LETO I. ŠTEVILKA 5 28. IX. 1944 Pripravljeni na odložilni boj - Zur letzten Entscheidungsschlacht bereit Medtem, ko se nemSkim mejam pribtižuje "odločitev, stoje slovarski domobranci, zvesti prisegi, v pripravljenosti za zadnji pohod za bodočnost svojega naroda. Wihr«nd slch an dan Cwahtmannet allan mil Pamafn und GatchOCan den Kommuni-sten anfgegan. Im Kampfgelanda Ba«orachung iwiichan dan Enheitt»ijhiern dar. Polirai-Gabitgtjagat un dar slowon. land«swahr<. Eine klain-a Stockung baim Voimaitch wird iui kurzari ESpausa bamUzt. Dar Granat-war»ar be-ot *oban«. wu konnan ja jadan Auganb ck wa>ier mOuw... Aufn PK SS Kriagsoenchtar Backmann M i'1 J Si UBNBiaH X I i 4 S i i g i i i U i mi u> k. Izvidnice morajo prve naprej. SloOlrupp voiautl Komuniste zaslišujejo Stotnik slovenskega domobranstva pregleduje tolovajeve zapiske. Bandllsn wuiden goslelll Ein Hauptmjnn dO' «low landeswehr ubeiprbtt die boi don Banditen vorgctundenen Paptere Prav do nedostopnih položajev brne motorji. Bis zu deri unzuganglichsten Positionen dringen Kraftfahrrader vor. Pri napadu na neko višino so slov. domobranci ujeli med rdečimi slovenskimi »osvobodilci« tudi dva Italijana. Nemci jih zaslišujejo. Be> der Frslijrmung einet Hohc viurden auch zvvei Italiener von der slow. Landes-wehi getangengenommen Die Angaben der beiden italiener werden gepriilt. Boj z vsemi sredstvi # K mit a||en Mitte|n in vedno boljša iiurienost v težkem orožju ' ' . „ Foitichreltondo Ausblldung untoror landoivvohrmHnnor an je nas odgovor na Broiove sanje o 15. septembru tchworon WaHon itX dio An«wort aut dlo TrHumo doi Bnn- dlton Broi hinsichtllch 15. Septombor. NaS prezident, div. general Leon Rupnik — generalni mspeklor vsega Slov. Domobranstva Nu velikem manifestacijskem zborovanju ob obletnici vzpo-stuvitve slovenske uprave v unionski dvoruni v Ljubljani, dne 24. t. ni., je SS-Obergruppenfiihrer in general policije g- Erwin KOsener v lepein nagovoru nu vse Slovence in posebej nu prezi-dcnta generala Kapniku, legu imenoval zu generuluegu inšpektorju vsega Slovenskega domobrunstvu in mu slovesno izročil zu-časno listino o imenovanju, epolete div. generulu in zlato vezenega krunjskcga orlu. Ko so naši funtje zu to zvedeli, je šel skozi vse Slovensko domobranstvo nepopisen val veselja in nuvdušenju, da bodo sedaj svojega ljubljcnegu generulu videli v uniformi nu čelu in nuj tesneje povezanega z našimi vrstumi. S tem imenovanjem je bilo tudi slovenskim domobrunccin duno najvišje priznanje z nemške struni. Naši vojaki so svoje vrste še bolj strnili, in s še večjim navdušenjem bodo odslej udarjuli po komunističnih tolovajih in izdajalcih slovenskega nurodu, do popolnega uničenju boljševiške kuge, kateremu bo sledila nova, lepša bodočnost slovenskega nurodu v preurejeni Evropi. General Rupnik je takoj po imenovanju dal na slovenske domobrance poseben oklic, ki ga zurudi važnosti objavljamo v domobranskem glasilu: Slovenski domobranci! l'o Ireh letih boju s sovražnikom, ki ga je omamil in kupil Žid in ki ima nalogo, da uniii nai mali slovenski narod in opustoši naio ljubljeno domovino, stojite sedaj v odločilnem boju. l'ruv tako kot ste dve leti kol vaški stražarji in minulo tretje leto že kot slovenski domobranci hrabro in požrtvovalno (uvali in branili svoje slovenske rojake in svojo domovino v jedru slovenske dežele — v Ljubljanski pokrajini, je sedaj vaša naloga in dolžnost, da se najbolje izkažete v odločilnem boju za biti ali ne biti slovenskega naroda. Od vaic zvestobe, tuta dolžnosti, hrabrosti in požrtvovalnosti je sedaj odvisno, ali bo nai narod še obstajal in živel, ali pa bo v židovski boljševiški sužnosti propadel in izginil iz zgodovine narodov. Od vašega zadržanja in mere vaie pripravljenosti pa bo tudi odvisno, kakšno mesto bosta naš narod in naša domovina zavzela v družbi narodov na novo urejene Evrope. Cim hitreje in čim bolj temeljito boste potolkli komunističnega sovražnika, tem večje in tem bogatejše bo tudi plačilo naše drage domovine, našega naroda in tem višja bo tudi vaša nagrada. Pazite na to in glejte v bodočnost! Danes v tem boju niste sami. S'a vaši strani se bojuje nemški vojak, ki nas je ločno pred enim letom že enkrat rešil. Nemški vojak je glavni in prvi borec v tej vojni, ki jo vodi svetovno židovslvo proti vsemu ]>oštenemu človeštvu. Ne bije se samo za svojo nemško domovino in svoj nemški narod. Boj rodi za vse pošteno človeštvo, za Evropo, ki je vendar tudi naša širša domovina. Nam je to že pred enim letom otipljivo dokazal; še bolj pa bo to dokazala bodočnost. V zvestem bralstvu v orožju z nemškim vojakom in z božjo pomočjo boste ta boj vzdržali. SS-Obergruppenfiihrer general Rosencr izroča generalu Kapniku generalske znake in listino o imenovanju za generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva ter mu čestita. Zaupajte v Boga, ki nas ne bo zapustil v boju, katerega bijemo za kraljestvo njegovega reda na svetu! Vzemite vse težave, odpovedi in napore pogumno nase! Bodite poslušni svojim predpostavljenim, ker je pravi vojaški red zgrajen šele na poslušnosti in disciplini! Vsemu svojemu narodu bodite pravi zgled zaradi svojega poštenega, viteškega in na pomoč pripravljenega vedenja! Bodite med seboj in do nemških tovarišev, ki vam pomagajo, dobri in na žrtve pripravljeni tovariši! Ne trpite v svojih vrstah lakomnežev, požeruhov, pijancev, ženskarjev, strahopelnežev, zakrinkanih komunistov, zločincev in ljudi brez čuta za čast! Negujte vero v Boga, ki vam jo je vcepita vaša pobožna, dobra in poštena slovenska meti; zato proč s kletvijo, kvantanjem in pravega borca proti komunizmu nevrednimi razvadami! Opajajte se ob globoki domovinski ljubezni in pravem narodnem ponosu! Bodite prepričani, neizprosni sovražniki protislovenskega, izdajalskega in zločinskega komunizma! Ne verjemite lažnivemu prigovarjanju sovražnikov! Bojijo se ras; zalo bi ram radi nagnali strah v kosti, da bi jim bili manj nevarni! Poslušajte samo svoje vodstvo, ki bo vedno — kakor doslej, tako tudi v bodočnosti — rodilo brigo o ras! Prepričan sem, da ras bo tudi r najtežjem boju držalo pokonci l.r>00 letno izročilo slorenskega borca in rojaka; zato ras, dragi moji domobranci, navdušeno pozdrarljam kot raš generalni inšpektor r sega Slovenskega Domobranstra, za kar me je danes imenoral SS-Ober-gruppenfiihrer »n general policije g. Eririn Rosener, in ram kličem: Naprej — z vero c Boga za narod in domorino! Slorenski domobranci, zdravo! Generalni inšpektor dir. general: L*»n Rupnik. OB OBLETNICI Štiriindvajsetega septembra je poteklo leto dni, ko je bilo s posebnim razglasom ustanovljeno Slovensko domobranstvo. Na ta dan, ki je postal mejnik novih dni v najusodnejšem čnsu naše zgodovine, je general Rupnik stopil pred slovenski narod in ga poklical k skupnemu delu in v boj proti komunizmu. Goli življenjski obstanek slovenskega naroda in njegova velika domovinska ljubezen sta mu narekovala, da je nastopil v teh najtežjih urah in združil vse poštene Slovence v enotno narodno skupnost. Dve leti komunistične revolucije na naših tleh in 8. september 194"* so s potoki bratske krvi prečistili slovenski narod in ga streznili, da se je po žaloigrah na Turjaku, Grčaricah, Kočevju, Mozlju, Begunjah in Novem mestu zavedel usodne stvarnosti: ne smemo več izbirati sredstev, s katerimi bi si mogli zagotoviti obstoj in narodno življenje. Ce hočemo živeti, moramo položaj stvarno razsojati in enotno nastopiti. Na teh temeljih je bilo zasnovano Slovensko domobranstv,o in na tej osnovi se je začelo skupno delo vseh narodno čutečih Slovencev. General Rupnik in njegovi sodelavci so se zavedali, da je le v takem sožitju zanesljiv temelj za uspešno delo v korist in boljšo bodočnost slovenskega naroda. Iz neenotnih in nepovezanih Vaških straž, ki so dale temelj narodnemu odporu proti komunizmu, se je prav na teh osnovah po zaslugi nemškega poveljstva in domobrauskega vodstvu v letu dni zgradilo Slovensko domobranstvo v odlično organizirano in dobro oboroženo vojsko, ki prav v zadnjem času zadaju komunističnim krdelom po naši zemlji zadnje pogubne udarce. Junaški odpor tisočer slovenskih domobrancev v majhni Ljubljanski pokrajini in uspešni nastopi primorskih stražarjev ter gorenjskih protikomunističnih borcev v enoletnem boju proti komunizmu so potrdili resnico, ki je danes in bo tudi v bodočnosti slovenskemu narodu v čast in ponos: slovenski narod ima kljub velikim žrtvam, ki so padle zaradi komunistične revolucije, še vedno mnogo in toliko zdravih narodnih moči, da l>o lahko zdrobil boljševizem na svojih tleh in ga za vselej iztrebil s svojo zemlje. Slovenski narod se zaveda, da z boljševizmom ni sprave. Zato se bori ob strani nemškega vojaka proti komunizmu in mu niso mar kramarski računi ljudi, ki so ga zapustili v najtežjih urah samega, sedaj pa iz tujino hujskajo in zavajajo ljudstvo ter ga pošiljajo v smrt za boljševiške koristi, medtem ko sami s svojimi novimi gospodarji Angleži in Amerikanci niso imeli niti namena pomagati slovenskemu narodu. Na to pot Slovensko domobranstvo nikoli ne bo šlo, dokler še diha zadnji slovenski domobranec. Slovenski narod ni nikoli imel nič skupnega s komunizmom, zato se bo tudi do konca boril proti njemu in vsem tistim, ki komunizem kakor koli podpirajo. Naš napačni idealizem in lahkovernost sta nas le 8. septembra 1943 speljala na krivo pot, na kateri je pod komunističnimi krogluiui in noži izkrvavel cvet slovenske mladine v Grčaricah, Mozlju, Turjaku in drugod. Zato so tudi zaman vsa besedičenja domačih in boljševiških ter inason-skih plačancev iz tujine. Slovenski narod se je i/.vil iz objema boljševiške polasti in se strnil okrog Slovenskega domobranstva ter nemškega vojaka, ki imata pred seboj en cilj: ohraniti slovenski živelj in mu graditi boljšo bodočnost v novi Evropi. Slovensko domobranstvo je danes močno in enotno ter živo povezano s svojim narodom in njegovim voditeljem generalom Rupnikom- Prav tu enotnost in povezanost sta dokaz naSe prave poti iu poroštvo naše zmage, Zato lahko ob obletnici ustanovitve našega Slovenskega domobranstva z zaupanjem in vero gledamo v v bodočnost! Stojan Savinc. Od tega. kako se bo naš narod izkazal v odločilnem boju za prevlado Dobrega ali zla na svetu, je odvisno, ali bo tudi naš narod izbran za sodelovanje pri obnovi pravičnega. Bogu dopadljivega reda. ali pa bo obsojen na propast in izginotje iz zgodovine narodov. Zdrava, narodno zavedna in sebi zvesta večina slovenskega naroda pa je že preko usodnega križpotja. Šla je po edino preostali odrešilni poti. .Na čelu nje. kot prvoboritelj naše bodočnosti, naše hrabro Slovensko domobranstvo. To je, ki nas vodi in nam dela pot hodno. Toda bil bi krivičen, če ne bi dal priznanja našim vrlim domobrancem, ki so se opajali ob živ h izvirih svetih izročil našega naroda in tako v ljubezni do svojega naroda prekaljeni hiteli preko vseh spogledovanj, obsodb, ovir in klevet v odločen, brezkompromisen boj proti edinemu smrtnemu sovražniku našega naroda, zločinskemu boljševizmu, zakrinkanemu v mikavni laži OF. Vse leto so kot pravi narodni junaki v molku in preziru vseh težav in ovir ustvarjali trdno fronto naše borbe proti OFarskemu satanizmu in postali našemu trpinčenemu, tako strahotno preizkušenemu kmečkemu narodu trdna opora, ki je ne morejo in je ne bodo nikdar mogli razkrojiti najbolj spretno zamišljeni po- izkusi, ker je v svojem delu in v svojih idealih Slovensko domobranstvo postalo našemu narodu prava svetinja. Z največjim zadovoljstvom morain dati toplo pohvalo predstavniku našega naroda, našemu kmetu, ki je na .svoji koži čutil prekletstvo boljševiškega divjanja in prvi s|k>/.nal opravičenost našega ravnanja. V /anpanju v božjo pri-čujočnost nad nami. v zvestobi svoji bičani, ljubljeni žemljici nam je vsem postal zgled enotnosti in vzdržne discipliniranosti v borbi za naš narodni obstanek in s tem postavil pred nas vse opravičeno zahtevo, da mu sledimo in se enotni in brez vseh pridržkov do konca bijemo proti komunističnemu nasilju. Le tisti, ki vzdrži do konca, dobi polno plačilo! Zato tudi za naprej združite vse svoje sile v enotno vsenarodno falango za boj proti komunizmu do njegovega popolnega uničenja in iztrebljenja! — Delajte neutrudno in borite se krepko! — Krepite in disciplinirajte svojo voljo in hotenje! — Čuvajte našo čast in naša izročila! — Verujte in molite! — Potem nam pravična zmaga ne uide! Svojo sodbo bo povedala zgodovina. Pred njo pa Ikj naš mali narod zaradi tega leta stal poveličan in svetal! (Iz prezidentovega govora ob obletnici Slov. domobranstva.) I Zadnja (kitka IdLe, &o cAdočida Rusko poslanstvo je že od nekdaj imelo cilj združitev vseh Slovanov in stremelo vedno za razširjenje svojih meja. V novejšem čusu je pa zahteva združenja vseh slovanskih plemen podvržena popolnemu prvenstvu boljševizmu. Popolnoma jasno je, du do tega združenja ne more priti, dokler l>o Stalin voditelj komunistične intcrnacionale. Vsak poskus odcepitve tega ali onega naroda od nemško-evropske fronte je do sedaj končal s popolno kapitulacijo njegovih narodnih koristi in svetinj. Zato je boljševizem pri zasiižnjevanjii narodov začel z zatiranjem cerkva in svobodnih kmetov; to vedo danes predobro posamezni narodi, novi dokazi niso potrebni. Ker stu cerkev in kmetova neodvisnost temelj življenjske skupnosti, zato je jasno, da boljševizem tako postopa. Cerkev in kmeta mora uničiti, da s tem v kali zatre zanesljivi narodni odpor. Na jugu in zahodu sicer niso boljševiki, temveč Angleži in Amerikanci zasedli gotove dele pokrajin, toda povsod tam imajo Sovjcti svoj odločujoči vpliv. Dejstvo, du iz teh zasedenih pokrajin odpošiljujo velike, zoporedne transporte delovnih moči v Sibirijo, je dokaz, da sta Anglija in Amerika že sedaj v popolni odvisnosti od Sovjetov. Navidezno je torej svetovan revolucija v najlepšem razvoju. Stoletja in stoletja živi nemški nurod v nekaki tesni, ki mu je bila določena. Naravna razteza (ekspanzija), kukor so jo imeli njegovi nasprotniki, mu je manjkala. Posledice so bile slabe in dobre. Slabe so: Nemčija s svojimi 145 ljudmi na km3 ni imela priložnosti vse te ljudi doma tako izkoristiti, kakor so to storili njeni nasprotniki v njih brez posebnega truda pridobljenih kolonijah, znatni odstotek naroda se je torej izselil in bil potemtukem zgubljen za evropski napredek. Tesna v deželi je seveda kljub temu ostala. Drugače je bilo pri nasprotnikih. Oni so v istem času gospodarsko uredili nove pokrajine in črpali iz njih neizmerna bogastva. Nemškemu narodu ni torej preostalo drugega, kakor da je vso svojo skrb posvetil kulturnemu napredku. Nemčija je postala dežela pisateljev, pesnikov in znanstvenikov in je skušala v tej smeri doseči ono, kar so ji na drugi strani odrekali. Rodil se je problem za problemom, ki so v naprednosocialistični državi pod Hismnrkom dobili svoj začetek, nadaljevanje pa v osebi Adolfn Hitlerja. V tem oziru se Slovenci prav lahko primerjajo nemškemu narodu, ker ravno sedaj živimo v času, v katerem si poedini evropski narodi prizadevajo otresti se spon, ki jih oklepajo. V tem usodnem trenutku je Nemčiji in njegovim evropskim narodom priskočil na pomoč drug činitelj, t. j. izum. Ako ima nasprotnik trenutno materialno prednost, je to edino le posledica njegove razteznosti. Mi pa si pridržujemo iniciativo obrambe v naših rokah in jo izpolnjujemo z našim novim orožjem. Potem šele bomo v zadnji fazi silovitega vrveža vojne. Ako se je sreča najprej smehljala nam, za tem pa našim nasprotnikom, potem bo ta vojna v trenutku svoje poslednje dobe dobila popolnoma drugo podlago z našimi izumi, ki so sedaj še v tajnosti. Ti novi protiukrepi so tisti, ki bodo sedanjemu branitelju prinesli zmago. Neomajno zaupanje nemškega naroda v svojega voditelja Adolfa Hitlerja je duševna sila evropskega odpora proti njegovim sovražnikom. Nemški narod stoji danes v celoti fanatično in z zmago zanesljivo in strnjeno za svojim voditeljem. Ta stomilijonski narod čoka na poslednje povelje, ki mu prinese zmago, sovražniku pa poraz. SS. U-Strf. Wolfs. DCi Tisti, ki do sedaj niso nič trpeli in molčali. Tolovaj Broz-Tito v »Rimu«. Fotograf: »G-g-gespud tovariš maršal, prijazno... še bolj prijazno...« Zločinec zagrebških zaporov št. 4S": »Da... da... Samo ti udiesi liepo, znaš druže. — A bedasti Kranjci neka vieruju, da niesam više razbojnik i komunista. Neka samo vieruju oni, da sam — veliki Jugoslaven...« Nemško-slovensko bojno tovarištvo v borbi proti tolovajem Nemški vojni poročevalec Wilhelm Schulz, ki so je udeležil z nekim nemškim policijskim bataljonom skupaj z našimi domobranci pohoda proti komunističnim nasilnikom, je napisal poročilo, ki ga v prevodu prinašamo za naše bralce. Poročilo je polno priznanja in hvale na račun naših borcev in bo slovenskim domobrancem prav gotovo v ponos. Neizprosno se nadaljujejo borbe nemških SS bataljonov in slovenskih domobrancev proti komunističnim tolovajem, ki iz gozdnih skrivališč nadlegujejo in ropajo mirno prebivalstvo ter uničujejo ceste, pota, mostove in naselbine. Nemška SS policija in slov. domobranstvo delata v vzglednem vojnem tovarištvu. V raznih obkoljevaluih pohodih neprestano preganjata komuniste. Premalo, vse premalo poznamo junaštvo teh mladih slovenskih mož, ki se pod najtežjimi prilikami žrtvujejo za domovino. Naslednje poročilo naj nas o tem vsaj nekoliko pouči. • Poveljnik je razgrnil zemljevid. »V tej vasi so. Tu imajo skladišča. Sem moramo,« pokaže na rdeče začrtan krog. »To je tolovajsko gnezdo, cilj našega pohoda.« »Tod pojdejo nemški planinski lovci, tam domobranci. Tako bodo obkoljeni. — Bodite točni! Upajmo, da nas ne bodo opazili in pobegnili. Boriti si itak ne upajo...« Vlak zavozi v postajo. Kratka povelja. Orožje rožlja. Vojska je oživela. Vse je tn: edinice gorskih lovcev, motorizirano orožni-štvo, ruski prostovoljci in domobranci. Da. domobranci! Mule in konji so otovorjeni. Vse hiti v temi preko tračnic in zaseda vagone. Možje — mladi in srednjih let — sede v vlaku. Bleda luna osvetljuje skozi okna njih zagorele obraze. Gorskim lovcem v zeleni obleki čepi s planiko okrašena čepica po strani na glavi. Možem je videti, da poznajo boj in da hite od boja do boja. Prav takšni so domobranci. Le da imajo na levem rokavu kranjski grb, na čepici pa slovensko trobojnico z orlom. 2e nad dve leti žive trdo življenje v boju, napornem zasledovanju in uničevanju mednarodnega komunizma, ki se skuša vkoreniniti tudi v rajsko lepi slovenski zemlji. Skriva se v težko dostopnih gozdovih in gorskih gnezdih. Od časa do časa se priklati ta golazen v dolino, kjer s satansko naslado strahuje mirno ljudstvo in uničuje njih domove. 3>Izstop!« Vlak je v hipu prazen. Sonce je že visoko na nebu. Vojaki so posedli in polegli po travi. Jedo, govore in pojo. Lepe slovenske pesmi pojo. Praznično oblečena vaška dekleta se sprehajajo po trgu mimo njih in si jih z dopadenjem ogledujejo. Potem hite v cerkev k maši, ker je Marijin praznik. Ko so vojaki napojili in natovorili mule in konje, zadoni povelje: sOdhod!« Vsa oborožena množica se pomakne naprej. Vojaki so oboroženi s strelivom in hrano za šest dni. Sopihajo pod težo. >Izvidnice naprej!« V dolgih, vijugastih vrstah se pomikajo slovenski domobranci in nemški soborci proti obronkom pogorja. Za hrbtom se nam odpira lepa, prostrana pokrajina — ljubljena domovina slovenskih borcev. Vse počez zeleni hribi, kakor v Thnringu. Vmes ljubke vasice s cerkvami. Zvonovi zvone. Tam pred nami so hribi — tolovajska gnezda. Tja moramo. Sonce vedno bolj pripeka. Izpod čepic polzijo znojne kapljice. Pusta reber nam je kažipot navzgor mimo zapuščenih postojank iu pretrganih žičnih ovir. Po ovinkih in zajedah se pomika kolona vedno bolj navzgor. Za hip se spnsti v grapo, potem se zvije skozi grmičevje in se zgublja v gozdu — tiho, kakor prežeča žival, vedno pripravljena na spopad. Zadnji vzpon. Pot, ki jo je zlizal hudournik, postaja na-pornejša. Kolona se s težavo, toda vztrajno pomika naprej. V prvi vrsti strel! Izvidnica je zapazila dva tolovaja. Kratek ogenj jinta pretrga vražje naklepe. Po kratkem presledku zopet »Iva partizana. Napeljevala sta telefonsko žico. Domobranci so ju kar mimogrede ujeli. Kratko zasliševanje. Pripravljena sta kazati pot (Iti bližnje komunistične postojanke. Vsa bedna sta in razcapana. Iz lir jima gleda lakota. Zopet streli... \ naskoku so se domobranci zapodili v partizansko postojanko. Tolovaji vse >|>rck bože. Mnogo jih obleži. Nekateri se trepetajoči predajajo. Ti pripovedujejo, kako so jih partizani s silo odpeljali od doma, kako so zmrzovali in stradali in kako so jih mučili. Plen je obilen. lil zopet naprej! Kdinirc se približujejo vasi, ki jo imajo zasedeno tolovaji. Tiho in oprezno zavzamejo položaje. Brezžični brzojav dela mrzlično in skuša priti v stik z drugo skupino. Kmalu se mu to posreči. Vse je pripravljeno. »Napad,« se glasi brzojavno |>ovelje. Nemir. V hitrem pohodu zdrče skupine v dolino. Položaji so hitro zasedeni. Edinice se razmaknejo, da bi lahko obkolile tolovaje. Skozi grmičevje, ki jih krije pred sovražnikovimi pogledi, zagledajo naši mladi borci sredi doline vasico. To je brlog, ki je bil ua zemljevidu oznučen z rdečini krogom. Strojnice za-pojo svojo smrtonosno pesem. Krogle žvižgajo skozi zrak. Drobci zemlje odletavajo na vse strani. Tolovaji le za kratek hip odgovore, n daljnogled kaže, da mislijo na umik v nasprotni smeri. Toda tudi tu pojo strojnice slovenskih domobrancev svojo pesem. Nezadržno prihaja ta pesem bliže in bliže, kakor so nezadržni ti mladi slovenski fantje. Razbojniki poskušajo umik na desno in levo. Tudi tu jim piska naproti ogenj nemških policijskih lovcev. Granata za granato neusmiljeno tuli v tolovajsko gnezdo. Umik je nemogoč. Proti večeru je boj končala naša zmaga. Trupla komunističnih zločincev nad lastnini narodom pokrivajo polja in travnike. Le nekaterim se je posrečil beg v bližnje gozdove. Rdeči poveljniki so kajpada pravočasno opazili nevarnost in so se umaknili v gozdove. Razpršena krdela so zapustili njihovi usodi. Nemške in slovenske edinice korakajo v vas. V mogočnih kleščah domobrancev in nemških oddelkov so končali malodane vsi partizani. Večerni mir lega nad dolino in npd hudo preizkušnjo prebivalstva. Samo nekaj trenutkov hrabri možje počivajo. Potem nalagajo velik plen in korakajo s pesmijo na ustnah nazaj na 20 km oddaljeno železniško postajo. Trudni so, ko pridejo nazaj v svoja taborišča. Toda njih duh je pripravljen že na izvršitev novih povelj. V. p. Mirun Virč: Na vluku Srečal sem jih že v Borovnici. Bili so nasmejani in peli so. Rokave so si zavihnili nad komolce, du je septembrsko sonce žgalo po rjavi koži. Pot jim je silil izpod modrozclenih čepic na čelo, pa kaj njim vročina! Vajeni so dežja in sonca, mraza in vročine. Ko se je vlak ustavil na postaji, so stopili v vozove in veselo zapeli. Sam smeh jih je bil. Brž sem našel stare znance med njimi. Vodnik Stane, bila je namreč 47. četa, ostali nuj bi prišli popoldne naravnost v Logatec, si je nažgal cigareto, puhnil dva, tri modrikaste dime v sopotno vzdušje, se mi nasmejal in povedul: »Ponoči smo patruljiruli proti Sv. Vidu do Rakitne, pa jih cuckov nikjer ni. Menda jih peče zadnja .zmaga' v Loški dolini.« Fantje so bili zgovorni, vkljub temu, du so hodili vso noč. Povedati so imeli toliko, da sein jim komuj sledil. Zanimala me je nedavna akcija v Loški dolini pa sem vprašal: »Kako pa so vus v Ložu sprejeli?« » »Kuko?« je zategnil Ione. »Ljudje nam sploh niso verjeli, da smo prišli po zemlji. Prepričani so bili, da smo padalci!« Čudil sem se. >Ni čudno,i mi je ruzlugul vodnik, »celo leto jih drže banditje. Dokler ni bilo našega bataljona, živ krst ni dregnil v to gnezdo. Domobrancev niso videli še nikoli. Nenadoma pa udarimo tja dol! Misli si, kakšno presenečenje. Bunditi v beg, na levo, desno, nu-jrej in nazaj, pa vrag vedi kako, kamor so tekli, povsod so nadeli na naš ogenj. Smejali so sc in klatili dovtipe na račun nezmagljive NOV, ki jc za Stalinovo prva na svetu... »Kuj pa s plenom?« »Ni, du bi govoril! Vozili bi lahko tri dni skupaj, pa bi ne zvlekli niti polovico tega, kar so nakradli in znesli tja dol!« »Da si jih videl,« se je vmešal Janez, »cel Babilon, ti rečem: Primorci, Gorenjci. Ljubljančani, .narodne dame', Mongolci, Lahi, pa Sc Angleži povrh...« >Kaj Angleže imajo tudi s seboj?« Nič ni zatrjeval, s pomenljivo kretnjo je potegnil iz žepa zavojček, ga odprl in ponudil: »Izvoli!« Povlekel sem cigareto in si jo ogledal: bila je angleška! Vlak je počasi sopihal v breg mimo Verda. V dolini se je lenobno sončila Vrhnika, daleč tam zgoraj na severu v rahlo sopa-rico ovita — Ljubljana. Voziš se takole v prijetni fantovski družbi, ogleduješ zagorele obraze in nasmejane oči. poslušaš pesem in smejiš se dovtipom, zunaj pa sonce, da je veselje! Nazadnje sploh pozabiš, da je revolucija. zdi se ti, da se voziš na majniški izlet... Na Verdu sem pogledal skoz okno. Povsod so molele iz vlaka inlndc glave. Tam iz prvega voza nekje je udarjala tista fantovska »Al* me. al' me boš kaj rada imela...« Potniki so molčali in poslušali fante, ki so govoričili in peli kar naprej. Takšni so vam. ti naši borci: nobene žalosti, nobenega strahu. Včeraj so komaj dobro pospravili žlice, saj so skoraj teden dni vandrali po Ix>ški dolini, pa se ponoči spet dvignejo: >Ajd. pripravi sc! Gremo v pohod!« Nihče ne godrnja, nihče ne zabavlja, obrazi, ki na njih še vise drobci popotnega prahu od včeraj, zažare v novem ognju mladosti in zanosa, ki ne ve za ineie, ki ne pozna ovir in preprek. ki sta ga sama pesem in smeh. Vedo. čemu so prijeli za puške, vedo, čemu gredo danes sem. jutri tja. Zarotili so se. da ne bodo od-jenjoli, dokler ne bo poslednji ogon naše grude spet prosto zadihal kot sejalec na polju, iz polnega srca... In ko je hlapon prisopihal po strmcu v Logatec, so se usuli iz vozov s takšno prešerno zgovornostjo, da si nehote pomislil: »Ti gredo na ohcet, ne pa v borbo!« Pa so šli v borbo. Logatec. Hodil sera po zaprašenih ulicah in jih ogovarjal. Beseda, ki jo je vedel odgovoriti vsakteri izmed njih. mi je povedala več kot kopa časopisnih člankov. V zavesti teh fantov živi samo eno: Borimo se, ne za zmago orožja, marveč za zmago ideje! — Dokler nam bodo takšni, kot so, se nam ni bati ničesar! In takšni nam bodo ostali vedno, saj so jim ob rojstvu bajali zmago Turjak, Grčariec, Osolnik, Lašče. Kočevje, Mozelj in vsa neznana grobišča Sirom slovenske zemlje. Živeti hočejo, to je ves njihov greh. umreti za svojo zemljo, vsa njihova izdaja. Ljubiti svojo mater in po njej narod in Boga — to je ogenj, ki gori v njih in v tisočih in tisočih drugih in ki nikoli več ugasnil ne bo! V sadovnjaku ob cesti, ki vodi proti Rovtam. sem naletel na »te/ko četo«. Zivinče je mulilo travo tam okrog, fantje so polegli po tleh, odpirali nahrbtnike in torbe, počasi rezali kruh in ga zamakali s sirom. Sedel sem mednje in jih začel spraševati: »Od kod si?« »Iz Menišije.« »Že dolgo v četi?« »Bil sem že pri Vaški straži. Ubili so mi očeta in dva brata.« Drugi je brž pritegnil: »Bodo plačevali lopovi, da se bo kadilo. Mi ne od jen jamo, tudi če nam smrt že za nohtom tiči!« Bil je lani zvezan v Kočevju, pa jim je ušel. Ni dolgo, kar je prišel iz tečaja. Težki minomet mu je najljubša igrača. Sam Bog vedi, koliko rdečkarjev je že poslal z njim na oni svet. Z zanosom se pohvali: »Pogodim ti bunker s prvim strelom!« Drugi dan sem videl, da je govoril resnico. Srečal sem stotnika Vuka. Ni govoril veliko. Ves je v skrbi samo za moštvo. Fante je treba prenočiti, pa še to in ono in tisoč drugih brig. A vendar mi je prijazno odgovoril na moj pozdrav-Koj se je domislil Loža. Tudi on, kot njegovi fantje, še vedno živi pod vtisom ljubeznivih uric, ko so pred dnevi nažigali tolovajski »olimpiadi« kot že dolgo ne. iDa ste bili tam! To vam je bila akcija! Skoda, da nismo mogli ostati dalj!« Se se hočem razgovarjati, a delo ga kliče. Posloviva se z veselim svidenjem za jutri. Zvečer sem jih gledal, te naše fante, kako so se vstopili v vrsto z žlicami in skodelami v rokah. Četni kuhar je zajemal globoko in kot stroj vedno enako meril z zajemalko v skodelice. Ubogi kuharji! Kaj dovtipov in smeha gre na njih račun. Ampak radi jih imajo fantje vseeno, saj vedo, da so prav oni pol življenja v četi. Po večerji, ko je pojenjalo škrbljanje z žlicami in so se v mraku odpravljali na skednje, kozolce in v svisli, se je oglasila fantovska pesem. Sprva prešerno, v poskočni koračnici, pa se je kmalu premenila v mehko, sanjavo sere-nado, ki je zamirala bolj in bolj. Prve zvezde so se dvignile na visoko nebo. nekje, kot iz dalje je udarjala na uho zategla uspavanka bloškega trobentača, ki je vabil k počitku. Zjutraj so bili na nogah že v zgodnji megli. Mrgoleči živžav je bolj in bolj naraščal na vseh vogalih. Brž po sedmi smo od postaje sem začuli fantovske glasove, ubrane v domobransko koračnico. Vukovi so se postavili ob cesti in gledali: »Laščani so!« »Ribničani!« »Kočevski!« Bili so domobranci iz Lašč, Ribnice in Kočevja. Prihajali so v udarnem koraku, se ustavili na povelje kot en sam. potem pa nasmejanih oči stopili k Vukovim, da si med njimi poiščejo stare prijatelje. -O, glej ga!« sem videl, kako sta si krepka fanta stisnila roke. consko si poiščemo kritja. Bog vedi. kako dolgo se že nista videla, morda zadnjikrat na tečaju v Mostah. Potem je eden odšel v Ribnico, drugi pa v Vukov batalion. Zdaj si imata toliko povedati. »Da veš. kako smo jim zakurili ponoči!« je hitel Ribničan. »Tam okrog Mokrca nekje je moralo biti. Pa kaj, ko ti vrasri beže ko podeane. Razbili pa smo jih, da jih bo še dolgo skelelo po ušivih buticah!« Ponoči so se morali na poti v Logatec prebijati skozi tolovajske zasede. Pa so jih zmogli mimogrede. Tam spet je nekdo pravil znancu, da je zaplenil brzostrelko. Kazal jo je kot zmagoslavno trofejo. Tretji je govoril zresnjeno. Družino so mu bili izgnali, zdaj je zvedel, da ie žena z otroki pribežala v Kočevje. Trdo je stisnil pe«ti in v očeh mu je zasijal plamen zagrizene odločnosti, ki je nihče na svetu ne bo več uklonil. Tako je minevalo jutro. Častniki so se zbrali na kratek posvet, kmalu zatem so trobentači trobili k odhodu. Nastopil je veliki trenutek. Kota S05. Vukov bataljon je bil postrojen na cesti, ki vodi v Rovte. V dolgih vrstah so stali tam fantje in težko čakali povelja za odhod. Trpka meglica, ki je ovlažila jesenske trave, se je dvigala počasi kot zastor na odru. kjer se začenja junaška drama. Nenadoma je posijalo sonce kot živ reflektor in osvetlilo z jutranjo lučjo mlade obraze. Stotnik Vuk je obšel čete. Zadovoljen se je skrito nasmihal fantom, ki jih bo popeljal v borbo. Telo ob telesu kot živ zid. ki ga ne zmore noben še tolikšen naval. Stali so, puške ob nogah, strojnice pred vrstami, živina pa natovorjena s težkim orožjem. Niso več govorili. Neka vzvišena slovesnost je odsevala z obrazov in se prelivala na ves prostor tam okrog. Udarila so poslednja povelja. »Mirno!« sem čul stotnika. • Mirno! c so ponavljali četni poveljniki. »Puške na ramo!« »Puške na ramo!« Togo so se zganile jeklene mišice, dvignile orožje predse, prijele za usnjati jermen in oprtile rame. »Puško-mitraljeze na ramo!« Spet se je ponavljalo povelje. Prijetne »Brede« so za trenutek obvisele v zraku, pa so že sedele na krepkih ramah. »Na desno!« Bataljon se je okrenil kot vetrnica in obstal. Stotnik je zajezdil serca. Četni poveljniki in vodniki so se vstopili na £elo svojih edinie. >Sviraj pohod!« Bloški korenjak je dvignil medeninasto trornbo, da se je pozlatila v mladem soncu, in zasviral. »Naprej, marš!...« Premaknil se je bataljon. Ljudem so zaplala srca — pohod se je začel... Ko smo na Veharšah izvedeli, da je sovražnik v bližini, nas je obšla nestrpnost. Želeli smo si borbe, vsi do zadnjega, in težko smo je pričakovali kot Izraelci obljubljene dežele. Tesneje so se opasali fantje, odpirali so zapirače na puškah in pripravljali municijo, da jim bo pri roki. Stotnik je razporedil čete. V izvianico se je uvrstila četa najmlajših. Stopali so strumno kot preizkušeni borci. Prenekateri med njimi se mi je zdel še otrok, a če sem mu pogledal v oči, sem bral v njih vsaj tolikšno odločnost kot v očeh tistih, ki so dali že ne vem koliko borb skozi. Ponosni so bili ti mladci na čast, da se bodo smeli prav oni to pot prvi udariti z ušivci. Za njimi so udarjali moški koraki borcev iz Unca. Ti bodo tvorili desno krilo. Težko so se stresala mlada telesa, mišice v licih so bile trde in zategnjene- 2e so gledali v duhu, kako nažigajo za bežečimi capini. Glavnino so tvorili Meniševci, ki sem se z njimi pripeljal iz Borovnice. Gledali so veselo v topli zavesti, da se bore tudi oni za svoje domačije, čeprav v docela nasprotnem koncu slovenske zemljc- Zadaj se je zvrstila težka četa. Mule so opletale z dolgimi uhlji, upogibale glave in pobožno prenašale težki tovor- Zdaj, zdaj jih je oplazila šiba in jih pognala v spešnejši korak. Ob njih pa fantje-borci, ki bi usekali na živega vraga, če bi naleteli nanj. Nizko pod Veharšami. na idrijsko stran, je bataljon obstal. Četni komandirji in vodniki so se zbrali ob stotniku. Pred razgrnjenim zemljevidom so sprejeli zadnja povelja. Izvidna kolona se je premaknila. Unčani so krenili v desno. Izpod svinčenega neba, čez dan se je pooblačilo, so začele padati prve kaplje- Neslišno so stopali Unčani po spolzki travi mimo kadunj in čeznje, skoz gozd in na piano, pa spet med bukve. Bili so sami-Oni dragi so šli spodaj po cesti. Imeli so povelje, da zasedejo vas Gore. Tam da bodo po vsej verjetnosti trčili ob sovražnika, ki je sinoči požgal župnišče in si postavil zasede. Nihče ni govoril. Zavedali so se resnobnega trenutka. Najmanjša neprevidnost bi lahko pokvarila vse in spravila v nevarnost glavnino. Stopajo tako Unčani v spešnem koraku in stresajo dežne kaplie, ki jim polže po licih. Trrr... r... rrr... rrr... Obrazi so se zjasnili. Pa spet: trrrrr — rrr---rrr--- Zdaj že čisto blizu. - - Stotnik Ice napne petelina in se požene v tek. Karel in Janez nočeta zaostajati- Drugi za njimi- Zo podirajo grmičje, veje se jim skoraj same od sobo umikajo. Od daleč udarja na uho kričanje. I/.vidnlea jo udarila na sovražno zasedo. Spešijo Unčani v hrib, da jih v curkih obliva pot. Nekje v globeli ugledajo, kako izvidnica na bližnjem pobočju podi tropo bežečih rdečkarjev- Fantje kriče in vihte puške. I,op je ta prizor: bežeči tolovaji, domobranska pest trdo za njimi. Regljanje strojnic prihaja bliže in bliže. Se tenek pas drevja in na planem bodo. Previdno se pomikajo fantje. Ob gnničju, ki se priviju na kraške skalo, ugledajo krvave sledove. Nekaj naprej nalete na ujetnika, ki ga krepko straži mlad domobranec. »Kje ste ga ujeli P« »V prvi zasedi. Sam se jo predal. Politkomisar je ubit!« Stopim k njemu: »Si partizani*« Proseče me gledajo mlado oči: »Nisem. Mobilizirali so me!« »Kje?« »V Dolah pri Medvodah!« Gorenjec tedaj. Fante pograbi bes nad banditi, ki skrunijo našo Gorenjsko. Stotnik Ice se ustavi prod mobilizirancem: »Kje so bunkerji?« »Pokažem vam!« »Hodi!« Previdno tipamo naprej. Gorenjski nas vodi. Nezaupno mu sledimo. Morda ima zvijačo za bregom, kdo ve! Pripravljeni smo. Naših borcev nihče na svetu no bo premotili Pridemo do jase: dolg travnik. Na tej strani skalnat kolovoz, obdan s kamnito pregrado, nekaj skokov od nas gola vzpetina- Mobilizirnnec nas potegne k tlom. Pritulimo se ob kamnito pregrado. Tudi spodaj so utihnile strojnice. »Tam gori so!« pokaže ujetnik z roko za grmičje vrh vzpetine. Stotnik šepeta povelja. Suknjič si je široko odpel, obraz mu je poten, a oči žive, kot ga še nisem videl. Razpotegnejo se fantje v dolgi črti ob robu gozda. Nenadno zažvižgajo svinčenke čez travnik prav do nas. Na- »Spazili so nas, hudiči!« zasika Karel. Lanko strojnico in mali minomet pustimo ob parobku, drugi se potisnejo v globel. Dolgo ni glasu. Nenadno pa, kot bi se lomile skale: »Juriš! Jnri--.i...iii...ššš!« Gledam jih, kako se ženejo na vzpetino, naša »Bredica« užiga na bunker ko obsedena- Mali minomet je pripravljen. »Daj, odvezi ga vendar!« zar.obanti vodnik. In že sikne prvi pozdrav v banditski bunker. Sledimo z očmi. »Prekratka!« PŠŠŠ...ŠŠŠ...ŠŠŠ... Druga je boljša. Vtem se usuje na nas toča svinčenk. Fiii...fiiiii...iiii...fiii... Glave se same od sebe sklonijo v koreninje. A nažigamo še vedno. Stotnik je že na vrhu- Gledam jih. na trebuhu ležeč, knko potepneio bombe. Za nekaj trenutkov je vse zavito v bobnečo meglo. Potem razgranjajo grmovje in dvigajo puške. Iz nasprotne vzpetine se je oglasila strojnica. »Kaj so naši tam?« Kdo ve? Ne upamo streljati, da bi ne zadeli svojih. Ko bi nam vsaj znamenje dali: strašna je ta negotovost. Spet rafal za rafalom. Trrrr... rrr... rrr... t rrr... trrr... rrr... Prav t in proti stotniku in njeeovim Unčanom. Pa oni stoje na vrhu. Nihče ne pade v kritje. Ne irre nam v glavo. Zdaj se timiknio. Nekaj kriče. Kdo naj jih razume v tem peklenskem trušču? Spet udarja skrita strojnica iz nasprotne vzpetine. »Vraga vendar, kaj neki imajo?« Položaj je nejasen. Ne moremo se ganiti. Komaj dvigneš glavo, ti že zažvižga okrog ušes. Zrak je nasičen s smodnikovim dimom, po ušesih nam brni, da se komaj razumemo med seboj. Unčani se vračajo upognjenih hrbtov. Nukrat se vržejo na tla. Iz nasprotne vzpetine se spet usuje, pruv nanje. »Banditi so!< zurjove vodnik. »Užgi!« Nuša strojnica delu, minomet pošilja pozdrav za pozdravom. PridTigncm se in previdno tipljem do pregrade. Tu za kamenjem sem nu varnem. Spustim se v globel ni obstunem. Fantje nosijo ranjenca. Karel je. Planem k njemu in primem za puško, ki so mu jo odložili pod telo. A Karel se smeje: >Ni hudega. Z zadnjim rufulom me je. Dajte, usekajte nazaj funt je!« Desna noga mu krvavi v sklepu, fant pa se smeje. Previdno ga nesimo v vas... •• Stotnik Vuk hoče (u večer nu vsak nučin zavzeti koto 805. To je vzpetina, od koder je bundit s svojo strojnico nažigul na Unčane. V bregu zu požgunim župuiščcm so ruzpostavili težke mino-metc >Bomo jih!« verjamejo fantje. »Hrib tnora biti naš!< Pu je potrebno. Kota 805 nam vuruje hrbet, če hočemo nočiti v Gorah. /nteglo Suš te težke mine skozi zrak. Tu... pum... ta..pum... ta..pum... »Ena. dve, tri... pet... osem... deset...« >Juriš! Juriš!« se požene poročnik, suhorski borec, s svojimi fantiči- Mine so iim utrle pot. /.daj bo lahko delo. Kot bi trenil, so nu parobku. Strojnice lajajo divje. Besni kriki se mešajo v pokujoči oglušč. Naših ni več videti, ker je vzpetiuu ovita v dim. Bočne grunate govore odrešujoč jezik. Zduj se razblini megla. V večerni zarji jih vidimo, kako stoje na najvišjem vrhu. Eden se vrača in nekaj nosi. Bliže in bliže prihaja. »Tu je hudič!« Bila je strojnica, ki je prebila nogo Karlu. Fant. maščevali smo tel Nakrat utihne streljanje. Spogledamo se. Pa samo za trenutek: saj vemo vsi, u ne upamo si povedati, dokler stotnik ne potrdi z nasmejanim obrazom: »Kota 805 je naša!« Kaj bi govoril še več. Noši fantje na Rakeku neradi veliko govore, rajši udarijo in vedo, da bodo udarjali tako dolgo, dokler ne bo zadnja kota uu slovenski zemlji očiščena rdeče nesnage! Tudi v spanju: vojak in orožje eno Besedilo: vojni poročevalec Schulz. Slike: v. poročevalec Beckmann. Dva dni in dve noči so slovenski domobranci hodili strmo gor, čez goščavo, bredli potoke, podili tolovaje, uničevali njihova gnezda ter jih zasledovali. Spanje? Kaj še! Na to ni časa misliti, dokler je domovina v nevarnosti. Kdo bi spal in prepuščal čas tolovajem, da se skrijejo in na novo organizirajo? Spanje — na položaju — ne! Tu je treba biti vedno pripravljen — z umom in orožjem. Živci morajo biti vedno zbrani, ker le tako lahko primerno sprejmejo sovražnika. V borbi ni spanja. Cas zanj je treba najti v primernejših trenutkih, na primer pri počitku, na železniški postaji, po končanem boju, ko ni nevarnosti. Kadar je čas za to, potem pač vsak pade utrujen kamor koli — podnevi ali ponoči — in išče počitka- Med pohodom in bojem domobranci malo počivajo. Zato spanec tem bolj prija po pohodu. Taki fantje so kakor v kraljestvu sanj. Za zglavje jim služi nahrbtnik, poln streliva in ročnih granat. Na slikah vidimo, da so domobranci tudi v spanju pravi junaki. Roka jim počiva ali na samokresu ali ročni granati, vedno pripravljena, da zgrabi puško in nadaljuje boj proti uničevalcem slovenskega naroda- Iz tehničnih razlogov se je izid te številko občutno zakasnil. Cenjene bralce prosimo, da nam tega ne vzamejo za hudo. Nova prevara. Razgovori med Churchillom in Rooseveltom v Quebecu so se končali. Za nas je zanimiva vrsta dejstev na drugi quebeškl konferenci, kjer sta bila tako rekoč sama. le angleški zunanji minister Eden je na vrat na nos moral priteči še h koncu razgovorov. Po oticiel-nih poročilih sta pretehtavala vsa vprašanja evropske in azijske vojne. Kar se tiče evropskih vprašanj, uradna zaključna izjava molči prav tako. kot sta o tem molčala Roosevelt in Churchill na konferenci časnikarjev, ki sta jih ob tej priložnosti sklicala. To je često znamenje, kadar je osnovana kaka nova prevara. (Deutsche Adria Zeitung.) Sovjetl prodirajo proti Turčiji. Švedski časopisi prinašajo poročilo »Associated Pressa. iz Londona, da bo Sovjetska zveza baje v kratkem zahtevala demilitarizacijo Dardanel. Razen te.ua hoče postaviti zahtevo, naj se ta morska zveza odpre za vse ladje zaveznikov. Poročilo dobiva poseben poudarek po novici radia iz Kaira, po kateri so sovjetske čete v navidezni nameri, da podpro grške komunistične tolpe, odšle proti turški meji. (Tagespost.) Poskusi za pomiritev Turčije. Dopisnik londonskega lista »Times« poskuša v nekem poročilu izpodbiti dejstvo, da je prihod sovjetske armade preko Bolgarije do bližine turških meja povzročil v Turčiji veliko vznemirjenje. Dokazati hoče. da uradni politični krogi v Turčiji opazujejo položaj mirno, na kar naj bi kazalo dejstvo, da Turčija že ima skupno mejo s Sovjetsko zvezo — na Kavkazu. Po njegovem naj bi prihod sovjetskih čet na drugo turško mejo — v bližino Dardanel ne predstavljal vzroka za razburjanje. Ta pomirjevalni poskus »Timesovega« dopisnika pa da nasprotno jasno spoznati, da z vznemirjenjem opazujejo napredovanje Sovjetov proti severni turški meji. Hkrati napadi sovjetskega časopisja proti turški vladi ne prikrivajo namere sovjetske vlade, da hoče pri prvi priložnosti poravnati svoje račune s Turčijo. (Donauzeitung.) Zadeva kralja Petra. Belgrajska Obnova« kaže na potvorbo londonskega poročevalca z glasom in imenom kralja Petra. Pod naslovom »Kralj Peter ni govoril« piše sledeče: Kar smo slišali v radiu, niso bile ne besede, ne misli, ne volja kralja. Nemogoče je namreč, da more kralj Peter Karadžordževič. sin kralja Aleksandra, pozvati svoj narod, da se priključi nekemu Titu. ker ve. da so on in njegove tolpe krive umorov, ubojev in ropov v srbski deželi. Nemogoče je. da kralj Peter, ki se je tako dolgo branil proti brezobzirnemu pritisku Moskve in Londona in kateremu je Tito zabranil povratek v domovino, kliče svoj narod na skupno borbo s Titom. Zdi se. da danes kralju ni mogoče, da govori to. kar misli, vendar kljub temu ni popolnoma brez zveze s svojo domovino. On je svojemu narodu na njemu mogoč način pokazal svojo voljo, ki se glasi: Boj proti partizanom, komunizmu, proti vsem ubijalcem Srbov do konca, do popolne zmage! Ta njegov ukaz se po govoru v londonskem radiu ni nič spremenil. (Donauzeitung.) Titovi domišljavi načrti. V Sofijo je baje prišla Titova delegacija, ki je prinesla popolnoma določene načrte za bodočnost z o žirom na »novo ureditev na Balkanu«, katerim naj da bolgarska komunistična vlada svoje privoljenje. Jedro teh predlogov je fuzija vseh dosedanjih samostojnih balkanskih držav v zvezno unijo po sovjetski podobi. (Donauzeitung.) 2ivio, Daki! Gotovo ste že kdaj šli iz Ljubljane na izlet v Črno vas na Barju. Potem se gotovo spomnite mostička čez Išco, preko katerega ste morali iti. Nad to brvjo so se znesli razjarjeni tolovaji, ker jim ni uspelo, da-bi se domobranstvo do 15. septembra razletelo. Ker se ni razletelo domobranstvo, se je morala razleteti brv. To s takšnim pokom, da so ljubljanske Dakijeve somišljenice kar poskakaie iz postelj. To je bilo namreč okoli polnoč: dne 18. t. m., izvršila pa je to Junaško pod vzet Je — kdo drugi kot Dakijeva. ne vemo še katera, ker se mu Je osemnajsta razletela namesto šmarskega tunela. Po tem Junaškem dejanju Je Daki za vpil h ura in 700 hrabrih ušivcev. ki jih je zbral sam Bog vedi kje zopet, je pritisnilo na 2> mož domobranske posadke v črni vasi. Daki je že mislil, da bo lahko poroča! na štab. kako je pobil 2300 belih psov. Tone Fajfar pa je že grtzel peresnik. da bi kaj lepega napisal. Toda po polurnem divjem streljanju z orožjem vseh narodnosti in imen — samo topov po šmarski dogodivščini Daki več ne premore — Je Daki pred 28 fanti iz Crr.e vasi tako tekel, da Jih Je deset omagalo in ostalo ne daleč od Išče. Ko so ti našim fantom v Cm: vasi povedali, koliko Jih je bilo in da jih je vodil zopet Daki, si niso mogli kaj. da ne bi za njim vpili: »2ivio, heroj Daki!« Zmešnjava nad zmešnjavo. Najbrž so tolovaji navsezadnje mislili resno s tisto s 15. septembru. Marsikje so se namreč ta dan ponoči skrivaj prikradli v daljšo okolico naših posto- jank. (Tako se namreč spodobi za hrabro In zmagovito armado, ki Ima svoj sloves celo v Londonu.) Med drugim so Junaško zasedli položaje po gozdovih od St. Vida do ll se jim predali. Toda nikjer Jih niso počakali. Tekli so tako. du Jim naši udarniki pri najboljši volji niso mogli slediti. Posebno so se izkazali tekači Iz Prnernove ln Vojkotove brigade, katerih komandanti« ao tako leteli, da Jih tudi njihovi podrejeni niso mogli vsi dohitevati. Mnogo Jih Je omagalo ln ostalo pri domobrancih, dn počakajo na drugI — zadnji termin. — Knaku poročila smo dobili od vseh drugih naših edinlc, ki so bile prav ta dan najbolj navdušene zu udar po neumnih bučah. To Je bil pravi domobranski odgovor na tolovajske sanje In domišljavost. Selitev In še kaj. Tolovaji ne »elljo saino domobranskih družin, ampak vse, ki imajo količkaj premoženja, du ga lahko odvlečejo v gozdove. Plačilo pride! Znaki razkroja. Kako Je domobranstvo v nezadržnem razkrajanju, so dokazali tudi šcntjoškl fantje. Pred tednom so se srebali s tolovaji v okolici Zlrov. pa so že tako smrdeli po razkroju, da se Je v Zireh od tega scscdlo 12 komunistov, v Kladju pa 30. Domobranskega razkroja so se tako navzeli, da Jih nI bilo več mogoče zbuditi v življenje. Nova taktika. Zadnje čase so tolovaji zopet zavzeli novo taktiko. Ker z razkrojem pri domobrancih nI šlo. so začeli zopet bolj temeljito razkrajati hleve ln kašče naših kmetov. Tudi ta taktika jim ne bo dosti pomagala prihodnjo zimo. čeprav se zalagajo. Bije, bije — zadnja ura. Junački... Mimogrede Je patrulja kočevskih domobrancev pretekle dni razkrojila tolovajsko taborišče na Križni gori. Domobruncl se Se zavedeli niso, kaj se prav za prav godi, ko so nenadoma zaslišali pred seboj vpitje: »Bežimo, domobranske svinje gredo.« Tedaj šele so zagledali, kako vse vprek beži. Oni pa so namerili ln podrli lepo število tolovajev, med katerimi je bil en Mongol m zdravnik dr. Mirko Gerbec. Bežeči razbojniki so v taborišču pustili toliko plena, da ga mala patrulja nI mogla odnesti, ampak ga je skupaj s taboriščem zažgala. Zopet uspeh. Ravnokar smo zvedeli, da so naši udarniki pobezall v Mokrec in širšo okolico, kjer Je samo Vuletova skupina ubila 58 komunistov, 15 pa ujela. Plen Je velik. Od drugih skupin poročila še nismo dobili. Opravičilo. Z ozirom na 15. september smo dobili toliko dopisov od naših edinlc, ki vse pišejo o strašnem razkroju, da jih z ozirom na majhen prostor ne moremo vseh priobčiti. Bile so pa ravno te dni vse tako delavne, da Jim uredništvo lahko samo čestita. Le tako naprej, narod s ponosom gleda na vas. Beznzsprels: Einzelnnmmer 2 Lire. — Sebriftleitnne nnd Venraltung Rimska cesta Nr.22. Lalbach, Fernruf 41-12. — Schriftlelter: Leutnant Dr. Stanko Kociper. — Erscbeint Jeden 2. Donnerstag. — Heraasgeber: Aufbaustab fiir die 81owenisehe Landeswehr, Abt. VI. — Druck: ljudska tiskarna lil Lalbach (verantvrortl. Jože Kramarlč). Naročnina: Posamezna številka 2 liri. - Uredništvo in uprava Rimska cesta. 4t. 23 - Ljubljana — telefon 46-12. — Urejuje nor. dr. Stanko Kociper. — Izhaja vsak 2. četrtek. — Izdaja štab slovenskega domobranstv« — oddelek VI. — Tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarlč). fJUSRO in knjigo V prvi polovici septembra so domobranci dijaki srednjih šol polagali razredne Izpite. Kljub naporni službi v korist domovine in naroda so s pritrgoli čas za učenje. JlJtf (/eioeftr und £Ducfi In der er$ten HSItte September haben Isn-deswehtmSnner-Studenten ihre SchluftprUtun-gen asgeleot. Troti ansuengender Dienst-eistung tur Heimat und Volk tande-i sle genugend Zeit um lich ihrem Studium iu widmen. Hitlerjeva mladina letnika 1928. se je pred dnevi, zavedajoč se svoje dolžnosti, prijavljala po celi državi In tudi v Berlinu k vojnim prostovoljcem. Ob tel priliki so vsi prejeli častne mladinske znake. Vor elllchen Tagon tralon im ganjen Relch dle )ungen d«s Jahrgangt 19:8 mm Refchi-appell an, um aus dor Inneien Vorptlichlung ;u FOhror und Relch Ihre Moldung /ur Krlogt-treiwllllgkell abiugeben — Fronibevv&hrlo HlllatlugondlOhioi iprechen m Ihren Kame-raden aul dresom Appell. bol denon den Jungen In lolarllcher Foim dle >olen Kordeln. d.i» Ehremolchen dor Krlogiliolwllligkolt. tUi dl«' Schulloiklnppon iu«ammon mil dor Kriegtlrelvvllllgenuikundo Auigehiindigl wurden Scherl Bllderdleml (Hollmann) J Nove moči za severno bojišče Iz domovine je prispela pomoč. Pred odhodom v prve postojanke nagovori častnik navzoče moštvo. Neue KrSfte »iir dle Nordfront Aus 3er He mat ist Eriat! ongetrofen E n Ottiiier spricht vor aem Abr~ar$ch in die vordertten Stellungeniu den Soldeten uber Fragen und Aulgaben der Gegenwart. PK-Aufnahme Kriegsoerichter Fink (Sch) Kozaki plešejo po uspešnem boju Ramo ob rami se bore kozaki z nemškimi silami proti boljševikom na Balkanu. Po zmagovitem boju prikazujejo v svojih taboriščih svoje narodne plese. Naša slika kaže izvajanje plesa na ležečem konju. Koiaken tanzen nach erfolgreichem Einsati Selte an Seile mit deulscher Polile) habon Kotaken toeben elnon Einsalr gegen bol-•chewiitiiche Unruhedllter aul dem B.ilkan ertolgreich beendol und zeigcn nun im l"gor Ihre holmallichon Tawo — Aul untoiom B.Id • ehen wir dio Vorluhrung dot titginka k rn ichai. elnot Meiterlanro« aul dom llvgen-den Plerd. PK-Aulnahme Krlegtberlchler Slanek (Sch) Dalmatinski otoki očiščeni tolovajev V trdilih bo|lh |e nokl n«m»ki SSbalaljon očlttll neki dal-mallntk I olok In »o vmll i velikim p Ionom na svoje opori Ko Dalmatlrilicho Insel von Bandlten gotMubort In hallon Khmpfen hal eln deultches SS PollzeiBalalllon orno d»r Inteln, wnlch« dni KUtie Dalrnnlient voigelagerl >lnd, von boltchuwlttlichen Banden, dla tleh hlor elnnitlen L vvolllon, betruli. Mit rulcher Beuln an Krlegtmalurlal aller Art kehren nun die HS Pollzel Grenadloro aul FHhren der Krlogt-marin« rum Fettland zurUck. Krlegtberlchler Klolne (Sch) Med Bugom In Narevom l« po teiklh gozdnih bojih tovjettkl predor apodletel ivvnchon Bug und Narow I In eibHterlon W »00 rutkih u|elnlkov. ki 10 bili zaleti od numikih oklopnlh alvml v loku ruke Vitle. Coz 4200 sovjetskih oklopnikov In okioglo S0.10 lopov je bilo unlienlh. Die Sommoroflontivo dar Sow|»ts aufgofangon Wle dat Oberkommando dur Wehrmachl am 1. Sepiember meldelu, Iti nt nunn ohr gelungen, die boltchevvlitltche Sommeiollentlve vor elner zutnmmenhangenden Front zvvl-ichen dan Otlkarpaihen und dem tlnnlichen Meerbuten autzutangun Bel dieten von unteron Truppen mit hfichttor Elntolzlreudigkell und verbltienor Enlichlotienhoil getUhr-len KHmpten wurd»n Im Augutt Ubor 4200 telndllche Panzer und rund iOOO GetchlJize vernlchlet sowle mehr alt 13000 Getangone emgebracht — Unter Blld zelgl Getangene. die unteren Panierdivltlonen w»hrond der groRen Schlachl Im W«lchtelbog«n In dla Hdnde Helen, auf dem Martch int Sammellager. Krlegtberlchler Paul (Sch) Novo nemško letalo v na,novejl.m 4a,u upo. rabi jejo na vteh bojiKih nov nemlki zrakoplov . Me 210«. Velika brzina In izvrttno orotje žanje ogromne utpehe Scherl Bildordienst (Thiel) Neues deutsches Flugzeugmutter |n den Ksmpten der letzten Zeit hat «lch an allen Fronten ein neues Mehrzweckllugzeug. die >Me 210«. hervorragend bevvShrt. Mit dieter Matchine. die alt tchvverer Jager. ZerstOrer cder Aulklarer Verarendung fmden kann. wuroe der deuttchen Luttwat1e eln neuet tcnlagkrattiget Kampfmittel geschatten, detsen groSe Schnelllgkeil und tlarke BevvaHnung noch betondert hervorgehoben zu werden verdienen. UBz eine »Me 210« beim Aufklkrungsllug.