primorje
Up
je zgornjevipavski časnik
Ajdovščina • avgust 2007 • številka 58 • 7800 izvodov • cena 0,00 €


:
Zgodaj nikoli ni prepozno
Verjetno najzgodnejša trgatev kar najstarejši ljudje v naši dolini pomnijo ni presenetila nikogar, če upoštevamo minulo zimo, ki niti ni zaslužila svojega imena. Seveda ji je sledila temu primerna pomlad. Zgodnja.
Pred nami so predsedniške volitve. Tudi »priprave« nanje so se začele izredno zgodaj. Že takrat, ko je Sedanji predsednik v »izteku« hote ali nehote objavil, da kandidiral več ne bo.
Zgoden je bil tudi prvi znani kandidat desnice (bolj mu bo všeč desne sredine), štartal je s prepričljivo prednostjo. Za njim so dozorela še številna druga sredinska in levo sredinska imena, pa tudi lep šparon »šmihelčkov«, ki v tej letini ne bodo dozoreli nikoli.
Zgodnja trgatev je obetala kvalitetno grozdje in s tem, posledično, tudi odlična vina. Pa se je v vinogradih, ob preobilju moče, visokih temperaturah in temu primerni soparici, začela pojavljati gniloba. Zato je potrebno s trganjem pohiteti, če hočemo, da bo odličnost mlade zlate kapljice vsa zelo dobra in da ne pade v sivo povprečje.
Politična scena je tudi obljubljala lepo in džentlmensko ter sončno predtrgatveno kampanijo. Pa se vanjo že plazi nekaj politične gnilobe. Zelo levi se nekako pomikajo zelo v sredino, kjer bi jih skoraj ne pričakovali. Levo-sredinski regionalci segajo čez plot dobrega okusa in se »rokujejo« z desnico. Sicer pa je »politika umetnost možnega« ali pa morebiti, kot pravi ulica: politika je kurba. Kurba par excelence.
Tudi martinovanje bo letos, tisto praktično, ko se mošt spreminja v vino, dosti bolj zgodaj. Sovpadlo bo, skorajda sem prepričan, s slovenskimi predsedniškimi volitvami.
V volilnih štabih, tistih zmagovitih, bodo nazdravljali s kakšnim francoskim šampanjcem, izbranega in že ustaranega letnika, z nasmeški in ugotovitvami, da so ubrali pravilno predvolilno taktiko. Šmihelčki bodo cuzali svoje nedozorele reple.
Vinogradniki in kletarji bodo poskušali svojo dozorevajočo letino in imeli v ustih še dovolj okusa po žveplu.
Večina pa bo srknila kakšno najbolj ceneno špansko, alžirsko ali celo avstralsko, kupljeno pri enem od »najboljših sosedov. Kupite ga vnaprej, °b napovedanih podražitvah hrane, kar vino, vsaj za nekatere, nedvomno je.
Zgodaj namreč nikoli ni prepozno.
Ivan Mermolja Iče
Z lepih
poletnih
počitnic
kličemo Ivanki za stoprvo leto na zdravje.
z novo, rano letino!
Uredništvo
gospodarstvo
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija : 36 53 600 ; -: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si
OBČINA AJDOVŠČINA IN OBČINA VIPAVA USPEŠNI NA PRVEM JAVNEM RAZPISU ZA PREDNOSTNO USMERITEV »REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAMI«
Obe občini sta se v paketu skupaj z ostalimi enajstimi občinami v Goriški statistični regiji v mesecu juniju 2007 prijavili na Javni razpis Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Obe občini sta kandidirali v okviru vsebine ekonomska infrastruktura. Po še neuradnih podatkih je Občina Ajdovščina dobila odobrena nepovratna sredstva za komunalno opremljanje Poslovne cone Gojače, Občina Vipava pa za isti namen v poslovnih conah VI, V2 in V3. Skupna vrednost odobrenih nepovratnih sredstev, ki jih delno prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj naj bi znašala v triletnem obdobju (2007-2009) preko 2 milijona EUR.
PRIPRAVE NA ČRPANJE SREDSTEV IZ ČETRTE OSI PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE 2007-2013, t.i. osi »Izvajanje pristopa Leader«
Slovenija je tretja nova članica EU, ki ji je uspela v letošnjem juliju odobritev programa razvoja podeželja v Bruslju. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobilo zeleno luč, da spelje nadaljnje postopke. Predlog Uredbe za črpanje sredstev iz 1, 3- in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 je že objavljen na spletni strani Ministrstva, objavo prvih razpisov pa ministrstvo načrtuje do konca septembra in sicer naj bi bili objavljeni razpisi za naložbe za živilsko industrijo, za pomoč mladim prevzemnikom kmetij, za zgodnje upo-
kojevanje, za ukrep diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti ter za ukrepe četrte osi - osi LEADER. Območje Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa se intenzivno pripravlja na vzpostavitev Lokalne akcijske skupine - LAS, ki se bo lahko prijavila na razpis za črpanje sredstev LEADER. Do sedaj je na Razvojno agencijo ROD prispelo 91 podpisanih pisem o nameri za sodelovanje v LASU-u. V septembru čaka partnerje prva skupščina in pomembna naloga pregled in potrditev Lokalne razvojne strategij6 podeželskega območja Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa, s katero bo LAS kandidirala na razpisu in jo v programskem obdobju do 2013 uresničevala.
NAJAVA DOGODKA: ZAPOSLITVENI SEJEM KONEC SEPTEMBRA
Razvojna agencija ROD pripravlja v partnerstvu s podjetji z območja občin Ajdovščina in Vipava in z Zavodom za zaposlovanje zaposlitveni sejem. Namen sejma je zapolniti vrzel med velikim povpraševanjem po kadrih deficitarnih poklicev, zlasti tehničnih in profili iskalcev zaposlitve, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje.
NUJNOST POVEZOVANJA ZA NAMENE VEČJE PREPOZNAVNOSTI VIPAVSKE DOLINE
V soboto, 1. septembra se bodo na glavnem ajdovskem trgu preko celega dne predstavljala določena ajdovska podjetja in manjši ponudniki s svojim izdelki. Osnovni namen dogodka 1. Praznik okusov Vipavske doline je poleg prijetnega druženja in okrepitve dogajanja v mestu Ajdovščina prav zavedanje o pomembnosti povezovanja za namene večje prepoznavnosti posameznih podjetij tako v lokalnem kot tudi širšem okolju. V Razvojni agenciji ROD bodo na pobudo določenih podjetij in manjših p°' nudnikov nadaljevali s pripravo projektov povezovanja celotne Vipavske doline tudi v turističnem smislu in za te namene skušali pridobiti tudi evropska sredstva.
PROGRAMSKO OBDOBJE EU 2007-2013 PRINAŠA NOVE PRILOŽNOSTI IN FINANČNE SPODBUDE NA RAZLIČNIH PODROČJIH
Evropska unija omogoča v okviru različnih programov tudi sofinanciranje izvedb inovativnih projektov širšega značaja. V začetku leta 2008 se obetajo prvi javni razpisi čezmejnih programov z Italijo in razpisi v okviru programa »Jadranka pobuda«, razpisi v okviru mednarodnega programa Interreg IVC pa naj bi bili že jeseni letošnjega leta. Ta program ima dve prioritetni usmeritvi; »Inovacije in družba znanja« in »Ohranjanje okolja in kulturne dediščine«. Za dodatne informacije in svetovanja v povezavi s pri' pravo projektnih predlogov se lahko obrnete na Razvojno agencijo ROD, zaradi lažje organiziranosti dela se je potrebno predhodno najaviti na tel. št. 365 36 00.
NOVA NISSAN TIIDA
SMO JO NAREDILI PREVEČ UDOBNO?
Najbolj prestema v svojem rairedu. Najbolj itfca.v svojem .'a/redu. Tlid-a s svojo udobnostjo pomete s konkurente.
Voznik in potmi« imajo v vozilu obilo prostora za ramena, glavo in noye. Poteg tega Trnja uporablja inovativne protihrupne materiala, ki omogočijo P*?**« tn n«mo volnjo. Poteg Številnih standradnih rešitev, so na voljo tud! mnoge druga, ki bodo veSo vožnjo naredite že bolj udobne iti erptno: CD/MP3 izmenjevalec za 6 zgoščenk in tehnologijo Bluetooth1*. brisalci s senzorjem za dež, avtomatska klimatsko napravo, tempomai. elektronski nadzor stabilnosti (ESP).
TIIDA
CENA OD 1 4.950 €
•	4 zračne varnostno blazino
•	Sprednja in zadnja električno pomična okna
•	Po višin; nastavljiv voznikov sedež
•	Zložljiva zadnja klop
•	številni prilagodljivi prostori za shranjevanja
•	Daljinsko odktepanie
•	lztx»r motorjev-, bonciriskg 1.6 in 1.8
ter dizelski 1.5 dCi s
•	Klimatska naprava
•	Radio CD s tehnologijo Blueiocth1*
Rezervirajte svoj termin za poskusno vožnjo
Tigo ABC
PE Koper, Istrska cesta 12, Koper
Telefon: 05 663 61 10
PE Nova Gorica, Vinka Vodopivca 2
Telefon: 05 335 4411
PE Ajdovščina, Goriška cesta 29/a
Telefon: 05 364 33 04
PE Tolmin, Poljubinj 89f
Telefon: 05 388 47 01
Poraba goriva honibiniranb (V100 km) 6,2 - 7,8, Emisija COg: 139 - t88g/km. Slika je simbolna. vrww.ni#san.#i
SHIFr„eXr3ec!atior>fS §
O"
HALO?? mi
KSDd.o.o.AIDOVŠŽINA
ALIVESTE,DAJESKORAJ POLOVICA POBRANIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV UPORABEN MATERIAL?
Na Deponijo pod Dolgo Poljano vsako leto pripeljemo več kot 10.000 ton raznih odpadkov.
Približno polovico ( 49% in več) pripeljanih odpadkov predstavljajo organski odpadki.
To so odpadki iz kartona, razne papirne embalaže, prospekti, časopisni papir, mala embalaža, velika kartonska embalaža novih gospodinjskih strojev in pohištva, ter druga transportna embalaža, oblačila in podobni reciklažni ( zopet uporabni) materiali-MOJA MORALNA OBVEZA, JE, DA SODELUJEM PRI ZMANJŠANJU KOLIČINE ODLOŽENIH UPORABNIH MATERIALOV!!
Z ločenim zbiranjem na ekoloških otokih, z zbiranjem časopisnega papirja po šolah in z veliko embalažo iz gospodarstva, ter z dodatnim prebiranjem odpadkov na deponiji, vrnemo papirni industriji le približno 400 ton papirja.
Žalostna resnica je, da gospodinjstva in gospodarstvo ajdovske in vipavske občine zavržejo letno približno 1.600 ton raznih vrst papirja.
Kaj moramo storiti?
Ves papir, ki predstavlja odpadek, je potrebno odložiti v zabojnike za ločeno zbiranje na zbiralnicah, ki so postavljene že v vsaki krajevni skupnosti!
Naš cilj je, da večino tega in ostalih tisoč in več ton papirja, vrnemo papirni industriji, ker je sramotno, da ga v bodoče še odlagamo na deponijo tako, kot kaže fotografija.
Drugi velik delež predstavljajo organski odpadki iz gospodinjstev, ki pa obsegajo skoraj polovico organskih odpadkov (25% vseh odpadkov). Na deponijo odloženi papir, skupaj z drugimi organskimi odpadki, predstavlja aktivni ogljik, ki ob razkroju organskih snovi ustvarja toplogredne pline. Proizvaja se metan, ki predstavlja 23x več toplogrednega učinka od ogljikovega dioksida. Zaradi tega dejstva je potrebno čim več organskih odpadkov kompostirati.
Gospodinjstva, ki imajo možnost kompostiranja organskih odpadkov na vrtovih ali drugih kmetijskih površinah, lahko te odpadke iz kuhinj in vrtov kompostirajo sami. Za občane, ki živijo v več stanovanjskih stavbah, pa bomo v kratkem začeli postavljati tudi zabojnike za organske odpadke.
Že J.V.Valvasor je pisal o Slovenski veliki redoljubnosti-Prepričani smo, da se danes občani lahko kosamo s predhodniki tako, da bo večina zbranega papirja odloženega v zabojnike za ločeno zbiranje na ekoloških otokih in bo vedno več tistega, ki ga ni moč odložiti na tak način, ampak ga je potrebno osebno pripeljati v zbirno Reciklažni Center ob Deponiji.
KSB d.o.o Ajdovščina
gospodarstvo
Utrinki iz Kleti Vipava
Po strokovnih pogovorih se prileže tudi sproščen trenutek.
>✓
✓^eški minister za kmetijstvo Petr Gandalovič in naš minister za Vvkmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc sta se na dvodnevnem srečanju v Sloveniji 28. junija med drugim ustavila tudi v vinski kleti Vipava 1894. Strokovnim pogovorom o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama in razmerah v kmetijstvu je sledila pokušina vin iz vipavske kleti.
Z leve proti desni: Ivan Princes, župan občine Vipava, Petr Gandalovič, češki minister za kmetijstvo, Jurij Premrl, direktor družbe Vipava 1894 in Iztok Jarc, slovenski minister za kmetijstvo, kmetijstvo in prehrano.
Temeljitejše analize vina
„V prenovljenem laboratoriju bo delo potekalo bolj tekoče in kakovostno," je povedala enologi-nja Monika Kosmač, ko so v vinski kleti Vipava 1894 v poletnih dneh nedavno posodobili opremo v laboratoriju.
TAodala je, da je to za klet precejšnja pridobitev, saj imajo odslej JL/ dva prostora - enega za analizo mošta in vina ter drugega za pripravo vzorcev in notranjih degustacij.
Vodja proizvodnje Bojan Pilih je ob tem poudaril, da bodo v laboratoriju lahko v prihodnje še temeljiteje nadzorovali enološke postopke. Oba stokovnjaka iz vinskega sveta se strinjata, da je treba ves čas spremljati sodobne smernice in stremeti k razvoju. Seveda k temu pripomore tudi ustrezna oprema laboratorija.
Romina Lužnik pri delu v prenovljenem laboratoriju.
Penina po klasični metodi
novost iz Vipave 1894
»Pred dvema letoma smo se prvič lotili pridelave penine po klasični metodi. Z vinom zelen smo napolnili poskusno serijo - manjšo količino steklenic. To vino je potem fermentiralo in dve leti ležalo na kvasovkah, seveda v steklenicah, kot je značilno za zahtevnejšo klasično metodo. Junija letos smo nazdravili s prvo tovrstno penino iz naše kleti.
Tjenina sorte zelen nas je nav--l dušila z bogatim okusom in sortno izrazitostjo, zato smo se »odločili, da nadaljujemo s pridelavo po klasični metodi," je povedala enologinja iz vinske kleti Vipava 1894 Monika Kosmač. V
kleti prav te dni poteka polnjenje novih steklenic in čez dve leti si lahko na trgu obetamo večji prodor elitne penine z drugačnim pridihom. Ljubitelji 'odličnih penin seveda lahko že zdaj okusijo penino iz prve pol-
nitve. V kleti Vipava 1894 verjamejo, da jo bodo zaradi izjemnega okusa ljudje lepo sprejeli. V kleti Vipava 1894polnijo steklenice za pridelavo penine po klasični metodi. To terja ročno delo. Na fotografiji kletar Erik Ilc
V Vipavi že nazdravili
Prvi mošt
rozdje sauvignon je z lepo da ohrani svoje značilnosti in ?? VJdozorelimi in zdravimi kakovost. Glede na to, da je letos jagodami že na prvi pogled pre- zgodnja trgatev, bo mošt težje cej obetalo, zato ne preseneča, zdržal do Martinovanja, menijo da ima mošt iz te sorte značil- vinski strokovnjaki, no aromo in prijetno svež okus,“ je o prvem moštu iz kleti povedala enologinja Monika Kosmač iz kleti Vipava 1894. Sorto sauvignon so potrgali minuli torek (21. avg.), v petek (24. avg.) je bil mošt že v prodaji. Trenutno ga imajo 40.000 litrov, pričakujejo pa ga še več. V kleti hranijo mošt pri 0 stopinj Celzija,
Nasina nagrada domačemu podjetju Pipistrel
Virusom
Ameriška vesoljska agencija Nasa je domačemu podjetju Pipistrel za njegov model virus podelila 100.000 dolarjev nagrade, kot najboljšemu majhnemu letalu, ki bi lahko postal "leteči avtomobil".
T zredno	lahek in hiter
APipistrelov Virus se je na letališču v mestu Sonorna v ameriški zvezni država Kalifornija za nagrado Cafe Challenges potegoval skupaj s tremi drugimi letali, komisija pa je ocenjevala hitrost letala, vzletno razdaljo, učinkovitost letala, okretnost, glasnost in skupek vsega naštetega, poroča spletna stran Aero-News net-
work.
Komisija za podelitev nagrad je Pipistrelov virus - njegova cena znaša približno 70.000 dolarjev - ocenila kot izredno lahkega, poleg tega pa lahko prepelje več potnikov, goriva in prtljage kot je sam težak. Najvišja hitrost letala znaša več kot 225 kilometrov na uro, z galono goriva (3,8 litra) pa naredi več kot 80 kilometrov.
Vinoteka Vipava
Zgodilo se je! Območje je že dalj časa klicalo po odprtju vinoteke, v kateri naj bi se predstavljali vinarji Vipavske vinske ceste s svojimi vini.
C pomočjo mednarodnega projek-kz ta »Po poteh umetnostne obrti in vina« je v petek, 22. junija svoja vra-ta ljubiteljem vin in Vipavske doli-ne odprla Vinoteka Vipava. Projekt,
ki je na slovenski in italijanski strani uspel pridobiti Interregova sredstva, je nadaljevanje različnih aktivnosti, ki so bile v preteklih letih izvedene, na področju razvoja
Vipavske vinske turistične ceste. V projektu so kot partnerji iz zgornje Vipavske doline sodelovali Občina Vipava in Razvojna agencija ROD iz Ajdovščine, ki je bdela nad celotnim izvajanjem projekta.
Na odprtju vinoteke so si številni obiskovalci ogledali prostore in izrekli številna priznanja in pohvale za realizacijo ideje. Prostori vinoteke Vipava se nahajajo na glavnem trgu v samem središču Vipave. Prostorsko funkcionalno urejeni prostori vinom nudijo ustrezno domovanje, obiskovalcem pa ponujajo prostor za druženja, kjer je moč okušati in spoznavati ter odkrivati vina Vipavske doline vedno znova in znova. Občina Vipava je kot lastnica vinoteko predala v upravljanje Centru za razvoj podeželja TRG Vipava. TRG
V.;NO
Na področju Vipavske doline kupimo, oziroma vzamemo v trajni ali dolgoročni najem, vinogradniško posestvo.
Pogoji:
•da je površina vseh zemljišč, primernih za obnovo oziroma postavitev trajnih nasadov, najmanj 5 ha;
■da je vsaj eno kmetijsko zemljišče, ki je primerno za ureditev vinograda, veliko najmanj 2 ha in ima v neposredni bližini stavbišče ali zazidljivo gradbeno parcelo. Prednost imajo zaokrožena, strnjena zemljišča s primerno infrastrukturo.
Ponudbe s pripisom POSESTVO-PONUDBA pošljite do 21.septembra 2007 na naslov:
Univerza v Novi Gorici, Kampus Ajdovščina Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Vipavska 11 c, 5270 Ajdovščina
info.:05 365 35 22.
		
Otvoritev osnovne šole Šturje
Letošnja šolska sezona se prične v ponedeljek, 3. septembra. Osnovna šola ŠTURJE pa vrata na široko odpira že dva dni prej, na uradni prvi šolski dan, 1. septembra ob 13.00 uri, ko bo v novi telovadnici čisto nove šole potekala otvoritvena slovesnost. Slavnostni govornik na prireditvi bo Minister za šolstvo in šport RS Milan Zver, ki bo skupaj z županom Občine Ajdovščina Marjanom Poljšakom, ravnateljico Osnovne šole Šturje Avo Curk ter predstavnikom izvajalca, generalnim direktorjem družbe Primorje Dušanom Črnigojem prostore predal svojemu namenu.
Qolski kompleks sestavljajo šol-Oska stavba, telovadnica in zunanje površine (šolsko dvorišče, športne površine, zelenice). 2.880 kvadratnih metrov površin šolske stavbe sestavljajo 6 matičnih, 5 specialnih, 3 predmetne in 3 male predmetne učilnice, 10 kabinetov,
kuhinja, jedilnica, prostori uprave ter vsi ostali pripadajoči pomožni prostori. Sestavni del šole je tudi preko 1000 kvadratnih metrov velika telovadnica.
Šola lahko sprejme 392 učencev, grajena je za 14 oddelkov. V šolskem letu 2007/2008 jo bo ob-
iskovalo 322 učencev. Osnovna šola Šturje ima podružnično šolo v Budanjah, ki jo bo letos obiskovalo 59 učencev v 4 oddelkih. Po statističnih podatkih bo tudi v naslednjih letih šolo obiskovalo okoli 300 učencev v 14 oddelkih. Z novogradnjami v šolskem okolišu, ki obsega vzhodni del mesta Ajdovščina ter naselja Žapuže, Kožmani, Dolga Poljana in Budanje, pa se predvideva tudi večje število učencev.
Večji del investicije je pokril proračun Občine Ajdovščina -3 313.474 evrov, preostanek pa je prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport - 1.031.276 evrov.
Vabimo vas, da se skupaj z nami veselite nove pridobitve v našem mestu, dobrodošli na odprtju Osnovne šole Šturje, v soboto, 1. septembra ob 13-00 uri. sh
Varno na poti v šolo
Počitnice so se iztekle, novo šolsko leto se nepreklicno pričenja 3. septembra. V priprave na novo šolsko leto sodi - vsaj za tiste najmlajše šolarje - tudi načrtovanje VARNE POTI do šole. Običajnim potem se letos pridružujejo nove - tiste, ki vodijo do Osnovne šole Šturje. Nove poti bodo v mnogih primerih nadomestile marsikdaj nevarno prečkanje mesta, kjer je največji prometni kaos prav v jutranjem času, ko se naši nadobudni šolarji, še nekoliko krmežljavi in dremavi odpravljajo od doma.
Ovet za preventivo in vzgojo v O cestnem prometu Ajdovščina napoveduje akcijo Varna pot v šolo. Prostovoljno pomoč - predvsem dežurstva na najbolj nevarnih odsekih poti ter v najbolj frek-ventnem času v prvih dneh pouka - so ponudili člani Planinskega društva Ajdovščina in Društva upokojencev Ajdovščina. V akciji pa bodo sodelovali še Policijska postaja Ajdovščina in občinska redarska služba. Prostovoljci bodo zaradi boljše vidnosti opremljeni z odsevnimi brezrokavniki, v času akcije pa bodo nudili pomoč in spremstvo šolarjem na prehodih za pešce, na točkah, kjer je gostota prometa največja ter na šolskih poteh.
Nekaj prometnih poti v okolici šol je v zadnjih mesecih dobilo novo, lepšo, predvsem pa varnejšo podobo. Tako šolarji, kot občani, bodo veseli preglednega dovoza do Upravne enote Ajdovščina, katere soseda je tudi Osnovna šola
Šturje. Precej varneje bo tudi prečkati križišče pri Ribniku, saj je, v izogib prehitri vožnji, sredina križišča dvignjena. Za varen dostop od Livad do nove šole je urejena varna pešpot, občinske strokovne službe pa so tudi sredi pridobivanja soglasij za ureditev dodatnih prehodov za pešce na Idrijski ulici - v bližini naselja Trate in v bližini Lavričeve ulice.
Več zmede, vsaj v prvih dneh pouka, se pričakuje na šolskih poteh, ki prečkajo Gregorčičevo ulico in Cesto 5. maja, kjer je trenutno gradbišče. Na teh delih se bo potrebno držati navodil izvajalca del. Če pa je le mogoče, poskusite najti druge poti, vsaj za čas prenove obeh ulic, ki bo, ne nazadnje, zagotavljala tudi večjo varnost pešcev. Šolarjem, ki morajo na svoji poti prečkati Goriško ulico, priporočamo, da prečkajo cesto na semaforiziranem križišču ali pa pri bivšem Mlinčku (na urejenem prehodu) ter pot nadaljujejo
mimo TIC Ajdovščina na Lavričev trg ter skozi »gase« do šole. Srednješolci, ki se v Ajdovščino pripeljejo z avtobusom, pa imajo najkrajšo ter najvarnejšo pot do šole skozi podhod pri MlP-ovi mesnici.
Vse voznike pozivamo, da v okolici šol ter na mestih, kjer opazijo označene prostovoljce oziroma šolarje z rumenimi ruticami, vozijo še posebej previdno in strpno, svojih vozil naj ne parkirajo na prehodih za pešce, šolskih poteh, pločnikih ter na načine, ki bi ovirali avtobusni prevoz šolskih otrok, saj bodo v nasprotnem primeru pristojne službe zoper kršitelje v skladu s pooblastili tudi ukrepale.
Staršem otrok tudi priporočamo, da še pred prvim šolskim dnem skupaj z otroci prehodijo šolsko pot, ter jih poučijo o nevarnostih ki jim pretijo, ter osvežijo znanja o pravilnem obnašanju v prometu.
Pa srečno!
Javni poziv župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka za umik predlaganih sprememb igralniške zakonodaje
Utemeljitve poziva za umik predlaganih sprememb igralniške zakonodaje:
1.	Proti širjenju igralništva
Vsem nam je znano, da igralništvo izkorišča premožne zasvojence z igralništvom, ki imajo iluzijo, da bodo na hitro obogateli, potem pa lastnik igralnice na hitro zelo obogati na njihov račun. Pri mnogih od njih potem sledijo hude, pogosto tudi tragične posledice. Američani bi s spretnostjo njihove propagande več kot podeseterili krog zasvojencev z igralništvom v Sloveniji in okoliških državah EU.
S kakšno moralno pravico želita Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za finance pomagati ustvarjati pogoje za širjenje zasvojenosti z igralništvom v Sloveniji in sosednjih državah EU?!
2.	Proti ameriškim interesom na račun slovenskih
Iz doslej znanih dokumentov in potez v zvezi z Megazabaviščem na Goriškem je očitna namera, da Američani postopoma prevzamejo igralniško dejavnost na Goriškem, jo izredno povečajo tako, da bi zajeli goste iz držav območja srednje Evrope. Večina novih zaposlenih bi bili tujci. Američani bi, tudi zaradi znižanja obdavčitve, iz tega kovali izredne dobičke. Po drugi strani bi se kljub temu zmanjšala vsota celotnega davka za slovenski proračun, sorazmerno bi se zmanjšali posebni dohodki vpletenih občin, donacije sedanjim prejemnikom donacij HITa bi se bistveno zmanjšale, zmanjšale bi se plače zaposlenih v igralništvu. Občinam in prebivalstvu bi ostale predvsem negativne posledice.
Nerazumljivo je, kako si upata gospodarsko in finančno ministrstvo predlagati zmanjšanje interesov Slovenske države, prizadetih občin in državljanov, zato da se Američanom nudijo možnosti izrednih zaslužkov!
3.	Proti ameriški tehnologiji zabave
Ameriško igralništvo in spremljajoča zabava je tehnologija, ki vara in okrade udeleženca ter siromaši njegovo dušo in kulturo; ničesar pa ne doprinese k izboljšanju stanja njegovega telesa in duha. Kako zgrešeno je pomagati pri prodaji tujih nekakovostnih turističnih produktov, namesto da bi ponujali svoje! Ali je bilo zaman tolikokrat poudarjeno, da naj bi v Sloveniji turistom ponujali našo prelepo naravo in naše znamenitosti, našo odlično hrano, naše tradicije in zgodovino, možnosti telesne aktivnosti v naravi, itd?! To tehnologijo v veliki meri že imamo, še več pa je lahko zelo hitro razvijejo naše univerze v sodelovanju s turističnimi organizacijami - na prvem mestu s HITom.
Torej ne potrebujemo ameriške tehnologije, razvijajmo našo tehnologijo, naše pakete in postopke turistične ponudbe, v kateri je igralništvo le ena od možnosti. Ta tehnologija bo naši družbi in občanom neprimerno bolj prijazna in sprejemljiva ter bo sprejeta!
4.	Ne potrebujemo ameriškega denarja, angažirajmo slovenskega
Ni potrebno, da vlada zmanjšuje davek od iger na srečo, naj del tega davka investira v razvoj megazabavišča z našo tehnologijo. Bančni krediti so gotovo na voljo, pa tudi slovenski državljani in pravne osebe bi lahko kupovali delnice megazabavišča.
Nepojmljivo je, da finančno ministrstvo ne vzpodbuja angažira- -nja slovenskega kapitala!
5.	Ne dovolimo večanja ameriškega vpliva v Sloveniji
Lastnik v ozadju Megazabavišča bo na znane načine lahko iz dela ogromnih dobičkov vplival na politiko v Sloveniji in sosednjih državah. V Sloveniji bodo v medijih posebno v predvolilni kampanji podpirali tiste politične sile, ki bodo zastopale njihove interese!
Te zgodbe poznamo in tem metodam politike se moramo upreti!
Župan: Poljšak Marjan
Spremembe občinskih prostorskih načrtov v Ajdovščini
Občina Ajdovščina je s Programom priprave, ki je bil sprejet junija 2006, začela s postopkom priprave prostorskega akta (PA); Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Občine Ajdovščina (SPRO&PRO). Po prvotnem programu naj bi se ta postopek zaključil v juliju 2007.
TV’’" er pa je bil med tem časom J\.sprejet nov zakon (Zakon o prostorskem načrtovanju), ki med drugim spreminja tudi postopek izdelave po novem Občinskega prostorskega načrta (OPN), so se posledično spremenili tudi roki izvedbe.
Zato je župan Občine Ajdovščina sprejel sklep, s katerim se določa tudi nadaljnjo pripravo prostorskega načrta.
Doslej so bile zaključene naslednje faze: sprejet je bil program priprave, izvedena je bila prva prostorska konferenca, pridobljene in
analizirane so bile vse smernice ter izdelane strokovne podlage.
Poleg tega smo v tem času prejeli zelo veliko vlog občanov, kot pobude za spremembo namenske rabe zemljišč. Tako smo prejeli pobude za spremembo približno 500 parcel v stavbno ter 240 parcel v nestavbno zemljišče. Vse vloge so evidentirane in posredovane izdelovalcu strokovnih podlag v obdelavo in presojo ter vključitev v postopek izdelave OPN.
Za nadaljnji potek priprave OPN se upošteva postopek priprave, določen v 98. členu ZP Načrt in
pojasnila ter priporočila ministrstva (MOP-a) z dne 10.4.07.
Na podlagi tega je zamik del za približno eno leto, kar pomeni, da se predvideva javna razgrnitev OPN-ja v decembru 2007, zaključek - sprejem odloka Občinskega Prostorskega načrta pa v prvi polovici 1.2008.
O vseh nadaljnjih postopkih priprave prostorskega akta bo občinska uprava obveščala javnost preko medijev. Občani pa lahko vse informacije dobijo pri Ireni Raspor (365-91-21) ali Marici Žen Brecelj (365-91-36).
Predčasne volitve v svet KS Batuje
^upan Občine Ajdovščina jev Uradnem listu RS št. 67/07 zaradi £ -ipredčasnega odstopa članov Sveta Krajevne skupnosti Batuje, izvoljenih na rednih lokalnih volitvah v oktobru 2006, razpisal predčasne volitve članov sveta te krajevne skupnosti. Predčasne volitve se bodo izvedle istočasno z volitvami predsednika republike, dne 21.10.2007. Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje 20.8.2007. Rok, v katerem lahko volilvci in politične stranke vložijo kandidature, pa je 26.9.2007. Obrazci za vložitev kandidatur so na voljo na Občini Ajdovščina ali pa na njeni spletni strani www.ajdovscina.si.
Zbor občanov Krajevne skupnosti Batuje, na katerem bod° pojasnjeni razlogi za predčasne volitve ter postopki vlaganja kandidatur in izvedbe volitev, bo v sredo 5.9.2007, ob 19- uri v prostorih Krajevne skupnosti Batuje.
Občina Ajdovščina
ajdovski odmevi
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupra-vi (Ur. list RS št. 72/93 in kasnejše spremembe in dopolnitve), 10. člena Statuta Občine Ajdovščina (Ur. glasilo št. 7/99, Ur. list RS št. 2/02, št. 41/05 IN ŠT. 92/05) in določil Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS št. 12/03 in št. 77/03) ter sklepa Sveta Občine Ajdovščina, objavlja
JAVNO PONUDBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE
1.	PREDMET JAVNE PONUDBE JE PRODAJA NEPREMIČNINE V K.O. AJDOVŠČINA:
Poslovni prostori nekdanje Lekarne v Ajdovščini, ki se nahajajo v večetažnem objektu, identifikacijska številka stavbe 2392-77 , stoječe na pare. št. 448/3 in delno na pare. št. 448/1, obe k.o. Ajdovščina, na naslovu Ajdovščina, Cesta 5. maja 1, v skupni izmeri 192,94 m2, vpisani v vložni številki 1907/8 k.o. Ajdovščina. Površina poslovnih prostorov v pritličju ( v elaboratu etažne lastnine označeni sil) znaša 132,90 m2, površina pomožnih prostorov v kleti (v elaboratu etažne lastnine označeni s št. 7) pa znaša 66,85 m2 .
Poslovnima prostoroma št. 11 in 7 pripadajo idealni solastniški deleži na skupnih delih stavbe, ki pa še niso določeni, ker pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki še ni sklenjena.
Objekt se nahaja v centralnem predelu mesta Ajdovščina, neposredno ob glavni cesti Nova Gorica-Vipava. V bližini so javna parkirišča, izvedeni so tudi vsi priključki na javno vodovodno, kanalizacijsko, električno in telefonsko komunalno omrežje. Za ogrevanje prostorov je samostojna lastna kotlarna na tekoče gorivo v kleti.
Glavni prostori se nahajajo v pritličju objekta, do katerih je dostop urejen s Ceste 5. maja 1, pomožni Prostori pa so v kleti s stopniščno povezavo neposredno iz prostorov pritličja, razen shrambe in kotlovnice, do katerih je dostop urejen tudi z Goriške ceste 26
2.	PONUDBENA CENA
Najmanjša ponudbena cena za nepremičnino navedeno v prvi točki te ponudbe znaša 140.043,40 EUR. Uspeli ponudnik bo tisti, ki bo Občini Ajdovščina ponudil najvišjo ceno za ponujeno nepremičnino, vendar najmanj v višini ponudbene cene.
Kupec je, poleg kupnine, dolžan plačati tudi davek na promet nepremičnin v višini 2% od ponujene cene.
3.	ČAS IN NASLOV ZA ODDAJO PONUDBE
Pisne ponudbe naj ponudniki v zaprti in zapečateni ovojnici pošljejo ali dostavijo na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, s pripisom »Ne odpiraj - ponudba za nakup nepremičnin - bivša Lekarna« Ponudbe, poslane po pošti ali dostavljene v vložišče Občine Ajdovščina, se bodo upoštevale le, če bodo pravilno označene prispele do torka 18. septembra do 10.00 ure. Javno odpiranje Prispelih pisnih ponudb bo potekalo istega dne ob 10.15 uri, v sejni sobi Občine Ajdovščina, Cesta 5. utaja 6a, 5270 Ajdovščina.
4.	DRUGI POGOJI
a)	Nepremičnina se prodaja v stanju kakršnem je, po sistemu »videno-kupljeno« in brez vidnih mejnih Znamenj na terenu. Postopek vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo je v teku.
b)	Pri javni ponudbi za prodajo nepremičnin lahko sodelujejo fizične osebe, ki so državljani držav članic Evropske unije, pravne osebe s sedežem v državah, ki so članice Evropske unije in tujci kot jih opredeljuje Zakon o ugotavljanju vzajemnosti in ki izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v RS.
c)	Pisna ponudba mora poleg navedbe ponudbene cene vsebovati še:
-	potrdilo o vplačani varščini v višini 15.000,00 EUR na Podračun EZR Občine Ajdovščina št. 01201-01-00014597, odprt pri Upravi RS za javna plačila;
-	kopijo osebnega dokumenta, ki izkazuje državljanstvo za fizične osebe oziroma kopijo izpiska iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, za pravne osebe;
• številko transakcijskega računa ponudnika, na katerega se vrne plačana varščina, v primeru neuspele Ponudbe.
-	izjavo, da je seznanjen in da se strinja s pogoji in navedbami v javni ponudbi.
d)	Izbran bo ponudnik, ki bo izpolnjeval pogoje in ponudil najvišjo ceno.
e)	Prodajalec si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe s ponudnikom, ki je ponudil najvišjo ceno oziroma, da lahko komisija na predlog župana Občine Ajdovščina, ustavi začeti postopek do sklenitve Pravnega posla.
0 O odločitvi prodajalca bodo ponudniki obveščeni najkasneje do 30.9.2007.
g)	Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 30 dneh po prejemu obvestila 0 izboru in plačati celotno kupnino v roku 15 dni po podpisu pogodbe.
h)	Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim ponudnikom pa se neob-testovana vrne v roku 8 dni od dneva izbora najugodnejšega ponudnika. Če najugodnejši ponudnik ne 6o sklenil kupoprodajne pogodbe oziroma izpolnil obveznosti iz pogodbe v določenem roku, bo vplačana varščina zapadla v korist Občine Ajdovščina.
0 Za sestavo pogodbe in zemljiškoknjižni predlog poskrbi Občina Ajdovščina. Ostala določila, pomembna za ureditev odnosov med prodajalcem in kupcem, se opredelijo v pogodbi, j) Ogled nepremičnine je možen ob predhodni najavi na kraju samem in sicer v četrtek 6.9.2007 od 8:30 do 9:30 ure. Dodatne informacije dobite na sedežu Občine Ajdovščina ali po telefonu št. 05 365 18, kontaktna oseba Sonja Lovrekovič oziroma na tel. št. 05 365 91 14 kontaktna oseba Katarina Ambrožič.
Občina Ajdovščina župan Marjan Poljšak
Obvestilo o rekonstrukciji in zapori Gregorčičeve ulice in ceste 5. maja v Ajdovščini
/^Vbčina Ajdovščina trenutno izvaja večjo investicijo - popolno prenovo infrastrukturnega omrežja V_y na Gregorčičevi ulici in Cesti 5. maja. Investicija zajemala rekonstrukcijo kanalizacijskega °mrežja (ločen sistem fekalne in meteorne kanalizacije), vodovodnega, elektro, telefonskega °mrežja in javne razsvetljave, medtem ko je bilo plinsko omrežje na novo napeljano v preteklih letih. Po zaključku del se bo vozišče ceste na novo preplastilo in uredilo hodnike (pločnike) za pešce ter nivojsko dvignilo križišča Gregorčičeve ulice s Cesto 5. maja in Župančičevo ulico z namenom Umiritve hitrosti ter zagotovitve varnih šolskih poti. Izbran izvajalec - CPG d.d. Nova Gorica - je z deli pričel 20. avgusta, dokončana pa bodo predvidoma do konca letošnjega leta.
V času prenove, ki bo predvidoma trajala do konca leta 2007. se bodo izvajale POPOLNE ZAPORE Odsekov Gregorčičeve ulice in Ceste 5. maja. Zapore bodo izvedene na način, da bo stanovalcem ifLdrugim uporabnikom stavb na ulicah omogočen nemoten dostop po cestah in poteh, ki bodo Ustrezno označene.
Vse uporabnike Gregorčičeve ulice in Ceste 5. maja naprošamo, da izvajanje del sprejmejo 2 razumevanjem in strpnostjo, da bomo po zaključku del vsi z zadovoljstvom uporabljali testni ulici.
Občina Ajdovščina 05/3659 110 Oddelek za urejanje prostora Miha Ergaver
OBVESTILA OBČINSKE UPRAVE AJDOVŠČINA
Spodbude inovatorjem
O e vedno je v teku RAZPIS ZA SPODBUJANJE PROJEKTOV ^INOVACIJ V LETU 2007. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, pod rubriko »razpisi« (objava z dne 24. 5. 2007). Na razpis se lahko prijavijo občani Ajdovščine, domača podjetja ali zaposleni v domačih podjetjih, ki razpolagajo z vsaj deloma ustvarjeno novo tehnično rešitvijo, oziroma želijo opraviti začetni razvoj. Skrajni rok za očldajo vlog je 21. september 2007!
Ugodni podjetniški krediti
TV Ta spletni strani Občine Ajdovščina (www.ajdovscina.si, »razpi-_LN si«, objava z dne 16. april 2007) je objavljen tudi še vedno aktualen Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava. Kredit bo odprt do porabe kreditne mase, oziroma do 30. novembra 2007.
Javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva
/^Vbčina Ajdovščina še vedno usklajuje nov pravilnik za izvajanje V>/ strukturnih ukrepov v kmetijstvu z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za finance. Pričakovati je, da bo pravilnik usklajen do septembrske seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina. Potrditvi novega - usklajenega pravilnika bo takoj sledil javni razpis (predvidoma v prvi polovici oktobra). Nov pravilnik ter posledično javni razpis za pridobivanje nepovratnih in kreditnih sredstev se ne bo bistveno razlikoval od obstoječega. Postavljena bodo nova merila, novi upravičeni stroški, kot posledica neskladnosti z novo EU finančno perspektivo bodo nekateri nameni izvzeti - v letošnjem razpisu verjetno ne bo razpisanih sredstev za kreditiranje investicij v kmetijstvu.
Vse kmetovalce obveščamo in naprošamo, da se na prihajajoči razpis že predhodno pripravijo, saj bo prijavni rok razmeroma kratek - predvidoma ne več kot 3 tedne!
Država bo sofinancirala infrastrukturno urejanje gozdov!
TJo podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v jesenskem času objavljen javni razpis za sofinanciranje izgradnje gozdnih cest oziroma poti, vlak ter za nakup opreme in mehanizacije za delo v gozdu. Upravičeni prijavitelji bodo lastniki gozdov.
Občina Ajdovščina - z željo, da se na območju občine Ajdovščina zgradi čim več poti in vlak ter se na ta način za gospodarsko izkoriščanje gozdov odpre čim več območij - poziva vse lastnike gozdov z območja občine Ajdovščina da se med seboj organizirajo ter se že predhodno dogovorijo za morebitne skupne prijave. Občina Ajdovščina bo pri pripravi vlog (če bo izkazan dovolj velik interes) vsekakor sodelovala.
NOVO! ■'■r
Razširjeni prodajni razstavni salon AVTO BATIČ Ajdovščina.
V mesecu SEPTEMBRU ugodno financiranje do 84 mesecev!
POLO je lahko vaš brez pologa in stroškov odobritve ter rizičnega sklada.
Fox
že od 7.763 €
Polo Sl
že od 9.980 €
Golf Sl
že od 15.740 €
Modeli Sl s prihrankom do 2.500 €. I
e * 93?
AVTO BATIČ Magdalena Batič s.p.
Tel.: 05/36613 69
Goriška cesta 41
Faks: 05/365 9318
5270 AJDOVŠČINA
E-Pošta: a vto.batic® porsche.si

Ko razmišljate o menjavi Volksvvagnovega avtomobila se odločite za kakovost, odločite se za pooblaščenega prodajalca in serviserja
AVTO BATIČ iz Ajdovščine s 35 LETNO TRADICIJO.
ajdovski odmevi
Kolektiv Občinske uprave
A • I	. • I bes ^ •
Ajdovščina očistil Fužine
Se spominjate najbolj vročega dne tega poletja? To je bil četrtek, 19. julij. Temperatura se je že kmalu zjutraj povzpela pošteno preko 30 stopinj Celzija, kljub temu se je del kolektiva Občinske uprave Ajdovščina odpravil na dogovorjeno delovno akcijo. Izzval nas je tajnik Vili Durnik, sprejeli smo ga in se - primerno obuti in oblečeni - tistega lepega četrtkove dne odpravili v službo na - takrat še skdrajda neprehodno zaraščeno območje fužin ob Hublju.
T'\ ela so vodili trije glavni stra--L/ tegi: pobudnik akcije Vili je s kosilko utiral poti v goščavi, stroko je zastopal Stane Bačar, kot odličen delovodja pa se je izkazal naš župan, ki nam je med delom razdelil celo vrsto odličnih uporabnih nasvetov. Kljub nič kaj prijaznim temperaturam smo zagrizeno kosili, rezali, pulili, grabili, sekali, odnašali,..., ter do zadnjega kotička napolnili dva velika kontejnerja. Delo smo odlično opravili in dokazali tako sebi, kot - tako vsaj upamo - tudi
drugim, da so stare, dobre in že skorajda pozabljene udarniške akcije še vedno učinkovite. Poleg koristi namreč prinesejo tudi obilo zadovoljstva - v moderni ekonomiji bi temu rekli “team building”. Mi (kolektiv Občinske uprave Občine Ajdovščina) smo se odločili, da bo akcija postala stalnica. Naslednjič bomo k sodelovanju povabili tudi vas, verjamemo namreč, da dober vzgled veliko velja. Na spletni strani TIC Ajdovščina www.tic-ajdovscina.si si v rubriki »utrin-
ki« lahko ogledate fotoreportažo z akcije - če ne verjamete zapisanemu.
p.s.: Prav nič vam ne bomo zamerili, če nam ukradete idejo in tudi vi organizirate podobno akcijo, območje Ajdovščine ima še veliko zanimivih in atraktivnih kotičkov, potrebnih pridnih in skrbnih rok. Če pri tem potrebujete kakršnokoli pomoč ali nasvet, se obrnite na TIC Ajdovščina (05/36 59 140)
Fotografirala in zapisala Sanda Hain, TIC Ajdovščina
Summercam 2007 v Vrtovinu
Vrtovi nsko poletje ...
... je bilo letos dolgo in vroče. Tako kot drugod po Vipavski do' lini, pa vendare nekoliko drugačno. Vrtovin je bil namreč letošnji gostitelj Poletnega tabora Evropske unije Summercamp 200/. Med 23. in 29. julijem se je v naši vasi zbralo okoli 50 udeležencev kampa iz skoraj vseh držav Evropske unije, večina njih vidnih političnih in javnih delavcev v svojih državah, kar nekaj od njih pa tudi poslancev posameznih držav v Evropskem pat' lamentu.
Četrte konjske dirke darilo za 5. obletnico SD Gozd
Dogajanje v Gozdu 18. in 19. avgusta se bo vtisnilo v spomin slehernega krajana te majhne vasice. Tokratne konjske dirke so zaznamovale prelep vikend, ki sta ga obkolila deževen petek in ponedeljek, zato so člani SD Gozd, ki so bili organizator, še toliko bolj na krilih ponosa, kar so si pa prav gotovo zaslužili, saj so pripravili spektakel, kakršnega ne pomnimo v teh krajih.
X Teč tisoč obiskovalcev je po-V trdilo, da so bile te konjske dirke res nekaj več kot le zabava ob živi glasbi. Natančen scenarij dogodkov je bil izdelan tako za sobotno, kot tudi nedeljsko popoldne ter je konjenikom ponujal lepo tekmovanje in predvsem varnost pri njihovem nastopanju, gledalcem in ljubiteljem konj pa čudovite atraktivne nastope, ob katerih jim je zastajal dih. Zahvala za njihov trud so gledalci, preko tri tisoč jih je posedalo po krasnih naravnih tribunah okoli tekmovališča ter nagrajevalo - tako organizatorja kot konjenike - s huronskim navijanjem, ki me je spominjalo na smučarska tekmovanja v Kranjski Gori
in na Pohorju, ko so še zmagovali naši smučarji in smučarke... Kot predsednik KS Col in SD Gozd sem dolžan pohvaliti tako naše društvo, organizatorja te prireditve, kot vse krajane Gozda, ki so s srcem priskočili na pomoč pri organizaciji - pomagali so z delom, materiali in svojimi kmetijskimi zemljišči.
Prepričan sem, da se bo to sodelovanje ohranilo tudi v prihodnje, ko se bodo še z večjim veseljem lotili organizacije konjskih dirk, zato obiskovalcem in konjenikom zagotavljam, da se prihodnje leto zopet srečamo. Konjenikom želim čimveč preživetega časa v konjskem sedlu, vendar počasi, saj se nikamor ne
mudi do tretje nedelje v avgustu 2008, ob 14. uri, ko bo zopet štart konjskih dirk.
Pohvale sem dolžan tudi sosednjim društvom v KS Col, tako društvu Trilek, za njihovo 17. Colsko nedeljo in Bubin tek najavornik, kot PGD Col za gasilsko veselico, Smučarskemu društvu Gozd, pa veliko sreče in uspešno pot do novih izzivov pri soorganizaciji zaključka MOUNT BIKE sezone za slovenski pokal, ki bo 6. oktobra 2007, na smučišču SKI BOR v Črnem Vrhu, ter veliko uspeha in užitkov pri smučanju na travnatih strminah.
Fotoreportažo s prireditve Konjske dirke v Gozdu pri Colu si lahko ogledate na spletni strani TIC Ajdovščina www.tic-aj-dovscina.si.
Predsednik SD Gozd in KS Col, Janko Miknš
"IVTapovedan gost otvoritvene IM slovesnosti, slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Petrle, je odprl razpravo. Obiskovalce kampa je nagovoril tudi župan Občine Ajdovščine Marjan Poljšak.
Skupen imenovalec udeležencev kampa je dokajšnji evro-skepticizem in velik dvom v pravilnost nadaljnega razvoja v smer pretirane centralizacije, v katero skuša Bruselj potisniti celotno Evropo. Vsi udeleženci so namreč v treh dneh debat izražali veliko zaskrbljenost zaradi pretiranih poskusov Evropskega parlamenta do prenosa vseh pomembnejših odločitev v Bruselj. Splošna ocena sicer med seboj politično zelo različno obarvanih udeležencev kampa je bila, da tak model organiziranja vodi v gotov in dokaj hiter razpad Evropske unije. Predstavniki številnih držav so namreč ugotavljali, da so vse prednosti in koristi združevanja, ki so se pokazale na začetku, s centralizacijo, ki je presegla vse meje zdravega razuma, že zdavnaj zvodenele, da vodijo v stagnacijo razvoja ter posledično tudi v nazadovanja na vseh področjih. Pri teh razmišljanjih so še zlasti izstopali Angleži, Skandinavci, Irci, pa tudi par Francozov in dva
Italijana.Summercamp je zato
potekal v dokaj kritičnem tonu in taki so tudi zaključki kampa, sprejeti ob koncu, predstavljeni pa bodo jeseni v Bruslju.
Za domačine, gostitelje, pa tudi za udeležence je pomembnejši del kampa predstavljalo prijateljsko druženje. Evropejci so namreč imeli možnost spoznati vas in pokukati v domače vinske kleti, si ogledati prizorišča 1. svetovne vojne, se poveseliti na “šagri”, obiskali pa so tudi slap Kozjak pri Kobaridu, si ogledali Goriška brda, zadnji popoldan bivanja pri nas pa so se
imeli možnost udeležiti skupne maše domačega rimo-katoliške-ga župnika in evangeličanske duhovnice z Danske na vrhu Svetega Pavla. Udeleženci so bili še posebej očarani nad domačo primorsko kuhinjo. Hrano so namreč pripravljale odlične gospodinje z Vrtovina. Po za' četnem dvomu v to, ali bonio zmogli organizirati tako velik večdnevni dogodek, se je v pU' prave le-tega “vrgla” skoraj cela vas, vsak po svojih močeh in svojem znanju seveda. Gostje so t° opazili in znali ceniti. Veliko jih je ob odhodu izrazilo željo, da bi se drugo leto videli spet -v Vrtovinu!!!! V še večjem številn Brez dvoma je bil to dogodek, ki bo še dolgo ostal v spominu vseh udeleženih - udeležencev, organizatorjev, domačinov in drugih obiskovalcev.
Vse bralke in bralce Latnika bi ob tej priložnosti povabil, da si ogledajo številno fotodokumentacijo na spletni strani Vrtovina www.vrtovin.si - tudi to je ena od lepših »posledic« dobre domače organizacije.
Za konec le še - hvala vsem Vrtovnikam in Vrtovincem, ki niso »štedili« s časom, delonu energijo, gostoljubjem... Hvala tudi ravnatelju OŠ Dobravlje Antonu Žagarju za njegov veh* prispevek, ne nazadnje pa gfe zahvala tudi Junijski listi, ki je ta’ bor pripeljala v naše kraje.
Vilko Br“s
7
rock
Rock Batuje 2007 Štrudlfest bo ... je bil odličen!
V športnem parku v Batujah se je sredi letošnjega poletja - konec julija - zgodil že 5. tradicionalni poletni koncert Rock Batuje. Navdušil je 4.000 glavo množico mladih in malo manj mladih ter tudi organizatorje, saj se jim je njihov trud poplačal z zadovoljnimi odzivi obiskovalcev.
Pohvale gredo organizatorjem, ker v Batujah res ni nič manjkalo. Poleg odličnega izbora glasbenih skupin in razigranih obiskovalcev, je bilo dobro poskrbljeno tudi za parkiranje in kampiranje v senčki dreves.
Ajdovščina tako počasi postaja prepoznavna tudi po koncertni in festivalski ponudbi.
sh, foto Ajda Sorč
začetek večera je glasbo ^-jvrtel DJ Riki. Prvo ogrevanje je bilo v rokah glasbene zasedbe Pire Bird. Med tem se je prizorišče pošteno napolnilo, domači Skalpi so že dodobra razgreli publiko pred nastopom zvezd večera - skupino Sank rock. Zadnji nastop je pripadel skupini Fosgen, nato pa so Batuje, skorajda že v sobotnem jutru, utrujene zaspale...
»Potepinka«
X Tlzoli se je 157.2007 odvi-V jal 12. festival FENS, barve naše doline je v tretje zastopala mlada pevka Viva iz Dobrave pri Podnanosu. Tokrat je predstavila novo skladbo Potepinka, katere avtorja sta kot predhodnih dveh, E viva, Viva ! in Jezični papagaj, Damjana Kenda Hussu in Marino Legovič. Med petnajstimi nastopajočimi je po mnenju strokovne žirije zasedla odlično 5. mesto. Novo skladbo je premierno v naši dolini predstavila na zaključku Športnega poletja v Ajdovščini. V jeseni je Viva povabljena k sodelovanju v oddaji UMKO na TVSLO, kjer se bo tekom šolskega leta predstavilo 16 mladih pevcev in skupin iz širne Slovenije.
Foto in tekst: Ksimeroni
v# v '
ajdovsčina
Vabimo vas k vpisu v programe
ORGANIZACDA IN MANAGAMENT
IZREDNI 2. STOPNJA (BOLONJSKI MAGISTERU) (Fakulteta za organizacijske vede Kranj)
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
ADMINISTRATOR, TRGOVEC, GOSTINSKA DELA: KUHAR, NATAKAR EKONOMSKI TEHNIK, STROJNI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK, GOSTINSKO-TURISTIČNI TEHNIK
PROGRAME USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA TEČAJE RAČUNALNIŠTVA, ECDL IZPITE JEZIKOVNA IZOBRAŽEVANJA, IZPITE IZ SLOVENŠČINE ZA TUJCE USPOSABLJANJA ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST, TEČAJE IN ŠTUDIJSKE KROŽKE
PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE - PUM
Predstavitev vseh izobraževalnih programov bo v sredo, 12.9.2007
v prostorih Ljudske univerze Ajdovščina.
Informacije: telefon 05 3664750 www.lu-aidovscina.si www.cvzu-vita.si
T? kipa Štrudlfesta v sodelovanju s TIC Ajdovščina, Društvom Wada in Društvom Lična hiša že aktivno ustvar-Jj/ja štiridnevno kulturno prireditev, ki bo potekala od 27. do 30. septembra v in pred Dvorano 1. slovenske vlade ter prostorih Lične hiše. Kalorije bodo ponujene v štirih tematskih kategorijah: filmu, gledališču, plesu in glasbi. Obiskovalci bodo deležni tudi vrste delavnic; gledališko-lutkovnih, cirkuških in fotografskih ter enkratne tango delavnice s t. i. Milongo - tango plesom. Pripravlja se tudi poseben program ob otvoritvi festivala. Sledite geslu Sem bohoten, vroč mladenič... /se nadaljuje/ Vabljeni k sodelovanju.	PA
Njoki summer festival
je tudi v letošnjem rožniku Ajdovščini podaril mladosti cvet. Festival glasbe, športa in kulinarike je s ponudbo zvenečih glasbenih imen in atraktivnih športnih iger zadovoljil telo in duha več tisoč obiskovalcev.
A glej ga, zlomka: občina alternativo ponuja nekje na obrobju Ajdovščine, kjer eden izmed ‘uspešnih’ domačih veljakov načrtuje diskoteko. Ta naj bi zagotovila zatočišče vsem: tistim, ki kalijo nočni mir na Lavričevem trgu, in tistim, ki s svojo kreativnostjo in dobro voljo rešujejo mestu družabno čast; tistim, ki se v nočnih urah stiskajo v zavetju avtobusnega postajališča, in tistim, ki oblikujejo svojo identiteto v sklopu Hiše mladih.
‘Daleč od oči, daleč od srca’, ljuba Ajdovščina! Le komu gradiš industrijske cone in v zvezde kuješ piramide, ko pa bo glavna dejavnost novega logističnega centra ob letališču (to je druga in poslednja alternativa) prva pomoč in prevoz odvisnikov v sosednjo občino? Ja, tudi metadonski center bi kazil domače dvorišče... In nenazadnje, le koga predstavljajo vsi ‘mladi po srcu’ v tvojem občinskem svetu?
Vprašanja razkrivajo obilje oblakov nad ‘uresničevanjem javno dobrega’, odgovori pa nemočni lebdijo za njimi. A sama vendarle visoko v zrak držim pesti za zmago mladostnega poguma in kreativnosti, za voljo in želje novih rodov! Globoko v žepu pa stiskam fige tihim dogovorom ‘neimenovanih’, ki vse pregloboko derejo in zatirajo duha tistim, ki bi morali biti dejavni pri oblikovanju lastne prihodnosti. Ko se zavem, da navsezadnje živim zgolj v eni izmed ‘Šentflorjanskih dolinic’ ... V sivini ‘najboljših sosedov’ pa komaj slišen glas vpije: Pogumno in srečno, mladost! Ne dopusti, da te zatre grabežljiva nora starost!
Lara Samec
TVTjoki 2007 so tako presegli pri-jL čakovanja in navdušili. Bogato koncertno ponudbo je v sobotnem večeru okronal prvi nastop legendarne skupine The Skatalites v Sloveniji, v obilici športno-rekrea-tivnih aktivnosti pa se je ponovno nepozabno zapisala atraktivna kolesarska dirka za slovenski pokal v organizaciji domačega kluba Črn trn. Med več deset 4X tekmovalci je bil najboljši domačin Nejc Seljak na 17. mestu.
Številne novosti poleg že uveljavljene Hillove glasbene delavnice so s pravim jungle parkom, barom ob reki Hubelj in Njoki ulico zahtevale veliko organizacijskega potu. Izjemna ponudba je botrovala pozitivni energiji v ajdovskih Palah in festival zdravega druženja mladih, izrazito prijazen naravi, zagotovo pomeni poživitev družabne suše v Ajdovščini. Večina gostov, ki je privlačen kamp s šotori posejala že v petkovem popoldnevu, je bila iz tujih logov, kar nudi možnosti tudi
obzorju turistične ponudbe.
Organizator, GKD SAX, in številni prijatelji ustvarjalnega druženja, so na izkušnjah dobro izpopolnili okus ter potrdili krono največjega festivala zgornje Vipavske doline, da je tretja porcija Njokov v spominu organizatorjev, gostujočih glasbenikov in obiskovalcev našla medeno mesto. Ljudje pa se radi vračamo tja, kjer smo se imeli lepo...
A ljubitelji Njokov se prihodnje leto morda ne bodo imeli kam vrniti, saj dokaz, da je Ajdovščina lahko prepoznavna in ‘bližje Evropi’ tudi po kulturno-družabnem udejstvovanju mladih, ni vsem povšeči. Dejavnost lastne krvi in prostovoljne žulje njenih rok namreč naša ljuba občina nagrajuje mačehovsko, ko edini festival podi iz ajdovskih Pal. Ker se bojda neki krajani pritožujejo, potem ko je nabiralnik organizatorja prejel le vrsto pohval. A Njokov navkljub temu v prihodnje ne bo, če slednji ne najde nadomestnega prizorišča.
ElaBanda - premierno
Banda zbrana okoli Jureta Ferjančiča, ElaBanda je v letošnji pomladi postregla s prvo glasbeno stvaritvijo. Neke pomladi, in v trenutku navdušila poslušalstvo radijskih postaj širom Primorske in Prlekije.
TJotem pa so nas pustili jl čakati in dočakali smo, 17. 8. 2007 so se predstavili na KAŠ-evem odru LV '07. V dobri uri in pol so nam ElaBanda na slišanje ponudili že vsem nam znano skladbo Neke pomladi, ki je dodobra zagrela in razplesala zbrano publiko. Potem so sledile po. »elabandovsko«, preoblečene skladbe klasik Iggya Popa, Joa Cockerja, Vaya con Dios, Leonarda Cohena, Tracy Chapman..., vmes pa še dve avtorski skladbi, Črn ptič in Postaja 0.3, vse tri bodo tja do konca leta izšle na singlu. Če ste jih zamudili ali pa..., jih lahko ujamete, v soboto 8. 9- 2007 na Robinovi zabavi na Poletni plaži v Novi Gorici.
Ksimeroni,
iz naših sredin
Štd Zarja
Počitniško brez počitnic
STD Zarja nima letnega dopusta. Tako smo prvo nedeljo v avgustu zopet organizirali delovno akcijo, katere rezultat je končano igrišče za odbojko na mivki. Vanj smo vložili kar nekaj prostih vikendov tega poletja, vendar ne zaman, saj lahko zdaj s ponosom pokažemo kaj je mogoče storiti z veliko dobre volje in malo truda.
preizkusili - hudo vroče je bilo, saj fantje nikakor ne morejo brez nogometa, zato so odigrali še eno »kratko« na nogometnem igrišču. Dan smo zaključili s piknikom. Bilo nam je lepo. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila še našim donatorjem: Gradbena mehanizacija Jožko Marc s.p, Petrič proizvodnja in trgovina d.o.o, Mag intertrade, podjetje za trgovino, Vinarstvu Marc za delo s stroji, podjetju Domgrad, Jerneju Kete s.p. ter vsem našim članom, ki vsako minuto prostega časa namenijo rasti športnega parka Zarja.
Maja Štrancar
■MlllilMIIMIIlMMllMBBilllliiiilMilM—Hli^——
Cela ulica nori
Vsako zadnjo soboto v juniju se soseska Polževe ulice v Ajdovščini umiri in zavije v tišino. Takrat se sosedje in prijatelji »polževega griča« odpravimo raziskovati lepote naše domovine. Druži nas prijateljstvo in veselje do spoznavanja te male države. Letošnji izlet je bil še posebnega pomena, saj smo se na pot podali že desetič. V ta namen smo naše tradicionalno pohajkovanje poimenovali kar »cela ulica nori«.
Tzlete organizira in vodi Jana domala celo domovino. Čakata nas XČrnigoj, ki vnaprej »razišče te- še Prekmurje in Koroška. Obiskali ren« in do zadnjega skrivnostno smo veliko znamenitosti in lepot, čuva zase kateri del Slovenije bo na sedmem izletu pa sosednje epicenter.	Rezije. Kamorkoli nas vodi pot, nik-
V teh desetih letih smo raziskali že jer ne pozabimo na promocijo naše
Vipavske doline. S seboj imamo vedno zadostne količine domačega vina in žganja, ki ga ponudimo gostitelju. V kakovost promovirane kapljice se najprej prepričamo že sami, ko med potjo na avtobusu kritično ocenjujemo in poizkušamo izdelke iz popotnih torb. Začetna dobra volja, ki jo vsak prinese s seboj, se tako po uspešni promociji žlahtne kapljice še poveča. Sledi še kakšna veselo zapeta pesem, veliko smeha in norčij, po končanih ogledih pa še večerja v eni izmed lokalnih gostiln, kjer se za zaključek uspešnega dne še zavrtimo ob zvokih harmonike. V poznih večernih urah pride čas za povratek proti domu, ki pa je zaradi aktivnega ritma že nekoliko bolj umirjen. Zadovoljni s preživetim dnem, se vedno radi vračamo domov. Polni lepih vtisov in nepozabnih doživetij pa smo že v veselem pričakovanju naslednje zadnje sobote v juniju. Milojka Lemut
Krajevni praznik - tretjič
Zelje in pobude za dolgopoljsko »fešto« so tlele že dosti let. Najprej ni bilo pravega prostora, pa tudi pravega razloga ne. Prišla pa je otvoritev novega vodovoda pred tremi leti in: prijelo se je! Razmeroma dolgotrajna gradnja vodovodnega omrežja je prinesla tudi odločitev, da se odvečni gradbeni material nasuje ob že obstoječem balinišču na Martinčovšu, kot pravimo temu predelu.
Ovet Ks se je dogovoril za od-Okup sosednje parcele in z veliko vloženega dela in truda članov Športnega društva Bori je nastal vsestransko uporaben športni objekt. Letošnji praznik je presegel vsa pričakovanja.
Lepo vreme, veliko število
obiskovalcev in zanimivi gostje, so razburkali in oživeli celo Dolgo poljano. Začelo se je glasno in brez »velikih govorov«, z mažoretkami - bobnarkami iz Ljubljane in dekliškim pevskim sestavom Plejade ter pihalno skupino, nadaljevalo pa z lutkovno predstavo za otroke in dvema »frajtonericama«.
Prvi med pomembnimi gosti je bil maratonski plavalec Martin Strel, s svojo Tv ekipo, ki ga je spremljala pri plavanju vzdolž Amazonke. Kmalu se nam je pridružil Lojze Peterle, evro poslanec in predsedniški kandidat.
Kje je muzika? Dekleta ansam-
bla Zapeljivke so namreč zgrešila pot, zadrega pa je bila kmalu razrešena in narodna in zabavna glasba je prav kmalu zdone-la na polnem prizorišču. V pomoč sta jim priskočila tudi naša gosta - Martin Strel na kitari in Lojze Peterle na orglicah. Svoje je dodale še stari operni znanec Zdravko Perger s svojim baritonom, ki mu je pritegnilo celotno poslušalstvo.
Vse skupaj se je zaokrožilo v zgodnjih jutranjih urah. Prihodnje leto pa nas bo (?) obiskal predsednik države, tako je obljubil...Nasvidenje čez leto dni!	Emil Fras
Cmd poletje
V začetku poletnih počitnic je Center mladinskih dejavnosti Ajdovščina organiziral težko pričakovani tradicionalen poletni mla" dinski tabor. Tabor, ki je bil namenjen osnovnošolcem, udeležila pa sta se ga tudi dva prostovoljca je potekal od 2.7. do 6.7. na Kovku v taborniški hiši. Tema tabora je bila »strpnost med mladimi«.
TV Ta taboru je bilo 10 osnovno--L\| šolcev (7. in 8. razred OŠ), ki so bili 5 dni aktivni na različne načine. Barvali so majice, izdelali zastave tabora, imeli slikarsko delavnico, izvedli orientacijski pohod ter iskanje skritega zaklada, prikazali gledališki igri na temo strpnost in nestrpnost. Otroci so se lahko na taboru preizkušali tudi v tradicionalnem lokostrelstvu, saj smo organizirali delavnico z gostom. Večere smo
popestrili z družabnimi igrami ter različnimi delavnicami, tako, da ni bilo nikomur dolgčas.
Tabor je uspel! Otroci so prišli nazaj v dolino zadovoljni in navdušeni...njihova pričakovanja
so se izpolnila.
V pričakovanju naslednjega tabora....se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji tabora ter nas finančno in materialno podprli.
CMD
V
Športne počitnice
V petek 17. avgusta je bil v kampu ŠC Police zaključek športnih počitnic. Gostje na zaključni prireditvi so bili nekdanji smučarski as Bojan Križaj ter domača jadralna padalca Aljaž Valič in Urban Valič. Zabavni program katerega se je udeležilo veliko staršev in otrok je bil popestren z akrobatskimi prvinami smučarjev iz Šport kluba Dol, monociklistov ter glasbenega nastopa pevke Vive.
/'"'Vtroci od 5. do 14. leta staro-V>/ sti so se v letošnjih počitnicah svoj prosti čas preživeli na bazenu ter spoznavanju različnih športnih aktivnostih V dopoldanskem času je bil na programu plavalni tečaj. Udeleženci poletne športne šole so nato imeli uro časa za kosilo. V popoldanskem času je potekalo učenje angleškega jezika ter obiski športnih delavcev ter znanih športnikov, ki so predavali o značilnostih posamezne panoge oziroma dejavnosti. Sledilo je spoznavanje različnih športnih vsebin:	jadranje, konjeništvo,
monociklizem, kajak, lokostrelstvo, športno plezanje, jamarstvo, streljanje z zračno puško.
K celotnemu projektu so velik
del prispevali Fundacija za šport, Občina Ajdovščina, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zveza za šport otrok in mladine, Športna zveza Vipava Ljudska univerza Ajdovščina, športna društva ter zasebniki iz Ajdovščine, Nove Gorice in Maribora; Naglost Kristina-konjeništvo, trgovina Unicycle, Kajak Klub Soške Elektrarne, Kinološko društvo Nova Gorica, Lokostrelski klub Nova Gorica, Stanislav Bačar-predstavitev poti tehniških spomenikov, Jamarsko društvo Danilo Remškar, Benjamin Kodele-predstavitev športnega plezanja, GRC Ajdovščina. Modelarsko društvo Ventus, Strelski klub Burja.
Primož Sulic
iz naših sredin
Tretji ekstremni pohod
Od Vipavske doline do Triglava!
Območno združenje veteranov vojne za samostojno Slovenijo °bčin Ajdovščina in Vipava je načrtovalo in izvedo 3. pohod veteranov vojne za samostojno Slovenijo in pridruženih članov ZZB NOB Ajdovščina na Triglav, s ciljem ohranjanja spominov Pod geslom »PO POTEH SPOMINOV IN OPOMINOV 194M945 in 1990-1991. Potekal je od torka, 10.07. do sobote, 14.07. Kot Prejšnja leta sta bila izvedena kar dva pohoda. Extremnega je yodil izkušeni vojaški gornik, višji vodnik Valter LIKAR. V skupini |e bilo 12 pohodnikov, med njimi dve dekleti. Drugo skupino pohodnikov, ki so šli iz Rudnega polja na Pokljukil3.07., pa je vodil predsednik OZVVS Ajdovščina / Vipava, major Ivan MARC.
„Brez puške ne grem domov!"
(Nekaj drobcev o pokojnem puškarju Lenardu Preglju z Malega Polja in njegovem sinu Hubertu)
Malo Polje! Saj poznate to vasico blizu Cola, na severni strani istoimenske doline, prislonjene pod strma pobočja Strmca. Kot iz pravljice je vzeta, dolina, stisnjena med Križno goro, Strmec in Riženberk, s cesto po sredi, odprta le proti jugu. ,Dolina klobukov' so ji včasih tudi rekli. Zaradi močne burje in klobukov, odpihnjenih z glav vozarjev, ki so s težkimi parizarji tovorili sladkega vipavca iz Vipavske doline v notranjost dežele. Z glav jim jih je snemala, burja klobuke, in jih odlagala v zatišno dolino ...
T etos so štartali iz skrajno ■»-^vzhodnega dela Vipavske doline in sicer iz Podgriča pod Pobočjem Nanosa, izpred spo-nienika padlim v 2. svetovni vojni, kjer sta jih pozdravila Podžupanja občine VIPAVA Sonja PUDGAR ter novi predsednik OZZNOB Ajdovščina Novak Božo. Pot nas je tako prvi dan vodila skozi Podnanos v Podrago, kjer so nas v velikem številu pričakali skoraj vsi kraja-Pi te prijazne vasice. Po kratkem okrepčilu in kulturnem programu smo krenili v deževnem jutru naprej skozi vinograde v Manče, Lože, Vipavo, D.Poljano, Ajdovščino, Gorenje, po stari Reslerjevi poti na Predmejo v Tiho Dolino. Kot vsako leto so Uas tu zopet prisrčno sprejeli Predstavniki društva GORA. Drugi dan nas je pot vodila tako kot prejšnja leta pod Golake na Malo Lažno, Lokve, v Čepovan ua kmečki turizem (sledilo je fantastično kosilo “izpod peke”), Most na Soči ter naprej ob jeze-fu reke Soče v Tolmin. Naslednji dan smo ob petih zjutraj krenili Uad koritom reke Tolminke v Planino v Pologu mimo sirarne. Tu nas je oskrbovalni kombi z vestnim spremljevalcem stotnikom Vinkom Kovačem zapustil. Oprtali smo si velike in težke nahrbtnike in odrinili v hudo Vrtnino k izviru Tolminke, na yrh med Bogatinskim sedlom 'U Krnskim jezerom in dalje do koče pod Bogatinom ter do koče Pri Sedmerih triglavskih jezerih. Koča je gostila kar nekaj tujih Pohodnikov, oskrbnik pa je bil 2olo neprijazen.
Nič ni bilo z zajtrkom pred 8. Uro zjutraj, zato smo zjutraj ob Potih lačni krenili po dolini Triglavskih jezer navzgor. Do
koče na Doliču smo prispeli ob 09:30 uri. Sledil je počitek in kmalu vzpon proti vrhu veličastne piramide Triglava. Srečno smo ob 12:05 v lepem toplem vremenu ter ob bučnem aplavzu velikega števila drugih pohodnikov prispeli na vrh naše domovine. Po daljšem predahu na vrhu Triglava, smo se v veliki gneči spustili do Triglavskega doma na Kredarici, kjer je ob 17 .00 uri sledil kulturni program vseh pohodnikov. Sledil je mimohod najmanj 50-tih praporov. Med njimi tudi tuji predstavniki Mednarodnega združenja gorskih šol vojakov gornikov iz : Italije, Nemčije, Avstrije, Švice, Hrvaške in Francije. Nastopili so še orkester Slovenske vojske in Policije ter Partizanski pevski zbor.Po proslavi je sledilo druženje in zabava še dolgo v noč. Naslednji dan smo v lepem in toplem jutru krenili proti Vodnikovem domu, okrog Tosca na Studorski preval ter mimo planšarije Konjščica na Rudno Polje na Pokljuki. Zbralo se je veliko število obiskovalcev ( preko 7000 ljudi), ki so nas z bučnim aplavzom v našem mimohodu tudi pozdravili. Še prej smo s ponosom sprejeli tablo ( vsako leto), na kateri je pisalo: Pohodniki NANOS-TRIGLAV, dekleta pa so nam na prsi pripela rdeč nagelj. Slavnostna govornika sta bila Vasja KLAVORA in župan občine Bohinj.
Proslave se je udeležilo tudi veliko ljudi iz naše Vipavske doline (kar trije avtobusi), mi pa smo po proslavi in druženju s svojci odšli srečni proti domu z avtobusom, kjer se je že začel počitek in sanacija žuljev, z željo, da se naslednje leto zopet vidimo.
Valter Likar
^ ama zase, nekaj sto metrov od Ovasi proč, stoji domačija pokojnega puškarja Lenarda Preglja in njegove žene, tudi že davno umrle učiteljice Ivke. Drugačna je od drugih v vasi, kot je bil samosvoj tudi njen stvaritelj. V njej živi zdaj Lenardov sin Hubert, z ženo Katjo in otroki. Tudi on je puškar...
Enaindvajsetega leta je bil rojen, Lenard Pregelj z Malega Polja. V državi Italiji, v času fašizma. Dovolj zgodaj, da je občutil vzpon in propad fašizma ter vso bedo in tragiko nesmiselne vojne. Kot vojak v italijanski vojski je bil namreč na ruski fronti, pri Stalingradu, in kasneje še v nemškem delovnem taborišču, kjer so izdelovali topove.
Bistrost, spretnost in znanje jezikov - znal je italijansko, rusko in nemško - z vsem tem si je pridobil spoštovanje, pa čeprav v obleki taboriščnika. Izumil je drobno izboljšavo pri topovskih merilnih napravah in prav to mu je rešilo življenje, ko so pri njem dobili pritihotapljeno mast...
Po vojski se je prostovoljno šel učit obrti v isto tovarno, kjer je prej delal kot taboriščnik. Ko mu je pretekla delovna viza, jo je hotel na vsak način podaljšati, saj je vedel, da ne zna še dovolj. Cenili so ga kot dobrega delavca in bi ga tudi sami radi obdržali. S prošnjo so ga pošiljali od enega do drugega in tako je prišel tudi do samega direktorja nemških železnic. Ta se je čudil njegovi trmi in vztrajnosti in po razgovoru ga je vprašal: ,Je Postojnska jama res tako lepa, kot se sliši? “ - „Še lepša, gospod direktor," mu je odgovoril Lenard. “Pridite do Ljubljane, vas bom sam popeljal vanjo.”
Možakar je poskrbel, da so Lenardu podaljšali delovno vizo, res prišel v Slovenijo in postala sta prijatelja, tako da ga je vsako leto obiskal tudi na Malem Polju; in sta še srnjaka skupaj jagala.
Že leta 1955 so Lenardu Preglju izdali dovoljenje ‘za obrtno popravljanje in predelovanje strelnega orožja’, kot piše na orumeneli listini, in je to dejavnost opravljal do smrti, leta 1984.
Pri svojem delu je bil temeljit - trikrat je obrnil kos železa, prav tolikokrat ga je natančno pregledal, preden je enkrat samkrat potegnil s pilo. Ta njegova,počasnost’ je prešla skoraj v pregovor.
Sam se je rad pošalil: „Veš, meni je ime Lenard. Če ime izgovoriš počasi, se sliši kot lena rt...“
Vendar, ko je on dal puško iz rok, si se nanjo lahko zanesel! Lovci od blizu in daleč so vedeli, da se splača počakati. Ko je neki lovec s Tolminskega že tretjič prišel zastonj po naročeno orožje, je rekel Lenardu: „Brez puške ne grem domov!" In res ni šel, dokler ni Lenard puške končal. En teden je spal in jedel pri Pregljevih in še tolminski sir je navadil delati gospodinjo Ivko v tem času.
Tak lovec je bil, pokojni Lenard, da bi na lov lahko mirne duše hodil tudi brez orožja, saj je zelo zelo redko ukrivil prst na petelinu puške. Srn ni streljal. „Srno je treba pustiti, da bo naslednje leto imela mladiče!" je učil sina Huberta.
Bil je tudi član LD Ljubinj na Tolminskem. „Za 29. november bova šla en teden na Tolminsko,“ je obljubljal Hubertu. “Ko bojo gamsi črni...”
Na enem izmed takihdovov se je tako blizu njiju pripasel velik muflon, da bi mu lahko dal klobuk na glavo. Sin Hubert je drgetal v pričakovanju, kdaj bo počilo. „Tata, dej, dej!“ mu je šepetal, a strela ni bilo...
„A bejž, bejž," je Lenard tolažil sina, ko je muflon izginil za grebenom, „kej boš mulce strelu! Midva bova takega, k bo imel roglje dvakrat okol uh zavite!"
A ga nista, ne takega ne drugačnega, saj je kmalu po tistem Lenard umrl in Hubert je - še otrok - sam ostal v veliki hiši...
S trmo, ki jo je podedoval po oče-
tu, se je izučil puškarskega poklica. Že od leta 1987 ima na domu na Malem Polju puškarsko obrt, ki jo je kasneje razširil s trgovinsko dejavnostjo. Letos spomladi pa sta z ženo Katjo v Ajdovščini na Goriški cesti, prav ob mostu čez Hubelj, odprla Trgovino Hubert, kjer lahko izbiramo opremo za lov in ribolov ter prosti čas nasploh. Tu se lahko obujemo in oblečemo, izberemo nahrbtnik in vanj naložimo orožje, strelivo, optične pripomočke, nože, svetilke, ribiške mreže in palice, trnke ... - če smo lovci ali ribiči; dobre planinske čevlje, če smo pohodniki in planinci. Iz darilnega programa pa si lahko izberemo unikatne na les žgane slike, ki jih v večini žge kar Hubertova žena Katja. Seveda najdemo skrbno zavarovanimi okni in vrati tudi veliko izbiro pirotehničnih sredstev, po katerih bo v decembru zagotovo dosti povpraševanja. Čeprav vemo - nevarno je, moteče je za večino ljudi in živali, vendar se poku in blisku nekateri ljudje ne morejo odpovedati - celo starejši, kaj šele otroci. Kaj vse spi in preži v nas, za kar niti ne vemo ... In če že mora pokati - naj poka kontrolirano, pod nadzorom polnoletnih in odgovornih ljudi. In naj bo strelivo preizkušeno in kupljeno v uradni trgovini.
Ko zapuščamo Trgovino Hubert, Hubertova žena Katja lovcem zaželi DOBER POGLED, ribičem DOBER PRIJEM, vsem ostalim pa - SREČNO!
Le kaj bi rekel stari Lenard, če bi danes prišel nazaj, obstal pred moderno trgovino in na njej prebral napis: Trgovina Hubert! So bile to tudi njegove sanje?
V nekih že zelo orumenelih .Primorskih novicah’2 novinar Bogdan Božič piše o Malem Polju ter tudi o puškarju Lenardu Preglju. Svoj članek zaključi takole: ..Skromni in žilavi ljudje živijo na Malem Polju. Lahko bi se odselili in bolje živeli. Toda od mirne in tihe doline se ne bodo nikoli poslovili. Morda bodo v svet odšli njihovi otroci.'1
In so šli, njihovi otroci, v bližnji in daljni svet. A vsi se vračajo nazaj, na Malo Polje - pisano z veliko začetnico... Franc Černigoj
www.cmd.si
Iz Centra Mladinskih Dejavnosti, ponosno sporočamo, da je končno pričela z delovanjem naša spletna stran.
Qtran je namenjena vsem mladostnikom, tako tistim malo mlajšim, kot O tudi starejšim. Na njej boste našli mnogo koristnih informacij, od ponudbe CMD-ja, pa do različnih ostalih dogodkov in pomembnih informacij, ki zadevajo mlade. Spletna stran se bo dnevno osveževala, v kratkem pa še nove rubrike, ki jo bodo še popestrile.
PosebejpabiradiopozorilinaCMDpomočvstiski.kijenamenjenaotrokom in mladim ter njihovim staršem. Gre predvsem ža pomoč in svetovanje na različna vprašanja s katerimi se mladi srečujejo vobdobju odraščanja (medsebojni odnosi, težavepovezanezdrogami.osebnestiske.težavevšoliipd.). Če se znajdete v težavah in sami ne veste kako jih rešiti, ali pa potrebujete nekoga s katerim bi se radi pogovorili, nam lahko kadarkoli, tudi anonimno, pišete na e-mail: cmd.ajdovscina@yahoo.com. Na vaša vprašanja bodo odgovorili strokovni mentorji CMD - ja, v sodelovanju z osebjem Centra za socialno delo Ajdovščina.
Vabljeni k ogledu !!!	mj
vetrišče/ kultura
Umetniki za Karitas
13. likovna kolonija Umetniki za karitas, ki je potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino od 13. do 17. avgusta pod geslom »Ne zavrzi me v času starosti, ko gre moja moč h koncu, me ne zapusti!« (Ps 71,9) je zaključena. Izkupiček prodanih del bo namenjen gradnji Doma karitas za starejše in bolne.
Bliža se Angelska nedelja
Šagra na Otlici
Člani Turističnega društva Okno smo v prvem letu delovanjo izpeljali kar nekaj prireditev. V lanskem letu smo organiziraj! ples z ansamblom Gorski cvet, svoje utrinke o Novi Zelandiji pa je v prenovljeni dvorani pustil član sosednjega društva Uroš Velikonja. Ta nas je s svojimi fotografijami navdušil še enkrat, tokrat z nepredvidljivega Irana.
T etošnji udeleženci ZVEST -LaPOLLONIO, LUCIJAN BRATUŠ, MILENA GREGORČIČ, ANDREJ KOSIČ, LASZLO NEMES, MARIJANA PRELOG, NANDE RUPNIK, PREDRAG SZILVASSV, VELJKO TOMAN, MIRA URŠIČ so 15. avgusta dobili družbo nekaterih udeležencev lanske kolonije, posebna gosta pa sta bila slikarja, ki sta kljub invalidnosti prepoznavna v likovnem prostoru doma in po svetu. To sta Vojko Gašperut - Gašper in Ivan Stojan Rutar. Zvečer so vsi skupaj sodelovali v Pogovoru o umetnosti in dobrodelnosti, ki ga je vodila Zlata Kraševec..
V četrtek, 16.8. je bil DAN ODPRTIH VRAT. Tudi tokrat se je izkazalo, da so umetniki ljudje, ki se radi družijo in tudi sku-
paj ustvarjajo oz. podarjajo svoja dela. Ta dan jih je na Sinji vrh prišlo in darovalo svoj likovni zapis kar 70. Bila so znana imena slovenske likovne scene, razni amaterski slikarji, razveseljiva pa je bila udeležba mladih dijakov in študentov likovne šole. Zvečer je bila predstavitev slikarjev in kulturni program. Nastopili so Mladi z Gore, Sašo in Robi z mežnarji, prisotne sta pozdravila koprski škof Metod Pirih in ajdovski župan Marijan Poljšak, v imenu Karitas je spregovoril ravnatelj Matej Kobal, projekt Umetniki za karitas, udeležence in nastala likovna dela sva predstavili z likovno kritičarko Anamarija Stibilj Šajn.
In rezultat tega druženja:
10 udeležencev je za namen
kolonije ustvarilo 39 slik, njihovo vrednost so umetniki, skupaj s strokovnim svetom kolonije, ocenili na 24.000 EUR
70 udeležencev Dneva odprtih vrat je podarilo 82 likovnih del, katerih ocenjena vrednost presega 15.000 EUR.
Razstava bo na Sinjem vrhu na ogled do sredine septembra, oglasili so se že tudi prvi kupci. Prva otvoritev razstave z izdajo kataloga pa bo 24. novembra na Dvorcu Zemono pri Vipavi. Nato se bo začel drugi del projekta, to je potovanje prodajnih razstav, ki bodo po Sloveniji, zamejstvu, v dogovoru pa smo tudi za razstavo na Madžarskem.
V dosedanjih 12. likovnih kolonijah je sodelovalo 533 avtorjev z 936 likovnimi deli. Beležimo več kot 120 prodajnih razstav doma in v tujini. V lanskem letu je bil izkupiček namenjen mladim družinam in je osnova za sklad Nazareška hišica. Razstave so iz Sinjega vrha potovale na Dvorec Zemono pri Vipavi, v Galerijo Ars v Gorico, Galerijo Družina v Ljubljano, Avditorij Portorož, Peterlinovo dvorano v Trst, na Dneve odprtih kleti v Dornberk, hotel Kanin v Bovec, sedaj so razstave v treh hotelih v Kranjski gori. Potovanje in predstavitev likovnih del je povezalo številne kulturne delavce, kupce , sodelavce karitasa, predvsem pa ljubitelje lepega in dobrega.
Jožica Ličen
T Tdvorani smo gostili tudi ne-
V kaj znanih Slovencev. Prvi nas je nasmejal Iztok Mlakar, za njim pa še Adi Smolar. V goste smo v maju povabili znanega ig-' ralca Aleša Valiča s komedijo Saše Pavček Al’ en al’ dva. Že teden dni po tej predstavi pa nas je čakal Pohod po Angelski gori. Pohoda se je udeležilo precejšnje število pohodnikov, za katere verjamemo, da se bodo pohodu pridružili tudi v naslednjih letih - na drugo nedeljo v maju. Toplejše mesece smo torej namenili predvsem dejavnostim zunaj in uspešno izpeljali malonogometni turnir.
Ves ta čas pa so potekale priprave na našo največjo prireditev Angelsko nedeljo - šagro na Otlici, ki bo, kot je večini dobro znano, prvo nedeljo v septembru, torej letos 2. septembra 2007. To je za Gorjane velik praznik, saj je navada, da se Gorjani, ki ne živijo več na Gori, »morajo« na ta dan
vrniti domov.
Praznovanje se bo začelo s slovesno sveto mašo, nadaljevalo pa v popoldanskih urah najprej s koncertom Okteta Castrum v cerkvi ob 15.00, za tem pa pred zadružnim domom z zabavnejšim programom. Za dobro vzdušje bo poskrbela domača dramska skupina in pester show program-Obiskal pa nas bo tudi igralec in imitator Marjan Šarec, ki ga verjetno najbolje poznamo P° liku Janeza Drnovška. Za glasbo in ples je zadolžen ansambel Slovenski zvoki, ki s svojim pestrim nastopom dvigne na noge staro in mlado. Pripravili smo tudi bogat srečelov, tako da obiskovalci ne bodo odšli domov praznih rok. Za hrano in pija" čo bo poskrbljeno čez cel dan-Vstop bo prost. Vabljeni torej, da se nam pridružite 2. septembra na Otlici.
Izidor Peljhan
Zahvala
Nadvse humani dr. Andreji Česnik, zasebna ambulanta Lokarjev drevored 2 iz Ajdovščine, se zahvaljujemo za dolgoletno zdravljenje Radoslava Kovača iz Lokavca. Predvsem se ji zahvaljujemo za spremljanje njegove bolezni v zadnjem obdobju.
Prisrčna hvala tudi sestri Klari in dr. Poloni.
Vsi njegovi, žena in hčerka z družino.
Vetrišče
Bojan
Bizjak
ZakauuskLi
TJrav verjetno je, da je poletje JB prineslo nekoliko odpočit-ka, ki bo dobro zgladil gube na obrazu, tiste gube, ki jih nadene realno življenje vsakdana povprečnemu človeku - če sem ciničen, potem lahko rečem človeku iz ljudstva. No, resnično upam, da ste použili veliko skledo od-počitka, kajti vse tako kaže, da nas čaka naporna jesen: pa boste bržkone porekli - ja, kot vsaka.
Nekoliko sem poturistil tudi sam in sem uvidel, kakšna je pravzaprav ta Evropa, ki se zliva k nam. Predvsem so to mladi neobremenjeni ljudje, ki iščejo drugačnost, drugo plat svoje urbane civiliziranosti. In kaj kmalu se v njih zaredi malodušje, ko uvidijo, da ni skoraj nič drugače kot pri njih doma, razen seveda nekoliko nižjih cen v ne tipično turističnih krajih, drugje pa še to ne. Globalizirani načini urejanja
urbanih civilizacij je pripomogla k uspešnemu kopiranju vedenjskih vzorcev in k splošnemu načinu turističnega migriranja, ki nima v sebi neke kulturno etnološke izmenjalne funkcije. Za sodobnega turista je predvsem pomembno, da se nekaj dogaja, nekaj, kar je blizu njegovemu okusu in ima neko osnovo v njegovem kulturno etnološkem mi-Ijeju. Tudi kulinarka se polagoma zreducira na neke osnovne navade sodobnih nomadov. Kajpak je visoki turizem drugače zasnovan in ima tudi drugačne načine prezentiranja. Povprečni ljudje pač pokukajo v druge kulture in hočejo spoznati povprečno življenje drugačne kulture. In vedno znova lahko ugotavljajo, da je razlika morda samo v kupni moči, v kulturno civilizacijskem smislu je pa ni, ali pa je zabrisana in ima mehke robove. Drug problem je skrit v kulturnem usihanju ob takih navalih sodobnega nomadstva. Neka subtilna kultura je močna samo toliko, kolikor je sposobna vzdržati v drugih okoljih, ne pa, da se kar naprej staplja v neke druge. Slovenstvo se v takih gibanjih ne znajde najbolje. Trudimo se, da bi bili prepoznavni in kot taki v okviru Evrope atraktivni za nomadenje, pa se izkaže, da predvsem proučujemo, kaj bi tujim turistom pri
nas ugajalo, kakšne navade imajo, kaj jih zabava, in to skušamo prenesti na domača tla. To je morda recept za kratko obdobje, za hitro akumulacijo denarja, vendar se takšni vzorci hitro zvodenijo. Turistično uspešne države so uspele cepiti navade tujcev z domačo identiteto, kar je doslej najboljši turistični produkt. Kajpak se Slovenci radi razprodajamo, ne toliko v finančnem smislu kot v kulturnoetnološkem. Zdi se, da imamo nekakšen pragon stapljanja z drugimi kulturami, kar ima morda nek preživetveni namen, neko biološko logiko, da pač prevzameš substitut okolja v katerega si narejen. Po svoje te migracije pripomorejo tudi k krepitvi nacionalne identitete, kar se odrazi v hotenju, da bi bili spet in spet folkloristično prepoznavni. Civilizacija mnogih narodov je že tako sorodna, da bi jih navzven težko prepoznali, če ne bi bilo enega samega segmenta, ki nas ločuje - jezik seveda. In tu se ustvari tisti pragon, ki naredi neko kulturo za samosvojo in prepoznavno. Imel sem priložnosti videti, kako to gre. Skoraj vsi se trudijo govoriti s tujcem v njegovem jeziku: nič narobe na prvi pogled. Ampak imamo državo, ki ima ustavo in v njej piše, da je tu uradni jezik SLOVENŠČINA! Če se že hočemo uveljaviti kot turistično privlačna država, bi morali poskrbeti za več jezikovne demokracije. Vzgojiti bi morali turiste, da bi se naučili vsaj osnovne »slovenske besede«, da bi začutili, da so prišli v državo, ki ceni svoj jezik
in kulturo. Zgodijo se tudi prijetna presenečenja. Tako sem naletel na skupino portugalskih turistov sredi Ljubljane, ki so imeli kvaliteten slovarček in so se trudili, da bi vsaj poskušali komunicirati v našem jeziku. Takih primerov je bržkone zelo malo. Premalo se zavedamo, da je naš jezik tudi uradno priznan, saj se sme v Evropskem parlamentu omenjati stvari tudi v našem jeziku, kar je zgodovinsko gledano dokajšni napredek, čeprav smo v Avstroogrski imeli dokajšne jezikovne pravice. Zgodovinarji znajo postreči z dejstvi: vsak nabornik je imel zagotovljenega tolmača, prav tako v sodnih obravnavah, časopisi, prve knjige, celo nekatere politične strukture so smele občevati v slovenskem jeziku, pa še in še je teh dejstev, ki dokazujejo, da je bila slovenščina nek jezik, ki se je že takrat izkristaliziral v evropskem političnem prostoru. In zgodba se nadaljuje. Sredi nanoških gozdov sem naletel na skupinico italijanskih kolesarjev, ki so zašli. Nemočno se preučevali zemljevid in mahali z rokami, tipično za njih, kajne. Ustavili so me in panično spraševali, kajpak v italijanščini, kako bi prišli do Podkraja. Jaz pa se nisem dal in sem jim dal vedeti, da jih namenoma ne razumem. Vehementno sem vzel zemljevid in jim molče s pisalom označil, kje so in jim obarval cesto, kje morajo iti, da bi prišli iz labirinta nanoških odcepov. In učinek je bil tak, da so po ustih začeli valjati besedice hvala gospod, hvala. Čeprav
.miljeno, pa so vendarle na-li nekaj slovenskih besed. I0 s bilo zame majhna kulturna iga. Zakaj bi se moral jaz njin1 agajati, jaz, ki sem tu donaa! akšen NE! Bi moral biti v za-an v vsakem Slovencu. Zakaj norali kar naprej dokazovati ie svetovljanstvo s tem, da se limo govoriti v prišlekove® ku. To je velika kulturna hiba enskega značaja bi si upal tf-
bomo poslušali politične kule iz desnega tabora, da se no nekakšen kulturni boj, da eka ideologija zopet na poho-n podobno. Mar ni to le pfe' en boj za udobno vladanje ® drugega. Kulturni boj je sol lizacije, v to ne gre dvomiti-
0	kot obstaja politična op°' ja, tako obstaja tudi duhovna zicija. Na Slovenskem je tre-no preveč tendenc, da bi ta ela postala ideološko poeno-
1	in krotka. Slovenski civiliza'
lijo prihajajoče generacije> ;o jezikovno tolerantne j11 zaskrbljuje. Več osvešče-n jezikovne samozavesti bi nrali sistematično privzgO' r se seveda morda sliši pfe umsko, a je nujno, če hoče-raniti svojo identiteto. :klost naj uči, kako naj se nost ne gradi na potlače onosu, ideološki zaslepi in hlapčevstvu. In spet b° i sladkoba grozdja in - sl ; pesmi ob prvem mlačel11 £ar smo, to bodimo!
center farna vipava
©BEHm gfflcm 0D3 P©0©©Q
HRANILNICA IN POSOJILNICA VIPAVA D.D. Poslovalnica Vipava, Center Farna Poslovalnica Ajdovščina,
Tovarniška c. 3 Telefon: 05 / 3664 500

Smo edina slovenska hranilnica z več kot 110 letno tradicijo. Ta tradicija izkazuje vaše zaupanje in

PLAČILO VSEH POLOŽNIC
PROVIZIJA SAMO 195 SIT (0,81 eur)
nad 2.000.000 SIT provizija 900 sit (3,76 eur)
UGODNA PONUDBA STANOVANJSKIH KREDITOV
OB NEDELJAH ODPRTO OD 7.30 DO 12.00
MESNICA

frizers
JANJA BENCINA s.p. 05 36 65 171 031 366 080
vo
an^a
torek, sreda: 9.00 -17.00 četrtek, petek: 10.00- l9j)0 sobota: 8.00 -14.00 ponedeljek: zaprto


Mercator
agrooprema
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868
UGODIVO
v -jm,-
KLETARSKA OPREMA VISOKOTLAČNI ČISTILCI

f ........
CEPILNIKI DRV

JE VARNO VOZILO!
^ ^GORDARSKI VITLI V MOTORNE ŽAGE STIHL in HUSOUARNA
MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
■A"


urnik: VSAK DELOVNI DAN NEPREKINJENO OD 7.00 DO 17.00 SOBOTA OD 7.00 DO 12.00


UNIVERZA V NOVI GORICI
Vipavska 13, 5000 Nova Gorica
objavlja prosta vpisna mesta na študijskih programih:
Fakulteta za aplikativno naravoslovje
•	Univerzitetni študijski program Inženirska fizika (prva stopnja)
Fakulteta za humanistiko
•	Univerzitetna študijska programa prve stopnje: Slovenistika, Kulturna zgodovina
•	Magistrski študijski program Slovenistika-smer Jezikoslovne vede (druga stopnja)
Fakulteta za znanosti o okolju
•	Univerzitetni študijski program Okolje
Poslovno-tehniška fakulteta
•	Visokošolski strokovni študijski program Gospodarski inženiring (prva stopnja)
•	Magistrski študijski program Gospodarski inženiring (druga stopnja)
Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo
•	Visokošolski strokovni študijski program Vinogradništvo in vinarstvo (prva stopnja)
Fakulteta za podiplomski študij
Podiplomski študijski programi:
•	Znanosti o okolju
•	Karakterizacija materialov
•	Krasoslovje
•	Interkulturni študiji-primerjalni študij idej in kultur
•	Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine
•	Molekularna genetika in biotehnologija (tretja stopnja)
•	Fizika (tretja stopnja)
Več informacij dobite na telefonski številki 05-331 5 234 ali na spletni strani
http://www.ung.si.
SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME
PRIJAZNA PONUDBA ELEGANCA IN KVALITETA SVETOVANJE DOSTAVA NA DOM UGODNI PLAČILNI POGOJI VABUENII
Urnik:
vsak dan od 9.00 do 18.00 ure, sobota od 8.00 do 12.30 ure
Cesta 4a, Ajdovščina Tel.: 05/36 44 999 e-mail: metis.ivica@siol.net
Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina
Želite v novem šolskem letu Prekvalificirati ali dokvalificirati svojo izobrazbo Ponujamo vam možnost izobraževanja odraslih za poklic vzgojitelj-ica predšolskih otrok na SREDNJI SOLI VENO PILON AJDOVŠČINA Cesta 5. maja 12, Ajdovščina Informacije v zvezi z izobraževanjem dobite na INFORMATIVNEM DNEVU v petek, 14. septembra ob 17.00 uri v amflteatralni učilnici na SŠ Veno Pilon Ajdovščina
Kontaktna oseba: Karmen Lemut, Vodja izobraževanja odraslih. Telefon: 05 3664110
AlfaRomeo 147 1.9 JTD Letnik:2005, KLIMA 12.400,-EUR, z garancijo
AlfaRomeo 156 SportVVagon 1.9 JTD, Letnik:2003 , KLIMA 9.990,-EUR, z garancijo
AlfaRomeo 166 2.4 JTD Letnik:2005, KLIMA 15.400,-EUR, z garancijo
AlfaRomeo 166 2.4 JTD Letnik:2004, KLIMA 12.990,-EUR, z garancijo
BMW X-5 3.0 D Letnik:2004,4x4, KLIMA 39.900,-EUR, z garancijo
Fiat Doblo 1.9 JTD SX Let..2003 Mod. 04, KLIMA 8.400,-EUR, z garancijo
Fiat Punto 1.9 JTD DVNAMIC Letnik:2004, KLIMA 6.600,-EUR, z garancijo
Fiat Punto 1.9 JTD DVNAMIC avt. klima Letnik:2005,
7.300,-EUR, z garancijo
Fiat Punto 1.9 JTD SPORTINO L.2004 , KLIMA 7.400,-EUR, z garancijo
Fiat Stilo 1.9 JTD Letnik:2004, KLIMA 7.600,-EUR, z garancijo
Fiat Stilo 1.9 JTD AVT. KLIMA DVNAMIC Let.: 2003, KLIMA 7.600,-EUR, z garancijo
Fiat Stilo 1.9 JTD DVNAMIC AVT. KLIMA, let 2003,
7.990,-EUR, z garancijo
Fiat Stilo Multiwagon 1.9 JTD Ford Focus Karavan 1.8 TDCI Mitsubishi Pajero 2.5 TD ACTIVE Letnik:2005,KLIMA	Letnik:2004, KLIMA	INTERCULER Letnik:1991,
8.990,-EUR, z garancijo	7.800,-EUR, z garancijo	2.100,-EUR,
Fiat Stilo Multivvagon 1.9 JTD Ford Focus Karavan 1.8 TDCI Mitsubishi Pajero PININ 1.8 DVNAMIC AVT. KLIMA L.2004 ZETEC Letnik:2004, KLIMA GDI Letnik:2000, KLIMA 8.200,-EUR, z garancijo	7.800,-EUR, z garancijo	8.200,-EUR, z garancijo
Fiat Ulysse 2.0 JTD	Ford Mondeo Karavan 2.0TDCI	Mitsubishi Space Star 1.9 DID
Letnik:2003,KLIMA	GHIA Let.03 mod. 04, KLIMA	Letnik:2001, KLIMA
11.400,-EUR, z garancijo	10.400,-EUR, z garancijo	6.200,-EUR, z garancijo
Ford Focus C-Max 2.0 TDCI	Ford Mondeo Karavan 2.0	Peugeot 307 XR PLUS 2.0
Let.2004,mod. 2005, KLIMA	TDDI avt. klima Letnik:2001,	HDI Letnik:2004, KLIMA
11.990,-EUR, z garancijo	6.500,-EUR, z garancijo	9.700,-EUR, z garancijo
Ford Focus C-Max 2.0 TDCI Let. 2004 mod. 2005,KLIMA 11.990,-EUR, z garancijo
Mitsubishi Colt 1.3 Letnik: 1997, KLIMA 2.400,-EUR, z garancijo
Peugeot 307 Break 2.0 HDI Letnik:2003, prev.KLIMA 8.990,-EUR, z garancijo
Ford Focus C-Max 2.0 TDCI	Mitsubishi Pajero 2.5	TD	Peugeot 307 Break 2.0 HDI
Letnik:2004, KLIMA	Letnik:1990,	AVT. KLIMA Letnik:2003,
11.400,-EUR, z garancijo	1.900,-EUR,	9.300,-EUR, z garancijo
Peugeot 605 SLI	Renault Megane Scenic 1.9	Volvo V-40 1.9 D
Letnik:1995,KLIMA	DTI Letnik:2001, KLIMA	Letnik:2002, KLIMA
1.300,-EUR,	6.300,-EUR, z garancijo	8.400,-EUR, z garancijo
Renault Clio 1.5 DCI	Subaru Impreza 2.0 KARAV.	Volvo V-70 2.4 D5 OPTIMA
Letnik:2004 , KLIMA	4WD Letnik: 1998, KLIMA	Letnik:2005 , KLIMA
6.700,-EUR, z garancijo	5.200,-EUR, z garancijo	19.990,-EUR, z garancijo
Renault Clio 1.5 DCI	Toyota Corolla 2.0 D-4D	VW Beetle 1.9 TDI
Letnik:2004, KLIMA	KLIMATRONIC, 2003,KLIMA	Letnik:2002 .KLIMA
6.800,-EUR, z garancijo	8.990,-EUR, z garancijo	10.700,-EUR, z garancijo
Renault Kangoo Express 1.9 Volvo S-40 1.9 D MODEL 02 VW Golf IV 1.4 16V D Letnik:2001,	Let.2001 KLIMA	Letnik:1998, KLIMA
3.600,-EUR, z garancijo	7.800,-EUR, z garancijo	4.900,-EUR, z garancijo
Renault Megane Grandtour 1.5 DCI L.:2004, KLIMA 9.200,-EUR, z garancijo
Volvo S-60 D5 OPTIMA MODEL 04,L. 2003, KLIMA 13.700,-EUR, z garancijo
VW Polo 1.9 SDI KUPLJEN V SLO Letnik:2005 , KLIMA 8.700,-EUR, z garancijo
Renault Megane Grandtour 1.9 DCI Lux -DYN L. 04, KLIMA 9.990,-EUR, z garancijo
Volvo S-70 2.5 TD Letnik:1997, KLIMA 5.100,-EUR, z garancijo
Renault Kangoo Express 1.9 D Letnik:2001
3.600,-EUR, z garancijo
13
oglasi
OBLIZNITE SI PRSTE ...

'/m
WiW0O\




r Vipai&kejii hramu!


Odlični, zdravi sadni sokovi, nektarji in pijače Pingo z dodanimi vitamini in minerali.
Okusi, ki ugajajo otrokom in odraslim, za zdravje, vitalnost, rast in aktivno življenje.
100 % jabolčni sok z dodanim kalcijem;
'• sadni mix nektar z dodanimi 10 vitamini;
* pijača jagoda in črni ribez z dodanim železom. .
Zabavajte se in uživajte sokove Pingo!
Nova Gorica
■	Lesnino, Rožno Dolina
in Kromberk (poleg Mercator jo).
mladinska soba ROK, 354x220x50-60 cm barva: bukev-modra ali bukev-rumena
piazm1
1^^* hituniverseoffun llllllllllli
iiiiiiniiii
www.poletnaplaza.si
31.8.2007
21.00	Jumpin' shoes, koncert
1.9.2007
20.00	Barman Show & Red Buli - Puschkin
promocija pijače
4. 9.2007
21.00	New York band, koncert 6.9. 2007
21.00	Glasgow Sailors - T ribute to Dire Straits,
koncert
9.9.2007	Zaključek Poletne plaže Faraoni, koncert
Extra Bingo, nagradna igra
Miss Mokra majčka, tematska zabava
Ognjemet
Nova Gorica 21.6.-9.9.2007
14
arketi farna vabijo
NANOŠKI SIR - POSTREŽNO
SIR LIVADA POSTREŽNO	DELIKATESNA PLEČKA
PIVO BAVARIA 12 X 0,5 L	KRISTALNA IZVIRSKA VODA 1,5 L PIJAČA IZ JABOLK 1,5 L
PIVO PLOČEVINKE 6X0,50 L
MALVAZIJA 1/1 Agroind
BRIKETI ZA MUCE 400g	PAPIRNATE BRISAČE 3/1	MEHČALEC LENOR 2 L	ŠOLSKE POTREBŠČINE
100 ARTIKLOV VEDNO V AKCIJI
SUPERMARKET	MARKET
FAMA VIPAVA	ZAN SEMPAS
MARKET PODVELB COL
»NA PLAČI« Lavričev trg AJDOVŠČINA
15
Nabirali medalje
Evropsko prvenstvo
V četrtek, 28. junija so se trije člani Kolesarskega kluba Izvir Vipava udeležili kolesarskega Evropskega prvenstva Masters 2007 na Češkem. Nastopili so na posamični vožnji na čas.
več strmimi klanci in hitrimi spusti, na katerih je hitrost narasla preko 70 km/h.
Slovenska reprezentanca se je odlično odrezala, saj je Bojan Ropret iz Kranja postal evropski prvak v kategoriji 50-55 let.
Odlično so se odrezali tudi kolesarji kluba Izvir Vipava. Miloš Brecelj je osvojil srebro v kategoriji 45-50 let, Lucjan Premrn pa bron v kategoriji 40-45 let. Dober, četrti, je bil Marko Rejec v kategoriji nad 70 let. Lucjan Premrn
^T^rasa kronometra v dolžini 22 X km je bila tehnično zelo zahtevna, saj je imela več zahtevnih ovinkov in je bila zelo valovita, z
...visoko tudi v svetovni konkurenci
nedeljo, 26. avgusta se je v Sant Johanu v Avstriji končalo svetovno prvenstvo za kolesarje amaterje. Tekmovanja so se odvijala že od srede, ko je bil na sporedu kronometer pa vse do nedelje, ko se je končala še zadnja cestna dirka za najmlajše kategorije. Kot vsako leto so se tudi letos kolesarji kk Izvir iz Vipave kot Slovenski reprezentanti u-deležili tekmovanj. Med njimi je bil najuspešnejši Miloš Brecelj, ki je na 20 km dolgem kronome-
tru v svoji kategoriji osvojil peto mesto, kar je njegov najboljši dosežek na svetovnih prvenstvih doslej. 19 mesto je v najstarejši kategoriji dosegel Rejec Marko, 27 mesto pa v kategoriji od 40 do 44 let Lucjan Premrn. Na cestnih dirkah, sestavljenih z več krogov po 40km in z dvema krajšima vzponoma so vsi kolesarji izvira, ki so nastopili v svojih kategorijah na koncu prispeli v cilj z glavnino.
LPU
Dejan bronast
Na odprtem prvenstvu Severne Amerike v plavanju za invalide, ki je v Kanadskem Vancouru potekalo od 13. do 15. julija, je Dejan Fabčič na 100 m hrbtno osvojil bronasto medaljo s časom 1:20,50 in tako pristal na 6. mestu svetovne lestvice plavalcev.
Ctem podvigom sta Fabčič in njegov trener, Boro Štrumbelj,
zaključila letošnjo uspešno sezono, ki jo je Dejan okronal že s 6. in 7. mestom na svetovnem prvenstvu v južnoafriškem Durbanu ter 5. mestom na svetovnem pokalu v Manchestru. Tako s številnimi drugimi odličnimi rezultati že v štirih disciplinah izpolnjuje normo za nastop na prihajajočih Paraolimpijskih igrah v Pekingu.
Ivan Ušaj
ANGELSKA NEDELJA
Otlica, 2. september 2007
10.00 Slovesna sveta maša 15.00 Koncert okteta Castrum v cerkvi 16.00 Zabavni program:
- nastop dramske skupine - igralec in imitator MARJAN ŠAREC - show program Zabaval vas bo ansambel
SLOVENSKI ZVOKI
Bogat srečelov
Za hrano in pijačo bo poskrbljeno
VSTOP PROST VABLJENI!
sr: 7:
Bravo Tomaž
S takim transparentom so domači pričakali Tomaža Slokarja iz Lokavca ob vrnitvi z Evropskega mladinskega prvenstva s prostoletečimi letalskimi modeli.
T TLatniku smo že večkrat pi-
V	šali o Tomaževih uspehih in osvajanju pokalov. Na podlagi uspehov na tekmovanjih se je uvrstil v državno reprezentanco in s tem pridobil pravico nastopa na Evropskem prvenstvu. V slovensko ekipo sta se uvrstila še Boris Guček in Rok Šiftar oba iz Murske Sobote.
V	pripravah na Evropsko prvenstvo se je Tomaž udeležil dveh močnih mednarodnih tekmovanj. Na tekmovanju za SREM CUP na istem terenu, kjer je bilo kasneje EP je osvojil drugo mesto - o čemer smo že pisali. Na memorialu VILIMA KMOCHA (Bijelo polje na Hrvaškem) pa tretje mesto. Oba uspeha sta bila dobra obeta
za tekmo sezone (EP).
Tekmovanje za mladinsko Evropsko prvenstvo 2007 v kategoriji prostoletečih modelov F1A, F1B in F1P je potekalo od 3. do 8. avgusta v Zrenjaninu v Srbiji.
Tomaž je v svoji kategoriji F1A tekmoval v nedeljo 5. avgusta. Pomerilo se je 40 tekmovalcev iz petnajstih evropskih držav .V vodstvu slovenske reprezentance je veljalo, da bo vsaka uvrstitev med deset najboljših velik uspeh, saj so bili na prvenstvu tudi tekmovalci iz Rusije, Ukrajine, Finske in Latvije, ki so prave velesile v tem športu.
Tekmuje se tako, da tekmovalec letalski model na vrvici potegne 50 metrov v višino, ga odpne in
model mora ostati v zraku določen čas. V prvem delu tekmovanja je bil to čas treh minut in če model, kar ni tako enostavno kot se zdi, ostane v zraku je to maksimalni čas - MAK.
Tomaž je vseh prvih sedem letov opravil z maksimalnim časom in se še z devetimi tekmovalci uvrstil v fly off - zaključni del, v katerem se je torej pomerilo deset tekmovalcev. Čas letenja je bil sedem minut. Tomaž je odlično opravil še ta zaključni del in se uvrstil na peto mesto - za četrtim je zaostal za borih 24 sekund. Prva tri mesta pa so bila, zaradi neprimerno boljših letalskih modelov drugih tekmovalcev, praktično nedosegljiva.
Zmagal je tekmovalec iz Finske Teemu Taponen, drugi je bil tekmovalec iz Latvije, tretji iz Nemčije in četrta je bila tekmovalka iz Češke. Slovenski reprezentant Rok Šiftar je bil sedemnajsti, Boris Guček pa sedemintrideseti.
Pri odhodu na prvenstvo so Tomažu pomagali Nova KBM, podružnica Ajdovščina, Fructal d.d. in TAKA d.o.o., predvsem pa celotna družina.
Vsekakor si Tomaž Slokar za odličen uspeh na Evropskem mladinskem prvenstvu zasluži naše iskrene čestitke.
SB
Poplava motorjev
6.,7. in 8. julij 2007, Preserje nad Branikom: Tudi letos se je, prvi vikend v juliju, odvijalo 7. mednarodno srečanje motoristov v organizaciji motokluba Rihemberk. Prireditev je, tako v številu motorjev, kot v količini hrane in pijače, katero so obiskovalci pojedli in popili, presegla pričakovanja.
T Tradno se je prireditev začela U v petek, čeprav je bil za člane motokluba Rihemberk pester celoten teden, kajti pripraviti je bilo treba vse, kar je na zborih motoristov nujno potrebno.
V petek, okrog 19.00 ure se je prizorišče pričelo polniti z vsemi vrstami motorjev in motoristov, ki so ob vhodu srknili kozarček žganja in ugriznili v košček domačega kruha s pršutom, da se je večer sploh lahko pričel. Kmalu je bilo prizorišče skoraj polno, čevapčiči in pivo so bili zelo za-željeni, manjkala pa ni niti dobra glasba oziroma dobri stari rock, kot se za zbore motoristov tudi spodobi. Polniti se je začel tudi kamp, kjer so si tisti bolj vestni obiskovalci že zgodaj našli svoj kotiček, kjer bodo prespali.
Naenkrat se je petek prevesil v soboto, ko je bilo cel dan dogajanje na višku. Kljub temu, da nekateri najbolj vztrajni prizorišča in predvsem šanka sploh niso zapustili, se
je dan pričel s panoramsko vožnjo ob 16.00.
Zagrmelo je po celi Vipavski dolini, ko je približno dvesto motoristov vžgalo svoje jeklene konjičke. V koloni smo se odpravili čez Brje v Branik ter naprej proti Štanjelu do Cirja, kjer je vse čakala manjša »okrepitev« s kozarčkom mrzle brezalkoholne pijače in koščkom prigrizka. Tudi pot nazaj na prizorišče dogajanja je bila zanimiva, saj se ti ne zgodi vsak dan, da si tudi ti del dvesto članske kolone motoristov.
Popoldan se je odvijal v znamenju raznih motorističnih iger.
Ko pa je nastopila noč, se je pričel pravi žur. Skorajda ni bilo kotička, ki ne bi bil zapolnjen s čimerkoli v povezavi z motorji, saj je bilo na prireditvi prijavljenih 58 moto klubov iz Slovenije, Italije, Avstrije in še od kje. Kamp, kjer so motoristi prespali, je bil nabito poln, prav tako polno pa je bilo tudi pod velikim pokritim šotorom, v neposred-
ni bližini šanka in pridnih natakarjev in natakaric, ki so, v kar se da kratkem času, postregli vse žejne obiskovalce. Pravo norijo je šotor doživel ob točki striptiza, kateri se je raje kot na odru, odvijal kar na šanku. V tem času smo si delavci za šankom lahko oddahnili, kajti vse oči so bile uprte v dogajanje na šanku in o žejnih grlih ni bilo ne duha ne sluha. Prvi del večera se je zaklučil z ognjemetom, ki je dogajanje še popestril.
Nadaljevalo se je v istem tempu kot se je začelo, dokler se noč ni začela prevešati v dan...
Takrat so se vsi, ki so še trezno gledali, lahko pošteno nasmejali spanju nekoliko omamljenih obiskovalcev, ki so si svoje ležišče postlali kar na mizah, pod klopmi ali pa med šotori, ker svojega verjetno niso našli.
Zjutraj oziroma okrog poldneva so se motoristi, po napornem vikendu, odpravili proti domu.
Motoklub Rihemberk se ob tej priložnosti zahvaljuje obiskovalcem letošnjega motorističnega srečanja ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu zboru. Zahvala gre tudi Policijskima postajama Ajdovšina in Šempeter ter policistom: gospodu Kofolu in gospodu Soldatu ter gospodu Krapežu in gospodu Čuku, za dobro sodelovanje. Posebno zahvalo pa izrekajo vsem sponzorjem in generalnemu pokrovitelju SM moto centru iz Nove Gorice, brez katerega prireditev ne bi bila taka.
Pa na svidenje prihodnje leto!
Petra Marc
abonmaji
Ocena za nazaj - usmeritev za naprej
Ob koncu sezone smo se pri ZKD Ajdovščina odločili, da vsem dosedanjim abonentom in tudi nekaterim tistim, ki to nikoli niso bili, pošljemo vprašalnik, s pomočjo katerega bi ocenili abonmajski in izven abonmajski programa zveze.
T Tsem, približno tretjina vas
V je bilo, ki ste nam izpolnjene vprašalnike vrnili, se iskreno zahvaljujemo za vaše prijazno sodelovanje, saj smo z vašo pomočjo dobili dragocen vir podatkov, ki nam bodo koristili pri oblikovanju glasbenega in gledališkega abonmaja ter pri oblikovanju ostalih kulturnih prireditev,1 ki jih organiziramo pod okriljem ZKD Ajdovščina.
Na splošno lahko ocenimo, da so bili abonenti z vsebino abonmajev zadovoljni, saj so oba abonmaja ocenili s povpre-
čno oceno štiri ( možna je bila ocena od 1 do 5 ). Seveda je bilo nekaj posameznih odstopanj in kritik, zelo pozitivnih, pa tudi precej kritičnih. In prav je tako, ne glede na dejstvo, da je vsaka najboljša in najslabša ocena kakršnegakoli dela, predvsem avtobiografija tistega, ki delo ocenjuje. Dejstvo je, da nikoli ne bomo mogli v celoti izpolniti vseh pričakovanj vseh abonentov in obiskovalcev naših prireditev, se bomo pa potrudili upoštevati čim več zaupanih želja , pobud in konstruktivnih
predlogov.
Pri oceni glasbenega abonmaja so bili odgovori na anketna vprašanja veliko bolj enotni kot pri gledališkem abonmaju, kjer so bila mnenja precej deljena. Iz odgovorov lahko povzamemo, da si določen del gledaliških abonentov želi predvsem več zabavnih komedij, kar nekaj pa je predlogov po predstavah dovršene umetniške vrednosti, ne glede na žanr. Vsi ti predlog so za vse nas, oblikovalce gledališkega abonmaja, neke vrste izziv, zato upamo in si želimo, da
bomo uspeh z letošnjim programom in seveda tudi v bodoče, zadovoljiti kar največji del ljubiteljev gledališke umetnosti, naš izven abonmajski program pa čim bolj približati vašim pričakovanjem in pobudam.
Iz odgovorov na anketna vprašanja je tudi razvidno, da so bili abonenti zadovoljni z organizacijo, s ceno in z obveščanjem o abonmajskih prireditvah.
Veseli nas, da je bila tudi pobuda za uvedbo nekomercialnega filmskega abonmaja - ART KINO - pozitivno sprejeta. Tudi
naša odločitev za delitev otroškega abonmaja na dva dela, in sicer abonma ŠKRATEK, primeren za otroke od 3- leta dalje, in abonma OSTRŽEK, primeren za otroke od 7. leta starosti, je bila toplo sprejeta.
Zavedamo se dejstva, da je Zveza kulturnih društev eden vidnih akterjev ustvarjanja kulturnega življenje v kraju, zato se trudimo, da bi s svojim programom znatno prispevali k oblikovanju kulturnega utripa občine Ajdovščina.
GLASBENI ABONMA 2007/2008
Portretni koncert skladatelja UROŠA ROJKA, Dvorec Zemono, oktober SLOVENSKI KVINTET TROBIL, Dvorana 1. slovenske vlade, november Klavirski recital PETRA MILIČA, Dvorec Zemono, december OPERA CARMEN, Cankarjev dom, februar 2008
Komorna zasedba VOKAL NORD iz Norveške, Dvorec Zemono, marec ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Cankarjev dom, marec 2008 SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, Dvorana 1. slovenske vlade, april 2008
GLEDALIŠKI ABONMA 2007/2008
DOHTAR POD MUS, SNG Nova Gorica, v SNG Nova Gorica, oktober 2007 PLEN, Gledališče Koper, Dvorana 1. slovenske vlade, november 2007 KABARET, Mestno gledališče Ljubljansko, december 2007 v MGL Ljubljana TARTUFFE, SNG Drama, januar 2008 v SNG Drama Ljubljana SPLETKARSTVO IN LJUBEZEN, PG Kranj, Dvorana 1.slovenske vlade, februar JEZ, SNG Drama, Dvorana 1. slovenske vlade, marec 2008 CENE ABONMAJEV: Tkoncertov 55 €, 6 gledaliških predstav 50€, oba abonmaja 80 €. Za dijake in upokojence je cena glasbenega abonmaja 45€, gledališkega abonmaja 40€ in cena za oba abonmaja 70€.
OTROŠKA ABONMAJA:
ŠKRATEK (otroci od 3. leto dalje)
ČUDEŽNA SKRINJICA, avtorski projekt Nine Ivanič in Maje Končar, november SVINJSKI PASTIR, Lutkovno gledališče FRU-FRU, december 2007 PALČICA, Mini teater, januar 2008
HEJ, ZBUDI SE PRAVLJICA, Gledališče za otroke in mlade, februar 2008 SONCE IN SONČICE, Gledališče Koper, marec 2008 OLGICA IN MAVRICA, SSG Trst, april 2008
OSTRŽEK (otroci od 7. leta dalje)
PETELIN IN PAV, Gledališče za otroke in mlade, november 2007 SNEŽNA KRALJICA, SSG Trst, december 2007 ZLATA PTICA, Lutkovno gledališče FRU-FRU, januar 2008 ČUDEŽNI PRALNI STROJ LEONARD, Gledališče KU-KUC, februar 2008 PIKA NOGAVIČKA, Lutkovno gledališče Maribor, marec 2008 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, Mini teater, april 2008 CENE OTROŠKIH ABONMAJEV: abonma ŠKRATEK 19 €, abonma OSTRŽEK 21 €, oba abonmaja 35 €.
Vpis abonmajev za sezono 2007/2008 bo potekal v mesecu septembru, in sicer od 14.9. do 28.9.2007, od 11. do 14. ure, ob sredah od 13. do 16. ure na sedežu Zveze kulturnih društev Ajdovščina, Cesta IV. prekomorske brigade 1.
Dodatne informacije o vpisu in programu dobite na sedežu ZKD Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 1, ali na telefon 05-364 3072. Telefonskih rezervacij abonmaja ne sprejemamo. Pridržujemo si pravico do spremembe najavljenih predstav oz. datumov zaradi objektivnih okoliščin. O vseh spremembah bomo abonente pravočasno pisno obvestili.
JESENSKE SERENADE NA ZEMONU
Sreda. 19. 9. 2007. ob 20.00 uri na Dvorcu Zemono: ENSEMBLE 4SAXESS
4	folk - SLOVENSKE NARODNE V JAZZ PREOBLEKI
Člani zasedbe 4 SAXEES so diplomanti glasbenih akademij Ljubljane, Zagreba, Dunaja in Frankfurta. Raziskujejo različne glasbene stile, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot tudi popularnejšo glasbeno tradicijo, odprti pa so tudi za raznovrstne moderne glasbene tokove.
Koncert bo z besedo povezovala Tina Uršič.
Sreda. 26. 9. 2007. ob 20.00 uri na Dvorcu Zemono VOKALNA SKUPINA AD LIBITUM
Musiča sacra - STARA GLASBA
Vokalna skupina Ad Libitum je nastala že leta 1997, ko se je zbralo osem mladih pevk in pevcev z namenom, da bi prepevali renesančno glasbo. Skupina je do leta 2001 nastopila na več koncertih doma in v Italiji, imela stilne koncerte in sodelovala s priznanimi dirigenti, kot so marko Vatovec, Aleksander Spasič, Matjaž Šček. Pevci so se spoprijeli z deli renesančnih in baročnih skladateljev. Umetniško vodstvo skupine je trenutno zaupano Andreji Martinjak.
Koncert bo z besedo povezoval Dejan Pevčevič.
Vstopnina za posamezni koncert je 5 €.
5	koncertom skupine VOCES8 in Jesenskimi serenadami stopamo v novo sezono kulturnega dogajanja, ki nas bo s svojimi glasbenimi, gledališkimi in ostalimi kulturnimi dogodki bogatila do prihodnjega poletja. Vabimo vas, da se nam pridružite
Oktober nas vrača v dvorane
V poletnih mesecih smo iskali počitek, delo, zabavo vsak po svoje. Predvsem sprostitev. V krajih, v katerih smo bili, smo obiskali tudi kulturne prireditve/nekaj za dušo v poletnih večerih, nekaj, kar je dopolnilo našo skrb za sprostitev in resno pripravo na popočitniško obdobje. Tisti, ki smo ostali doma, smo tudi poleti lahko našli marsikaj zase, saj so prireditve v Ajdovščini, Vipavi in drugih krajih, šagre in praznovanja bogatili vroči vsakdan.
^oktobrom se vračamo v dvora-A-me, tudi z dvema abonmajema, ki ju pripravlja Zveza kulturnih društev iz Ajdovščine. Stalnih spremljevalcev kulturnega dogajanja ni treba posebno vabiti. Povedati pa jim je treba, da so bili predlogi, odgovori, kritike, ki so jih zapisali v spomladanski anketi, ZKD Ajdovščina pri pripravi prireditev za novo gledališko in glasbeno sezono resnično v veliko pomoč. Odgovori so dragoceni, saj so jih zapisali ljudje, ki vedo, kaj hočejo.
Hoteli pa smo upoštevati tudi načelo, še eno stalno hotenje: pripeljati čim več dogodkov domov, v Ajdovščino, na Zemono, v prostore in dvorane, ki so naši, hitro dostopni in zaradi katerih je naš prostor tudi bogat. Ven, v gledališke hiše in koncertne dvorane, bomo šli samo takrat, ko predstave ali glasbenega dogodka ne bi bilo mogoče pripeljati v Ajdovščino. Če pa ga ne bi videli ali slišali, bi bilo naše doživljanje umetnosti, naše spoznavanje ustvarjanja okrnjeno. Oba abonmaja se na nek način prepletata.
Hiter pregled predstav gledališkega abonmaja nas opozori na letošnjo molierovsko usmeritev: kar dve deli sta njegovi. Dohtar pod mus, ki sta ga pripravili, recimo kar po domače, tržaško in goriško gledališče, in Tartuffe, predstava ljubljanske Drame. Človek bi rekel, da se z Molierom ne moreš zmotiti. In res: žlahtni komedijant ni nikoli samo zabaval s poceni komedijskimi triki, ampak resnično držal ogledalo
družbi, s smehom je govoril o resnih in preresnih stvareh, o drobnih človeških napakah in hudih družbenih zmotah. Obe predstavi bosta prav gotovo za smeh in globoka spoznanja o sebi in drugih. Obe bomo gledali na tujem, v matičnih gledaliških hišah. Tri predstave bodo doma, kar pomeni, da so dovolj scensko majhne za majhen ajdovski oder. Scenska majhnost pa ni tudi manjša kvaliteta: koprsko gledališče nas že nekaj let navdušuje z odličnimi igralskimi zasedbami, z igralci, ki sodijo v vrh slovenskega gledališkega ustvarjanja, verjamemo, da bo predstava Plen taka, da si jo boste zapomnili. Kranjsko gledališče že dolgo ni več na robu ljubljanskega dogajanja, zato se že veselimo njihove predstave Spletkarstvo in ljubezen. Jez iz ljubljanske Drame, gledali ga bomo marca 2008, bo zaključil (čisto zares?) gledališko sezono. In potem še Kabaret MGL iz Ljubljane, ki ga bomo gledali, poslušali, se ob njem zabavali in razmišljali decembra 2007. Kabaret je muzikal. Mnogi poznate film z znamenito Lizo Minelli, njegovo grozljivo sporočilo o rojstvu nacizma in različnih izmov, ki ukinjajo svobodo posameznika in narodov. Filmska zgodba na odru ne izgublja svojega čara in ostrine.
Prav muzikal Kabaret nas žanrsko povezuje z glasbenim abonmajem, z opero Carmen, ki jo bodo ljubitelji glasbe videli februarja 2008 v Cankarjevem domu. In še enkrat bomo šli v Ljubljano: marca 2008 bomo poslušali, tudi v Cankarjevem
domu, Orkester slovenske filharmonije. Pet glasbenih dogodkov bo doma, ali vAjdovščini ali naZemonu. Gledališki abonma nam ne ponuja dela slovenskega avtorja, le slovenske ustvarjalce, v glasbenem borno spoznali skladatelja Uroša Rojka in njegovo delo. Kvintet trobil, klavirski koncert Petra Mikliča nas vodijo k posameznim glasbilom in njihovemu posebnemu, mojstrskemu zvoku, komorni orkester združuje vsa glasbila v harmonijo, iz katere raste lepota, nastop komorne zasedbe Vokal nord iz Norveške nam odpira nek drugi glasbeni svet.
Tisti, ki hočemo pravičnost, si mislimo: zakaj je v glasbenem abonmaju sedem dogodkov, zakaj je v gledališkem abonmaju samo šest predstav. Sedma je in ni presenečenje. Med letom bodo nastale mnoge uspešne in manj uspešne gledališke predstave v vseh slovenskih gledališčih. Naslov, ki morda najmanj obeta, bo odlična predstava. To je tisto presenečenje. Sedma predstava gledališkega abonmaja, nagrada gledalcem, bo tisto, kar je odlično.
Kaj ostane na koncu? Vabilo starim abonentom, naj ostanejo zvesti, saj je program nastajal tudi z njihovo pomočjo, z njihovo pohvalo prejšnjih let in prejšnjega leta ter s kritično pripombo, ki jo je treba upoštevati-Ostane vabilo novim abonentom: vstopite v vrtinec ajdovskega kulturnega dogajanja, postanite nov abonent in predajte se bogastvu besede in čudežnosti zvoka.
Ivana Slamic
Ob razpisu abonmajev
Ena pomembnejših značilnosti posameznega kraja je tudi kulturni utrip, ki ga vsak dan zaznavamo njegovi prebivalci in vsi, ki ga obiščejo. Zelo pomembno vlogo pri ustvarjanju pravega kulturnega utripa imaj0 kulturne ustanove in vsi, ki so v njih zaposleni, številna kulturna društva, združenja in skupine in na koncu vse prireditve, ki v raju so.
Ti T nogi smo prepričani, da je lV.Lv Ajdovščini in celi zgornji Vipavski dolini, če se omejim samo na ta del doline, kulturno dogajanje na dovolj visokem nivoju. Kulturni utrip najprej določajo šole: šest osnovnih šol s številnimi podružnicami, dve srednji šoli, oddelek univerze in glasbena šola, v njih je zaposleno 400, morda celo 500 pedagogov, mnogi delajo v drugih ob-
činah ali so upokojeni. V dolini živi veliko izobražencev, mnogo je dijakov in študentov. V obeh občinah deluje več kot 30 zelo kvalitetnih kulturnih društev in še vsaj toliko drugih kulturnih skupin, v katerih deluje 10 procentov prebivalcev doline različnih poklicev, a vsi želijo svoj vsakdan poplemenititi s kulturnim dogajanjem. In vsi ti so tudi možni abonenti. Med letom se v tem
prostoru zvrsti več kot sto raznih kulturnih dogodkov, od abonmajskih prireditev, raznih koncertov, delavnic, razstav, povprečno več kot dva na teden. Žal pa tem pozitivnim ugotovitvam sledijo manj prijetne in manj všečne. Ajdovščina, žal, še vedno nima svojega kulturnega hrama, edini res primeren prostor, ki offl°' goča kvalitetno spremljanje predvsem glasbenih prireditev, je dvo-
kultura
rana v dvorcu Zemono. Morda tudi *aradi tega, verjetno pa tudi zaradi drugih vzrokov je obisk kulturnih Prireditev vsako leto manjši.
O vsem zapisanem smo pri Zvezi kulturnih društev Ajdovščina, dolgoletni organizatorki gledaliških 'n glasbenih abonmajev, razmišljali Pred ponovnim razpisom abonma-jev. Postavljala so se vprašanja, ali ohranimo enako vsebino abonmajev, ali kakšen abonma ukinemo, morda Uvedemo kaj novega. Ponovno je Prevladalo mišljenje, da dolina mora 'uieti tudi nekaj kvalitetnih prireditev vsako leto. Zato ne ukinjamo noben abonma, še več, uvajamo nekaj novosti. Otroški abonma Ostržek bomo ohranili za starejše otroke, Za mlajše uvajamo nov abonma ^kratek. Razmišljamo tudi o tem, da bi v zimskih mesecih organizirali tedi filmski abonma. Vse te rešitve nam potrjujejo tudi prve analize ankete, ki smo jo pred razpisom letoš-
njih abonmajev izvedli med bivšimi in sedanjimi abonenti. Prve analize ankete tudi objavljamo na tej strani Latnika.
Objavljeni razpis abonmajev kaže, da je program letos še posebno bogat. V glasbenem abonmaju bodo abonenti imeli 7 koncertov, dva v dvorani v Ajdovščini, trije v dvorcu Zemono, tudi letos bomo dvakrat obiskali Cankarjev dom v Ljubljani. Gledališki abonma bo imel šest predstav, tri v dvorani v Ajdovščini, trikrat pa si bodo abonenti ogledali gledališke predstave v Novi Gorici in Ljubljani. V obeh otroških abonmajih bo po šest predstav, vse bodo v dvorani v Ajdovščini. Predvidevamo, da bomo v dogovoru s Filmskim skladom RS v filmskem abonmaju v zimskih mesecih ponudili prvič štiri kvalitetne filme.
Izbira lokacij posameznih prireditev je tudi letos podrejena ustreznosti dvorane v Ajdovščini, pri pripravi
prireditev pa smo morali paziti tudi na stroškovno plat. Ob koncu naj povem še, da so pri izbiri predstav in pri pripravi abonmajev tudi letos sodelovali, med letom pa jih bodo spremljali, Ivana Slamič, Ana Bizjak in Klavdij Koloini. Za pripravljenost pomagati in delo se jim v imenu Zveze kulturnih društev iskreno zahvaljujem. Sofinancerka vseh abonmajev pa je, tako kot druga leta, Občina Ajdovščina.
Mislim, da je letošnja izbira prireditev , ki jih ponujamo v okviru abonmajev, še posebej zanimiva. Preglejte objavljene programe in se odločite. Pridružite se tistim, ki so vsako leto z nami. Odločite se pravilno tudi za vaše otroke.
Naj vas na koncu povabim še k poslušanju treh glasbenih prireditev, dveh v dvorcu Zemono in ene v Ajdovščini, ki jih ponujamo v okviru Septembrskih serenad.
Jadran Hreščak
Četrtek, 13. septembra ob 21.00 uri v Dvorani 1. slovenske vlade Ajdovščina
Koncert skupine VocesS iz
VOCES8 je mednarodno priznan a-cappell oktet, ustanovljen leta 2003. Sestavljajo ga 6 pevcev in 2 pevki, vsi bivši člani Westminster opatije. Njihov repertoar zajema skladbe od 13. stoletja do novejših izvedb in priredb. Prve uspehe je oktet doživel leta 2005 na Grand Prix tekmovanju v Gorici. Prejeli so zlato priznanje za najboljšo jazz in najboljšo izvedbo po mnenju poslušalcev. Oktobra 2006 so nastopili na 38-tem mednarodnem zborovskem tekmovanju v Tolosi v Španiji in prejeli največje število točk izmed vseh nastopajočih. Februarja letos so izdali svoj novi album z naslovom »Gibbons to Gershvvin«, kjer predstavljajo 500 letno glasbeno popotovanje po treh celinah.
Program koncerta bo zajemal jazz, soul, renesančne skladbe in novejše priredbe.
Koncert dveh zborov M. Ščeko V Makedoniji
Človek, ki z vso predanostjo in odgovornostjo ter doslednostjo in vztrajnostjo opravlja svoje delo, »žanje obilne sadove«, kar se je potrdilo v soboto, 30. 6. na koncertnem večeru v Vipavskem Križu na grajskem dvorišču.
MePZ Primorje se je na pobudo slovenskega društva France Prešeren iz Skopja 17.6.2007 udeležil na zborovskem festivalu TEHO v Tetovem.
borovodja Matjaž Šček se je predstavil z dvema svojima boroma, dvema raznovrstnima sestavoma, domačim MoPZ »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine in gostujočim MePZ »Jacobus Gallus« Trsta.
V prvem delu koncerta, ki ga je domiselno, s »pikantno« poezijo Marka Kravosa, Toneta Kuntnerja 'n Toneta Pavčka, povezoval Ivan Mermolja, so nastopili najprej gostje, ki jih je po dvoletnem vodenju ustanovitelja Stojana Kureta v letu 1991 in nato Janka Bana v ?voje roke leta 2004 »vzel« Matjaž Sček. Zbor nadgrajuje predvsem slovensko glasbeno kulturo na Tržaškem in tako sledi zgledu istoimenskega predhodnika MePZ Jacobus Gallus, ki ga je do leta 1974 vodil priznani slovenski skladatelj Ubald Vrabec. Vsa ta leta Se zbor udeležuje različnih revij m tekmovanj, na katerih posega
tudi po nagradah. Med drugim je dobitnik dveh zlatih in štirih srebrnih plaket na tekmovanju »Naša pesem« v Mariboru.
Na tokratnem koncertu so gostje zapeli najprej tri Merkujeve skladbe: priredbo beneške Kjer je Jezus Kristus krvavi pot potil, v tej je nastopil manjši zbor solistov na ločenem kraju, kar je ustvarilo prijeten dvogovor, Jablano, v kateri so se soprani lepo izkazali v višinskih skokih, in rezijansko Čiči nana, Maričica z lepim zaključnim pianissimom, vendar negotovim moškim vstopom. Sledile so še zasanjana in tudi lepo predstavljena Čakanje na ali, ali Mirana Rustje, Sinoči me dekle je vprašalo Ubalda Vrabca in tri iz Ziljske ohceti Sama Vremšaka. Kot dodatek so zapeli nežno slovaško v priredbi Sama Vremšaka Pasol Janov, v kateri se je kot solistka predstavila ena izmed sopranistk.
Zbor želi slediti zborovodji, vendar mu to ne uspeva v celoti, kar se čuti v nenatančnih zaključkih in mestoma nedefiniranih vstopih. Pevci pridobivajo Ščekovo zborovsko disciplino in jim jo bo z vztrajnostjo in doslednostjo tudi uspelo usvojiti. Verjetno pa so tri sezone še prekratka doba.
Po premoru so suvereno nastopi-
li »kosovelovci«, ki so v dvanajstih skladbah in enem dodatku vsem navzočim dokazali pravilnost zgoraj navedene trditve. V šestih sezonah pod taktirko Matjaža Ščeka je zbor »strnil« svoje vrste, se naučil uglajenega in tudi piano petja z oporo. Pevci takorekoč »jedo iz rok« zborovodji in natančno sledijo vsakemu njegovemu gibu in
pogledu. Na odru se zlijejo v celoto dveh delov, ki lahko popolno deluje šele v usklajenosti, harmoniji, polnem sozvočju in skupnem čutenju »muzike«. Nastopili so s programom, ki ga nameravajo dokončno predstaviti v prihodnji sezoni. Zapeli so skladbe Mihelčičev, Viktorja in Silvestra, Rijavca, Prelovca in Jereba ter po zapisu Matjaža Ščeka Ljubica, vstani, prižgi luč.
Poslušalcem je bil namenjen še dodatek kot nagrada za velik aplavz .	mag. Lejla Irgl
Mavrične pesmi
predvečer zadnjega šolskega dne v mesecu juniju je na Zemonu prepeval Mladinski pevski 2bor osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine.
OTROŠKI IN MLADINSKI PEVSKI ZBOR
Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina
M a celovečernem koncertu so . ’ mladi pevci predstavili več-to° skladb, ki so jih usvojili, estet-. 0 oblikovali in z njimi navdu-evali poslušalce v minuli pevski SeZoni. Tri skladbe so zazvenele
prvič, Salinenova Wintern var bard z godalnim kvintetom, sestavljenim iz članic zbora, triglas-na Avsenikova skladba Slovenija, od kod lepote tvoje, ob spremljavi komornega orkestra devetošol-cev ter Prijateljstvo učenke Hane Jerončič, ki je bila solistka v lastni skladbi in je kot pevka ter avtorica besedila in melodije potrdila svojo nadarjenost.
Zborovodkinja Marinka Šuštar je izrabila odlično akustiko ze-monske dvorane, saj so pevci prepevali pred poslušalci, levo in desno od njih ter na balkonu in tako ustvarili zanimive zvočne
efekte.
Klavirsko spremljavo je prispe-, vala Lucija Gregorc, kitarsko pa Marko Gregorc.
Na koncertu je bila predstavljena nova, že tretja zgoščenka zbora z naslovom Mavrični krog. Na njej je mavrica sedemintridesetih skladb v izvedbi otroškega in mladinskega zbora. Skladbe so različnih značajev, obdobij in zvrsti. Za spomin.
Z novim šolskim letom stopa zbor na novo pot, ki bo zaradi delitve šole drugačna. Naj bo uspešna še naprej!
Alenka Dolgan
^borovska glasba v Makedoniji A-ise je pričela prebujati dolgo nazaj prav v malem mestu pod Šar planino - Tetovu. Najprej s folkloro, nato z več zbori in različnih generacij. Povezovati so se pričeli z evropsko glasbeno kulturo in leta 1973 s 1.festivalom, ki se odvija vsake dve leti. Najprej so na festivalu sodelovali samo makedonski zbori, v zadnjih letih pa sodelujejo zbori različnih držav in kultur.
Na 18. festivalih se je zvrstilo veliko dobrih zborov, saj prav festival motivira skladatelje za originalne in nove skladbe, namenjene prav temu festivalu. Najprej je bil festival narodni, kasneje se je odprl kot mednarodni in se leta 1997 preimenoval v festival TEHO.
IS.festival TEHO se je odvijal 3 dni od petka 15.06.2007 do nedelje 17.06.2007. Nastopilo je 25 zborov iz Makedonije, Bolgarije, Turčije, Albanije in Slovenije.
MePZ Primorje je nastopil na festivalu pod vodstvom Mateja Pptejana v nedeljo kot četrti zbor in zapel 7 pesmi - 3 latinske in 4 slovenske pesmi. Najbolj razigrana pesem »V krčmi« je iz poslušalcev izvabila-bučen aplavz. Po končanih nastopih še preostalih zborovskih sestavov, smo se zbrali vsi pevci na odru in skupaj v kanonu zapeli »Viva, viva la mušica«. K petju je dirigent dekliškega pevskega zbora iz Bitole povabil tudi poslušalce in tako je v dvorani zado-
nelo glasno petje vseh zbranih. Vsi zbori so s svojim nastopom pokazali veliko veselje do petja. Glasba je harmonija, harmonija pomeni red, red pa je pogoj za sodelovanje, sožitje in druženje med ljudmi. Prav slednje smo storili, ko se je festival zaključil. Po večerji v bližnji dvorani smo navezovali nove stike z drugimi zbori in prepevali še dolgo v noč.
V	cerkvi sv. Sofije na Ohridu smo zapeli nekaj pesmi in v Strugi hotelskim gostom popestrili večer z prepevanjem slovenskih pesmi, katerih se je tekom let nabralo kar precej in na koncu zapeli še makedonsko narodno Pošla moma na voda.
V	Solunu v cerkvi sv. Demetrija so nam prisluhnili s par pesmimi obiskovalci te cerkve in nas nagradili z bučnim aplavzom.
Tudi na dvorišču pod stolpičem največjega samostana Megalos Meteoro je pod jasnim, sinje modrim nebom polglasno zazvenela prelepa slovenska pesem in ustavila marsikaterega obiskovalca, da nam je prisluhnil.
Na trajektu iz Patras-a v Ancono smo z zborovskim petjem popestrili večer ter vožnjo marsiakateremu potniku. Imeli smo veliko poslušalcev, ki so nas nagrajevali s ploskanjem in tudi raznimi vskliki..še...še..
V	Ajdovščino smo se vrnili polni lepih vtisov. Vsem iskrena zahvala, pevci MePZ Primorje.
Florjana Paljk
Moški pevski zbor Srečko Kosovel
iz Ajdovščine
vabi v svoje vrste nove pevce.
Pridite 3- septembra ob 20. uri v pevsko sobo pod glasbeno šolo v Ajdovščini. Vabljeni v dobro družbo in h kvalitetnemu delu pod umetniško roko Matjaža Ščeka
kultura
Castrumfoto 06 v
V sredo, 11. julija je zgodbo z naslovom Podobe kovine, ki se je začela odvijati koncem lanskega junija in se potem kot razstava uprizorila v decembru na Pilonovi galeriji, zaokrožila predstavitev v Mariboru.
TV''oncem lanskega junija se je nju, ki se je dogajalo pod okriljem J^namreč na povabilo k med- Pilonove galerije in pod vodstvom narodnemu fotografskemu sreča- organizatorja Primoža Breclja,
odzvalo 15 ustvarjalk in ustvarjalcev, prihajajoč iz vseh koncev Slovenije ter iz tujine: Sonja Lebedinec, Roberto Kusterle, Maurizio Frullani, Primož Brecelj, Jure Kravanja, Branimir Ritonja, Jon Hatfull, Gregor Humar, Matjaž Prešeren, Matjaž Slejko, Tanja Verlak, Bojan Radovič, Valentin Oman, Martin Prosen in Andrej Perko. Tudi tokratno predstavitev na fotografskem srečanju nastalih del, ki so se razvila pod različnimi ustvarjalnimi impulzi, videnji in občutenji takrat ponujenih am-bientov, je pospremil v lanskem decembru izdan katalog.
Dela, ki so se porodila na letošnjem Castrumfoto 07 pa vas v novembru pričakujejo v Pilonovi galeriji...	TC, Foto: gmh
Pogled v Pergarjeve krajine
Od torka, 17. julija so bile v Pilonovi galeriji na ogled krajine Rudija Pergarja. Razstava, ki je bila neke vrste počastitvenega značaja je proslavila petdesetletnico opravljenega »zrelostnega izpita« ajdovskih gimnazijcev ter kot taka predstavila širši publiki delček umetniškega ustvarjanja enega takratnih maturantov.
T)rva likovna dela - predvsem portreti sošolcev in prijateljev - slikarja in restavratorja Rudija Pergarja, so nastajala že v gimnazijskih letih. Leta 1957, takrat ko je naklonjenosti literarnemu ustvarjanju odločno prevladala ljubezen do upodabljajoče umetnosti, je vpisal študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Njegov stilno raznoliki slikarski opus je bil večkrat pokazan javnosti doma (prvič se je svojimi deli samostojno predstavljal leta 1968 v Kranju) in po svetu, a je ostal nekako v ozadju in ne dovolj poznan. V 70. letih je razstavljal s skupino slovenskih »neokonstruktivistov«, bil je član mednarodne likovne skupine 2 x GO, kot član Društva slovenskih likovnih umetnikov ter kot član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske je sodeloval na njihovih skupinskih in preglednih razstavah znotraj bivše Jugoslavije, v zamejstvu ter v tujini. Dejavno sledenje dogajanju na likovni sceni mu je služilo tudi kot pedagogu - od 1964, v letu po zaključku študija (diplomiral je pri prof. Maksimu Sedeju), pa do 1978 leta, je poučeval likovni pouk na osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Pozneje je ob delu na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici opravil tudi specialko
iz restavratorstva na ljubljanski Akademiji in njegove dosežke na strokovnem področju je v letu 1997 potrdila tudi Bevkova nagrada za življenjsko delo, ki mu jo je podelila Mestna občina Nova Gorica.
Umik v kreativne vode mu je omogočila tudi dopolnitev službovanja. In okolica, ki objema njegov dom na Trnovem pri Gorici, mu dopušča vidna in miselna potovanja vse tja do morja, predvsem pa do Soče, ki mu - sodeč po nedavno nastalem opusu - postaja vse bolj ljuba prijateljica.
Pergarjevo stilno raznoliko ustvarjanje se giblje onstran posnemanja ali ponavljanja vzorcev, shem ali slogov, je spoznavanje in obnavljanje tistih delov, ki se s svojim občutjem ali s koncepti najbolj približujejo slikarjevim likovnim raziskovanjem. V njegovih delih ni zaznati dobesednih skokov v pretekla obdobja umetnosti, ne gostobesednih izletov v sodobna eksperimentiranja, ki bi služila kot sama sebi namen. Gre prejkone za skladnjo, za sozvočje elementov, vzporednih z iskanji in prizadevanji po njemu lastnem likovnem izražanju.
Zdi se, da krajina na Pergarjevih nedavno nastalih platnih zado-biva vlogo neke vrste »pralika«, ki služi za zrcaljenja lastnih razmiš-
ljanj. Narava kot pojem je odeta v novo občuteno preobleko in nje stvarna podoba je prevajana skozi razmišljeno. Znotraj te preobrazbe se poraja novo videnje sveta, temelječega na miselnem, ki ga slikar na platnu konstruira z elementi predmetnega.
Kompozicija na njegovih slikah je abstraktno koncipirana - krajina je postavljena pokončno, tako da ji pogled mora slediti od spodaj navzgor. A se v območju, kjer je med abstraktnim in figuralnim le tanko zarisana meja, začuti sozvočje obeh. Ohranjanje ploskve v neokonstruktivističnih sitotiskih iz 70. let, ki ga je spodbudila linearnost gotskih fresk, predvsem pa približevanje kubizmu in abstraktnemu slikarstvu, je tu nasledilo zaznavanje globine, ki jo sugerira transparentnost olja. Čustvena razgibanost barv je odstopila mesto bolj enotni barvni skali, ki deluje kot razpoloženjsko koncipirana celota, zadržana v svetlobi zelene modrine.
Motiv pa je stiliziran in očiščen do te mere, da se stvarni prostor umika svetlobi barve, ki je povsem izgubila funkcijo strogo likovne kvalitete ter postala pripovedovalec in priča slikarjeve zgodbe in obenem zgodbe naslikanega.
Filozofska misel, predvsem njeni vzhodnjaški tokovi ter evropska filozofija eksistencializma, ki se ji je Pergar začel preteklem desetletju posvečati še bolj poglobljeno, ponazarja trdno podstat njegovemu likovnemu izražanju, samega slikarja pa razkriva kot suvereno, v kontemplativno zazrto osebnost. S svojo kompleksno celovitostjo vodi umetnika skozi ustvarjalni proces, obenem pa delom dodaja zrelost in enovitost.
Priložnostna razstava je spremljala dogajanje ob izidu nove številke revije Primorska srečanja, ki je bila tokrat posvečena »zlatim maturantom«.
Tanja Cigoj Foto: Primož Brecelj
Sanjska Škotska in Ipavska
Komorni zbor Ipavska, ki ga od ustanovitve vodi Matjaž Šček, je letošnjo jubilejno deseto sezono začel že v avgustu s koncertom 'i starem mestnem jedru na Sibeniški v Ajdovščini. V soboto, 4. avgU' sta smo pripravili koncert na prostem, kot ogrevanje za naš avgU' stovski obisk Škotske in nastop v eminentni katedrali sv. Egidija v Edinburgu, ko se odvija svetovno znani edinburški festival in je v mestu zbrana pisana množica nastopajočih in gledajočih, ki sodelujejo in spremljajo takšno in drugačno kulturno dogajanje v dvoranah, cerkvah ali kar na ulici.
T)o prihodu na edinburško leta-jl lišče nas je že čakal naš šofer avtobusa Chris in nas odpeljal proti Glasgowu do mesta prenočevanja. Mimogrede smo lahko uživali v nočni panorami mesta.
Naslednje jutro smo, po zajtrku, začeli z avtobusnim ogledom Glasgowa, največjega škotskega mesta, ki slovi kot mesto arhitekture in oblikovanja in vse skupaj združuje pod pojmom glasgowski slog.
Skozi mesto se vije reka Clyde, ob kateri lahko še vedno vidimo ostanke nekdaj močne ladjedel-niške dejavnosti, oko se zazre v značilno moderno arhitekturo sodobnega kongresnega centra s streho, ki spominja na pasavca.
V	mestu smo se ustavili na Jurjevem trgu in pokukali v mestno hišo, ki se ponaša s čudovitim marmornim stopniščem. Prostor je enostavno vabil, da zapojemo in si z nekaj slovenskimi prislužimo navdušenje naključnih mimoidočih.
Po krajšem postanku v veličastni srednjeveški glasgowski stolnici sv. Munga, ustanovitelja mesta, smo pot nadaljevali v Edinburgh, prestolnico Škotske.
Tu smo preživeli ostanek dneva v ogledovanju znamenitosti. Predvsem pa smo lahko začutili vrvenja nepregledne množice ljudi na Royal Mile, ki se vije pod gradom, kjer se je na vsakih nekaj metrov odvijala predstava (gledališka, rokohitrska, pantomima, žonglerska, komedijantska...).
Zraven tega nepopisnega živžava in hrupa se dviga mogočna stolnica sv. Egidija z značilnim vrhom zvonika v obliki krone , čudovitimi poslikavami stekla in impresivnimi orglami.
V	tem izjemnem in akustičnem prostoru nas je zvečer čakal koncert. Z mešanimi občutki smo čakali na začetek, saj so nas opozorili, da je število poslušalcev lahko zelo spreminjajoč pojem.
Zato smo bili toliko bolj veseli in prijetno presenečeni nad polnoštevilno zasedenimi stoli in poslušalci.
Zborovodja Matjaž Šček se je odločil za sakralni program, ki ga nameravamo predstaviti tudi na naši najnovejši zgoščenki in zajema iz zakladnice glasbenega izročila treh najštevilčnejših krščanskih religij (katoliške, protestantske in pravoslavne).
Navdušeno občinstvo smo nagradili z znano
škotsko ljubezensko pesmijo na besedilo škotskega pesnika Roberta Burnsa, My Love is like a Red Rose, ob kateri se je orosilo marsikatero oko.
Po koncertu nas je pot vodila v Dundee, kjer smo prenočevali ostale tri dni. Naslednji dan smo se malce pozneje, kot je bilo v načrtu, odpravili proti St. Andrewsu, kjer nas je v Večernih urah čakal še zadnji koncert. Vmes smo si ogledali še muzej znamenitega škotskega regimenta Black Watch v mestu Perth, ki priča o srčnosti, pogumu in zvestobi škotskih vojščakov vse do današnjih dni. Sledil je prekratek ogled palače Scone s čudovitim parkom in dvorcem, kjer so na »kamnu usode« kronali številne škotske kralje.
Koncert v St.Andrewsu smo izvajali v kapeli kolidža z značilnim notranjim dvoriščem in zeleno travo, ki nas je spremljala vsepovsod. Prisluhnilo nam je precej manj številno občinstvo, ki pa nam je kljub temu ob koncu koncerta stoje ploskalo.
Mimogrede smo na prošnjo ženinove priče zapeli škotsko ljubezensko pesem še na poročnem slavju z damami v klobukih in moškimi v značilnih kiltih, ki so se zabavali v eni izmed dvoran kolidža.
Predzadnji dan je bil namenjen le spoznavanju lepot te čudovite dežele. Pot na Škotsko seveda ne sme miniti brez obiska destilarne viskija, kjer smo se v manjšem mestecu Pitlochry s prijazno vodičko seznanili s pridelavo viskija in seveda poskusili Šilce ali dram, kot mu pravijo Škoti.
Škotska je bila za Ipavsko p°' seben projekt. Do sedaj si je zbor gradil kosti na domačih, mednarodnih in Grand prix tekmovanjih-od koder smo se vračali z izkušnjami, veseljem ali razočaranjem
in se obremenjevali s točkami in ocenami. Tokrat smo odpotovali, da se predstavimo s samostojnim koncertom v tako oddaljeni, nam še nepoznani deželi, da predstavimo slovensko kulturo v množici kulturnih poustvarjalcev, kot jih je bilo tiste dni na Edinburškem festivalu. Veseli smo, da nas je podprlo Ministrsto za kulturo
Republike Slovenije, da so v na® verjeli številni donatorji, ki so nam priskočili na pomoč in seveda mi sami, ker smo si upali stopiti v prostor kot enakopravni ustvarjalci evropske kulture.
Martinci Vrčon
ivani in mito
Občinske pridobitve
Sto in eno leto
Polžje hišice ali neulovljivi polži? Ivane Valič
S prijateljem iz otroških dni, Hreščak Dejanom, se večkrat rada spominjava časov, ko smo pred več kot parom desetletij, odraščali pred bloki v najlepši ajdovski ulici - Na Livadi. Pretaknili in obrnili smo vse, kar je bilo sveta okrog nas. V travi, ob kakem zidu najdena polžja hiška je bila pravi zaklad. Majhna, popolnoma bela, malo večja, včasih popolnoma črna ter kajpak tista ta prava, kapitalna, rjava, »zapuščena« hiška vrtnega polža, je v deški dlani, ki jo je komaj objela, zbujala pozornost vseh. Tudi zavist. Zato smo jih spravljali v žepe, kjer pa so kmalu, pod udarci še preproste otroške igre, največkrat med plezanjem, doživele usodo trdo kuhanih jajc - spremenile so se v počene lupine.
'V'
Qe večje veselje je prinesla naj-Odba živega vrtnega polža. Takrat smo stikali glave okrog slinastega prijateljčka in čakali, da si pridobimo njegovo zaupanje. Ko se je penast le odločil raztegniti svoje utesnjeno telo smo ga veselo spodbujali: »Polž, polž - pokaži toge, če ne, ti razbijem bajto !«Kaj si je mogel misliti, ko je teleskopsko razpel svoji dve tipalki in ko je odprl na mehkem peclju plašno oko - ne vem. Niti ne vem če je slišal naše navijanje in smeh ter če je čutil našo navdušeno srečo. Vem pa, da smo mi čutili njega. Tisto njegovo, počasno, nepredvidljivo polžjo voljo. Bilo je lepo.
Nepreštevno knjig je bilo do danes napisanih in še več človekovih misli je bilo namenjeno tej polžji zgodbi; zgodbi o obliki in vsebini. Vedno korakata skupaj, ntučile. so že Aristotelesa, Hegla, Lacana. Pravi nateg, kot večkrat, si je na ta račun privoščil tudi France Prešeren s sonetnim vencem Primicovi Juliji. Zaradi enkratno zapletene ter vrhunsko izpeljane pesniške, sonetne oblike, se nam zazdi, da je pomembnejša zgradba. Pa vendar - je morda hotel naš razposajeni France, kot star •n izkušen ( ž ) jurist z opisano
komplikacijo samo prekriti svoja pedofilska nagnjenja?! Ne pozabimo - Julija je bila takrat stara petnajst let. Kakorkoli že - pravo čarobnost ponudi sonetni venec šele takrat, ko ga beremo celovito, na mah, ko se oblika in vsebina zlijeta v novo življenje, ko pesem začutimo. Ko polž pokaže roge.
Na novo sezidan Dom krajanov v Žapužah, obnovljena dvorana v Velikih Žabljah, pravkar postavljen šotor v Tihi Dolini, pokrito balinišče na Planini, od samih temeljev avtentično zgrajena pastirska hiša na Nanosu so zadnje, velike pridobitve ljudi Vipavske doline. Gre za pomembnejše stavbe od vsake tovarne ali inštituta. Namenjene so bivanju ljudi v času, ko se le ti ne posvečajo lesenemu obdelovancu, stružnici, mešanici cementa, gramoza in vode, pač pa samemu sebi in svojim trenutnim zemeljskim sopotnikom, svojim bližnjim. Naštete pridobitve so namenjene življenju samemu. Osebni izpolnitvi slehernika v svojem domačem kraju. Namenjene so preprostim srečam.
Če pridobitve ostanejo dolgočasno zaprte, prazne ljudi in neogrevano hladne, gre za polžje hiške, ki jih bo čas neminovno zgrizel v
lupine. Pričale bodo o nas, kot o pridnih zidarjih brez pesniške domišljije. Postale bode spomeniki grobosti, namesto nežnosti.
Vse to smo vedeli že odraščajoči otroci Na Livadi. Živih polžev namreč nismo nikoli spravljali v žepe. Pustili smo jih na tleh, zagrajene s kamni in pokrite z velikimi listi, misleč da nas bodo počakali tam, ko se bomo vrnili. A življenje je lepo in nepredvidljivo - kot polži, ki so bili prehitri. V svojezvoč-ni, polžji hitrosti so nam vsakič ušli...
Mitja Tripkovič
je botrovalo slavju v ajdovskem Domu starejših občanov v po-
poldnevu 23. Velikega srpana.
ospa Ivana, naša najstarej-VJša občanka, ugleda svet 21. avgustovskega dne leta 1906 v Lokavcu pri Ajdovščini kot tretji otrok Štefana Kovača in Antonije Velikonja. Po izgubi matere mladostna leta preživi ob očetu in dveh bratih v rodnem kraju. Tu tudi spozna moža Karla in njuna ljubezen ji pokloni najlepša leta; tri potomce (sin Jože in hčerki Sabina in Ivka) ter rejenca Vida. Po smrti moža Karla zapusti Lokavec in se preseli h hčerki v Idrijo, a ohranja vezi s »svojimi Lokavčani«. Od minule jeseni pa domuje v Domu starejših občanov v Ajdovščini.
Bogato praznovanje častitljivi gospe Ivani v čast so njeni sedanji sopotniki obogatili z verzi vrstnika, Simona Gregorčiča, recitiranjem deklet skupine Žar, zborov-
sko pesmijo ter duom harmonike in kitare. Seveda ni umanjkala Lokavška himna in pokloni zbranih. Številne goste sta poleg sorodnikov krepila tudi ajdovski župan, Marjan Poljšak, in predsednik KS Lokavec, Oton Marc. Prvi ob pozdravu prisotnim in čestitki slavljenki izrazi tudi zahvalo za njeno številno potomstvo, ki naš narod krepi in bogati. Drugi prizna ponos Lokavčanov nad svojo krajanko in številnim darilom prida sliko rodnega kraja, ki solzam sreče v Ivaninih očeh utre pot prek lic. Slavljenki čestita tudi direktorica Doma, Tanja Stibilj Slemič, ki je ob velikem dogodku, prvem praznovanju tako visoke obletnice, srečna v želji in veri, da bodo bogate niti, življenjske in tiste volnene, ki jih tako rada plete, še dolgo povezovale in grele njene bližnje. Pesem in voščila sostanovalcev potrdi torta in zdravica, a druženje okrona šele Ivankino darilo zbranim, njena najljubša: Pozdrav cesarju. In Bog v naši sredi varuje in ohranja tudi njo.
Lokavčanko Valičevo na dolgi življenjski poti od malih nog vodijo trdna volja, optimizem in zvedavost, pa še danes prišepne: »... še kakšno leto bi ostala... in še kaj doživela«. In Ivanki, najžlahtnejši ajdovski cvetki, pri 101. lahko verjamemo: »Ne štejte svojih let! Malo jejte, veliko delajte in dočakali boste sto in kakšno čez«!
Lara Samec
Ti, ti, izdajalski jezik, ti
V romanu Leto osemnajsto Danilo Lokar opiše tudi spove-dL h katerim so v Samostan (na Kostanjevico) hodili goriški dijaki, med njimi njegov junak Ciril. Spovednik, znameniti jezikoslo-Vec, je mnogokrat bolj poslušal govorico spovedancev kot njiho-Ve grehe. In velik greh je bil, če je kdo hotel govoriti bolje in lepše, Pri tem pa je uporabljal napačne °blike besed, kot so govorili v n)egovi vasi ali pokrajini. Zaradi jezikovnega prekrška je samo-stanski oče lahko spoved tudi Prekinil. Spovedančeva odpoved govoru svojega kraja je bila za sPovednika Stanislava Škrabca odpoved pripadnosti skupnosti, heke vrste narodna izdaja.
Jezik, jezikovne oblike, ki jih ^Porabljamo, tako razkrivajo tudi naše lastnosti, naš značaj. Jezikovna oblika, ki jo uporabi-U10. je vedno tudi izraz našega odnosa do človeka, ki mu govo-rimo. Govoreči, sporočevalec, Se razkriva in če bi hoteli, ko go-v°rimo, sebe prikriti, bi morali
zelo dobro poznati značilnosti jezika.
Zase zadnje čase mislim, da govorim dobro, da mi beseda teče, se reče. A pred leti me je razkrinkal tedaj majhen nečak. Nastopal je v sobi, govoril in govoril, krilil z rokama in vsaka druga beseda je bil pojasnjevalni veznik in sicer. Kdo pa si, je bilo moje vprašanje. Odgovor je bil kar hud:«Ti!« O, ti učiteljska želja ves čas učiti, pojasnjevati, razlagati, tudi ko nisi v razredu, o, ti nemarni dvignjeni levi kazalec, ves čas v vlogi klicaja! Mati, je govorila moja hči, prst dol in pozabi na in sicer. Pogovoriti se morava resno. Ko govorim v javnosti, si besede vedno zapišem. Zapisana beseda ne dovoli, da bi zajadrala ali v preveliko koketiranje s poslušalci ali da bi se oddaljila od vsebine sporočila in postala pojasnjeval-ka svojih besed. Ta in sicer bi poslušalca podcenjeval, odvzemal bi mu možnost njegove lastne presoje povedanega, odvzemal bi mu možnost svobode, ta pa je, menda, zelo pomembna. In kaj razkriva ta menda? Moj ironičen odnos do zapisanega.
Poslušala sem znanega Ajdovca. V pogovoru je kar nekajkrat uporabil besedno zvezo moji delavci. Res je lastnik tovarne, a njegovi delavci so sami svoji, čeprav so zaposleni pri njem. Tega se je tudi zavedal in ko je petič rekel moji delavci, je z govorico telesa nakazal, da so delavci le pogojno njegovi, da so samo zaposleni pri
njem. Kar oddahnila sem se in sproščena poslušala nadaljevanje. Absolutni gospodarji se nam razkrivajo skozi ta moj, svojilni zaimek: moja hiša, čeprav v njej živi kup ljudi in hiša, ne glede na lastništvo, pripada vsem v njej bivajočim. Kako je z ljubeznijo v neki zvezi, če žena ali mož ne uporabljata dvojine. Bova naredila nadomesti bom naredila, recimo, ograjo okoli hiše. V mojem otroštvu, to je bilo res samo moje, smo pogosto slišali naša je rekla. Ta naša je bila žena, podrejena možu. Ko govoreči danes uporabi naša v pomenu žena ali naš v pomenu mož, vedno čutimo nekoliko ironičnega pridiha. In sploh ne slišim več, da bi kdo rekel »sem si ubil svene«. Ob tem sporočilu smo se vaški mulci in mule neizmerno zabavali in si predstavljali govorca, ki sam kolje, sam žveči, okrog njega pa sline cele številne družine. Spremenjeni odnosi med ljudmi zahtevajo tudi drugačno jezikovno obliko.
Znani politik v svojih govorih vedno, po prisrčnem pozdravu, prisrčnost nam sporoča ves čas, razkriva svoj tok misli. Novemu poglavju v govoru da naslov, po njem nastopi učinkovit premor, šele nato nadaljuje. Zgodi se celo, da poglavja ali odstavke številči in delnost zamenja celovitost. Razkrije se, da se rad ukvarja z mnogimi problemčki in ne s problemom.
Slovenščina je jezik, v katerem
prva oseba, to je govoreči, sporoča svoja dejanja, zaznave, odločitve samo z osebno glagolsko obliko. Ne rečemo jaz sem kupil, ampak samo kupil sem. Če pa se malce prepiramo, kdo je tisti, ki je kupil, naredil, pozabil, uničil, popravil, potem rečemo jaz sem naredil ( in ne morda ti). Naše besede so tudi na poseben način poudarjene, izgovorjene, melodija povedi je drugačna. Poleti sem poslušala govor še bolj znanega politika in ugotavljala, kaj sporoča sebi. Govoril je o evropski zvezi, o njenem pomenu za naš razvoj in oblikoval sporočilo približno tako: Jaz sem vesel, da vas lahko danes tu pozdravim, jaz menim, da je vstop Slovenije v EU pomemben za naš razvoj, jaz sem si tudi za ta vstop.... In tako dalje in tako naprej. Kaj se dogaja? sem se vprašala. Ali je angleški način razmišljanja, morda francoski, vem, da govori oba jezika, zamenjal slovenski način, s tem pa tudi nacionalno identiteto? Je udinjanje evropskim ukazom že tako veliko, da ogroža samostojnost? Pater Stanislav Škrabec, Lokarjev spovednik, bi že zdavnaj odvihral iz spovednice in se jezil ali se tako govori. Ali je kaj drugega? Je gospod sam vodil vstopanje Slovenije v EU in NATO? Je bil edini, ki nas je popeljal v svetlo prihodnost, je bil morda še kdo zraven? In prav zabavno je, ko je več pomembnih mož na kupu in vsi govorijo jaz mislim, jaz sem si prizadeval...
Prava mala besedna vojna, ki razkriva velikost ali majhnost govorečega. Razkriva velikost njegovega jaza, ega, njegovo značajsko samozadovoljnost. Ker pa so časi novi, je kraljevsko množino: mi, cesar Zgornjega Kašlja, sporočamo svojim podanikom, da jih bomo popeljali po cesti zmag v varno nesvobodo, kjer bomo delali in mislili namesto njih, zamenjala navidezno bolj demokratična prva oseba ednine. A zaradi navideznosti nič manj oblastniška, nič manj diktatorska. In prav zabavno je bilo, ko je moja tujejezična sogovornica, sicer govorka nekega drugega slovanskega jezika, samo z jezikovno analizo ugotovila namere govornika.
Zase vem, da bom v dneh predvolilne kampanje poslušala, katere jezikovne oblike kandidati uporabljajo. Najbolj mil izraz na obrazu ne more prekriti resnice, ki jo sporoča jezik, veliki izdajalec naših misli in čutenj.
Muloti, to so tisti, ki so že končali prvi razred, pravi zabavni deček, ki bi rad bil (že) velik in ne mara, da v pogovoru z njim uporabljam pomanjševalnice, saj ga žalijo, in mule bodo spet vstopili v »hrame učenosti«, posvečene prostore znanja, razlaga SSKJ. Naj bodo zares hrami in ne stojnice raznovrstnih znanj. Naj bodo prava svetišča, ki jim bodo pomagala razkriti, kaj je zrno in kaj pleve.
Ivana Slamič
20
to so naši, fosili
Ob 65. Letnici poboja talcev in požiga vasi
Slovesnost v spomin
Krajevna organizacija zveze borcev Lozice in KS Lozice sta v nedeljo, 22. julija ob spomeniku žrtvam NOB v Podgriču, organizirala spominsko slovesnost v počastitev spomina na krute in žalostne dogodke izpred 65 let.
TVJamreč ravno v nedeljo 22. JLN| julija je minilo 65 let od takrat, ko so italijanski vojaki umorili 5 domačinov in mladega fanta iz Erzelja. To je bilo zadnje dejanje dvodnevnega okupatorskega maščevanja zaradi partizanskega napada na italijanski tovornjak na nanoški cesti 21.07.1942, kjer je bilo ubitih šest Italijanov in partizan Nabergoj Franc iz Podgriča. Takoj po napadu so Italijani aretirali člane družin partizanov in jih še isti večer odpeljali v zapor. Tisti večer so požgali tudi štiri domove v Podgriču. Naslednjega dne so požgali še sedem domov na Lozicah in ustrelili talce, ki so jih prejšnji večer mučili.
Veliko število udeležencev je z uvodnim nagovorom pozdravila predsednica sveta KS Lozice Tanja Žorž. V nadaljevanju kulturnega programa je zapel oktet Prijatli iz Sela ter nastopili otroci podnanoške osnovne šole. Po obuditvi takratnih dogodkov, ki jih je osvetlil krajan Zdravko Bratož, je sledilo polaganje vencev pred spomenikom žrtev NOB. Treba je poudariti, da je v
rlan
SERVIS
59-203
času NOB v borbi proti okupatorju enotno sodelovala cela vas. Kljub temu, da so Lozice majhna vas, je dala kar 115 partizanov in aktivistov, od katerih jih je padlo 16. V italijanskih in nemških zaporih ter taboriščih je bilo 37 domačinov, mnogi možje in fantje pa so se borili v Albaniji, Afriki, Grčiji in Franciji, kot bivši italijanski vojaki.
Tudi leta 1991 so krajani Lozic intenzivno sodelovali v osamosvojitvenih dogodkih in s tem dokazali, da je tudi mlajša generacija pripravljena braniti in ubraniti domovino.
Slavnostni govornik Božidar Novak, predsednik Območnega združenja zveze borcev NOB Ajdovščina in Vipava, se je v svojem prepričljivem govoru dotaknil vseh nesmislov in nelogičnosti, ki jih prinese s seboj vsaka človeška vojna, v kateri se hote ali nehote pojavi vojaško nasilje in kot je dejal: »...ne glede na izid vojn se mrtvi nimajo komu pritožiti, bolečine svojcev žrtev pa ostanejo za vedno v srcih«. Opozoril je na razdeljenost našega naroda kljub majhnosti, ki nas bi morala siliti k sožitju.
Udeleženci prireditve so se po končanem uradnem delu, ki ga je po scenariju Francke Meden, sicer tudi idejni vodji prireditve, povezovala vaščanka Martina Fabčič, na prizorišču še zadržali, saj so jih domačini pogostili s hrano in pijačo.
Miloš Bizjak
Servis In montaža
*	hladilnih naprav
klima naprav toplotnih črpalk
*	gosp. aparatov
pralnih strojev pomivalnih strojev hladilnikov
Medgeneracijski tabor
Letos smo po enoletnem premoru ponovno organizirali Medgeneracijski tabor in za kraj našego štiridnevnega druženja drugič izbrali Travno goro. Lepo se je bilo vrniti v zavetje kočevskih gozdov in travnikov, v čisti zrak in tišino. No, mir in tišina sta bila le ponoči, čez dan smo skrbeli, da se je videlo in slišalo vseh 37 udeležencev, v starosti od 11 do 84 let. Tabor smo že devetič izvedli in organizirali skupaj z idrijskimi prijatelji in ponovno dobili potrditev, da je povezava dveh okolij in dveh Medgeneracijskih društev {»4 LETNI ČASI« Ajdovščina in »Korak« Idrija) idealna, prav tako pa tudi prepletanje članov domskih in zunanjih skupin.
TJ deča nit tabora je bila -IV»Nasmehm se (mi)«, ki je poskrbela za teme pogovorov v skupinah in veselo, pozitivno vzdušje vse dni tabora. Dnevi so se začeli z jutranjo telovadbo za možgane in telo, ki nas je pripravila na vsakodnevne izzive: poleg že omenjenih pogovorov v skupinah smo v ustvarjalnih delavnicah izdelovali rože iz papirja, lutkice iz steklenic, nakit iz gumbov in volne, nabirali zelišča (izdelke smo nato predstavili v skupnem krogu), skupinske aktivnosti pa so bile izbrane in organizirane tako, da so sodelovali vsi udeleženci. V Igrah brez meja smo tekmovali v ciljanju na tarčo in v balinčkanju in ugotavljali, da mirna roka in dober pogled, ki zagotovita dober zadetek, nista nujno povezana z mladostjo. Na hitro sestavljena gledališka skupinica je v nekaj urah naštudirala in nas navdušila z igro »Rdeča kapica«, ki smo si jo ogledali v naravi. Zanimiv je bil tudi, obisk gozdarja in lovca, ki nam je povedal zanimivosti o živalih in kočevskem gozdu. Ponovno nas je obiskal Nejc Sever, ki nas je (na)učil formo iz Tai- chi-ja, pravilno dihanje in držo. Večer z živo glasbo in plesom je poskrbel za razgibanost in dobro voljo, prav tako pa tudi zaključni večer. Pred odhodom domov smo znova ugotavljali kako hitro minejo štirje dnevi, ko ti je lepo, si v skupnem krogu izmenjali vtise in razkrili skrite prijatelje. Strinjali smo se, da nas je mreža prijateljstva, ki smo jo spletli na prvem - spoznavnem večeru, povezovala vse dni ta-
bora in si obljubili, da bo držala tudi do naslednjega druženja.
Celotna vsebina štiridnevnega
druženja je bila, tako kot na prejšnjih taborih, načrtovana vnaprej - in sicer z namenom, da se doseže cilj medgeneracijskega tabora, ki je vzpostavitev prijateljskih vezi med udeleženci vseh starosti. Tabor je zamišljen tudi kot nadgradnja celoletnega druženja in dela v skupinah starih ljudi za samopomoč, ki že vrsto let delujejo v goriški regiji-Krovna organizacija za izvajanje programa »Skupine starih ljudi za samopomoč« je Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, lokalno pa se kot nosilci pojavljajo medgeneracijska društva.
Martina Slokar
1.PRAZNIK OKUSOV VIPAVSKE DOLINE
9.00 - 22.00 pokušina hrane in pijače, predstavitev prehrambenih podjetij iz Vipavske doline, tržnica, domača obrt
AJDOVŠČINA LAVRIČEV TRG
9.00 -17.00 ustvarjalne otroške delavnice
14.00-18.00 tolkalska delavnica z Rokom Škarabotom	SOBOT/A, 1. 9.200/
v Domu krajanov
(prijave do 14h na blagajni na Lavričevem trgu)
17.00	otvoritev prireditve z nagovori županov Vipavske doline
17.15	lutkovna predstava Sicikleta v izvedbi
Brigite Leban
18.00	gledališka predstava Ajdovska tržnica, dramska skupina Žar Društva Most
večerni koncerti 19.30	DUO HARMONIK
22.15 - 24.00 ORLEK
glavni sponzorji:
organizatorja:	ostali sponzorji:
Adv€®lH$u
MM' MT
Mprimorje

vstop prost!
info@advertus.sl
www.vipavska-doUn3.si
Razstave, razstave... ob desetletnici
Tokrat pišem o razstavah, ker je letos deset let kar razstavljam fosile, pa tudi zato, ker smo 28. julija postavili eno razstavo na Slapu, drugo pa bomo v začetku septembra v Vipavi.
Vsi primerki razstavljeni na Slapu so z istega najdišča, poljske poti na Kuinah nad Slapom, sredi vinogradov. V eocenskem konglomeratu sem našel veliko lepih, pa tudi redkih fosilov. Pri
iskanju sta mi pridno pomagala vnuk Žan in vnukinja Veronika. Postavljal pa sem jo s pomočjo vnukov Tomaža in Jureta ter Goriškega muzeja in strokovni pomoči raziskovalcev - paleontologov, mojih mentorjev iz Ljubljane. Razstava je bila na ogled do 6. avgusta, ponujala pa je nekatere zelo redke primerke. Naj spomnim na primerek z ostanki karboniziranega lesa v peščenjaku, primerek z dvanajstimi različnimi vrstami koral v prodniku, od tega šest takih, ki so prvič najdene na območju Slovenije, pa še nekaj takih z lepimi foraminiferami v biokalka-renitu.
Občudovanja je bilo deležnih dvanajst morskih ježkov - imena je določil dr. Vasja Mikuž. Zelo lepo so ohranjeni, čeprav smo večino nabrali na kamniti poljski poti. Prej omenjene korale je določila akad. dr. Dragica Turnšek, ki se je otvoritve razstave tudi
udeležila. Razstavo je popestrilo tudi 12 velikih fotografij, saj so v naravi nekateri fosili veliki le nekaj milimetrov, povečani pa so bili 15 - 20 krat.
V četrtek, 6. septembra ob 18. uri, pa bomo odprli razstavo v avli Kulturnega doma v Vipavi, razstavo fosilov najdenih na območju občine Vipava, z območja Nanosa, širše okolice Vrhpolja, Lozic, Podnanosa, Podrage. Lož in seveda Slapa. Vsi fosili bodo širši javnosti na razstavi predstavljeni prvič.
Poleg najlepših za razstave na Slapu, bodo na ogled rudistne školjke z Nanosa, kjer so bile najdene redke in lepe korale iz krede; pravo bogastvo fosilov z najdišča v Vrhpolju, pa še morski ježki, numuliti, posebni polži in še kaj.
Letos mineva 10 let od prve prave razstave fosilov iz moje zbirke, ki je bila odprta 13. junija 1997 v Ajdovščini. Sicer sva že leto prej
s Hieronimom Vidmarjem na Sinjem vrhu poskusila z razstavo fosilov, a je šlo le za poskus.
Po razstavi v Ajdovščini sem razstavljal še v Idriji, Trstu, Pivki, večkrat v tržiču in Škofji Loki, pa v Novi Gorici, Trbovljah, Dobrni, Ljubnem ob Savinji, Slovenski Bistrici, Šmartnem v Brdih, na Colu, v Ljubljani, Podsredi, še enkrat na Sinjem vrhu in letos na Slapu. Iz Ajdovščine po Sloveniji, malce v tujino in sedaj v Vipavo. Po celo leto so stale razstave v Trstu, Ljubljani in Podsredi, v Šmartnem pa kar dve leti. Višek tega početja pa je stalna razstava v Ajdovščini.
Vse postavitve so nastale s pomočjo Goriškega muzeja, ob razumevanju direktorja Andreja Malniča in oblikovalca Borisa Blažka.
Strokovna vprašanja, predvsem določanje fosilov, pa so razreševali raziskovalci - paleontologi s Katedre za geologijo
in paleontologijo Naravoslovno - tehniške fakultete v Ljubljani in Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca pri ZRC SAZU: dr. Katica Drobne, doc. dr. Vasja Mikuž, prof. dr. Rajko Pavlovec, prof. dr. Jernej Pavšič, akad. prof-dr. Mario Plesničar in akad. dr. Dragica Turnšek.
Kakor so odraščali, tako so tudi pomagali vnuki Tomaž, Jure, Žan, vnukinji Špela in Veronika, pa tudi drugi člani družine.
S fotografijami »velikih - malih« fosilov se je kar nekaj let uspešno spopadal Matjaž Slejko, pa tudi Ljubo Žgavc.
Besedila knjižic, izdanih ob razstavah so prevajale: v anglc*' čino Sonja Škvarč, v italijanščino Melita Mislej, v nemščino pajana Hodak. Lektor je bila Ada Bačar.
Ob 10 letnici razstavljanja fosilov iz moje zbirke vas vabim na ogled stalne razstave v Ajdovščini in na razstavo v Vipavo.
Stane Bačar - se nadaljuj6.
21
politika, pisma
Koliko smo vredni
Oddajo Tarča dne 11.7.2007, ki j° pripravlja in vodi gospa Lidija ^ren, na RTV Slovenija, sem si zelo Pozorno ogledala. Star slovenski Pregovor pravi, da volk menja dlako ne pa čudi, velja tudi za mene, kljub teniu, da sem že kar nekaj časa upokojenka, ne morem iz svoje kože, še vedno razmišljam malo po računovodsko, zato če mi nekdo govori 0 prometu, takoj vprašam, kakšni s° pa stroški, če o investiciji, me 2anima, če je ocenjena vrednost le te realna, če o davkih, kakšne sem Plačevala celo mojo aktivno delo-vno dobo in kakšne plačujem sedaj kot potrošnik.
Pripadam starejši, manj aktivni generaciji in naj bi uživala rezul-tate svojega minulega dela, sadila s°lato in zalivala rožice, skrbela za ntačke in imela svoj zasluženi in nadvse ljubljeni mir. Na žalost ni tako, ker mi spomin še kar dobro služi in čeprav so se stvari dogajale v nekem bivšem sistemu in v bivši državi, »v sivih, jeklenih in sploh Prašnih časih«, kot trdijo nekateri, nti naj oprostijo gostje zagovorniki ntega zabaviščnega in igralniškega centra, ob poslušanju njihovih argumentov za mega center se nisem mogla otresti primerjav z dogodki iz moje, ne tako rosne ndadosti, ko so nas občane, ki smo takrat združevali delo in sredstva, na prav enake načine prepričevali 0 ustreznosti neke investicije, o novih delovnih mestih, o prihodkih takšnih in drugačnih in sploh 'n oh... Zgodovina se ponavlja in nas ničesar ne nauči, a metode so *ste, samo ljudje so drugi, pa še ti ne vedno. Kar malo žalostna sem, ko me v moji lastni državi gospod ameriški veleposlanik prepričuje, da je moja domovina dežela s pet-ittii zvezdicami, obenem pa me Predstavniki vlade, ki smo si jo iz-ktali ljudje, sami prepričujejo, kako strašno se mudi te zvezdice prodati
za Judeževe srebrnike.
Pohvaliti moram predstavitev problema s strani stroke. Gospod Jaklič je zelo lepo in jasno povedal, da so stvari lahko tudi zelo rizične, analiza, ki je bila narejena, je obravnavala samo en segment investicije, koliko gostov na leto mora obiskati »mega« center, da bo ta dosegel določen promet. Vsi Slovenci bi morali vsako leto stopiti vanj vsaj dvakrat, pa še ne bi bilo doseženo želeno število obiskovalcev. Pozorni poslušalec je slišal tudi njegovo opozorilo, ki je bilo strokovno. Na momente sem se spraševala, koliko ljudi, ki gledajo oddajo, razume na kaj opozarja. V svetu kapitala in dobička je za posameznega investitorja važen samo donos, trgovci z novci iz Amerike ne bodo prišli v našo prelepo deželo, zato ker je lepa, ker ima pet zvezdic, ampak zato, da bodo cekini »imeli mlade«. Preprosta in enostavna računica, njihovi bodo ključni ljudje pri odločanju, oni bodo organizatorji igre, mi pa bomo morali poskrbeti za vse tisto s čemer se nočejo ukvarjati, z nepomembnimi malenkostmi, pospravljanjem njihovih smeti. Ja smeti, ampak s tem ne mislim samo smeti, ki jih mečemo v kontejnerje, ampak tudi smeti, ki bodo umazale naše duše, smeti, ki bodo še bolj zasule naše družine, smeti, ki bodo zakrile še tiste zadnje iskrice upanja in vere, ki so nas ohranjale in ohranile skozi poldrugo tisočletje.
Pa še malo o teh drugačnih smeteh, ne morem mimo družin, ki so zaradi igralniških dolgov, ob vse svoje premoženje, mimo družine v kateri je eden izmed staršev, ravno zaradi igralniških dolgov, naredil samomor, mimo družine v kateri so starši prodali vse svoje premoženje in na stara leta živijo v podnajemniški sobici, da so poravnali sinove kockarske dolgove, mimo dolgov
zaradi zasvojenosti uspešnega strokovnjaka, dobitnika več visokih priznanj, mimo dolgov matere, ki je v igralnici zaigrala vse svoje in moževo premoženje, mimo ukvarjanja z tihotapljenjem beguncev preko ozemlja naše države, da se lahko z izkupičkom lahko udeleži iger na srečo..Lahko bi še naštevala, primere iz moje bolj bližnje ali daljne okolice, iz sedanjosti in preteklosti, seznam bi bil kar dolg.
Nikdar nisem razumela zakaj je kockarski dolg časten, drugi dolgovi pa ne. Zame je dolg, dolg in nič drugega. Mislim, da so si to floskulo o časti kockarski dolgov izmislili organizatorji iger ter tako zaščitili svoj profit, ker pri vsakem kockanju praviloma največji dobitek skoraj vedno odnese organizator - igralnica.
V študentskih letih je nam, znani profesor povedal neko resnico (naj mi oprosti, ker ga citiram brez navedbe njegovega imena): »Vsak človek ima svojo ceno, delo, ki ga opravljate in ga boste opravljali je lahko povezano tudi s kakšnim nelegalnim honorarjem, skušnjavi sfe boste izognili le tako, da si boste postavili dovolj veliko ceno, ki bo za vaše stranke, poslovne partnerje, nedosegljiva«. Če bo slučajno prebral moj prispevek, izkoriščam priliko, da mu povem, da njegova trditev drži; bila mi je kar nekajkrat v pomoč.
Sprašujem se, ali je pobudnikom mega investicije melodija žvenketa kovancev in šelestenja bankovcev tako lepa, da hočejo prodati tudi vse nas, za nekaj malega drobiža. Kdo jim je dal to pravico, jaz sigurno ne, in tudi veliko število mojih sodržavljanov ne. Ne oporekam jim, da imajo vso pravico prodati sebe in svojo dušo, za kakšno ceno, to vedo sami, verjetno so si jo postavili prenizko.
Dragica Čuk Novak
Alojz Peterle z vodstvom Zveze za Primorsko
^ torek, 28. avgusta je občini Vipava in Ajdovščina obiskal kandidat za predsednika Republike Slovenije Alojz Peterle. Na povabilo Zveze za Primorsko se je v Vipavi sestal z vodstvom te največ-le Primorske, regionalne stranke. Obisk na mestu, bi rekli, saj smo sredi sprejemanja pokrajinske ^okonodaje in s tem začetka decentralizacije države, ki naj bi jo prinesla ustanovitev pokrajin, to le drugega nivoja upravno politične organiziranosti države. Tako je vodstvo ZZP želelo ugotoviti, kc>kšna so stališča kandidata do tega izjemno pomembnega projekta.
prebivalcev. Seveda pa pokrajine cestne povezave Adrialpika, nači-
ne bi smele povečati davčnih obremenitev, niti dodatnih zaposlitev. Bistveno pa je, da bodoča pokrajina ni nov vir centralizma, ampak nasprotno generator hitrejšega in usklajenega razvoja vseh predelov bodočih pokrajin. Prav tako pa imamo zelo podobna stališča do še hitrejšega razvoja podjetništva,
onalnih interesov in vrednot ter nenazadnje glede gradnje mega zabaviščno igralniškega centra.«
Zveza za Primorsko se bo na seji Glavnega odbora stranke naslednji teden dokončno odločila koga bo v predsedniški bitki podprla. Odločili pa bodo, kot vedno, volil-ke in volilci. foto V&H, mt
[J0 pogovoru je Aleksander 7- Lemut, glavni tajnik ZZP pou-aril: »Zelo smo zadovoljni z današ-|Jiim srečanjem, ker smo ugotovili, a 'mamo s predsedniškim kandi-at°m Alojzem Peterletom enaka ^ališča na vseh področjih, ki so ''a tema današnjega razgovora. . o oboji zagovarjamo manjše šte-110 pokrajin in s tem tudi ustanovi-ev enotne Primorske pokrajine, ki 0 tako pravi sogovornik močnih P°krajin v sosednjih treh državah. . krajina naj ima več pristojnosti n finančnih sredstev, da bo lahko fealizirala tudi večje razvojne pro-Kte in bila sposobna odgovoriti na izzive časa in potrebe njenih
NOVO!!!
fjnshto Itebftp
V	CENTRU AJDOVŠČINE NA VOGALU TRGA I. SLOVENSKE VLADE
PESTRA PONUDBA OKUSNE TURŠKE HRANE, TURŠKI PIŠČANČJI IN GOVEJI KEBAB, HAMBURGERJI, TOASTI, POMFRIT, SENDVIČI VSEH VRST
ODPRTO VSAK DAN OD 9. DO 22. URE,
V	PETEK IN SOBOTO OD 9. DO 01. URE
PRAVA TURŠKA HRANA V CENTRU AJDOVŠČINE
Pesek v oči
Pred seboj imam dokument: Identifikacija investicijskega projekta za logistični center Ajdovščina. Datum: junij 2007. Iz tega dokumenta je jasno razvidno, da je logistični center le ena stopnica do izvedbe mednarodnega letališča v Ajdovščini. Na zadnji seji občinskega sveta naj bi ta dokument obravnavali in o njem glasovali. Na veliko srečo občanov so ta dokument poslanci SDS z Alojzijem Klemenčičem na čelu zavrnili. Zahtevali so, da se iz dokumenta o logističnem centru izloči tiste odstavke, ki se nanašajo na izvedbo mednarodnega letališča v Ajdovščini.
Zakaj mednarodno letališče? Vsi vemo, da je Primorska skoraj „po-sejana“ z igralnicami. Zaledje eno-nočnih gostov je seveda le uro ali dve vožnje do igralnice. Torej Slovenija in del severne Italije. Z manjšimi letali bi torej zasegli pol Evrope. Torej je problem razvoja severnoprimorskega igralništva problem letališča. Najcenejša varianta z najmanj problemi se kaže v Ajdovščini. Pri tem jim verjetno ni mar občanov Ajdovščine in vasi zahodno od nje. Žal pri tem sodeluje tudi naš župan in njegova skrbno izbrana koalicija. Mednarodno letališče se ne dela zato, da bi na njem pristajali in poletali vrabci. Navezali smo stike s prizadetimi prebivalci v Portorožu. Seveda se pritožujejo nad hrupom, toda brez uspeha.
Dnevno naštejejo minimalno 50, povprečno 100-150, maksimalno tudi do 250 letal na dan. Povečini so manjša reakcijska letala z do 12 sedežev. Letališče pa sprejema tudi takšna letala, ki prevažajo do 50 potnikov. Čudim se tudi molku članov aerokluba Ajdovščina, saj ko se spremeni status letališča v mednarodno, se najprej ukine letenje s padali, zmaji, jadralnimi letali in drugimi počasnimi plovili. Vendar je to njihov problem, če bodo poslej morali letenje opravljati v Postojni ali v Bovcu.
Upam, da bomo pobudniki Civilne iniciative občanom dovolj odprli oči, da bodo spregledali. Pred seboj morajo imeti dejstvo, da, ko bo enkrat letališče začelo delovati, bo na njem dan za dnem, leto za letom, več prometa in hrupa ter onesnaževanja okolja. Vedeti moramo, da župan in koalicija svetnikov, ki nam trenutno vlada v občini, po mojem mišljenju v tem primeru ne zastopa več naših interesov, zato se moramo organizirati sami. V ta namen bomo v četrtek, 6. septembra, na Srednji šoli Veno Pilon priredili javno razpravo o razvoju ajdovskega letališča. Vljudno vabljeni!
Ožji odbor civilne iniciative proti gradnji mednarodnega letališča in piramide v Ajdovščini Marijan Božič, Vilko Brus, Marko Ipavec, Martin Božič, Peter Valič, Vlado Samec, Miloš Repše,Janez Valič, Darja Ipavec
Goscutne cRflcnuK
eot
Ponedeljek in Torek zaprto Sreda-Sobota od 12ih do 22ih Nedelja od lOih do 22 ih
Gorazd Repše s.p.
Ponudba'
bograč, krače, svinjska ribica s panceto in česnom, divjačinske jedi, različne mesne in zelenjavne posebnosti in še mnogo, mnogo več.. Vina: Cigoj, Agroind, Marc, Ronk, Guerila in še več... Za zaključene družbe, za romantične pare, za poslovneže in vse ljudi dobre volje...
Info: 05 3668610, 041 622 514, repse.gorazd@siol.net
VIPAVSKA TMAHV 2007

četrtek. 6. septembra
ob 18. uri - KULTURNI DOM - otvoritev razstave “Življenje ujeto v kamnu” ob 20. uri - FARNA CERKEV - koncert CPZ župnije Sv. Štefana
petek. 7. septembra
ob 19. uri - DVOREC ZEMONO - otvoritev slikarske razstave “DUKA 2007” ob 20. uri - Trg PAVLA RUŠTA - otvoritvena slovesnost “VIPAVSKA TRGATEV 2007”
sobota. 8. septembra, osrednji trg v Vipavi
ob 10. uri - start gorsko-kolesarske dirke za državno prvenstvo na Nanos ob 15. uri - tekmovanje jadralnih padalcev v skokih na cilj ob 21. uri -“0TRGATVENI ROK ŽUR” s skupinami
predskupina SADALMOZA in DJ LOVRO
ZADLUJENA GENERACIJA
KINGSTON
nedelja, o. septembra, osrednji trg in park Lanthieri v Vipavi od 9. ure dalje - SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA, degustacija vipavskih vrl; razstava grozdja in izdelkov ljubiteljske umetnosti, športna tekmovanja v balinanju in košarki ob 12.30 - nastop ekipe v klasični dresuri konj ob 13.30 - dobrodelna nogometna tekma ob 15. uri - nastop šolanih psov ŠKD Ajdovščina
od 16. ure dalje - osrednja prireditev z nastopom pihalne godbe Vrhpolje-Vipava,
blagoslov mošta, slovenska vinska kraljica, razglasitev kraljice vina ZELEN 2007, razglasitev najbolje ocenjenih vin in najlepše urejenega vinograda, nastop skupin
OKROGLI MUZIKANTJE
TURBO ANGELS	!
ob 22. uri VELIKI OGNJEMET____________________1
LUNAPARK* SREČOLOV
generalni pokrovitelj	iim AGROIND VIPAVA 1894 VIPAVA d.d.@)		sopokrovitelj OBČINA VIPAVA®	
sponzorji ^SssJSSSa 1	|H triglav Pui^	w		BandeHi ŠKAPIN
22
koledar
KOLEDAR PRIREDITEV
RAZSTAVE:
PILONOVA GALERIJA
Petek, 31. av., 19.00 - Odprtje razstave RDEČE IN ČRNO, Negovan Nemec - 20 let pozneje. Pregledna razstava je nastala v sodelovanju z Mestno galerijo Nova Gorica in Galerijo Velenje. Na ogled bo do 28. septembra. Pilonova galerija vabi tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij.
Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00, ob nedeljah med 15.00 in 18.00 ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto.
Info: tel: 05/368 91 77, fax: 05/368 91 78, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk:
ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe.
ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je arheologinja Beatriče Žbona Trkman. Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do
18.00,	organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-59-140, 051-304-607.
LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Sobota, 15. sept, ob 19.00 - Odprtje razstave popotnih pastelov arhitekta Janeza Suhadolca. Razstava bo na ogled do 14. oktobra.
Lična hiša obvešča, da se bodo delavnice začele v oktobru. Informacije in vpisi v Lični hiši.
V Lični hiši na Prešernovi 7a so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, ob sobotah med 9.00 in
12.00.
Info:	05/368	19	29,	040-839-729,
davidpolona@gmail.com, www.licnahisa.com
GALERIJA DOMA KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ
Petek. 14. sept, ob 20.00 - Otvoritev razstave Marjan Miklavec - akvareli in Janko Sila - lesorezi.
Vabi vas Turistično društvo Vipavski Križ!
SIMON GREGORČIČ IN BREJCI
Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja Kromberk, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031-468-462 (Majda) ali 041-666-544 (Kazimir)
KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA.
Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med
8.00	in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, 5270 Ajdovščina.
PRIREDITVE:
PRAZNOVANJA OB 50. OBLETNICI LETALSKE ŠOLE AJDOVŠČINA
Sobota, 1. sept, ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina SLOVESNA PROSLAVA s projekcijo filma ob 50-letnici Letalske šole in kulturno zabavnim programom; sledila bo predstavitev knjige Alfa Juliet na prelomu stoletja. Nedelja, 2. september, letališče Ajdovščina DAN ODPRTIH VRAT S PANORAMSKIMI POLETI ter atraktivna predstavitev letalske dejavnosti. Vabi vas Aeroklub Josip Križaj iz Ajdovščine. Info: 041 621 669 (Sandi) OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE ŠTURJE Sobota. 1. sept, ob 13.00. telovadnica OŠ Šturje Program pripravljajo novi učitelji in učenci šturske šole. Slavnostni govornik bo Minister za šolstvo in šport RS Milan Zver. Vabi vas Občina Ajdovščina!
IZVIR VODA IN GLAS SRCA
Sobota. 1 .sept.obZO.OO.Tra Pavla RuštavVipavi Jure Ivanušič kabaret. Vstop prost!
V	primeru slabega vremena bo v Kulturnem domu.
IZ RODA V ROD, glasbeno-kulinarično družabno popoldne na Predmeji Sobota. 1. sept, ob 17.00, Šotor na Rupi (Predmeja) Društvo podeželskih žena Predmeja vas vabi na družabno prireditev IZ RODA V ROD.
V	kulturnem programu bodo poleg DPŽ Predmeja sodelovali še: ANSAMBEL IVAN BENČINA S PRIJATELJI in MPZ JANEZ SVETOKRIŠKI. Sledi prijazno druženje ob tradicionalnih jedeh, ki jih bodo gospodinje pripravljale na prireditvi! Vljudno vabljeni!
HIŠA MLADIH 2007 - Prvi Ajdovski festival mladih ustvarjalcev Petek. 3T. avg, ob 21.00, Hiša mladih Hiška Studio Sound System, Enrico Dolila (Electro Minimal), Muskio (Dub, Minimal), Mi Familla (Congas Percussion) Sobota, 1. sept.: Dopoldan - čistilna akcija vseh uporabnikov in taborniško kosilo (jota) Popoldan - prikaz taborniških veščin, risanje grafita, umetniške delavnice - slikarstvo, razstave, dan odprtih vrat
-	predstavitev uporabnikov Hiše mladih Zvečer
-	briškuljada, športne igre : babminton, kalčeto, odbojka..itd..., koncerti glasbenih skupin: Harry, The Hoax program, Elodea, Minotaver Nedelja. 2. sept.: Ob 18.00 - Okrogla miza na temo »prihodnost Hiše mladih« Ob 21.00 - Rok Škarabot, Plejade, Tamburaši, Sašo in Robi in Mežnarji (kbncert)
Info: CMD Ajdovščina 05/368 93 83 ali 041 945 392 PRAZNIK OKUSOV VIPAVSKE DOLINE
Sobota. 1. sept., Lavričev trg Ajdovščina Sejem domače obrti, pokušine, delavnice, lutkovne predstave, koncerti,...
Org: Advertus d.o.o in Razvojna agencija ROD
ANGELSKA NEDELJA 2007
Nedelja. 2. sept.. Otlica Ob 10.00 - Slovesna sveta maša; ob 15.00 -Koncert Okteta Castrum v cerkvi Angela varuha, sledi zabavni program, nastop dramske skupine, igralec in imitator MARJAN ŠAREC, show program, zabava z ansamblom SLOVENSKI ZVOKI. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno! Vstop prost, vabljeni! Info: Turistično društvo Okno, 05/36 49 370, GSM: 041 708 134 (Izidor), td.okno@gmail.com, www.td-okno.si BENEŠKI FANTJE NA PREDMEJI Nedelja. 2. sept, ob 16.00, prireditveni šotor v Tihi dolini na Predmeji Na Predmejo prihaja najstarejši še delujoči narodnozabavni ansambel v Sloveniji - BENEŠKI FANTJE. Vabi vas Društvo Gora!
6.	SREČANJE HARMONIKARJEV in
podelitev priznanj kolesarjem
Sobota. 8. september ob 18.00, Gostilna STARA
POŠTA. Hrušica
Vabljeni na zabavno družabno prireditev, na kateri bo svoje mehove raztegovalo lepo število harmonikarjev od vsepovsod. Hkrati bodo podeljene nagrade kolesarjem, ki so se na planoto povzpeli 10-krat, 20-krat ali celo 50-krat. Harmonikarsko-kolesarski praznik vas vabi!
Info: Gostišče Stara pošta, Podkraj 100, 5273 Col, 5/366 84 44,041 877 281,031 624 390 VIPAVSKA TRGATEV 2007 Od četrtka. 6. do nedelje. 9. sept.. Vipava Razstave, predstave, sejem, povorka, športna tekmovanja, izbor miss zelena, degustacije vin in grozdja, koncerti rockovskih in narodnozabanih ansamblov,...., veliki ognjemet!
Vstop prost. Info: Boris Ličen, 041-740-568
ŠTRUDLFEST
Od četrtka 27. do nedelje. 30. sept.. Dvorana in Trg prve slovenske vlade Ajdovščina ČETRTEK - odprtje prireditve PETEK - DAN BREZ AVTOMOBILA (delavnice, nastopi, animacije - org. ŠZ Ajdovščina, lutkovna predstava MAVRIČNA PTICA, TANGO delavnica, predstavitev domačih literatov, GLASBENI DREVORED (koncert), sledi tango-zabava in ples;
SOBOTA - gledališko-lutkovna, cirkuška, otroške in foto-delavnica, plesno-glasbeni nastopi na trgu, poulično gledališče, film,... NEDELJA - delavnice, lutkovna predstava, ANA - gledališka predstava dramske šole Bariče Blenkuš, ... zaključek prireditve.
Info: 040 576 279 (Peter Avbar)
KONCERT SKUPINE VOCES8 IZ ANGLIJE Četrtek/ 13. sept. ob 21.00/ Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vstopnina: 5 eur Info: ZKD Ajdovščina 05/ 364 30 72
82. BOLŠJA TRŽNICA
Sobota/ 15. sept. / dopoldne/ Trg 1.
slovenske vlade Ajdovščina
Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 5 eur. Info: TIC Ajdovščina 05/ 36-59-140, 051-304-607
JESENSKE SERENADE NA DVORCU ZEMONO
Sreda/ 19. sept. ob 20.00/ Dvorec Zemono
ENSEMBLE 4SAXESS, 4 folk - slovenske narodne v jazz preobleki
Vstopnina: 5 eur Info: ZKD Ajdovščina 05/ 364 30 72
VOKALNA SKUPINA AD LIBITUM Sreda, 26. sept. ob 20.00 - Dvorec Zemono
Musiča sacra - stara glasba
Vstopnina: 5 eur Info: ZKD Ajdovščina 05/ 364
30 72
ŠPORT:
REKREATIVNA KOLESARSKA DIRKA NA PREDMEJO 2007
Nedelja. 2. sept.. Ajdovščina-Predmeja START: ob 10.00 na Lavričevem trgu v Ajdovščini, zaprta vožnja do Lokavca - 4,3 km, kjer bo leteči start; CILJ: Predmeja (Tiha dolina, kjer bo tudi podelitev). Dolžina proge je 9,1 km, višinska razlika cca 900m, PRIJAVE: na dan prireditve od 7.30 do 9.30 (na startu), STARTNINA: 15 eur, dirka šteje za Pokal Slovenije in bo izpeljana v vsakem vremenu. Po razglasitvi rezultatov bodo izžrebane praktične nagrade. Podelitev in topli obrok bo v Tihi dolini. Info: 041 352 607 (Klavdij), 031 839 494 (Oton)
1.	POHOD - »POT PO DOLU GOR IN DOL« Nedelja, 9. sept. ob 8.00, Zbirno mesto v Tihi dolini na Predmeji Startnina - 2 evra, vsak udeleženec bo ob vpisu prejel evidenčno knjižico, povrnitvi na izhodiščno točko pa tudi topel obrok. Pohod bo potekal po planoti, po osrednjem delu tematske poti Pot po Dolu gor in dol, hoje bo za približno štiri ure. Naravne vrednote in kulturne znamenitosti ter bogato ljudsko izročilo bo pohodnikom z izvirno besedo predstavil Franc Černigoj, po pohodu druženje nadaljevalo glasbeni spremljavi. Pohod bo potekal ob vsakem vremenu. Vabljeni! Info: Dušan Brus, tel. 041 617 607. KOLESARSKI MARATON »Po poteh ob obeležjih vojne za samostojno Slovenijo« Nedelja. 16. sept, ob 9.00, Vrhpolje (Gasilski dom)
OZ veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina in
Vipava ter Združenje veteranov Sever vabita vse veterane vojne za Slovenijo in njihove simpatizerje na kolesarski maraton Prijave in info: 040 305 768 (Ivan)
PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA
Nedelja, 9. september: Jezerske babe, zahtevna pot, vodi: Vladimir Lemut
Nedelja. 23. september: Velika Planina-Konj-Presedljaj-Kamniška Bistrica, zahtevna pot, vodi: Tomaž Brecelj
Info: PD Ajdovščina 031 818 936 (Alojz)
OBVESTILA:
LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA Potujoča knjižnica: po letnem razporedu Uganka meseca: lahko jo rešujete tudi preko naše spletne strani. Vsak mesec bomo izžrebali tudi nagrajenca, ki je pravilno rešitev oddal preko spleta!
Primorci beremo:
Še je čas, da se vključite v projekt Primorci beremo in osvojite bralno značko za odrasle. To je skupni projekt območnih knjižnic v Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici in Tolminu. Pripravljen je kot bralna značka za odrasle. Več informacij dobite v knjižnici.
Letna čitalnica:
V	lepem vremenu še vedno lahko prebirate časopise, revije in knjige na našem letnem vrtu, najmlajši pa se lahko poigrajo na igralih.
Vse informacije o dogajanju v Lavričevi knjižnici dobite:
-	na telefonu: 05 3661 328
-	na spletni strani: www.ajd.sik.si
VPIS ABONMAJEV ZKD AJDOVŠČINA
Vpis abonmajev za sezono 2007/2008 bo potekal v mesecu septembru ni sicer od 14. septembra do 28. septembra od 11.00 do
14.00	in ob sredah od 13.00 do 16.00 na sedežu Zveze kulturnih društev Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 1.
Info: 05/ 364 30 72, vse o abonmajih ZKD Ajdovščina najdete tudi na www.tic.ajdovscina. si, arhiv novic.
MEŠANI PEVSKI ZBOR PRIMORJE
Ponedeljek, 10. september ob 20.00 , prostori OŠ Dobravlje
MePZ Primorje vabi nove pevce, da se pridružijo zboru v novi sezoni 2007/2008 Vljudno vabljeni na prvo vajo!
CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI Center mladinskih dejavnosti je odprt od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 (za mlade začnemo s programom ob 12.00). Namenjen je osnovnošolcem, predvsem iz višjih razredov OS, srednješolcem ter ostali mladini.
V	CMD - ju lahko aktivno preživite svoj prosti čas. Lahko se nam pridružite pri različnih ustvarjalnih delavnicah, ki jih organiziramo vsak teden, pri družabnih dejavnostih (družabne igre, namizni nogomet, namizni tenis ipd.), pri športnih dejavnostih (nogomet, košarka, badminton), pri raznih turnirjih. V CMD - ju so vam na razpolago tudi računalniki ter brezplačna uporaba interneta. Z novim šolskim letom ste vabljeni (mladi stari 14 let), da se vključite v program MEPI za pridobitev bronastega mednarodnega priznanja za mlade.
Ostale dejavnosti CMD - ja: info točka, svetovanje in pomoč v stiskah, učna pomoč in pomoč pri pisanju nalog, prostovoljno delo, izleti, poletni tabor,... Vse informacije o CMD
-	ju in programu dobite na naši spletni strani.
V	mesecu septembru bo CMD nadaljeval s programom na Ribniku.
Glede na to, da pričakujemo porast osnovnošolcev (zaradi nove OŠ na Ribniku, v bližini CMD - ja) bo CMD trenutno odprt samo na Ribniku. CMD na Centru za socialno delo trenutno ne bo deloval.
Če bi želeli več informacij glede dejavnosti in programa CMD - ja nas lahko dobite na številki 041/945 392 in 05/ 368 93 83 ali nam pišete na naslov cmd.ajdovscina@yahoo.com. Lahko pa obiščete našo spletno stran www.cmd.si. Vabljeni!
OBVESTILA ZVEZe BORCEV ZA VREDNOTE NOB AJDOVŠČINA -VIPAVA
Odhod na prireditev ob 60-obletnici priključitve Primorske k matični domovini Sobota. 8. september ob 12.00. Nova Gorica i_Vseljudsko zborovanje bo na travniku pred občino v Novi Gorici. Slavnostna govornika bosta Marjan BEVK - TIGR in tov. Janez Stanovnik ZZB NOB Slovenije.
Prijave in informacije o odhodih avtobusa dobite na tel: 05/366 10 71. Vabljeni!
Izlet v bolnico Franja
Sobota. 29. september ob 8.00 - Stare mame, stari očetje ali none in nonoti ali babice in dedki. Vzemite s seboj svoje vnučke, pravnučke ali otroka ki ga imate radi in udeležite se izleta v bolnico Franja. Naj otroci ohranjajo spomine na našo polpreteklo zgodovino.
Prijave in informacije o odhodih avtobusa dobite na tel: 05/366 10 71. Vabljeni!
OBVESTILA DRUŠTVA MOST Sobota, 1. september ob 18.00, Lavričev trg Ajdovščina - Nastop dramske skupine ŽAR s predstavo VESELA AJDOVSKA TRŽNICA Nedelja, 9. september. Vipava - Celodnevna odprta kamnoseška delavnica Številnim prireditvam v okviru Vipavske trgatve se pridružuje tudi kamnoseška skupina Društva MOST, ki bo na prireditvenem prostoru prikazala obdelavo in oblikovanje kamna ter razstavljala svoje izdelke. Vabljeni k ogledu!
Ponedeljek, 10. september ob 18.00, Krajevna skupnost Ajdovščina, Prešernova 26 - Redna letna skupščina društva MOST.
Na začetku bo predavanje z aktualno in koristno tematiko: KAKOVOST PREHRANE DANES. Predavala bo ekologinja MAURA ARH, univ. *" dipl.prof.oec. Sledila bo razprava in potrditev programa izobraževalnih aktivnosti za študijsko leto 2007/2008 ter seznanitev z drugimi dejavnostmi in delovanjem društva. Vljudno vabljeni člani in vsi, ki bi se želeli vključiti v Društvo MOST.
OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA
Sobota, 8. september - Kopanje v Izoli v hotelu Delfin, odhod avtobusa ob 12.30 iz Ajdovščine MERJENJE KRVNEGA TLAKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DL) Ajdovščina.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA IN SLADKORJA v Batujah vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8.00.
VODNA AEROBIKA vsak četrtek med 18.00 in 20.00 v zunanjem bazenu v ŠC Police v Ajdovščini.
Društvo upokojencev organizira v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ajdovščina TEČAJ NORDIJSKE HOJE, vse informacije so vam na voljo na sedežu DU Ajdovščina.
V torek, 2. oktobra vas DU vabi na Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjev dom v Ljubljano, kjer bo nastopil pevski zbor DU in dramska skupina Zarja iz Ajdovščine. Izlet vključuje tudi ogled parlamenta. Prijave sprejemajo na sedežu DU Ajdovščina od sredine septembra dalje.
Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1. v Ajdovščini, tel.: 05/ 36 61 383. •
KARITAS
Karitas Vipavske dekanije
Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372
Uradne ure:
Ponedeljek od 9.00 do 11.00
Torek in četrtek od 16.30 do 18.30, ostale dni
po dogovoru.
Srečanje prostovoljcev:	prvi ponedeljek v
mesecu ob 20.00 Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713
Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem
Goriška cesta 17, Rizzatova vila
Sreda od 9.00 do 15.00
Četrtek od 15.00 do 19.00, od 19.00 do 21.00
srečanja skupine
Info: Tanja Kaligarič, 041 760 067, Oče Franc
Prelc, 041 795 051
Dom karitas na Cesti
Cesta 98, tel.: 05/36 47 964
Materinski dom,
Info: Tanja Žorž, 041 331 639 Popoldan na Cesti,
program za otroke, četrtek od 15.00 do 17.00 Info: Klementina Bajec, 041 762 029 Popoldan na Cesti, ILO
Terapevtska delavnica, sobota od 15.00 do
18.00
Zavod karitas Samarijan Solkan, Skalniška 1, tel. 05/ 33 00 234 Materinski dom in Varna hiša Pomoč na domu:
Info: Katarina Deotto, 041 638 208 Stalne prodajne razstave Občina Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina, Kapucinski samostan Vipavski Križ, Karitas vipavske dekanije
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV
Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20.00 uri v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Informacije: 031-600-770 Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24. v mesecu.
INFO: 36-59-140, 051-304-607, tic.ajdovscina@siol.net, http: www.tic-ajdovscina.si, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, 5270 Ajdovščina.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Mednarodni festival 'Dvorna 2007' Jani Kovačič & ansambel Dramsam 'Od Trubadurjev'
Trubadurske, truverske in minezengers^e (viteške) ljubezenske pesmi 12. in 13. stoletja v slovenščini. Nastopili bodo tudi žonglerji. Četrtek. 13. september 2007, ob 20. uri Grad Kromberk pri Novi Gorici Vstopnine ni.
27. abonmajska koncertna sezona Kulturnega doma Nova Gorica.
Vpis za nove abonente se pričenja l'7-septembra 2007.
Vabljeni k odkrivanju novih glasbenih doživetij!
1.	koncert
Ponedeljek, 22. oktober 2007, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA Anton Nanut, dirigent Vuk Jovanovič, klavir
2.	koncert
Ponedeljek, 12. november 2007, ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
GODALNI KVARTET PAIZO, Danska
Mikkel Futtrup, violina
Kirstine Futtrup, violina
Magda Stevensson, viola
Toke Moldrup, violončelo
3.	koncert
Ponedeljek, 17. december 2007, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica SLOVENSKI KOMORNI ZBOR Marko Vatovec, zborovodja
4.	koncert
Ponedeljek, 14. januar 2008, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica DUŠAN SODJA, klarinet TATJANA KAUČIČ, klavir MARTA MOČNIK PIRC, sopran
5.	koncert
Ponedeljek, 25. februar 2008, ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
KVARTET ČAJKOVSKI, Rusija
Lev Maslovski, violina
Zakhar Malakhov, violina
Sergej Baturin, viola
Kirill Rodin, violončelo
6.	koncert
Ponedeljek, 10. marec 2008, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica ORKESTER'ŠPIRIT OFEUROPE'
Martin Sieghart, dirigent Karmen Pečar, violončelo
7.	koncert
Ponedeljek, 21. april 2008, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica KOMORNI ORKESTER TALICH, Češka Jan Talich, dirigent Helena Jirikovska, violina
8.	koncert
Ponedeljek, 12. maj 2008, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica DENVS MASLIUK, klavir
Informacije:
Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica,
W www.kulturnidom-ng.5i, E pr@kuiturnidom-ng.si, T + 386 5 335 40 13
IMG!MESTNA GALERIJA UjgJ NOVA GORICA
7.	september 2007
Negovan Nemec - 20 let pozneje
Pregledna razstava ob 20. obletnici umetnikove smrti
Otvoritev v petek, 7. septembra, ob 19. uri
17. - 21. september 2007 Galove urice
Pedagoški program za predšolske otroke
9.00	- 10.00 in 10.30 - 11.30. Vstopnine n'-Potrebna prijava na tel. 335 40 15 T +386 5 33 540 15, F +386 5 33 540 2° W www.mgng.net
|FOS«o>

Mobitel m Mobitel
I*
Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EXPRES
- sklepanje novih naročnin - podaljšanje naročnin-ugodno kupite nov akcijski GSM telefon
AJDOVŠČINA - MERCATOR CENTEfL
Medija Ajdovščina d.o.o.. Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580
križanke^ oglasi
POTEG VODE V STRANIŠČI (ŽARGON.)
latnik
Radio
nova
OTOK V JADRAN. morju
specialiteta IZ ribjih
IKER
PORTUGALSKO OTOČJE V ATLANTIKU
JAKOB
ALJAŽ
OTOK OB ZAHODNI OBALI IRSKE
MESTNI
predel
Maribora
ŠTAJER.
grofov.
Rodbina
MESTO
NAJAPON
OTOKU
HONŠU
VOJAŠKA
BOLNI-
ŠNICA
SL.IGRAL.
(JURE)
MOŠKO
IME
PREBIV.
ARMENIJE
NIZEK Ž. GLAS
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
ELEGANT. ŽENSKI ČEVELJ Z VIS. PETO
VRSTA
AZIJSKE
PALME
UMIVA-
LNIK
LOJZE
ROZMAN
ANDREJ
KAVČIČ
VIŠAVJE V SAHARI
RUSKI
AVTO
TOVARNA V CELJU
LATNIK,
RADIO
NOVA
POSEVEK. KAR JE POSAJENO
MESTO
V
FRANCIJI
UČILNA
ZIDANA
AJDOVSKA
PISATELJ.
(ANA-
KRASNA)
POGLED NA POKRAJINO
AM.FILM.
IGR.(TOM)
MATEJ
LAHOVNIK
DUŠAN
ARČON
SLAVKO
DEBELAK
MESTO V OHIU,ZDA
SL.POLITIK (INGO)
ZNAMKA
SMUČI
ITALIJAN-
SKO
MOŠKO
IME
KRAJ
PRI
CELJU
PRESTOLN.
NEKDAN.
KRIŽARSKE
DRŽAVE
DENARNI
ZAVOD
BLATNO
JEZERO
AZIJSKI
MEDVED
VRSTA
ZDRAVILA
SKOK PRI DRSANJU
SRBSKO
MESTO
PISEMSKI
NASLOV,
BARVA
IGRALNIH
KART
AŠKER-
ČEVA
SOCIALNA
PESEM
ŠTOR
DANTES
RUSKO
MESTO
UMRLI
SLOV.
ŠAHIST
PIRC
MILANSKI
NOGOM-
ETNI
KLUB
SEVERNI
JELEN
RIM.BOG.
PLODNOSTI
KRAJ NA CRESU
SORTA
VINA
MLAJŠI
MOŠKI
OSEBNI
ZAIMEK
STO
KVADRA-
TNIH
METROV
AM. MESTO V DRŽ.NEVV MEXICO
ZAČETEK
SKOKA
POLJSKA
RASTLINA
NAVDUŠEN
NAVIJAČ
12. ČRKA
STIBILJ
IVAN
ORANJE,
RAL
KEM.ZNAK ZA RENU
MAZILO,
MAŠČOBA
MUSLIM.
ARABSKO
MOŠKO
IME
PIJAČA GRŠKIH BOGOV, TUDI SOK
Tehnologija je lahko
ponosna nase!
Citroen C4
popust € 4.000
[958.560 SIT! DARIL0 *
GARMIN
Ime in Priimek:
Naslov:
Rešitev pošljite v kuverti do 20. 9-2007 na naslov:
Nova Nova d.o.o. .Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili 1. nagrada hi[ni kompostnik ali enoletno plačilo smetarine za gospodinstvo; 2.in3. fla-^ škon vina.
VINOTEKA
VIPAVA
E-MAIL'. TIC.VlPAVA@SIOL.NET TEL.: + 386 (O) 5 36 87 040 GSM: + 386 (O) Sl 215 226 http://www.vipavska-dolina.si
NAGRAJENCI 57. ŠTEVILKE LATNIKA 1.Silva Vehovar, Kosovelova 3, Vipava
2.	Bruno Čibej, Predmeja 136, Ajdovščina
3.	Doris Vukotič, Vilharjeva 25 b, Ajdovščina
triglav
Dragi otroci, dijaki, študentje, spoštovani starši!
t
V Zavarovalnici Triglav, d.d. urejamo in sklepamo nezgodna zavarovanja otrok in mladine
skozi celo koledarsko leto
in ne le ob začetku šolskega leta.
Že štirinajsto leto se naši zastopniki v vsaki hiši, domu, skupaj s starši dogovarjajo za najboljšo obliko zavarovanja, ki vam v sklopu paketa zavarovanj prinese ugoden popust.
Pokličite nas in naš zavarovalni zastopnik vas bo obiskal, vam pojasnil vse v zvezi z nezgodnim zavarovanjem in če boste želeli, takoj sklenil zavarovanje.
Informacije v zvezi z zavarovanji dobite tudi na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
OBMOČNA ENOTA NOVA GORICA
Ajdovščina Goriška cesta 23A tel.: 365 86 00
Vipava Glavni trg 16 tel.: 368 50 62
EunKEJi
INŽENIRING IN PROIZVODNJA
Eurovek d.o.o. je inženiring in proizvodno podjetje, eden od vodilnih svetovnih ponudnikovcelovitih rešitevs področja dobave procesno-tehnoloških linij,namenjenih proizvodnji izolacijskih materialov. Obseg poslovanja smo v zadnjih letih znatno povečali, zaradi nadaljnega povečevanjazahtevnih projektovna globalnem trgu iščemo nove sodelavce za delovno mesto:
KLJUČAVNIČAR
za delo v proizvodnji (delovno mesto je v Ajdovščini).
Pogoji:
-ustrezna strokovna izobrazba,
-poznavanje strojne opreme, tehnoloških postopkov in dela s strojniminapravami,
-vsaj leto izkušenj s podobnimi deli.
KOORDINATOR LOGISTIKE II
za delo v skladišču in notranji logistiki (delovno mesto je v Ajdovščini). Pogoji:
-ustrezna tehnična izobrazba vsaj IV. stopnje,
-poznavanje tehničnih proizvodov,
-vsaj leto izkušenj-s podobnimi deli.
Vabimo vse, ki bi radi delali v mednarodnem podjetju, da nam pošljete krate življenjepisin dokazila oizpolnjevanju razpisnih pogojev.
Pisne prijave kandidatov bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslovu: Eurovek d.o.o., Vipavska 4, SI-5270 Ajdovščina, s pripisom "Za zaposlitev".
Nova poslovalnica - železnina Metra d.o.o. na Vipavski cesti 17/b v smeri Ajdovščina - Vipava pri odcepu za Žapuže.
VrISH*AMO
INI I'


Citroen C2	Citroen C3	Citroen Xsara Picasso	Citroen Bertingo
popust do € 1.600	popust do € 2.500	popust € 5.000	popust do € 3.500
DARILO A	DARILO A	DARILO a	DARILO *
GARMIN	GARMIN	GARMIN	GARMIN
AVTO@SLE.lli:«
^L; 05 36 44 100,05 36 44 ! 0!, 05 36 44 102, FAX: 05 36 44 110 e-mail: ovto.sleiko@siol.net
AVTO SLEJKO D.O.O. POTOČE POTOČE 2, 5263 DOBRAVUE
Uk JU	Metra, d.o.o, Cesta na Lenivec 37
iMii^Trn 6210 Se?ana- te|-; 05 7311381
e-mail: info@metra-sezana.si
PE AJDOVŠČINA, Vipavska cesta 17/b tel.: 05 36 81 030 fax: 05 36 81 031
e-mail: ajdovscina@metra-sezana.si
Delovni čas:
pon.- pet. 8.00 -17.00, sob. 8.00 -12.00
BOGATA PONUDBA ORODJA IN OPREME
MAKIJA
KOTNI BRUSILNIK . F125
PNEUMATSKO VRTALNO KLADIVO HR2450T SDS + SAMOZATEZNA GLAVA že za 225,33 € 54.000 sit
PRODAJA INDUSTRIJSKEGA IN GOSPODINJSKEGA PLINA
TLAČNI ČISTILEC
Z GRELCEM HDEm 440HW
KLADIVO HR2450T
ZELO UGODNA PONUDBA SDS SVEDROV
’ NABIRALNIK * že za 62,55 EUR
14.990 SIT
AKUMULATORJI MOLL
VELIKA IZBIRA	j
❖	profilov za konstrukcije
❖	strešne kritine - trapezne pločevine 2
od 11,22 €/m2 2.690,OOsit	f
* termo Izolacijskih panelov ročnega In električnega orodja
❖	barva WS-plast za kovano železo
❖	varilnega programa
❖	transportnih trakov <* polikarbonatnih plošč
radniška žica
inverterji TELVVIN MEHANIZMI ZA DRSNA VRATA ELEKTROMACHINEN
❖ pocinkana vinogr vseh vrst, benzmal žica
metabo
KOTNE BRUSILKE VRTALNIKI UDARNA KLADIVA...
§
OLJA BARDAHL
-	5L10W40 že za 40,56€ 9.720 sit
-	1L SINTRONIC 5W50 za štiritaktna visokozmogljiva mot. kolesa že za 10,08€ 2.415 sit
-	1L za dvotaktne motorje že za 13,16€ 3.264 sit

Potrošniški kredit do 24 mesecev do zneska 1.251,88€ 300 000 sit, obrestna mera 6.5%
AKCIJA MREŽE FARMER 1,2m, 1,5m
24
sosed
Si Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina
Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00
Kmalu bo sola
Tiskalnik Canon MP160
hitrost: do 22 MB in do 17 barvnih str/min, ločljivost: 4800 x 1200 dpi, velikost kapljice:
2 pl, brezrobo tiskanje do formata A4,
CIS ploski skener, ločljivost: 600 x 1200 dpi, globina barv: 48/24 bit, hitrost kopiranja:
22 čb/17 barvnih/min, brezrobo kopiranje
v USB ključek Kingston 2GB
^	^ vmesnik: USB 2.0, 2 GB,
hitrost: 6 MB/s bere: 3 MB/s zapisuje polnilna baterija, kovinsko ohišje,
v kompletu: slušalke, USB kabel, AC
18,99 EUR
4.551 P1
napajalnik, CD s programsko opremo
39,99eur
9.583PT
Izkoristite ugodno ponudbo
izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, foto in računalniške opreme... ter ponudbo gradbenih - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz tehničnega
programa, ki so na zalogi.
Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 18. 9. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje:
•	MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
*	Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali.
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net