolskega parlamenta MLADI IN EU. Šolski parlament je prvič zasedal v zadnjem tednu novembra. O projektili, o katerih smo se po-govarjali v razredu, so poročali predstavniki razredne in predmetne stopnje. Sodelovali so tuđi učenci iz podružnice Dragomelj. Na začetku sta nas pozdravila ga. ravnateljica in predsednik parlamenta. Po potrditvi dnevnega reda pa se je govorilo o EU na sploš-no. Najmlajši so nam govorili o evropskih pravljicah, učenci iz Dragomlja o enakopravnosti, ki je ena temeljnih vrednost VA): Nato pa so na vrsto prišli predstavniki predmetne stopnje, ki so poročali o izobraževanju, okoljevarstvu in jezikih v EU. Na koncu smo potrdili predlog učencev o evropskem kotičku, ki bo v knjižnici. V tem kotičku bo vsem na voljo literatura o EU. Da pa plakati, ki smo jih izdelali in predstavili na otroškem parlamentu, ne bi bili samo za nas, parlamcntarcc, smo jih izobesili po šolskih hodnikih. Naredili pa smo še en plakat o znameni-tostih Slovenije, saj je Slovenija za nas prva in najpomembnejša domovina, ki v sebi skriva veliko lepega. Za tište, ki plakatov ne opazijo, pa bo o dogajanju na parlamentu po šolskem ozvočenju poročal predsednik šolskega parlamenta. Učenci smo izrazili željo, da bi se vključevali v evropske projekte (Comcnius), za kar bomo poskušali prepričati naše učitelje. Toliko o9 prvem otroškem parlamentu, o razpravi in sklepih druge-ga parlamenta pa vam bomo poročali sponi lađi. Rok Jamac za SUŠ, učenec 8. c SLAMNIK - mar«c 2005 ptran 19 pisma bralcev Kabelska televizija v Domžalah Odgovor na vprašanja g. Jureta Smoleta v rubriki »Pisma bralcev« v Slamniku dne, 4.3. 2005. Občina Domžalc je z družbo Telekom in Telemach v septembru 2003 podpisala Pogodbo o izgradnji tele-komunikacijskega omrežja v Občini Domžale. Pogodba se nunaša na gradnjo kabelske kanalizacije, ki bo v pri-hodnosti omogočala izgradnjo sodo-bnega telekomunikacijskega omrcžja na območju, ki ga pokriva Lokacijski nacrt za plinovodno omrežje, in po-nudbo najsodobnejših telekomunikacijskih storitcv. Ob podpisu pogodbe je občina na Široko odprla vrata obe-ina konkurenčnima ponudnikoma in s tem omogočila občanom možnost izbire priključka na eno izmed ponu-jenih kabelskih omrežij. V okviru posodobitve telekomunikaeijskega omrežja je predviđeno, da se na območju občine Domžalc vključijo tri nove digitalne telefonske centrale: TC - Ihan, TC - JarSe in TC - Dob, ki bodo razbremenile centralo v Domžalah ter zagotovilc višjo kakovost storitev in zanesljivejše delovanje omrežja. Za podelitev služnosti na javnih po-vrsinah za gradnjo telekomunikacijskoga omrežja sta obe družbi Telekom 'n Tclemach po pogodbi občini Domžale plaćali služnost in s tem prcvzcli pravice in obveznosti. Občina Domžalc je oba podpisnika že večkrat opozorila na neuresničevanje obveznosti iz pogodbe, hkrati pa za-htevala pojasnila predvsem v zvezi s terminskim planom gradnje, trženja in vrste tehnologije, ki jo bodo ponudili uporabnikom. Kljub temu v letu dni nišo zagotovili kabelske kanalizacije, ki je njihova tržna dejavnost, niti nišo občane vsaj informirali o aktivnostih, povezanih s kabelskim omrežjem, ter pojasnili, zakaj prihaja do nerealiziranih obveznosti. Telekom Slovenije je sicer v letu 2004 pričel z gradnjo telekomunikacijske kanalizacije ter do danes zgradil 33 kilometrov omrežja, kar bi omogočalo 800 priključkov, ki so še do danes žal neaktivni. V ome-njeno gradnjo je vložil velika (inanč-na sredstva, hkrali pa tuđi zagotovil, da bo v letu 2005 pričel s trženjem svojih storitev, ki bodo omogočale multimedijske telekomunikacijske storitve. Po večkratnih urgiranjih s strani občine na upravo družbe Telekom so le-ti obljubili in se zavezali, da bodo podrobnejši program trženja storilev, terminski plan ler tehnologijo, ki jo borno uporabniki lahko koristili, predstavili v časopisu Slamnik. Na drugi strani ugotavljamo, da se družba Telcmach kljub številnim pozivom sploh ne odziva. Eden izmed vzrokov je najverjetneje ta, da je prav družba Telemach pred podpisom pogodbe o izgradnji telekomunikaeijskega omrežja v občini Domžalc postala lastnik do tedaj zgrajene kabelske napeljavc, saj je od Zavoda KTV Vir - Dob - Domžale odkupila celoten sistem. Kot kaže, pa nima pravega interesa za nadaljnje širjenje svojih storitev. Iz tega sledi, da moramo občani in občankc, ki nismo priključeni na kabelsko kanalizacijo družbe Telemach, počakali na ponujeno storitev družbe Telekom oz. iskati na trgu druge kon-kurenčne storitve. Rad bi opozoril, daje družba Telekom velik rigiden sistem, kar poleg neneh-nih menjav v upravi otežuje izvajanje pogodbenih obveznosti. Podobno se dogaja z družbo Tclemach, pri kateri seje zgodil prevzem. Vsekakor to ne opravičuje njihove ne- Nagradna križan ka Tokratni izžrebanci NAGRADNU KRIŽANKK iz tretje številke Slamnika, ki ''odo prejeli knjige Studentske založbe Litcra iz Maribora so: 1. Janež Kepec, Presernova 1, 1233 DOB 2. Žana Kopitar, Obrtniška ulica 15, 1230 DOMŽALE 3. Frančiška Zajc, Mala Loka 8, 1230 DOMŽAI.E 4. JanezPetrič, Vrba 10 a, 1225 LUKOVICA 5. Martina Lampret, Vir, Žnidaršičeva 10, 1230 DOMŽALE 6. Kredi Pichler, Simona Jenka 13 b, 1230 DOMŽALE 7. Dragica PodborSek, Dragomelj 123, 1230 DOMŽALE 8. Janez šubelj, Miševa 19, 1230 DOMŽALE Iskrene čestitke in povabilo, da pravilno resite tuđi tokratno NAGRADNO KR1ŽANKO, za katero bo izžrebanim bralcem oz. bralkam nagrade prispevala HONDA AMBROZ in sicer: ' ■ brezplačcn vikend najem vozila IIONDA C1VIC 2. plastična ročka 4 1 olja CASTROL TXT 3- plastična ročka 4 1 olja CASTROL GRX 3 4. preventivni pregled vozila z meritvami. Vaše pravilne rešitve pričakujemo na naslov Kulturni dom Franca Bcrnika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale do 31. marca 2005. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo UREDNIŠTVO poslovnosti do uporabnikov, ki pričakujemo njihove storitve. Zagotavljam Vam, da bo občina Domžale še naprej vztrajala in zahtevala pospešeno izgradnjo telekomunikaeijskega omrežja in izpolnitev pogodbenih obveznosti. Vinko Juhart Podžupan občine Domžale Domžale se pogrezajo v smrad In smeti Spoštovana gospa urednica Vojskova, Naj se sliši še drugi zvon o naših dragih Domžalah. Prvega (namreč zvon) večkrat berem v 'Slamniku ob prilož-nosti anket, pišem bralcev itn. Domov prihajam takole vsaka dva meseca. Pa primerjam in si včasih mislim svoje ne zamorjen, velikokrat malce jezen, pa, daj bi se z malo dobre volje dalo urediti marsikaj. Ozračje v Domžalah je imenitno. Trgovine in javni lokali (zlasti trgovine) zgledni. Prestolnica Ljubljane jim ni kos - prav zmeraj najdem v Ljubljani, česar sva z ženo po raztegnjenih ljubljanskih prodajalnah, od Brda do BTC zaman iskala. Dobre so tuđi gostinske ponudbe, restavracije, gostilne in pizzerije v neposredni okolici'- pa kaj bi hvalil, ko pa mislim opozoriti na neprijetnosti z vzklikom: Domžale se pogrezajo v smrad in smeti! Ali je gospa Županja od preveč politike popustila (čeprav je v Slamniku izjavila, da bo njena prva nadaljnje skrb županovanje)? Kamor stopiš, zasmrdi, vidiš kupe smeti, ostanke embalaže, razmetanost, razpokane pločnike, nemarnost - ko da je šel mimo ciganski tabor! Ljubljanska ulica med visokimi bloki je primer zatohlosti in nesnage. Tam se moraš večkrat izogniti bruhanju, pomijam in pasjim iztrebkom. Največja sramota Domžal pa bo še naprej ploščad (parkirišče) pred trgovino Vele - kota-njasta, z ostanki namrvljcnega cement-nega tlaka, polna luž, mlak, prahu, blata. In spet smrti. Mar bi bila ureditev te ploščadi res tako velik strošek? Mislim, da bi veliko pomagali Domžalam, če bi se lotili tega zdaj tako grđega, vendar zelo perspektivnega prostora. Največjc, vsak dan polno smetišče pa je na vogalu od kitajske reslavracije proti domu upokojencev. Tam se boci jo zasvi-njani, smrdljivi, plesnivi, prav ogabno zaudarjajoći zahojniki, raztrgane vreče, napolnjene z raznimi ostanki marsičesa. Zemlja tam je mastna od umazanije. Omake raznih barv se debelo razlivajo po pločniku na cesto - vse to spominja na svinjak. Za novo leto, ko so nas obis-kali ženini sorodniki iz Ingolstadta, smo prišli na ta nesrečni svinjaški vogal, od kitajske restavracije mimo manufakture Moda, in kaj smo videli? Dvc podganici sta rovarili po smetišču, debela starka pa je gledala iz kanalizacijske mreže! Ko smo se čisto približali, sojo vse tri v blisku popihale nazaj v kanalizacijo! No, bilo me je sram - čeprav so se gostje dobrovoljno smejali ob veselem prizoru. Ponavljam, z malo dobre volje bi se dalo vse urediti. Zlasti pa naj bi veljalo: Vsak naj pusti prostor za seboj takšen, po-spravljen in čist, kot bi ga želei od drugih, pospravljenega in čistega, najti! Vidite, gospa Vojskova, pa sem si olaj-šal lokalpatriotsko duSo. Naj Vam čestitam in se zahvalim, ker tako skrbno bedite nad našim zanimivim, živopi-sanim, dragocenim Slamnikom,. Veliko uspeha Vam želim, prav lepo pozdravljam Marjan Cajhen Pohvala in zahvala Na starost človeku veliko pomeni-jo pozornosti, pa naj bodo velike ali majhne. Teh sem bila kar nekaj deležna tuđi ob svojem rojstnem dnevu, ko so mi prijazna dekleta s Cometta, ki mi vsakodnevno po-magajo na domu, pisala čestitko, gospa Tanja pa me je razveselila z lončnico. Hvala vam, vsa prijazna dekleta, ki mi lajšate starost, hvala pa tuđi Comettu za njihovo pozornost in razumevanje. Tllka Nekaj o našem Slamniku Sem ena od zvestih bralk Slamnika, ki ga preberem od prve do zadnje strani. Veliko zanimivosli je v njem, nekatere stvari pa me zelo motijo. Najprej so to resnično predolgi prispevki, ne-kateri se ćelo nadaljujejo iz številke v številko. Mislim, da je pri trited-niku ali mesečniku zelo težko slediti nadaljevanjem in da so le tišti, ki jih vsebina zanima, pripravljeni časopise spravljati in tako spremljati nadaljeva-nja. Mislim, da bi tuđi nekatere druge prispevke lahko skrajšali, morda tuđi v Uredništvu, čeprav se mi zdi, da ste nekoć pisali, da to delate zelo neradi. Pa bi bilo včasih treba. Veliko uspeha pri urejanju še najprej in lep pozdrav Nike Spoštovana Nike, Hvala za pismo, v katerem ste opozoril i na nekatere stvari, ki bi naš Slamnik naredile še pestrejši. Delno se strinjam z vami in v Uredništvu se o dolžini prispevkov veliko pogo-varjamo, ko pa je potrebno kaj skraj-šati, pa smo vsi skupaj z menoj vred zelo previdni. Prispevki so namreč avtorsko delo in prepričana sem, da se vsi avtorji resnično potrudi-jo, ko prispevke napišejo. Nekatere pa, vendar resnično zelo malo, tuđi sama poskusam skrajšati tako, da ne trpi vsebina. Glede nadaljevanj po-sameznih prispevkov pa mislim, da problemov, ko gre za prispevke, v katerih se nizajo npr. zgodovinska dogajanja ipd. vaša kritika ne ve-Ija, saj na tak način tuđi v Slamniku ohranjamo delček zgodovine in veliko posameznikov in društev nam je zelo hvaležno, ko ob obletnicah najdejo prav v Slamniku podatke o svojem delu. Hvala za pripombe in predloge, v okviru možnosti jih borno skušali tuđi uresničiti. Lep pozdrav Odgovorna urednica Odzlv na članek »Zasvoje-nost ni zgolj le družbena Iluzija« Spoštovana gospodična Urska Ka-baj! Najprej bi se rad zahvalil za vaš pisni odživ na premiero »Kratkega filma o drogah,« saj je dodaten dokaz za to, da gre za »temo, o kateri se govori.« kar je definitivno prvi nujni korak na poti h kakšnim konkretnejšim preventivnim ali ćelo kurativnim učinkom na omenjenem področju. Kljub hvaležni promociji, bi pa vseeno izpostavil nekaj neutemeljenih namigovanj. Gremo po vrsti: 1. Zakaj natančno ne napišete, kdo naj bi bili t.i. »politični nasprotniki« avtorjev filma ter kaj v njihovih iz-javah nima veze z drogami. Avtorji filma smo namreč prepričani, da je sleherne konstatacija sogovornikov, ki predstavljajo relevantno in kritično domžalsko javnost, še kako povezana z drogami in posledićno tuđi zasvoje-nostjo. 2. Kar se tiče namigovanj in podti-kanj, da gre za »manipulacijo, ki smo je bili vajeni iz preteklega režima,« bi vam samo dobronamerno priporočil udeležbo kakega filmskega seminarja, kjer bi se lahko naučili osnov filmskega jezika in njegovih pravil. 3. Kateri dve osebi naj bi bili primerni za razpravo o drogah in zakaj ostali to nišo? Mar nišo prav droge tema, ki se tiče vseh nas, se pravi družbe kot celote in o kateri naj bi imel sleherni posamez-nik svoje, seveda neobvezujoče, mne-nje? Ćelo sami v istem članku pravite, da je zasvojenec pač lahko vsakdo izmed nas. Čemu potem obrat na teren t.i. strokovne kompetentnosti? 4. Prav na očitek o »smešnih vlož-kih« pa smo pravzaprav najbolj ponosni, saj so se izoblikovali popol-noma spontano in brez vnaprejšnje preračunljivosti. 5. Glede nezastavljenih vprašanj na nekatere odgovore sogovornikov, glejte pod točko 2. Će pa vas tuđi to ne prepriča, si lahko skupaj ogledamo originalne posnetke pogo-vorov, pa vas »lucidnost« nekaterih sogovornikov morda ne bo več tako presenečala. Še enkrat pa bi ponovil, da bi konkretno navajanje podatkov in oseb z vaše strani, bistveno bolj razjasnilo tuđi ar-gumentativno moč naših odgovorov. Kdo se torej gre skrivalnice? Žiga Čamernlk, društvo Mllf trgovina , M $ spod«5ffr» 1 petitom i i23ODwmi«U-M,j01/721 30*0 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI HONDA Moč naših san| CAR-LINE AMBROZ d.O.O. Presernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net www.honda-ambroz.com DODATNA OPREMA Prodaja e-mail: milko.godina@email.si p0M0Č: SKALKOTAS-grSki skladatelj (Nikolaos), ALDAN-pritok Lene v Sibiriji, ANTROPOPITEK-opičji človek, LANITAL-umetna volna iz kazeina, CARPENTIER-kubanski književnik (Alejo), AHOLIJA-zmanjiano izločanje žolta v trevo. TRJA-pazderje SLAMNIK - marte 2OOS »""NO ZELEN, PLESHA veletOK GRjKI „-.„„. *?!£« V0JV0 OTROSKA "*^N0 PL"""°EL OPICJI FIGURA V PAZDERJE, ED , SKLA0A- MLEtNI K01/.NJr 5AHISTKA v0LM. IZ ZAG0ZDA MOBE F'NSK' ĆREVESIIA IEŽJE «l»««li?5'riF 'LOVEK PRI ZAHODNI OTRE NELSON MUČITELJ TEU IZDEUK K0VANJE LICINA V^J} ZAB0ZDA "»«: ŠAHIST ""7."" MIRO Iteola Četvorki evropi iniko- kazeina lovu- (bora) slisia VANJt 0DI5EJEV OČE V KUBANSKI GUSKI KNJIŽEV. MIT0L0- KIK GIJI___________________________________________________________________.(ALtW_____________________________________________________________________________________ INTER-NACI0-NALIZEM PRIVRŽE- B0MBAŽNA NKA0M N1TKA V """^1*, tTkaTiČ smučarskamam ^SSf TIM JEDILNI TA4lTOt ------ SKEKir ROBBINS LIST ™™; VRA;AL0Tu" .S¥S2SSl ________ sibirui__________________________________llsz_________________________________________AVT**!?!?k________________ Sfe -jffllr- -nar ™™ tREVO SKAJED PIJACA _______________NATRIJ_____________________________________________ ! SLABO- : ! KRVNEŽ I 1 .! ___________________________________________________________________________________________________ ORGAN ZA VOHANJE ' RUSKA ENOTAZAMERJENJE TrliftrA JAKOSTI ELEKTR1C- , llimi* ...:,.....:4.m.....tfa """TOKA_______________________L«u™» ^^^ ^^^ ^^^^^^^^^^^^^^ OTOKVT" ~~^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 0PUA NOVA _______________ ___________________ VD0VA_____________________________________________ BRITANSKA..... ~"'""......" | ■SJS5* t«™« IZUMRLI LITU HMbSsKT S0R0DSTV0 SL0VAN ________________________________ BOGOVI______________________________________________________________________________I IGRALKA AMEUE JISIen.* RINA MAURESM0 ° JeLO KRUTI BES, ..u,,,,, ,v/,.»i)i mladinski prvak. Kadeti so tekmovanje pod okriljem KZS-ja zaključili, nadaljevali pa ga bodo v zimski ligi Ljubljane, kjer bodo nabirali izkušnje za prihodnjo sezono. Prva ekipa je bila v. prvi ligi - skupina A2 vzhod na 3.mestu, končali pa so pri 7 zmagah in 9 porazih. Druga ekipa je igrala v drugi ligi zahod skupina BI, kjer so končali na 6.mestu z 4-imi zmagami in 10 porazi. Pionirji pa so se v zimski ligi Gorenjske uvrstili na finalni turnir, ki bo odigran nekje do 15.3., tam pa so še Komenda, s katero se bodo pomerili prvo tekmo in Ježića ter KK Lastovka. Tu so si nabrali potrebnih iz-kušenj za naslednjo sezono, ko bo prva ekipa igrala v prvi ligi - brez kvalifikacij in druga ekipa, ki bo nabira-la izkušnje za naslednjo sezono. Ti rezultati kažejo na dobro delo z mladimi v KK Domžale. Urban Žnldaršlć P.S.: Čestitamo KK Helios Domžale za Imtnltno zmago sredi Beograda, kjer so KK Crveno zvezdo premagali z Izldom 71:74. Nordijska hoja - zakaj hoditi s palicami (2) Vcdnu bolj spoznavamo, da je za zdravje in dobro počutje pomembno biti v dobri rizični kondiciji, kar pomeni, da moramo vzdrževati dobro telesno in srčno-žilno zmogljivost. To pa dosežemo z redno športno vad-bo. Če se ta aktivnost odvija y naravi, na sve/em /.raku je to skoraj idealna rekreacija. In ta idealna rekreacija je NORDIJSKA HOJA, ki jo lahko iz-vajamo skoraj vsi, v vseh letnih časih in v vseh mogočih nivojih telesne obremenitve. Osnova NORDIJSKE HOJE je dobra tehnika športne hoje brez palic. Pri športni hoji je telo vzravnano, glava je dvignjena po-konci, pogled je usmerjen v smeri hoje, prsni koš je dvignjen, ramena pa sproščena. Dober športni korak se začne tako, da stopalo z dvignjenimi prsti in rahlo upo-gnjenim kolenom postavimo na tla najprej na peto. Težišče telesa preko spuščanja stopala na ćelo površino podplata prenašamo naprej na prednji del stopala. Korak nadaljujemo z odrivanjem od prednjega dela stopala in prstov v naslednji korak. Stopala postavljamo čim bolj naravnost v smeri hoje. Roke rahlo upognemo v ko-molcih in hojo podpremo z gibanjem rok in ramenskega obroča v nasprotju z gibanjem nog - leva noga naprej in desna roka naprej in obratno. Hojo lahko poudarimo še z gibanjem medenice in kolkov, ki jih potiskamo naprej in nazaj, sorazmerno z gibanjem nog. Križno gibanje medenice In ramenskega obroča pri nordijski hojl. Stopnje športnega koraka. Pri NORDIJSKI HOJI je zaradi uporabe palic in pravilne tehnike hoje to križno gibanje kolkov-medenice in ramenskega obroča še bolj poudarjeno. V športno hojo poleg aktivnega sodelovanja rok in palic, vključimo še ramen-ski obroć in medenico. Ramenski obroč se vključi v hojo (in se ob-rača) v ritmu rok, medenica pa sledi (in se obraća) ritmu nog. Pri tej stopnji hoje se korak bistveno podaljša in hoja postane hitrejša in bolj intenzivna. Krepijo se mišice nog, rok, mišice ramenskega obroča, trebušne in hrbtne mišice. Zaradi nasprotnega delovanja (obraćanja) ramenskega obroča in medenice povečujemo gibljivost hrbtenice, vratu in ramenskega obroča in hkrati izboljšujerno koordinacijo gibanja. TVD Partizan Domžale Košak Primož Turistično rekreativno društvo TurnSe - Cešenik vas vabi v torek 29. marca 2005, ob 18. uri na slovesno odprtje razstave keramičnih izdelkov otrok iz našega društva, v sodclovan ju s keramično delavnico PISKKČEK iz Turnč v Menačn'kovi domačiji v Domžalah Razstavo si lahko ogledate do 4. aprila, vsak dan od 9. do 11. ure ter od 17. do 18. ure Prisrčno vabljeni! SLAMNIK - m»r»c 2OO5 Na črnobelih poljih v Člansko prvenstvo Gorenjske Po dveh tretjlnah Jeran peti. V Kranju potekaodprto člansko prvenstvo Gorenjske, na katerem sodeluje 42 Ijubiteljev šaha. Partije pote-kajo enkrat tedensko, taktirka pa je od samega začetka v rokah kamniškega fide mojstra Igorja Kraglja, ki po šestem kolu vodi s pet in pol točke. Na turnirju bodo odigrali devet kol. Član Vele Domžale, prvokategor-nik Jeran Boštjan iz Doba, je v prvem kolu izgubil z močnim jeseniškim mojstrskim kandidatom Francem Rodmanom, potem pa se je vse bolj pobiral in je po šestem kolu s Štiri in pol točke na petem mestu. Po-membni sta bili Jeranovi zmagi z MK Keršičom in Krašovcem, s klubskim kolegom Pibrom pa je remi-ziral. Jeran bi imel ob dobrem nadaljnjem razpletu in zanesljivi igri možnosti, da osvoji naslov mojstrskega kandidata. Vendar pa bo treba počakati do konca, saj za osvojitev tega naslova odločajo tuđi desetine točke. Na turnirju nastopa tuđi Velovec Boris Skok, ki je v drugem kolu nekoliko nepričakovano izgubil s Pibrom, sicer pa ima štiri točke in je po šestih partijah s štirimi točkami na desetem mestu. Vinko Piber je začel turnir podjetno, v petem in šestem kolu pa je izgubil in se pomaknil po tabeli navzdol. Vrstni red po šestem kolu: Kragelj 5,5, Kozamernik, Sušnik, Ra-zinger, Jeran, Penko, Bulatovič 4,5, Zvan, Rodman, B.Skok 4, Jokovič, Jeraj, Komik, Lazar, Kraševec, Egart 3.5,... 26.mesto Piber 2.5 itd. Jeran januarski zmagovalec Na januarskem Velovem tumirju v pospešenem šahu se je med dvajsetimi udeleženci med zmagovalce mesečnih turnirjev v pospešenem šahu vpisal tuđi Boštjan Jeran, ki je oddal le dva remija. Vrh so krojili tuđi Srebmiči, presenetil pa je Veskovič iz Črnega grabna s sedmim mestom. Vrstni red: Jeran 6, Marko Srebmič 5.5, Vojko Srebmič, Šemrl, Vavpetič, Bogdan Osolin 4.5, Bojan Osolin, Župan 4 itd. Na prvem turnirju Jože Skok V prostorih Vele Domžale, v domu športnih društev na Kopališki, bo vsako zadnjo soboto v mesecu tuđi hitropotezni turnir. Na prvem turnirju tebruarja je so-delovalo le sedem udeležencev, vendar pa je bila za-sedba močna. Odigrali so dvokrožni sistem, zmagal je Jože Skok z devetimi točkami in pol, le za pol točke je zaostala mojstrica Petra Grošelj z devetimi točkami. Njun medsebojni dvoboj seje sicer končal neodloče-no. Vrstni red: J.Skok 9.5, Grošelj 9, Vavpetič, Jeran 7.5, Janjič 5, Čokan 2.5, Župane 1. Hltrecl v ballnarskem klubu V prostorih Balinarskega kluba Domžale se vsak pet-ek zvečer odvijajo hitro potezni tumirji, tako imenovani hitreci. Na tretjem januarskem tumirju je med 21.udeleženci slavil Boris Skok s poldrugo točko prednosti pred Bogdanom Osolinom. Presenetljivo se je na tretje mesto prebil Domžalčan Jože Dovč, ki sicer nima šahovskega naziva, je pa fanatični ljubitelj šahovske igre. Tuđi Franci Kosir, ki mu hitreci najbolj ne odgovarjajo, seje povzpel na peto mesto. Vrstni red: B.Skok 7.5, Bogdan Osolin, Dovč, Janjič 6, Kosir, Jerina, Župane, Rogale 5.5, Ko-hek, Rebemik 5 itd. Na drugem tebruarskem hitrecu je razplet v jadra zmage preusmeril Bogdan Osolin, vendar le tesno, s pol točke zaostanka za Marjanom Rogaletom. tretji je bil Boris Skok. Peter Zupančič je mlajšim tekmecem znova do-kazal, daje mogoče šah igrati dobro in hitro tuđi, če se približuješ osemdesetim letom. Vrstni red: B.Osolin 8.5, Rogale 8, B.Skok 7, Zupančič, Janjič, Čokan 5, Župane, Bajec, Zoran Nikolič, Banri, Kodrič 4.5 itd. Na zadnjem tebruarskem turnirju seje ponovno iz-kazal Boris Skok. Sudelovalo je enajst šahistov, pomerili pa so se po Bergerju, kar pomeni, da je vsak igralec igral z vsakim. Tokrat je zelo dobro igral vedno oštri Kamničan Štrajhar, ki je le za pol točke zaostal za Borisom. Tretje in četrto mesto sta si razdelila sicer dobra šahovska prijatelja Zu-panc in Zupančič. Vrstni red: B.Skok 8.5, Štrajhar 8. Župane, Zupančič 6, Janjič 5,5, itd. Na prvem marčevskem turnirju je znova blestel Bogdan Osolin, ki je v zadnjem kolu remiziral z Jerino, to pa je zadostovalo za prvo mesto, saj je imel pred zasledovalcem Jeranom že točko nasko-ka. V hitro potezni šah se uspešno vrača tuđi moj-strski kandidat Boštjan Rebernik, ki se že kar nekaj časa ni udeleževal tovrstnih turnirjev. Vrstni red: Bogdan Osolin 7.5, Jeran 7, Rogale 6, Rebernik, Kohek, Jerina 5.5, B.Skok Štrajhar, Župane 5 itd. V Metalkl prvi Rogale Hitropotezni turnirji potekajo tuđi v Metalkini zgradbi v Ljubljani. Na zadnjem februarskem turnirju je zmagal Velovec Marjan Rogale, sicer »specialist« za hitropotezni šah. Udeležuje se vrste tovrstnih turnirjev, rudi tokrat pa je bil ne-ustavljiv pred mojstrom Vošpernikom. Na turnirju je sodeloval tuđi Velovec Jože Skok, ki je zasedel četrto mesto. Prvi štirje so bili razred zase, saj je imel četro uvrščeni kar dve točki in pol naskoka pred petim igralcem na tabeli. Vrstni red: Rogale ŠPORT 11.5, Vošpernik, Zakič 11, J.Skok 10.5, Saradjen 8, Berložnik 7.5, Ribičič 6 itd. Ciklus turnirji Domžalski šahisti se tuđi letos udeležujejo vrste tako imenovanih ciklus turnirjev v pospešenem šahu, kjer dosegajo tuđi vidne rezultate. Na januarskem turnirju v Velenju je MK Franci Kosir prikazal zelo solidno igro in se je s štirimi točkami in pol uvrstil na četrto mesto. Župane je bil s pol točke manj osmi, na turnirju je sodelo-valo šestnajst igralcev. Na marčevskem turnirju pa je Velovec drugokategornik Franc Župan med tri-indvajsetimi šahisti zasedel deveto mesto in osvo-jil štiri točke. Drugi je bil sicer domžalski mojster Ivačič, ki je zbral pet točk in pol. Na januarskem turnirju v Lescah je Vito Janjič zbral pet točk in pol in pristal na devetem mestu, sodelovalo je 21 igralcev. Domačin Fide mojster Vojko Mencinger je bil neusmiljen, saj je premagal vse nasprotnike inje z devetimi točkami premočno zmagal. Na turnirju šahovski ciklus ŠK Stari Mayr v Kranju je februarja nastopilo kar 46 šahistov. Med Velovci je bil najbolj izrazit Jeran, ki je s štirimi točkami in pol zasedel dvanajsto mesto. Jože Skok stran 22 Za šahovske sladokusce O čemer sem nekoć le san jal ••• To je v današnjem času postala resničnost... Pred več kot tridesetimi leti, takrat je bil sve-tovni prvak še Robe rt Fischer, sem najmanj mesec dni čakal, da bi si lahko ogledal njegovo partijo, natisnjeno v edinem »jugoslovanski« šahovski reviji tedanjega časa. Nekateri se je še spomnite, kajne? Imenovala se je Šahovski glasnik! To je bila zame pravzaprav edino okno v takratni šahovski svet. Ko bi današnji mladi šahisti vsaj zaslutili, kako težko je bilo takrat priti do »svetovnega« šahovskega dogod-ka. Nocoj pa sem ga mogel spremljati v živo!!! Partijo najboljšega šahista na svetu sem gledal, kot da bi bil zraven! Dandanašnji čas pa spremljam partijo, v kateri igra svetovni prvak v živo,(Bodite pozorni, kdo je prvi igralec, ki partijo tuđi spremlja ta hip!-Če ne moretc prebrati-Nigel Short. In kaj veste o njem?) njegove poteze in poteze njegovega na-sprotnika vidim s pomočjo šahovskega program Fritz 8/7 v tistem trenutku, ko naredi super-ve-lemojster potezo...Oziroma najboljši šahist na svetu. Ta hip! Gari Kasparov!!! Bogdan Osolin Pomlad prihaja Gregorjevanje v Jaršah Gregorjevo že od nekdaj štejemo za prvi pomladni dan, čeprav se prva koledarska pomlad še ni začela, pa tuđi nizke temperature nas opominjajo, da se zima še ne bo poslovila tako kmalu. Po slovenski tradiciji so vašeani na predvečer gregorjevega nastavljali pod grmov je razne pogače za ptičke, ki se ženijo. In ker ti nišo mogli vsega pojesti, so bili nekaj teh dobrot deležni tuđi otroci. Tuđi članice TD Jar-še - Rodica smo pripravile številne dobrote, le da le-teh nismo nastavile po grmov ju, ker nam teren tega ne dopušča, ampak smo dobro napolnile mi/c. Seveda p;i brez zdravilnih napitkov in čaja tuđi tokrat ni šio. Učene i turističnega krožka na OS Rodica in člani TD smo pripravili številne ladjiee, da je lahko sleherni od otrok spusti 1 svetlečo lučko v Mlin-ščico pri Osolinovem mlinu, /a dobro voljo je poskrbel harmonikar Viki Vcs, ki k to druženje mladih in starejših še polepšal. Kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu je bila udeležba polnoštevilna, saj so se te tradicije vaščanov udeležili otroci iz vrtca Ostržek, iz OŠ Rodica in OŠ Roje. Mnoge lučke so v vodi ugasnile, zato smo imeli polne roke dela, da smo jih ponovno prižgali in jih zavarovali pred vetrom. Ko seje stemnilo, je bil pogled na trepetajoče lučke nepozaben, tako kot je ostalo nepozabno doživetje za marsikaterega otroka, ki je prvič videl svetleče gregorčke. Ob prijetnem kramljanju je bilo gregorjevanje lepa priložnost za spoznavanje krajanov in želimo si, da bi se tuđi vsi na novi prebivalci vključili v življenje na vaši ter si ga popestrili, saj nam bo s sodelovanjem vseh ži\ ljenje postalo lepše, prijetnejše in pestrejše. Verjetno ni naključje, da sta tuđi oba ženska praznika 8. marec - dan žena, in 25. marec - materinski dan, v prvem mesecu pomladi, znanilcu svetlejšega, toplejšega in prijaznejšega obdobja leta, obdobja zelenja in cvetja. Ob tem prazniku se utrne mnogo spominov ne le na pra/.novanja, temveč na prehojeno pot v prizadevanju za priznanje ženske na vseh podroćjih življenja. Navenka Narobo PD Domžale Plezalne novičke »Po enem mesecu v Španiji sem spet doma...počutim se kot da bi me vrgli na drug planet, saj tukaj je sneg, mraz,...«, so bile prve be-sede Klemena Vodlana - Klemzvja (ProMontana) po vrnitvi z od prave. Tokrat se je za spremembo od prejšnjih let v Spanijo odpravil konce januarja, ko so razmere v ne-katerih plezališčih bolj naklonjene športnim plezalcem. Pravzaprav so nižje temperature (v primerjavi s poletjem, seveda) včasih ćelo dobrodošle, ker se prsti ne potijo in je tako lažje držati le nekaj mili-metrov široko poličko, na kateri je potrebno narediti še težak in dolg gib. Za uvod v plezalno potepanje se je najprej ustavil na Ažurni obali blizu Niče, natančneje v majhnem, a sim-patičnem plezališču Castillon, »Prve dni plezanja sem bil tak velik štor, da si nihče ne more misliti. Bilo me je strah, nisem zaupal v plezalke, navijalo me je..., vse je šio narobe,« je ob povratku razlagal Klemzv, vendar je kljub temu plezal smeri na pogled do ocene 7b+. Castillon je primeren za plezanje v zimskih mesecih, saj je stena cei dan na soncu in v zavetrju. Navrtanih je okoli 50 smeri, težav-nost pa se giblje od 6b+ do 8c . Vse smeri so zelo lepe in zahtevajo veliko vzdržljivost, saj je stena previsna, plezanje pa poteka po kapnikih. Po dveh dneh plezanja se je odpravil naprej v Španijo. Najprej se je ustavil v Siruani in Montsantu, a se je po prvem ogledu plezališč zaradi mraza odpravil naprej proti jugu. Naslednja postaja je bilo plezališče v Selli, toda sektor Wild side je dobro skrit in pot do njega je slabo označena oziroma je sploh ni. Po več urnem tavanju se je odločil, da svojo pot nadaljuje proti plezališču El Chorro, od Ljubljane od-daljenem okoli 2600 km. Toplo vreme, super plezarija, odlična družba, enkrat-no vzdušje in nizka cena prenočišč so ga prepričali in tam je ostal dobra dva tedna. V tem času je uspel preplezati Conexion Lourdes - 8a+, 4 smeri z oceno 8a, od tega Rima libre na pogled, Poirrot - 7c+/8a, 3 smeri z oceno 7c+ ter še mnogo lažjih. Dostopi do plezališč so bili dolgi tuđi več kot eno uro, vendar plezarija in zanimivo oko-Ije ves trud takoj povrneta. Plezanje je več ali manj vzdržljivo, smeri potekajo po kapnikih v previsih ali pa platkah. Skoraj vse ocene so malo previsoko ocenjene, marsikatera smer pa je ne-primerno navrtana. Poda, če je želja po plezanju močna, potem je to plezališče med nasadi pomaranč in limon pri stal- ^- »i Klemzv * Conectlon Lurdes 8a+ (Foto Jana Vodoplvec) nih 20°C, še posebej v zimskem času, definitivno pravi naslov. Vsekakor pa se odprava ni končala v El Chorru. Dobrih 1000 km nazaj proti severu, pod Pireneji, leži plezališče Terradets. »Gre za eno naj-boljših in najlepših sten kar sem jih videl v življenju. Za ogrevanje je v levem delu stene 10 smeri od 6b+ pa tja do 7c, v simpatičnih platkah, dol-gih do 25 metrov,« navdušujoče pri-poveduje Klemzv in nadaljuje, »ko se premaknete desno, pa stvar postane resna, 50 smeri, ena zraven druge, od 7c do 8c+, skoraj vse 35 metrov dolge in rahlo previsne ter ena boljša od druge. Smeri preprosto ne moreš izbrati, ker so vse najboljše. Pleza se po majhnih, tankih kapnikih, luknji-cah, poličkah ter klocih, prevladuje vzdržljivostno plezanje s poštenimi ocenami a la Mišja.« Navdušcnje nad plezališčem se pozna tuđi pri kvaliteti preplezanih smeri. Uspel je v Anar-kisti in Formuli weekend, obe 8a+ in v Primera linča - 8a, če izpostavimo samo najboljše. Terradets mu je bil tako všeČ, daje tam ostal do zadnjega dne svoje odprave. Da pa bi bila mera polna, je takoj po povratku domov odšel še za en teden na Primorsko. Svojo dobro formo in vplezanost je kronal v dveh odličnih smereh, Sreča vrtnice - 8b in CafFe expresso - 8a+, kje drugje kot v Mišji peči. Novozapadli sneg in nizke temperature so podaljšali zimske plezalne radosti. Pečjakova sta spet razbijala led, tokrat tako močno, da sta polomila ćelo klino na cepinu. Preplezala sta Slap Sušico (Wi 4t 200m), Desni Ivovec (Wi 4), Slap Uiljard (Wi4 lOOm) in Slap pod Trdnjavo pod Pre-delom. Klemen Miklič in Jane/. Ko-sirnik sta s cmokom v grlu premagala Slap Lucifer (Wi 5, l50m), Ines Ko-cijančič in Andrej Stuchlv slapa Sušica (Wi 4+) in Palenk (Wi 3 lOOm) v Logarski dolini, slednjega tuđi za-konca Barbara in Janez Kosirnik. »Matr je fajn plezat!« Mojca In Aleš Janžekovlč ASC Mustang ima najmlajsega tekmovalca v avto športu v Sloveniji Avto Sport Klub Mustang je zelo mlad klub, ki se ukvarja z avto-mobilskim športom, prvenstveno z avtocrossom. Klub združuje preko trideset članov in devet tekmovalcev, med katerimi že od same ustanovitve sodeluje tuđi Jure Sušnik. Star komaj 23 let seje že pred letom vpisal v vrste državnih tekmovalcev z licenco in tako zastopal barvc države Slovenije in se udeleževal vseh tekmovanj na državnem nivoju že od sezone 2003/2004. Je najmlajši tekmo-valec v državnem prvenstvu republike Slovenije v avtomobilskem športu in z vso vnemo poskuša pomagati k razvoju tega športa. Že od leta 2001 je sodeloval kot organizator in kot debitant med izkušenimi vozniki, ki so hoteli na področju Domžal in Kamnika ponovno vzpostaviti kontakt avtocrossa in se izkazal kot zelo dober organizator in tekmovalec. Ob zaključku sezone 2003 je na državnem nivoju, v prvi sezoni tekmovanja, s svojo močno pre-delano Zastavo 101 na zahtevnih pro-gah dokazal svoje sposobnosti, in to tako vozila kot tekmovalca in zasedel ob zaključku sezone 3. mesto v državnem prvenstu v diviziji do 1400 cem Jure Suinlk in 2. mesto v kategoriji tekmovalcev do 21. let. Tuđi za sezono 2005 se je Jure dobro pripravil in si pridobil tuđi pokrovitelje, ki so mu omogočili nakup lek-movalnega vozila VW buggy 1800, s katerim bo nastopal v tej sezoni. Ker je Jure po pokliču avtoelektri-kar, izkušnje pa si nabira tuđi v avto-ličarstvu, avtokleparstvu in plastični obdelavi, bo tekmovalno vozilo, ob pomoći očeta Staneta, dobro pripravil na sezono. Tekmovalno vozilo je namreč potrebno ponovno razstaviti in pregledati, "v detajle". V letošnjem letu imajo fantje sedem tekmovanj. U parno in navijamo za vse tekmovalce, predvsem za člane domžalskega kluba ASC Mustang, obenem pa želimo našemu najmlaj-šemu tekmovalcu obilo sreče in tek-movalnih uspehov v nadaljnih sezo-nah, saj bo kot najmlajši tekmovalec v republiki Sloveniji in kot član ASC Mustang lahko pokazal svoje odlične sposobnosti. K.B. SLAMNIK • mar»c 2005 stran 23 Javno komunalno pod jetje Prodnik d.o.o. bo v občini Domžale od 4. do 8. aprila 2005 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštete- ga tuđi ne borno odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Zrazumevanjem! V Ljubljani razstava o fuziji V tem mesecu bo v Ljubljani na ogled razstava o fuziji, ki jo pripravlja Evropska unija z namcnom približati evropski fuzijski program SirSi javnosti. Na ogled bo osem delovnih dni, in si-«r od 21. do 31. marca 2005, v pred-dverju stavbe TR/3 (Trg republike 3), od 9. do 18. ure. Uradno odprtje raz-stave 21. marca ob 11. uri bo obeležilo ludi začetek "Dncvov Jožefa Stefana", ki jih bodona US posvetili Svetovnem letu fizike. Razstavo bo uradno odprl Hvropski komisar za znanost in razis-kave dr. Janez Potočnik ob prisotnosti dr. Jureta Župana, ministra za visoko Solslvo, znanost in tehnologijo. Sponzor razstavc je KKDA(Kurope-an Fusion Developmcnt Agreemcnl - Sporazum o razvoju fuzije v Iivropi), organizira pa jo /druženje KURATOM - HNRA (Konzorcij RFX). Vsebinski organizator razstave je Institut JožefŠte-lan. Pri organizaciji razstave v Sloveniji pa sodelujc ludi družba Auditoria. Razstava vključuje m(xlele, panojc, makete, kroglo s plazmo, ki obiskovalcu kazejo fizikalne osnove, tehnologijo in sedanje stanje raziskav fuzije. Multimcdijsk zaslon in 3-1) sprehod skozi fuzijski reaktor obiskovalca Se podrobneje poučita o tem viru trajnostne energije, ki bo človcštvu na voljo v drugi polovici tega stoletja Vstopnine ni. A.Ž. Kulturno društvo Groblje vabi na premiero burke LUMPACIJVAGABUNDUS v soboto, 9. aprila 2005, ob 20. uri Ponovitve v nedeljo, 10. aprila 2005, in v nedeljo, 17. aprila 2005, ob 20. uri v Kulturnem domu Groblje. Dobrodošli! Ob 35. letnici pevskega delovanja, vabijo člani Okteta Tosama na jubilej ni koncert v petek K.aprila 2005, ob 20. uri v Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah. Gosti večera bodo: OKTET BRATOV PIRNAT RUDARSKI OKTET IZ VELENJA IN KVINTET SMRTNIK. Vstopnine ni. SPOROCILA upi OBČINA DOMŽALE in Javno komunalno pod jetje PRODNIK d.o.o. IO KOMI.INMNO ^ODffij!. PRODNIK «■> OBJAVLJATA RAZPORED ZBIRANJA IN ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV 04.04.2005 Krajevna skupnost Jarše - Rodica Krajevna skupnost Vir pri gasilskem domu pri uvozu na Avtoodpad od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 05.04.2005 Krajevna skupnost Venclja Perka Krajevna skupnost Simona Jenka parkiriSče pred veleblagovnico VBLE parkirišče Prodnik d.o.o. Savska 34, Domžale od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 06.04.2005 Krajevna skupnost Slavka Šlandra Krajevna skupnost Dragomelj - Pšata parkirišče nasproti gostilne Juvan, Ljubljanska c. dvorišče Osnovne sole od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 07.04.2005 Krajevna skupnost lhan Krajevna skupnost Dob športni park parkirišče pred trgovino Vele od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 i 08.04.2005 Krajevna skupnost Krtina Krajevna skupnost Homec - Nožice pri zbirališču rnleka v Brezjah pri Gasilskem domu od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 09.04.2005 Krajevna skupnost Preserje Krajevna skupnost Radomlje Krajevna skupnost Rova ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto pri parkirišču Kulturnega doma pri Gasilskem domu od 09.00 do 10.30 od 11.00 do 12.30 od 13.00 do 14.30 Med ne var ne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osclmih avtomobilov. OPOZORILO: - nevarni odpadki naj bodo v embala/.i. ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja - tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprnv improvizirano - odpadkov iz iste skupine ne zdriižujtc v večjo embalažo. ker lahko priđe med njimi do kemični; reakcije - odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. vabi na koncert MORAVCf. KUD LEVIBAR Mešanega zbora Postojna zborovodja: Matej Penko Komornoga zbora »Limbar« zborovodkinja: Elizabeta Pirnat v soboto, 19. marca 2005, ob 19.30 v Kulturnem domu v Grobljah Vabljeni! VINSKA KLET MDMAR Vljudno Vas vabimo na literarni večer »In šel sem k sreči« ki bo v cetrtek, 24. marca 2005, ob 18.00 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Nastopali bodo gojenci Glasbene sole Domžale in dijaki Jll^ Srednje sole Domžale. Slamnikarska 5, Domžale po domaće Pri Jenel (niihproti l>ivftt-^t« I nivi-rzult* u/. iiHHproti Mi»rcnlor i'cnlrji) Praznične-cene ()B(m;aiiti; mizo veijkonocniu jkdi z vini iz naše kuti Noćno Kranjskogorsko finale Pa smo zaključili. Četrto, zadnjo tekmo letoSnje Stiri-'ogije Hit pokal 2005. Po prvi tekmi v Kranjski Gori, kjer smo se kopali v sonč-ncm dnevu, sončni, a vetrovni tekmi na Krvavcu, dobro-voljni tekmi na Rogli smo minulo soboto odsmučali še zadnjo letošnjo progo. Prvič smo smucali pod reflektorji, kar je najverjetneje privabilo kar nekaj novih lekmoval-ccv. Po osvetljeni progi Dolcnčev Rut seje spustilo rekordnih 270 tekmovalk in tekmovalcev. Zadnja proga je bila tuđi najdaljSa, tako, da so se 'naj-hitrejSi' resnično dokazali ali pa.... No, videli smo tuđi fekaj razočaranih obrazov. Poglejte v fotogaleriji. Ni pa bilo veselo samo zvečer na tekmi, začeli smo že po-Poldne, postregli s punčem, go-go plesalkami, ki so migale na ritme D.I Baze in Čuki. Ti so zopet pokazal, da so iz pra-vega testa. Pelo, plesalo in veselilo seje staro in mlado in to Pozno v noč, kljub temperaturam poSteno pod ničlo. ln kako naprej? PoSljite nam svoje vtise, pripombe, mne-n.ia. Naslcdnje leto bi radi pripravili Se boljSe, prijaznejSe tekniovanje. Veseli borno vaše poSte na pokal@radiohit. si . ^'c«r pa naj velja prijazno povabilo; Srečno, do Hit pokala 2006." ' Peta števllka Slamnika Iziđe 8. aprila 2005, zato vate prlspevke prlčskujemo do 25. marca 2005. Čeprav najbrž veste, kam Jlh morate poslati, ponavljamo: na Uredništvo (na disketi) ali po elektronski poitt vera.vo|ska@domzale.sl oz. lnfo@kiMomzale.sl. *:« PALISADE * ŠKAgr»r41|a,|^0ŠČE • CEVI • ROBNIKI... FERMI TRGOVINA z AVTODELI - potro&ni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji —metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Povećali smo nakladO I KdfOTMŠKE SLAMNIK - m«r»c 2OO8 SPOROCILA stran 24 VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, Veterinarska inspekcija območnega urada Ljubljana, izdaja odločbo po uradni dolžnosti, na podlagi 84. Cl. Zakona o veterinarstvu, 207. £1. ZUP-a in 18. čl. Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v upravnem postopku izvajanja sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2005, se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu. Razpored obvezne^a cepljenja psov proti steklini 10.15- 10.45 Količevo 11.00- 11.30 Češenik 12.00- 13.30 Dob 14.00- 14.45 Žeje - Sv.Trojica Petek, 25. marec 2005 08.30-09.30 Krtina 09.45 - 10.30 Zalog pod Sv.Trojico 10.45- 12.15 Domžale 12.30- 13.15 Študa 13.30- 14.15 Depalavas pri Centru požarne varnosti pri Janezu Gaberšku pri Krajevni skupnosti pri Gasilskem domu pri Simonu Francu, Krtina 37 pri Vinku Kepec, Zalog 5 Veter. dom Domžale, Cesta talcev 10 pri Kosu, Študljanska 12 pri Pavovcu, Depala vas 16 Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih v rednem cepljenju. Torek, 22. marca 2005 08.30-09.15 Dragomelj 09.30- 10.15 Pšata 10.30- 11.15 Selo pri Ihanu 11.30- 12.30 Ihan 13.00- 13.45 Prelog Sreda, 23. marec 2005 08.30-09.00 Nožice 09.30- 10.00 Homec 10.10- 10.45 Preserje 11.00- 12.00 Radomlje 12.30- 13.15 Rova 13.30- 14.45 Jarše Četrtek, 24. marec 2005 08.30-09.30 Vir pri Lukan Dragomelj pri Luku Mivšku, Pšata 25 pri Mihaeli I-'lerin, Selo pri Gasilskem domu pri Francu Bitenc, Prelog 4 pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28 pri Gasilskem domu pri Alojzu Cernivcu, Kamniška 36 pri Kraievni skupnosti pri Gasilskem domu pri Gasilskem domu pri Krajevni skupnosti Torek, 29. marec 2005 14.00 Krtina 14.30 Prelog pri Ihanu 15.00 Ihan Sreda, 30. marec 2005 14.00 Nožice 14.30 Homec 15.00 Rova 15.30 Radomlje 15.30 Selo pri Ihanu 16.00 Pšata 16.30 Dragomelj 16.00 Količevo 16.30 Dob 17.00 Jarše 17.30 Domžale S seboj ne pozabite prinesti izkaznice o cepljenju psov. Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psiće pa cepimo po odstavitvi. Psi, rojeni po 01. januarju 2003, morajo biti označeni /. mikročipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje. Posamezno cepljenjc je v VliTERINAR- SKKM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCl-V 10, vsak delavnik od 07.00 do 12.00 in od 17.00 do 18.00, ter v sobotah od 07.00 do 09.00. Stroški cepljenja znašajo 7500,00 Sit. Občina Domžale, Ljubljanska 69, | Domžale, na podlagi 4. člena Odloka o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 6/01) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet razpisa so poslovni prostori v pritlič-ju objekta na Ljubljanski 36, Domžale: 1. prostor v površini 20,63 m2, s soupora-bo sanitarnih prostorov v korigirani površini 1,39 m2, skupaj 22,02 m2, 2. pisama v površini 17,49 m2, s souporabo sanitarnih prostorov in hodnika v korigirani površini 4,63 m2, skupaj 22,12 m2, 3. pisama v površini 14,35 m2, s souporabo sanitarnih prostorov in hodnika v korigirani površini 4,63 m2, skupaj 18,98 m2, 4. pisama v površini 22,10 m2, s souporabo sanitarnih prostorov in hodnika v korigirani površini 4,63 m2, skupaj 26,73 m2. Poslovni prostori se lahko oddajo ločeno ali skupaj. Izklicna visina najemnine za poslovni prostor pod zaporedno št. I znaša 1.555,00 SIT/m2. Izklicna visina najemnine za poslovne prostore pod zaporedno št. 2, 3 in 4 znaša 1.690,00 SlT/m2. Poslovni prostori se oddajajo za nedoločen čas. Ponudbe interesentov morajo vsebovati na-slednje dokumente: 1. lzpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposo-bljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo iz-vajala v najetih prostorih. 3. Visino najemnine za m2, ki jo je ponud-nik pripravljen plaćati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 3 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: "ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE OD-PIRAJ". Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave razpisa. Ponudbe bodo po preteku razpisne-ga roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoš-tevala predloženi program dejavnosti ter po-nudbeno visino najemnine. Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plaćati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša šest mesečnih najemnin za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vrne upravićencu. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110, int. 182 (mag. Šonja Spruk). Udeleženci razpisa bodo o njegovem iziđu obveščeni praviloma v 15-ih dneh po izbiri. OBČINA DOMŽALE Lubadar zopet napada Zaradi suše in mofnega semenenja smreke, ki sta v preteklem letu oslabila življenjsko moć gozdov, se je zlasti v nižinah in na nižje ležecih prisojnih poboijih namnožil smrekov lubadar. Najvecje škode v gozdo-vih gozdno gospodarske enote Domžale beležimo na področju Krumperka, dobensko mengeškega predela in sonćnih leg Kolovca. Posledice namnožitve smrekovega lubadarja so dobro vidne že z glavnih prometnic, ko po gozdovih, pa tuđi po vrtovih in obmejkih opazujemo porumenele ali porjavcle krošnje do pred kratkim še zelenih smrek, ki jih je bilo v mesecu avgustu iz dneva v dan več. Takim drevesom, imenujemo jih lubadarke, ni več pomoči, posušijo se in odmrejo. Lastnlk gozda Je odgovoran za Izvedbo sanac||e gozda Delavci Zavoda /a gozdove Slovenije v okviru rednih nalog evidentiramo lubadarke in izdajamo lastnikom gozdov odločbe za sanitarno secnjo lubadark, s katerimi določamo način sanacije in rok za izvedbo sanacije žariSča Za pravo časno in pravilno izvedbo sanacije so odgovorni lastniki gozdov. Učinkovit varstveni ukrep, s katerim lahko zmanjšamo škodo v gozdovih, ki so jih napadli lubadarji, je čim hhrejši posek lubadark, odstranhev lesa iz gozda na lesna skladišča in požig vrhačev in vej. Če posekanih lubadark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, je treba debla olupiti na cerado in požgati tuđi lubje. V izrednih primerih Zavod za gozdove izda dovoljenje za uporabo kemičnih sredstev za zatiranje lubadarja Lastniki gozdov naj tuđi sami redno pregledujejo svoje gozdove. Ob morebitnem odkritju žarišča lubadark naj o tem obvestijo krajevno pristojnega revimega gozdarja, ter se takoj lotijo poseka Redno pregtedovanje gozdov Velika napaka, ki jo pri izvajanju varstva svojih gozdov pred lubadarji delajo lastniki gozdov, je, da le redki redno pregledujejo svoje gozdove, zato sanacije nišo pravočasno izvedene. Redno pregledovanje v normalnih razmerah pomeni pregled gozdov v zimskem času vsaj enkrat do konca f'ebru-arja, v pomladnem in poletnem času pa vsaj enkrat me-sečno v normalnih razmerah. Ob namnožitvah lubadarjev pa je pregledovanje potrebno zgostiti na dvakrat mesečno v poletnem času. Zaradi povečanega obsega dela delavci Zavoda za gozdove sami ne zmoremo pravočasno evidentirati vseh žarišč lubadark, zato smo letošnje poletje redno pozivali lastni-kc, da sami pregledujejo svoje gozdove. V Ijubljanskem gozdnogospodarskem območju le 20 do 30% lastnikov gozdov redno pregleduje svoje gozdove. Če bi vsaj polovica lastnikov sama odkrila lubadarke v svojem gozdu in nas o tem obvestila, bi bilo varstvo pred lubadarji bolj učinkovito. ZNAK1 NAPADA: • Množica kaplj ic smole po deblu. • Pojavljanje izvrtine (rjavega prahu) na koreničniku v pomladanskem in poletnem času. • Močnejšcodpadanjeigliczdreves. • Hitro spreminjanje barve krošnje. • Hitro redčenje gostote krošnje. • Izkljuvana skorja od žoln v predelu spodnje tretjine zelene krošnje. • Odpadanje lubja v spodnji tretjini krošnje. Še zelene lubadarke je težje prepoznati, zato je nujno, da lastnik, četudi je sam odkril lubadarke, pokliče re-virnega gozdarja. Revirni gozdar v žarišču lubadark za posek označi vsa drevesa, ki jih je v času označeva-nja mogoče prepoznati za lubadarke. Ko se lubadar žc par tednov redi na drevesu, se poleti spremeni barva krošnje, iglice odpadajo, potem še lubje. Zadnji poletni napad lubadarjev, ki se dogaja v tem času, se pokaže sele preko zime. Krošnja ostane zelena do pomladi, lubadarko prepoznamo po odletavanju lubja z debel. Revirni gozdar je strokovnjak na tem področju. Njegovi presoji mora lastnik zaupati. Drevo, napadeno z lubadarji, se nikoli ne opomore, zato z odlašanjem poseka lubadark lastnik vedno samo izgubi. Že osuta drevesa, včasih pa tuđi olupljena stojeća drevesa samo povedo, kje seje gostil lubadar in poveČini nišo več zanimiva v njegovem razvojnem krogu. Hitra ukrepanje je nujno S hitrim ukrepanjem dosežemo dvoje. Prvič, zalego lubadarjev, ki se množi pod lubjem napa-denih smrek, uničimo, preden izleti iz teh dreves; s tem zmanjšujemo številčnost lubadarjev in posledićno tuđi številčnost novih lubadark Drugič, s hitrim ukrepanjem več iztržimo od posekanega lesa. Vrednost lesa lubadarke je višja, če jo posekamo, še preden lubje odstupi z debla. Razlika v ceni svežega lesa smreke in lesa smreke, s katere lubje že odpada, je pov-prečno od 3.000 do 5.000 SIT na kubični meter, odvisno od kakovosti lesa smreke pred napadom lubadarjev. V poletnih mesecih imamo od najdbe lubadark naprej le 2-4 tedne časa za izvedbo sanitarne sečnje, odvisno od tega, ali smo lubadarko odkrili bolj na začetku napada lubadarja ali kasneje. Od zaleganja jajčecev pa do izleta novih hroščkov v vročih poletjih, kakršno je bilo letošnje, mine lahko tuđi samo 5-6 tednov. Sanacija Sanacija mora biti torej pravočasna, zelo pomembno pa je tuđi, daje pravilno izvedena. Najbolj pogosta napaka pri izvajanju sanacije je, da lastnik poseka samo lubadarke, ki so že popolnoma osute; šc zelene lubadarke pa pusti v sestoju, češ, saj se bodo mogoče se opomogle. S takim ukrepanjem lastnik ni rešil ničesar, je pa veliko izgubil. Lubadar je s teh dreves že zlctel na druga drevesa. Pa tuđi les teh dreves je že manj vreden, njegova cena već bistveno ne pada. Lastnik bo imel v naslednjem tednu ali dveh še več osutih lubadark v sestoju. Če bo lastnik tako nadaljeval s sanacijo, lahko hitro izgubi većino smrek v sestoju in si nakoplje jezo lastnikov sosednjih parcel, ka-mor se bo lubadar v ugodnih razmerah razširil; zugovar-jati pa se zna tuđi pri sodniku za prekrške, Če bi lastnik pravočasno posekal vse za posek označene lubadarke, bi bil njegov izkupiček od lesa večji, hkrati pa bi zaustavit širjenje lubadarja. Lastnik ravna najbolje, če poseka vsa označena drevesa za posek ter tuđi tista^ ki so se pokazala kot lubadarke sele v času poseka. O dodatno posekanih drevesih mora otv vestiti revimega gozdarja. Sanacija ni končana, ko so debla lubadark odstranjena iz gozda Ni pa dovolj samo pravočasen odvoz napadenega lesa iz gozda Daje sanacija končana, je treba uničiti tuđi lubadarjc, ki se redijo v vrhačih in vejah lubadark. l'ostopek dela je določen v odloćbi, ki jo lastniku izda delavec Zavfida za gozdove. Če je Ic mogoče, predpišemo lastniku požig vrhačev in vej, ki jih je treba predhodno /ložiti v kupe. C.e sanacije iz upravičenih razlogov lastnik ni zmožen pravočasno izpeljati, mora o tem čim prej obvestiti revimega gozdarja, da ima le-ta možnost še pravoćasno ustrezno ukrepati. Proračunska sredstva za varstvo gozdov Večji del proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove je namenjen varstvu gozdov. Će lastnik pravočasno in v celoti izvede sanacijo žarišča lubadark, je upravičen do proračunskih sredstev. Sofmancira se lupljenjc lubadark in požig sečnih ostankov. Za požig vrhačev in vej pripada lastniku povprećno 200 SIT na lubadarko, za lupljenje ter požig lubja ter sečnih ostankov skupaj pa 850 SIT na lubadarko. Če lastnik opravi posek, koje lubadar žc izlctel iz debla in vej, do proračunskih sredstev ni upravičen. Redno vzdrževanje gozdnega reda Zaradi namnožitve lubadarja še enkrat pozivamo lastnike, da vsaj enkrat v času do konca fčbruarja pregledajo svoje gozdove, ter o odkritju lubadark v svojem ali sosednjih gozdovih sporočijo krajevno pristojnemu revirnemu gozdarju. Sanitarna sečnja lubadark, ki jih borno evidentirali v jesenskem in zimskem času, bo morala biti k( mćana do konca marca 2005 zaradi zgodnjih visokih temperatur, ki se pojavljajo ziidnja leta. Ravno tako bixlo morali lastniki gozda do konca marca 2005 dokončati vsa sečišča iglavcev iz redne sečnje ter iz-delati drevesa iglavcev, ki jih bcxlo v zimskem času pošktxk>-vali sneg, led ali druge naravne ujme. Posekati morajo tuđi vsa drevesa iglavcev, ki so bilaobsečnji ali spravilu močneje pošk(xJovana Pri tem morajo paziti na gozdni red, da se jim ne bo spomladi lubadar, ki prezimujc tuđi v tleh, namnožil v sečnih ostankih. Za preventivno varstvo pred lubadarjem je pomembno, da so vmači razžagani in okleščeni ter skupaj z vejami zloženi v kupe, tako da so debelejši konci vej in vrhačev prekriti zdrobnimi vejami. Informacije: Zajvod za gozdove Slovenije KE Domžale 01 724 12 75 Revir Domžale 01 724 12 75,041 657 212 Revir Dolsko 01 724 12 75,041 657 221 Marija Kolšek, Zavod za gozdove Slovenije, Območna eoota L]ubl]ana In domžalskl gozdar)! V Domžale ^emeter SETVENI KOLEDAR ZA POLJEDELCE IN VRTICKARJE Setveni koledar je nujni pripomoček za delo z zemljo in kulturnimi ras-tlinami po biodinamski metodi. Koledar za vsak dan v letu priporoča posamezna opravila. Delo z rastlinami se ravna po setvenem koledarju. Rastline delimo v štiri skupine, ki se ločeno obdelujejo: o Korenovke - dnevi za korenino, kamor sodijo korenje, redkvice, repa, pesa, gomoljna zelena, krompir, česen, ... o Listne rastline - dnevi za list, kamor spadajo kapusnice, koleraba, cvetača, radić, solata, špinača, blitva, ... o Cvetnice - dnevi za cvet, kamor spadajo cvetice, čaji, brokoli, sonč-nice, facelija, lan, oljnice, ogrščica, ... o Plodovke dnevi za plod, kamor spadajo fižol, grah, kumarice, pa-radiznik, leća, koruza, žitarice, sadeži, ... Najboljši način, da se spoznate s setvenim koledarjem in njegovo pravilno uporabo je, da se včlanite v društvo Ajda Domžale. KJE SE LAHKO VČLANITE: - Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10, tel.: 01 721 48 00 - Na predavanjih v knjižnici Domžale KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI: marec in april 2005: TEČAJI ZA ZAČETNIKE BIODINAMIKE - KDAJ: v sobotah 2., 9., 16. in 23. 4. 2005 ob 9. uri, - KJE: na sedežu društva Podrečje 10, Domžale, - KAJ: delavnica: "Tečaj za začetnike biodinamike 1, II. III in IV del", KDO: g. .lože (jrabljevec. - SPRI'MIiMHA BIODINAMSKIH PRHPARATOV NB BOMO I/KOPAVA1.I V APRILU, TEMVKČ V MAJU - KDAJ: torek 12.04.2005 ob 19. uri, - KJH: knjižnica Domžale, KAJ: predavanje: "Obdelavatal skozi ritem sonca", - KDO: ga. Fanči Perlih.___________ KJR LAHKO DOBITE KS""** PRIDELKE: na Demeter kmetijah: o C'vetka Videmšek, DOB 0172120 03 o MarijaUdovč-Uales, KRAŠN.IA 01723 4160 o Tomaž in Iris Golob, NEVIJH 041365 618 77 ne vt'.v. kako pogre&amo te mi, spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. V petinšestdesetem letu starosti se je za ved-no poslovila mati in žena STANKA RODE roj. Kovič, z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in ker sojo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki nam stojite ob strani in se je boste še naprej spominjali. Vsi njeni Tako tiho, skromno si trpela, takšno tuđi življenje si imela, zdaj rešena vsch si bolečin, za tabo ostal bo lep.a boleč spomin. ZAHVALA Desetega januarja nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta MILENA PIRNAT roj. Anžin Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Vrbančič in gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prižigate sveče in postojite ob njenem preranem grobu. Naj ti bo lahka domaća zemlja, draga mama! llćerki Meta in Maja SLAMNIK - marte 2005 stran 25 SPOROCILA V SPOM1N Za vcdno smo izgubili prijatelja, preživelega borca bitke na Oklem, 24. februarja 1944, JAKOBA TEKAVCA-IZIDORJA roj. leta 1921 v Rafolcah pri Lukovici \)a usoda resnićno kroji naSa pota, naj omenim, da smo ga položili k večnemu počitku na Pobreškem po-kopaliSču v Mariboru, 24. februarja 2005, in sicer na isti dan, kot seje pred cnainScstdcsctimi leti tragično konCala bitka na Oklem. Ob i/.gubi prijatelja, ki nam je bil drag, izgubimo tuđi del samega sebe. Jaka, ohranili te borno v najlepSem spotninu. Njegovi družini in svojcem izrekamo iskreno sožalje. Drago Cerar z družino i/ Ihana V SPOMIN Drugoga aprila 2005 mineva deseto leto, odkar je odSel k večnemu počitku naš dragi mož, oče in dedek STANE GERBEC avtoličarski mojster iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Poslovi I i smo se od drage sestre in tete FRANCKE KRIVEC 1926-2005 Vscm, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Janczu Kvaterniku in g. dr. Francu Šuštarju za pozornost in opravljcn pogrebni obred. IIvalapevcem »ŠU INA« iz Kamnika zaobčuteno petje. Hvala osebju Doma počitka v Mengšu za skrb in nego naše sestre. Hvala sorodnikom, sosedom in znancem za sv. maše, izraze sožalja, cvetje in svece. Naj počiva v miru in blagem spominu! Vsi njeni /'/ ne veš, kuko velika je bolečina, kako kruta je re.mica, kako neizmerna je tišina, ker smeh tvoj ne sliši se, ii ostal je živ spomin na te! V SPOMIN (»semindvajsetega marca bo leto dni, odkar si odšel v večno življenje naš dragi sin in brat _________I ALEŠVREŠ iz Domžal Hvala vsem, ki se zatrenutek zazrete v nepopisano knjigo življenja in se spomnitc nanj. Vsi njegovi Vinku Prišelje klic. In jaz sem pripravljen na pot. Dobi/ sem davoljenje za odhod Recite mi z Bogom, sestre, bratje! Vsem se priklanjam in se odpravljam na pot. Tagore vinko Banko se je rodit 14. 4. 19 50 mami Ivanki v Podrečju Pri Hru. Izučil seje za stroj ne-tja ključavničarja in pred IH. eti ne je v vrtcu UrSa zaposli! na delovno mesto - vzdrzeva-lec. vrtcu je opravljal raznolika "ela, kot jih poklič vzdrževalca tudi zahteva. A to svoje delo je Za2namoval s svojo ćloveško to-P'ino, kijoje delil med sodelav-k"mi, otmici in starši. St zaposleni smo ga spošto- VaJ'- ga imeli radi. Vinko je bil , ° Predan svojemu delu, Iju- C2t'w do vrlca gaje spremi jala U" zadnjih ur življenja. Boril C/if S te^° boleznijo, a nikoli "klonil nasvetov, vprašanj, ki 'vojih pri njem iskali še zadnje p1' 'erjel je v življenje, žena ^'rtla gaje bodrila, mu dajala m°cin oporo. A včasih naše želje in prošnje nišo uslišane. Nekdo pretrga tihe sanje in spopasti se moramo s kruto realnost/o. Zaveda-mo se, da je smrt del življenja, kot je del življenja rojstvo. A pri smrti vedno onemimo, smo ža-lostni in nemoćni. V tihem spoštovanju smo se 23. 2. 2005 od Vinka poslovil i na pokopališću v Dobu. Naša dekleta so mu zapela pesem »Lipa zelenela je«, gospa ravnateljica, Darka Bitenc pa je s poslovilnimi besedami orisala njegovo delo in pot. Njegovo odsotnost bodo zapol-nili spomini in s spoštovanjem se ga borno spominjali vsi, ki smo ga imeli radi. V imenu sodelavk Vrtca Vrša Zvonka Dobcršck pomoćnica ravnateljice [•^K&HmS^-T* ZAHVALA MATIJA-DANILO SEVER Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, podareno cvetje, svece in spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi kaplanu za lepo opravljen obred in praporšča-koma Društva upokojencev ter Zvezi borcev Domžale. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Vsi njegovi ZAHVALA V štiriinsedemdesetem letu starosti se je za vedno poslovil ANTON ČAD Ob smrti našega dragega moža, oćeta in dedka se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki ste ga v tako veli-kem številu pospremili k počitku, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in svece. Iskrena hvala gasilskim društvom, se posebej Gasilskemu društvu Studa, govorniku za topel prikaz njegovega življenja in pevcem za občuteno zapete pesmi Iskrena hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi ZAHVALA V sedemdesetem letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica, leta in sestra FRANČIŠKALEKAN roj. Dragar, iz Preloga Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter bivšim sodelavcem iz Tosame za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svece. Najlepša hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru sv. Jurij iz Ihana, hvala trobentaču in govornici. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali. Vsi njeni ZAHVALA Prvega marca nas je zapustila naša draga HELENA REBULA Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, cvetje, svece ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev, kjer soji nudili oskrbo in pomoč, ji stali ob strani in lajšali tegobe njenega življenja. Maruška. Franci in Niko z družinami Kako je pružen dom, dvoriSče, oko zaman te naše išče, ni tvojega glasu, smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN Zadnjega marca mineva deset let, odkar te ni več med nami, dragi ROMAN PIRC s Podrefja 12 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate ali postojite ob njegovem grobu. Žena Lojzka in vsi njegovi. Vse do zadnjega si upal. da bolezen boš ugnal, u pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. ZAHVALA V petinpetdesetem letu starosti se je za vedno poslovil naS VINKO BANKO s Podrečja Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in zaposlenim iz VVZ Urša za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svece in sv. mase. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi TOMIKORBAR ( 1973-2005) iz Depale vaši Naš Tomi je bil sonček, ki nam je skoraj 32 let lepšal dni s svojo vedrino in otroško iskrenostjo. Bog gaje pustil med nami, dokler je bilo tudi njemu lepo. Ko pa je prišla bolezen. gaje hitro vzel k sebi, ker ni dovolil, da bi trpel. Radi bi se zahvalili vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani: g. kaplanu, sorodnikom, sosedom in vsem vaščanom. Tomijcva družina: oči, mami, sestra z možem Vse do zadnjega si upala, -Ih bolezen boš ugnala, i pošle so ti moći ni zaprla trudne si oči. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v enainosemdesetem letu starosti zapustila naša draga mami, babica, sestra in teta ANA POGAČAR roj. Orehek, s Homia V tihi žalosti se zahvaljujemo prav vsem: sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in zdravstvenemu osebju, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem za izreke sožalja, poslovilne besede, podarjene svece, cvetje in svete maše. Vsi njeni Preutrujena si bila, da bi se še borila, želela si k njemu, ki si najbolj ga ljubila. Mami. ostala mi je praznina, a v srcu vedno te bom nosila. Meti ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mami MARJETE GROJZDEK rojenc Zabret se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovanje cvetja in sveč. Hvala vscm, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Marjan, hčerki Metka in Marta Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče... Le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA PLEŠCA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Ribiški družini Bistrica, še posebej g. Rajku Bajcu in vsem ostalim ribiškim družinam. Hvala dr. Hacetu. Gasilskemu društvu Stob, sosedom, prijateljem in g. Maksu Karbi za poslovilni govor. Vsem iskrena hvala za darovano cvetje, svece in izrečena sožalja. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala. Vsi njegovi •LAMNIK - imrtc 2005 TRGOVINA IN SERVIS Z VODOVODNIMIINSTALACIJAMI wm*m®> KOMPLETNA ADAPTACIJA KOPALNIC Slamnikarska 16, Domžale, tel.: 7213 285, e-mail: ur_ko@email.si Zopet se bliža pomlad, letni čas, ko začnemo pospravljati in seveda prenavljati svoja stanovanja. Med bolj zahtevna opravila sodi tuđi prenova kopalnice - zakaj je torej ne bi prepustili strokovnjakom. Podjetje UR&KO iz Slamnikarske 16 v Domžaiah se že 10 let ukvarja z vodovodnimi instalacijami. Nudijo vam popolno prenovo vaše kopalnice oz. vašo staro kopalnico spremenijo v povsem novo. Zamenjajo vam kanalizacijske cevi in vodovodno instalacijo, uredijo vam elektroinstalacijo, zmontirajo kopalniški radiator in opravijo manjša zidarska dela. Kopalnico obložijo s keramičnimi ploščicami, pri tem se seveda prilagajajo arhitekturnim rešitvam. Na koncu vam vgradijo tuđi kopalniške armature in elemente. Kompletna prenova kopalnice pa ni njihova edina storitev -nudijo vam tuđi servisiranje armatur, splakovalnikov, bojlerjev, sifonov, ventilov, vodovodnih, odtočnih in centralnih inštalacij, montažo vodovodnih elementov (armatur, splakovalnikov, kuhinjskih map, WC školjk, umivalnikov, bojlerjev, filtrov za vodo, kopalnih in tuš kadi, tuš kabin, priklop pralnih in pomivalnih strojev), montažo centralne kurjave, polaganje keramičnih plošcic, nudijo pa vam tuđi čišćenje odtokov. Zakaj si ne bi prvih spomladanskih dni polepšali z novo ali preurejeno kopalnico? Oglasite se v trgovini UR&KO na Slamnikarski 16 ali pa jih pokličite na telefon 721 32 85 ali gsm 041 662 312. Vsa dela opravijo kvalitetno in po konkurenčnih cenah - prepričajte se tuđi sami, kot že toliko zadovoljnih strank do sedaj. 1O% POPUST RHODmmnoN ctmrn d.o.o. rtadomlje trgovina jumK Stranska 9, Domžale tel/faks: 01/72 10 186 trgovina VKI Ljubljanska 67, Domžale tel: 01/72 42 455 Vse za vaš vrt Načrtovanje, zasaditve, vzdrževanje vrtov, parkovnih površin, sadovnjakov, zelenić, cvetlićnih nasadov ... Vse vrste semen, zemeljskih mesanic, gnojil, škropiv, ćebulnic -zelenjavnih in okrasnih, velika izbra semenskega krompirja, loncev in cvetličnih korit, orodja za vrt... vse vrste živih mej in okrasnih grmovnic, disavnic, zelenjavnih sadik, vrtnic, balkonskega h sezonskoga cvetja NOVOST PREDAVANJA NOVOST Predavanja na temo: Moi BIO vrt. obrezovanje sadnega drevja, včetrtek, 24.3.2005 ob 18h na Slovenčevi 153, Ljubljana. Pn/avn na tel. 01/721-01-86. Za udeie/enee predavanja kupon trgovine Jj 5 ■■■ popust ^a vse rastline, semena in ( Predavanje na temo: Tehnika, kimu uo^eui ™stft,*n^inr*fl Cbhi,hIhI«;v IO, 1P2 Loi;O1 7SSeB71,?Ei CtARAMOlJA "«O list nra gasreiAnes vrertiB ''■'"i le*fc no rY"ifttoi"'H*jt pot0|Ot*><9 o*n BDaeBO TiL: 041 642 844, 041 664 143 Topos fc Pulzar parketi d.o.o., Moste 6,1218 Komenda, www.userrs.volja.net/pulzar, e-pošta: andrej.brinovar@siol.net : ,-. r > n a • SLAMNIK • marte 2OOS Ponudba meseca I KOMPLETNA PARKETARSKA STORITEU, PARKETI, LAMINATI, GOTOVI PARKETU ftlf stran 27 SPOROCILA mali oglasi - Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Proda-jam prepeličjajajčka. EKO AGRAL,d.o.o. Mob.:031 787 865 - MATEMATIKO za osnovne in srednje sole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 -URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 -INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 -Iščem kakršnokoli delo 3-5 ur na dan ali 15 - 25 te-densko. Domžale, okolica in Ljubljana. Tel.: 041 564 685 -Nudim občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu. Tel.: 031755 236 -Lokal v centru BREZA-1. nadstropje - 31m2 oddam v najem tel. 041 677- 115, 7216-450 "Sadike vinske trte, sadike joste, nov hladilnik še em-baliran, prodam. Ivan Ložar, Masljeva 10, 1230 Domžale" irCommerce j ru-grKlLilO OLJC K-DOM, d.o.o. *tifl£9H Rusjanova ulica 6, IOC Zg. Jarše **PKSi Telefon. 01/7216 876, www.k-dom.si ^^ G2X§3K£] Odprto: ponedeljek - petek od 8"-l 7k, sobota zaprto Trgovina s tehničnim tekstilom • vrtna tekstilna pokrivala AGRO-FUS* • geotextil za drenaže Ge-dren* «w» • geotextil za ceste Ge-tex* / \ • stresne folije Tay-son* • polnila in flisi za tapetnike^*^* • vvolneni filci in polimi koluti ™™D<»e*u" OTELO IHFMHfftR« r II T F B Braznlhova 17. 1830 Oomžsle. »«iSiHWW^^^ DUDU I rl L. Hi niti CUUD UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBORKE 10 01/723 0900 www.hp-commerce.ri TERME SNOVIK Sv£T TERMALK^H UZITKOV Termo Snovik smo mlado i; idjetje • najmtajša slovenska termalna oaza v objernu bogatih gozdov, čistega ' vabimo kandidate, ki iščejo ustvar|alno in dinamično delo ter so ambiciozni. • vodja prodaje in marketinga (m/i) 1 delavec Pogoji: - VII. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri - vsaj tri leta ustreznih delovnih izkušeni na področju prodaje in turizma - aktivno znanje angleSkega in nernškega jezika - organizacijske, poslovodne, strokovne in komunikacijske sposobnosti • komericlaltst (m/ž) 1 delavec Pogoji: - VI. ali VII. stopnja komerc.ialne, turistične ali druge ustrfjzna smeri - vsaj eno loto delovnih izkusenj ■ aktivno znanje angle&kega in nemškega jezika ■ organizacijske, strokovne in komunikacijske sposobnosti • receptor (m/i) -1 delavec Pogoji: - V. stopnja turislidne ali druge ustrezne srneri - /nanjp angle&kega in nemškega jezika ■ znanje dela z raćunalnikom ■ komumkativnost, urejenost • kopališki mojster (m) 1 delavec Pogoji: ■ V. stopnja strokovne izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri poznavanje osnov računalništva - veljavno licenco za reševalca iz vode pogovorno znanje angleškega ali nemškega jezika - organizacijske, strokovne in komunikacijske sposobnosti • kuhar ( m/ž) 1 delavec Pogoji: - IV. ali V. stopnje solske izobrazbe kuhar ■ pogovorno znanje angle&kega in nemskega jezika - leto dm delovnih izkušenj v kuhinji • natakar (m/2) 1 delavec Pogoji: - IV. ali V. stopnje solske izobrazbe natakar - pogovorno znanje angleškega in nemskega jezika - komunikativnost in urejenost - leto dni delovnih izkuženj v strežbi ' čistllka (ž) 2 delavkl Pogoji: - osnovna šola - zaželjene delovne izkušnje • komunikativnost in urejenost PREMONTAŽA PNEVMATIK KERSNIKOVA12, DOMŽALE Tel.: 0172103 61, GSM 041B33075I Peta števllka Slamnlka bide 8. aprila 2005, zato vaše prlspevkg prlčakujemo do 25. marca 2005. Čoprav najbrž veste, kam Jlh morate poslati, ponavljamo: na Uredništvo (na disketi) ali po elektronski pošti vera.volska@domzale.sl oz. Info@kd-domzal8.sl. HORMANN garažna in industrijska vrata ta vam bodo dolgo v vesetl lUlRAIF I AHKO MFD VODORAVNIM IH KASeTNIM MOtlVOMVHAT NEPOZABNA PGMLAĐANSKA PRODAJNA AKCUA od 8.3 - 30.4.2005 Vrata z vodoravnim motivom na motorni pogon z daljinskim upravljanjem in montažo 2WWfl,00nt 7W.m»# 2OT,,«0stt mmfitut 2M.W,O0w m*K,Ktn V "HnnnManskl akciji" u> hrt utuku mrtw p* zmlžod tmil elektro vidmar I info karo.si Tel.:01/7210-164, g«n;041/416-737 K IRf INŽENIRING d.o.o. Mengei Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najernu vsch vrst nepremtčnin, predvsern na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodič Slovenska cesta 24, 1234 MengeS Telefon: 01 / 72-30-986,72-30-987 Fax 01 / 72-38-015 A M Z S 40 let AMD ZVEZDA AVTOŠOLA AMD ZVEZDA Kategorije: B, C, E, EkB TECAJI CPP v marcu in aprilu: - 4.4. 2005 ob 18.00 uri -18.4. 2005 ob 18.00 ari Tečaji izjemoma še po 15 ur (5 dni x 3 ure)! ZELO UGODNI PAKETI B^'inE kategorije! AMDZvezda, P£ Domžale, Ljubljanska cesta 87 {na lokaciji ZŠAM) Tel., fax: 01/721 31 80, GSM 041/518 726 e-pošta: amd.zvezda@siol.net, http://www.avtosota-amdzvezda,com Uolovno razmisrjo borno sklonili m nedolofifln 4aa 8 poskusmm delom, K sodelovanju vabimo tuđi večje število studentov oz. dijakov za obćasna dela in sicer: - za animacije v bazenskem kompleksu in za apartmaJsKe goste - za delo na recepciji - za pomoć v kuhinji in strežbi - reditelje pri zunanjih bazenih • 'Hevalce iz vode • za pomoč pri čišćenje F* i»; 11»> pnjnvr; ,• {)d| i,(M»<,jift b'i.Otft %Tt, tKttntnabn* u|wmum Odloćite se za na kup novega vozila Renault Clio med 10. 03. 05 in 30. 04, 05 in sodelujtc v atraktivni nagradni igri. Na vsakih 200 prodanih Cliov borno Izžrebali enega kupca, ki mu borno vrnili kupnino! VeC kupčev pomeni već zreban), veC žrebanj pa već vrnjenih kupnin! Zato pridite 6mprej, nato pa o tem povejte naprej! AVTO SET Drajjomclj 2G. 1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111,041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni dali: 01/56 27 222, Avtovleka: 031/795 600 Internet, www.avtowt.si, E-mail: infoOavtoset.si OELOVNI ČAS: SALON: od 8 do 18 ure, SERVIS od H rio 1 I um-. SOBOTA od 8 do 13 ure SLAMNIK • fvbruar 2OO8 [Konus Konex, Nuova F.NT.. Non Wovens \ Užitek življenja na prosfa^j^H tn v prostoru z našim! izdelk^V • ipPlieaui-fes« .■;) -pfceuivese .' -I ■ BIRO BALIA d.o.o. Dtopclom skupina sam AKCIJSKA PRODAJA V TRGOVINAH SAM Od 21.3. Do 2.4.2005 TTmbttop 25AzoMk 25 Vobitekt SV/4-60 bratem V4 totektV3 Standard dffPOROTHERM KRT ■■-...... Viadur Hiti w.f,^T »i-« m« wurm ^».j — »r* ■ m nHiiiuinn '"■ VHapian Silikatna opaka 3IER HMraiidrano apno Gatonoapno Matttt osnovni Maltit zaključni ■nit. ■■ . . ■■-■*■;*■*(■ "■■('■™ lip "™ DODATNI 10% POPUST Dtopclom ZA MALE § IN VELIKE m MOJSTRE tHštbm Adheziv Opažne piott« Kemakol DODA! NI 5% POPUST IDOOATN) 10% POPUSTI DODATNI 5% POPUST + Center teh Vsaka ideja ima svojo rešitev Bod/te pozorni na akcijsko pomidbo od 173. do 19.4.2005. 0 Čemerkoli sanjate, ^ karkoli si želite, postane vse resničnost, pri nas vse dobite. Jnftiiel.:Ol 560 61 00 Obiscite nas! * SAM d.o.o. Douizale. Hreserska cesta i, 12.3b Radumijt PC SAM JARSE - Preserska cesta 1. Zg. Jarše, 1235 Radomlje te!.: 01 729 88 00. 729 88 01, 729 88 02. 729 88 03: fax: 01/729 88 32 PE STRANJE Zg. Stranje la. 1242 Stahovica tfil: 01 729 62 82. 729 62 83; tax: 01 729 62 85 Mercator Center Akcija velja od 17. 3. do 29. 3. 2005 Puranji ffile-rinffuza, Perutnina Ptuj, Hrib 979,00 SIT/kg Podplečje goveje, mlado brez kosti, različni dobavitelji 979,00 SIT/kg ■v Potiče, makova, pehtranova in orehova, Skupina Žito 979,00 SIT/kg Šunka prekajena, brez kosti, v.p., Košaki 999,00 SIT/kg Vrat prekajen, brez kosti, v.p., različni dobavitelji 999,00 SIT/kg Francoska solata, postrežno, Tomačevo 789,00 SIT/kg Svinjski vrat, s kostjo, MDK 739,00 SIT/kg Majoneza Hellmans, kozarec, 630g 439,00 SIT Jabolčni hren, 190g. Kolinska 269,00 SIT Jajca, TZ Mercator, 10/1 269,00 SIT V soboto 26.3. ob 11. uri bo velikonočna prireditev V sodelovanju s folklornim društvom Komenda pripravljamo program prikaza starih slovenskih običajev. Zabavali nas bodo ljudski godci, skupina narodnih noš pa bo prikazala sekanje pirhov. Dobrodošli v svetu odličnih nakupovl Prednapetfi opcćtic praktad« UzinNC150 I Uzm Fliosurit I Mercator d.d. Casta tafeev 4, 1230 Domžale