CELJSKI TEDNIK GLASILQ SOCiALISTlClE ZVEZE IE10VNE6A LJUDSTfA CEUE, 13. JANUARJA 1967>— LETO XXL ST. I. — CENA 50 GledaUiki 2 — Telefoni: urednlttro 23-69; oglaal In naročniki 21-27 (21-2S) IZ ZAPIŠCINE POKOJNEGA PODPREDSEDNIKA ZIS BORISA KRAIGHERJA TRI LETOŠNJE OPERACIJE Ko je pokojni podpredsed- nik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher v zvezni skup- ščini tik pred novim letom ob- razlagal predloge novih ukre- pov na ipodroč j u gospodarstva, je med drugim rekel, da so v sklopu reformnih prizadevanj potrebne tri operacije: nov kreditni sistem s številnimi ukrepi kreditne politike, nov devizni režim in revalorizacija osnovnih sredstev. Vse tri operacije bodo precej »težke«, zato napovedujejo, da bo pr- vih šest letošnjih mesecev naj- resnejša preizkušnja za naše gospodarstvo. Razmere, v ka- terih bodo posilovale in gospo- darile delovne organizacije, bodo take, da bo treba vsak dinar prej nekajkrat obrniti, preden se bodo kolektivi odlo- čili, kaj bi z njim. Todi^ vsak dinar bo treba hitro in večkrat obrniti! . . ^ Nov kreditni sistem mora nuino omogočiti močno vlogo bančnega mehanizma. Z dru- gimi besedami — odpraviti je treba distribucijo kreditov in uvesti selektivno kreditno litiko. Kredite za investicije naj dobi tisti, ki jih bo najbc> Ije naložil in ki mu bodo naj- hitreje prinašale kar največji dobiček. Gospodarstvo bo v razmerah novega kreditnega sistema izgubilo avtomatično pravico do obratnih kreditov. Tako bo zmanjšana prevelika naii>etost v vseh oblikah po- trošnje, ki je v preteklosti pri- tiskala na emisijo denarja, ta pa v inflacijo. Nov devizni režim začenja obdobje trdnejše usmeritvi gospodarstva na čvrst dinar. Qospodarske organizacije naj izvažajo Paradi dinarja kot edinega merila staibilnosti in uspešnosti gospodarjenja. Ta- ko bo postal izvoz nujnost vključevanja v mednarodno delitev dela, s tem pa v mo- dernejšo in produktivnejšo proizvodnjo. Izvoz torej ne bo več zasluga, ki jo je treba spodbujati z večjim dajanjem deviz in z visoko carinsko za- ščito. Zdaj bo treba izvažati zato, da bi bolje poslovali. Iz- važati bo trdba v razmerah večje liberalizacije uvoza. Revalorizacija osnovnih sredstev pomeni ukrep, ki bo preprečil, da bi v gospodar- stvu ustvarjali fiktivna sred- stva za osebne dohodke. Zna- no je, da se je denarna vred- nost osnovnih sredstev po re- formi izredno povečala, če- prav jo knjigovodsko še zme- raj izkazujejo po cenah pred reformo. Kaj to pomeni? To pomeni, da obračunavamo amortizacijo od prejšnje vred- nosti, medtem ko bomo mora- li plačati nove stroje po no- vih, višjih cenah. V marsikate- rem podjetju so tako ustvar- jali sredstva, za katera so mi- slili, da so rezultat boljšega gospodarjenja — in so si jih v obliki osebnih dohodkov de- lili. Zdaj bo treba obračunava- ti amortizacijo po novih, viš- jih cenah. To se pravi, da bo treba izločiti na poseben ra- čun amortizacije večja sred- stva kot doslej. Tako je tudi prav. Delovni kolektivi mora- jo kot pravi gospodarji misli- ti tudi na jutrišnji dan, ko bo treba obnoviti oziroma zame- njati stroje — seveda na če- dalje višji stopnji moderniza- cije. F. š. BORIS KRAIGHER Ni ga več med nami. Zgo- daj zjutraj prvega delov- nega dne po novoletnih praznikih so ga skupaj s sinom Janezom našli v raz- bitinah avtomobila nedaleč od Sremske Mitrovice. Z avtomobilom »peugeot« je zdrsnil s ceste, ko se je z Böhinja vračal v Beograd. Drugi sin Marko je bil ra- njen; zdravniki v Sremski Mitrovici so ga iztrgali smrti. Njegova biografija ga ne more pokazati takšnega, kakršen je bil v resnici. Biografski podatki, najsi govore o tem, da je bil ne- ustrašen revolucionar pred vojno, Kidričev sodelavec in kasneje komisar Glav- nega štaba med vojno, no- tranji minister in predsed- sednik izvršnega sveta po vojni, zadnja leta snovalec in neposredno odgovoren za gospodarsko reformo, ne morejo izpričati vsega tistega, kar je bil kot člo- vek. To se je dalo občutiti, kdor je opazoval peturni nepretrgani mimohod ljudi ob žarah v poslopju izvrš- nega sveta, slovo Beograj- čanov in vse Jugoslavije, sirene, ki so ponoči pre- sunljivo dramile ljubljan- sko noč. To, kar je bil Bo- ris Kraigher in kar nam je pomenil, nosimo v svojih srcih; z besedami se tega ne da izraziti. S preprosto kmečko lo- giko dojemam, kako velik je pomen Borisa za našo skupnost — je rekel kmet Ivan Sirk z Višnjevika. Bil je človek, ki je posegel v pre- nmoge stvari našega slo- venskega življenja — je o njem zapisal Josip Vidmar. Govoril je malo, a veliko poslušal, premišljeval in neumorno delal — je dejal predsednik ustavnega sodi- šča Vladimir Krivic. Vem, da je bil pokojni Boris Kraigher zagovarnik in pri- jatelj delavcev — je izjavil Janez Kovač, avtoklepar. Izponlitev programa gospo- darske reforme bo najlep- ša oddolžitev in počastitev sfx)mina Borica Kraigher- ja. Bil je snovalec reforme že prej, ko še ni bil nepo- sredno odgovoren za njeno izvajanje — je zapisal To- ne Bole. Žalostno je bilo slovo od njega. V Gaju borcev in tal- cev г^ Ljubljani so se tisoči poslovili od Borisa in nje- govega sina Janeza. Prek njih se je poslavljala vsa Jugoslavija. Tisto, kar smo v trenutku slovesa čutili, je izpovedal Osman Kara- begovič, ki se je poslavljal od pokojnika v imenu CK ZKJ. Rekel je: »S svojim revolucionarnim in požrt- vovalnim delom je tovariš Boris zadolžil vse nas ko- muniste in'vse naše naro- de, da nadaljujemo po poti, po kateri je hodil« Ganlji- vo je bilo slovo, žalostno so odmevale besede drugih govornikov — Jakova Bla- ževiča, Franca Popita in Edvarda Kardelja. Presu- nile so nas iskrene in nepo- sredne besede Janezovega prijatelja insošolca. Ko smo zapuščali pokopališče, smo se spomnili besed Kraigher- jevega sobojevnika Mihe Marinka: zgodovitia mu bo prav gotovo določila po- membno mesto v boju za svobodo slovenskega naro- da, v izgradnji jugoslovan- ske socialistične skupnosti in pri krepitvi socializma po vsem svetu. Slava njegovemu spomi- nu! PREDVOLIVNE PRIPRAVE V CEUSKI OBČINI KAKŠNI SO KRITERIJI KiO je politični xbor razpravljal o dosedanjem delu občinske skupščine in o njenih bodočih nalogah je sprejel tudi kri-terije za evidentirane možnih kandidatov za občinsko in republiško skapsčino. Težnja je, zagotoviti takšno strukturo, ki bo še uspeš- neje pospeševala in zagotavljala razvoj na vseh področjih živ- ljenja ter avtoritativno, kvalificirano in poglobljeno reševala številne zahtevne naloge v uresničevanju reforme. Izhajajoč od tod in vse večjih nalog občinske sikuipščine bi morali predlagati in izvoliti predvsem takšne kandidate, ki bodo ne z besedami, ampak s isvojim delom in aktivn(xstjo dokazali, da so pošteni, de- lavni iin skroMuii da imajo pravilen odnos do sočloveka in vse tiste vrline, zaradi katerih človeka sipoštujemo. Kandidatii mrajo širše in globlje poznati problematiko posairneznih delovnih področij ?n bistvo družbeno ekonomskih g'it^anj; pogoj za to je primerna izobrazba oziroma izkušnje in znanje; prav tako morajo biti voljni prevzeti določene družbene obveznosti, da bodo zaupanje volivcev tudi opravičili; poznati morajo našo idtejnopolitično usmeritev in se boriti za razvijanje in pogabljanje socialističnih družbenih odnosov, za uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih; zavzemati se morajo za dosledno uresničevanje reforme in deiitev po delu; siposobni in pripravljeni na /borih volivcev pojasnjevati in če je ipoirebno tudi zagovarjati delo in stališče skupščine in obratno — z argumenti pred sikupščino braniti in uveljavljati mnenja in stališča svojih volivcev; spoznavati probleme in težave ljudi svojega okolja, da bodo pri odločanju iskali in se opirali na mnenja in stališča občanov ter tako povezovali individualne in širše družbene inte- rese. V obdobju pred voiitvami se bomo morali iprav tako zavze- mati. da bomo predlagali in izvolili v skupščino tudi določeno število žena, mladih ljudi, predvsem pa neposrednih proizva- jalcev, ne zaradi formalne strukture, pač pa, da bi bila v skup- ščini pri reševanju in odočanju o vseh važnih viprašanjih vedno zastopana njihova mnenja in vStališča. AKCIJA CELJSKE MLADINE PRIJAVILO SE JE VEC KOT 800 SREDNJEŠOLCEV KRI ZA OTROKE VIETNAMA Naši ljudje po vsej Jugosla- viji obsojajo ameriško bar- barstvo v Vietnamu. Razen te- ga pa na razne načine poma- gajo po svojih močeh hrabre- mu vietnamskemu narodu. Tudi mladi ljudje Celja so se na konferenci občinske orga- nizacije Zveze mladine enot- no izjasnili in obsodili ameri- šiko agresijo. Vojna vietnam- skega ljudstva je obrambna in zato pravična. Naša polpre- tekla zgodovina pa je tako bli- zu, da si zlahka predstavlja- mo vse težave, žrtve in napo- re Vietnamcev. Mladi ljudje v Ceîju bodo darovali svojo kri za otroke Vietnama, kajiti Johnsonova politika tudi njim ne prizanaša. S tem, ko bodo mladi celj- ski srednješolci darovali kri za vietnamske otroke, bodo svojo načelno obsodlDO do ameriške intervencije in soli- darnost ter moralno podporo Vietnamu spremenili v kon- kretno akcijo, ki je izredno pomembna in daje nova obe- ležja in razsežnosti kvalite- tam mlade generacije. Pobudo za to akcijo je da- la mladina ekonomske šole v Celju, prireja pa jo občinski komite Zveze mladine z vod- stvi Zveze mladine vseh celj- skih srednjih šol. Na posameznih šolah se je prijavilo — na gimnaziji 299, šolskem centru Borisa Kidri- ča 149, Pedagoški gimnaziji 144, Tehniški šoli 85, Ekonom- ski šoli 81. šoli za zdravstvene delavce 35, Gostinski šoli 14, šolskem centru za blagovni promet 9 in Administrativni šoli 3. Skupaj torej 819 prijav- Ijencev. I>odati je potrebno še to, da se pojavljajo nekatere težave v zvezi z organizacijo odvze- ma krvi. Toda prepričani smo, da bodo hitro odpravlje- ne. Ne smemo namreč poza- bili, kdor hitro da, dvakrat da. Albin Deila Mea Tako je bilo, kot so mi rekli. Bolj ko bi se bila rada pogo- varjala o njem, bolj je govoril o razmerah na »svojem terenu«, o delu v organizaciji Socialistič- ne zveze, o Rdečem križu, o skr- bi za stare ljudi in — veste, tudi mladina ni slaba, je dejal, samo mi smo nerodni, ker se ne znamo povezati z njp. lak je Albin Della Mea z Alja- ževega hriba. Naložil si je že sed- mi križ, pa še vedno »drži te- ren pokonci.« Ce katera organi- zacija hoče, tla ho tisto, kar ima v načrtu, gotovo opravljeno, po- tem kar k Della Mei. štirideset let je že v Celju in več kot i^t- indvajset let med tistimi redkimi ljudmi, ki jih od dela niso od- vrnile ne krivice ne razočaranja in tudi ne prehuda obremenje- nost. »Kaj je torej tisto, kar vas je vsa ta leta vzpodbujalo, vam ne- nehno dajalo novih moči?« »Veste, to je narodna zavest. Ves čas vem, da nam boljšega jutrišnjega dne ne bo nihče po- klonil, če si ga ne bomo naredili sami,« je resno razpredal svoje misli. »Naša bodočnost je odvis- na od dela naših rok, od priza- devnosti, predanosti in zadovolj- stva, ki ga človek lahko najde le v delu.« »Kdaj pa ste začeli s tem ši- rokim diiižbenim udejstvova- njem?« »To je bilo med vojno, čeprav se je morda začelo že takrat, ko sem bil v letih 1918—1919 med borci za severno mejo. Med drugo svetovno vojno pa sem bil leto dni zaprt, ker sem sodeloval s partizani. Kozjanski odred sem oskrboval s sanitetnim in drugim materialom. Zato me tudi k par- tizanom niso sprejeli, češ da lah- ko gibanju mnogo bolj koristim, če ostanem na terenu.« Že prvi dan po osvoboditvi je bil Della Mea član narodne zašči- te, kasneje odbornik prvega ob- činskega in okrajnega ljudskega odbora. Bil je prvi sekretar Osvo- bodilne fronte na Jožefovem hri- bu in v letih po vojni opravljal vse funkcije — od tistih v stano- vanjski skupnosti, do drugih pri socialnem skrbstvu. Clan Zveze borcev, odbora Rdečega križa in še in še. Tudi zdaj! In kaže, da mu delo ohranja miladost, kajti možu, ki mi je sedel nasproti, ni mogoče prisoditi sedemdeset let. »v vseh teh letih so vas social- ni problemi najbolj zaposlovali. Kako bi rekli za sedanji čas — ali raste njihovo število, ali ne. In s čim se zdaj največ bavite?« >'Stevilo socialnih primerov k sreči pada. Pa tudi po strukturi se spreminjajo. Manj je alkoho- lizma, manj tudi aktivnih tuber- kuloznih bolnikov. Več pa je sta- rih, bolnih ljudi, ki so brez po- trebnega varstva. In prav zanje bo na našo pobudo poskrbela mladina. Z osnovnimi šolami smo se dogovorili, da bodo otroci ime- li pravcato dežurno službo pri starčkih, ki ne morejo več sami v mesto po najnujnejše življenj- ske potrebščine. Ce se je tak na- čin obncsel na Holandskem, po- tem se bo prav gotovo tudi pri nas, saj naša mladina ni slabša od drupe! Letos, upamo, bomo na našem terenu dobili tudi spo- doben otroški vrtec. Cinkarna nam je že odstopila lepo hišico, zdaj nam manjka le denar za opremo. Toda morda nam bo ko- lektiv Cinkarne pomagal še pri njej, saj je nad 80 odstotkov za- poslenih mater članic cinkarni- škega kolektiva.« Trinajst let je bil Della Mea se- kretar oranig/.acije Zveze borc»v na terenu, dela še zmeraj. Zdaj je poleg tega tudi še predsednik nadzornega odbora v Društvu upokojencev, v občinskem odboru Rdečega križa in tako dalje. In kakšne so njegove novoletne že- lje? »Da bi vsaj nekoliko zvišali po- kojnine staroiipokojencem, pa to, da bi gospodarsko refomio do- sledneje izvajali. Do zdaj je bilo že tako, da so najbolj pnzadeti nižji sloji, to pa ni prav. Ce je treba zategniti pas, naj to velja za vse,« pravi Albin Della Mea. »Me veseli, da boste kaj napisali o delu na našem .terenu, zdaj pa moram čisto zares na občinski odbor Rdečega križa. Inventuro imamo, pa ne bi bilo prav, če bi ,me čakali . . .« V DANAŠNJI ŠTEVILKI: Sklad v deficitu - 3. stran Planine moj ra j - reportaža - 4. stran Kako dolgo bomo še upali s Cankar- jem: »da napoči zarja tistega dne .. - 6. stran A A skoraj drsalka številka 1-9. stran Silvestrovanje po svetu - 10. stran CELJANI CELJANOM ODLOŽILI PRIREDITEV V soboto bi bila morala biti v Ce- lju prireditev »Celjani — Celjanom«, na kateri naj bi nastopili nekateri nekdanji in tudi še sedanji prebivalci celjskega mesta, ki so s svojim umet- niškim udejstvovanjcm doživeli v jav- nosti uspeh in popularnost. Toda or- ganizator — Delavska univerza v Ce- lju — je morala prireditev odložiti, kajti od dvanajstih napovedanih izva- jalcev jih je prišlo v Celje samo šest. Zato bo prireditev 18. februarja — menda zaros! VREME Snežne padavi ne — topleje bo 14., 17. in 20. januarja. Vines zboljša- nje, razjasnitve in ostrejši mraz. PISMA JE TAKSiNO POSLOVANJE KORISTNO Doslej sem hila stalni 'kupec prodajalne Rio. že pred tem do- godkom sem bila večkrat precej nezadovoljna, a ker imam do tr- govine najbliže, sem »pogledala skozi prste« in ostala še naprej njen potrošnik; nikakor pa to ne bom več v bodoče. Do tega me je pripravil naslednji dogodek: 25. decembra lani sva v Ria z nujiem kupila med drugim tudi steklenico laškega rizlinga. Ker nisem imela steklenice, sem pla- čala kavcijo 1,50 N-din. Nasled- njega dne sem hotela kupiti še eno steklenico istega vina. Na polici so imeli le še tri stekleni- ce, a vse tri so imele okrušene robove ob odprtini. Ker je bila to vsa njihova zaloga, sem kupila steklenico in blagajničarko opo- zorila, da je okrušena, pri čemer mi je dejala, da jo bom brez nadaljnjega lahko vrnila. Nasled- nji dan sem hotela vrednost ob- računati, vendar ni šlo. Blagaj- ničarka mi je takoj s prstom po- kazala poškodovani rob stekleni- ce. Pojasnila ^em ji zadevo, a vse skupaj ni nič pomagalo. Rek- la je, da je ne. sme sprejeti in da bo vprašala. Ko se je vrnila je dodala: »Veste, mi vse poško- dovane steklenice takoj vrača- mo.« S tem je hotela reči, da poškodovanih steklenic sploh ne prodajajo, Čeprav sta za poškod- bo vedeli dve osebi iz prodajalne, mi nobena ni rekla, naj stekleni- co pustim, ker jo bodo vrnili do- bavitelju. Ker so bili pred vrati prazniki, so najbrž vsi mislili: PROMET JE PROMET. Gre samo za 1,50 novih dinar- jev, kar nes ni veliko, vprašanje pa je, če se je za ta denar izpla- čalo prodajalni Rio izgubiti dob- rega potrošnika. Majda Želj Celje, Titov trg 6 TOPLO — HLADNO Celje, 21 decembra, ob deveti uri dopoldne. Gostilna »BRANIBOR«, Stane- tova ulica 17. Zunaj je mraz. Posebno za po- potnike, ki prihajajo od daleč. Prastara slovenska navada je, da odrasel človek stopi v krčmo in si pogreje želodec. Nekdaj z vi- nom, danes s konjakom. Tako sem storil tudi jaz. Pred leti sem bil pri »BRANIBORU« imenitno postrežen. Naročim konjak. Natakarica pri »šanku« mi ga nnioči in postavi predme. Konjak je bil popolnoma TOPEL. Povem natakarici. Pa nič. Pogo- varja se z znancem, ki ji pripo- veduje, da bo v gozdu posekal nekaj smrek. Zagodrnjam malo glasneje. Ona skomigne z rame- ni — Tisti, na stalaži, je svež, bolj mrzel. — Mislite, da bi še tistega ko- zarec naročil? — Kakor hočete... Šel sem po opravkih in NATA- KARICI brundal voščilo: — Da bi v letu 1967 imela še mnogo MLAČNIH OSTANKOV, še mnogo HLADNE postrežbe in zagotovo bomo njenemu »ŠAN- KU« pokazali FIGO in krenili v PRIJAZNEJŠO krčmo!?... — dk — SKREGANI S HIGIENO Da je pri RÎU — v Centrovi sa- mopostrežni trgovini v Prešerno- vi ulici v Celju — mogoče spiti skodelico zares dobre kave, je dejstvo, prav tako pa je res tudi to, da so v Riu nekoliko skregani s higieno. Človeku tek takoj mi- ne, ko vidi, kako postrežejo s sladkorjem. Kavo namreč servi- rajo grenko, sladkor pa vsujejo v velike plastične skodele, v ka- terih tiči tudi žlica, ki roma iz kave v sladkor in iz sladkorja v kavo. Včasih pa tudi v kakšna usta. To se je zgodilo zadnjič tu- di vpričo mene in ko sem tovari- šico za avtomatom opozorila na neprimeren način strežbe, je bi- la huda. Zanima me, zakaj pri Riu sladkorja ne vsujejo vsaj v avtomatično, pokrito dozo za sladkor, iz katere je mogoče vsu- ti v skodelico samo določeno ko- ličino — če si že ne oskrbijo naj- bolj praktičnih celofanskih vrečk, v katerih postrežejo slad- kor tudi že v ostalih celjskih lo- kalih. Le zakaj naj bo Rio tak- šna, nič kaj hvalevredna, izje- ma?! Sonja čik, Celje Kako se člani vključujejo v reïormo Pred dnevi je bil v Celjii sestanek sekretarjev osnovnih orge- nizacij /KS, ПН katerem je sekretar občinskega komiteja Tone Erjavec govoril o pripravah na letne konference. Pk) njegovih beseга11 na letiirli konferencah osnovniih organi- zacij Zveze komunistov izhajali l>reozeju v zvezni skupščini med drugim dejal: če se ne bomo zavzeli zu reformo, bomo doživeli tretjo re- formo. Naloge komunistov so po besedah sokretarja Toneta Erjavca zlasii v tem, da si prizadevajo sjioznati vse bistvene težnje reforme in se zav- zemajo za njeno dosledno uresniče- vanje. V mnogih osnovnih organi- zacijah si .svojevoljno tolmačijo sprejeta stališča, pojavljajo pa se prav tako težnje, ko skušajo osnov- ne organizacije odločaiti ali A^livati na odloči-tve po svoji liniji namesto preko samoupravnih organov. Reor- ganizacijo zveze Icomunistov bo zato obravnavati s stališča ildejno ipolitič. ne vloge, ne ipa kot formalizem. De- javnost organizacij ZK se razen te- ga vse preveč izgublja v najrazlič- nejših drobnih problemih, ob kate- rih niti niso važna enotna «itališča, mimo pa gredo pomembnejša vpra- šanja. Na letnih konferencah naj bi prav zato razpravljali o kadrovski struk- turi v ZK. Ta je namireč zelo proble. matična, ker je v članstvu vse pre- malo mladih dhr V PRIPRAVAH NA VOLITVE IZBIRANJE MOŽNIH KANDIDATOV Demokratični način izbiranja Icandidatov za predstavniške organe, ki se je uveljavil tudi že pri zadnjili voUtvaii, predstavlja novo kvaliteto v širjenju samoupravljanja pri nas. To pomeni, da so razprave in odločanje o kandidatih postale ne samo pravica ampak tudi naloga najširšega kroga občanov. Izva- janje takšne naloge zahteva določen organizi- ran sistem, ki ga v praksi delimo v več faz, kot so: javno sestavljanje kriterijev in evi- dentiranje, postavljanje kandidatov ter po- sredne in neposredne volitve. . Prav sedaj poteka pi-va faza izvajanja voli- tev, ko občani na osnovi že osvojenih krite- rijev izbirajo ali evidentirajo možne kandi- date za občinsko, republiško in zvezno skup- ščino. To je v bistvu javna razprava o vseh ljudeh, ki imajo takšne kvalitete, da bi lah- ko postali člani predstavniških organov. Or- ganiziranje takšne javne razprave je naloga množičnih političnih organizacij, predváem Socialistične zveze, ki morajo zagotoviti so- delovanje najširšega kroga volivcev tudi že pri izbiranju možnih kandidatov. Takšna na- loga zahteva organiziran pristop in načrtnost, ker bi se v nasprotnem primeru lahko evi- dentiranje po ^ovno uresničilo preko manjših grup, oclboro\ in bi spet izločili najširši krog občanov, kar pa smo ob izvajanju volitev v pretek'ost' močna kritizirali in ocenjevali kot nedemokrr.tično. Zato ni slučaj, da so sko- raj vse občinske skupščine, ko so na skupni seji z odbori Socialistične zveze obravnavale naloge ob volitvah, sprejele sklep, da je upo- števat! samo kandidate, ki so bili evidenti- rani na množičnih javnih, odprtih sestardtih, zborih volivcev, konferencah Socialistične zveze in občnih zborih sindikalnih podružnic. Na takšnih javnih zborih imajo možnost vse organizacije in društva ter skupine občanov predlagati in utemeljevati možne kandidate, ki pa jih lahko osvojijo občani na zboru s tem, ko jih primerjajo s kriteriji sprejetimi v posamezni občini. Ti kriteriji izhajajo iz nalog, k jih bo skupščina v bodoče oprav- ljala, predvsem pa pomenijo tudi zbir moral- no političnih in etičnih vrlin, ki jih mora občan imeti, da lahko postane možni kandi- dat. Strogo spoštovanje in upoštevanje krite- rijev, ki so bili izdelani po demokratični, poti, je jamstvo za dobro opravljanje nalog bodočih skupšičn in postavlja odbornike in poslance v odgovornejši položaj do volivcev. Spremljanje poteka evidentiranja, ki ga vr- ši občinski odbor Socialistične zveze s svo- jimi organi, predvsem z namenom, da bi že v tej fazi vplivali na sestav skupščin, pred- vsem tudi na zastopstvo vseh gospodarskih panog, družbenih služb, žena in mladine, ne bi smeli v nobenem primeru razumeti kot vmešavanje v demokratični potek izvajanja volitev, pač pa kot organizirano vplivanje na takšno strukturo skupščine, ki bo naj- uspešneje reševala vse naloge na vseh področ- jih družbenega življenja v komuni, republiki in zvezi. Organizacija Socialistične zveze in tudi osta- le politične organizacije bodo morale zagoto- viti, da bodo predlagali možne kandidate, predvsem volivci iz volivne enote ali pa voliv- ci s področja dejavnosti, ki jo bo odbornik ali poslanec v predstavniškem organu zasto- pal. Zato bodo morali v primeru, ko krajevna organizacija SZDL zavzema področje več vo- livnih enot, organizirati posebne sestanke vo- livcev iz enote, kjer so volitve- Podobno je tudi s predlaganjem republiških in zveznih poslancev, pri čemer pa je upoštevati, da so na primer za en republiški socialno zdrav- stveni zbor zainteresirani ne samo volivci iz te panoge dejavnosti, pač pa tudi zavarovanci v delovnih organizacijah in kmetje. Iz tega izhaja princip, naj bi o kandidatih odločali vsi tisti občani, ki so neposredno življenjsko povezani s problemi, ki naj jih kandids v okviru predstavniškega organa rešuje, kar zahteva močno elastičnost in organizirano de- lo. Kako zagotoviti največjo demokratičnost pri izbiranju zveznih poslancev, kjer volivne eno- te obsegajo več občin? V dosedanjem času ' evidentiranja so se že sestajali predstavniki vseh občin ene volivne enote in se tudi po- govarjali o možnih kandidatih za posamezne zbore. Verjetno bi bilo nedemokratično, če bi bili ti razgovori tudi evidentiranje teh kan- didatov, zato je njuno, da jih obravnavamo javno preko sredstev za obveščanje, na kar jih bodo volivci na množičnih sestankih osvo- jili ali ovrgli. Bistveno pri vsem je, da Ima končno besedo o tem, kateri kandidat je evidentiran, najširši krog volivcev, medtem ko je predvsem pri predlaganju zveznih kan- didatov verjetno prav, da tudi o imenih go- vorimo na skupnih posvetovanjih predstavni- kov občin določene volivne enote. število predlaganih kandidatov v nobenem primeru ni merilo demokratičnosti v fazi evidentiranja, ker smo v preteklih volitvah imeli primere, da je za ozek krog volivcev predlagal večje število, celo 15 in več kan- didatov. Najvažnejše pri tem je, da postane- jo možni kandidati — občani, ki jih je osvo- jil najširši krog ljudi s tem, da je upošte- val lastnosti in sposobnosti predlaganih kan- didatov. Faza evidentiranja, predlaganje možnih kandidatov bo zaključena v začetku meseca februarja. Volivci bodo lahko predlagali tudi na kandidacijskih zborih, ko bodo sestavlja- li kandidatne liste. Zaključki poUtičnih zbo- rov so hkrati poziv vsem občanom, da se z vso resnostjo vključijo v izbiranje možnih kandidatov in s tem vplivajo na takšen se- stav predstavniških organov, da bodo v naj- večji meri realizirana stališča reforme in na- tšega splošnega družbenega razvoja. PO SVETU - PO SVETU - PO SVETU če bi bile vse »kulturne revolu- cije« tako krvave, kakor je kitajska v zdajšnjem razvojnem obdobju, bi bilo verjetno človeštvo brez kulture. Poročila, ki govorijo o 50 mrtvih v uličnih spopadih, o 170 ljudeh, ki so jih žive zakopali, o lepakih, ki ter- jajo ustrelitev ali sežig raznih viso- kih funkcionarjev, o bojih med rde- čegardisti in raznimi drugimi skupi- nami upornih delavcev ter kmetov, o spopadu med doslednimi revolii- cionarji in ostanki kitajskega kapi- talizma, se lahko zares upravičeno vprašujemo, v čem je še »kulturna revolucija« jutrovskega ljudstva. Razlage so sila različne in težko bi našli koga — celo na Kitajskem — ki bi mogel s prepričljivostjo ute- meljiti ali celo napovedati zaključek krvavega medsebojnega obračuna- vanja. Ostane samo dejstvo, da se struktura kitajskega političnega vodstva spreminja in da je v tem sreminjanju revolucionarno samo surovo pretepanje. O globljih vzro- kih in daljnjih posledicah lahko sa<- mo ugibamo, a tudi ugibanja ne do- puščajo kdove kako prijetne prihod- nosti. »Pogajanja« za pogajanja med ZDA in DR Vietnamom ter predstav- niki narodnoosvobodilne fronte od- krijejo vedno znova kakšne zapreke v pogojih, ki jih ne morejo sprejeti enkrat eni, drugič drugi predstavni- ki. Vietnamska vojna pa se nadalju- je in to vedno bolj silovito. Prav te dni so začeli Američam največjo ofenzivo proti narodnosvobodilni fronti. Zatrjujejo, da so obkolili ka- kih sto kvadratnih kilometrov ozem- lja severno od Hanoia, kjer domne- vajo, da se zadržuje glavnina osvo- bodilnih enot z glavnimi načrtoval- ci na napade proti ameriškim in juž- novietnamskim oporiščem. Američa- ni zatrjujejo, da so že s prvimi udar- ci prizadeli precejšnjo izgubo osvo- bodilni vojski, a svet dvomi, da so poročila iskrena in večina je prepri- čana, da bodo spet udarili v prazno, žrtve pa bodo preprosti ljudje, ki bodo osumljeni, zasliševani in mu- čeni ter usmrćeni bolj ko ne nedolž- ni. MED TEDNOM IZVRSNI SVET UuMAKNJL ODSTOP. Tik pred koncem starega leta sta oba zbora republiške skupščine — republiški in socialnozdravstveni zibor — izglasovala predlog zakona o najvišji meji, do katere se sme določiti stopnja osnovnega priilsipevka za zdravistveno zavarovanje. S tem so odpadli razlogi, zaradi katerih je izvršnii svet odstopil, janko Smole. PREDSEDNIK TITO NA TELEVIZIJI. Predsednik Tito je sodeloval v zadnjem lanskem aktualnem pogovoru na TV. V oddaji so sodelovali tudi nekateri udeleženci prejšnjih oddaj, ki so razložili Titu svoje po- glede na nekatere probleme našega gos]x>darstva. Predsednik Tito je med drugim poudaril, da je gospodarska reforma v preteklem letu dala precej dobre rezultate, čeprav so še zmeraj podjetja, ki računajo na dotacije in varsitvene ukrepe, Ko je našteval aktualne naloge, je na prvem mestu omienjal integracijo in specializacijo. Vsakogar je treba nagrajevati ipo delu. Investirati je treba tam, kjer bo mogoče uistvariti največ dobička, MOŽNI KANDIDATI ZA VODILNA MESTA V REPUBLIKI. КашН- dacijska komisija GO SZDL Slovemije je objaл'lilla imena možnih kandi- datov za navišje funkcije v republiški s.kupšč.ini. Možni kandidat za no- novega predisednilka Skupščine SRS je Sergej Kiraighor, za mandatorja novega izvršnega sveta pa Stane Kavčič. 300 ZAHTEVKOV ZA NOYE CENE. Zvezni zavod za cene je dobil približno 500 zahtevkov za nove cene, največ od lesne, koviinske, živilske in kemijske indtistrije. Gospodarske organizacije utemeljujejo potrebo zvišanja cen s povečanjem materialnih ¡stroškov v proizvodnji. Vpraša- nje je, kaj bodo storila podjetja zdaj, ko za zaloge neprodanih izdelkov ne boilo mogla dobiti dovolj obratnih kreditov. ING. ANDREJ MARING m PRED KONFERENCAMI OSNOVNIH ORGANIZACIJ Po vsej Sloveniji in tudi v naši občini pričenjamo z rednimi kon- ferencami osnovnih organizacij ZK. To pot 'SO konference posebno po- membne. Več razlogov govori za to. Med njimi pa sta važna zlasti osred- nja dogodka — gospodarska in družbena reforma in IV. plenum CK ZKJ. Obema pripisujemo glo- bok revolucinonarni pomon, saj v osnovah pretresata našo diružlDO. Prisotna sta ob vsakem koratku, v vsaiki sredini, od razprav in posledic v družini, do sleherne organizirane enote naše družbe, če temu ne bi bilo tako, potem to ne bi bili do- godki, ki jim pripisujemo revolu- cionarno vsebino. Oba dogodka po- menita realizacijo sklopov 8. kongre- sa in sta odprla proces, ki bistveno spreminja odnose v gospodarstvu (prehod od ekstenzivnega v inten- zivno obliko gospodarjenja) in ne- gospodarstvu. Zato ne gre samo za gospodarsko, ampak za družbeno reformo ter za nadaljnjo demokra- tizacijo družbe in samoupravnih od- nosov. Ob tem pa gre tudi za bistve- ne spremembe v Zvezi komunistov. .Vendar moramo ugotoviti, da danes ne gre več za izredno stanje, kot je to bilo neposredno po IV. plenumu, ampak za bolj umirjeno in treznej- še, a vendar odločno uveljavljanje vseh posledic, ki jih prinaša s se- boj IV. plenum, še zlasti pa refor- ma. Smo torej pri osrednji družbe- ni problematiki, ki mora zanimati — zlasti komuniste, če želijo v sre- dini, kjer delujejo, opravljati svoje družbeno in politično poslanstvo. Dn.igi razlog, ki daje pečat seda- njemu političnemu razpoloženju in ki bo imel svoj odmev tudi na kon- ferencah osnovnih organizacij, pa je v tem, da problemi družbene refor- me vse bolj pritiskajo na občane, delovne organizacije, občino, skrat- ka na proiz\'odnjo in potrošnjo. Vse, kar se je razvijalo ekstenzivno in neodvisno od naših realnih mož- nosti, postaja »ogroženo«. Reforma postopno, a vztrajno začenja veri- ficirati naše preteklo delo. Ocenjuje ga neusmliljeno z merili, ki jih nismo bili vajeni, na način, ki ni bil v praksi v preteklosti. To smo žele- li, to je cilj reforme, da bi na osnovi tega bolj zdravo zastavili bodoče naloge. Začeli smo spreminjati si- stem, s katerim preprečujemo ob- lastno (etatistično) in birokrat- sko ter administratiA'no A^mešavanje v gospodarski razvoj. Ekonomske in družbeno politične zakonitosti \oljajo tudi v sociailizmu! Ce jih ne upoštevamo se uveljavljajo proti naši volji in pripeljejo vsaiko druž- bo in gospodarstvo v stanje, da jih mora spoštovati in upoštevati, še zlasti pri načrtovanju svojega poli- tičnega in ekonomskega razvoja. Re- forma začenja upoštevati take з^ако- nitosti družbenega razvoja. In spri- čo takega učinkovanja je refor- ma tisti »krivec« za težave, ki so pred nami, in je tisti faktor, ki je razvrednotil (ali bolje rečeno pole- žal) nekatera načela in cilje, ki so v preteklosti pomenili cilje ш smot- re socializma (državno-centralistič- no vodenje družbenega in gospodar- skega razvoja), državo smo istoveti- li z družbo, iki naj »razsoja«, kaj je pravično in kaj nii itd. Reforma ter- ja torej prevrednotenje mnogih od- ločitev, ki smo jih naredili v pre- teklosti. To prevrednotenje pa ne pomeni, da je bilo vse narobe, kar smo delali v preteklosti, da je po- trebno graditi vse na novo in po- dobno. V reformo smo lahko šli, ko smo dosegli določeno stopnjo razvi- tosti. To ni naša posebnost. To je zakonit pojav vsake družbe ob pre- hodu iz nerazvite v razvitejšo. Re- forma torej zahteva realnejše in treznejše (z merili, ki jih daje) ure- janje stvari. Gospodarstvo se prila- gaja ostrejšim in težjim pogojem in išče izhod v intenzifikaciji z moder- nizacijo in povečanjem produiktàv- nosti dela — le večja ustvarejna vrednost — dohodek postaja merilo za dobro aili slabo delo v kolektivu. Prav tako moramo celotno gospo- darsko potronšijo skozi prizmo real- nih možnosti prilagoditi realnim nacionalnim potrebam. Odlločno se postavlja zahteva, da postopno spre- menimo mnoge navade, ki povzro- čajo deformacije, nezakonitost, ne- odgovorno investiranje preko real- nih možnosti, špekulacije na račun družbe, kot da ne bi bili mi vsi ob- čani, del te družbe in kot da ne bi vedeli, da samo produktivnejše delo daje trajnejše in realne rezul- tate). Takšnim in podobnim »teža- vam«, ki jih poraja reforma (real- nejša in skladnejša poraba sred- stev) se pridružujejo še mnoge dru- ge »nevšečnosti«. Poskusimo naj- bistvenejše opredeliti, da bi bolje razumeli vzroke, ki često botrujejo nerazumevanju, demoraJizaciji in neorientiranosti pri mnogih občanih in komunáistih. V glavnem gre za tri osnovne 'in bistvene spremembe v gospodarskem sistemu: (Nadaljevanje na 6. strani) BO PO VEČLETNIH RAZGOVORIH LE KAJ SPREMENJENO? Nedokončana lestvica RAZPRAVA O KADRIH NA TRETJEM PLENUMU ObSS CELJE Na zadnjem plenumu ObSS Celje so dam razpravljali « izcrpm analizi ki je prikazala stopnjo in strukturo kadrovske zasedbe v m- dustriji, obrti, trgovini in gost nstvu. Razprava je potrdila nekaj zaključkov, ki bi naj spremenili porazno sliko trenutne zasedbe de- lovnih mest. Y kratkem lahko ipovzamemo iz analize, da je v industriji otKskupno dva tisoč zaposlenih kar 16% taks- nih, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Ta odstotek je znatno višji v upra- vah podjetij, kjer nima ustrezne izo- brazbe 550/0 zaposlenih, v tehniških službah nima ustrezne izobrazbe 59% zaposlenih, v vzdrževalnih ob- ratih je 10 0/0 zaiposlenih s pomanj- kljivo izobrazbo, medtem ko je л^ pnoizvodnji razmerje še najboljše, saj je samo ? % zaposlenih, ki nima ustrezne kvalifikacije Ce primerjamo vodilna delovna mesta, tigotovinijo, da so med dvajse- timi direktorji samo trije, ki imajo ustrezno izobrazbo, da je med dvaj- setimi vodji gospodarsko računskih se-ktorjev kar trinajst takih, ki ni- majo ustrezne izobrazbe in med pet- imlvajsetiini vodilnimi delavci v tehniškem sektorju kar triindvajset takih, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Tudi v trgovini ni .položaj nič drugačen, saj je v upravah zaposle, nih 68 " o ali ki nimajo ustrezne izobrazbe. Boljša so raz- merja v drugih službah, saj je v :po- možiiili službah neustrezno zaposle- nih samo 6 v prodaji pa deset odslotkiov. Tudi obrt ni izjema, saj llgo^dvljanlo, da je v obnii 115 pri- učenih delavcev preveč, manjka pa >2 delavcev s poklicno šolo, 102 de- lavca « srednjo strokovno šolo in 19 delavcev z višjo ali visoko šolo. P(xiobna so tiudi razmerja v gostin- stvu, kjer v analiziranih gostiščih (zaflostno za ']>ovprečevanje) odkri- vamo preveliko število zaposlenih priučenih delavcev, medtem ko manjkajo gostinski delavci s poklic- no jsrednjo, višjo ali visoko šolo. Ne da bi povzemali še druge po- date iz analize, ki primerjajo staro- stno stopnjo zaposlenih, razmerja med žensko in moško delovno silo in podobne primerjave, ki znova prikazujejo odstopanja od struktu- re, kakršna bi morala biti. pa lahko vendarle zagotiovo zapišemo, da je analiza pokazala utemeljeno, kar smo sicer že veliko leit obravnavali, a le v malenkostih spremenili: po- trebo IK) ustreznih strokovnih kad- rih. V razprav? je nekdo omenil, da je zelo težko verjetno upati na ipri- merno reševanje kadrovske struk- ture in zasedbe toliko časa, dokler ne boti o ustrezno zasedena delovna mesta vodilnih delavcev. Tako se kot zaključek vseh razprav izkaže, da je lestvica kadrovske rasiti ne- dokončana, saj smo jo v temeljih razmeroma utrdili, a višje ko se vzpenjamo, slabši in bolj krhki so klini. Zaključke plenuma so diobile vse sindikalne organizacije, zdaj pa je odvisno od najširšega kroga proiz- vajalcev, kako bodo uresničevali potrebe, ki jim bodo zagotovile bol j. šo organizacijo dela. večjo prizvotl- njo in zatorej tudii boljše dohodke. Zaključki nakazujejo potrebo, da morajo v delovnih organizacijah po- drobno ugotoAniti neskladje med •ustrezno in neustrezno zasedenimi delovnimi miesti. da morajo biti predvsem kadrovske slu-žbe zares strokovne, če bodo hotele ustrezno oblikovati kadrovsko strukturo de- lovne organizacije, da je potrebno neustrezne kvalifikacije popraviti z dopolníilním šolanjem, pri nadalj- iijem sfprejemanju delavcev skrbeti že v začetku za ustrezno kvalifika- cijo ali izobrazbo, vplivati bolj ne- ooisredno na izobraževalne mstanove, ki morajo prilagodili svoj izobraže. valni program potrebam uporabni- kov, vztrajati pri štipendiranju, ki ne pomeni z zman iševanjem števila in višine štipendij nobenega pri- h ranka. V zaikljnčkih je ug4)itovitev, da je večina vodilnih delovnih mest zase- dena neustrezno izgubila svoj odlo- čilni pomen, isaj v priporočilu pravi, da je pri vodilnih potrebno upošite- vati predvsem 5>n jiihove dejaniskespo- sobnosti - ne pa zgoli »formalne izo- brazbe in prakse«. Menim, da bi mo- rali po vseh prejšnjih ugotovitvah zapi'sati, da ie pri izbiri vodilnih kadrov potrebno najprej zaliitevatii ustrezno šolsko izobrazbo, pole? nje na še druge sposobnosti, ki Ixwlo za- gotovile programsko, organizirano dosledno uresničevanje razvoja go- spodarske organizacije. KMETJE IZ ZALOž IN POLZELE, KI UPORABLJAJO MOST CEZ LOŽ- NICO V ZALOŽAH, SE ŽE DOLGO SPRAŠUJEJO, KDAJ BODO MOST POPRAVILI. O TEM, DA BI BILO POPRAVILO NUJNO, PRIČAJO NA- LOMLJENI IN RAZMAJANI TRAMOVI IN TUDI NESREČA KI SE JE PRIPETILA PRED NEDAVNIM. KOT KAŽE FOTOGRAFIJA OBJEKT NI TOLIKŠEN, DA GA NE BI MOGLI POPRAVITI — MORDA TUDI S POMOČJO KORISTNIKOV SAMIH. Foto: T. Tavčar Prodor naprednih sil Na torkovi VI. .seji CK ZKJ so pod vodstvom tovariša Veljka Vlahovica ocenjevali politični položaj na podlagi tez, s katerimi so analizirali vsa pomembnejša dogajanja in težnje po brionskem ple- numu, in osvetljevali neposredne naloge Zveze komunistov Jugosla- vije. ]\a seji so govorili tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih med- narodnega delavskega gibanja. V tezah je politično stanje v deželi ocenjeno pozitivno. Dogajanja po brionskem plenumu so omogočila pomembne spremembe v poiitičniii odnosih, ozračju in političnem poJožaju nasploh. V spopadu z birokrat- skimi in konservativnimi težnjami prodirajo najbolj napredne samo- upravne sile in težnje. Med ljudmi se je povečalo zaupanje z Zvezo ko- munistov, ki se je tesneje povezala z osnovnimi činitelji socialističnega razvoja. V vseh plasteh družbe so narasli optimizem, pričakovanja in zahteve, da bi hitreje in odločneje urejali odprte gospodarske in druž- bene probleme. Priča smo močnega naraščanja demokratizma v vsej družbi in še posebej v Zvezi komunistov. Na plenumu so na podlagi tez ugotovili^ da birokratske sile ne miru- jejo, temveč se prilagajajo novim razmeram. Povezujejo in zbirajo se v skupine — stihijno ali ne. Kjer le morejo, netijo nezadovoljstva, umetno ustvarjajo »napeto« politično ozračje. Mailomeščanstvo širi negatorsko in nihilistično kritiko. Posebno pozornost so posvetili gospcdarsiki reformi. Podrobno so ocenili prve rezultate reforme in tudi številne ovire, ki so se postavljale na pot izvajanju gospodarskih nalog. Kjer uveljavljajo reformo — so poudarili — tam je politično razpoloženje dobro. Upreti se je treba zah- tevam, da bi s spremembami cen, davčnih stopenj in prispevkov ter drugimi administratvnimi ukrepi izsilili vrnitev na odnose v delitti pred reformo. Zadnje poglavje tez je bilo posvečeno činiteljem javnosti — pred- vsem tisku, radiu in televiziji. Zveza komunistov bi morala biti v oblik»- vanju jaiTiega mnenja aktivnejša, zlasti še, ker birokratske in malome- ščanske sile skušajo izkoristiti nekatere organe javnega informiranja za to, da bi umetno ustvarjali napeto ozračje v družbi. Komunistom v tisku je naloženo, naj se bore proti birokratskim pritiskom, ki jih je še čutitL F. Š. INTEGRACIJA LIN IN GG NAZARJE NA REFENDUMU GLASOVALO VEC KOT 90 ODSTOTKOV ZAPOSLENIH Delovna kolektiva gozdnega gospodarstva in lesne industrije Na- zarje sta se odločila za integracijo. Veliko gozdno lesno industrijsko podjetje, ki je pričelo poslovati 1. januarja letos, bo zaposlovalo več ko 1.800 ljudi. 1 Da je bila združitev res izraz te- ženj obeh kolektivov, je pokazal tu- di referendum, na katerem je gla- sovalo več ko 90 odstotkov zaposle- nih. Združitev je vsekakor velikega pomena za uvedbo enotnega režima v gospodarjenju z gozdovi in izko- riščanja lesne mase v občini. Pred- nosti integracije pa so seveda pred- vsem v boljši ekonomiki in smotr- nejšem vlaganju skupnega kapitala v investicije, ki bodo pripomogle k znižanju sedanjih stroškov v izkori- ščanju gozdov. Z vloženimi sredstvi bodo lahko zagotovili v bodoče les- ni industriji potrebno surovino ob najnižjih možnih proizvodnih stroš- kih. Tu je predvsem omeniti grad- njo gozdnih cest. Sedanja gostota je le 0,44 kilometrov na Í00 hektarov, da bi dosegli vsaj 1 kilometer na 100 hektarov, bi morali zgraditi 92 kilometrov novih gozdnih cest. S tem bi odprli še nekatere nedostopne ali síla'bo dostopne gozdne predele. Ra- čunajo, da bodo s skupnim vlaga- njem načrt izgradnje teh cest ures- ničili v petih letih. Izgradnja cest bo prispevala k izboljšanju k\'a]iiete lesa in znižala stroške sipravil. Pred- videvajo, da bi letno prihranili več ko 250 milijonov starih dinarjev, medtem ko bi celotni finančni efekt dosegel letno nad 400 milijonov, ob novih investicijah in aktiviranjem že vloženih sredstev pa celo 700 mi- lijonov starih dinarjev. Podjetje namerava v perspektivi zgraditi kemični obrat za izkorišča- nie vseh odpadkov v lesni obdelavi (36 odstotkov) in odpadkov, ki osta- jajo v gozdu (12 do 15 odstotkov). Investicijski elaborat je že v izde- lavi. -er t Strokovno izobraževanje kmečke miadine v celjski občini so zagotovljena sred.stva za strokovno izpopolnjeva- nje kmečke mladine v poljedelstvu. Organizacijo in ízv(m:1Ix> sita prevze- la Kimetijsiki kombinat Žalec in De- lavska univerza Celje. S šolo za mlado pričeli orga. nizatorji takoj, ko bo dovolj prijav. Ijencev. Šola патегал^а seznaniti tečajnike z intenzivnejšim izkoriščanjem manjših olxlelovalnih površin in z ustrezno mehanizacijo. Zato priča- kujemo. da bo v kratkem Delavska univerza prejela dovolj prijav, saj je vedno bolj aktualno vprašanje, ka- ko lahko na majhnih obdelovalnih I>bvršinah dosežemo največji učinak in v zvezi s tem boljši osebni stan- dard kmeta. RAZPRAVA O SKLADU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA KMETOV SKLAD V DEFICITU I PRISPEVEK NAJ BI PLAČEVALI TUDI TISTI, KI SO ZAPOSLENI, A OBDELUJEJO ZEMLJO Decembra lani je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov v Celju razpravljala o zelo kritičnem polo- žaju svojega sklada in ugotovila, da ta že več mesecev ne more izpolnjevati svojih obveznosti, ker so izdatki višji od dohodkov. Čeprav so v podobnem položaju tudi skladi drugih komunalnih skupnosii v Sloveniji, terja položaj ustrezno rešitev. Na osnovi informacije o predlo- gih za spremembe in dopolnitve za- kona o zdravstvenem zavarovanju kmetov je skupščina sprejela nekaj sklepov. Po njenem mnenju je zdravstveno varstvo stvar nacional- ne politike in je zato pri reševanju problema izhajati z enotnih staHšč za .vse kategorije prebivalstva. Skup- ščina je tudi menila, da ni mogoče financirati kmečkega zavarovanja izključno iz prispevkov kmetov — zavarovancev, ne da bi pri tem za- jeli tudi tiste kategorije državlja- nov, ki so v delovnem razmerju ali upokojeni in šc obdelujejo zemljo. Tudi ti naj bi prispevali ustrezen prispevek v sklad zdravstvenega za- varovanja, prav tako pa naj bi pla- čevali tudi prispevek od zemlje, ki je v družbeni lasti. V bodoče naj bi predpisovali prispevek po enotnih republiških kriterijih, predpisovali pa bi ga od katastrskega dohodka in ne od zakupnine, čeprav bi ga del predpisali tudi v breme zakup- nika. Skupščina je nadalje obsodila iprimere tako različnih cen v zdrav- stveni službi v republiki ter se zav- zela, da bi za enake storitve v re- publiki uvedi vsaj primerljive, če že ne enotne cene. Izrazila je tudi mne- nje, da ni razloga za zavlačevanje arbitražnih postopkov glede cen v nekaterih zdravstvenih zavodih in da izplačevanje razlik za nazaj na- sprotuje vsem gospodarskim princi- pom. Zato teh razlik ni pripravljena poravnavati. Da bi se tudi zdravstveno zavaro- vanje 'kmetov vključilo v izvajanje reforme, je skupščina sprejela sta- lišče, naj bi tudi kmetijski sklad plačeval zdravstveno varstvo svojih članov na celjskem območju po ena. kem principu kot sklad delavcev, ker bi se le tako lahko približali enotni nacionalni zdravstveni politi- ki in načelom reforme. O predvide- nih spremembah zakona o zdrav- stvenem zavarovanju kmetov bi mo- rali, ker gre za življenjska vpraša- nja, ra^ravljati s skupščinami ko- munalnih skupnosti kmetov, občin- skimi skupščinami in organizacija- mi SZDL. Meje hidromeliora- cijskega sistema Da bi prevzela skrb za vzdrževa- nje pritokov Savinje, obrambo pred erozijo, melioracijo zamočvirjenih kmetijskih površin in vzdrževanje vodnega režima, je občinska skup- ščina v Mozirju na predlog celjske v^ne skupnosti Savinja pred krat- kim sprejela odlok o mejah hidro- melioracijskega sistema Zgornje Sa- vinjske doline. Ta obsega področje celotne občine, izvzeti so le nepo- gozdeni preddi nad 1.200 do 1.500 metrov nadmorske višine. V sistem sodi 9 večjih pritokov Savinje. Vse melioracijske objekte in druge vod- ne naprave so z odlokom prenesli v Ispravljanje na splošno vodno skup- nost Savinja Celje. Ta lahko upo- rabnikom vodnih objektov predpiše tudi plačik> odškodnine. Topla malica Od petnajstih osnovnih šol, koli- kor jih je v občini Laško, so v pre- teklem letu šolske mlečne kuhinje delovale samo v Radečah, Rimskih Toplicah, Jagnjenici, Zidanem mo- stu, Jurkloštru, Lažišah, Sedražu in v Rečici. Na ostalih osnovnih šolah, ki so, razen v Laškem, večji del v iz- razito kmečkih okoliših, pa te mleč- ne kuhinje niso delovale. Tako je šolske malice lahko dobivalo samo 48 odstotkov otrok in še ti niso vsi izkoristili možnosti, šolsko malico so naročili le nekateri, tako da jih je bilo le 27 % od vseh v osnovne šole vpisanih učencev. Vzroki so prav gotovo v denarju, saj so bili skoraj povsod v šolah ve- zani samo na lastno dobro voljo, pri- zadevnost in iznajdljivost. Med popolnimi osnovnimi šolami je brez mlečne kuhinje samo osnov- na šola v Laškem. Ne bi mogli reči, da si na šoli niso prizadevali urediti kuhinje, toda najprej ni bilo priTner- nih prostorov, potem pa je zmanj- kalo denarja. Končno se je občinska skupščina odločila, da bo pomagala in je v proračunu zagotovila nekaj čez milijon in pol dinarjev za mleč- no kuhinjo v osnovni šoli Laško. Svoj prispevek pa je daroval tudi ko- lektiv »Volne«, ki je osnovni »kapi- tal« tako povišal na dva milijona di- narjev. Prostori so urejeni in tako so končno nared vsi pogoji, da v osnovni šoli Laško začne obratovati šolska kuhinja že v drugem polletju. Dedek mraz na ledu Po štirih letih je bilo spet mogoče, da so na preurejenem drsališču v Celju letos sprejeli dedka Mraza. Celjsko društvo prijateljev mladine, hokejsko-drsalni klub Celje in ko- talkarsko4irsälni klub iz Velenja so skupno pripravili pravljico Sncgulj- čica s škrati na drsalkah, z ledenim možem in drugimi živalmi, snežin- kami in dedkom Mrazom. Obe prireditvi si je ogledalo nekaj čez dva tisoč otrok s starši, ki so uživali ob drugem dedku Mrazu na drsalkah. Uspeh prireditve in veliko navdušenje, ki so ga pokazali otroci, je najlepše priporočilo, da bi takšno prireditev pripravili vsako leto. K uspehu letošnje prireditve so pripK>mogli prizadevni društveni de- lavci Hinko Dermol in Dragica Ma- vec iz Velenja ter Nada Jelovšek in Stane Jurko iz Celja. Obdarili SO jih Kot lansko leto, tako je tudi letos pova- bila Kreditna banka s svojimi podružnicami in Celjska mestna hranilnica bivSe sodelavce — upokojence na tovariško srečanje ob za- ključku leta 1966. PrlpravHi so jim zares lep večer, ki se ga je udeležilo tudi vodstvo banke. Ob prijetnem kramljanju in obujanju spo- minov je čas vse prehitro pretekel, zlasti pa so bili bivši sodelavci presenečeni, ko so dobili denarna darila. Upokojenci, bivši uslužbenci Kreditne ban- ke in Celjske mestne hranilnice se vodstvu in organizatorjem za vse od srca zahvaljuje jo z željo, da bi imeli mnogo poslovnega us- peha in osebne sreče v novem letu 1967. F. S. 13.1.1967-št.l 3 Prvi možni líandídali v žalski občini so prve kandidate za ob- činsko skupščino evidentirali že na konfe- rencah krajevn,ih organizacij 6ocialJst[ične zveze. Tako so možne kandidate predlagali že v Žalcu, Grižah, Galiciji, Gotovljah, Po- nikvi in Vinski gori, medtem ko bcxio v ostalih to storili še do konca tega meseca; dotlej namreč evidentiranje traja. Ob teh priložnostih so občani predlagali kandidate za splošni zbor občinske skupščine, medtem ko bodo kandidate za zbor delovnih skup- nosti evidentirali na občnih zborih sindikal- nih podružnic in na zborih kooperantov, kjer bodo svoje predstavnike v občinsko skupščino izbirali kmetovalci. Za poslance v kulturno prosvetni, gospo- darski in republiški zbor doslej še niso evi- dentirali možnih kandidatov. Ljudje pa so na konferencah krajevnih organizacij precej govorili o delu dosedanjih poslancev. Zlasti so zadovoljni z republiškimi poslanci, čeprav le-ti sami poudarjajo, da bi radi prišli več- krat med volivce, pa jim tega ne dopuščajo obveznosti in prezaposlenost. Vse zasebne delodajalce ob- veščamo, da je Ur. list SRS, št. 41/66 z dne 22. 12. 1966 ob- javil Zakon o delovnih raz- merjih delavcev, ki delajo pri zaecbnih delodajalcih. Posebno smo vas dolžni opozoriti na dolžnosti do tu- kajšnjega zavoda ob prijavi zavarovancev v delovno raz- merje: predložiti je .poleg obr. ER 22, t. j. prijave v zavaro- vanje še zdravniško spričeva- lo o delovni sposobnosti in pi- smeno dclovino pogodbo, ki mora obsegati določbe 5. čl. omenjenega zakona. Predpi- san obrazec dobite v knjigar- nah. Delovno razmerje delavcev, ki so že zaposleni pri zaseb- nih dclodajlcih, je v smislu 45. čl. Zakona urediti naj'kas- neje v 3 mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon, t. j. do 21. 3. 1967. KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Dr. JOŽE ŠMID Dne 21. decembra lani je v ljub- ljanski bolnišnici umrl upokojeni sodnik okrožnega sodišča v Celju dr. Jože Šmid. Z njim je odšel ugledni pravnik, ki je prizadevno sodeloval pri ureditvi pravne službe po odhodu okupatorja. Dr. Jože šmid je bil rojen v za- vedni učiteljski družini. Po končani osnovi šoli so ga kot nadarjenega učenca poslali v celjsko gimnazijo, po maturi pa je študiral pravo v Crazu, kjer je tudi promoviral za doktorja. Tu se je odlično uveljavil v društvenem življenju slovenskih visokošolcev v okviru akademsko tehničnega društva Triglav. Po kon- čanem študiju je služboval kot sod- nik praktikant v Šoštanju, kjer je delal do začetka prve svetovne voj- ne. Vojna ga je zanesla na vzhodno bojišče; kot zaveden Jugoslovan pa je prešel k Rusom in bil v ujet- ništvu v Tomsku v Sibiriji. Od tod ga je vodila pot v Vladivostok, od koder se je leta 1921 vrnil preko Ilonkonga v Dubrovnik. Nato je zopet služboval v Šoštanju, pozneje pa so ga premestili v Laško, kjer je deloval do leta 1934. Tu je našel svojo življenjsko družico, ki mu je umrla pred leti. Po okupaciji so dr. Jožeta Šmida kot zavednega Slovenca takoj zapr- li. Iz Slovenj Gradca, kjer je službo- val po letu 1943, so ga izselili v Tr- stenik г' Srbijo. Nato je moral dela- ti na sodišču v Beli Crkvi v Banatu, od koder so ga Nemci kmalu izgna- li v Beograd, kjer je ostal do osvo- boditve. Po vrnitvi je dr. Jože Šmid 1946 služboval kot predstojnik okrajnega sodišča v Slovenjem Gradcu, nato pa so ga kot odličnega pravnika pre- mestili na okrožno sodišče v Celje, kjer je 1949 dočakal upokojitev. Še potem se je s svojimi bogatimi iz- kušnjami in znanjem aktivno udej- stvoval. Bil je odličen človek, iskren tovariš in splošno priljubljen. Tak bo tudi ostal v spominih vseh, ki so ga poznali. A. H. ZAPIS O DOLINI IN LJUDEH OB 540 LETNICI ROBANOVEGA RO DU PLANINA lOJ RAJ .. .Odhajam zdaj z gore mi v srcu bridko je. Bog varuje naj za me najlepši kraj ... je zapisal pred leti ROBANOV JO- ŽA, ko je na Strelovec »bolj prile- zel kot prišel« za ovcami. Tokrat ni bil na Strelovcu, pa tudi doma ne. Burja je brila iz Kota in vrtinčila i>neg okrog Travnika, kjer imajo Robanovi drobnico in nekaj gove<Íi. Joža je šel pokladat /jivini. Dvakrat na dan, v snegu, dežjti ali vetru. Dobrih ipetnajst minut hoda od do- mačije. Pred mostom v Rogorilcu .se vzipne dobra gorska polt v breg. Na tabli piše ROBANOV KOT. Od tu se zač. ne svet, ki ga težko najdeš lepšega med lepimi. Takoj za prvim zavo- jem, ob Križu je prva doimačija. Ma- lo naprej druga in nekako v sredi doline tretja — Robanova. Na desni strani, kjer je svet nekoliko polož- nejši sta še dve, Knezova in Haude- jeva stojita kot graničarja sveta, ki meji na steno in nebo. Prvi uraden zaznamek o Robanih je najti v starem urbarju, kjer piše, da morajo Robarui plačevati dajatve. (Leta 1426.). Od takrat je živel vtem kotu rod za rodom, vse dio današ- njih dni. Pred sto leti pri Robanih ni bilo moškega naslednika, zato je domačijo prevzela hčerka, ki se je poročila z Tršnikom. Iz tega rodu izhajajo tudi Joža, Micka, ki je umr- la zatem Lojze, ki se je poročil k Šitiftairju iK)d Oojševo Martin, prav tako poročen v Poitoku pod Oljševo, Albin, ki je u turi knuilu ])(> rojstvu, hčerka Kristina, ki domu je na za- četku doline ter Franc, ki je pre- vzel domačijo. Franc se je tudi pre- pisal in sprejel Robanov priimek, da bi rod ostal. Joža je ravnokar končal pri živi- ni. Sprejel nas je oblečen v doma stkano blago, ohomotan, da se mu je videl le del obraza z iskrivimi očmi. Nad Kotom je žarelo, sonce se je po- slavljalo z vrhov, le Radiuha, na oni strani doline, nad Savinjo je bi- la še vsa obsijana. >Nckaj več kot dva meseca gleda- mo sonce le na vrhovih, v dolino ne îx>kuka«, je dejal Joža kot da bi uganil naša razmišljanja. Počasi smo potlrsavali po snegu, okrog nas je vetor vrtinčil osamelo lisitje. Ko smo se vscdli ob započek v prostoirni sobi Robanove ктејГје, nam je postalo gorko. Skozi okno je žarela Rad u h a, na podu so se igrali Francetovi oinoci. iNekoliko okorno sem dregnil z vprašanjem. ^ »Ne, niso moji. Ko sem bil še mlaj- ši, se nisem poročil, zdaj sem pa prestar.« J/oža. najstarejši iz tega ro- du, se je rodil marca leta 1900. Oče je padel petnajstega leta na Soški fronti, tako da s,o kmetijo vocliTi na- ti z otroki, ki Se žive. Mlada gosjvodinja je na mizo i)ri- nesla potice, ponudili so vino, Joža ]>a se je nekam nerodno, kako tudi ne, ko smo ga bombardirali z vpra- šanji — prestopal. Bil je redkih be- sed, kot vedno, kot vsi ljudje, ki večino življenja prežive v samoti, v giorah. Njegov svet je tam, neko- liko pod vrhovi. Saín je zapisal v pesmi VESELO PLANŠARSTVO: ... Če sonce nam sïje, аГ dež nas rosi — nič to nas ne moti, veseli smo vsi. A^seh sort nam cvetice — v planini cveto — in ptički planinski — prelepo pojo. Ko zima se bliža — in sonce slabi, — v dolino se vračamo — žalostni vsi. »Predlanskim sem že mislil, da ne bom mogel več v ta planinski raj. Hudo me je dajalo, no pa sem se le izlizal. Čakam na Kres, ko se ponavadi odpravimo gor in se po deveti'h iednili vračaino. Tak raí se začenja moj raj .. .<< Pred štirimi leti je zapisal: ... Kaj prinese čas prihodnji — to zastrto je očem, — da nuni želj le malo spolni^— to pa le predobro vem. Dol v dolini ni prijetno — srce hrei>eni nazaj, — na planino, kjer v poletju — zame je zemeljski raj. Lastavice odleitele, — hladen veter je zavel — rožice so odcvetole, — jaz pa osivel... Kot da bi se zavc4lal svoje minlji- vosti, je postal otožen v svojih pes- mih. Iz njili veje ta nenadomestlji- va ljubezen do gora, do »majerstva" , (planšarije). ... S pogledom svet objel — bil srečen in vesel — sem tu velikokrat — in bi! še kdaj bi raci. Odhajam 'zdaj z gore .., In vendar so nui gore vzele veli- ko. hrata. Pod Zvižgovcem mu je KjMxlrsnilo in je i)ave- dal. Rafael je bil najmlajši...« Raduha je utonila v mrak. Snaha je prižgala luč, svetloba se je razli- la skozi okna in utripala v grobno tišiino doline. Za njih se je dan kon- čal. Zjutraj, s prvim niirakom se bo znova začel. Zatem bo prišel Kres, dolino bo požfvel krik majerjev in drobnice, se se bo razlezla po i>ečeh. Zgx)raj ob planšarski koči se bodo ustavljali tujci, ki skozi dolino, mi- mo žvižgovca hodijo na Korošico. JfOŽa jim bo ponudil mleika in kru- ha... Devet tednov .,. J. Sever Za ta svet bi lahko trdili, da jc dvignjen, vendar tak kot je, je nudil nekaj stoletij živ- ljenja rodu Robanov, pozneje Vršnikov . . . »Zdaj je drugače, imamo cesto in avto- mobile«, pravi Joža. »Nekoč pa si moral, če si hotel v Ljubno, 36 krat čez Savinjo . . . Naš Kot je zaradi iaž- jih poti bolj gravitiral k Železni Kaplji in Črni. Dolino so zapuš- čali naši predniki le nekajkrat na leto . . . Zdaj je dolina v sne- gu. Domačije so še bolj stisnjene k steni. (Objavljamo sliko, kot jo je zabeležil objektiv mojstra Pelikana v je- senskih dneh). Pred nami razprostrta doli- vrhov, pod zadnjim na na se konča z vencem lievi strani je omahnil ložetov brat Rafael. V sredini doline kraljuje Robanova domačija kot pred sto, dvesto leti. Potica, pesmi in JOŽA VRŠNIK — ROBAN, planinski in etnografski publicist, ljudski biikovnik naših dni, ki je dosti bolj redkobeseden kot njegova lirika... 15 LET HMELJARSKEGA INSTITUTA Institut za hmeljarstvo v Žalcu bo slavil prihodnji mesec 15. obletnico svojega delovanja. V tem času je opravil veliko delo za razvoj hme- ljarstva v Sloveniji, zlasti pa še na območju žalskega agrokombinata. Zato je tudi razumljivo, da sta di- rektor te velike kmetijske organiza- cije ing. Milovan Zidar in direktor splošnega sektorja Karel Kač ob na- šem obisku i./redno pohvalno govo- rila o pomenu in vlogi instituta za hmeljarstvo: Institut za hmeljarstvo, ki je bil ustanovljen na inicativo proizvajal- cev, ki so ob kampanjski in dokaj nestrokovni čvkciji za obnovo hme- ljišč takoj po vojni začutili potrebo po instituciji ki bi jim lahko poma- gala tako po strokovni kot iwy raz- iskovahii plati, je v letih svojega delovanja doisegel usixdie, ki'prese- gajo v.sa tedanja pričakovanja. Pre- ras(d je v znanstveno institucijo, ki veliko poimeni ne sanio v ožji in širši domovini, temveč tur(>l)lem;i, ugotavl janjem kvalitete hmelja, največje uspehe pa je zabe- ležLl pri zaščiti, saj si je dolina po kaitustrofah v prvih dveh letih ix) vojni ojK>mogla tako, da danes z ve- liko manjšim rizikom začenjajo še tako nmhasto hmeljsko sezono. Stro- kovnjaki instituta so si izredno pri- zadevali, da hi uvedli sodobno pro- izvodnjo in njihova prizadevanja za izboljšano obdelavo, gnojenje, suše- nje in spravilo so se bogato obresto- vala. Prav gotovo je tudi njihova za- sluga. da proizvedejo danes 15 cen- tov hmelja na hektar površine, mied- teni ko so ga primer leta löta 1948 samo tisoč kilogramov. Izbrali so posrečeno delovno metodo — pot do iKi|>osrednega proizvajalca, ki zdaj Midiijo v institutu svojega velikega pomoč-nika. Zavzemali so se za uva- janje mehanizacije, ureditev sodob- nih hmeljaiiskJih žičnic iin takšno tehnologijo, ki lahko - zagotovi naj- A-išjc donose. Institut ima (tudi lastno posestvo, ki je postalo pravzaprav objekt za |)raktiične napotke za pro- izvodnjo hmelja. Tu si ljudje lahko dodobra ogledajo tudi vsako fazo ]>r<>izvo'dnje. Strokovnjaki instituta so tudi ves čas sodelovali pri izda- janju lista Hmeljar, ki je koriisiten pripomoček slehernega proizvajalca. Z dvema dejstAoma pa je institut in z njim tu (Ili mi vsi — lahko še po- sebej zadovoljen: to je uspeh, da so se sredstva, naložena v institut, vra- čala v boljši în večji proizvodnji in da lahiko ob normalnih priložnostih, pa tudi oh napadu bolezni, obvlada- jo situacijo. In drugi — insti)tutsma- trajo kot svojo institucijo vsi slo- venski hmeljarski proizvajalci. In to ne nazadnje zaradli tega, ker so ljud- je. zaposleni pri institutu, v svoje delo vložili veliko prizadevnosti, po- žrtvovalnosti in vztra j nositi. ČIGAV JE KLUВ? Prišlo je že v navado, da smo zelo zadovoljni, če izpolnimo vsaj četrti- no lepo predvidenih in napisanih de- lovnih načrtov. Žal se je taka prak- sa uveljavila tudi v delu mladinskih aktivov, od katerih bi pričakovali največ energije in doslednosti. Eden takih je tudi aktiv Zvezö mladine v Grižah, ki ima za delo veliko pogo- jev. V organizaciji pa vlada mrtvilo, velika neenotnost in organizacija ži- votari. če bi vprašali člana odbora griške organizacije, zakaj ni na klub- skih večerih več mladih ljudi, bi mirno odgovoril, da mnogi za to ni- so zainteresirani. Toda, verjetno or- ganizatorji niso pomislili na to, da mladi v klub ne bodo hodili, če ñe vedo, kaj bi v njem počeli. Prav gotovo se ne bodo zadovoljili s tem, da bodo od strani gledali dve skupi- ni sovrstnikov, ki so edini stalni obi- skovalci in je klub skoraj samo nji- hov? Bo prišel kdo na predavanje, ki ga za nek klubski večer napove- duje samo s svinčnikom napisan le- pak? Ne, za to bi bilo prav gotovo treba storiti še kaj drugega. Odbor pa bi moral vedeti tudi to, da življe- nje v klubu ni mogoče usmerjati sa- mo po lastnih interesih. Dokler vod- stva mladinskih organizacij ne bodo opazila številnih mladincev, ki bi se radi, pa se ne znajo, vključili v živ- ljenje organizacije in dokler bodo mladi tako slabo obveščeni o njeni dejavnosti in bo predavatelj razoča- ran stal pred peščico poslušalcev, obsežni načrti z občnih zborov še dolgo ne bodo realizirani. N. .T. SKROMNO PA VENDAR' V prostorih krajevne skupnosti Otok je ob koncu lanskega leta kra- jevna organizacija Rdečega križa obdarila 17 najbolj potrebnih držav- ljanov na območju te organizacije. Ob prisotnosti predsednika krajevne skupnosti tov. Feriča in predsednika krajevne organizacije RK Otok tov. Tomažiča so povabljenim izročili skromne denarne podpore. Predstav- niki teh organizacij so navzočim za- želeli srečno novo leto. Darila so bi- la skromna, vendar toliko več vred- na, ker so dokazala, da je organizaci- ja RK res skrbnik nad socialno pri- zadetimi državljani in da niso prepu- ščeni pozabi. Še marsikaj pa bi bilo mogoče sto- ril i zanje, če bi Otočani, ki jim je nova Jugoslavija oskrbela lepe, tople domove, bolj podprli to organizaci- jo pri njenih humanih prizadevanjih oziroma skrbi za ljudi, ki še žive v pomanjkanju. Mnogi so namreč od- klonili prispevek letne članarine, ki je v resnici simboličen: OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK ! 1967-1 4 Obisk pri zdravstveni ambulanti Cinkarne Ker se sedaj učimo o člove- škem telesu, nas je naša tovari- šica peljala na ogled zdravstvene ambulante v celjski Cinkarni. Tam smo si ogledali tudi zobno ambulanto in videli sodoben stroj, ki vrta zobe brez bolečin. Pomislili smo, da bi bilo lepo, če bi tudi mi v naši šolski zobni po- likliniki imeli tak stroj. Tedaj ne bi s strahom hodili k zobozdrav- niku, ampak bi si šli popravljat zobe pravočasno. Pavlina Andrej 3. b razred II. osnovna šola v Celju Ob prvem letniku »Našega vrla« v veselje marsikaterega kmeta, sadjarja in vrtičkarja je spomladi preteklega leta začel izhajati časo- pis »Naš vrt«, pozni naslednik nek- daj zelo priljubljenega časopisa »Vrtnar in sadjar«. V šestih številkah — list namreč izhaja vsak drugi mesec — bi našli cel kup sestavkov, ki verjetno zai¿ mlajo tako izkušene vrtnarje kot tu- di tiste, ki so se še do včeraj bavi li samo z lončnicami. Tako je med njimi pregled najvažnejših del za gojitelje vrtnin, preprečevanje ne- katerih pogostih rastlinskih bolezni, pa tudi sadjarstvo ni zapostavlje- no. Predvsem je precej prostora posvečeno sajenju in oskrbovanju sadnih dreves, ribeza, jagod, pa tu- di vzgajanju krošnje dreves, saje- nju in obrezovanju vrtnic, nekate- rim važnejšim okrasnim rastlinam in podobno, vse pa je opremljeno s fotografijami in skicami. Skratka, bralcu nudi »Naš vrt« za 2 tisoč starih dinarjev — kolikor stane cëloletna naročnina — vrsto nasvetov, ki so sami zase vsekakor več vredni. Časopis pa ni koristen samo posameznikom, temveč tudi primeren pripomoček olepševalnim društvom in celo šolam. Bilo bi prav, če bi si ga naročilo čim več ljudi. F. J. Otroci v Črešnjicah so skrbno okrasili svoje učilnice v pričakovanju dedka Mraza, ki jih ni razočaral, četudi se je pripeljal z avtomobilom. To pa je bilo nujno, saj je pripeljal s seboj toliko darov, da bi jih nje- gove smice ne zmogle prepeljati s sanmi. Pokrovitelj šole, podjetje za ceste in kanalizacije iz Celja, je nam- reč z dedkom Mrazom poslal vsem otrokom individualna darila, za vse skupaj pa še gramofon in več gramofonskih plošč s pravljicami. Se bolj pa so se morda otroci razveselili televizijskega sprejemnika, ki so ga osnovni šoli v Črešnjicah poslale z dedkom Mrazom družbeno-poli- tične organizacije v Celju. Občinski sindikalni svet, občinski odbor SZDL in občinski komite ZKS v Celju so namesto običajnih novoletnih voščil namenili denar za nakup televizorja, da so ga podarili za novo leto otrokom v osnovni šoli črešnjice, ki doslej še ni imela svojega televizijskega sprejemnika. Edina šola v celjski občini, ki zdaj še vedno nima svojega televizij- skega sprejemnika, je štorska podružnična šola v Kompolah. Zelo ver- jetno je, da bo kdo sledil zgledu in že ob prvi priložnosti namenil denar od čestitk za nakup televizijskega sprejemnika. Sploh bi bilo morda priporočljivo, da bi organizacije, podjetja in drugi v prihodnje namenili denar za čestitke v podobne namene, saj bi tako bolj trajno koristili družbi, kakor z enkratnim čestitanjem. PRIZADEVNI GASILCI V LJUBECNI SKRB ZA VARNOST Gasilsko društvo iz Ljubečne je prav gotovo ilahko zadovoljno s svo- jimi člani, njihovo prizadevnostjo in potemtakem tudi s svojim de- lom v preteklem letu. V tem času so med drugim pomagali pri grad- nji požarnega bazena v vasi Lipo- vec, ki je že tretji, zgrajen z njihovo pomočjo. Letos bodo gradnje požar- nih bazenov še nadailjevali, dokler ne bo v vsaki vasi vsaj en bazen. Tako bodo prebivaoli lahko mirnej- ši, saj bi jim gasilci tudi v primeru nesreče požar hitro pogasili. Gasil- sko društvo Ljubečna je imelo le- tos polne roke dela, saj je požigalec zanetil na njihovem in sosednjem tmoveljskem rajonu kar enajst poža- rov. Gasilci iz Ljubečne so sodelo- vaili pri desetih požarih in povsod opazili, da je primanjkovalo vode. Prav zato je njihov sklep — zgraditi v vsaki vasi vsaj po en požarno-var- nostni bazen — še toliko bolj trden. Na požariščih so gasilci prebili ne- šteto ur, pomagali pa so tudi pri stražah in zasedah v gasilskem do- mu in drugod, prebedeli tako veliko noči — čeprav jih je naslednjega dne čakalo delo v tovarni ali na polju. Včasih so prišli na po^rišče še z mokrimi cevmi, saj ni bilo ča- sa, da bi orodje posušili in ga ure- dili tako kot to zahtevajo predpisi o vzdrževanju gasilske opreme. Društvo iz Ljubečne pa tesno so- deiluje tudi z vsemi družbenimi or- ganizacijami na svojem terenu. Ni gasilca, ki ne bi bil član Socialistič- ne zveze, nekateri pa imajo vodilne funkcije tudi v drugih organizaci- jah. S takim delom je seveda moč doseči uspehe, saj si ne morejo predstavljati, da bi delali vsak zase. Prebivalci so svojim gasilcem hva- ležni za veliko skrb in pripravlje- nost ob težavah, ki so jih letos dole- tele. Hvalo pa bi radi izrekli tudi sosednjemu društvu Tmovlje, vsem ostalim društvom, ki so pomagala reševati ogroženo imetje in seveda poklicni gasilski četi v Celju. LS NA BIATNEW VRHU PRI JURKLOŠTRli živita svojo lepo jesen Pepea in Jo- žef Božiček. Oba sta že pustila za seboj 60-letnico in najtežja leta svo- jega življenja. 36 let je Jože cestaril in vse to dolgo obdobje se ni nihče pritoževal nad cesto, za katero je iikrbel. Zdaj je upokojen, toda dela nikdar ne zmanjka, ne zanj ne za njegovo prizadevno zakonsko dru- žico. Z velikim veseljem sta poma- gala pri napeljevanju elektrike v njihovo vas. Prvič jima je zagorela električna luč leta 1963 in kmalu po tistem so kupili radio in gramo- fon. Dela pa je tudi na njivicah in vsem srcem navezana na, brajdo, ki sta jo sama zasadila. Vse to pa ju ne moti, da ne bi dobre volje pri- čakala novega dne, da se ne bi' ved- no znova razveselila sončnega vzho- da, pomladi in vsega tistega, kar prinese vsakdanje življenje. To ji- ma daje moč in srečo. J. D. MALA ANKETA v TEH DNEH SMO OBISKALI NEKAJ HMELJARJEV — KOOPERANTOV AGRO- KOMBINATA V ŽALCU. VPRAŠALI SMO JIH, KAJ MENIJO O POMENU IN DELU, KI GA JE v LETIH SVOJEGA OBSTOJA OPRAVIL HMELJARSKI INSTITUT V ŽALCU IN KAKO SE KAŽEJO USPEHI TEGA DELOVANJA V RAZVOJU HMELJAR- STVA. Alojz Hojnik, Lo- čica ob Savinji: »Eh, saj se ne splača! Najraje ne bi nič povedal. Vzeli so mi naj- boljše njive. Hme- lja navsezadnje tu- di ni mogoče je- sti«, se je razhudil na začetku razgo- vora. Kasneje pa je priznal: »Saj to ne leti na institut. Strokovnjaki, ki so tam zaposleni, so nam pomakli ta- ko z nasveti pri za- ščiti hmelja, kot tu- di s predavanji, ki so jih pripravljali pozimi. Takrat smo zvedeli marsikaj zanimivega, čeprav hme- , i Ijarji Svainjske doline dobro poznamo svoje delo in smo mislili, da nam kaj posebno novega ne bodo mogli povedati. Mislim, da je prav, če institut svoje delo tako nadaljuje. Sam sicer še. zmeraj dvo- mim, če ne bomo spet kdaj sekali hme- lja tako kot smo ga pred vojno, ko pa je pri nas tako težko reči kako bo jutri.« Pongrac Turnšek, Polzela: »Meni res ni bilo še nikoli žal, da sem se zavzemal za ustanovitev in- stituta. v teh letih pa je bilo z njim tako — kolikor je v kakšnem obdob- ju dobil sredstev, tako uspešno je pač lahko deloval. Uspehi pa so seve- da odvisni od stro- kovnjakov in če bi povsod imeli take kot je Spela Kače- va, ki je kar na- prej med nami, bi bili prav gotovo boljši Naš kmet se je navadil novih agroteh- naših ukrepov, preventiva pa je se ved- no pereča. Toda to niti m tako čudno, ko pa se včasih še institut in zadruga, ki zdaj preventivo opravlja, ne ujemata. Institut vztraja, da je rastlino treba za- ščititi ne glede na predvidevanja, kombi- nat pa bi včasih rad kaj prihrand. Lani se je to res zgodilo, toda letos je bil pri- delek dosti slabši in prihranek pn za- ščiti ne more kriti izgube pn pridelku. Je že tako, da tako pametnega, da se ne bi zmotil, ni. Več glav pa vec ve. Zdaj poteka na našem koncu akcija urejevanja betonskih žičnic. Tudi pri tem prepričevanju ima institut veliko zaslugo; jemljejo pa tudi vzorce zemlje, da lahko ljudem povedo, kaj ji je treba dodajati, organizirajo predavanja in podobno. Hme- ljarstvo je treba vzpodbujati, pa čeprav hmeljarji ugotavljamo, da med ceno hme- lja in stroški ni več takega razmerja kot je bilo pred leti. In še to bi rad povedal — pa čeprav sem član zadružnega sveta — da imajo kmetje — kooperanti premalo možnosti, da bi vplivali tako na agrokombinat, kot tudi na institut.« Jože Grobelnlk, Dobriša vas: »Jaz se s hme- ljem ukvarjam že štirideset let. Ce to upoštevate, bo- ste razumeli, da mi kaj posebno no- vega res ne т\)ге- jo povedati. Z dru- gim. kot s hme- ljem se na pose- stvu ne ukvanam. Seveda je Veliko dela, zlasti zdaj, ko so odšli otroci in sva z ženo osta- la sama. Institut pa nam kmetom pomaga zlasti z nasveti pri škropljenju, kar nam seveda veliko pomeni. Hmeljarstvo je za našo dolino velikega pomena, zato so potrebne še nadaljnje raziskave. Institutu dela še ne bo zmanj- kalo. Mislim pa, da bi kmetom lahko po- magal tudi z nasveti pri nabavi drobne TOchanizacije, saj je tudi od tega odvisno, če se bo denar, ki si ga v nekaj naložil, obrestoval.c Ivan Razboršek, Arja vas: »Z delom insti- tuta siT|D zelo za- dovoljni. Največ nam sicer pomaga z nasveti pri škrop- ljenju, obvarova- nju rastlin pred boleznimi in po- dobno. Velikega ¡>omena je tudi njihovo delo pri ugotavljanju kvali- tete hmelja. Jem- ljejo vzorce, jo analizirajo, potem pa pomagajo z na- sveti. kaj je zemlji treba dodati. Stro- kovnjaki instituta so tudi veliko na te- renu. tako da z nami ros tesno sodeluje- jo. Odkar imamo institut, je tudi proizvod- nja boljša, tako da mislim, da se je odlo- čitev, da ustanovimo institut, ki bo hme- ljarjem pomagal z nasveti in opravljal tu- di znanstvene raziskave, splačala in da so se sredstva, vložena vanj. že davno bo- gato vrnila. Mislim pa, da bi pri institutu lahko napravili več propagande z^ večkratno škropljenje, saj je tudi od tega odvisen učinek preventive.« Franc žužej, Arja vas: »Vidite, jaz sem zemljo že pred ča- som oddal kombi- natu. Zdaj sem tam tudi zaposlen. Bil sem med prvi- mi, ki so začeli škropiti hmeljišča. Kmetje morajo s časom naprej, sprejeti je treba to, kar prinaša moderna tehnolo- gija, sicer te raz- mere onemogočiijo. To tembolj uvide- vam zdaj. ko sem kot orodjar zaposlen pri agrokombinatu. Institut je veliko naredil za to, da na hmeljišča prihaja mehanizacija, kmetom pa lahko svetuje tudi pri izbiri tiste, ki je najbolj primerna. Letošnjo zimo imamo nekaj manj predavanj kot običajno in mislim, da je to slabo, saj je zdaj čas. ko se proizvajalci lahko izobražujejo. RAZPIS Gostinska šola v Celju raz- pisuje za drugo polletje teko- čega šolsikega leta vpis v: 1. REDNI ODDELEK ZA ODRASLE 2. 8-TEDENSKI TEČAJ ZA POMOŽNE KUHARJE IN NATAKARJE 3. 2-MESEčNI TEČAJ ZA PRIVATNE GOSTILNIČARJE Pogoji: uspešno končanih 8 razredov osnovne šole, redna zaposlitev v gostinstvu, vese- lje do gostinskega poklica in ustrezno zdravstveno stanje. Kol kovane prijave in zadnje šolsko spričevalo pošljite do 24. januarja 1967 na Gostin- sko šolo Celje, Titov trg 3. Pripominjamo, da bomo od- delek za odrasle in, tečaje pri- čeli le v primeru, če bo pri- javljenih dovolj kandidatov. Vse potrebne informacije lahko dobite osebno na šoli ali po telefonu št. 33-24. Obvezno zavarovanje po starem z UVKLJAVITVIJO SPREMEMB IN N4)V1H PREDPISOV V ZAVA- '^^OVAxju BOMO NA ŽELJO ŠTEVILNIH BRALCP:V NA TEM MESTU ''<>SREfX)VAlJ VSE NOVOSTI V ZVEZI Z ZAVAROVANJEM VOZIL IN ŽIVINE r\ P().SEVKOV PREMIČNIN... SKRATKA: NAŠE BRALCE BOMO OD ŠTEVILKE IX) ŠTEVILKE SEZNANJALI V ZVEZI Z ZAVAROVANJEM. TOKRAT ODGOVARJA NA NAŠA VPRAŠANJA O OBVEZNEM ZAVAROVANJU VOZIL JANEZ TOMŠIČ, ŠEF GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA PRI CELJ- SKI ZAVAROVALNICI IN CLAN REPUBLIŠKE KOMISIJE ZA UVAJA- iNJE >NOVIH TARIF IN SPREMEMB PRI ZAVAROVANJU. — Tovariš TOMŠIČ, tokrat bi nas zanimale predvsem spremembe pri obveznem zavarovanju motornih vo- zil. V teh dneh so namreč v teku re- ^istriu ije vozil in s tem v večini pri- merov tudi obnovitve zavarovalnih položnic obveznejia zavarovanja. Pri obveznem zavarovanju ni nolnuiih sprememb razen ene, ki jo je uvedla celjska zavarovalnica. Ob registraciji vozil lahko lastnik vozi- lu vplača obvezno zavarovanje kar našemu uslužbencu in mu ni treba hoicliti na zavarovalnico ter s tem po uopolrebneni izgiubljati čas. Poleg tegra lahko prav tako že tam dobi za 3 iN-clin zeleni kanton, ki mu služi v inozemstvu kot spričevalo o plača- nem zavarovanju. — Ljudje poj?osto zamenjujejo zeleni karton od »roza pole« in me- nijo, da je to isto. Predvsem, ko^t riičeno «eleni karton služi le kot sipričevalo lastni- ku avtomobila v inozemstvu, da je zavarovan. Velja pa za vse evrop- ske države in države bližnjega Vzhoda, razen Iraka. Države so na kartonu navedene. Roza polo pa lahko dobi samo tisti voznik, ki ima kasko zavarovane po- škodbe svojega vozila. — Doslej naši vozniki, ki so po- škodovali vozilo v inozemstvu niso mogli uveljaviti zahtevkov v prime- ru nesreče. Torej je s to »roza polo« to odpravljeno? Na to ])olo dajo tuje zavaro- valnice kritje za popravilo voza do vozneg'a stanja. Do voznega stanja pa samo zato. da ne bi nekateri last- niki voza kompletno uredili, mi bi pa pokrivali škodo. Voz si morajo ur(4litr doma. — Na kaj vse se nanaša obvezno zavarovanje? Obvezno zavarovanje ке nana- ša samo na рочк(н11>е stvari ali oseb, ki jih je p«Fvzrrtčilo lasrtnikovo vozi- lo stvarem ali tujim oseliam. Zava- rovanec se lepitiiiiira z odrezkorn zavarovalne položnice, ki bî jo naj imel praviloma vedno 'poleg promet- neg'a do4oljenja. To velja za domo- vino. Л^ tujini pa z zelenim karto- nom. — Kolikokrat zavarovalnica v pri- meru nesreče povrne pri obveznem zavarovanju škodo? Lani so bile sprejete neke spremembe. V domovini je to neomejeno. Do lanske{ia leta je bilo to omejeno. Na primer za poškodiovano osebo največ pet milijonov lia za vozilo 5(K) tisoč starih dinarjev. Za tujino pa zavarovalnica povrne pri obvez- nem zavarovanju le itri škode. — Torej pri obveznem zavarova- nju ni nobenih sprememb, lastniki vozil pa lahko vplačajo to zavarova- nje v vseh krajih, kjer vozila regi- strirajo? Tako je. Pri obveznem zavaro- vanju ni nobenih sprememb, med- tem ko je kasko zavarovanje spre- menjeno. Pri tem zavarovanju so sprejeti ostrejši ukrepi pri likvida- ciji in |H) večanj u škod. l'RIII()I)N|IC BO O KASKO ZA- VAROVAN |LI (CELOTNI POVR- NITVI ŠKODE) ()IX;OVARJALA i\ A N A š A VP R ASAN J A VI DA DC )B- NIK. ŠEF ODDELKA ZA IMOVIN- SKA ZAVAROVANJA. Profesor Jože Trohej v torek, 10. januarja smo poko- pali Jožeta T robe j a, bivšega profe- sorja na gimnaziji v Celju. Pokoj- nik je bil rokaj iz šaleške doline in je obiskoval gimnazijo v Celju, le kot šestošolec je moral v prvo sve- tovno vojno. Po končani vojni in po razpadu Avstroogrske monarhije se je vrnil na gimnazijo in maturiral leta 1919 med prvimi maturanti na popolni slovenski gimnaziji. Po frta- turi se je posvetil prosvetni službi. V Zagrebu je na Višji pedagoški šo- li štiri leta študiral matematiko in fiziko, nato pa postal profesor na učiteljišču v Mariboru, kjer je delo- val vse do leta 1941. V drugi svetov- ni vojni je prišel v nemško ujet- ništvo, ko pa je bil izpuščen je ne- kaj časa poučeval na srednji šoli v Fiirstenfeldu, od tu pa je zaradi de- nunciacije prišel v zapor in bil ob- sojen na smrt. Ustreljen bi inorai biti 7. maja 1945 toda 2 dni prej so ga osvobodili Angleži. Po osvoboditvi je prišel službovat na gimnazijo v Celje. Tu je več let vodil tečaje za izobrazbo članov JLA in bil tudi vodja predmetne komisi- je za matematko in fiziko. Nekaj časa je deloval tudi na celjskem učiteljišču. Za njegovo zrahljano zdravje je bila to težka obrerneni- tev, vendar je vse delo opravljal z dobro voljo in z njemu lastno vztrajnostjo. Kot človeka odlikuje Trobeja kremenit značaj, močna vo- lja, veselje do dela in ljubezen do mladine. Kot učitelj je bil pri dija- kih priljubljen, saj je znal z njimi ravnati tako, da so v njem videli ne samo strogega učitelja, temveč tudi dobrohotnega prijatelja. Odlikovala ga je izredna pedagoška sposobnost in spretnost v metodičnem podaja- nju. Z njegovim odhodom z gimnazije ob upokojitvi pred 6 leti se je zelo občutila vrzel v profesorskem zbo- ru, saj ga je zapustil dober in iskren tovariš in odličen vzgojitelj. Z nje- govo smrtjo pa ni doživela udarca le njegova družina, temveč tudi nje- govi stanovski tovariši, prijatelji in znanci. Vsem bo ostal v neizbris- nem spominu. Ivan Mlinar Jože Belak v soboto, 7. januarja, je smrt iz- trgala iz naše srede tovariša Jožeta Belaka, upoko j enega s t rokovnega uči- telja predvojaške vzgoje na gimna- ziji v Celju. Vse njegovo življenje je bil nepretrgan boj za življenjski obstoj. Rojen je bil S. marca 1913. leta na Pilštajnu v malokmečki dru- žini. Po končani podoficirski šoli je končal tudi vojno-tehnično šolo. Ob nemški okupaciji je bil v ujetništvu, odkoder se je vrnil domov maja 1942. leta. Po vrnitvi iz vojnega ujet- ništva je živel nekaj časa pri star- ših kot brezposeln in je pomagal delati na posestvu. Nato se je pove- zal z OF in šel 1944. v partizane. Til- di po osvoboditvi je ostal v vojski do demobilizacije 11. maja 1946. Dve leti nato je delal kot knjigovodja v Državnem zavarovalnem zavodu v Celju, 10. oktobra 1948. leta pa je bil premeščen na tedanjo I. gimnazi- jo v Celju kot strokovni učitelj za predvojaško vzgojo. Tudi v času služ- bovanja na gimnaziji se je marljivo strokovno in pedagoško izpopolnje- val, imel dober učni in vzgojni us- peh in sam discipliniran je znal vzdrževati tudi disciplino pri učen- cih, do katerih je imel neposreden in human odnos. Požrtvovalno je skrbel za gimnazijski kinoprojektor in predvajal otroške kinopredstave. Na terenu se je udej stvoval kot po- litični delavec in odbornik strokov- nega združenja ter imel vrsto dru- gih ftmkcij. V priznanje za dolgo- letno delo je dobil medaljo zaslug za narod in medaljo za vojne zaslu- ge ter okrog 10 zahvalnih diplom v okrajnem, republiškem in zveznem merilu. 1964. leta je Jožeta Belaka napad- la neozdravljiva bolezen, zaradi ka- tere je bil invalidsko upokojen. V pokoju pa je njegovo življenjsko vo- ljo slabila tudi težka skrb, kako bo živela njegova družina. Z Jožetom Belakom izgubljamo človeka, ki je zaradi svojih spošto- vanja vrednih lastnosti, kot so skromnost, poštenost, delavnost in zaupanje v sočloveka, zadolžil vse nas, da ohranimo spomin nanj. Ivan Grobelnik Kako dolgo bomo še upali s Cankarjem: »...da napoči zarja iistega dne...« Družbenim službam sedanji čas ni naklonjen. Zaostritve v proračunih vnašajo dokajšnjo negotovost zlasti za tiste usta- nove, ki so medobčinskega pomena. Ali se bodo občine odločile, da sofinancirajo njihovo dejavnost ali bo največji del finanč- nega bremena ostal na ramenih matične občine — ali bo kako drugače? Med najpomembnejše kulturne ustanove v celjskem območju sodi Slovènsko ljudsko gledališče v Celju. Maloštevilni kolektiv si zelo prizadeva, da bi opravičil svoj obstoj. Kljub temu pa ga Še vedno bremenijo težave. O njih govori tudi naš razgovor z upravnikom gledališča Slavkom Belakom. Reforma je večino kul- turnih ustanov postavila v težaven položaj. Kaj naj- bolj obremenjuje gledali- šče? Tretman gledališča in vredno- tenje dela gledališčnikov na- sploh. Vendar je to problem, ki je toliko star kot naše gledali- šče. Z drugimi besedami: sama reforma gledališča ni postavila v težaven položaj, saj je že pred njo bilo v dosti težavnem ]x)lo- žaju — pes, ki ga tepe mnogo palic, se komaj zmeni, če ga zač- ne tepsti še ena nova. Če hočete krajši^ odgovor: obremenjuje nas dejstvo, da je reforma še vedno samo gospodarska, prav nič pa — družbena. V zadnjem času marsi- kje shšimo, da bi se mo- rali odločiti, če si ob na- rodnem dohodku, ki ga ustvajrijamoi, (lahko privo- ščimo tolikšen obseg kul- turne dejavnosti. Ali me- ^ nite, da smo že dovolj kul- turni? Na to vprašanje odgovarjam s proti vprašanjem. Zakaj mihče ne vpraša, ali smo ekonomsko dovolj močni, da si ob narodnem dohodku," ki ga ustvarjamo, lah- ko privoščimo: spent dvorano, troje svetovnih prvenstev V enem letu, viadukt Peračico... itd____zakaj se o tem vprašuje- mo samo pri kulturi? In vendar je prav kultura tista, po kateri se vrednotijo čas in ljudlje. Kot kaže si bodo mo- rale kulturne ustanove is- kati lastne vire dohodkov. Kateri so poleg občinstva vaši lastni viri? Gledališče živi za občinstvo in zaradi občinstva, zato je občin- stvo tudi edini vir njegove eksi- stence. Gledališče je lahko ideal- no subvencionirano pa lahko kljub temu odmre, če nima ob- činstva. Take smrti se naše gle- dališče ne boji: v letu 1966 smo imeli 71.159 obiskovalcev in to kljub subvencijii, ki je bila daleč od idealne. In morda ne bo od- več še podatek, da smo v pre- teklem letu dosegli 28 % skupne- ga dohodka iz lastnih virov. Ali se vam zdi, da gle- dališče več da kot dobi? Težko je odgovoriti na to vprašanje, ko vemo, da je gleda- lišče v naši družbi dokaj raiz- vrednoteno. Gledano z evropski- mi merili — tako v primer'javi z Vzhodom kot z Zahodom — da- je gledališče veliko, prejema ma- lo. Kaj si obetate od med- občinskega financiranja? Teoretično veliko, praktično nič: sodeč po rezultatih 'doseda- njih dogovorov (za te vemo sa- mo posredno od predstavnikov občin v krajih, kjer gostujemo) bodo zaradi teh dogovorov ver- jetno zamrli dosedanji aranžma- ji naših gostovanj. To pa pome- ni manfjši dohodek gledališča in s tem večji pritisk na občinski proračun. Kakšni kriteriji bi po va- šem mnenju morali odlo- čati, koliko sredstev naj bi dobila kakšna kulturna in- stitucija? Samo pogodbe in realizacija pogodbenih obveznosti. Toda za take ¡kriterije je potreben jasen koncept razvoja kulturne dejav- nosti in sredstva, ki ne bodo do- voljevala obstoječe negacije na- čela »vsakemu po delu«, ko smo za presežene delovne obveznosti prejeli manj sredstev. To je tudi edina pot iz dosedanje še vedno obstoječe administrativne delit- ve subvencij. Če bi o delitvi odločali vi, kako bi delili? Predvsem ne bi delil. Zakaj govorimo "»povsod o nagrajeva- nju po delu, pri delavcih kultur- nih dejavnosti pa samo o dode- ljevanju, kot da delo le-teh ni dalo vredno plačila. Kako dolgo bomo še upali s Cankarjem: »da napoči zarja tistega dne, ko na- ša kultura ne bo več krfzantema siromakova, temveč bogastvo bogatega!« Foto-klub v Slovenskih Konjicah je bil pred leti precej znan, a zlagoma je njegova dejavnost zamrla. Pred nedavnim pa so se konjiški fotoama- terji znova zbrali in začeli z oživljeno dejavnostjo. Ob svoji obletnici obstoja so pripravili medkliibsko razstavo fotografije, kjer je sodelovalo dvajset slovenskih foto klubov. Med razstavljalci je bilo tudi dosti do- mačih del, vsekakor pa je očitno, da bodo zdaj konjiški fotoamaterji spet skrbeli za svoj sloves. Na fotografiji: vhod v razstaviščni prostor v kulturnem domu in del razstavnega prostora. Razstavo fotografij si je ogledalo veliko ljudi, vsekakor pa vsa konjiška šolska mladina. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJI2NICE Bougslaw^ska Z.: literatura okresu pozytywizmu i realizmu krvtyczne- go. (Wyd. 3) Warszawa 1961. S. 28337. Lazarevič Lj., O. Matic, V. Simo- vič: Primena zavodskih vaspitnih mera prema maloletnicima. Beograd 1965. S. 28331. Rabac-Condrič G.: Neorealizam u talijanskoj prozi. Sarajevo 1965. S. 28329. Tocquet R.: Življenje na planetih. Ljubljana 1966. S. 28327. Giraud P.: Stilistika. Sarajevo 1964. S. 28313. Biber D.: Nacizem in Nemci v Ju- goslaviji 1933—1941. Ljubljana 1966. S. 283Гб. Smiljanić D., M. Mi(juškovič: Dra- ma braka i porodice. Beograd 1965. S. 28298 . Novosel M.: Psihologija za inženir- je. Zagreb 1965. S. 28309. Priručnik za komunalno higijenu. Beograd—Zagreb 1966. S. 28303. Staton T. F.: Uspješno podučava- nie. Zagreb 1965. S. 28310. Tomovic R.: Presudni čas nauke. Beograd 1965. S. 28274. Lix années d'historiographie you- goslave 1945—1955. Beograd 1955. S. 28265. ZK pred konferencami (Nadaljevanje z 2. strani) 1, Z reformo postopno sproščamo delovanje nekaterih zakonitosti. Pri tem je najpomembnejše uvajanje blagovno-tržnih odnosov v gospo- darstvo. Svobodnejši trg naj vredno- ti in realno oceni vrednost posamez- ne proizvodnje. Trg naj odreja cene in s tem položaj posameznih delov- nih organizacij in panog gosp<^ar- stva med seboj. Postopno torej od- pravljamo vmešavanje »države« (državnega aparata) in planskih dr- žavnih organov. V zameno za to pa uvajamo element trga, ki bo bolj objektivno »izmeril« in ovrednotil, kot v državnem organu posamezni referenti, ki še vedno »krojijo« (ker še vedno nismo sprostili cen) usodo posameznih podjetij in panog. Uve- ljavljanje trga in njegovih zakoni- tosti v gospodarskem razvoju pa ni I enostavno. Z reformnimi ukrepi smo začeli odpirati proces njegove- ga postopnega uveljavljanja. Kako lx> trg zaživel, je odvisino od [ mnogih faktorjev, zlasti pa od raz- položljvih materialnih in deviznih rezerv. 2. UVajanje blagovno tržnega go- spodarstva je najtesneje povezano in lahko resnično učnikuje le, če je »doma« tudi pri nas prisotno tuje tržišče. To se pravi: z reformo te- žimo, da odpremo meje in na ta nar čin »prisilimo« naše gospodarstvo, da bo v borbi z mnogo težjimi po- goji, ki jih narekuje Tuji trg, prodz- vajailo čim cenejše in kvalitetnejše. Tudi ta odločitev poraja mnogo ne- razumevanja, saj smo v preteklosti lahko prodajali na našem zaprtem tnu skoraj vse, karkoli je kdo pro- izvedel in neodvisno od cen in kva- lite e. To pa ni več mogoče. Naše gospodarske zmogljivosti so prera- sle potrebe domačega trga. Zato je prav to tudi osnovni vzrok za od- ločno vključevainje Jugoslavije v mednarodno delitev dela. 3. Tretji bistveni element reforme se nanaša na progranniranje in sploh usmerjanje razvoja. Prej smo brli navajerii na zelo konkretno in čvrsto planiranje »države«. Planirali smo pretežno od zgoraj navzdol. V pogojih blagovno tržnih odnosov pa dobiva država drugačno vlogo. Bla- govno tržno gospodarstvo terja ze- lo samostojne delovne organzacije, ki se samostojno odločajo glede svo- jega razvoja (enostavna in razširje- na reprodukcija). V takih pogojih usmerja družba razvoj le z ekonom- skimi sredstvi im ne admimistrativ- nimi ukrepi (torej davčno politiko, krediitno politiko, politiko carin itd.). Ekonomska usmerjanja pa slonijo na znanstvenih spoznanjih o možnostih ekonomskega razvoja. Programiranje torej ostaja bistvena kompvonenta socialističnega razvoja. Toda z reformo spreminjamo v osnovi oblike usmerjanja in progra- miranja razvoja. Reforma prinaša mnoge druge bistvene spremembe, ki pa vsaka zase zahteva svojo razlago v poseb- nem članku (o tem bi morali več pisati, če želimo razumeti sedanje procese). (Dalje prihodnjič) TV 1 T do 21.1. nedelja, 15. januarja 19é7: 9.05 Poročila (Zagreb;) 9.10 Kmetijska od- daja (Zagreb); 9.55 Wengen: Slalom га moške — prenos (EVR); 11.3Ü Tomek in pes — se- rijski film (Ljubljana); 11.45 Filmi za otroke (Ljubljana); 11.55 Wengen: Slalom za moške — prenos (EVR); 13.30 Tisočkrat zakaj — od- daja za otroke (Beograd); 14.15 Nedeljska TV konferenca (Zagreb); 16.25 Poročila (Zagreb); 16.30 Pred evropskim prvenstvom v umetnem drsanju (Ljubljana); 16.50 (Ljubljana); ____ Ponavljamo za vas (Ljubljana); 18.20 Stari fihgrani (Skoplje); 19.00 M. Stankovič: Kra- vata v pisani izložbi — mlad. igra (Zagreb); 19.54 Medigra (Ljubljana); 20.00 TVD (Beo- grad); 20.45 Cik cak (Ljubljana); 20.50 Doba ~ zabavno gl. oddaja (Beograd); 21.50 Portret slikarja Ivana Lovrečiča (Za- greb); 22.00 TV dnevnik (Beograd). PONEDELJEK. 16. januarja 1967: 11.40 TV v šoli: Polarna področja: Antark- tika (Ljubljana); 12.05 Krmimo ptice pevke -- dodatek (Zagreb); 17.20 Poročila (Zagreb); 17.25 Mah svet — oddaja za otroke (Zagreb)- (Skoplje); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Lepe pesmi so prepevali — nar. gl (za Intervizijo); 18.45 Zdravstveni na- sveti: Zlatenica (Ljubljana); 19.05 Za danes in jutn (^ubijana); 19.15 Tedenski športni pre- (Beograd); 19-40 TV pošta (Ljubljana); 20.00 TVD (Beograd); 20.30 TV draina ¡^¿1 puh« (^greb); 22.30 Biseri glasbene literatu- Í4 -/t? (Beograd); 22.45 Knjiga, gledališče, film (Beograd); 23.05 TVD (Beogrkd). TOREK, 17. januarja 1967: 18.25 Poročila (Ljubljana); 18.40 Torkov ve- čer (Ljubljana); 19.00 Svet na zaslonu — Ber- lin (yubljana); 19.40 TV obzornik (Ljublja- na); 20.00 Balada o Moskvi — sovjet, lirična komed. (Ljubljana); 21.30 Kulturna panorama (Ljubljana;) 22.10 Zadnja poročila. SREDA, 18. januarja 1967: 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 15.05 Isto (Beograd); 15.00 Smuka za ženske --posnetek tekmovanj v Schrunsu (Zagreb); 17.(K Poročila (Ljubljana); 17.10 Antarktika — tlim iz Drsnejevega sveta (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Združenje ra- sS^v^^Q^ïn Reportaža (Za- (Ljublja- na); 20.00 TVD (Beograd)- 20 30 Cik глк- (Ljubljana); 2035 RezSki iS _ CirSs Liubljana (Ljubljana); 21.25 ENA: eni, zab. gl.^ oddaja (Zagreb); 21.55 Poročila (Ljublja- CETRTEK, 19. januarja 1967: 11.00 Angleščina (Beograd); 11.30 Glasbeni pouk (Beograd); 13.50 Slalom za ženske - i^ln^Tv v Schrunsu (Zagreb); 6.10 TV y šoh: Pol. področja: Antarktika (Ljubljana); 16.50 Glasbeni pouk - ponovi- mn^ (Ljubljana); 17.10 Medveda lovimo — mladinska igra (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Mladinska tribuna (Zagreb); 18 35 Od- daja resne glasbe (Zagreb); 19.00 Urika: So- cialna poezija (Ljubljana); 19.30 Igra Sonja Argenta — pianistka (Ljubljana); 19.40 TV prospekt (Zagreb); 19.54 Pred evropskim pr- venstvom (Ljubljana); 20.00 TVD (Beograd)- 20.30 Aktualni pogovori (Beograd); 21.10 Te- leman; Pimpinone; predstava opere SNG Ma- ribor (Ljubljana); 22.00 Poročila (Ljubljana); 22.15 Svetovno prvenstvo v rokometu — doI- finale (Zagreb). PETEK, 20. januarja 1967: 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 16.10 Isto (Beograd); 17.05 Poročila (Zagreb)- 17.10 Ostržek — oddaja za otroke (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Brez pa- role — nato 18.48 Nesrečniki I. d. (?); 19.05 Glasbeni kotiček (Ljubljana); 19.20 Brez pa- role — mladinska oddaja (Ljubljana); 20.00 TVD (Beograd); 20.30 ¿ik cik (Ljubljana^ 20.35 Ekran na ekranu (Zagreb); 21.35 Mojstri iluzorniki biografskega filma: Shakespeare: (Ljubljana); 22.35 Zadnja poročila. SOBOTA, 21. januarja 1967: 16.05 Smuk za moške — posnetek tekmo- vanj v Kitzbühlu (Zagreb); 17.15 Poročila (Ljubljana); 17.20 Miš, maš in Saš — lut- kovna oddaja iz serije Drejček in trije Mar- sovčki (Ljubljana); 17.40 Kje je, kaj je (Beo- grad); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Vsako soboto (Ljubljana); 18.30 Koncert za mladino (Beograd); 19.15 Neznani kraji — se- rijski film (Ljubljana); 19.45 Cik cak (Ljub- ljana); 20.00 TVD (Beograd); 20.30 Humore- ska Vase Popovića (Beograd); 21.30 Serijski film (Ljubljana); 22.20 Zabavno glasbena od- daja »Nocoj se igramo z Rito Pavone (Ljub- ljana); 23.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Nedelja, 15. januarja: 11.00 Napoved časa in programa, 11.05 pogovor s poslušalci: Ra- dio Celje v 1966. letu; 11.20 za nedeljsko raz- vedrilo; 11.45 naši poslušalci čestitap in po- zdravljajo; 12.45 Stane Verbič — Topovske granate so padale v prazno; 13.00 zaključek oddaje. v dneh od ponedeljka, 16. do vključno so- bote 21. januarja bodo čestitke vsak dan na sporedu od 16. do 17. ure, celjska kronika ob 17.55, obvestila pa ob 17.15. Razen tega bodo še naslednje oddaje: Ponedeljek, 16. januarja: 17.25 športni pre- gled; 17.40 Fr. Liszt v besedi in glasbi. Torek, 17. januarja: 17.25 v galeriji kul- turnih in zgodovinskih spomenikov; 17.40 glasba z izposojenih plošč. Sreda, 18. januarja: 17.25 iz dela celjske občinske skupščine, 17.35 glasbena medigra 17.45 iz delovnih kolektivov — IFA. Četrtek, 19. januarja: 17.25 radijski feljton; 17.40 ansambel Ota Roma s pevci. Petek, 20. januarja: 17.25 deset minut z zdravnikom; 17.35 za vsakogar nekaj. Sobota, 21. januarja: 17.25 naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.40 za prijeten konec tedna. RADIO - CELJE 13.1.1967-št.l 6 8. REPUBIJSKO SMUČARSKO PRVENSTVO NA POBOČJIH CELJSKE KOCE SODELOVALI BODO NAŠI VKHUNSKI ALPSKI SMUČARJI 20. in 21. tega meseca bo Celjska koča pn/onsce 8. republiš- kega smučarskega prvenstva gozdarjev, lovcev in lesnih industrij, cev ki ga prireja celjsko društvo inženirjev m tehnikov gozdar- slv¿ in lesne industrije. Pokrovitelj bo i>oliticni sekretar občin- skega komiteja ing. Andrej Marine. Tekmovanje, ki se ga bodo udele- žili nekateri naši vrhunski alpski smučarji, kot Klinar, Lakota, Stefe^ Mulej in drugi, bo imelo značaj zve.7ne prireditve. Razen tega роп}^^- ni nadaljevanje večletne tradicije slovenskega smučarskega športa, po- tekalo pa bo v veleslalomu in tekih za moške in ženske. O njegovi kva- liteti priča že to, da so naši najbolj- ši smučarji izšli prav iz vrst goz- darjev. Kolikor bodo ugodne snežne razmere v dolini, se bodo tekmoval- ci v tekih pomerili v najbližji okoli- ci Celja, vtem ko bodo v veleslalo- mu tekmovali na novo urejeni smu- čarski progi pri Celjski koci. Če- prav pomeni prireditev uradno smu- čarsko prvenstvo, je posebno raz- veseljivo dejstvo, kot je v ¡wseb- ni brošuri, izdani v ta namen, zapisat pokrovitelj ing. Andrej Marine, da ne gre le za vrhunske dosežke, am- pak tudi za tovariško srečanje, za uživanje prirode, za zdravje in od- dih. Morda se prav zaradi te okoli- ščine tekmovanja udeležuje vsako leio več tekmovalcev in gledalcev. Ker bo letošnja prireditev v osrčju obso/nega področja, na katerem de- luje celjsko društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne indu- strije, je pričakovati še večjo mno- žičnost. Po tehnični plati je prireditelj storil vse za čim uspešnejšo izvedbo tekmovanja in je poleg organizacij- skega odbora imenoval tudi službe iz vrst znanih celjskih si>ortnih de- lavcev, ki bodo tekmovanje vodili. Tekmovalci bodo nastopali v treh starostnih razredih, tako prvoplasi- rani posamezniki kakor ekipe pa bo- do prejeli pokale oziroma priznanja. ŠPORT V KRATKEM Pred dnevi so zaključili tečaj za nove vaditelje smučanja. Po izpitu so dobili naziv vaditelja smučanja Žumer, Kroflič, Grmek in Rozman iz Štor, Samec iz Vojnika ter Emst, Petelin, Rosina, Cvahte, Ivančič in Vrečko iz Celja. Na klubskem prvenstvu ŽSK Ce- tlja v slalomu v nedeljo je zmagal Janko Cetina pred Romom, Čatrom, Nunčičem in P. Cetino. V nadaljevanju občinskega pr-'en- stva v košarki so bili doseženi aa- slednji rezultati: RK Celje : Gim- nazija 36:34, RK Celje : Žalec 27:46, Tehniška šola : Trgovska šola 56:27. Sicer pa je predtekmovanje v glav- nem končano. V A skupini je zma- gala ekipa Zaioa pred liimnazijo, RK Celje, štorami in ESS; v B sku- pini pa je še na sporedu odločilna tekma za prvo mesto med Old boys in КК Celjem. Tretje mesto v tej skupini je zasedla TSŠ, sledita pa še šola za blagovni promet in pe- dagoška gimnazija. Finale bo v so- boto v telovadnicah gimnazijte ш Partizan mesto. Celjska sodniška organizacija no- gometnih sodnikov se je pred dnevi znova kvalitetno okrepila. Njen član Franc Rupret je namreč opravil iz- pit za republiškega nogometnega sodnika. RAZGOVOR NA POLZELI Predvsem nogomet Oglasili smo se pri predsedniku TVD Partizan tov. Janiju Pukmaj- stru v Polzeli, ter ga naprosili za ne- kaj odgovorov. Kakšna je dejavnost vašega društ- va? V našem društvu redno vadita le dve sekciji: nogometna in košarkar- ska. Občasno vadijo tudi igralci na- miznega tenisa in telovadci. V zad- njem času je začela z vadbo tudi ženska telovadna vrsta.« Za katero športno panogo je v va- šem kraju največ zanimanja? »Za nogomet. Nogometaši tekmu- jejo v I. razredu celjske nogometne podzveze. V jesenskem delu tekmo' vanja so prisLali na solidnem petem mestu. Poleg te panoge je precej zanimanja za košarko. Vendar je kljub velikemu številu igralcev nji- hova kvaliteta še šibka za prvenst- veno tekmovanje. Pred leti smo ime- li tudi smučarsko sekcijo, ker pa Partizan ni vodil evidence oddanih smuči, je ostal brez enega samega para.« Kakšna pa je športna dejavnost pozimi? »Na Polzeli imamo eno najlepših telovadnic v tem delu Savinjske dor line, toda v zimskem času ni izkori- ščena tako kot bi morala biti. Razen nekaterih članov društva uporablja telovadnico šo šolska mladina pri šolski telesni vzgoji.« Kaj pa finančno stanje? »Vsako ^leto nam pomagata pred- vsem tovarna nogavic in tovarna po- hištva Garant bodisi z denarjem ali na kak drug način, za kar smo jim dolžni dosti hvaležnosti. V novem letu želim, da bi se predvsem pove- čalo število članstva pa ludi njihova aktivnost.« T. Tavčar V nedeljo prvenstvo V nedeljo bo na smučiščih prt Celjski koči prva letošnja smučar- ska prireditev večjega formata. Ob- činska zveza za telesno vzgojo pri- reja skupaj s celjskim smučarskim društvom občinsko prvenstvo v smučanju, ki se ga lahko udeležijo vsi občani. Tekmovanje se bo pri- čelo dopoldne ob 1Ü.3Ü. U beta pa predvsem zanimivo borbo med mia- do in staro gardo celjskih smučar- jev. Smuk v počitnicah Pred neikaj dnevi so se predstav- niki zveze prijateljev mladine, ob- činsike zveze za telesno kuliuro in posameznih šol pogovorili o progra- mu zimovanj med letošnjimi zim skimi počitnicami. Tako bo na Bohorju od 23. do 28. januarja tečaj za 35 otrok od 11. le- ta dalje. Tečaj bosta vodila dva uči- telja smučanja in vzgojiteljica. Pri- jave sprejema zveza prijateljev mladine. Gledališka ulica 2. Za otroke, ki bodo ostali v Celju, pa bodo kot vsako leto organiizira;li dnevne tečaje v dopoldanskih in po- poldanskih urah. Tečaja bodo na bližnjih smučiščih od 23.—30. janu- arja strokoA'nim vodstvom zbo- ra učiteljev in vaditeljev smučanja pri OZTK Celje, ki je v ta namen osposobila nov strokovni kader. Prijave bodo pobirali po šolah. Med- tem ko je cena za zimovanje na Bo- horju 130 N4iin, je cena za tečaje v Celju 15 N-din. T. G. ZA MODNE PLESE - OBLAČILA PRI »MODI« Prvo tekmovanje rokometašev v torek so rokometaŠi prvič v no- Ati sezoni preizku.sili svojo formo. Nastopili so v nekoliko spremenjeni postavi, z nekaterimi mlajšimi moč- mi, kar so bili prisiljeiiii storiti zara- di odhoda Djakiča v J LA in Krelja. ki je zaradi študija prenehala igrati! \ dvorani Tiivoli so so odigrali dve tekmi. Tekmo ž Medveščakom so iz- gubili z 10:8, s Slovanom pa so, kljub sitalnemu vodstvu igrali neod- ločeno 9:9. Igralci so pokazali dokaj zadovo- ljivo formo. Predvsem so se izkazali mladi Levstik, Snedič in Telič. Po dolgotrajni bolezni je pretekli teden preminil Vladi- slav Kalapati — Laci. Njego- vo ime je vezano za začetke povojne celjske atletike, ko je bil pravzaprav nepogrešljivi član ekipe kot dolgoprogaš. Tako je (leta 1947 skiip^ s Štajnerjem, Kranjcem In osta- limi osvojil tudi balkansko prvenstvo v partizanskem maršu in se tako med prvimi celjskimi atleti vpisal med balkanske prvake. Spričo mučne öoiezni v zad- njih nekaj letih seveda s športom ni imel več nikakr- šnega stika, bo pa ostal v spo- minu starim ljubiteljem atle- tike kot vztrajen in nadarjei) športnik — atlet. DOBMA PITNA VODA I GLAVNA SKRB NOVIH VODOVODNIH RAJONOV v celjskem podjetju Plinarna-vo- dovod pripravljajo v teh dneh spre- membo svoje organizacije, s katero bodo zagotovili večjo učinkovitost poslovanja in rešili potrošnike ne- katerih dosedanjih poi i in nepotreb- ne izgube dragocenega časa. Potem, ko so pHDdjetju priključili v uprav- ђапје nekatere vodovode izven ožje- ga celjskega območja — Svetino, Store, I.okrovec — se je njihov de- lokrofT tako povečal, da bi težko zmogli tekoče urejevati številne po- trebe samo z enega centra. Z novi- nu vodovodi pa je prišlo v podjetje шт nekaj novih problemov, saj so nekateri teh vodovodov že razme- roma dotrajani, drugi pa spet slabo strokovno zgrajeni. Zato so se odlo- СШ, da bodo področje, za katerega Skrbijo, razdelili v tri rajone: štor- sKega, vojniškega in celjskega, ki bo ieS" S'^^'nem mesto Celje. Me- Što V P^ tekle takole: štore in^^'^Sal Svetino, vo Î5 v mestnega vodovoda le- ^ Voglajne - Aljažev hrib. Sel- ce, Zagrad in Pečovnik — vojniški pa območje od ceste v Trnovlje, Že- pino, Trnovlje, šikofjo vas, skratka predel do Vitanja. V obeh krajevnih središčih bodo uredili tudi sedeže rajonov — v Voj- niku v hiši št. 29, v štorah pa bodo prostor še določili. Osnovna delovna dolžnost ekip, ki bodo delale v ra- jonih, bo seveda vzdrževanje vodo- voda, ker pa je v zunanjih predelih slabo urejena služba servisnih uslug, bodo pre\"zeli še ta opravila. Torej za popravila pip in nekatera druga dela prebivalcem štor in Vojnika ter njune razsežne okolice zdaj ne bo treba več v mesto ali k oddalje- nemu vodoinstalaterju, temveč bodo popravilo lahko naročili kar v rajon- ski pisarni. Novih instalacij pa tu ne bodo sprejemali. Rajonske ekipe bo- do potrošnike preskrbovale tudi s tčkočim plinom butan^ropan in opravljale regulacijo in priključke teh naprav. Tu bodo naročnikom lahko sestavili tudi kalkulacijo za nove vodovodne priključke in uredi- li tudi vse potrebne fonnalnosti za priključitev na vodovodno omrežje. V Celje bodo naročniki morali samo takrat, ko bo treba podpisati pogod- bo. Nekateri kraji, kot na primer Te- harje in Kompole, svoje vodovode sami upravljajo. Razumljivo je, da rajonski delovodje ne bodo spreje- mali naročil za popravila s teh omre- žij. Nekateri se sicer zavzemajo, da bi Plinarna-vodovod prev7.ela še osta- le vodovode, toda v podjetju poudar- jajo. da bodo to storili samo po te- meljitem tehničnem pregledu, kajti nekateri takih zunanjih vodovodov so razmeroma dotrajani, ponekod pa tudi slabo napravljeni. V zadnjem času, ko se je močno razširilo šušmarstvo, v podjetju tudi ugotavljajo, da so marsikatere vodo- vodne instalacije v hišah opravl jene nestrokovno. Ljudje tako sicer more- biti prihranijo kakšen tisočak, toda marsikdaj se zgodi, da jih prerana popravila stanejo potem dosti več denarja. Zato so se v Plinarni odlo- čili, da bodo odslej sprejemali pri- jave za priključitev na vodovodno omrežje samo od pristojnih obrtni- kov, ki bodo delo prav gotovo opra- vili dovolj strokovno. To pa je tudi v skladu z odlokom o vodovodnem redu. Vse te .spremembe in pa težnja, da ne bi bilo treba vzišati števila zaposlenih, bodo povzročile tudi majhno spremembo pri načinu po- biranja vodarine. Potrošniki bodo dobili nov, manj kompliciran obra- zec, inkasant pa jih bo verjetno obi- skoval po 10. v mesecu in ne po 1. kot doslej. Spremenjena organizacija poslo- vanja pa v teh dneh ni edina skrb delovnega kolektiva Plinama-vodo- vod. Zavzemajo se namreč tudi za to, da bi čimprej začeli uresničevati svoj investicijski program, ki pred- videva nove objekte v Bežigradu. Ce bo to urejeno v doglednem času — zagotoviti bo namreč treba še po- trebna sredstva — si bodo oddahnili tudi prebivalci Otoka, kjer bo pli- narna opustila svoj dosedanji ob- jekt. Čeprav so v kolekti\ai ustregli prošnji občanov in so proizvodnjo plina premaknili z večernih na do- poldanske ure, pa to prav gotovo ni dokončna rešitev — ali vsaj ne taka, da bi bili ljudje z njo lahko povsem zadovoljni. I. B. ŽRTVE PROMETA! USODEN POČITEK NA CESTI CIRIL ZUPANČIČ je z avtobusom vozil po cesti III. reda Velika vas — Raka v Veliki vasi in zagledal vinjenega JANEZA BRAJ- DICA, ki je ležal na cesti. Takoj je zavrl, vendar vozila ni mogel zaustaviti, ker je bila cesta poledenela ,in spolzka, zato je avtobus z blokiranimi kolesi drsel naprej. Prisebni voznik je uspel zapeljati s prednjimi kolesi tako, da je BRAJDIC prišel med njiju. Za- radi zaviranja pa je avtobus zanesli nekoliko v levo, da je zadnje desno kolo doseglo BRAJDICA in ga potiskalo še šest metrov, dokler se avtobus ni zaustavil. Poškodovane- uega so takoj prepeljali v zdravstveni dom Krško, kjer so ugotovili, da ima poškodova- no glavo in prsni koš. RAZBIL OGLEDALO OB CESTI Voznik tovornega avtomobila M\RTIN RE- CIN je vozil ^cesti 1. reda Ceije—ivîaribor, ko ga je v Vojniku zaradi neprimerne hi- tjosti, spolzke ceste in izrabljenih jaim na ovinku zaneslo. Zadel je v ogledalo ob cesti, ga podrl in razbil ter zdrsnil s ceste na travnik. Telesnih poškodb ni bilo, material- no škodo na vozilu in ogledalu pa so oceni- li na 5.000 N-dinarjev. i TRČILA JE v TOVORNJAK Proti Jagnjenici je iz Radeč vozil s tovor- nim avtomobilom ALOJZ TITOŠEK. Ko je pripeljal do naselja Njivice, mu je po za- sneženi in nepregledni cesti pripeljala na- sproti z osebnim avtomobilom MAJDA BR- KIC, ki jo je zaradi zaviranja zaneslo v že stoječi tovornjak na desni strani ceste. Pri tem so bili laže poškodovani voznica oseb- nega avtomobila, njen sopotnik in otrok. Na vozilih je za 5.000 N-dinarjev škode. SREČANJE NA OVINKU Voznik tovornega avtomobila MARTIN RE- MIC je peljal iz Solčave proti Lučam, nje- mu nasproti pa je pripeljal z osebnim avto- mobilom JOŽE MALf. Pri srečavanju na ostrem nepreglednem ovinku je zaradi ne- pazljivosti voznikov, prišlo do trčenja. Teles- nih poškodb ni bilo, vozili pa sta poško- dovani za približno 2.000 N-dinarjcv. POLEDENELA CESTA FRIDERIK TR2AN je peljal z osebnim av- tomobilom iz Jurkloštra proti Rimskim To- plicam. Na nepreglednem ovinku v Lokavcu mu je pripeljal nasproti s tovornim avtomo- bilom ALOJZ LIPOVŠEK. Cesta je na tem delu ozka, poledenela in ni izplužena po vsej širini. Voznika sta se zagledala na razdalji 20 metrov, srečanje pa ni bilo mogoče. Oba sla zavirala, vendar nista mogla ustaviti vo- zil. Tovorni avtomobil je z levim prednjim delom zadel v levi prednji del osebnega av- tomobila. Pri trčenju sta se lažje poškodo- vala voznik osebnega avtomobila in njegov sopotnik ALOJZ SMID. Škodo so ocenili na 3.000 N-dinarjev. Voznika nista kazala zna- kov vinjenosti. I 13.1.1967-št.l 7 KREDITNA BANKA CELJE razpisuje 1) 3 DELOVNA MESTA ANALITIKOV V KREDITNEM ODDELKU Po{?oji: visokošolska izobrazba in 5 leta prakse na ustreznih delovnih mestih ali višješolska izobrazba in 6 let prakse na Uistreznih delovnih mestih; 2) DELOVNO MESTO SVETOVALCA ZA DEVIZNE POSLE Pogoji: visokošolska izobrazba in 4 leta prakse na ustreznih delovnih mestih ali vtišješolska izobrazba in 8 let prakee na ustreznih delovnih mestih. Osebni dohodki ipo dogovoru. Prošnje z dokazili o šolski izobrazbi in zahtevani praksi je vlo- žiti' osebno pri naslovu. Razpis velja do popolnitve delovnih mest. KOMPAS OBVEŠČA VSAK DAN IZLETI NA DRSALXO REVIJO V CELOVEC OD 9. DO 20. FEBRUARJA 1967 Cena Izleta iz Celja Je 88 N-din za odrasle in 57 N-din za zaključene šoKske skupine. v ceni Je vračunan avtobusni prevoz v Mcr- cedesu, skupinski potni list, vstopnica za re- vijo in vodstvo izleta. PRESENEČENJE ZA VSAKOGAR! KOMPAS Celje bo razdelil med udeležence svtojih izletov na dunajsko drsalno revijo v Celovcu 30 nagrad — med njimi avtobusni Izlet v Carigrad, na Ažurno obalo, v Rim itd. NE ZAMUDITE te izjemne priložnosti in po- tujte na ogled revije v Celovec v organiza- ciji KOMPAS'Celje, ki Vam tudi tokrat nudi najboljše pogoje. KOLEKTIVI — rezervirajte si že predčasno pri KOMPASU za ogled revije v Celovcu so- dobno opremljen avtobus znamke Mercedes. Za ogled revije nudi KO.MPAS Celje kolek- tivom, organizacijam in áolam posebne ugod- nosti! Prijave za ogled revije sprejema KOMPAS CELJE VSAK DAN! OSTALI IZLETI! 1. 1 DNEVNI IZLET v Trst. Cena po osebi 45 N-din vključno potne listine. 2. V aprilu 1967 potovanje z letalom v MO- SKVO in LENINGRAD, Prijave do 25. febru- arja 1967. 3. 12-dnevno potovanje v aprilu 1967 v JE- RUZALEM — DAMASK — BEJRUTU — CA- RIGRAD in SOFIJO. Prijave do 15. 2. 1967. 4. 6-dncvno potovanje z avtobusom v RLVl — FIRENZE — BENETKE dne 13. marca 1967. Prijave do 15. 2. 1967. 5. v času od 11. marca 1967 — lO-dnevno potovanje z avtobusom LOURDES — AVIG- NON — MILANO — PADOVO. Prijave do 5. marca 1967. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TELEFON 23 50. mali oglasi PRODAM VOZNO KRAVO 8 mesecev brejo prodam. Konrad Fazarinc, Zg. Trnovlje 38, Skofja vas. HISO z vrtom v Grobelnem, 10 minut od že- lezniške postaje prodam. Grobelno 2. OPREMO za dnevno sobo prodam. GRUBEN- ŠEK, Celje, Čopova 10 (Otok). KRMILNO PESO — večjo količino proda: Ivan Antloga, Mala Pirešica 12, Petrovče. JUNCA — voznega, starega 2 leti prodam. Zofka Kosec, Glinsko 4, Skofja vas. ZEMLJIŠČE 5 km iz Celja primerno za rib- nik prodam ugodno. Informacije popoldne od 14. do 17. ure. Ivan Stcrle, Celje, Na rebiu 9 (Jožefov hrib). KRATEK klavir, dobro ohranjen in malo rabljen električni štedilnik Gorenje pro- dam, zaradi selitve. Vehovar. Oblakova 3. ZARADI opustitve reje, prodam ugodno 2 prašiča za zakol, težka po 140 kg. Celje, Cret, baraka desno pred mizarstvom Štuk- lek. BREZHIBNO ohranjen pralni stroj PEREX prodam. Celje, Smrekarjeva 1, stan. 13. FIAT 600 D 1962 (41.300 km garantiranih) dob- ro ohranjen prodam za gotovino. Naslov v upravi lista. 1 ha zaraščenega gozda ob avtomobilski ce- sti Tabor—Vransko prodam. Naslov v upra- vi lista. KOVAŠKI meh. dobro ohranjen prodam. Ce- lje, Mariborska c. 115. ŽENSKI težji šivalni stroj »CIK—CAK« pri- meren tudi za moško delo in moški šival- ni stroj PHOENIX, oba v dobrem stanju prodam. Kari Gluk, Braslovče 31. POSESTVO 6 ha z gospodarskim poslopjem prodam za 4,000.000 S-din. Jože Hrastnik, Strmca 55, Laško. ZARADI opustitve stanovanja prodam ugod- no kompletno pohištvo, tudi po kosih in šivalni stroj. Ogled v soboto 14. januarja od II.—16. urt pri Šnild, Celje, Stanetova 19 11. NEMŠKI valilnik »REINHARDT« za 138 jajc, skoraj nov prodam. Angela Pevec, Žalec. KUPIM MANJŠE stanovanje v Celju ali bližnji oko- lici kupim. Naslov v upravi lista. KUPIM dobro ohranjeno karoserijo ali ka- rambolirano. Fidlcr, AMD Šlander, Celje. ZAPOSLITEV ŠOFER ABC kategorije išče zaposlitev. Na- slov v upravi lista. VARUHINJO k otroku 4 ure dnevno sprej- mem. Terglavčnik, novi blok pri Veterinar- ski bolnici^ STROJNI knjigovodja z daljšo prakso išče zaposlitev. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO pomočnico sprejme dr. Brumen, Trubarjeva 63 a. Zglasite se po- poldne. STANOVANJE SOSTANOVALKO sprejmemo. Jožica Stilin, Celje, Kovinarska 10. DVOSOBNO stanovanje v centru mesta (35 mO zamenjam za trosobnega v centru mesta. Naslov dobite pri »Majolki«. OPREMLJENO sobo oddam dvema samskima moškima osebama. Jazbec, Laško, Strmca 4. SOSTANOVALKO sprejmem. Japljeva 7 (Po- lule) Celje. IŠČEM po možnosti neopremljeno sobo v Celju ali okolici. Plačam vnaprej. Pismene ponudbe pod šifro »Dober plačnik«. UPOKOJENI profesor išče garsoniero ali so- bo s souporabo kopalnice. Nudi pomoč pri učenju. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifio »CENTRALNO OGREVA- NJE«. KABINET oddam najraje dijaku-inji. Plači- lo zaželeno vnaprej. Naslov v upravi lista. V OPREMLJENO sobo sprejmem sostanoval- ca. Kersnikova ulica 7. SOBO v Celju iščem. Grem tudi za sostano- valca. Naslov v upravi lista. GARSONIERO ali večjo sobo iščeta zakonca. Nudita lepo nagrado. Naslov v upravi li- sta . DVE uslužbenki — samski iščeta stanovanje Robo in kuhinjo. Naslov v upravi lista. INŠTRUKTORJA matematike iščem. »MATU- RA«. Naslov pustiti v upravi lista. PREVZAMEM šivanje in krpanje. Bugarski V. Aškerčeva 12. KITARI.STA in trobentača iščemo. Valentin Stropnik, »Naša knjiga«, Celje. GARAŽO oddam. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV FRIZERSKA pomočnica išče službo v Celju. Pui.uclbe na upravo lista ^od šifro »SPO- SOBNA«. OBVESTILO Ribiška družina Celje obvešča članstvo, da je združila revirja 23 in 24 v en revir. Lov na sulca v združenem revirju je še mogoč. Dimnikarsko podjetje DIMNIKARSTVO CEIJE, Zidanškova 3, zaposli kvalificiranega dimnikarja. Rok prijave je do 15. januarja V zahvali objavljeni v št. 50 Celjskega ted- nika .se pravilno glasi FANIKA DUŠEJ, ne Fanika Dušek kot je bilo objavljeno. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 13. januarja ob 15.30: A. Dumas: 3 MUŠKETIRJI. Prvi mladinski in izven. Nedelja, 15. januarja ob 10: Л. Christie: MiSELUVKA. II. miaoinski nedeljski iij izven. Tòrek, 17. januarja ob 17: Ац Chítistle: iviisž'.LUVKA. òj Soiski ,m izven. Sreda, 18. januarja ob 17: J. Benavente: MALGUERIDA. Abonma za upokojence. Predpremiera. Petek, 20. januarja ob 19.30 : J. Benavente: MALGUERIDA. Premiera. Sobota, 21. januarja ob 19.30: A. Dumas: 3 MUŠKETIRJI. Gostovanje v Slovenski Bistrici. •Nedelja, 22. januarja ob 16. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Gostovanje v Radljah. TDRIS ПШЕ OBJAVE PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju Je do volj prostih mest tudi v zdraviliščih Dobrna in Rogaška Slatina. Rezervacije so potrebne za soboto in nedeljo v hotelih Evropa in Celeia Celje, Savinja Laško, Hotel Paka Ve- lenje m Planinski dom Logarska dolina. Ce- Ijska koča in Svetina. PREVOZNOST CEST IN SNEŽNE RAZMERE Vse ceste so prevozne, snežne razmere: Celjska koča 50 cm snega, vlečnica dela, smu- ka odlična. Svetina 40 cm snega, vlečnica de- la, Mozirska planina 70 cm, Ljubno, Mozirje Gornji grad 15 cm, vlečnice delajo. Logarska dohna 70 cm in Rogla 120 cm snega. IZLET V ZAGREB IN PTUJ Olepševalno in turistično društvo prireja «ne 21. januarja izlet v Zagreb z ogledom operete LADY IZ PARIZA, dne 5. februarja pa izlet na Kurentovanje v Ptuj. Prijave v Ptuj. Prijave v Turističnem uradu. Opozar- jamo, da je promet na Celjsko kočo ob so- botah, nedeljah in praznikih enosmeren. KOLEDAR SMUČARSKIH PRIREDITEV 15. januarja občinsko prvenstvo v velesla- lomu na Celjski koči; 15. januarja republi- ško prvenstvo v skokih v Mislinji; 20. in 21. јатшгЈа prvenstvo gozdarjev v veleslalomu na Celjski koči. »Zaradi nastalih snežnih razmer se uvede ob .sobotah, nedeljah in praznikih enosmerni cestni promet na cesti Štore—Lipa—Svetina—Ce- ljska koča po naslednjem razpore- du: Za smer ŠTORE—Celjska koča je promet zaprt od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure. Za smer Celjska koča—štore je promet zaprt od 7. do 11. ure in od 12. do 17. ure. Oddelek za upravno pravne zadeve Skupščine občine Celje ZAHVALA Vsem, ki .ste mojo ženo in našo drago mamo ANO DOLINSEK, roj. RogI spremili na njeni zadnji poti, darovali ven- ce in cvetje ter sočustvovali z nami, prisrč- na hvala. Posebno se zahvaljujemo č. g. žup- niku za ganljive besede, g. organistu za spremljanje m dobrim sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih urah. Žalujoča družina 'Dolinšek. I POPRAVEK V zahvali namenjeni kolektivu Žične v Ce- lju, objavljeni v št. 50 Celjskega tednika se pravilno glasi: Franc Detiček, upokojenec Celje Tomšičev trg 9 in ne Franc Artiček, Kot je bilo pomotoma objavljeno. ZAHVALA Kolektivu Kolodvorske restavracije se za izredno pozornost, ki mi jo izkazuje vsako leto z darilom, dolžna najiskrenejšo zahva- lo. Hkrati želim celotnemu kolektivu, z di- rektorjem tov. Dobovičnikom, mnogo, ftino- go u.speha v letu 1967. ' 4 upokojenka Rozika Mulej ZAHVALA Zvezi slepih so poklonili: Tov. Tine Novak, namesto venca na grob pokojnemu profesorju Jošku Trobeju 100 N- din. Sošolci in prijatelji pokojnega prof. Joška Trobeja so namesto venca na grob poklonili 110 N-din. Namesto cvetja na grob pokojnega dr. Jo- žeta Šmida je celjsko prijateljsko omizje po- klonilo 20 N-din. Neimenovani iz Laškega je podaril 50 N- din. Vsem darovalcem prisrčna hvala! POZiV k vložitvi prijav za odmero priisjHîvku iz osebnega dohodka in lironiemepa davka vka iz sknpnega dohodka ohr-anov -(osebni dohodek), davek iia dohodke od stavb in pri- stojbine za cosina vpnežna vozila. ROK ZA VLOŽITEV PRIJAV JE 11. JANUAR 1967 I. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA IK)nODKA OD OBRTNE DEJAVNOSTI Prispevni zavezanci zasebnega sektorja in zasebne pravne loi.sebe, ki so v 1966. letu opravljali kakršnokoli gosp(Klarsko de- javnost z namenom j)ri(lobivanja dohwlkov, ali imeli dohodke od |)r(Mn()ženja in premoži^njskiii ipravic, morajo zairadi odmere j)risj)evikov vložiti davčne prijave na predpisanemu obrazcu. Zavezancem, katerim je bil v í^)66^. letu odmerjen prispevek \|k> i)av.šalm lotni osnovi, ni ipotrebno vlagati davčnih prijav. II. PRISPEVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV Prfjave za odmero pri/s|K»vka iz skupnega dohodka občanov morajo vložiti vse osebe, ki so v 1'>66. letu imele nad 20.000,00 N-din osebnih dohodkov (Uradni list SFRJ, št. 57/65). IIL DAVEK NA DOHODKE OD STAVB Prijavo za cxlmero davka od stavb morajo vložiiti vsi zave- zanci. ki so v 1906. lotu imeli predpisane akontacije davka na dohodke od stavb. Prijave morajo vložiti tudi vsi lastniki etažnih stanovanj. IV. PRISTOJBINE ZA CESTNA VPREŽNA VOZILA Lastniki ccsitnih vprežniih vozil mjorajo prijaviti visa .svoja Mprežna vozila po nosilnosti zaradi odmere pristojbine. Zavezanec, ki je dolžan vložiti naipoved za odmero pri- sipevka oziroma davka, pa je ne vloži v roku, ki je določena v tem pozivu, mora na iračun povečanega priisi>evka oziroma dav- ka plaačti še 5 % od odmerjenega zneska. Tiskovine in pojasiiiila v zvezi z vlaganjem prijav daje uprava za dohodke Sknpščinc občine Celje, Trg svobode št. 9/1, natlstroijje — novi trakt, soba št. 19. SKUPŠČINA OBČINE CELJE Uprava /a dohodke OBVESTILO OBVE.ŠCAMO POTROŠNIKE VODE NA OBMOČJU CELJ- SKEGA OMREŽJA, DA SMO SPREMENILI NAČIN INKASO SLUŽBE. INKASANTI PRICNO Z INKASOM 10. V MESECU IN BODO KASIRALI DO KONCA MESECA ZA TEKOČI MESEC. V ČASU SPREMEMBE, tj. V JANUARJU BODO POTROŠNIKI PLACALI VIŠJI RAČUN, ODPADE PA RAČUN ZA DECEM- BER Z VSEMI PRISTOJBINAML POTROŠNIKI NAJ SE SPORAZUMEJO Z INKASANTOM O DNEVU INKASA V BODOČE. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE IN SODELOVANJE. PLINARNA-VODOVOD, CELJE DRUŠTVO KNJIGOVODIJ CELJE obvešča vse računovodje delovnih oroanizacij, da se bodo vršili seminarji za zaključni račun za leto 1966 in sicer: ZA ZAVODE, ŠOLE IN USTANOVE v sredo, dne 18. janu- arja Í967 V dvorani bivše Gosi>odarske zbornice Celje, Cankar- jeva l/II, s pričetkom ob 9. uri. ZA OSTALE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE pa v petek dne 20. januarja 1967 v NARODNEM DOMU s pričetkom ob 9. uri. Stroški seminarja za .zavode, šole in ustanove 20 N-din za ostale gospodarske organizacije pa 30 N-din »METKA« tekstilna tovarna in konfekcija CELJE razglaša 2 ]>noisti delovni mesti v Industrijski prodajalni pod- jetja v Celju 1. POSLOVODJE — PRODAJALCA IN 2. PRODAJALCA Pogoji: Pod 1. ViK ali K delavec trgovske .stroke, teksbilne smeri, z več- letno i)rakso v trgovini; Pod 2. K delavec trgovske .stroke, Itekstilne smeri, s krajšo prakso (ali brez) v trgoA'ini. Odislužen kadrovski пЛ. Za proisti delovni mostii je poskusno delo po Pravilniku o de- lovnih razmerjih. P.ismene in listmene jx)midbe sprejema do 5. 2. 1%? isplošno- kadrovski odeelek podjeitja. TUDI VI STE VABLJENI V CELOVEC letošnji spcktakel poln lepote, raz- košnih barv in atraktivnega drsa- nja je bogat, kot še nikoli. Rezervi- rajte si sedeže v enem od udobnih IZLETNIKOVIH avtobusov, ki bo- do vozili v Celovec non-stop. Prijave sprejemajo poslovalnice IZLETNI- KA — v Celju, Mozirju, Velenju, Krškem in Krapini. IZLETNIK VABI M DRSALNO REVIJO ZlVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA OD 14. do 21. januarja 1967 Ivan Pleterski, veterinar, Celje, Trubarjeva 93 (Otok), tel. 29-26. Celjsko ptt podjetje sporoča, da bo pošta Svetelka Dramlje od 16. t. m. dalje spremenila delovni čas in sicer, da bo poslovala za ptt uporab- nike od 8. do 12. ure in ne več do 14. ure kot doslej. POROČILO O JAVNEM ŽREBANJU NAGRAD RADIA DLT ŠMARJE PRI JELŠAH žrebanje je bilo v četrtek, 5. januarja 1967 v prostorih radia DLT Šmarje pri Jelšah. Žreb je razdelil nagrade tako- le: 1. Brezplačne čestitke: srečke, ki se končujejo na številko 985. 2. Tranzistorji: srečke številka 2329, 7664, 4537, 8357 in 2014. 3. UKW radijska sprejemnika številki: 9656 In 7330. 4. Televizor: številka 9257. Dobitniki naj pošljejo na- gradne kupone (srečke) s pri- poročenim pismom na naslov: Radio DLT Šmarje pri Jelšah. Dobitke vam bodo poslali po pošti ali Izročili osebno. Zad- nji rok je 8. april 1967. Po tem datumu pravica do dobitka zastara. HUMORESKA Fernando Sabina: OВКОК ZA TELEVIZOR — Ljubica moja, sem dejal, ko sem se zbudil — danes bo prišel inkasant po obrok za televizor. Sama veš, da nam je silvestrova- nje izpuhtelo zadnjo paro. Ne bi se rad srečal z njim. Dajva, pri- tajiva se, ko da ni nikogar doma. Naveličal se bo in odšel. Sklenila sva, da se med tem, »ko naju ne bo doma«, skopava. Slekel sem se, toda iena me je prehitela in se zaprla v kopalni- co. No, med tem lahko skuham kavo, sem si dejal in odkrevsal skoti predsobo, da bi izpred vhodnih vrat vzel mleko. Bil sem nag. Kaj zato, saj bom samo sto- pil ven... Mlekar je steklenico postavil malo proč od vrat. Pre- vidno sem se ozrl, če je kdo na stopnišču, toda groza... Prepih je med tem s treskom zaloputnil vrata, ki so bila znotraj zaprta s patentno ključavnico. Ves pre- strašen sem zvonil. Zaman. Pri- sluhnil sem. Šum tuša je pone- hal. žena je mislila, da sem inka- sant. Zvonil sem in tolkel po vra- tih, klical. Nič. Bolj sem razsajal, bolj tiho je bilo v stanovanju... V pritličju sem slišal, kako se za- pirajo vrata dvigala. To bo inka- sant. Skočil sem in se skril za ograjo med nadstropjema. Ni bil inkasant, lift je Zdrsnil mimo mojega nadstropja. Spet sem bil pri vratih, klical, moledoval, raz- bijal, zvonil... Zdaj so se začuli korak od zgoraj. Obupaval sem. Pritisnil sem na gumb dvigala in skočil v kabino. Zgornji sosedje so šli mimo. Kakšna sreča, da so se namenili peš v pritličje. V na- slednjem trenutku je lift zdrsnil navzdol. Nekdo ga je poklical. Pritisnil sem na gumb med nad- stropji in ga zaustavil, potem pa vrnil v moje nadstropje. Zdaj sem pred vrati stanovanja vpil, rjul. Pozabil sem na v|o previd- nost. Nekje za mano so se odprla vrata. Med vrati je stala stara ženica iz sosednjega stanovanja. — Dobro jutro, gospa!, sem de- jal ves v zadregi. — Pomislite... Starka je preplašena dvignila roke in začela vreščati: — Sveti Jožef! Mlekar! Popol- noma nag! Pobegnila je v stanovanje. Sko- zi odprta vrata sem slišal, kako vrti številčnico telefona: — Policija! Pred mojimi vrati stoji nag človek ... ^ Zdaj so tudi drugi sosedje sli- šali hrušč in vik. Vsa vrata mo- jega nadstropja so se zapovrstjo odpirala — razen, seveda, vrat mojega stanovanja. — Nek norec! — Seksualni blaznež. Pomoč! — Strahota! — Ne glej tja, zgini v stanova- nje!, je spodil sosed svojo hčer- kico od vrat. Naposled je tudi moji ženi ra- dovednost prepodila strah pred inkasantom. Odprla je vrata. Kot veter sem planil v stanova- nje, se oblekel v pižamo. Bil sem ves iz sebe. Sosedje! Kaj bodo rekli! In tista babnica je morala poklicati policijo... Pozvonilo je. Policija, kdo dru- gi? Ni mi bilo treba Miniti ske- sanca. Ves prepaden sem odprl vrata. Med vrati je stal inkasant. Nu- dil mi je desnico v pozdrav, z le- vico pa mi je ponujal koledar Ttrme, ki jo je zastopal: —- Srečno novo leto! Prišel da me ne bi čakali. Danes ne bom pobiral obrokov. Pozabil sem blok s priznanicami. Saj ve- ste, silvestrovali smo, — se je kdo ve zakaj v zadregi opraviče- ^'(11 m mi stresal roko. KO JE BIL MARIBOR REŠE\... Po končani prvi svetovni vojni so zastopniki velesil — zmagovalk na mirovni konferenci v Parizu odloča- li zlasti tudi o poteku novih držav- nih mej. Ameriška mirovna delega- cija je v začetku januarja 1919 od- poslala na Dunaj svojo strokovno komisijo, ki jo je vodil univ. profe- sor Coolidge. Čeprav je imela le štu- dijsko-preiskovalno nalogo, je komi- sija poverila svojega člana podpol- kovnika Milesa z vlogo razsojevalca v razmejitvenem sporu med Avstri- jo in našo državo. Miles je hitro podlegel avstrijsko-nacionalnemu vplivu in je svoji delegaciji priporo- čil demarkacijsko črto od Urši je go- re po vrhovih Pohorja mimo Hoč in južno od Radgone. — Razmejitveno vprašanje v štajerskem Podravju je bilo dokončno rešeno šele v zadnjih dneh avgusta 1919, vendar Milesovo stališče ni našlo upoštevanja. Za Ce- lovško kotlino je bil odrejen plebis- cit. Maribor pa je pripadel Jugosla- viji največ po zaslugi našega gene- rala Maistra, ki je s svojimi sloven- skimi borci že v novembru 1918 v drznem podvigu razorožil nasprotni- ka ter dal vojaški in civilni upravi Maribora povsem slovenski značaj. — Na sliki: prihod ameriškega de- legata podpolkovnika Milesa v Ma- ribor 20. januarja 1919. V ozadju na sredini naš general Maister. M. R. SLIKA iZ MLA Din DNM ПА NAŠNJttf DEDO V k A SKORAJ DRSALKA /\/\STEVILKA ENA Začela sva po nemško, nadalje- vala in končala pa v češkeni in slovenskem jeziku; vsak v svo- jem. Sprava je šlo težko, zato sva si bolj, kot je v navadi, dopovedo- vala, mahala z rokami in podob- no. Pa je šlo in oba ter vsi, ki smo sedeli okoli mize, smo bili zadovoljni. Tako smo se zmenili po slovensko ... Kod pred leti vitka Milena (zdaj nastopa v prvi skupini Du- najske drsalne revije), je zdaj navdušila nekoliko bolj okrogla, a zato nič manj simpatična Alena Augustova. Milene se je prijel vzdevek »mačka«; toda bolj bi ji pristojala bolj ljubkovalna bese- da; Aleni pa pravijo »knedlček«. To morda zaradi Tnanih čeških cmokov in najbrž zaradi tega, ker je bolj okrogla. — Ste dolgo na Dunaju? — Ne, zdaj šele prvo leto. Po- godbo z Dunajsko drsalno revijo pa imam za dve leti. — In potem? — Upam, da bom ostala še pre- cej let tu. — Vam je všeč novo delo? — Ljubim drsanje in dobro sem SÇ znašla v novem okolju. Sicer pa nisem sama. V tej sku- pini nas je 15 čeških deklet. — Zakaj toliko? — V Pragi se je skupina drsal- ne revije razšla, pa smo odšle sem. — Ste imeli doma zaradi tega težave? — Ne, prav nobenih. Le češki drsalni zvezi moram od zaslužka odvajati 5 — Vas lahko vse vprašam? — Vse, je potrdila v češčini in se spet zasmejala. — Ste v družini edini otrok? — Ne, imam še brata, ki je tri leta starejši. — Oh, potem ima 18 let. — Hvala za kompliment. Ven- dar jih imzbm 21. — Lažete! Ne verjamem! Pa je ¡potegnila legitimacijo in dokazala svojo mladost. Medtem smo dobili narezek, kruha, vina ... Nazdravili smo si po naše; mi vzeli kruh po naše .. ona pa — nič. — Ne jeste kruha? — Ja, ja... že, toda zaradi lini- je ... Pa so se spet zasvetile nje- ne velike rjave oči. — Vi ste tu, kaj pa ljubezen? — Fant je ostal v Pragi. — Vam je težko zaradi tega? — Je, pa drugače ne gre. — Koliko zaslužite? Malce je prišla v zadrego, pa se je hitro znašla: — Zdaj, na začetku, manj kot že dolgoletni solisti v reviji. Z le- ti bo boljše. — Kaj delate v prostem času? — Ga pravzaprav nimam. Do premierske predstave, ki je bila v Passau, smo veliko trenirali, zdaj pa spim vsak dan do dva- najstih, potem pa so tu že pri- prave za nastop. — Na ledu kažete vedno vesel in nasmejan obraz. Ste takšni tu- di v resnici takrat? — Ne vedno. Utrujenost mo- ram zakriti in biti vedno vesela, čeprav to v notranjosti nisem. Tako !је tekel razgovor z Alen- ko Augusto\'o (mi smo jo nam- reč prekrstili v Alenko). Bil je prisrčen/ Vmes smo nekajkrat trčili in globoko nagnili četrtlitr- ske kozarce, polne belega vina. Kot na ledu je bila sproščena tu- di zdaj. Veseli smo bili srečanja z njo. Navdušila nas je na ledu in na- vdušila tudi pri mizi. Prepričan sem, da bo tudi vse tiste, ki si bodo revijo ogledali bodisi na Dunaju ali od 9. do 20. februarja v Celovcu. Alenka je mojster svo- jega poklica, ije odlična drsalka. V svoji domovini je bila lani dru- ga. Tu, na Dunaju pa se ji odpira pot prve drsalke znane revije. Da bi kmalu to tudi postala! Težko smo se poslovili, zato pa toliko bolj od srca zaželeli vse najboljše v novem letu. M. Božič Muzikalne banane Nek avstralski farmar je prišel do prepričanja, da banane hitreje in bolje rastejo, če jim v času rasti igra glasba! Farmar, kličejo ga Tedd Hemm, je časnikarjem pove- dal, da je njegov sin v sadovnjaku banan postavil nekáj zvočnikov, iz katerih nenehno odmeva glasba, ki pa mora biti stalna, ргерд-osta in vedno v določenem razponu glasov. Med palmami, vsi vemo, da banane rastejo na palmah, je ena, ki je iz- razito glasbeno nadarjena, saj je da- la neverjetno bogat plod, kakršnega še ni bilo. Novinarji so menda pozabili vpra- šati farmarja, če glasba morebiti ne vpliva tudi na njegovo domišljijo. — Glej no, vidva sta še tu! Mislila sva, da so že vsi odšli?! — Midva pa sva mislila, da sta šla kuhat zajtrk, ko vaju tako dol- go ni bilo v sobi. Le rasti, rasti, smrečica VELJA KOT DOBER NA- SVET KMETOVALCEM IN GOZDARJEM Previdno in tiho sem se kradel po hosti kot tat... Sicer sem tu- di bil na tem, da postanem tat. Sem in tja me je zapekla vest. Gozd je bil last mojega šolskega tovariša. To je te druga stopnja pekoče vesti. Prva je, če kradeš neznancu. V opravičilo naj povem, da me je kolega prosil za čisto nmjhno, majčkeno in čedkano smrečico — za novoletno jelko, saj veste, vsak si želi ta okras v hiši. A ker tako majčkenih, čisto majčkenih na trgu ni bilo, sem zašel na kri- ,va pota ... Dobro sem vedel, kje je moj šolski tovariš pogozdil travnik v potu svojega obraza ... Samo eno, sem se tolažil, koliko so jih pomandrali lovci, koliko populile gozdne živali. Vest pa: saj je že te škode dovolj, zdaj pa še ti, in šolskemu tovarišu? Zakrknil sem se vase. Kljubo- valnost je zmagovala. Htklirja, saj nisem taka mevža?! ... Vsa čast šolskemu kolegi. Rešil si mi mojo čast. Vedno smo občudovali tvojo zdravo pamet, čeprav si se v poštevtinki rad mo- til ... Gledal sem jih, ogledoval, ple- sal okoli njih, toda nobena ni bi- la taka majčkena, čedna smreki- ca. Vse so bile invalidi. Kot bi divjala bitka po tej gozdni jasi. Vsaka tretja vejica je manjkala — skratka, bila je enostavno odrezana ... O ti nabrit sošolec ti. Ko smo v šoli prebirali mohor- jev koledar, tdkakor nisi mogel razumeti, da se črnske žene grdo popačijo, iznakazijo svoje obra- ze, da bi bile »lepe«. Ni se ti, ali pa se ti je posvetilo, da niso ho- tele toliko biti lepe, kot v miru v domači vasi. Grdo iznakaženih deklet sosedna plemena niso ugrabljala... Nikar se ne spre- veda j, sošolec moj, da se nisi spomnil na tiste iznakažene črn- ke, ko si šel v svoj gozd in pore- zal smrekicam vejice, da bi ne bile lepe. Zaradi tistih nekaj vej bodo vseeno zrasle. Nekoč bodo velike in vitke smreke in varne pred tatovi, kot sem jaz. Odrasle smreke nihče ne krade za novo- letne jelke. Privoščim ti, dragi sošolec, da boš imel srečo, če boš kdaj ukradel kakšno smreko — logarju. Pa srečno novo leto! IZŽREBANI REŠEVALCI NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Izmed številnih prispelimi rešitev novoletne nagradne križanke je ko- misija, se&tavljena iz redakcije in uprave CT ter predstavnika DU Celje, izrebala pet reševalcev, ki so poslali pravilno rešeno nagradno križanko. Prvo nagrado, 200 N-din, prejme Avgust Piki, Celje, Ložnica 10; dru- go nagrado, 100 N-din, Slavka K-am- poš, Žalec, soseska Ložnica, stolpič I; tretjo, četrto in peto nagrado po 50 N-din pa prejmejo: Jože Rajtma- jer, Maribor, Dalmatinska 46; Bo- židar Ravnikar, Celje, Linhartova 2; Jadranka Koprivica, Celje, Na oto- ku 15. Izžrebani reševalci bodo prejeli nagrade po pošti. KRATKE GOSPODARJEV PES Dekle jezno pripoveduje moške- mu iz iste hiše: — Vaš pes me je maloprej ugriz- nil v nogo! — Glej ga no, kdo bi si mislil, da je tak sladkosec? DOKAZ Celjan je vprašal Laščana, če je res, da so ob zadnji poplavi imeli vodo г' hišah. — Res je. pravi Laščan, saj smo v mišoloviii našli ribo! DO I ROTA JE SIROTA Lašče ni so prikrojili svetopisem- ski prigovcr: Ti njega s kruhom, on tebe s kamnom. Laška verzija pravi: — Ti Celjane s prispevki za re- gulacijo, Celjani tebe s poplavami! NA RAVNI NAČELNOSTI — Ali veš, zakaj mislim, da so si lastili privilegije samo tisti, ki so na čelu? ČE BI ŽIVEL, BI KEOPS NAPOVEDAL VOJNO RDEČEPOLjIM MAJEM MEHIŠKE PIRAMIDE Turistični »B№ Piramide niso »rasle« samo v Egiptu. Tudi nad 1.500 let stara ma- jevska in azteška kultura v Mehiki jih je zapustila, med njimi tole na naši sliki, ki je visoka skoraj toliko kot Keopsova v Egiptu, že zdaj je imela ta piramida sonca in meseca desettisoče obiskovalcev, toda Mehi- kanci so sklenili, da mora zasenčiti tri egiptovske pri Gizah. Letos bodo tu prirejali predstave »zvoka in svetlobe«. Nacionalna filharmonija bo prirejala koncerte ob sijajni alu- minaciji piramide, ki jo bodo oživ- ljali v stare majevske nošnje odeti statisti, katerih bo nad 300. Mehika je vsa prepredena s stari- nami, veličastnimi templji, izumrli- mi mesti izumrlih ljudstev. Večino- ma so ti spomeniki daleč od promet- nih sredstev in civiliziranih naselij. Največ jih je v pragozdovih. Graditi ceste, hotele, bi bilo predrago. Zato so Mehikanci rešili zagato z zasilni- mi letališči -m aero-taksije. laKin travnatih letališč so doslej zgradili že tisoč — skoraj pri vsakem ogleda vrednem zgodovinskem spomeniku davne visoke ameriške kulture pred odkritjem tega kontinenta. Da bi bi- lo to bogastvo zgodovinskih spome- nikov bolje doumljivo, naj povemo, da ima Mehika 11.000 arheoloških centrov in točk. Mehika ima zgodovinsko boga- stvo, ki ga nimajo ZDA kljub svoji dolarski bogatiji. Največ gostov pri- haja v Mehiko ravno iz ZDA, toda tu pustijo premalo denarja, ker ga enostavno ne morejo zapraviti. Me- hikanci so, tako kaže, na pravi poti, da bodo kulturno navrtali žepe se- vernim sosedom v gosteh. Zakaj ne? Grki, Italijani, Egipčani, vsi de- diči ostankov nekdanjih kultur so znali že davno uspeáno prodajati »blago«, ki ga nihče ne more odne- sti in ki so jim ga nakopičili davni predniki, ki pa seveda niso niti sa- njali o tem, kakšno doto zapuščajo. Mehikanci so pravzaprav že veliko zamudili. — Morda pa vendar niso. Ostanki starih kultur v Mehiki šo dejansko še deviški, to pa utegne pritegniti nase turiste vsega sveta. Čc bi božji sin sonca Keops še ži- vel, bi gotovo poslal svoje čete nad rdečekože Maje, da so mu pripravili tolikšno sramoto z nelojalno konku- renco ... Titans fuzija otroku Medicina vedno znova preseneča s svojimi drzni- mi posegi in bitkami za življenje in zdravje ljudi. Tako je dokaj nenavadno to, kar se je zgodilo na kliniki v San Juanu (v Puerto Ricu). Amalija Vilegas je rodila doslej sedem mrtvoro- jenih otrok. Zdravniki so iji povedali, da je vsemu kriv RH faiktor, ali poenostavljeno povedano, kri očeta in matere ni ustrezna. Šele osmemu je bilo dano, da živi. Ta sreča je bila mogoča le s pomoč- jo medicine. Zdravniki so namreč segli po kirurških nožih. Mati je bila v sedmem mesecu nosečnosti. Ni bilo lahko operirati ženo v tem stanju. Odprli so tre- buh, prerezali maternico ter opno, v katerega je bil plod zavit. Uspeli so osvoboditi nožico otroka, ki so mu potem s transfuzijo v veno na bedercu za- menjali vso kri. Transfuzija in operacija je uspela. Ko se je pacientka zibudila iz narkoze, je bilo njeno prvo vprašanje: _ — Je deček ali deklica? Zdravniki so bili v zadregi. V splošnem razbur- jenju so pozabili pogledati, saj bi bil to prvi pri- mer, da bi mati vedela še preden bo ^-odila. Po treh tednih je Vilegasova dobila normalne porodne krče. Seveda je ves čas ostala v bolnišnici. S carskim rezom so otroku pomagali na svet — bila je deklica. K vsemu temu je treba povedati tudi to, da je ves potek operacije trajal nad šest ur. Samo trans- fuzija ije trajala pet in pol ur. Najbolj so morali zdravniki paziti, da se ni razlila porodna voda, kajiti potem bi bil -ves itrud zaman. se preden se je rodil UŠEL IZ PEKLA STAR POTNI LIST NIČ NE POMAGA v neki vasi smo srečali moža, ki je govoril po- lomljeno francoščino. Nekaj francoskih besed sem z.nal tudi jaz. Tako se je prvikrat ponudila priložnost sporazumevanja. Mož je bil zelo prijazen. Pri sebi je imel list, ki bi ga bil moral podpisati, na njem pa je pisalo, da smo metali bombe na nedolžne žene in otro- ke in še posebej, da me je štab ameriške vojske v to prisilil. Mož je rekel, naj podpišem, toda odkimal sem. Ni me udaril. Dal mi je celo jesti. Pokazati sem moral že veliko svojih dokumentov, toda nihče jih ni znal čitati. Mož, ki je govoril fran- cosko, je prav tako hotel, da mu jim pokažem. S se- boj je imel tudi star nemški potni list. Pokazal sem mu ga, toda to je bila napaka. O vojni sem imel zgrešene predstave. Mislil sem, če so me ujeli, me bodo spravili v taborišče, tam pa me bodo zasliševali ljudje, ki govorijo angleško. Opa- zili bodo, da ima moja angleščina trd naglas. Mislil sem, da me bodo zasliševali in morda opazili, da ni- sem Američan, ampak kak špion ali kaj podobnega. Mislil sem, če bi prišlo do tega, bi jim lahko dokazal, da sem rojen Nemec. Na žigu bi lahko jasno videli, da Vsepovsod džungla. Vsako stezo, vsak potok obvladu- jejo borci Severnega Vietnama. Kdor tu strmoglavi, ima malo možnosti, da se reši. Silvestrovanje po svetu Ce izv.zameino nemirno premirje v Vietnamu, so povsod po svetu pričakali Novo leto veselo, hrupno, kot na primer na Trafal- gar Sqweru v Londonu, kjer je bila jelka visoka 20 metrov. Na ulicah Moskve je bila topla novoletna noč — samo —5 stopinj pod ničlo. Po ulici Gorkega in Puškinovem trgu do zi- dovja Kremlja je mimo opromnih jelk potovala atraktivna ruska trojka. И Na Times Sqweru v New Yorku se je zbralo kakih pol mi- lijona ])rel)ivalcev in si čestitalo srečno novo leto. Na pariških ulicah so nenehno zavijale avtomobilske sire- ne, kar je sicer strogo prepovedano. Za miss Francije 1967 so izvo- lili Jeanne Beck, kmečko hči. V Rimu so po tradiciji zmetali na ulice vse nepotrebne reči. Bilanca: 69 ranjenih. Џ Na Filipinih in v Manili je slavje terjalo preko 500 ra- njenih. Na ulicah Sidneya v Avstraliji — strip teaz. V prvih urah novega leta se je v Berin^ovem morju potopila sovjetska ribiška ladja. Od 100 članov posadke so jih rešili 95. V Kalkuti so zažgali stadion, kjer bi morali Indija in Autili odigrati meddržavno tekmo v kricketu. V Londonu so iz nekega muzeja ukradli 8 umetniških slik v vrednosti milijon in pol funtov. . Prvo stavko v novem letu so zabeležili v Španiji, kjer je 1 > tisoč delavcev iz treh madridskih tovarn zahtevalo višje plače. In tako dalje. Narodi vsega sveta so 1967. leto pričakali v upa- nju, da ho to leto mirno in da bodo lahko pozabili na skrbi in težave prejšnjega leta. Ali že sam začetek to tudi obeta? MAY MAC NEER ZLATA MRZLICA - 21 - kot bi ustrelil s topom. Spodnji drog na prvem jamboru se je prelomil kot trska in prednje jadro je raztrgalo v cunje, še pre- den so si potniki opomogli od strahu za-radi jambora, j,ih je ne- ljubo presenetilo obupno kričanje ladijskega kuharja, ki je pri- divjal po stopnicah h kabinam: — Goriii! Požar v kuhinji! Farwell je planil, zgrabil vedro, ga napolnil z vodo, ki jo ]C val pravkar treščil čez krov in zdivjal v kuhinjo. Nekaj mož je sledilo njegovemu zgledu. Nekaj veder je zadostovalo. Požar so pogasili, toda kuhar je obupaval naprej: — Zdaj ste uničili mojo juho z morsko vodo. Boste ¡jedh ogab- no brozgo za kosilo? , • u Čeprav je bil kuharjev obup smešen, časa za smeh m bilo. Mornarji so se na vse kriplje trudih, da bi popravili razdejanje na palubi pred srečanjem z usodnim Kap Hoornom. Do mraka se iim ie le posrečilo popraviti škodo in .tedaj je Farwell v daljavi zagledal obrise Ognjene zemlje. Njegove oči so prvikrat spet videle kopno, kar so izipluli iz bostonskega zaliva. Zdaj so bili na pragu najhujše preizkušnje. Indijski ocean jim je valil nasproti orjaške valove, ki so bili videti kot nepre- magljiv vodni zid. »Ewerett« se je pognala v oviro kot nespametni vojak, ki z razgaljenimi prsi drvi na sovražnikov bajonet. Ladjica se je zavrtela po valu navzgor, zaječala na njegovem vrhu in spet z brezglavo hitrostjo zdrvela v globel novemu valu naproti. Farwell se ije oklenil jambora in vsakokrat zamižal. Tako krčevito se je držal, da so členki njegovih rok pokali, a vseeno mu je vsak nov val grozil, da ga bo odplavil v razjarjeno morje. Vihar je jadrnico odnesel nekaj stotin milj predaleč na zahod. Kapitan Henry Smith in njegovi mornarji so se tedne borili z morjem in komaj da so imeli čas za obede, ki so jih použili stoje. Treskalo je, tulilo, premetavalo, grozilo z najhujšim, potem pa je polagoma vihar popustil, valovi so postali nižji, položnejši. Ko je Farwell spet plezal na palubo, je videl na ograji albatrosa, pernatega znanilca bližine kopnega. Vzpodbudno zna- menje. Aprila se je »Ewerett« zasidrala v pristanišču Valparaiso, kjer so potniki dobili prvo pošto iz domačih mest. Petega »junija so prepluli ravnik na zahodni strani ameriške celine. Plovba proti severu je hitro minevala. Družba na ladji je pripravljala program za proslavo dneva neodvisnosti. Praznični dan, 4. julij, so prosla- vili na palubi. Bili so razigrani, veseli, da so srečno prestali te- žavno potovanje in da se hitro bližajo svojemu cilju — zlatim obalam zlate Kalifornije. - 22 - Ko se je nekaj dni pozneje jadrnica dotaknila pomola v luki San Francisco, ije kaipitan Smith prebledd kot taló^t pri Kap Hoormi. Vsi potniki so se zgrnili na tisti strani ladje, kjer se bok dotaknil kopnega. Malo je manjkalo, pa bi se »Ewerett« pre'kuc- nila, in to na koncu svoje poti. VI. SAN FRANCISCO Preden je izibruhmla zlata mrzlica je bil San Francisco mirna in nepomembna vasica v zalivu ob Tihem oceanu, zdaj pa je postal središče zanimamîjla vsega sveta. Množice, ki so se zgrinjale sem, niso našle trdne strehe. Ljudje so nosili s seboj šotore, gradili so si ko- libe iz desk, pločevine in lepenke, največ pa jih je bivalo kar na prostem. Rjuhe so si napeh čez količke, da bi jih ponoči čuvale pred roso, čez dan pa pred soncem in radovednimi očmi. — 23 — V San Franciscu ni bilo zakonitega reda, nii bilo organizirane oblasti, ki bi bila 'kos množ,ici, iki bi tisoče pustolovcev mogla brz- dati dn voditi. Vsak dan so priplule ladje k obali in možje, prežeti z gorečo željo, da bi čim prej prišli do zlatih rudnikov, so kot ne- zajezljiv tok drli skozi naselje, ga preplarvili do zadnjega kotička. Pa niso bili samo novinci tisti, ki so gospodarili po San Fran- ciscu. Tu so bili tudi stari zilatosledci, ki so se vračali s hribov, kjer so se baje naložili z zlatom in ga tu, v San Franciscu, lahko- miselno zapravljali. Nanje so čakali kvartopirci, kockarji in drugi lovci na lahko srečo, ki so znali razvneti strasti. Ko so »Ewerett« privezali k bregu, je med drugim stopil na kopno tudi mlad, novopečeni žlatokop, ki je bil doma knjigo- vodja. Cez rame ije .imel obešeno velikansko torbo 'kričeče barve.^ Razen tega je bil mladenič tako obložen z raznimi pripomočki,' da je komaj prestopal. Njegov tovariš, ravno tako iz Nove Anglije, je bil mornariški časnik, vendar je hotel poiskusiti srečo kot zlatokop. Prijatelja sta počasi korakala skozi naselje, ki je bilo v vsem različno od selišč v Novi Angliji. Spotoma sta se ozirala nazaj k pristanišču, kjer so se zibale ladje, zapuščene in izročene wharjem ter ognju na milost in nemilost. Bile so tam stare podrtije in nove ponosne ladjice. Nekatera plovila so ipotegnili na suho in jih spremenili v pivnice. Jadrnico »Euphemio« je ikupila občina in jo spremenila v jetnišnico, ker te ustanove v San Franciscu pred od- kritjem zlata ni bilo. Ladjo »Apollo« je nekdo predelal v stano- vanjski objekt, »Niantic« .pa so zvlekli na vogal Sansomove in Clayeve ulice in jo preuredili v skladišče. »Poglejte si no!, je kričal nek mornar z »Eweretta« in kazal na umazano, p lesni vo in razpadajočo podrtijo, ki se je pravkar prizibala v pristanišče. — To je vendar »Aurora«, M smo jo pre- hiteli na oni strani coline! Kdo bi si mislil, da bo ta ropotarnica prestala Cap Hoorn?« Med hišami, ki so bile zgrajene iz nežganih zidakov, ni bilo nobenega prostorčka več. Vsak pedenj. je bil pokrit s šotori, pravimi lin zasilnimi. Naša znanca z »Ewerett« sta se drenjaia na- prej. Smeh ju je zvil v pasu, ko sta zagledala pol ducata Indijan- cev, ki so svečano stopah v gosji vrsti. Oblečeni so bili v bele evix>pejske srajce, toda hlač niso imeh, pa so izgledali kot meseč- niki, ki so dan zamenjali za noč. . Ko sta se pririnila do Skupine bradatih zlatokopov, sta se no- vinca IZ Nove Anglije ustavila. V gruči je bil mož, ki je pridobival ^to na dokaj nenavaden način. Na dnu navpilk postavljenega soaa je mož imel tri neprozorne kozarce poveznjene navzdol. — 24 — Pod enim je bilo stiho grahovo zrnce. Mož je hitro in spretno pre- mikal 'kozarce sem in tja. Možje okoli njega so ugibali, pod kate- rim je zmo. To so bile stave. Ce je uganil zlatokop, je dobil ščepec zlata, če lastnik te hudo preproste igralnice, potem je bilo ob- ratno. Toda mož je bil tako spreten, da se je njegov usnjeni moš- njiček polnil mnogo hitreje, kot latvica najbolj srečnega zlatoko- pa tam zgoraj v hribih. — Pravijo, da je v šestih mesecih prisilo petnajst tisoč ljudi v Kalifornijo, — je omenil nekdanji knjigovodja svojemu tovarišu. —- Ko sem bil zadnjikrat v San Franciscu, je pripovedoval častnik z »Ewerett«, je bilai vas prazna, ko da bi jo izpraznila kuga. Vsi so odhiteli v hribe, celo župnik je zaklenil cerkev iti Szginil iz vasi... Danes je vse drugače. Spretni in oderuški trgovci ter kockarji zaslužijo itukaj ravno tólìko, če ne še več kot zlatokopd tam zunaj... Seveda na mnogo lažji način. Moža sta spotoma kupila izvod »Alta California«, časnika, ki ga je po vrnitvi z lova za zlatom zkčel izdajati Kemble, nekdanji urednik »California Star«. — Rad bi se j^skusil v časnikarstvu. Že od nekdaj imam nag- nljenje do journal i stike, je menil mornar. Toda hip za tem je že spremenil predmet razgovora. Cene, ki so bile razobešene v izlož- bah, so ju osupnile. Krampi Лп lopate so bile po deset dolarjev, ponev za izpiranje zlata trideset dolarjev, mesarski nož prav to- liko ... Moža sta hotela še na drugo stran ceste. Toda to je bilo težje storiti kot reči. Cesta, če je sploh zaslužila to ime, je bila zaradi minulega dežja pravo blatno močvirje. Nek voznik je divje ople- tal z bičem, da bi spravil vpreženi muli za korak naprej, pri tem pa (je tulili kot obseden. Tam so spet štirje možje napenjali vse svoje moči, da bi dvignili otovorjenega konja iz blata. Zaman... Le kako priti čez? Osupla sta prijatelja opazovala dolgonogega stezosledca, iki je imel ravno tak namen kot onadva, le da je bradač tvegal. Skočil je s te strani na klavir, 'ki je ipolomljen tičal v blatu na sredi ceste. Zadonelo je, zacingljalo in zabrenkalo iz vseh strun. Pokrov klavirja je bil gladek kot led. Dolgin se je po dolgem zvrnil v blato in se potem dvignil iz močvirja kot po- šastni povodni mož, preklinjaje najbolj sočne kletvice tedanjega civiliziranega sveta. Hvaležno občinstvo je moža nagradilo s smehom in opazkami. Novinca sta ile s težavo izluščila iz vse besedne zmešnjave angle- ščino, nemščino, italijanščino, španščino, francoščino. Drugi, toda čisto resnični Babilon. In kakšna maškarada. Kot na pustni torek. DOKUMENTARNI PODLISTEK SELITEV Ii\ĐlSTMJE Prva skrb sovjetskega vodstva ob nem- škem napadu je bila, da bi po najboljših možnostih zaščitili svojo industrijo, saj je bilo povsem razumljivo, da se bodo nem- \ ške uničevalne sile, predvsem bombni na- padi, osredotočili prav v uničenje vojaško in eksistenčno pomembnih objektov. Že v prvih dneh so Sovjeti izgubili dve po membni indu.strijski središči: Rigo in Minsk. že 3. julija 1941 je Stalin napovedal po- litiko »opustošene dežele«, torej vse, kar je bilo mogoče, je bilo potrebno umakniti pred Nemci, vse drugo uničili. Selitev in- dustrije, ki so jo izvedli v Sovjetski zvezi v drugi polovici leta 1941 in v začetku leta 1942, je primer neverjetnih organizacij- skih sposobnosti, požrtvovalnosti in nad- človeških naporov, ki so bili tolikanj bolj očitni zaradi hude zime 1941/42. Mimo zunanjih nevšečnosti so se pridru- žile še objektivne neugodnosti, ker je za preseljevanje primanjkovalo tovornih va- gonov, železniško križišče Čeljabinsk je komaj zmoglo usmerjati in prepuščati šte- vilne tovorne vlake, saj podatek, da so z^ preselitev potrebovali milijon in pol to- vornih vagonov dokazuje, kolikšen obseg je zajela ta akcija. Od juliija do novembra 1941 so preselili skupaj 1523 industrijskih objektov, med njimi 1360 velikih vojaških tovam. V Po- volžje ,so preselili 226 tovam, za Ural 667, v zahodno Sibirijo 244, v vzhodno Sibirijo 78, v Kazahstan in centralno Azijo pa 308. Kljub tolikšnemu obsegu uspelih pre- selitev pa vseeno niso mogli dosledno ure- sničiti Stalinovega načela »opustošene de- žele«. Povotjna sovjetska statistika je nam- reč uradno priznala, da so Nemci porušili z bombnimi napadi, topovskim ognjem ali s požigi šest milijonov stanovanjskih hiš, zaradi česar je bilo brez strehe pet- indvajset milijonov prebivalcev Sovjetske zveze. Na osvojenem ozemlju so poklali oziroma deloma odpeljali v zaledje sedem milijonov konj, sedemnajst milijonov go- ved in dvajset milijonov svinj. Prav tako so Nemci na osvojenem ozemlju zasegli še 31.850 proizvodnih podjetij, ki so jih delo- ma izropali, deloma pa imičili. V teh obra- tih je pred vojno delalo nekaj nad štiri milijone sovjetskih delavcev. Iz zaseženih podjetij so Nemci odpeljali na zahod 239.Ò00 elektromotorjev dn Ì75.000 orodjar- skih strojev. Te številke dokazujejo, da so morali Sovjeti pri umiku pustiti razmero- ma dosti svojih industrijskih objektov in prehrambenih izdelkov ter živine na za- puščenem ozemlju in niso uspeli uničiti vsega zapuščenega, kakor je narekovalo Stalinovo povelje. Vendar ostane dejstvo, da je bila celotna selitev industrije enkrat- no .dejanje v drugi svetovni vojni, ki je v zaščiteni notranjosti Sovjetske zveze omo- gočila, da so začeli izdelovati vojne na- prave in druge proizvode, ki so bili v voj- nem času tako krvavo potrebni. Zgovoren primer zagrizenega preselje- vanja je gradnja tovarne v Sverdlovsku. Bila je zima, ko je Stalin zapovedal, da mora v štirinajstih dneh tovarna obrato- vati. Vlaki z opremo so bili že na poti in vse prebivalstvo, žene in možje, študenti, uradniki, trgovci in učitelji, je zgrabilo za orodje in po 13 do 15 ur kopalo v zamrzio zemljo, od katere so se krampi odbijali ka'kor od jekla. Tovornjaki so vozili grad- beni material noč in dan, ljudje so se menjavali pri delu, načrte, iki so bili raz- grnjeni na lesenih zabojih, je sproti zame- taval snežni metež. V hudem mrazu se je sapa dimila iz razgretih ljudi, ki so ob svetlobi obločnic trmasto kopali, zidali, vlačili z rokami težke predmete in zma- govali. Dvanajsti dan so prispeli stroji, ki so bili za prst in več na debelo prevlečeni z ledom. Prenesli so jih v novo zgrajeni de- lovni hali, jih montirali in potem v pro- storu zakurili, da so se stroji odtalili. Šti- rinajsti dan, kakor je terjala zapoved, je tovarna začela delovati. Podobne zmage je • beležilo sovjetsko ljudstvo v tistem času od Saratova do Bureja, v dolžini dobrih šest tisoč kilometrov! PRIHODNJIČ: ZAČETEK BITKE ZA MOSKVO. sem z ladjo Amerika odpotoval iz Nemčije 6. maja ìli ^^ ^z/crcaZ v Združenih državah 12. maja 1957. iMhko bi tudi videli, da sem 3. avgusta 1960 v San лшопш v Teksasu dobil ameriško državljanstvo. Možu, ki je govoril francosko, sem pokazal doku- mente in rekel je, da je tudi sam že bil v Nemčiji. iStder'T^ /e (^n neverjetno — s kamero Voigt- Zdaj, ko je že vse za menoj, mi je prišel v roke članek z dne 26. julija 1966, kjer so pisali o meni. Pi- , Američan, ampak častnik nemške Bundeswehr, kar dokazuje nemški potni list. dpj ' o vsem tem nisem nič ve- ÎP hïin t ^^ ^^ ^^^ ^olj zapuščajo. Pot naf^ f r^^J^onca. Hodili smo že deseti, enajsti, dva- žari J. ^^ ^^ Zgodilo, da so me moji stra- ve! i drugim stražarjem. Takoj sem opazil Dri^?i obema stražama. Nenadoma sem vo/Л/ ki so bili videti pripadniki redne je zelenkaste uniforme. Končno se mi ^rm J.fil ñ resnično v Laosu. Vojaki so bili tako Z ^^^^ P'iP^li^lî ^o me do meje. Zato cem ^^ izročili Severno Vietnam- in zvečT"^',^^''' ^^^ ^/"im/ sem dobil riž ^o me c 1 tudi kaj boljšega. Pustili v taboriS dan smo prišli na cilj — sam } Ј^ ^^^o iz bambusovih trstik, "ambus. Odpeljali so me v prostor, zgrajen iz bambusa in me vrgli na bambusova tla. Roke sem imel zvezane, noge pa vklenjene v klado. Ta je bila zelo težka in je spominjala na srednji vek. Pet mese- cev sem imel pred očmi bambus in tisto klado na nogah. Vojaki, ki so me pripeljali v taborišče, so odšli. Stražarji v taborišču so bili zopet pripadniki Patet Laoa. V prostoru sem bil sam. Okrog je bilo še več podobnih prostorov. Prav ob mojem je bil tak pro- stor. Ležal sem in napenjal ušesa, vendar nisem nič sli- šal. Mislil sem, morda je tu notri tudi kdo, ki prav zdaj prisluškuje. Potem sem zakričal: »Jaz sem Dieter Dengler, pilot ameriške mornarice!, Jaz sem Dieter Dengler.. .<< Z druge strani sem zaslišal glas: »Hej, mladenič! Jaz sem Duane Martin, pilot helikopterja. Kako ti gre?«. Glas je bil zelo miren. Zvenel je zapuščeno in tiho: »Jaz sem Duane Martin iz Denver ja Colorado. Kako ti je?« To bi lahko rekel vsakdo. Zatorej je bilo bolje molčati. Teden dni sem ležal tu, potem pa so me preme- stili v drugo taborišče. To je bilo povsem podobno prvemu. Tu sem videl še druge ujetnike, šest izčrpa- nih mož. Z menoj je bil tudi Duane Martin. Medtem ko so drugim nadeli klade na noge samo ponoči, sva midva ostala v njih tudi čez dan. * Prihodnjič: MAJA, KO PRIDE DEŽEVJE V veliki vojaški paradi 7. novembra 1941 na Rdečem trgu v Moskvi so sodelovali številni mladi vojaki, ki so vprav zaključili pripravljalne tečaje in so odšli s parade naravnost na bojišče. RICHARD NIXON, VETERAN RETII, BLIKANSKE STRANKE V ZDA JE NE- DAVNO Z VESEUEM UGOTAVLJAL, DA REPUBLIKANCI DOBIVAJO, SAJ IMAJO 26 SVOJIH GUVERNERJEV PROTI 24 DEMOKRATSKIM. ZA JOHNSONA (NA SLIKI) JE PIKRO PRIPOMNIL, DA JE »NAJVEČJA COPATA« MED ZADNJO GENERACIJO AMERIŠKIH PREDSEDNI- KOV. TO EDINSTVENO FOTOGRAFIJO ZEMLJE Z VIŠINE 38 KILOMETROV JE POSNELA AVTOMATSKA KAMERA NA AMERIŠKEM S ATELITU »ATS«. NA SLIKI RAZLOČNO VIDIMO ZEMUO KOT KROGLO. BELE LIS E SO OBLAKI, CRNE KOPNA Ш MOPJA. v SOVJETSKI ZVEZI SO MODNE RE- VIJE VSE POGOSTEJŠE. V MOSKVI JE POSEBEN INSTITUT ZA LEPO OBLA- ČENJE, A MOSKOVSKA MODA JE PO- STALA 2E POJEM ZA VES SVET, ZLA- STI KAR ZADEVA KRZNA IN OBLAČI- LA ZA ZIMO. PRED NOVIM LETOM SO V MOSKVI GOSTOVALE NEMŠKE MA- NEKENKE, KI SO RADE PREDSTAVI- LE TUDI RUSKE MODNE KREACIJE, KOT NA PRIMER TALE LEPOTICA V KOŽUHU, KI SE JE DALA OVEKOVE- CITI PRED SIMBOLOM RUSKE ZIM- SKE IDILE - TROJKb. D'ANGELO IZ NEAPLJA ZDRAVI Z MA- GIJO. TA MODERNI »ČAROVNIK« NI KAK ZAKOTNI PADAR. NJEGOVI PA- CIENTI SO BILI PAPEŽ JANEZ XXIII, BIVŠA ITALIJANSKA KRALJICA MARI- JA JOSÉ IN MNOGE DRUGE PROMI- NENTNE OSEBNOSTI. NA SLIKI GA VIDIMO, KAKO Z MAGIJO ZDRAVI BOL- NE NOGE LILLI S., RIMSKI BALETKI, KI BAJE SPET PLEŠE, ČEPRAV JE HO- DILA OB PALICI. (NA SLIKI SPODAJ) PARIŽANKA MARIÉ JOSÉ NAT JE ŽE- NA, KI NAJ BI BILA PO NASMEHU NAJBOLJ PODOBNA MONA LISI, SLAV- NI ŽENI Z LEONARDOVE SLIKE. TODA MARIE NUT JE IGRALKA, KI IGRA PRETEŽNO V KRIMINALKAH, PA SE JE JE PRIJELO NIC KAJ ROMANTIČNO IME — »ROPARSKA NEVESTA«. PRAV- KAR SNEMA FIL.M, V KATEREM KRA- DE DRAGULJE PO AŽURNI OBALI. SE JE JANEZ NEPOMUK NAVELIČAL POPLAV? Dolga leta (je laški Janez Nepomuk nemo strmel čez Savinjo in si tiščal prst na usta. Hudomušni Laščani pravijo, da zato, da bi mu ne ušlo in bi povedal, koliko dolgov ima la- ška občina. Da ne bo hude krvi; do- mislica je še iz prejšnje Jugoslavi- je. Nekaj tednov po poplavi sem slu- čajno pogledal njegovo hišico — bi- la jc prazna. Mislil sem si, Nepo- muk se je naveličal grozečih vod in v skrbi, da bi se ne nalezel revme, poiskal bolj suho stanovanje. Mi- mogrede povedano« leta 1933 mu je zares zmočilo noge ... No, pa je le prišlo na dan, da Janez že leta ne »stanuje« več v hišici pri mostu, ki je bilo vse do izgradnje savinjskega mostu v Celju najlepši most čez Sa- vinjo od izvira do izUva. Janez je našel svoje zatočišče v laškem mu- zeju. Ker pa sta oba, Janez in kape- lica zgodovinska spomenika, so Laš- čani zdaj na boljšem — imajo dva zgodovinska spomenika, iz prejšnje- ga enega. Odlično, zadevo bi bilo treba patentirati. KRIZAIVKA Vodoravno: 1. pariški okraj, kjer so šte- vilna zabavišča, 10. eden izmed švicarskili kantonov, 11. trd kamen, zrnaste strukture, s katerim oblagamo zgradbe, 12, sozvočje končnih glasov v stihih, 14. zelo prometna reka v Nemčiji in Češkoslovaški, 15. alkaloid. ki se nahaja v kavi ter učinkuje na srce in stimulira živčni sistem, 18. krasen, 19. pesni- ška oblika, v kateri se naslednji stih ali sta- vek začenja z isto besedo, s katero se je prejšnji končal. Navpično: 1. gorska cvetlica, 2. velikan in lovec; tudi ozvezdje, 3. gozdna vila iz sta- rogrške mitologije, 4. kemični znak za ele- ment magnezij, 5. ploskovna mera, 6. ora- nje, or, 7. klada za sekanje drv, 8. rastlina, katere drobne sadove lahko vkuhamo dela- mo iz njih vino, želeje in likerje, 9. del ko- lesarske dirke, 13 .starogrški rapsod, 16. ena- ka samoglasnika, 17. kemični znak za element plutonij. REBUS MAGIČNI KVADRAT Vodoravno in navpično: 1. pojav pri nevihti, 2. ameriški lovec d> kožuhovino, 3. slavni francoski pisatelj tr> gedij, sodobnik Moliera (Jean, 1639—1699). 4. posnemavec v umetnosti, 5. nedelaven člo vek, 6. ribiško mestece na skrajnem koncf Južne Amerike (Punta). LTtEDNISTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka uUca, poštni predal 161, TELEFON: 23-«9. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drag Hribar, — Časopis je usUnovil okrajni odbor SZDL Celje, Izhajal ie kot »Nova pote, »Na delo« »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«, S 1, januarjem 196Í so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Zal^: - Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: ZavcKl u lufomuitlvno thilbo C«l)«. ТШК IN Kl.ItBJI: »Celjski tUk«. - CKNA: povttmeznt številka SU p«r (5U din), leiaa naročnine 2U (2-«»'"' gig, poii»tn> lu (l.uu) attt. fu)in> w гццп «ATtiNi mt^mw.__^