A. Debeljak
Dečko kolotečko
Ilustriral Tone Ljubič
Tistega leta, ko je bila pšenica v moko zmleta, se je rodil v Po-štenem selu tik Zalesja otročaj, ki je bil niamici velik ponagaj. Komaj je malo odrasel, je rad begal po stezicali in brvicah ali se kolo-bencal po potih in kolotečih. Zato so mu sovaščani zvrgli priimek Dečko Kolotečko.
Neko poletno popoldne se potepe z doma in ubere po kolotečini na oddaljeno sodolico. Hoja ga je močno utrudila, zatorej vzdihne sopeč:
Ne morem prav nič več. /S^TMilMjf         Da le prišlo bi kaj
/^s-    s^mt&i   7 f0>$3~\        m me odneslo v kraj!
I^^SS-^n r>T/4           Tedaj prižobori potoček in vzame Dečka
1     (/fouii^l^-^MgZr-.       s se^°J4 Dečko sede na potoček in reče:
\J\^fM^_              Juhej, juliej,
le kar naprej!
Ali kaj meniš? Potoček je bil mrzel. To je Dečko Kolotečko kaj naglo začutil. Zazeblo ga je skozi hlačice do pogačice in rekel je drhteč:
Ne morem prav nič več.
^K             Da le prišlo bi kaj
)gyL            in me odneslo v kraj!
--------------^i^V*^i/        Tedaf  priplava ladjica ter  odnese po-
ffi(<š)^^*^^ šu&žjimh       redneza s seboj. Uecko je sedel na lad-_^^C^^^^^^F7)        jico in rekel:
'r=^^Š^^^           Juhej, juhej,
le kar naprej!                               J^U
Toda glej ga kleka: ladjica je ozka in naš popotnik si misli, da se nazadnje pade s krova v vodo. Objame ga strah in malček reče ves boječ:
^-~\.                     Ne morein prav nič več.
^d^^^^^j^^^^        Da le prišlo bi kaj ^^v^^^*^^?^^       in me odneslo v kraj!
^fEly||a          ^^   Tačas prileze mimo polžek Slinec in od-
^STj^L^^^ll         ©        nese malega navihanca s seboj. Dečko
C°*(k !L_--3^svJb*^_ /I ^^sede na Slinčevo hišico in reče:
X\š     JVCLL       1J.O.L/±C7J  *
Toda glej ga spaka: polž ni konjič ne kobilica, od sile počasi se pomika dalje- Dečku se stoži ob taki naglici in reče od jeze rdeč:   .
Ne morem prav nič več. Da le prišlo bikaj in me odneslo v kraj!
Takrat prijaha jezdec na vrancu in vza-me našega neugnanca s seboj. Dečko sede za njim konju na lirbet in reče:
Juhej, juhej, ,                           le kar naprej!
Ali pozor!   Šlo je kakor veter.   Dečku se je  zdelo prejadrno, odskakoval je sem ter tja, premilo kričeč:
Ne morem prav nič več. Da le prišlo bi kaj in nie odneslo V kraj!
V tem času priteče drevo in pograbi Dečka Kolotečka za lase, veja ga po-tegne nase in ga visoko dvigne. Ondi visi  razkodranček  še  sedaj   in  cepeta.
Dete vpraša:
Je mar Dečko Kolotečko umrl?
Odgovor:
Ne!  Jutri pojdeva in snameva tega kuštravca z veje.