mm?-
Poštnina plačana v gotovini
Dr.Sua Joao ,L j utajena	o—
  ccna Oiri^lf’—
Uredništvo in upravništvo Kranj, BIeiweisova 7 — Cek. rač. št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina meseč, din 4.—, četrtlet. din 12.—, pollet. din 23.—, celolet. din 45.— — Inserati po tarifi
LETO II.
KRANJ, 2. JULIJA 1938
ŠTEV. 27/A
USTAVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
§4. Državljanstvo je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
ZAKON O TISKU
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz lega, da sc neovirano izražajo misli v novinali ali drugih tiskanih predmetih...
Novo pokopališče
Kdo bo plačeval novo pokopališče? Glasilo hišnih posestnikov „Moj dom“ prinaša v letošnji 4. štev. zelo zanimivo odločbo Drž. sveta, glasom katere morajo tuudi hiše z davčnimi olajšavami novogradnje, adaptacije, privatne tujskoprometne naprave itd plačevati cerkvene doklade v istem obsegu kakor vse druge. Državni sve‘t je namreč ugotovil, da cerkvene doklade niso istovetne s samoupravnimi dokladami, temveč so to verske doklade. Nadalje trdi gornja odločba, da se pri novih stavbah glasom čl. 3., odst. 4. Zakona o neposrednih davkih „začasno oproščeni davek odmerja in vpisuje v celokupni davčni predpis za dotičnega obvezanca in se ta del davka s pozivom na do-tično oprostitev obenem odpiše davčnemu obvezancu“, to se pravi, da se v takih primerih odmerja davek, kakor ga je davčni obvezanec oproščen zaradi začasne davčne olajšave. Iz vsega tega sledi, da tudi v takih primerih obstoji odmerjen tako osnovni kot dopolnilini davek in s tem tudi osnova za odmero verskih doklad.— Zdi se, da je ta ugotovitev Drž. sveta prekrižala tudi marsikomu v Kranju tiste račune, glasom katerih naj bi plačevali versko dobklado za novo pokopališče zopet samo tisti, ki so že navajeni...
Železniki
40-letnico obstoja, združeno z otvoritvijo novega gasilskega doma in krstom nove motorne brizgalne proslavi naša Proštov, gasilska četa v nedeljo 10. julija. Istočasno se vrši zlet gasilske župe Škofja Loka v Železnike. Spored je sledeč: na predvečer 9. julija ob 21. uri bakljada in podoknica kumici ge M. Globočnikovi; v nedeljo ob 10. uri slovesna sv. maša, ob 14, uri povorka, ob 15. uri otvoritev doma in krst motorke, nato govori, mimohod ter kratka gasilska vaja, potem pa prosta zabava s plesom na vrtu „pri Meru“ Pri proslavi sodeluje gasilska godba iz Selc, pri plesu Mihov kvarteL iz Ostervrha. K polnoštevilni udeležbi vabijo najvljudneje	gasilci
Stud. knjižnica
V	..študijski knjižnici", ki posluje v knjižnici Nar. čitalnice v Narodnem domu vsak pondeljek in pelek od pol 20 ure dalje je med drugim na razpolago:
„Kultura“ (Zagreb). Prva štev. četrtega letnika je izšla v novi obliki, vendar po vsebini nikakor ne zaostaja za prejšnjim letnikom. Vsebina je sledeča: Filozofski kongres v Pragi, Slučaj Pečinac in Ravnikar, Politične pravice žene v demokratskih državah, Ekonomsko vprašanje naše vasi, Poezije in kritika, Za slogo Francozov. V rubriki „Kronika“ so nanizni važni politični dogodki.
„2enski svet“. Izšla je junijska številka ugledne ženske revije, ki prinaša poslovilveni članek ob smrti Antonije Slavikove. Slede Maile Golobove: Melitka, Erne Muserjeve: Kdaj vračaš se? Hočevarjeva piše o obisku bolgarskih žen pri nas. Joži Munih: Prvi greh. R. L. Petelinova: Nepoznani nevesti. V. S. R.: Rreda Sček, M. K.: Za našo izobrazbo, Z. P.: Zahteva francoskih žen po volilni pravici
narodna abramln—nalaga mladine
Slovenija ni Kitajska! Ko je sovražnik napadel Kitajsko, je narod imel še časa, da vrže stran vse zastarele pomisleke in se zedini za odločno obrambo; njegovi ogromni ieriloriji so ga rešili. Slovenija pa je majhna.
V	par urah jo lahko pregazi motorizirana vojska sovražnika. Se prej pa nas obdelavajo s kulturne in gospodarske strani. Skupno delo je nujno že pred napadom, sicer je borba izgubljena.
Zato je treba strniti vse narodne sile k skupnemu Selu. Slovenska mladina je prva poklicana oživeli in dvignili to narodno-brambno delo. V letih pred vojno, ko je bil pritisk na slovpnski narod največji, je bila mladina prva, ki je uporno delala za svo-liodo in prebujenje naroda. Tedaj je bilo nevarno in škodljivo biti zaveden. Tembolj se moramo tega oprijeli danes, ko smo že nekaj pridobili in moramo to braniti!
Kje naj začnemo?
Ustanavljajmo narodno - obrambne odbore, sestavljene iz vseh društev in organizacij povsod, tudi pri nas na Gorenjskem. Taki odbori že obstoje v Ptuju, Mariboru, Kočevju in Murski Soboti!
Kakšen naj bo program teh odborov?
Najvažnejše točke hi bile:
1. Prirejati predavanja in skrbeti za predavatelje. Snov predavanj naj bo obravnavanje gospodarskih, kulturnih in soeijalnih prilik pri nas, o Koroški in Primorski, o izseljencih in emigrantih.
2. Prirejali skupne manifestacije in zborovanja, gostovanja gledališč, skupne pevske in godbene koncerte
3. Skrbeli za razstave našega gospodarstva in kulture (v okviru ljubljan. velesejma in ob priliki večjih prosi.).
4. Oskrbovati časopisje z dopisovanjem in članki v vseh vprašanjih narodnega dela.
5. Skrbeti, da bodo naši časopisi in kino-programi vsebovali 'stvari, ki nimajo protislovenske ali protislovan-ske tendence.
fi. Dvigniti pevske zbore in društva na noge in oživeli narodne pesmi.
7. Otvarjali čilal., pomagati knjižnicam in skrbeli za dobro čtivo v njih. Gledati, da so v javnih lokalih
<
m
FOTO
Razvijanje filma in 8 slik 6X9 Vam računamo samo din 10*—. Prvovrstna izdelava 1
Drogerija B Šinkovec, Kranj
itd. Tudi tej štev. ne manjkajo znane priloge „Zenskega sveta“ modna priloga, krojna priloga in Naš dom. Revija se naroča pri upravi v Tavčarjevi ulici 12/11. v Ljubljani.
domači listi in boriti se proti tujim, Slovanom sovražnim listom.
In končno:
Nadzirati in povsod izpodbijati propagando in njeho delovanje, predvsem pa odbijati ost političnim sporom med nami in delati za enotnost v vprašanjih narodovega obstoja in Napredka. Za vse to je pač mladina najprimernejša.
Kdo naj začne?
Kdor je najbolj zaveden in pripravljen za delo. Narodno-Obrambnl odbori se lahko ustanove za posamezne okraje, mesta, občine — kol pač prilike kažejo. Važno je delo, ne pa oblika odborov.
In ne smemo pozabili: treba se je zediniti za skupen program, ne za skupne ideje in svetovni nazor, tako da vsak lahko obdrži svoje siališče in svoje ideje!
Naj ne bo naš poziv — kot je skromen — glas vpijočega v puščavi!
Japonske metode
Uradno na Kitajskem ni vojne Uradno vlada na Daljnem vzhodu mir. Po uradnih izjavah si Japonska samo prizadeva odstraniti komunistično nevarnost, prepričati Kitajce o potrebi sodelovanja z Japonci in sneti s kitajskega naroda jarem kuo-mintanga.
V resnici pa divja brezobzirna vojna, v kateri se bori več miljonov ljudi. V tem času so kitajske čete razrušile nasipe ob Rumeni reki, da ustavijo japonsko ofenzivo. Večina province Honan je pod vodo. Stoti-soči so našli smrt v valovih. 2ito in setev je uničena, cele pokrajine opu-stošene, glad bo posledica povodnji. Toda — japonska ofenziva je ustavljena.
Ne moremo razumeti take silne doslednosti odpora Kitajcev, ki raje vse uničijo in poskusijo, samo da ustavijo sovražnika. Zalo moramo poznati, zakaj la odpor.
Kako Japonci vladajo v zasedenih krajih, naj služi za primer samo ta-kozvana „socialna kontrola1' v Mandžuriji in na Koreji. Vsi prebivalci v hiši morajo biti prijavljeni, če se zgodi, da policija sredi noči vdere v hišo in spi tam osem namesto prijavljenih sedem ljudi, se odvišnega ustreli, ker je verjetno, da je „dobrovo-ljec.“ Kitajski otroci morajo na proslave japonskih zmag; če se starši upirajo, je to znak komunizma. Sledi najmanj zapor. Sum komunizma je sploh zelo priljubljen povod za vsakovrstna preganjanja.
Priti v zapor je zelo enostavno. Najmanjša anonimna ovadba zadostuje. Iz zapora pa se pride težko. Največkrat se v zaporih napravi prostor za nove ljudi na ta način, da se nekaj starih postreli. Toda tudi iz japonskega zapora je mogoče priti. Nedavno so Japonci izpustili nad 400 tihotapcev opija. Prepoved trgovanja z opijem, ki jo je izdala nankinška vlada, je razveljavljena. Japonci preplavljajo vso Kitajsko z opijem in drugimi strupi, samo da čimbolj omajejo odpor. Kajenje opija se silno širi.
V mnogih krajih severne Kitajske Japonci pobijejo vse možke kolikor jih dobe. Pravijo, da zato, da ne bi odšli k četnikom. Japonski vojak lahko na cesti ubije Kitajca brez kazni; reče samo, da je žalil „čast japonske armade.“ To, kar delajo japonski vojaki s civilnim prebivalstvom, pomeni nekaj novega. Vsa grozodejstva vseh časov in vojn se skrijejo pred njimi. Pred kratkim so pred angleškimi poslanci predvajali film
o	besnenju japonske soldateske, ki ga je snemala kitajska poročevalska Agencija kot dokaz svojih poročil.
V gospodarstvu so metode podobne Japonci sovzeli v roke ves javni aparat brez izjeme. Vsa kitajska podjetja v Šanghaju, Pekingu, Tientsinu so dobila japonske „svetovalce“. Raz-
lastili so večino kitajskih veleposestnikov v pokrajinah Kjangsu in Cek-jang. Uničili so kitajsko buržuazijo v Šanghaju. Rogali trgovci in veleposestniki priznajo sami, tla so jim Japonci napravili več škode kot največje revolucije.
Japoncem je vseeno koliko kmetov uničijo in pobijejo. Kar dobijo živil na Kitajskem, jih naropajo. Plačevanja ali vsaj kakih bonov za odvedeno živino in orodje Japonci ne poznajo.
Jasno je, da pod takim sistemom vse gospodarsko življenje stoji. Promet na železnicah je izključno samo vojaški. Pošta se cenzurira, in ako se ne uniči, se izroča bogvekdaj, tudi za inozemstvo. Japonci osvajajo dalje. V rokah držijo samo železnice, vodna pota in glavna mesta. Njihov račun je enostaven: „Če imamo v rokah prometne zveze in gospodarske centre, moramo zmagali. Prej ali slej bodo kmetje (kolikor jih bo ostalo) le morali zopet sejali in žeti in prodajati. Morali bodo priti kupovat „ob-leko, orodje, živila. Tedaj je zmaga naša.“ Tako so zavzeli Mandžurijo.
Toda Kitajska ni Mandžurija. Danes je Kitajska enotna, vodi se organiziran odpor, uživa pomoč od velikih sil. Dokaz, da je japonski račun nagačen nudi primer: Japonci so pričakovali, da bodo dobili od zadnje želve bombaža v severni Kitajski saj
1	miljon bal, dobili pa so jih samo 40.000. Vsako pošiljko je morala spremljati vojaška straža, kmetje so bombaž raje uničili.
Japonska vojska se kaže svetu kot vzor discipline in reda. Toda divjaštva, ki jih je počela v Kalganu, Nankovu, Tatungu so brez primere. Niso znani slučaji, da bi Kitajci prestopali k Japoncem. Tudi tu imajo Kitajci drage skušnje. Stotine malih kitajskih čet v garnizijonih v notranjosti dežele je sprejelo japonsko ponudbo, da prodajo orožje Japoncem in dobijo denar za vožnjo domov. Neoborožene vojake so Japonci nato poklali.
Na stotine in tisoče je dejanj, ki dvigajo odpor kitajskega naroda proti japonskemu nasilju.
Štiristopedeset miljonski narod vstaja! Uničil bo japonske roparje!
Triumf feSkih letalcev
Dne 27. junija sta se dvignila v zrak letalca Rrijandinski in Kokinaki, da preletita najdaljšo svetovno progo Moskva — Vladivostok. Dolžina te proge znaša 7600 km. Dne 28. junija sta po 24-urnem neprekinjenem letu jaristala v Chabarovvu v bližini Vladivostoka.
Letalca sta letela z namenom, da preizkusita letala najnovejše konstrukcije in v resen opomin vsem onim, ki bi nameravali dotakniti se državnih meja njune domovine.
-M
MM
Z naše severne meje
Zdravilni vrelci v Radencih
Slovenija ima mnogo narav, vrelcev, ki učinkujejo zdravilno na člo-ško telo. Od teli so slatinski vrelci v Radencih, na meji Prekmurja, gotovo med najboljšimi.
Prvi začetki uporabljanja zdravilne Radenske vode sežejo v leto 1883. Od tedaj je iz močvirja, ki je bilo na me-štu sedanjih vrelcev, zraslo lepo zdravilišče s hoteli, vilami, parkom in modernimi napravami.
Slatinski vrelci ob Muri prihajajo iz globine v vsej črti od Žetincev (sedaj v Nemčiji) do sv. Jurija ob Ščavnici. Njih kemična sestava je na raznih mestih različna. Vrelci v Radencih so najmočnejši. Zdravilišče ima izvrtanih sedaj 17 vrelcev, od katerih se izkoriščajo trije, to je zdravilni, kraljev in Gizela-vrelec za nalivanje v, steklenice, štirje pa za zdravilne kopeli (to so Vilma, Jurjev, kopališki in železni vrelec). Najbogatejši od vseh je zdravilni vrelec, ki se odlikuje po največji množini in raznolikosti mineralov in po količini naravne ogljikove kisline, proste in vezane. V 10.000 litrih je 119 1. tehtlji-vih sestavin. Zdravilni vrelec daje najboljšo mineralno vodo v Evropi. Vsako leto se napihni miljone steklenic, ki jih pošiljajo po srednji Evropi. Vrelci niso v zvezi s talno vodo in dajejo večino isto količino vode hi enako kvaliteto, kar se kontrolira s perijodičnimi analizami.
Po prizadevanju sedanje uprave Zdravilišča stalno narašča obisk gostov. Tako je bilo zabeleženih 1. 1932. komaj 11.000 nočnin, (ločim je bilo v 1. 1936. že 22.800. leta 1937. pa 27.000 nočnin. Gostje prihajajo predvsem iz naše države, dalje iz Avstrije, Mad-
Naše kmetijstvo
CROBATH KRANJ
MODA ZA POLETJE
DELENI, SVILE, NOGAVICE, MOŠKO PERILO, KAMGARNI
Solidni vir za vsakogar!
žarske, Italije, nekaj gostov pa stalno prihaja celo iz Angleške.
V ureditvi zdravilišča je storjen v zadnjih letih velik napredek. Na razpolago je sedaj 270 sob s 320 posteljami. Kabin za kopeli je 50, vse moderno opremljeno, s parno kurjavo in vsem komfortom. V mnogih sobah je tekoča voda (slatina!). Kot je zdravilišče v primeri z drugimi letovišči in zdravilišči še v razvoju, je za razvedrilo dobro poskrbljeno: zdraviška godba, velik in lep park, kavarna, tenis, zvočni kino itd. Sezona traja od maja do oktobra. Ker so pred in po sezoni cene nekaj znižane je obisk precej, stalen skozi vso sezono (6 mesecev). Lepo bi bili zadovoljni naši hotelirji na Gorenjskem, če bi imeli tako dolge sezone.
V zdravilišču je zaposlenih v sezoni preko 60 ljudi, pri nalivanju vode pa 100. To pomeni mnogo za slovenske gorice, ki nimajo nobene industrije in morajo ljudje za zaslužkom drugam, v Nemčijo in Francijo. Zdravilišče je v domačih rokah, kar je zelo pomembno za obmejno ozemlje. Večino gospodarstva imajo tu o-krog v rokah Nemci. Zato človeku kar dobro de ko vidi, da ima tukaj domač človek in domač produkt polno veljavo.
Izkoriščanje mineralnih vrelcev je še v razvoju. V zemlji so velike množine zdravilne vode. Treba je stremeti za tem, da se poleg sedanjih uvedejo še novi načini vporabljanja prirodnih moči. Nekaj izrednega bi bilo izdelovanje sadnih sokov s Slatino, ali pridobivanje Slatinske soli polom izparivanja in izdelovanje zdravilnih tablet ter pridobivanje pri-rodne ogljikove kisline, ki na več krajih uhaja iz zemlje.
Tudi to vse bo čas prinesel in obogatil našo lepo slovensko zemljo!
Na pobudo Kmetijske zbornice za dravsko banovino se je vršila
v	začetku junija že davno napovedana anketa o kmetijstvu, odnosno o pravem stanju položaja kmetskega gospodarstva v Sloveniji. Tozadevna razprava se je vodila na banski upravi v Ljubljani.
Iver je naše časopisje, predvsem tisto, ki naravnost sedi ob virih, o poteku in točni vsebini teh razprav kaj malo pisalo — lastnih grehov in napak pač nikdo ne raznaša rad v javnost — zato hočemo mi podati kratek in nepristranski pregled posameznih referatov.
Banska uprava je dala svojim kmetijskim strokovnjakom nalog, da izdelajo podrobna poročila o vseh panogah kmetijstva, ki naj bodo čimbolj stvarna in naj odgovarjajo dejanskemu stanju brez olepšav ali pridatkov. Priznati moramo, da so se naši strokovnjaki res potrudili in „sine ira et studio“ zbrali podatke, ki dovolj nazorno osvetljujejo današnji položaj slovenskega kmetijstva.
Iz referata za živinorejo, ki je temelj vsega kmetijstva, vidimo, da številčno stanje naše živine leto za letom pada in da smo v zadnjih 6 letih nazadovali za 30.000 glav, in to samo pri goveji živini. Da pa smo v tem pogledu v kakovosti močno nazadovali se v tem poročilu le delno priznava; zadostovalo pa bi, če bi si g. strokovnjak ogledal kvaliteto naše živine na kranjskem živinskem trgu v pondeljkih. Poročilo tudi ne pove razlike med številom govedi tik pred vojno in danes, ki je gotovo velika in iz katere bi se gotovo lahko naučili marsikaj za prihod-njost. Glede konjereje pravi statistika, da se šlevilčno stanje sicer ni spremenila, pač pa priznava, da smo imeli pred vojno dobre, konje, danes pa imamo le kljuseta, ker se ves boljši materijal prodaja sproti v inozemstvo.
V	zvezi z živinorejo je bil podan tudi obširen referat o mlekarstvu, ki ravnotako ugotavlja stalen padec mlečne produkcije pri nas. Pred vojno je Slovenija še izvažala velike količine mleka in mlečnih proizvodov, danes pa smo že pasivni in bi vladalo občutno pomanjkanje, če ne bi dobivali mlečnih izdelkov iz sosedne banovine. To vse je jasen dokaz, da povzroča padec mlečne produkcije — pro-
padanje naše živinoreje! Kako hitro pada produkcija vidimo iz statistike, ki pravi, da smo v pretečenem letu pridelali le 215 miljonov litrov mleka, dočim je letna produkcija še pred par leti znašala preko 300 miljonov litrov. Na enega prebivalca pride torej danes letno samo 189 litrov mleka, to je pol litra na dan, kar je očividno premalo.
Tudi v poljedelstvu samem nazadujemo pray očitno, kar je razvidno iz vedno večjega uvoza žita, katerega dobivamo iz drugih banovin.
Položaj našega gozdarstva ravnotako ni zavidljiv:	skoro vsi
gozdovi malega slovenskega kmeta so izsekani, železna rezerva malih posestnikov je že davno prodana, pa tudi denarja ni več...
Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice nam je podal v poročilu „Poljedelsko delavstvo v Sloveniji44 mnogo dragocenih podatkov in nasvetov za bodoče ravnanje. Po štetju iz leta 1931. je bilo 686.000 oseb zaposlenih pri kmetijstvu odnosno so pripadale kmetijstvu, pridobitno zaposlenih je bilo 371.000, vzdrževanih pa le 315.000. Samo kmečkih poslov imamo po teh podatkih 50.000, za katerih stara leta ni prav nič preskrbljeno, zelo ma-
lo	pa za slučaj nezgode ali onemoglosti. Nadalje navaja ta referat, da imamo vsega pomožnega osobja, zaposlenega pri kmetijstvu (posli, dninarji in podobno) okoli 125.000 delovnih oseb. Pripomniti moramo, da je baš to poročilo izmed vseh najbolj poučno in zanimivo, ker nam odkriva vso našo revščino in vse napake, ki so bile do sedaj zagrešene in obenem dokazuje, kako nujni so takojšnji ukrepi, da rešimo vsaj to, kar se rešiti še da! Kdor pozorno prebere cel referat našega uglednega soci-jologa Uratnika bo obenem odkril tudi vse vzroke, radi katerih se selijo naši kmečki delavci v tujino ali pa silijo v tovarne!
Zelo poučno je poročilo Franja Baša „Življcnski nivo slovenskega kmeta44, ki trdi, da se povprečni življenski standard slov. kmeta ni bistveno prav nič zboljšal od srednjega veka sem; znatna sprememba obstoja le kar se obleke tiče, sicer pa se mora zadovoljiti z isto skromno hrano in si ne more privoščiti najmanjšega luksusa.
Le življenje tistih kmetov,- ki žive v bližini glavnih cest in v okolici mest ter industrijskih središč, je nad povprečjem in ravno ti kmetje imajo že svobodoljubnejše svetovne nazore ter so duševno kot gospodarsko bolje podkovani, lako da se vedno jasnejše približujejo našemu meščanskemu življenju. Nadalje pravi poročilo, da je bil slovenski patriarhalni kmet vedno pod vplivom cerkvene gospode; vso duševno hrano mu je nudila le-ta in je zato ostal duševno manj razvit in gospodarsko manj napreden kakor njegov sotrpin, ki se je navzel liberalističnih nazorov, ker je imel večkrat priliko pogledati tudi v mesto ali kako tovarno.
Ni nam še znano, kakšni sklepi šobili storjeni ob koncu te kmetijske ankete, vemo pa, da ima novoustanovljena Kmetijska zbornica sedaj pred seboj jasen pregled in smernice, kje je treba z delom pričeti, če hoče, da bo kmetom nudila to, kar kmetje od nje upravičeno pričakujejo.
Nesporna resnica je, da se za kmeta vsa ta povojna leta ni storilo ničesar, kar bi v resnici in trajno zboljšalo obupen položaj slovenskega kmeta. Če je vladala par let po vojni nekaka prosperi-teta, je bila samo navidezna že vsled dejstva, da se je baš v tej dobi zadolžilo največ kmetov!
Prepričani pa smo, da je usoda sloven. kmeta, delavca in sploh malega človeka tako tesno povezana, da se mora pomagati vsem obenem, če se hoče odpraviti ali vsaj omiliti vso bedo, ki tlači naš ubogi delovni slovenski narod!
iiiiimimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiii
Razvijanje filma in 8 slik 6X9
Vam računamo samo din 10'—. Prvovrstna izdelava
Drogerija B. Šinkovec, Kranj
VSAK PRIJATELJ „SOBOTE“ naj pomisli, da za nami ni hranilnic, ne bank, ne „vplivnejših osebnosti44, temveč ravno obratno: vse to je proti n^rn! Zato je naloga vseli dobromi-siečih, da nas podpirajo z nabiranjem novih naročnikov, z rednim plačevanjem naročnine in z marljivim dopisovanjem !
KULTURM PREGLED
Ob zaključku gledališke sezone
Za višje kulturne institucije, v našem slučaju gledališkega odra, niso merodajni posamezni uspehi oz. neuspehi, temveč celotni tok njene delavnosti. Ob posameznih premijerah smo vse preveč pritegnjeni od podrobnosti, navdušeni nad morebitnimi odlikami ali godrnjavi vsled očitnih površnosti, skratka, stojimo preblizu, da bi mogli kritično zajeti celoto. Zato je na zaključku sezone prav, da še enkrat premotrimo pot, pretehLamo smotrenost našega dela in ocenimo perspektive za bodočnost.
Politične razmere in kulturne zahteve na Slovenskem koncem preteklega stoletja so dale pobudo za ustanavljanje čitalnic, ki so postale pra-
vi	tabori nacijoualne miselnosti. Njih pomen za prebuditev slovenske narodne skupnosti jim zagotavlja trajno mesto v naši politični zgodovini; živo delovanje v pevskih, gledaliških in na-rodn-prosvetnih krožkih pa je dalo krepak impulz slovenskemu kulturnemu življenju. Tudi razvoj naše gledališke in dramatske umetnosti ni mogel mimo čitalniških odrov, tu so se vprizarjala prva slovenska dela, iz teh družin je izšel slovenski igralec, umetnik. — Z osvobojenjem in novo državno skupnostjo ter pod vtisom svetovnega gospodarskega in miselnega razvoja, so nastali povsem novi gospodarski, socijalni in kultur-
ni pogoji. V novem miljeju so tudi mnoge kulturne ustanove izgubile na svoji življenskosti, zašle so v krizo in le redke uspešno izšle iz nje. V silnem preobratu, ko je vse življenje krenilo nekako novo pot, je zašlo tudi zgodovinsko poslanstvo Čitalnic in večina jih je tudi dejansko prenehalo.
Od nekdanje Narodne čitalnice v Kranju se je obdržal samo gledališki odsek in knjižnica. Dočim slednja razumljivo ni doživljala večjih pretresov razen velike izgube knjig • v vojnih letih, je gledališki oder v nekaki perijodični krizi, ki se javlja z menjajočo se vehemenco. Zdi se, da je v takih Jobovih dneh tudi danes jn bi bilo napak smatrati, da je to izključna posledica materijalnih nepri-lik, pomanjkanja sodelavcev in osebnih sporov. Kakor so nasprotja mnogokrat povsem načelnega značaja, tako je kriza v prvi vrsti — duhovnega značaja.
Rekli smo, da je repertoar merilo in po njem sodimo smotre in cilje za katerimi teži oder, v njem se zrca-
li	vse duševno bogastvo in nebogljenost ljudi, ki vodijo gledališče, in njih nameni, ki jih imajo z ustanovo. Sodeč po repertoar, je končni uspeh minule sezone »skrajno negativen. Očitno je, da so pri izberi odločali materij alni vidiki, dočim je bila estetska in kulturna stran povsem zanemarjena. V sezoni, ki je pričela v bohotnem fortissimu in takoj nato padla na piano s skoro večnim koronami na pavzah, je številčno prevladovala opereta. Iz vsega počelka je bilo jas-
no, da se opereta ne bo mogla obdržati in da bo v danih okoliščinah kvarno vplivala na razvoj društvenega življenja in ostalega programa. Ko se je že itak težkim zahtevam pridružil še sistem forsiranja kvantitete, je imelo to za posledico hitim utrujenost maloštevilnega ensambla, slabo pripravljene predstave; nekritičnost pri izbiri del nam je prinesla banalno šmiro in vzporedno je padalo tudi zanimanje publike. Moralno je doživela opereta popoln neuspeh in to v prvi vrsti radi nesmiselnega forsiranja, dočim bi pri smotreni razporeditvi repertoarja lahko tvorila važen del, ki bi prinesel nekoliko pestrosti in tudi finančnega dobička. Tako pa mislimo, da radi občutnih stroškov z dirigentom, notnim in garderobnim materijalom, ter inscenacijo tudi v tem pogledu ni dosti boljše. — Glavna slabost dramskega repertoarja je v enostranosti in vsiljivem računanju na blagajniški uspeh (pri tem se lahko tudi uštejemo).
Vprizorjene stvari so čisto prijetne, ne morejo pa biti jedro ali celo izključna vsebina letnega programa o-dra, ki si je dal za nalogo kulturno delo. Baš z ozirom na slednje pa je neodpustljivo, da nismo videli niti enega slovenskega, niti jugoslovanskega dela in to na odru, ki je potrebnost takega programa podčrtal celo v svojih pravilih. Jalovo je povdar-janje nacionalnosti, ako naše delo ne izdaja ta duh. — Po izvedbi so bile vse predstave pod povprečnostjo. Režijsko ugodno zamišljena ,.Pesem ljubezni44 v stilu revijske opereLe je
Redukcija delavstva pri K1D na Jesenicah
Še ni minulo niti tri tedno, ko je podjetje KID v svojem „Tov. Vestniku “ objavilo članek o napredku naše gorenjske težke industrije, ki daje tolikim vsakdanji kruh in katera bo stremela z geslom: za podjetnost, delavstvo in domovino — k vedno večjemu napredku te podjetnosti in blagostanju delavstva, ki je pri tej podjetnosti zaposleno. Dejanja pa, ki so kmalu po objavi tega članka sledila, nam potrjujejo sum, da za vsakim večjim povdarjanjem in slavlja-ftjem žrtev podjetja KID, ki jih ona baje doprinaša za podjetnost tega našega gorenjskega kota, za pro-cvit države itd., sledi udarec, katerega posledice trpi samo delavstvo in nihče drugi. Niti mesec dni ni minulo od objave gornjih slavospevov in že imamo za seboj celo vrsto redukcij, kup ljudi na cesti, ki danes ne vedo kaj bodo jutri jedli. In kakor smo obveščeni, niso to zadnje redukcije.
Če stvar ogledamo z gospodarskega vidika, pridemo do zaključka, da v zadnjem času ni večjih sprememb na tržišču železa innjegovih proizvodov, ali vsaj takih ne, ki bi vplivali na slabše. Naročila so celo narasla, narasla je tudi intenzivnost zaposlitve, tako da je občutiti pomanjkanje delovnih sil skoraj po vseh obratih, razen mehanične delavnice in kotlarne. Martinama dela z vso paro, ravno tako tudi novi plavž in je razen tega polno dela za proizvodnjo železa za zeniške valjarne, ki bodo iz tega valjale železniške tračnice, ker zeniške železarne takega železa ne morejo proizvajati. Torej pomanjkanje dela in naročil ne more prili pri leh redukcijah v poštev.
Prepričani smo, da pri sedanjih redukcijah ni igralo gospodarsko stanje podjetja, niti splošno gospodarsko stanje, nobene odločilne vloge. Tudi „Tov. Vestnik“ ne omenja nobenih sprememb na trgu proizvodov težke žei.ezue industrije , in tudi drugod ..nismo mogli zasledili podobnih vesti. Torej zakaj vse te redukcije, ki še bolj odpirajo vrata bedi in stavljajo delavstvo v težko moralično preizkušnjo in povzročajo' težke posledice v vseh gospodarskih in socijalnih odnosih našega kraja?
Podjetje KID ima danes sijajno konjunkturo! Ono si hoče zagotoviti celo novo tržišče — Zenico, kateri že danes pošilja železo za valjanje tračnic. Naročil je dovolj, tako da
danes KID manjša naročila niti ne sprejema, ali pa jih sprejema na daljšo dobavno dobo. To je ena stran. Na drugi strani pa se podjetje KID dobro zaveda, da je delavstvo nezadovoljno z nizkimi mezdami in z neznosnim delavnim tempom, ki je bil v zadnjih dveh letih v obratih tega podjetja uveden. Ni sedaj samo marksistično usmerjeno delavstvo, ki je z novimi delovnimi in mezdnimi pogoji nezadovoljno, ampak se lega danes zavedajo tudi narod, in krščanski socijalisti, na kratko — vsi organizirani delavci pri podjetju KID. Novi sprejemi, ki so se vršili na velike intervencije in predvsem iz kmetskega življa, tudi niso prinesli pričakovanih sadov. Radi tega hoče sedaj podjetje svojo podjetnost zavarovati pred upravičenimi delavskimi zahtevami po zvišanju delav. mezd in upeljavi znosnejših delovnih pogojev s tem, da delavstvo na splošno demoralizira s ponavljajočimi odpus-sti. Na drugi strani pa je verjetno, posebno če vzamemo v obzir odkrite in prikrite grožnje, ki jih moramo dan nadan slišati po obratih in či-tati v „Tov. Vestniku", da ima podjetje pri leh redukcijah še posebno taktiko, ki naj delavstvu in javnosti prikrije pravi namen, to je izmenjavo staleža na račun najpoštenejših in najznačajnejših, ki podjetju v enem ali drugem oziru niso všeč. To se pravi nameni podjetja — demorali-zacija delavstva radi nestalnosti službenega razmerja in onemogočanje organiziranega nastopa zavednega delavstva za zboljšanje delov, in mezdnih razmer s tem, da se izloči in onemogoči njegovo najboljše!
In kaj naj napravi delavstvo? Proti organizirani sili lahko doseže uspeh samo z istotako organizirano prolisi-lo! Ta protisila so naše delavske strokovne organizacije, ki pa morajo nastopati enotno, brez ozira svetovnega prepričanja svojih pripadnikov! Nič ne koristi klanjanje in klečeplazenje, še uiauj pa slrali radi gospodarske odvisnosti! Položaj nas vseh je negotov in brez naše enotnosti smo prepuščeni na milost in nemilost podjetju samemu. Posameznik sc te odvisnosti ne more otresti niti z največjo ponižnostjo in hlapčevstvom, ampak samo v enotni borbi vsega organiziranega delavstva! Ne posameznik, ampak celota se mora boriti za posameznika, kakor nam veleva geslo: vsi za enega, — eden za vse!
Domače vesti
NE ZAVRZITE POLOŽNIC! Plačujte redno naročnino j kdor pa je izpolnil svoje obveznosti in vseeno prejel položnico, ta naj jo odda prijateljem ter znancem in jim svetuje, da se naroče na „Soboto“! Celoletna jparočnina znaša din 45, polletna din 23, mesečna pa din 4.
Glasbena šola v Kranju je imela 26. junija svoj občni zbor. Poročila predsed. dr. Dolarja, tajnice ge. Kumrove ter blagajnika g. š. upravitelja Vrezeca so bila soglasno sprejeta Kritično je bilo preteklo š. leto za G. š., ko je mogla le klavirski pouk v celem obsegu obdržali, violinski odd. pa se je radi pomanjkanja sredstev moral ukiniti. Končno je morala G. š. poseči po skrajnem sredstvu, da je jTrihranila na materijalnih izdatkih čez velike počitnice; odpovedala je zelo priljubljeni in izvrstni učiteljici klavirja, ge Nilki Fakinovi. Le tako je mogla G. š. priti zopet na zeleno vejico, da je pokrila vse izdatke. Ker ga Fakinova prav dobro pozna težke razmere na zavodu, ni zamerila tega koraka nesebič. odboru. Občni zbor. je sklenil razpisati natečaj čez počitnice za klavirski in violinski pouk ter za mladinsko petje in upa, da se bo dovolj reflektantov za ta mesta. Plača b« znašala od 1200 din do 1800 din mesečno pri polnem razmahu pouka. Gl. šola bo poskrbela za prvovršt. učitelje, da ustreže ukaželjni ter glasbeno nadarjeni mladini, zlasti še tisti, ki sama nima za privatni pouk do-velj sredstev. Občni zbor je soglasno izvolil ves stari odbor. Predsednik pa je zaključil z iskreno zahvalo občinskemu odboru za lepo podporo, nadalje požrtvovalnemu kranjskemu občinstvu, ki podpira stremljenja kul-ludi ge Fakinovi, ki je vzdržala na turnega zavoda ter Uradniški zadrugi za njen izredni dar (100 din) ter zavodu z nesebično ljubeznijo polnih sedem let.
Komandir kranjske žandarm. čele major g. Cvijanovič Vladimir je bil povodom letošnjega Vidovega dne odlikovan z redom Belega orla. Casti-tamo!
Couch zof*, otomane,
in vse tapetniike Izdelke izvršuje totao in solidno po zmernih
cenah
V. TONEJC
tapetnik o KRANJ
bila sicer slabo in površno izvedena plčlika limonada, ki ni zaslužila ni-kakega truda. Ostale predstave so bile montirane v preizkušeni šabloni, pri kateri pa je težko govoriti o režijski zamisli. Najugodnejša bi bila gotovo Fodorjeva „Malura“, ki je predvsgm po zaslugi nekaterih odličnih igralskih kreacij zrastla do lepe višine, žal pa v zadnjem dejauju popolnoma opešala. — Enako je bil v inscenaciji edin poizkus začetek imenovane operete, ki je bil potem v toliko bolj kričečem in smešnem nasprotju z naturalistično šaro ostalih slik. — žal je resnica, da v pogledu inscenacije oder ne dopušča skoro nikakih možnosti razmaha in bo treba napeti vse sile, da se odpravijo tehnične napake. Potrebno pa bi bilo tudi več kritičnosti pri nabavi novih naprav in inscenacij, ki včasih presegajo nujne izdatke in radi zastarelosti nudijo le malo koristi. Nujno je treba uredili razsvetljavo ter izmenjati neokusne zavese, ki so prelahke in edinstvene barve. Mnogokrat se uporabljajo nepravilno v stilu tkzv. omarnega odra in so bile s to napako menda že ob nabavi izdelane. Odborniki gledaleškega odra bodo pri tukajšnjih tvornicah gotovo naleteli na polno razumevanja in o-der bo dobil nove zavese pod najugodnejšimi pogoji.
Povdarili smo, da je bil repertoar sestavljen po materijalnih motivih in se ni razmišljalo o tem, kako naj bo zajet, da bo oder s polno upravičenostjo nosil pridevek kulturnosti. Ker
se je v tem smislu delalo že vrsto let je umljivo, da se je ponovno govorilo in so padli celo konkretni predlogi za razpustitev, češ, da se je Čitalnica preživela. Kakor je položaj po svoji plati mogoče tragičen, vepdar je baš v tem kapitalna napaka, da preko materijalnega vprašanja ne vidimo nikamor dalje, da vse pesirusclnosli opravičujemo na ta način in pozabljamo, da smo se zadolžili zato, da si omogočimo svoj kulturni program in ne — da si privoščimo letne anuitete. — Upoštevajoč svoj zgodovinski program ni šla Narodna čit. v Kranju z vso upravičenostjo pol svojih predvojnih družic. Ohranili so jo ljudje, katerih o-sebni prestriž je v ozki zvezi z njenimi slavnimi dnevi, iz neke solzave sentimentalnosti in globoke pietete do spoštovanega mrtvaka. Izživljajo se
v	programatičnih frazah pri oštarij-skih pogovorih ali opozarjajo na občnih zborih na »dvanajsto uro" in čas izpreobrnjenja nazaj v idilično čitalničarsko dobo, skratka, njih pogled je usmerjen nazaj in zato njih delo ne more najti odziva. Zaman j so skušali pomladiti svoje vrste in šele v zadnjih letih se je v vsem nekoliko izboljšalo. Ozdravitev je prvenstveno v tem, da so opustili v društvu svojo politiko nekateri gospodje, kar nam jamči, da je oder na poti izboljšanja. Od stare čitalnice je ostalo le ime, opravičenost obstoja pa si mora zajamčiti s programom ki bo zakoreninjen v kulturnih in socijalnih potrebah naše dobe. Kot kulturno prosvetno društvo je Nar.
čitalnica še vedno potrebna posebno še radi lega, ker v Kranju nimamo razen 'Katoliškega Pros. društva nobenega, ki bi delalo v tem smislu in zajelo večji obseg. Želeti bi bilo, da je za vselej zgubila lokalnopolitični pomen, ki ga je nosil pred leti in da ji vsi kranjski sloji pomorejo z aktivnim delom do položaja, v katerem bo mogla v polni meri zadovoljevati zahtevam našega kulturnega življenja in to ne samo na gledališkem polju.
Še s posebnim ozirom na gledališko udejstvovanje pa je važno sledeče: demokratična ureditev društvenega življenja, ki bo omogočala slehernemu najširše udejstvovanje in že sama po sebi izpodbijala razne predpravice in politična podlikavanja; — jjačrtno delo v pogledu repertoarja in repertoarne politike, kakor tudi v smislu gospodarskih vprašanj, ki se tičejo amortizacije dolga, letne najemnine, modernizacije oclra in oder-skih naprav, adaptacije dvorane v svrho izboljšanja akustike in lokalizacije zunanjega ropota in dr.
Ob zaključku sezone in z dvojnim povdarlcom na repertoar, ki so ga nekateri pričeli uvajali kot edino zveličaven, citiramo misli iz programa-ličnega uvodnika gledališkega lista sokolskega društva v Trbovljah: Dvignimo se ijZ breznačelnosti in idejne puhlosti, iščimo v Talijinem hramu poleg zabava tudi topline duha. Ne dopustimo, da bi naše gledališče bilo samo komedijantsko zabavišče predmestja, temveč pravo žarišče narodne m sokolske prosvete."
V	nedeljo vsi na Labore! Udruže-nje vojnih invalidov priredi v nedeljo 3. julija ob 3. uri popoldne na Laborah pri g. Drakslerju ob 20-let-nici obstoja veliko vrtno veselico, pri kateri sodeluje godba kranjskega Glasb, društva. Vstopnine ni, sprejemajo se le proslovoljni prispevki. Ker je čisti dobiček namenjen najbednej-šim, zato je dolžnost vsega meščanstva pa tudi okoličanov, da z mnogoštevilnim obiskom podpro idealna stremljenja UVI v Kranju in tako dokažejo, da še niso čisto pozabili na vsega usmiljenja vredne žrtve svetovne vojne.
Hotel Stara poSfa, Kranj
Vsak večer vrtni koncerti Žive postrvi in raki se dobe stalno
Narodna čitalnica v Kranju opozarja vse igravce in igravke gledališkega odra, da je udeležba na rednem občnem zboru Nar. čitalnice, ki se vrši v četrtek 7. julija ob pol 9. uri zvečer v posvetovalnici Nar. doma, za vse — strogo obvezna!
Drž. real. gimnazija v Kranju rabi okroglo 90.000 kg suhih in zdravih bukovih drv za kurjavo. Cena po teži, plačilo takoj po dobavi. Reflek-tanti naj pošljejo zanesljivo kolko-vanc s 5 din ponudbe do 15. julija t. 1. na ravnateljstvo.
Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju bo sprejemalo prijave kandidatov za I. letnik v času od 25. do 28. avgusta 1938. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 29. avgusta ob pol 9. uri. Vpisovanje se bo vršilo 5. septembra 1938. od 8. do 12. ure. Popravni izpiti se vršijo od 25. do 27. avgusta 1938.
Odbor Nar. čitalnice v Kranju obvešča članstvo, da se vrši v četrtek 7. julija ob 8. uri zvečer v prostorih bivše kavarne v Nar. domu 75. redni občni zbor N. C. s sledečim dnevnim redom: poročila preds. in funkcijo-narjev, volitev odbora, določitev članarine in slučajnosti.
„DINGAC“ originalno, zajamčeno pristno, črno sladko zdravilno vino, priporočljivo posebno za slabokrvne in rekonvalescente, se zopet dobi pri „PETERLINU“!
.{Športni klub Kranj priredi v nedeljo 10. julija ob 3. uri popoldan na vrtu g. Križnarja v Stražišču vrtno veselico in vljudno prosi vsa kranjska in okoliška društva, naj na ta dan ne prirejajo svojih veselic. Športni klub Kranj je dosedaj vedno ra-devolje upošteval tozadevne želje.
Posledice pomanjkanja vode —o-bolenje. Iz leta v leto se prerokuje, da bo pomanjkanje vode odpravljeno. Lansko spomlad so z velikim pom-pom zvezali sedanji tupališki vodovod z novim preddvorskim vodovodom v Novi vasi. Rečeno je bilo, da je za prvo silo odpravljeno pomanjkanje vode v Kranju. Ta trditev se je izkazala kot neresnična. Že pozimi je letos primanjkovalo vode, to kar se pa sedaj dogaja, je že pra-
vi	škandal. Podnevi voda sploh ne teče, gospodinje jo morajo loviti v jutranjih urah, če imajo srečo. Tujci in gostje po hotelih bodo odnesli lepe vtisa od nas, ko nimajo vode, da bi se mogli umili. In koliko je drugih primerov, ko pomanjkanje vode ogra-ža higijeno in zdravje prebivalstva. Naj nejevernim Tomažem danes povemo sledečo kokretno zgodbo, ki se je zgodila v torek. V tovarni „Sem-perit" je veliko število nameščencev. Popoldne so prosili donašalko Frančiško, naj jim prinese vode, da si ugase žejo. Ta se je čez nekaj časa res vrnila z vodo, ni pa povedala, da je voda iz umazane, po "kemikalijah in kanalih okužene Kokre. Do-pašalka je seveda prinesla vodo iz Kokre, ker voda v vodnjaku ni tekla. Jn rezultat je bil, da so skoro vsi, ki so to vodo pili, dobili lažje obolenje. Ali boste čakali tako dolgo, da izbruhne kaka epidemija?
»Slov. Narod"
Vodovodni odbor ima svojo redno sejo v pondeljek 4. julija ob 2. uri pop. v mestni posvetovalnici. Ker je na dnevnem redu ureditev zelo važnih vprašanj, je udeležba obvezna za vse člane vodovodnega odbora.
Opekta
Navaden zavojček za približno 1 kg marmelade, cena Din 4’—
FRANC BENEDIK
GOSTILNA	TRGOVINA
STRAŽIŠČE
BALINANJE — VRT NAJ LEPŠA IZLETNA TOČKA
Tiskarna
»Sava" d. d.
Kranj
Knjigarna - Knjigoveznica Izdelava štampiljk Zalega vseh iolsklh potrebščin
OlUGIIt SE!
elegantno dobro in poceni ob prihodu v Ljubljano.
Novosti za dame in gospode v ogromni izberi kupite vedno najugodneje
V MIIUFRHT1RI KOI
LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 15
PRI NUNSKI CERKVI
KLETARSKO DRUŠTVO ORMOŽ
JE OTVOR1LO V PREDOSLJAH 44 PRI KRANJU
SVOJO PODRUŽNICO
KJER IMA STALNO NA ZALOGI IZBORNA
raisnm iranm um
VSEH VRST
PRODAJA SAMO NA DEBELO
MRLI HUSI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb In mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote* Kranj, Bleiweisova 7
Kuharico
ki opravlja tudi vsa gospodinjska dela sprejmem takoj. Naslov v upravi „Sobote“.
Proda se
pet oleandrov velikih, košatih, rdečih. — Poizve se na Tyrševi 9.
Spreš me se
takoj vesten, pošten, energičen
Ml čuval
za lovišče Ovsiše pri Podnartu. Vse podrobne informacije daje
Peter Kobal, Kranj
Kdor
preživi svoj dopust
v DALMACIJI
bo najboljše postrežen
V PENSIONU
»BALKAN" v CAVTATU
PRI DUBROVNIKU
Celodnevna oskrba od 45’— do 65'— din
Vodstvo, kuhinja in vsa postrežba v
SLOVENSKIH ROKAH!
INSERIRAJTE v „SOBOTI!“
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta itd. gospoda
IVANA COFA
kontrolorja mera v p.
kakor tudi za častno zadnje spremstvo se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa izrekamo g. dr. Bežku za trud med boleznijo, častiti duhovščini, pevcem za ginljive žalostinke, deputaciji Gasilnega društva, poštnim uradnikom, ki so prihiteli v nad vse častnem številu iz Ljubljane ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja.
Kranj. 27. junija 1938.
ialujoia rodbina Cofova
in ostalo sorodstvo
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sožalja ob bridki izgubi naše nepozabne
TIKTOBME TESIBIH m ČER1MK
se prav vsem najiskrenejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. dr. Globočniku in dr. Bežku za za skrbno zdravniško nego, prečastiti duhovščini z g. dekanom Škerbcem na čelu, uradnim predstojnikom, someščanom, prijateljem, darovalcem vencev in vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti.
Vsem in vsakomur — iskrena hvala!
Tesarik Jožef, soprog
in ostalo sorodstvo
Na zadnji občinski seji je gospod župan s ponosom sporočil, da je občinski proračun že (z dvainpol mesečno zamudo!) potrjen od banske uprave, pozabil pa je povedati, kaj je s pavšalirano občinsko trošarino — gre samo za 720.000 dinarjev — in kako napredujejo pogajanja s tovarnami glede te trošarine in glede „ti-stega velikega posojila*4, ki je vedno manjše, pa ne zato, ker ga zapravljamo, ampak vsled tega, ker ima naša občina še toliko težkih miljonov pri davkariji — na dobrem!
Pri Slavcu v Slruževem bo v nedeljo 10. julija popoldne velika delavska veselica, katero priredita del. kult. društvo j,Vzajemnost" in Zveza stav-binskih delavcev podr. v Kranju. Napoveduje se godba, ples, ribolov, pečeni koštrunčki in še mnogo dobrega za pod zob in za grlo!
„Uradni Iisl“ objavlja uvedbo poravnalnega postopanja o imovini Jožeta Vidmarja, neprolokoliranega lr-gioca v Kranju. Poravnalni sodnik je Pfeifer Josip, starešina okr. sodišča v Kranju, poravnalni upravnik pa dr. Ženko Josip, odvetnik v Kranju. Narok za sklepanje poravnave pri okr. 'sodišču v Kranju se vrši dne 20. julija ob 9. uri dop., rok za oglasitev leče do 15. julija 1.1.
Berite »Soboto"
NAKLO
Občinski urad ni koncertna dvorana! Iz pisarne našega občinskega u-rada se sliši večkrat še pozno zvečer kar ubrano večglasno petje. Nedavno je donela tista lepa narodna „Oj zdaj gremo...“ Človek se ne bi čudil, če bi jo peli bivši jenesarji, zakaj pa naj odhajajo že tako zgodaj naši sedanji zaslužni občinski očetje pa res ni jasno, če niso že sami kaj zavohali..., kajti zveze imajo res dobre! No, pomota se je kmalu razjasnila. Peli niso namreč občinski očetje, le ponoči spremene včasih občinski tirad v koncertno dvorano, to pa radi točnega načrtnega gospodarstva, da se tako vsi prostori čim bolj gospodarsko izrabijo. Tudi Kranjcem bi svetovali, da nas posnemajo!
BESNICA Naša gasil, četa priredi v nedeljo 10. julija pri Gasilskem domu veliko vrtno veselico z godbo, plesom, prosto zabavo in srečolovom. Vstopnine ni! Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo nove motorke vabimo občinstvo, da se te prireditve polnoštevilno udeleži!
CERKLJE Društvo obrtnikov v Cerkljah prireja te dni na keglišču g. Kepica Janeza v Dvorjah keglanje za dobitke; dne 3. julija pa bo priredilo obrtniško veselico v prostorih ge Franje
Sajovičeve v Cerkljah. Dobiček teh prireditev je namenjen društvenim potrebam. — Člani starega odbora se z veseljem udeležujejo društvenega dela, kar dokazuje nesebično požrtvovalnost za skupne interese!
Nekaj cevi smo dobili. Ce jih še kaj manjka, bi jih lahko dobili od kranjskega vodovoda na posodo, ker jih v Kranju itak skoro nič ne rabijo!
Občina je nakazala iz okr. cestnega fonda nekaj podpore za dva brniška mostova. Kaj pa Cerklje? Tudi v Cerkljah bi bilo treba popraviti most čez Suhi graben pred Robasom. Ali smo v Cerkljah morebiti slabo volili?
ŠKOFJA LOKA Na predlog min. vojske in mornarice je bil odlikovan zaslužni sokolski delavec učitelj Horvat Rudolf z redom sv. Save 5. raz. Caslitamo!
Telovadni nastop sokolskega društva Šk. Loka bo v nedeljo 10. julija O Mestnem trgu. Pokazati moramo več zanimanja za trg, kjer so skoraj vsi javni uradi in ki predstavlja središče mesLa! Razsvetljava ob hišah z šibkimi žarnicami, ki poleg tega pošiljajo polovico svetlobe v zid, nikakor ne ustreza trgu, ki reprezen-tira mesto! Zadostna razsvetljava je nujno potrebna! Druga stvar je preljubi prah. Škropljenje v sedanjem obsegu ne zadostuje. — Smešno je,
kako Ločani stalno povdarjamo lepoto svojega mesta, vabimo tujce na letovišče; jim na Mestnem trgu prirejamo promenadne koncerte in jih nato mučimo s temo in prahom.
Iz meščanske šole. Letos se je vršila na naši meščanski šoli že tretja matura. Od 15 maturantov jih je izdelalo 7, ostali imajo ponavljalni izpit. Proslava ob zaključku šolskega leta je bila 26. t. m., nakar je bila otvorjena razstava ročnih del. Med temi je zlasti omembe vreden velik relijef Jugoslavije, ki so ga izdelali dijaki 4. razreda.
JESENICE
Ustanovni občni zbor Jč lige na
Jesenicah je dokazal, da je naše najsevernejše mesto budno na straži in da je misel slovanske vzajemnosti zajela vse, brez razlike strank in svetovnih nazorov. Viharno pozdravljen je bil konzul CSR v Ljubljani g. ing. Minovsky in pa predavatelj sodnik g. dr. Kyovsky iz Novega mesta, ki je v jedernatem in dokumen-tarično podprtem govoru dokazal pravo stanje stvari v CSR. — V odbor so bili izvoljeni zastopniki vseli plasti in taborov, tako da z upravičenjem lahko pričakujemo, da bo delo J C lige doseglo cilje, ki so zastavljeni! 'Združeno delo vseh plasti naroda more pod takimi pogoji roditi le pozitivne uspehe.
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij „Sobote“ Čolnar Lojze, Kranj, Bleivveisova 7 — Tiskarna „Sava“ d. d., Kranj — Za tiskarno Vi’, ^e PcŠl, Kranj