U. Ma.
• UmUHU, v mtn. li Mmrja isoi.
iLLleto.
mi
Izhaja vsak dan zvečer izvzeinši nedelje in praznike ter velja po posti p reje man za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Linbljano 8 pošiljanjem na dom za vse leto 244K, za polgleta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj. plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage delale in Ameriko eelo leto SO K. — Na naročbo brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za —se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h. če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta ■»■■■■lilis je v Knaflovih ulicah it 5. —. Upravništvu }naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon it 34.
Posamezne itovUko po 10 h.
Upravnlštva telefon it 85.
I
Slovenski naoredni volilci!
Dne 28. t. ni. |VamJ bojjstopiti na volišče v mestni deželnozborski skupini. Ta dan postaje
lahko usoden v zgodovini političnih pravic slovenskega meščanstva.  Za in zoper te
pravice se bo bila prva bitka v novem deželnem zboru! Bojna vrsta Vaših protivnikov bo močna, zakaj združeni bodo v njej Nemci, klerikalci in vladni pristaši. — Vaša skrb bodi zategadelj, da pošljete v ta boj same zanesljive Svoje može, ki so pripravljeni neustrašno in brezobzirno braniti Vaše pravice, može, ki so v resnici neodvisni navzgorej in navzdol, na levo in na desno.
In ti možje so po soglasnem sklepu Vaših zaupnikov:
1. Za mesto Ljubljana:
dr. Ivan Tavčar
odvetnik, deželni odbornik in občinski svetnik in
dr. Karel Triller
odvetnik in občinski svetnik, oba v Ljubljani.
2. Za mestno skupino : Kranj-Skofja Loka:
Ciril Pire
posestnik in trgovec v Kranju.
3. Za mestno skupino: Kainnik-Radovljiea-Tržič:
dr. Janko Vilfan
odvetnik in žnpan v Radovljici.
4. Za mestno skupino: Postojna-Lož-Vrhnika:
Josip Lenarčič
tovarnar in predsednik trgovske in obrtne zbornice, na Vrhniki.
5. Za mesto Idrija:
Engelbert Gangl
učitelj t Idriji.
•v
6. Za mestno skupino: Novo mesto-Crnoinelj-Kostanjevica-Krško-Metlika in Višnjo goro:
Ivan Plantan
c. kr. notar in predsednik notarske zbornice v Ljubljani.
Somišljeniki!   Kakor en mož združite v petek, dne 28. t. m. Svoje glasove na te naše zaupnike. Disciplina in zvestoba do stranke nad vse!
V Ljubljani, dne 21. februarja 1908.
izurMni odbor narodno-napredne stranke.
LISTEK.
Kuho smo dijaki priti i I prišli nalDuDol.
Sedeminšestdeset je bil naš vodnik. Rekli smo mu tudi Lampa. Ne vem, kdo mu je dal to ime, ali knra-kteiizovalo je njegovo polnolunino glavo tako srečno, da se ga y.i ime Lampa držalo krčevito kakor pijavka. Sedeminšestdeset pa smo mu rekli zato, ker svoje Lampe ni mogel pokriti, če klobuk ni imel vsaj sedeminšestdeset centimetrov oboda.
Lampa torej je bil naš vodnik, ko smo prvi večer tavali po dunajskih ulicah. Hodil je pred nami, glasan in vzravnan in prepotenten tako, kakor more biti glasan in prepotenten edinole drugoletnik visokih šol, ki je že prebil brucevško mizerijo in ki se ravno vsled tega zaveda veličastnega svojega dostojanstva. Hodil je pred nami važen in samozavesten in je pri vsakem koraku poki-mal z glavo, kakor da hvaležno potrjuje, da je resnično in pravično prišel za korak naprej.
Mi pa smo se rinili za njim pri-huljeni in potuljeni, kakor jata žalostnih šepavih rac za svojim racmanom.   Bog,  kako nam je~ bilo te-
sno in bridko! Doma v Ljubljani, s kakšno samozavestno gracijo srno se zibali po promenadi na Glavnem trgu in vse nas je gledalo, vse kazalo za nami: »Vidiš, ta gospod so gospod abiturijent in gospod gredo na Dunaj« — pa je iznova zažarela krog naših glav vsa nepopisna giorija abiturijentska, še više se je dvignila glava, učena in pred zeleno mizo preizkušena, in še bolj se je vzravnala hrbtenica in mi, gospod abiturijent, smo z zaničevanjem gledali dol na uboge reve, ki niso bili abituri-jenti!
Zdaj pa, o j bridkosti bridke! Vse samozavestne gracije, vsega ljubljanskega chica je bil navaden in neslaven konec! Tako nas je prevzelo, da smo se med eleganco dunajsko zdeli kmetavške landpomaranče, napoti so nam bile noge in roke in britko občutje, da se nam izdaleč vidi, da smo malomeščani, nam je kakor vampir izpilo iz glav vso našo ljubljansko samozavestno duhovitost, da smo molčali ali pa dajali odgovore potihoma, brez vse zavestno-sti in čisto brez duha. In vsi smo čutili, da smo kmetavzi in da je brez duha in prisiljeno, kar govorimo in bilo nam je še težje. On, Lampa, pa je govoril samozavestno in glasno in zdelo se nam je neverjetno duhovito in dobro opomnjeno, če je na ves glas razložil: »Ti, Bela, ali veš, zakaj
je tamle nad električnim tramvajem napeljana tista debela žicaf« — Bela seveda ni vedel odgovora, vsaj v Ljubljani takrat še ni bilo ne duha ne sluha o tramvaju, na Dunaju so pa tudi pravkar šele jeli nadomeščati konjski tramvaj z električnim. Lampa pa je z mentorskim glasom obrazložil: »Zato, da tramvajske vozove dol tišči, da jih veter v zrak ne vrže!« —- Duhovito se nam je zdelo in poučno, kajti da bi kdo prišel na to, da je bila to plitva šala, je bilo nemogoče; preveč smo bili zbegani, preveč nam je s samozavestjo izpuhtela duhovitost. Pa nas ni pobil na tla samo Dunaj in njegov chic, pobila nas je današnja družba. Prišli smo bili na Dunaj še predpoldnem. Naš vodnik nas je bil tiral nekam v temo in je dejal, da naj tam odložimo svojo prtljago, da je tam naše stanovanje. Potem smo šli na univerzo, v neko restavracijo na obed, nato pa nas je po stranskih ulicah tiral v kavarno, kjer so se sestajali slovenski visokošolci. Takrat je bila v osmem okraju od Slovencev obiskovana kavarna »Maria Treu«. Tja nas je torej tiral in ker je sam presedel ves popoldan do večera v njej, smo morali ostati tudi mi, njegovi varovanci: Kam naj bi piščeta brez koklje? In na tem kraju žalostnega spomina torej se je zgodilo, kar nas je docela potrlo in pobilo k tlom.
Ves »Maria Treu« je bil poln slovenskih visokošolcev. Bučalo je od vseh koncev prešernega smeha, vzklikavanja kvartopircev, vikanja, kibieev, žvenkljale so krogle na bi-ljardu in bili so se keji, vse pa je zastirala jedva prodorna megla, ki se je gostila iz svalčic in smotk. In tam v tej megli so slovesno ubili in pokopali našo abiturijentsko glorijo in naš abiturijentski zanos. Sam bog vedi, kakšna je bila beseda, kakšen je bil pogled, ki ju je na en mah zadel v živo srce, da sta se na mestu zgrudila in sta na mestu izkrvavela. V kavarno smo bili prišli še vsi samozavestni, glorijola abiturijentstva je še živo žarela okrog naših glav. Pa ni bilo dolgo in sesedel se je zdaj ta, zdaj ta izmed nas, utihnil je, ugasnila je vsa glorijola in raztegnjenega in žalostnega obraza je zdel zgru-znen sam vase, v srce pa mu je ledeno segalo spoznanje, bridko in mrko, da celo abiturijent še ni nič, prav nič, — še manj kot nič pa pred temi gospodi, ki so že v višjih semestrih, ki so že stare hiše. Je pač ni revnejše živalice pod milim nebom, nego je tista žalostna prikazen, ki se v dijaškem žargonu imenuje »bruc«. Kakor ptica, ki so jej strte peroti, hodi naokrog, preje samozavestno vzravnan, hrbtenica mu je sedaj ponižna, ukloni j iva, njegov pogled je posln-šenin vdan, kakor zgrevan nad last-
no ničevostjo, in oddahne se, kadar je sam, sploh se drzne dihati, misliti in govoriti le tedaj, če si je gotov, da vsaj dobro miljo naokrog ni nobenega višjega semestra.
Odtod torej prihuljenost in po-tuljenost, s katero smo se rinili za svojim vodnikom Lampo, ko nas je na večer vodil po dunajskih ulicah. Kaj smo mi takrat vedeli, kje se gne-temo! Vsaj niti nismo imeli časa ozirati se, toliko je bilo ljudi, in da bi se vsaj malo pokazali olikane, smo svoj pot vikali svoj »pardon«, ali smo stopili komu na noge ali krilo ali ne. Spominjam se, da me je mahoma obšel čut velike lakote in isti hip sem čisto pozabil, kje sem. Naenkrat se mi je zazdelo, da sem doma v Ljubljani in da je na Glavnem trgu ba-kljada, odtod toliko luči in tolika gneča. Prijel sem Jožo, ki sva se najbolj držala vkup, za roko in mu dejal: »Servus Joža! Jaz imam že dosti! Sedem bo tudi že kmalu, moram domov k večerji !«In hotel sem iti domov in k večerji.Dobri Joža pa me je še pravočasno ujel za rokav, in mi z lahnim usmevom raztolmačil, da danes ne bomo jedli, kar kuhajo doma naše majke, ampak da smo daleč na Dunaju in da se moramo držati Lampe, sicer da bo zanič, še bolj zanič, kakor nam je itak že bilo. Joža je bil vobče dobra duša in se ni prav nič smejal moji zmoti.  To mi je dobro
28
Kandidat Deteta.
Okrajni glavar radovljiški Oton pl. Detela ni odstopil od kandidature. Protest proti tej kandidaturi je ostal brez uspeha. Namen tega protesta je bil, dognati natančno in brez-dvomno, čigav kandidat je Detela in to se je v polni meri posrečilo.
»Samostojnost« kandidatu r e okrajnega glavarja Detele je goli humbug in navadno slepilo volilcev. Detela ni samostojen kandidat, nego vladno-ncmškutarski kandidat, dela se pa samostojnega, ker upa, da ujame na ta način laglje volilce na svoje lim a niče.
Položaj v mestni skupini Kam-nik-Radovljiea-Tržič je tak, da klerikalci sami nimajo nobenega upanja na zmago; ko bi klerikalci postavili svojega lastnega kandidata, bi z njim zanesljivo propadli. To vedo klerikalci, to pa vedo tudi Nemci in vlada in iz tega spoznanja se je izci-mila kandidatura okrajnega glavarja Detele. *
Misel, kandidirati okrajnega glavarja Detelo, se je rodila v vodstvu nemške stranke. Nemci so prišli na to, da bi se dala mestna skupina Kanmik-Radovljiea-Tržič iztrgati iz rok narodno-napredne stranke, če se postavi za kandidata mož, ki ima po svoji službi zveze in vpliv na volilce, drug kandidat bi proti nurodno-nn-predni stranki ne mogel zmagati; edini, ki more zmagati, bi bil okrajni glavar.
Cisto naravno je, da so Nemci imeli pri tem takoj pred ormi okrajnega glavarja Detelo. Ta je nemškutar, pristen nemškutar in neništvo bi pridobilo na veljavi in na vplivu, če bi Detela prišel v deželni zbor in celo v deželni odbor.
Vlada se je seveda takoj z veseljem izrekla za to kandidaturo. Na vso moč ji ugaja ta kandidatura. Če bi c. kr. okrajni glavar Detela postal deželni poslanec in v katerikoli lastnosti član deželnega odbora, bi to bilo vladi prav po volji. Na mesni ljudskega zastopnika bi sedel c. kr. okrajni glavar, ki bi seveda storil vse to, kar bi mu vlada naročila, ki hi bil zastopnik vladnih interesov, ne pa zastopnik ljudskih interesov. In če bi ta mož prišel celo v deželni odbor, bi bil zopet vladni zaupnik, ne pa ljudski zaupnik.
Pa še nekaj bi se z Detelo doseglo. Povečan in utrjen bi bil nemški vpliv v deželnem zboru in v deželnem odboru, kajti Detela bi kot nemškutar in poslanec po volji Nemcev in vlade seveda v vseh narodnostnih zadevah stal na nemški strani.
Vse to vedo tudi klerikalci prav dobro. Iz najzanesljivejšega vira vemo, da se je vodstvo klerikalne stranke le skrajno nerado vdalo pritisku Nemcev in vlade in se skrajno nerado odločilo za podpiranje Dete-love kandidature. Odločilo je naposled dejstvo, da klerikalci sami absolutno ne morejo misliti na zmago v skupini Radovljica-Kamnik-Tržič in da bi mogel s pomočjo Nemcev in vlade proti narodno-napredni stranki zmagati samo Detela, ker je politični uradnik v Radovljici. Le nevoljno so ugriznili klerikalni voditelji v to kislo jabolko, ne samo ker vedo, da jih bo ta kandidatura zopet kompromitirala v očeh vseh narodno čutečih Slovencev in pokazala, da so se v resnici udinjali nemčurstvn, marveč tudi zaradi tega, ker čutijo, kako neprijetne posledice zna to zanje imeti.
V rednih razmerah bi klerikalci imeli pravico zahtevati, da postane eden izmed njih deželni glavar in da
se iz cele zbornice eden izmed njih voli v deželni odbor. Kakor znano, volijo kmečki poslanci enega deželnega odbornika, mestni enega, veleposestniški enega, potem pa še cela zbornica enega. Deželnega odbornika iz cele zbornice ne morejo dobiti klerikalci, Če se ne porazumejo ali z narodno-napredno stranko ali pa z Nemci. V danih razmerah je naravno, da bodo iskali pomoči pri Nem-eih in da bo deželni odbornik tisti, za katerega se bodo združili klerikalci in Nemci. Odločitev je torej v rokah Nemcev.
Nemci delajo na to, da bi postal Detela deželni glavar. To bi jim seveda ugajalo, da bi nemškutar Detela dobil največjo oblast v deželnem odboru, če bi avtonomna oblast v slovenski naši kronovini prišla v roke zaupniku ljubljanske kazine. Klerikalci se temu obupno upirajo. Javna tajnost je, da se vrši za kulisami hud boj, kdo naj postane deželni glavar. Na eni strani stoje Nemci z Detelo, na drugi strani stoje klerikalci, ki hočejo, naj postane deželni glavar Šuklje. Iz početka Šuklje sploh ni nameraval kandidirati v deželni zbor in dal se je pregovoriti samo vsled tega, da ga morejo klerikalci kandidirati proti Deteli za mesto deželnega glavarja.
Ob sebi se razume, da je v obstoječih razmerah narodno - napredni stranki Šuklje še vedno ljubši kot Detela. Med dvema zli, ima manjše vedno še prednost.
Klerikalci, ki bodo pri volit\i glasovali za Detelo, se bodo s tem bojevali zoper svojega lastnega pristaša šukljeta.
Za slučaj, da se Nemcem ne posreči, spraviti Detelo na mesto deželnega glavarja, pa ga hočejo kandidirati v deželni odbor, in sicer kot zastopnika cele zbornice. S tem bi se nemštvu v prid premen ile razmere v deželnem odboru prav izdatno. Če zmaga Detela, upajo Nemci, da bodo mogli klerikalce prisiliti, da volijo Detelo v deželni odbor. V tem slučaju bi bili v deželnem odboru poleg deželnega glavarja en slovenski naprednjak, en slovenski klerikalec, pa dva nasprotnika, namreč en Nemec in en vladni nemškutar. Nobena stvar b i se ne mogla zgoditi v deželnem odboru, ki bi Nemcem in vladi ne bila všeč in moč nemčurstva v naši slovenski deželi bi poskočila in postala taka, kakor ni bila, odkar smo Slovenci vrgli Vesteneekovo strahovlado ob tla.
Res, žalostno je, da se je vodstvo klerikalne stranke vsled vladnega pritiska hi da pridobi kočevske kmečke glasove za svoje kandidate spustila v nevredno kravjo kupčijo. Samo strah, da propadeta Jaklič in Bartol, je mogel klerikalce pripraviti do tega, da so se izrekli za kandidaturo okrajnega glavarja Detele in s tem izzvali silno nevarnost, da pride ta vladni in nemčurski zaupnik kot zastopnik celega deželnega zbora v deželni odbor.
Če bo Detela izvoljen za poslanca, potem ni nobenega dvoma, da bodo morali klerikalci kapiiulirati pred Nemci in poslati nemškutar j a Detelo v deželni odbor. Lepo življenje bo potem imel ta gospod Detela. Kot c. kr. okrajni glavar bo dobil dopust in plača mu bo ostala, kot deželni odbornik pa bo tudi vlekel 4000 kronic.
Žalostno in sramotno je, da je mogoča   taka   politična korupcija,
kajti drugega imenovanja za to ni. Tem žalostnejše je to početje, ker bi sicer Nemci, če bi ne imeli Detele, morali glasovati pri volitvi deželnega odbornika iz cele zbornice za kakega dragega klerikalca. Napredni stranki bi bil sicer tak klerikalec v nekaterih političnih zadevah nevarnejši kot Detela, a vsaj v narodnih stvareh bi se dalo laglje ž njim delati, in to je važno, ker preti danes slovenski narodnosti nevarnost celo na Kranjskem.
Slovenskim volilcem mestne skupine Radovljica-Kamnik-Tržič pokladamo na srce, naj u važu je j o ta naša avtentična pojasnila. Pri tej volitvi se gre za slovensko narodno korist in vpričo temu je treba napeti vse moči, da treščimo ob tla nemškutarskega kandidata Detelo.
Zvezo jutoslovonskih okodemiinlh druitev u Prosi.
Jugoslovanska akademična društva, izvzemši bolgarsko in slovensko akademično društvo »Adrija«, so si podala roke k bratski zvezi in se združila. Najela so si skupne prostore, v katerih zamorejo z združenimi močmi vršiti svojo nalogo, ki so si jo bila postavila — zbhžanje jugoslovanskih narodov.
Daleč od rojstne grude, v zlati Pragi, nas objema življenje polno sile in polno spominov na čase, ko je vihar, započet v Pragi, zahrumel preko Evrope, ko je utripanje srca Češke občutil vesoljni svet. Narodu češkemu je prvemu dahnilo v večnosti se porajajoče hrepenenje po svobodi svoj nebeški poljub na čelo, njega je doletela visoka naloga, da povzdigne plamenico — misli svobodne —, ki je ležala steptana na tleh, da jo ščiti in jo nese skozi temo in vihar. --Na obzorju  tega naroda
žarijo zvezde Husa , Komenskega , Havlička!
Silen je postal češki narod, češki lev je vladal v moči in slavi, toda zadela ga je strelica sovragova in padel je okrvavljen na rodno zemljo. Bela Gora — ime, ki ga izgovarja sleherni Čeh le s kletvijo, je pila kri branilcev svobode. Nemška poplava se je razlila po deželi, grozeč s smrtjo vsemu, kar je bilo češkega. Toda češkega naroda niso izbrali višnji bogovi za svečenika svobode, — da bi sam v neprostih dneh čakal -voje-ga konca! Začel se je gibati, započel je borbo in odpor, ki mu je omogočil zopetno pomlajen je. Vstali so možje, ki so posvečali vse svoje moči po-vzdigi naroda in njihovemu trudu se mora zahvaliti češki narod za svojo današnjo postojanko v svetu: danes je gospodarsko, politično in kulturno silen.
Življenje med t. - i narodom, daleč od doma, v drugih okolščinah, med drugimi ljudmi in drugačnimi interesi, ni ostalo brez vpliva na nas. Drugačna psiholog', ja narodnega življenja, opazovanje vztrajne in žilave narodnostne borbe in ostrih intelektualnih in socialnih bojev, opazovanje silnega razvoja gospodarstva, industrije in trgovine— vse to nas je napotilo, da smo začeli pre-motrivati življenje našega naroda z drugim — kritičnim očesom. Polnim navdušenja in upanja v bodočnost naše ideje nam prekipevajo moči, srce zahteva dela in prsi se nam širijo samozavesti in sile za borbo za svoje velike ideale.
Sedaj začenjamo tudi slovan-stvo in jugoslovanstvo pojmovati vse drugače, nazori se čistijo in zahtevajo uresničenja visokih idej. Naša naloga bo, da zanesemo med svoj narod razume van je slovanske misli, da dobi ta velika misel tudi realnosti, ki ji zamore pomoči do zmage in da napovemo odločen boj onemu fra-zerstvu, ko se poraja le v plitkih dušah in se izraža v bobnečih besedah, ki oglušajo in ne vzbujajo odmeva v srcu! S propagando panslavizma a la Cerep-Spiridonovič ne rešimo svojega naroda.
Iz teh razlogov smo se združili, da rešimo ta problem v malem med seboj, — da odgojimo v sebi zavest in spoznanje naloge, ki nas čaka. Upamo, da se pokažejo rezultati tega našega dela že sedaj, a še mnogo bolj, ko se raziđemo kot celi možje širom naše Jugoslavije, poslanci bratstva in sloge in bojevniki za svobodo duha in zemlje naših narodov! — Jugoslovanski dijak je dobil vedno od svojih domačih tudi pomanjkanje za brašno, ko je nastopil svojo pot na univerzo. Vedno se mora bojevati s pomanjkanjem skoro najpotrebnejšega. V tem stanju žrtvuje mnogo od svojih dohodkov za društvene in organizačne potrebščine, — ker pa nam ti borni novci komaj zadostujejo za najpotrebnejše, smo prisiljeni, da se obrnemo za denarno pomoč na vse naše denarne zavode, društva, korporacije in posameznike, ki se zanimajo za življenje svojega di-jaštva.
Zaeno prosimo vse naše zavode, trgovce, ki so v katerikoli zve/J .-Prago, da vodijo svojo korespondenco v materinskem jeziku, a posebni odsek naše »Zveze« se bode bavil s prevajanjem teh dopisov. Na ta način zamorejo znatno podpirati svoje dijaštvo in obenem našo zvezo.
Pomagajte svojemu dijaštvu, ki se trudi in upira, podprite ga na njegovi težavni poti z močno roko, da ne bo naše delo brezplodno, da ne bo naše združenje le sen, ki ga vzbudi zvezdnata noč in ki odpluje ob zori — puščajoč za seboj razočaranje . . . Domovina, tukaj je polje za rodoljube, tukaj naj poprimejo krepko za delo možje, ki jim leži na srcu lastna — in bodočnost celega naroda! Jugoslavija se probu j a, bratsko si podajajo roke vaši sinovi daleč od vas — sledite jim in pomagajte jim, kajti pot je dolga in strma, solnčni cilj pa še daleč, daleč!
Vse dobrovoljne prispevke in «'rila sprejema skupni blagajnik g. Viljem K u k e c , tehnik, Brandlova ul. 31. III. Kral. Vinogradi.
Vojni proračun pred avstrijsko delegacijo.
Dunaj , 21. februarja. Vojni minister Schonaich je imel v današnji seji avstrijske delegacije obširen govor, v katerem se je delegatom posebno zahvaljeval za naklonjenost, ki so jo izkazali armadi s tem, da so se izrekli za zvišanje plač častnikom in moštvu. Minister se je posebno toplo zavzemal za podčastnike, ki služijo čez postavno dobo ter napovedal, da stopi takoj po delegacij skem zasedanju pred obe vladi z zahtevo, da se pridobi takim cerlifi-katistom več mest v državnih službah. Povedal je tudi, da je takih podčastnikov v armadi le 3000, a potrebovali bi jih 30.000 (*). Nadalje ie govoril minister o dvobojih, o trpinčenju vojakov, o polkovnem jeziku itd. Glede odškodnine za potuino
rezervistom se pogajanja 'že viv Dopusti za časa žetve se uvedejo |, tos pri vseh vojih ter se sploh najbr že stalno urede. Končno je ministri še enkrat izjavil, da mu ni nie«-»{!, znanega o kakšnih pogajanjih z 0£f sko vlado zaradi armadnih koncesij
— Vojni proračun je bil nato tudi ( podrobnostih sprejet brez debate.
Iz proračunskega odseka
Dunaj, 21. februarja. Prora čunski odsek je začel danes razprav ljati o poglavju »državni zbor., Razvila se je živahna debata zaradi zahteve slovanskih delegatov, da v morajo tudi slovanski govori proto kolirati. — Posl. Mali k je zalite val, naj se proglasi nemščina za slovni jezik parlamenta, češ,   <!m * se stroški zapisnika vsled sprejem;, nja    nenemških govorov štirikratni pomnožili; dočim so namreč 1. 189(1 znašali stroški le 71.000 K, naras! so sedaj že celo na 301.000 K. Iv slanec dr. Korošec je dokazoval da imajo nenemški poslanci pravico vlagati   predloge in interpelacije i svojem materinem jeziku. — Poten se je razpravljalo o primanjkovat ji; prostora v  parlamentu. šPredsednil Weiskirchner   je   obnovil z; htevo,   naj   se   zgradi   za gosposl zbornico posebno   poslopje. Konci se je sklenilo, da se postavijo v pa lamentu     kipi Kaiserfeldi R i e g e r j u    in    J a w o r s k e in ti Poglavje   »državni   zbor«   je bil sprejeto z vsemi   resolucijami vrn
— Prihodnja seja bo v torek ter }>r dejo na vrsto sledeče točke: loterij; kolki, takse in pristojbine.
Deželnozborske volitve na Češkem.
Praga, 21. februarja. Včeraj so se izvršile volitve v kmečkih ob-Činah. Najhujši poraz so dozi v* i Mlado e e h i , ki so od dosedanjih svojih 19 mandatov rešili le enega namreč v Kraljevih Vinohradih kjer je izvoljen dr. H e r o 1 d , a dr, Kramar pride v ožjo volite\ i narodnim socialistom. Najlepše uspe he so dosegli agrare i, ki so pm drli v 33 okrajih, nadalje je bil ii voljen kot samostojni agrarec \\t žavni poslanec V 1 a h o v e c. A:, ci pa pridejo v ožjo volitev v 12 okni jih, kjer bodo skoraj gotovo tudi pn drli, tako da bodo imeli nad 40 mat datov. — Izmed N e m c e v so bil najsrečnejši svobodni Vsenemci, !■: so k dosedanjim svojim trem man datom pridobili še tri od Schonerer jancev. Zadnji so rešili izmed dosc danjih petih mandatov le dva^Agrai ci, ki so imeli dosedaj 15 mandatov so si jih priborili 11, a v dveh okra jih pridejo v ožjo volitev. Nemški napredna stranka, ki je imela do« daj tri mandate, si je pribori!.i i dva. dočim si je ljudska stranka ohranila dosedanja dva mandati Grof Sternberg je v enem okraju prouadel, v drugem pa pride v volitev.
Ministrstvo za javna dela.
D un a j , 21. februarja. Iz g» spoake zbornice se je začela akciji proti ustanovitvi ministrstva za jav na dela. češ, da obrtno šolstvo spni* v kompeteneo deželnih zborov, in <!; vsled tega ni mogoče obrtnega «ol stva vzeti dosedanjemu ministrstvi ter ga dati novemu, ne da bi bili tem vprašani deželni zbori. Z drugi strani zopet naglasa jo, da t ml i rn darskih zadev ni mogoče i aavadm
i Dal    v oriloari. ♦
delo in ker ni bilo drugače, sem šel za njim. Lampa pa nas je vodil skozi gnečo z gotovostjo, ki nas je napolnjevala s občudovanjem in neskončnim spoštovanjem, po Grabnu in čez Korošico nekam v temo. Ustavili smo se v temni ulici pred zamazano hišo, in Lampe nas je instruirah da moramo zgoraj vsakogar pozdraviti z »masucta«!« Nam, ki te besede doslej še nismo slišali, se je zdela kaj neokusna in čudna, ponavljali smo jo* natihem in se jej rogali. Po čisto neznatnih stopnicah smo prišli v razsvetljene lokale, kjer je bilo dokaj starih in starejših gospodov, ki smo jih vse lepo spoštljivo pozdravili: »Ma ueta!« — Maucta sem, mau-eta tja — brrr — to ni bilo prav nič po mojem okusu. Eden je dejal: »Maucta pani!« in zdaj šele se mi je zasvitalo, da utegnemo biti kje med severnimi brati Čehi. Lampa se je klanjal na vse strani, ogovarjal posamezne gospode, tako, da smo čisto natanko morali vedeti, da je tukaj resnično znan, domač, priljubljen in celo spoštovan. To se je tudi moralo brati na naših obrazih, kajti njegovo lice je zasijalo v še večji gloriji, ko je videl, da smo zaslutili, kako zelo ga. imajo v čislih vsi ti gospodje okrog nas. In zato se nas je končno usmilil in nas odvedel v gostilniško sobo, kjer smo si naročili »pristnega budjeviškega piva« in večerjo. Da na tak slovesen večer nihče izmed nas ni gledal na to, kaj bode jedel, se umeje po sebi. Le za to se je smelo
iti, kaj je najdražje. Saj treba vendar pokazati, da fant ima denar in zato smo si vprek naročali najdražje, kar je bilo dobiti na jedilnem listu.
Ko smo se najedli in napili, zopet maucta sem, maucta tja, pa smo šli v že nekaj živahnejšem gosjem redu iz »Slovanske Besede« preko dvorane proti Ljudskemu vrtu. Tako malo sem bil vajen ločitve od doma, da me je tukaj zopet ukanila nočna fiziognomija krajine. Zdelo se mi je čisto jasno, da sem doma v »Zvezdi« in da se čuje vojaška godba iz kazine, le svetlobe mi je bilo preveč. Ali domišljija, ki jo je razgrevalo pritajeno hrepenenje po domu, je preča-rala vso krajino tako, da si je nadela vse tisto lice, kakršno si je želela hrepeneča duša sama: tako prepodablja notranja sila človeška cejo one slike, ki jih sprejemamo skozi najzanesljivejši svoj organ, skozi oči. Pa se mi je kmalu razblinila ta prikazen in stopali smo proti Ringu. Tam smo doživeli nekaj izvanrednega. Ob vogalu je za kotličem stal mož prav nič dunajskega obličja in pekel in prodajal kostanj, krompir in jabolka. Lampa se ustavi pred njim in mu reče: »Za en groš kostanja!«, potem pa pogleda po nas, da vidi, kako bode na nas učinkovalo, ker je bil moža nagovoril slovenski. Mi smo smatrali to kot nekako njegovo dijaško šalo in smo bili radovedni, kako si bo kostanj ar pomagal iz zagate. In tedaj! Zgodilo se je, kar nas je pretreslo v dno duše: mož je odgovoril
in govoril slovenski! I sevejde! Saj je bil iz Laašč na Dalejnskem! — Kakor da se je med njim in nami tisti hip, ko so iz njegovih ust privreli domači glasovi, pretrgalo zagrinjalo in kakor da smo ga zdaj stoprav zagledali v njegovi pravi podobi, stopil nam je mahoma tako blizu k dušam, kakor da je on sam en del naše duše, vzljubili smo ga hipoma vsi in ga zagrnili od vseh strani: ni nam bilo do kostanja niti do kostanjarja samega nam ni bilo, bilo nam je do domače besede in do domače duše. Razpalili so nas nepričakovani domači glasovi in nas omamili tako, da smo bili kakor brezumni radosti. Če bi bil kostanjar tisti hip terjal od nas, da naj mu damo ves svoj denar, dali bi mu ga bili brez pomisleka kakor da smo ga dali samemu sebi. Lampa nas je gledal in se nam je smejal. Obrnil se je h kostanj ar j u in mu dejal: »Tole so pa letošnji bruci! Saj se jim vidi, kaj ne! Zdajle bi vas najraje objemali, samega veselja, ker ste Slovenec, čez štirinajst dni jim pa še namar ne boste!« Spominjam se, kako globoko me je užalila tisti hip ta ciniška beseda Lampe in prisegel bi tisti hip pri vseh bogovih, da se vsaj meni ne bo godilo po njegovi besedi. Hiperestetični fantast bi bil takrat krivo prisegel! Že nekaj dni po prihodu na Dunaj smo hodili mimo slovenskih kostanjarjev z istotako mirno dušo kakor mimo tistih židovskih kramarjev, ki za vsakim oglom prodajajo notese in raz-
glednice ali mimo tistih debelih ba-bur, ki neprestano vijejo šopke vijolic in neprestano kriče: »Kaufns Veigerl, Schone Veigerl!«
Še vsi razpaljeni vsled dogodka s kostanjar jem in užaljeni po cinizmu Lampovem, smo prekrižali še par cest, potem se jih je od nas nekaj ločilo, ne vem več kako in kam, Lampa, Joža in jaz pa smo skozi slabo razsvetljeno vežo prišli v dvoje sob, v katerih nam je bilo odslej stanovati: prvo je imel Lampa sam, druga njemu sosedna, pa je bila določena za domovje Joži in meni. Šr.
ljubezen Ronionove Klare.
(Dalje.)
XI.
Marki d' Aureville je bil vsled svoje rane prisiljen ležati v postelji. Željno je čakal, da pride markiza Helena vsaj vprašat, kako se mu godi in željno je tudi čakal, da mu pove, kako je bilo na kostumnem plesu pri maršalu Marmontu, kako se je tam zabavala in kaj je vse tamkaj videla in slišala. Kar neodpustno se mu je zdelo, da se markiza zanj nič ne zmeni. Pozabil je popolnoma, kako jo je zanemarjal, varal in celo osmešil ter se nanjo jezil, češ, da ima prav čudne pojme o svojih dolžnostih kot žena. .
Markizi Heleni pa še na misel ni prišlo, da bi šla v spalnico svojega moža vprašat, kako se mu godi in mu poročat o plesu pri guvernerju.
V njeni mali glavici so rojile w druge misli.
Koj, ko se je prebudila, je, k maj za silo opravljena, pohitela t pisalni mizici in naglo spisala krt tko sicer, a pomembno pisemce.
»Ostanem pri svoj i obljubi. Poskrbite, da bo vhod od cerkven«1 strani odprt in da me nihče ne l><> m del ko pridem.«
Potrudila se je, da bi nihče M mogel   spoznati njene pisave in srečilo se ji je dosti dobro. Pisem* je vtaknila v zavitek in spisala n* slov.
Ko je bila s tem gotova, je b©i tela poklicati hišno, da bi pisen* odposlala, a ko je prišla do vrat, je naenkrat premislila. Stopila je sonet k pisalni mizi in je pisemce za kleniln v miznico.
»Ne bom ga danes poslala,< }* rekla sama pri sebi. »Preveč bi si do miši jal. Naj raje potrpi nekaj 'In1
A komaj je zaklenila miznico. * jo obšle že zopet druge misli.
»Samo sebe varam. Govori«1 da bi se preveč domišljal, v resni pa me je le strah pred tem korakeu Kako sem vendar neumna. Niti te liko poguma nimam, da bi izpolnil' svoj sklep in dano obljubo, samo ket sodijo ljudje, da je to greh. Moj na* je imel že nebroj ljubic, niti tolik* ozirov ni imel name, da bi me obv* rov al smešnosti, jaz pa se ne upa01 storiti tega, kar on vsak dan uganja Odprla je zopet miznico ifl vzela iz nje pismo.   Pri tej prilik
1. Priloga »Slovenskemu Narodn" št. 45., dne 22. februarja 1908,
naredbo odcepiti od poljedelskega ministrstva.
Nemadžarske narodnosti in revizija poslovnika.
Budimpešta, 21. februarja. Kemadžarski poslanci so imeli snoči sejo ter sklenili, da nastopijo naj-ostrejšo opozicij o proti reviziji parlamentarnega poslovnika. Na konferenco je prišel tudi srbski radi kaleč Vrsie ter izjavil, da bodo tudi srbski poslanci, ki so bili dosedaj v rezervi, podpirali v tem vprašanju odločno klub nemadžarskib poslancev.
Proti ministru Andrassyju.
Budimpešta, 21. februarja. Neodvisna stranka je pričela odkrit boj proti ministru notranjih del grofu Andrassju. V prvi vrsti je boj naperjen proti njegovemu tajniku grofu Hadiku, a grof Andrassv se je izjavil solidarnega ž njim ter ne ostane v ministrstvu, ako bi neodvisna stranka izpodrinila Hadika.
Strahovlada v Črni gori.
D u n a j , 21. februarja. Nemški listi prinašajo senzacionalne vesti iz Črne gore, da je zaradi veleizdaje zaprtih tretjina vseh poslancev, med njimi tudi podpredsednik skupščine. Bivšega prvega knezovega dvorjanika Jostofa (?) so baje že ustrelili.
Reformna akcija v Mace-d niji se nadaljuje.
Dunaj, 21. februarja. Zaradi železniških projektov je nastala med prizadetimi velesilami tolika napetost, da je bila justična reformna akcija v Macedoniji že v nevarnosti. Prizadevanju ostalih velesil se .*►• sedaj vendar posrečilo, napetost znatno ublažiti. Te velesile so izjavile, da avstro-ogrski balkanski načrti ne morejo biti vzrok, izstopiti iz evro-pejskega koncerta.
B e r o 1 i n , 21. februarja. Nemški poslanik v Carigradu je že dobil naročilo, naj podpise skupno noto na turško vlado zaradi justične reforme v Macedoniji, ako se vse velesile zedinijo za tako akcijo.
Carigrad, 21. februarja. Turška vlada pripravlja ugoden odgovor na skupno noto velesil zaradi podaljšanja mandatov macedonskih reformnih organov v Macedoniji.
Denarna Kriza na Turškem.
Sofija, 21. februarja. Turška vlada je v hudih denarnih stiskali. Večina uradnikov že od meseca avgusta ni dobilo več plače. Finančni minister j)rihaja le redkokdaj v uran1, in še tedaj skrivoma iz strahu pred množico, ki ima ministrstvo skoraj neprestano zasedeno, ker ne morejo dobiti denarja. Minister se sklicuje na ukaz, ki ga je baje dobil iz sultanove palače, naj ničesar ne izplačuje.
Dopisi.
Iz Š mart na pri Litiji. Apostol miru, dekan Rihar, uganja pri nas čimdalje hujše burke. Sedaj je skoval neko društvo »Kmečka zveza«, ki bi se bolje imenovala mežnarska zveza, ker poleg 9 podružniških mežuar-jev, ima le par duševnih revčkov v tej zvezi. In sedaj pred Volitvami je kar dve nedelji po vrsti napravil volilni shod, seveda je bil vsled pičle udeležbe nejevoljen in je zato nihal v jezi in svojo jezico stresal nad brezbožnimi učitelji. Sam vsemogočni Šusteršič, ki je prišel kazat svojo
je zagledala lično igračo, ki jo je !>i-la pred nekaj dnevi kupila za svoje-ga otroka. Ta igrača jo je spomnila, da ni samo žena, ki jo je mož prevalil in osmešil,nego da je tudi mat:.
Ohsedela je pri mizi in je mehanično sukala v rokah pismo ter čitala naslov »Njegovi prevzvišenosti maršalu Marmontu, vojvodi Dnhrov-niškemu«. Ves zamišljen je bil izraz njenega dekliškega obličja. Skoro celo uro je tako sedela pri svoji mizici. Naenkrat je vrgla pisemce zopet v miznico in  odskočila s sedeža.
»Kako je le mogoče, da sem prišla na tako misel,« je šepetala in načela z naglimi koraki premer jat i svojo sobo. »Že zaradi svojega otroka ne smem tega storiti.«
Tedaj pa se je spomnila prince«: zinje Dietrichstein in v trenotkn so vsi njeni dobri sklepi zopet razpadli v nič. Pred oči ji je stopila podoba te ženske izredne lepote in elegance. Videla je, kako se porogljivo smeje njej, prevarani in osmešeni ženi, kako gleda nanjo z izrazom žaljivega pomilovanja. Vsa kri je zavrela v tem trenotkn v mali markizi in spre-letelo jo je bolestno čuvstvo, da jo je njen mož ne le varal, nego tudi ponižal in osramotil pred vsem svetom.
Hlastno je zopet planila k mizici, vzela iz nje pismo in poklicala hišno.
vsemogočnost v Šmartno, ga ni mogel potolažiti. In v nedeljo pred volitvami t Dasi nismo postavili nobenega protikandidata, je vendar pri pridigi pol ure rohnel ter zaklinjal ljudi, naj pridejo vsi na volišče. Da, politiko uganjati razume ta »apostol miru« — v šoli in v cerkvi mu teče politika mesto božje besede iz ust. Koliko časa še? Seveda je mogoče kaj takega počenjati temu božjemu namestniku le vsled izdajstva župana Hostnika in nestalnosti v naših vrstah, ker žalibog ima tudi naše napredno Šmartno v lastni stranki ljudi, ki rede dekana kot priliznjeno kačo na prsih. Samo en slučaj izmed več! V slučaju obrtne šole je mož, ki je v besedah naprednjak, uprizoril na ljubo dekanu boj proti pristašem lastne stranke ter šel za njim kakor pohleven kužek ter prav po nepotrebnem prisilil našega najodločnej-šega pristaša, da se je odpovedal od-borniškemu mestu za obrtno šolo! No, pa saj ni čudno, ker »apostol miru« večkrat tja zahaja ter je pobaral že nad 300 kron za orgije ali pa za svojo bisago. Ker sedaj odhaja organist Lokan, ki je igral zelo čudno vlogo, bo pa menda liberalni naš Franc stopil v čedno kompanijo »značajnega« Hostnika in dekana, da bo trojica pohiti. Sedaj samo še pričakujemo, da bo naš stroj ar j ev Franc v petek volil šepastega Lam-peta in plešastega Košaka in pozneje enkrat s svojo pobožno ženico in brumnim sinčkom prosil »apostola miru« za odpuščanje vseh liberalnih grehov. Kam pridemo šef V sosednji Litiji stoji čvrsto napreduj a trdnjava, ker so ondi značajni možje kot gg. Svetec, Slane, župan itd., — pri nas jo pa majejo lastni pristaši. Na delo, dokler ne bo prepozno!
Iz Postojne. Telovadno društvo »Sokol« v Postojni priredi v soboto, tine 29. t. m. v veliki dvorani »Narodnega hotela« svojo običajno ma-skerado pod naslovom v »Gozdu«, za katero vlada v vseh krogih veliko zanimanje in se delajo v ta namen velikanske priprave. Predvsem nam je omeniti, da se nam je posrečilo dobiti za ta dan v sodelovanje c. kr. mornarsko godbo iz Pulja, ki bode gotovo nudila tudi neplesalcem obilo umetniškega užitka. Krasna, že itak poznana dvorana »Narodnega hotela« spremenjena bode pri tej priliki v krasen gozd, v katerem bodo našli gotovo vsi, bodisi stari ali mladi, oženjeni ali neoženjeni, mnogo zabave in razvedrila. Prijavile so se že skuj dne ter je želeti, da bi tudi tam zanimanje vzklilo, kjer se še ni za to odločilo. Apelujemo v prvi vrsti na brate Sokole v okolici in v trgu, da se gotovo v kar največjem številu udeleže inaskarade ter tudi druge prijatelje Sokole vzpodbujajo k zanimanju; sicer \m upamo, da bode itak vsak čestileo princa Karnevala brez pomisleka došel na našo maskarado, ki bode trdeč po pripravah najbolj obiskana predpustna zabava v Postojni in okolici. Vabila so se že razposlala; ako bi kdo pomotoma ga ne dobil, se prosi, naj se obrne na odbor. — Natančneje o maska-radi se bode še poročalo. Začetek je določen ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K 50 vin. za osebo, za vsako nada 1 j no osebo v družini 1 K več. Ko-riandoli, konfeti, bombe, granate itd. Torej na svidenje bratje Sokoli in prijatelji sokolske misli, v soboto, dne 29. t. m. na sokolski maskaradi v »Gozdu« v Postojni! Na zdar!
Z Vranskega. Na občnem zbora »Podružnice sv. Cirila in Metoda« je bil izvoljen sledeči odbor: g. učitelj Rudolf V ra b 1 , predsednik; gdč. učiteljica   Bebica   K o 1 š e k , tajni-
Hišna je bila v kuhinji in ni slišala klica male markize, pač pa je slišala ta klic na hodniku stoječa oseba, namreč Klarica.
»Dobro jutro, markiza,« je veselo vzkliknila Klarica. »Tako Zgodaj že pOkoOei, dasi ste skoro vso noč plesali. In kako dobro izgledate. Vsa rdeča ste, ko mlada roža.«
Markiza Helena je bila v precejšnji zadregi. Kar nič ji ni bilo prav, da je ravno v tem trenotkn prišla Klarica in ni vedela, kaj bi v naglici odgovorila na Klarične opomnje.
»Ali želite, da pokličem hišno'« je vprašala Klarica, ki je takoj zapazila, da moti malo markizo.
»Da,« je odgovorila markiza, a takoj vzkliknila »ne — počakajte malo. Če utegnete, ostanite malo tu.«
Markiza je primaknila Klarici stol in je sama sedla za pisalno mizo. Maršalu namenjeno pismo je držala v rokah. Nehotč je Klarica pogledala na pismo in streslo jo je po vsem životu, ko je čitala naslov. Zdaj je videla, da nesrečno ljubavno razmerje, ki je je že enkrat zapazila in v kritičnem trenotkn motila, ni še prenehalo, da ni še mrtvo, nego da je zadobilo še nevarnejši značaj. Trpka čuvstva so prešinila njeno srce in temen je postal njen pogled, a rekla ni ničesar.
(Dalje prihodnjič.)
ca, g. učitelj Ivan J a k š e , blagajnik; ga. Anica dr. K ar bo v a, g. Josip R o t n e r , g. Karel Koše-n i na. namestniki. Iz tajnikovega poročila je med drugim razvidno, da je podružnica priredila 10 predavanj: g. R. Vrabl 6, g. J. Jakše 3, g, dr. Karba 1. Sprejmejo se sledeči predlogi: 1. Podružnica priredi poleti pod milim nebom veliko veselico. 2. Naj se nadaljujejo predavanja in prirejajo zabavni večeri. 3. Vrste naj se večkrat od borove seje. 4. Podružnica se naroči na »Slovenski Branik«. 5. Pristopi kot član h »Glasheni Matici«. 6. Za denarne podpore se naprosi občine: Vransko, Hiromsko in Prekopo, okrajni zastop vranski, »Posojilnico« pa za zvišanje prispevka. 7. Sprejet je bil tudi predlog, naj se pozove vodstvo družbe, da prenaredi pravila v toliko, da se smatrajo vsi prispevki podružnice, bodisi iz nabiralnikov, narodni davek in ob raznih prilikah nabrane vsote, kot delo podružnice; ker je mnogo podružnic, ki jim včasih ni mogoče prirediti veselice, pa drugače pridno zbirajo denar; v družbenem koledarju pa ni nikakršnih izkazov, kar povzroči, da izgube člani veselje do nabiranja.
Obrtni vestnlk.
Voznino od železniških pošiljate v more v splošnem plačati ali pošiljatelj ali odpošiljatelj ali pa prejemnik odpošiljatve. Na voljo je v splošnem strankam, da plačajo voznino ob oddaji blaga ali pa da se plačilo voznine prenese na prejemnika, adresata, ki potem poravna voznino pred prevzetjem pošiljatve. Dopustno je tudi delno plačilo voznine od strani odpošiljatelja. Pri blagu pa, ki nima zadostne vrednosti, da bi krilo voznino, kakor tudi pri poši-ljatvah, ki vsebujejo blago hitre kvar-ljivosti, sme železnica zahtevati, da se voznina plača že ob oddaji blaga pred prevozom. Tako se mora po določilih obrtnega reda za železnice plačati voznino naprej za led, drozi, sveže ribe vseh vrst, sveže meso, sveže soČivje, divjačino, rastline, sveže sadje, nadalje za prazno zaboje, košare. Iz kroga vinskih interesentov, tako vinorejoev kakor vinskih trgovcev, se je sedaj znova uvedla akcija, da se razširijo ta določila o obvezni frankaturi tudi na prazne vinske sode, ki jih vračajo stranke. Namen te akcije, ki je našla oporo v poklicanih korporaoijah, je ta, da se vinske trgovce, ki imajo v sodih itak naložen znaten kapital, obvaruje plačila voznine za vrnjene sode, kajti stranke, ki dobe sode na posodo, navzlic opazkam v fakturah navadno prevržejo plačilo voznine za returne posode na prodajalca. Vinskim trgovcem pa je iz ozira na konkurenco kakor tudi iz skrbi za ohranitev odjemalcev potem težko iskati si povračila za naknadno plačano voznino od strank.
Kaj je storiti trgovcem, ki hočejo pričeti z izvrševanjem trgovine z mešanim blagom ali kakšne druge trgovinske stroke, ki je vezana na sposobnostni dokaz? Od 16 avgusta lan kega leta je vezana trgovina z mešanim blagom, s špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom na dokaz usposobljenosti. Vse druge vrste trgovin so ostale izven sposobnostnega dokaza. Strokovna sposobnost se dokaže z učnim izpri-Čevalom in z izpričevalom o najmanj dveletnem službovanju v kakšnem trgovinskem obrtu; pri tem pa mora doba skupne uporabe kot učenec ali vajenec ter pomočnik znašati najmanj pet let. Opozoriti je na okolnost, da veljajo prav tako izpričevala, izdana od takih trgovcev, ki imajo trgovino take stroke, ki ni vezana na sposobnostni dokaz. Zakon polaga važnost in poudarek na to, da se donaša dokaz o pridobljeni izvežbauosti V trgovinskem poslovanju splob, ne veže pa sicer osebam s saj petletno trgovinsko prakso rok glede proste izbere trgovinske stroke. Pri tem se pa pokaže čudna anomalija; učna izpričevala in izpričevala o serviranju, ki jih izda svojim nslužbenoem na primer trgovec z manufakturnim blagom, so zadostna in upoštevna dokazila za sposobnostni dokaz tudi glede vseh štirih, više navedenih trgovine skih strok, ki so vezane na sposobnostni dokaz, Čeprav manufakturna trgovina ni vezana na sposobnostni dokaz. Trgovec z manufakturnim blagom kot tak pa in na podlagi dejstva, da, recimo, že več let izvršuje trgovino s manufakturnim blagom, pa ne more pričeti trgovine a mešanim blagom ali trgovine s špecerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom. Dejstvo, da je že pet let trgovec, samo zase ne zadošča Zgodi pa se v življenju Često, da sila razmer pripravi tega ali onega trgovoa do tega, da se mora obrniti v drugo stroko. Nastane vprašanje, kakšna pot mu je odprta. Ce ima izza prejšnjih časov izpričevala, kakor smo jih gori omenili, je stvar seveda zanj brez
težav izvršljiva. Zglasil bo pri obrtnem oblastvu, recimo, trgovino z mešanim blagom, pokazal izpričevala in
dohii obrtni list. če na nima izpriča val, — in to se v praksi prav često dogaja —, mu ne preostaja drugo, kakor da prosi pri pristojnem obrtnem oblastvu, da se mu izpregledajo predpisana izpričevala. V takih primerih govorimo o prošnjah za dis-peazo. Obrtna oblastva so namreč po določilih novega obrtnega reda upravičena, izjemoma in v ta namen, da se omogoči prehod od kakšnega proizvajalnega obrta ali trgovinskega obrta, za katerega iz v ševauje ni potreben dokaz usposobljenosti, do trgovinskih obrtov, ki so vezani na sposobnostni dokaz, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornioo in dotično trgovsko zadrugo, izpregledati formalni dokaz usposobljenosti, ako seje prosilec bavil saj pet let z dotičnim opravilom Iz tega je povzeti, da je tudi potom dispenze mogoče priti do samostojnega izvrševanja trgovine z mešanim blagom, kolonijalnim, Špecerijskim in materijalnim blagom v primerih, o katerih govorimo, le tedaj, Če je dokazana najmanj petletna zaposlenost v trgovini ali kakem obrtu. Petletno samostojno trgovanje ali o br to van je je torej absoluten predpogoj, brez tega tudi s prošnjo za dispenzo ni izhoda. Ker se je sposobnostni dokaz uvedel v prvi vrsti iz namena, da zavaruje trgovino pred vstopanjem in prodiranjem strokovno neizobraženih oseb, se v praksi postopa pri takih prošnjah, kakor je le pravilno, dokaj strogo in se ustreza le prošnjiku v takih ozira in vpoštevanja vrednih primerih, v katerih se vidi, da so si prosilci v svojem prejšnjem samostojnem trgovanju, odnosno obrto-vanju pridobili potrebno strokovno izkušenost in trgovsko izvežbanost. Naj pri tej priložnosti še pojasnimo, kako je postopati v primeru, da se trgovec s svojo trgovino preseli v drug kraj, oziroma da otvori filijalko ali podružnico. Pri vseh obrtih je smatrati preselitev v kraj, ki leži izven občine dosedanjega stojališča obrta (seveda tudi trgovine) za ustanovitev novega obrta (trgovine), vendar pa ni vnovič zahtevati strokovne usposobljenosti, ki je predpisana za gotove obrte (gotove trgovinske stroke). Ce bi torej trgovec z mešanim blagom, ki pa nima sposobnostnih dokazil, premestil svojo trgovino v drugo občino, bi bila potrebna zglasitev pri obrtnem oblastvu in bi bilo to novo podjetje sicer smatrati za nov obrt, ne bilo bi mu pa treba izkazati se s sposobnostnim dokazom. Istotako je pri ustanovitvi nodružnic, tudi v takem primeru zadošča zglasitev. Posebna določila veljajo le za obrte, ki so vezani na koncesijo.
Oznaka olivnega olja. Poslužujoč se pravice, ki jo daje ministrstvu § 7. zakona o živilih, je vlada izdala pravkar ukaz, ki veli, da se sme samo čisto, nepomešano olivno olje pod oznako „olivno olje", „oije iz Provenoe4* in „olje iz AixaM prodajati na obrten način in pa ponujati ga. Obrtovalno prodajanje in ponujanje drugega olja ali olivnega olja z drugimi pridevki pod imenom „olivno olje" ali pod imenom „olje iz Pro-venceu, nolje iz Aixau je prepovedano. Ta ukaz stopi tri meseoe po razglasitvi v veljavnost, to je dne 11. maja t. 1. Novi ukaz, ki ima namen ščititi produkcijo in razpeČavanje olivnega olja, je za naše kraje majhnega pomena, ker se olivno olje po trgovinah malo razpečava in se v prometu jedilno olje nazivlje navadno namizno olje. Čisto olivno olje ne prija okusu v naših krajih.
Glasovi z Jesenic.
— Tovarniški hlapeo zopet na delu. Znani P on g rat z, ki je sam odkritosrčno pripoznal, da je navaden hlapeo nemške tovarne, je sklical v nedeljo v hotelu pri Počiva v Še k u shod po § 2., ker se ne upa prirediti javnega shoda. Nimamo navade, da bi se prepirali s hlapci in z nemškimi še celo ne, ali značilen pa je bil shod vendar. Kadar misli gospodar nekaj ukreniti proti svojemu nasprotniku, navadno pošlje naprej svojega hlapca, da mu u gladi pot. Nemci bi zopet radi nekaj dosegi*, zato so ukazali svojemu hlapcu, da skliče shod in nameče ljudem nekaj peska v oči. Čuditi se moramo, da so le odzvalo povabila na shod tudi neka! slovenskih moi, ki radi prodajajo svoje narodojaštvo
pO sveta. Dr. Eger je v veliki zadregi, kako bi pomagal jeseniškim Nemcem zopet na noge. Predvsem hoče zanesti razpor med slovenski stranki, ker upa, da mu poj de potem zopet pšenica v klasje. Nemci so pričeli hujskati proti kandidaturi dr. Kogoja za jeseniškega župana in začeli prav lisičje hinavsko rovati proti njegovi osebi. Ves boj pa je le seveda bojazen pred značajem. Nadelo dr. Egrovlh pristale? le: Jeseniški tapan ne sme biti prileteli slo renskega delaven in slo-
venskega kmeta In pa omahljiva metla mora biti, da Jo bo lahko zlorabljal „Los von Romovec 1 In Vsenemec dr. Eger. N moi *o začeli ponujati kandidaturo dosedanjima pristašema slovenskih strank gg. Krivcu in Trevnu, ki sta Žalibog res pričela koketirati z nemškim vodstvom.   Povemo   enkrat   za vselej:
Nihče ne bo nikdar in nikoli ia-panoval ali pa komlsaril na Jesenicah brez spora tamljenja a slovenskima strankama In naj bo to pristaš te ali ono slovenske stranke. Kdor v tako važnem in odločilnem trenutku Mrši narodno In strankino disciplino ter zahrbtno iz dobićkarij* ali ćastila-komnosti mešetari z n*širni najhujšimi nasprotniki, more b ti velik osel ali pa — poturica Skandal le za slovenskega mota. če ne vrže čez prag tovarniškega hlapca« ki mu hodi v hišo kot zaupnik nemške stranko« da mešetari z njim za nemško stvar. Ljubši nam |e odkrit nasprotnik kakor pa hinavec v lastnem tabora- Jesen'ce rabi o značajev In ne ljudi, ki bi radi sedeli med dvema stolama. Toliko pa brez zamere! V kratkem priredita slovenski stranki velik javen shod, da se enkrat jasno razgovorimo o jeseniških razmerah. Takrat naj dr. TCger ne zamudi prilike, da nas poseti!
— Brez glave je sedaj jeseniška občina že skoraj polovioa leta in vsega je kr.v — ljubljanski dr. Eger, ki neprestano hujska pri deželni vladi proti slovenskima strankama. Iq vlada seveda — uboga! Nemcem vse, Slovencem pa nič. Že pet tednov je preteklo, odkar je odložil J. Klinar občinsko gerentstvo, a vlada se ne gane, da bi imenovala novega komisarja ali pa z razpustom novega odbora napravila konec nerednim razmeram. Koliko časa bomo Še čakali, da se zgane deželna vlada. Bomo videli, kaj bodo skuhali po de-želnozborskih volitvah!
— Liberalec ne bom nikdar več, je vpil Pongratz na nedeljskem shodu, da bi se priliznil pristašem slovenske ljudske stranke, ki ga pa ravno tako dobro poznajo kakor liberalci. Ne liberalec in ne klerikalec, ampak pošten Slovenec naj postane Pongratz, pa ga bomo vsi radi imeli. Svoje hlapčevske in kruhoborsko vloge naj se otrese in odločno pove svojemu nemškemu gospodarju: Vaš uradaik sem, a Slovenec in kot tak ne bom hodil v boj proti svojim rojakom, opravljajte sami to nečastno rabeljsko službo 1 Tako bi delal mož, g. Pongratz, kaj pa delate vi?!
— Proti postajenaČelniku Kolierju še sedaj ni uvedena disciplinarna preiskava radi lažnjivega poročila, v katerem je pri žel. direk- s ciji v Trstu najgrše denunciral jeseniško učiteljstvo    Ravnatelj Buli se
je takrat potrudil, da je zadevo h tro, toda brezuspešno spravil na mero-dajna mesta, ni pa čuti, da bi zganil mezinec proti Kolierju. Omenimo naj, da se je osobje na jeseniškem kolodvoru zopet pomnožilo za par — nemških uradnikov in uslužbencev. Pa so še ljudje, ki ne razumejo, zakaj mora ostati jeseniška občina v slovenskih rokah!
— „Za pravdo in srce" od Antona Medveda bodo predstavljali igralci jeseniškega nSokolau prvo postno nedeljo, na kar že danes opozarjamo. Pripravlja se tudi Me-škova „Na smrt obsojeni", ki nam slika narodne boje koroških Slovencev. Predstavo poseti večje število slovenskih Korošcev in le želeti bi bilo, da tudi drugi Slovenci iz bližnje okolice ne zamude te ugodne prilike, ogledati si izvirno igro slovenskega pisatelja!
Prošnjo do t Božidarja Fle-Serlča prijateljev In znancev.
n Večni popotnik Slov. gorio-, pesnik in pisatelj slovenski, Božidar Flegerič, je minulo leto za vselej za-tisnil svoje trudne oči. Pesnikovo truplo počiva v domaČi župniji Sv. Bolfenku pri Središču, in ker gomila njegova nima primernega spomenika, zato je izreklo mnogo Flegeričevih ožjih prijateljev in znanoev željo, naj bi se pokojnemu pesniku na gomili postavil dostojen iit grobnik in naj bi se v njegovo domačo hišo v Vodran-cih vzidala spominska plošča.
To željo vpoštevajoč se je nedavno v Središču osnoval poseben „Odbor za Fiegeričev spomenik", ki si je postavil nalogo, poskrbeti, da se uresniči zgoraj navedema želja Če-stiloev Flegeričevega spomenika.
Rodoljubi slovenski, zlasti pa Vi, prijatelji in znanoi pokojnega pesnika! Do vas se obračamo tem potom z iskreno prošnjo, da nam z denarnimi prispevki pomagate izvesti nalogo, ki smo si jo naložili. Nikdar več ne bode popotni Flegerič potrkal na vaša gostoljubna vrata — prispevek, ki nam ga vpošljite, je poslednji Čin pjetete, ki ga doprine-
sete FlegeriČu v spomin. Blagohotne doneske, ki se bodo po Časopisih ob javili, sprejema Ivan Kolar iČ, tržan ▼ Središču, kakor tudi vsak odbornik.   Ako se nabere o pravem času primerna vsota denarja, se bode le tos meseca avgusta s primerno slav nostjo odkril na gomili pri Sv. Bol fenku Flegeričev nagrobnik, doma na Flegeričevem domu pa se bode od krila spominska plošča
Odbor za Flegeričev spomenik v Središču, dne 10. febr. 1908.
Josip Sinko, župan srediŠki, predsednik; Anton Kosi, učitelj in posestnik v Središča, tajnik; Ivan Ko-laric, tržan sredilki, blagajnik : Ro bert  KoŠar,   učitelj   pri   Sv. Bol fenku;   Anton   Porekar, naduČi-telj na Humu in MaksRobič, tr govec v Središču, odborniki.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, '22. februarja.
— Organizirana sirovost. Mlajši sokoli, ki so zaljubljeni v dičnega kandidata dr. Ravniharja, počenjajo sedaj poseben šport z nepodpisauimi dopisnicami. Dan za dnevom prihajajo take dopisnice dr. Tavčarju v hišo, tako, da imajo njegovi otroci vsak hip priliko, iz teh dopisnic po-izvedeti, kak lopov je njih oče. To je gotovo junaško in sokolsko, in Rav-niharju je le častitati, da je ta duh zanesel v sokolske vrste. Sokolom pa bodi povedano, da se dr. Tavčar prav nič ne razburja radi teh dopisnic in da je v tem pogledu škoda za črnilo in marke. Sploh bodi tem sokolom povedano, da se dr. Tavčar tudi za to ne zanima, ostane li dr. Ravnihar še v odboru »Sokola« ali ne. V tem ozira ni ničesar podpisal, ni od nikogar kakega podpisa zahteval, in mu tudi v sanjah ne prihaja na misel, »Sokola« imeti za parado pri sedanjih de-želnozborskih volitvah. To parado prav rad prepušča dr. Ravnihar ju.
— Sestanek v hotelu  pri »Južnem kolodvoru«. Snoči je bil v hotelu pri Seidlu informativen pogovor, na katerem se je razpravljalo o de-želnozborskih   volitvah   s posebnim ozirom na železničarje. Sestanka so se železničarji-volile i, ki so pristaši narodno-napredne stranke, udeležili v lepem številu,  dočim so socialno-demokratični poslali samo deputacijo nanj. Sestanku je predsedoval višji revident g. K o b 1 e r , ki je pozdravil navzoče, zlasti kandidata gg. dr. Tavčarja in dr. Trillerja ter g. župana Hribarja. Prvi je govoril g. dr. Tavčar, ki je }M>-udarjal,  da sta prišla z dr. Trii ler-jem na sestanek,  da slišita želj? in težnje železničarjev. Govoril je nato o volilni reformi za deželni zbor, izjavil, da je za splošno volilno pravico s proporcionalnim  sistemom ter poudarjal,  da ne prosita kandidata socialnih demokratov za njih glasove.  Naj  postavijo svoja kandidata; pri kakih nepričakovanih ožjih volitvah naj   pa  socialni demokratje pomislijo,   da   so bolj sorodni z na-rodno-napredno  nego   pa klerikalno stranko. G. dr. T r i 11 er se je za volilno reformo izjavil v istem smislu. Potem je govoril o nalogah mestnega deželnozborskega poslanca, ki bo moral varovati koristi mestnih prebivalcev in torej tudi železničarjev. Vsi svobodomiselni elementi se morajo združiti v boju proti klerikalizmu, zato bi bilo prav, da volijo socialni demokratje z narodno-napredno stranko. Discipline v socialno-demo-kratičnih vrstah pa govornik noče s tem rušiti, ker jo previsoko ceni. Socialni   demokrat g. Ojster je zastopal načelo,   da bo za socialne demokrate delal le tisti, ki nič nima, dočim ne more tega pričakovati od pričujočih   kandidatov. Odgovarjal mu je občinski svetnik g. Zirkel-bach, ki je zatrjeval, da sta uprav dr. Tavčar in dr. Triller  bila v občinskem svetu tista, ki sta se prva zavzela za  njegove  predloge glede izboljšanja delavskega položaja, na pr. glede zidave delavskih hiš. Dr. Triller je mož, kakršnega si stranka ni mogla boljšega izbrati za kandidata in poslanca. V občinskem svetu se je storilo vse, kar se je moglo s podanimi  sredstvi.  Izrazil  je nato avoje privatno mnenje,  da socialni demokratje v Ljubljani nimajo toliko zaslombe, da bi mogli njih kandidat je prodreti. Njih kandidature so samo pripomoček do zrn age klerikalcev.  Naj glasujejo za narodno - napredna kandidata, pri tem pa zahtevajo kakih koncesij v kak drug za-stop. G. Ojster je nato bil zato, da se združijo narodnjaki in socialni demokratje,   da   se   vrže klerikalna stranka, V imenu socialno-demokra-tične stranke je podal nato g. K1 u n izjavo, da bodo socialni demokratje glasovali za svoja kandidata in pozival somišljenike, naj store tako. Na njegova očitanja, da kandidata poznata železničarje samo pred volitvami, je odgovarjal dr. Triller,
«ki -jfc »javil, da sta z dr« Tavčarjem prišla na vsak socialno-demokratični
shod, če sta bila povabljena, poudarja pa še enkrat, da ne kor teši rat a za socialno-demokratične    glasove. Ta sestanek je prirejen le, da zvesta, ka kšne gospodarske težnje imajo želez ničarji, za katere bosta delovala, pa naj so socialni demokratje ali pa kake druge politične stranke.  Nato se je glasovalo o kandidaturi dr. Tavčarja in  dr. Trillerja  in je bila ta sprejeta soglasno.   Proti je gla soval samo sprevodnik Berčič — so cialno - demokratična  deputacija je med tem odšla. G. predsednik je priporočal, naj se agitira za kandidata in zaključil sestanek.
— Slovenski volih i I »Neodvk> ni« kandidat dr, R a v n i h a r je v včerajšnji številki svojega glasila odkrito priznal, da računa v prvi vrsti na klerikalne in nemške glasove, njegovi somišljeniki se bana j o da mu je zagotovljenih 300 nemških in 500 klerikalnih glasov, »Der Deutsche Volksrat ftir Krain« pa poziva nemške velilce, naj gredo kot en mož v boj za »neodvisnega« kandidata dr. Vladiinirja Ravniharja, ki je na svojem shodu slovesno izjavil, da ni narodni šoven in da se bo boril tudi za enakopravnost Nemcev na Kranjskem. Dr. Ravniharja je torej smatrati, dasi je starosta »Slovenske sokolske zveze«, za nemškutarsko - klerikalnega kandidata, ker se naslanja na Nemce in klerikalce, ki oficialno priporočajo in podpirajo njegovo kandidaturo. Kateri slovenski voli-lec bo se izpozabil tako daleč, da bi pri volitvah oddal svoj glas takemu kandidatu?
— Kdor zna pa zna! Svoj kandidatski   govor   je pričel »neodvisni« ali pravilneje klerikalni kandidat dr. Vinko G r e g o r i č na svojem sobotnem shodu z veliko reklamo za svojo osebo. Preje si je naročil brzojavke v »Slovencu« z Dunaja, češ, da je ministrstvo vsled njegove intervencije ustavilo vrnitev obrokov potresnega posojila, dokler ni rešena prošnja za večletno odgoditev   vračevanja tega posojila. S to vestjo je tolkel na shodu na reklamni   boben, češ, vidite, kaj vse sem storil za vas,   zato tudi zaslužim, da me >v priznanje mojih velikih zaslug volite za svojega poslanca. Mož je seveda pri tem previdno zamolčal, da se lišpa s pavo-vim perjem. Državni poslanec Ivan Hribar se je že mesece in mesece trudil   ter   neštetokrat interveniral pri ministrstvu, da bi vlada ugodila željam    in    prošnjam ljubljanskih hišnih posestnikov. In če je ta trud imel uspeh, je to edina in izključna zasluga državnega poslanca Hribarja in spoštovani dr. Vinko Gregorič je pri tem tako nedolžen, kakor novorojeno dete!   Izvedel pa je v zadnjem času. ko je že mislil na svojo kandidaturo, da je vsled Hribarjeve intervencije    vprašanje potresnega posojila dozorelo v toliko, da je bilo pričakovati kolikor toliko ugodne rešitve, je vzel dr. Gregorič takoj pot pod noge in se napotil na Dunaj. Seveda je to naznanil v »Slovencu«, da bi bil tem verjetneji uspeh njegovega pohoda na Dunaj. Tam je res izvedel, da se je prošnji hišnih posestnikov deloma ugodilo, in je hitel sadove Hribarjevega  truda   in intervencij   pobasati v svojo malho. To njegovo pavovo perje sta primerno osvetlila   že   dr. Tavčar   in dr. Triller   na   nedeljskem shodu v »Mestnem  domu«  ter  ga pokazala javnosti v pravi luči. A mož je kakor rojen Žid: mesto da bi sedaj, ko je bil pred javnostjo tako grdo razkrinkan, previdno  molčal   o  svoj i Ji famoznih   intervencijah,   pošilja sedaj   hišnim   posestnikom dopisnice, na  katerih  je  čitati doslovno tole: »Vrnitev obrokov potresnega posojila za Ljubljano je ministrstvo vsled intervencije    predsednika društva hišnih posestnikov v Ljubljani, gospoda dr. Vinko Gregoriča, ustavilo, dokler ni prošnja društva za večletno odgoditev vračevanja tega posojila rešena.« — Očividno je, da imajo ta obvestila služiti zgolj agitacij -ski svrhi v prilog dr. Gregoriču. A dr. Gregorič je praktičen mož; on sicer kandidira, ne naara pa za svojo kandidaturo žrtvovati iz svojih sredstev. Zato pošilja agitacijske dopisnice na stroške »Društva hišnih posestnikov«! Res izborna ideja, da bi naj agitacij ske stroške za dr. Grego-ričevo  kandidaturo  pokrivali ljubljanski hišni posestniki, samo vprašanje je, če bodo hišni posestniki s tem zadovoljni!
— Pa je le res! V ponedeljek smo zabeležili vest, da član izvrše-valnega odbora gospodarske stranke g. Iv. R u s v Loškem Potoku ni vedel ničesar o dr. Ravniharjevi kandidaturi in da je bil, ko je dne 13. t. m. o tem izvedel, naravnost ogorčen radi tega dr. Ravnihar j evega koraka. Dr. Ravniharjevo glasilo te vesti ni moglo ovreči, priobčilo je le kratko beležko, v kateri je zatrjevalo, da vest našega lista ni resnična, češ, da je g. Rus še v nedeljo priredil v Velikih Laščah volilni shod, česar bi baje gotovo ne storil, ako taji bil nezadovoljen z dr. Ravniharje-
vim postopanjem. Na ta klavern dr Ravniharjev dementi smo mi odgovorili, in je g. Rus našega izvestite-lja izrecno pooblastil, da naj sporoči našemu listu, da se on absolutno ne strinja z dr. Ravniharjevo kandidaturo v Ljubljani. »Nova Doba« na to ni reagirala do danes, kar dokazuje, da je g. Rus res nezadovoljen z dr. Ravniharjevo kandidaturo. Sicer kdor g. Rusa pozna kot odločno proti klerikalnega moža, tudi ni mogel o njem ničesar drugega pričakovati. Njegovo res protiklerikalno mišljenje mu pač brani, da bi se dal izrab ljati za klerikalne spletke.
— Nemci in nemškutarji na delu za Detela. Trideset let je tega, kar so Nemci in nemškutarji v Tržiču zadnjikrat z resnično vnemo in s pravim fanatizmom šli v volilni boj. To je bilo tedaj, ko je bil nemškut:ir Kecel kandidat. Od časov, ko je bil Kecel poražen, se Nemci in nemšku tarji v Tržiču niso več resno zanimali za deželnozborske volitve. Sedaj so pa zopet na nogah. S takim fanatizmom in tako strastno agitiraj o zdaj za Detelo, kakor svoj čas za Keela. Občinski tajnik Weber krošnjari od hiše do hiše in nabira glasove za Detelo. Kaj pravite, dični župan gosp. M a 1 y , po domače Boncelj, ali plačuje občina tajnika za to, da ga vi rabite za agitacijo, ker vas je nem-škutar Detela po vabil na čašo čaja. Ko bi Detela ne bil pravi nemškutar, bi se gospod Maly, po domače Boncelj ne trudil zanj in bi ne pošiljal občinskega tajnika agitirat. Ali se bomo Slovenci res dali komandirati od takih nemškutarjev, kakor je župan Maly, po domače Boncelj. Upamo, da se slovenski volilei ne bodo dali preslepiti. Vsi na krov! Vsak pošten Slovenec oddaj svoj gh;s vrlemu narodnjaku dr. Vilfanu. Na svidenje, očka Maly, po domače Boncelj ! — T r ž i č a n.
— Vljudno vprašanje? Govori se, da je klerikalna stranka dala, oziroma obljubila precejšnjo vsoto »neodvisnima« kandidatoma dr. Ravnikarju in dr. Gregoriču v volilne in agitaeijske svrhe. Ne da bi verjeli resničnosti te vesti, vendar jo beležimo po dolžnosti kronistov. Vsekakor pa je na mestu vljudno vprašanje na dr. Vladimira Ravniharja in dr. Vinka Gregoriča, v koliko odgovarja namigavanje o klerikalni gmotni podpori dejanskemu položaju, oziroma kako je mogoče, da je nastala ta vest v javnosti?
— „Iz navada za narod11 je
časih dr. Gregorič oznanjal s tisto prisiljeno navdušenostjo, kateri se že od daleč pozna, da je narejena in da ne prihaja iz sroa. Rad se dela dr. Gregorič tudi sedaj velikega radi-kalca in slovenskega narodnjaka, a to je sam dim — dejanja pa govore nasprotno. Dr. Gregorič bi rad imel tik Uniona posebno poštno fili-jalko, dasi je Union komaj dobrih sto korakov oddaljen od glavne pošte. Upanja je prav malo, da bi poštna uprava tak d blizu glavne pošte napravila novo filijalko. Toda Če se že ne ustanovi nova filijalka pravijo Unijonovoi, s?.j se lahko prenese Šentjakobska ali pa ona v Mahrovi hiši. No, četudi Unijonovoi nato delajo, to jim garantiramo, da se nobena obstoječih fili« jalk ne prenese pred Union, pa če se dr. Gregorič na glavo postavi. Torej dr. Gregorič bi rad imel poštno filijalko pred Unijonom. V to svrho je napravil vlogo na trgovsko ministrstvo in sicer je ta radikalni narodnjak in oznanjevalec gesla „Iz naroda za narod" napravil nemško vlogo. Na vseh konoih in krajih se moramo vojskovati za pravice slovenskega jezika v uradih, vse sile moramo napenjati zoper nasilno germanizacijo v uradih, dan na dan se moremo ustavljati nemškemu urado-vanju — tu pa pride mož, ki se kar cedi narodnega radikalizma, ki neprestano trobenta „iz naroda za narod" in kot kandidat prisega, da se bo brezobzirno in neustrašno vojskoval za slovenske pravice iz za slovensko uradovanje, sam pa dela nemške vloge in bije s tem samega sebe in ves narod po zobeh. Nemoi se nam pri takem početju seveda lahko v obraz reže.
- K|a ao nemški glasovi I? V nedeljo, dne 16. februarja se je vozil z Gorenjskega s večernim vlakom v Ljubljano g. Alojzij D a i m s k i, znan in odločen agitator nemške stranke. In takrat je v kupeju zatrdil
Srav odločno navzočim sopotnikom, a so nemški glasovi g. dr. Ravniharja zagotovljeni. D zimski bo že vedel in kandidat tudi — zakaj!
M. Jakobakoga okraja na
jutrišnji s h o d, ki se vrši v gostilni „pri^Ribion" (g. Maj o en) Dolenjska cesta 4,popoldne ob 3. ari. Na tem shoda se predstavita kandidata aa Izubijano gg. dr. Ivan Tavčar in dr. Karel
časti tudi gospod župan Ivan Hribar, toliloil
nesborskft volitev stal je nai okraj kot skala aa naprednega kandidata
Triller. Shod po župan Ivan Ob priliki driav-
tar bil da temu kandidatu nad 400 glasov. PosvedoČimo isto-tako pri deielnosborski volitvi, da stojimo neomajno za napredek in svobodo in da to dokažemo, pridimo vsi na jutrišnji shod v gostilni „pri Ribiču".
— Kdo dela sa Detelo? Vsa
poročila, kar smo jih doslej dobili iz Radovljioe, iz Kamnika in Tržiča soglašajo v tem, da napenjajo samo Nemoi in nomškutarji svoje moči za Detelo. Klerikalci se vsaj doslej zanj Še niso ganili Kako bo prihodnji teden, je seveda negotovo. To pa stoji: Med klerikalci je vendar nekaj mož, ki nočejo opljuvati svojega slovenstva in ki nočejo zatajiti svoje narodnosti, odločni pristaši klerikalne stranke so ti možje in šli bi za klerikalno stranko tudi v ogenj ali za Detelo neČejo delati, ker vedo, da je nemškutar in ker vedo, da bi z Detelo zmagalo nemčurstvo. čast takim možem, ki nečejo izdajati slovenstva in nečejo delati tlake nemškutarstvu.
— Gospod okrajni glavar Detela — kfO pa Oto? Iz Kamnika se nam piše pod tem naslovom: Čakamo in Čakamo, kdaj se blagoizvoli radovljiški okrajni glavar gosp. Oton pl. Detela tolike ponižati, da se pride pokazat voliloem, katerih glasove zahteva, a Čakamo zaman. Gosp. Oton plem. Detela bi pač rad imel, da bi mi zanj glasovali, toda ne zdi se mu vredno, da bi prišel med nas in nam povedal, kaki so njegovi nameni. Mi bi zlasti radi vedeli, kako je z narodnim njegovim prepričanjem, ker Čujemo od vseh strani, da je gospod okrajni glavar Detela pravi nemškutar insevsanem-Škutarija peha, da bi mu pomagala do zmage. Pri nas pa so tudi klerikalci vsaj povečini narodnog a mišljenja in zelo dvomimo, da bodo hoteli iti v ogenj za moža, ki ga niti ne poznajo, o katerem vedo samo da je nemškutar in ki volilce tako malo spoštuje, da se mu ne zdi vredno, napraviti le en sho d in raz vi t i svoj program.
— Lop prijatelj u radništva V dunajskem parlamentu sedi med krščanskimi sooijaloi tudi mo-žicek, ki se sicer rad repenči, pa je vendar zelo plitva glava. Ta mož je baron Morsey. Ta iz Pruske pri-vandrani Človek, ki je odpadel od vere svojih očetov, ima na Sp. Štajerskem posestvo in je več let zastopal vdrž. zboru na pol siovejnski okraj. Zmagal je sploh samo vsled podpore Slovencev, kajti Štajerski slovenski klerikalci so raje delali za Mor-seya, kakor za slovenskega kandidata. ■ Od -tistih časov je Morsey posebno tesen prijatelj naših klerikalcev. Prav z ozirom na to tesno zavezništvo ter intimno prijel j-81 v o slovenskih klerikalcev z baronom Mor se vem je jako značilno, kar je ta baron Morsev te dni govoril v proračunskem odseku poslanske zbornice. Napadel je zoČitnim sovraštvom državne uradnike in mimogrede tudi državne uslužbencem jim očital, da vedno več plače zahtevajo in da so njih željepre-tirane predrzne in neizpol-njive. Finančni minister je Mor-seyevo psovanje vzel z veseljem na znanje, je tudi zabavljal na drž. uradnike in jim očital, da so njih želje pretirane. Lepi prijatelji uradnikov, ti baroni Morsev in njegovi zavezniki. Še lepši prijatelj uradnikov pa je vlada, ki po svojem zastopniku tako sramoti svoje lastne uradnike in uslužbence. Tu vidijo drž. uradniki in drž. uslužbenci, kakega prijatelja imajo v ti s t i vi a di, ki kliče n a Kranjskem prav to u radništvo na boj zoper narodnonapredno stranko.
— Kakšen strah Imalo obre-kovalcl prod porotniki! Naši klerikalci imajo silno obrekljiv jezik. Ni ga že poštenega Človeka med nami, da bi ga ne bil nSloveneo" sirovo napadel in ga na najhudobnejši način obrekoval ter mu podtikal vse mogoče. A kadar pa tem žegnanim in nežegnanim njegovim redakterjem začne iti po glavi strah pred obsodbo, takrat hite preklioevati svoje zlob-nosti in laži. Eklatanten dokaz za to
im daje slučaj profesorja Reisnerja v Novem mestu. 26. januarja je pisal „Sloveneo", da je prof. Reisner govoril na volilnem shodu: „Imeti moramo poslanca moia, ki se bo vojskoval zoper oerkev in Rim. Mi tako diiake vzgajamo". Dalje je trdil „Slovenee", da prof. Reisner tudi v resnici tako dijake vzgaja, da še noben profesor v Novem mesta ni v tem ozira toliko storil kot Reisner ter dostavljal: „P* naj ao učna oblast bavi i vzgoje-slovnimi prinoipi profesorja Reisnerja." Napaaeneo je oinačil v „8Iov. Naroda** vse te trditve kot ilobne laii, daje prof. Reisner
govoril gori citirane besede. Kmalu so se pa pričele Štefetu tresti hlačice od strahu pred porotniki in v sredo 19.  t.  m.  beremo  v „Slovencu" izjavo uredništva tega lista: „da se je prepričalo o neistinitosti vsebine članka, sosebno o neistinitosti tega, da bi g. prof. Reisner govoril na shodu:   „Mi   tako   dijake vzgajamo."   Tudi  drugih žalitev, ki se tičejo g. prof Reisnerja, uredništvo ne more vzdrževati, sosebno ne očitka, da ima učna o blast kakršenkoli vzrok vtem oziru bavitise zvzgoje-valnimi prinoipi g. profesorja Reisnerja".  S to izjavo je nS 1 o venec" priznal, da je ostudno obrekoval poštenega človeka. Vse   prek licu je,   kar je pisal, priznava,   da je od  konca do kraja   vse izmišljeno  in zlagano.   To  izjavo  je  diktiral samo strah   pred   porotniki    in kaznijo, katere    se    ,Slovenčevi" uredniki že  precej  prestali.   Značilna   je ta izjava za Škofov list, ki trdi venomer, kako   ljubi  resnico   in   da  nikoli ne laže in obrekuje.  Sami so si zdaj pritisnili  na  čelo  pečat lažni kn v   in   obrekovaloev. — Slučaj profesorja Reisnerja je pa zanimiv še v drugem oziru. Deželni Šolski svet je na podlagi podlih   denunoijaoij „SlovenČe-vih"   takoj začel  proti prof. Reisner j u  disciplinarno preiskavo! To je škandal, da mu ga ni para! Vidi se iz tega, s kako hudobijo pograbi dež. šolski svet vsako priložnost,   da bi šikaniral in spravil v  neprilike  naprednega slovenskega uradnika,   dočim   se  klerikalcem in Nemcem  daje potuha,  da bo v tej stvari treba enkrat spregovoriti prav resno besedo!   Klerikalni in nemški profesorji smejo vse početi, biti naj-strastnejši politični  agitatorji svojih strank, vendar deželni šolski svet ima oči le na slovenske napredne profesorje, katerim je treba pokazati moč in oblast.
— „Spašen gespnd" Na shodu nemŠkoklerikalnih  kandidatov Gre-gorica in Ravniharja je nastopil tudi govornik, ki »e vzbudil s svojo eksaltiranostjo občno veselost. Tisti, ki ga ne poznajo, so rekli, da je ta govornik — „špasen  gespud", tisti, ki ga poznajo,   pa   so   se  mu kar v obraz   smejali,   zakaj    bilo   je res smešno in bedasto, kar je ta „špasni gespud"   kvasil.   Zaradi informacije širše javnosti  bodi  povedano, da se ta „špasni gespud" kliče za R o š t a n a časih je bil učitelj v Ljubljani, slab učitelj,  a  je  dal slovo učiteljskemu stanu. Po protekciji in sicer po koruptni prokteoi ji je bil sprejet za praktikanta pri računskem oddelku tukajšnjega finančnega ravnateljstva. Pravimo, da po korupni protekciji, kajti   Roštan   ni   imel predpisanih študij, niti ni bil drugače kvalificiran za to mesto. Odjedel je torej službo takim, ki imajo predpisane studije predpisano  kvalifikacijo.  Pri računskem oddelku je srečno prilezel v X činovni razred. Glavni njegov posel je, da vsakega  in vse  nadleguje s svojimi prismojenimi nazori, da pri-diguje vsepovsod in vtika svoj nos v vsako stvar, če jo razume ali ne, Če ga kaj briga ali nič. In dasiravno jo je že pošteno skupil po tem nosu ter ga moral „hrkati" z obližem, ga vse to še ni spametovalo. Hudobeu ni,  samo   omejen,   pravi objektum fopabile. ki ga vsak vleče in ima za Pepeta, kdor ima čas. Resnim ga ne smatra živa duša. Vsi njegovi kolegi ne  glede   na   politično prepričanje, Slovenci in Nemoi, vsi se samo norca delajo  iz   njega.   Za „Gospodarsko stranko" je značilno,  da ima tega možica v izvrševalnem odboru kot — zaupnika uradništva. Pa saj je smešna oela ta stranka in prifrknjeni Roštan ji v tem oziru ne dela sramote. Domišljavi ta kričač, dasi dr. Ravniharja pristaš, se pa  prav previdno obeda tudi klerikalcem na suknje. Kjer kaj kaže in kjer več nese, je njegovo geslo. O dr. Žitnika se v urada javno baha, da ga bo spravil* najvišjemu računskemu dvoru na Dunaj. Bog daj srečo; mu vsaj ne bo treba mešetariti z urami in — poročnimi prstani.
— Pope Verblč. nemškntarski kandidat- Znano zagrizeni nemškutar in upokojeni o. kr. sodni svetnik Kari Mullej z Vrhnike je v petek popoldne pripeljal v Postojno Pepeta Ver-biČa in ga kazal v raznih uradih jn pri nekaterih gospodih Nemcih m klerikalcih kot bodočega deželnozborskega kandidata za mestno skupino Postojno-Vrhniko-LoŽ. Splošna sodba vseh spodobnih mož v Postojni j6 bila ta, da slabšega spremljevalca in priporoČevaloa Verbič ni mogel dobita. Nemškutar Mulley naj slovenskim voliloem v Postojni priporoča, kaj naj volijo. To je še vrhunec drsnosti. S takim spremstvom je Verbič dokazal, Čigav kandidat je on. Kandidat, katerega Mullej priporoča, j* prišel vsekako 30 let prekasno v P°-
(Dalje v prilofLl
2. Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 45, dne 22. februarja 1908.
stojno. Takrat, ko je bi'a tu nemšku-t&rija Še v bujnem cvetju, bi morda DemŠkutawko-klerikalni kandidat smel računati na zmago, a danes se Postojno vendar še ne sme Šteti med traje, kjer bi nemškutarji gospoda-rili. Mi si bomo ljudi, ki bodo oddali svoje glasove taki kandidaturi, dobro ogledali.
— Volitev v mestni skupni Kočevje-Ribnica. Glede te volitve in z ozirom na brzojavko, priobčeno pred nekaj dnevi, da se dogovarjajo glovenski naprednjaki in slovenski klerikalci y Ribnioi o skupnem nastopu, se nam od druge strani poroča, da ta vest ni resnična. Dostavljamo temu: žal, da ni resnična, zakaj o bžalo v a t i je, da so slovenski volilci z ozirom na neugodni položaj v tej skupini, kjer ne morejo odločevati, pasivni in apatični.
— Iz Veliko Dolino se nam piše: Udeležba pri današnji volitvi je bila minimalna; če je Človek pogledal došle „volivce", je bila pač to skrajna revščina političneza-ve dno s ti, izostali so celo vsi „boljši" klerikalci; pričelo se jim je pač vseskozi svitati, kdo jih prav za prav vodi za nos. Nekaj Šaljivcev je oddalo glasove drug drugemu. Ž e p r i zadnjih državnozborskih volitvah je občina Velika Dolina v celem krškem okraju volila najnaprednejše; danes bi bila tukaj pretežna veČina glasov oddana naprednemu kandidatu — da je kateri postavljen. Za preteklo nedeljo 16. t. m. pop. so bili volilci povabljeni na shod v farovž, da se jim predstavi kandidat Dular. Res je došlo nekaj volil cev, a ni bilo — Dularja. Pripetila se mu je menda med potjo kaka nesreča, ki ga je pa rešila še večje nezgode: za slavnostni sprejem je bilo razobešenih nekaj starih vreč, in med njegovimi lastnimi volilci je bilo razpoloženje tako, da bi mu bili najbrž prav pošteno zakurili.
— Z ozirom na brzojavke,
priobčene v včerajšnjem listu glede izida volitev v kmetskih občinah, je v dveh krajih navedeno, da Gombač in Romih nista dobila nobenega glasu. Ker imenovana gospoda sploh kandidirala niste, naravno tudi nista pričakovala, da bi ju kdo volil.
— Iz hrenovske občine se nam piše: V božjem strahu smo danes volili. Nepristranska (?) vlada je izvolila v komisijo župnika in njegovo glavno oprodo, vendar pa jima ni ralalo, da bi bdi predsedstvo nase potegnili. Volil cev je malo prišlo, ker se od naše strani ni prav nič storilo, da bi se bdo več glasov nabralo. Vendar je dobil naš vrli Cucek 60 glasov in dr. Nace Žitnik pa samo 105 glasov, dasiravno se je nagnalo skupaj vso sveto čedo in pomedlo V3e šnopsarije. Brez skrutinija se je dalo določiti, za katero stranko je eden ali drugi volil, tako natanko je bila klerikalnim potaknjencem po kretanju in po zbeganih potezah obraza označena groza pred peklenskim ognjem ali pa veselost o dobrotah tega sveta, ker se je največ naganjalo s tem, da bode Žitnik dosegel to, da bodo vsi do-sedaj naposestvijhzavarovanji dolgovi izbrisani. Se danes že ob 5. uri zjutraj so lazili klerikalni naganjači po vaseh, da so svoje backe zganjali. Po volitvi je izginila ta družba z vodji vred kakor kure ob Ludi uri.
— Volilno gibani e nn Goriškem. Gosp. Dr. E. Dereani, zdravnik v Gorici, ne sprejme kandidature, dasi so mu jo ponudili v Kobaridu in v Sežani. Radi tega se je postavilo od napredne strani na njegovo mesto v splošni kuriji za kandidata g. Antona Križnica, župana v Kanalu. Definitivno so torej določeni za splošno kurijo: Križnic, dr. Franko in poslanec Štrekelj.
— C« kr. okr. glavarstvo v
Postojni je vpoblalo županstvu II. Bistrica razglas z dne 6. februarja 1908, št. 2698, da se naj oni deželnozborski voliloi, ki še niso dobili izkaznice in glasovnice, oglasijo pri županstvu in da bo v Postojni glavna volilna komisija. Ta razglas je litografiran. Dobila so ga gotovo vsa županstva, kjer so volilni kraji, spadajoči pod ta okraj. Podpisan je Sohitnich. Poglavitno na temu je, da je nemško besedilo zopet na prvem mestu, kakor pri razglasu o uradnih dnevih v II. Bistrici z dne 7. febr., Številka nečitljiva. Videti je, da se ta vodja okr. glavarstva ravna popolnoma po c. kr. deželni vladi ki že več let nepretrgoma vpošilja nemško-slovenske razglase, dočim jo bilo prej v navadi, da zavzema na teh razglasih slovenščina prvo mesto.
— „Schulverein" na delu« Be lokranjska železnica bo tangirala v novomeškem okraju (kočevsko vas Laze. Vaščani so sicer KoČevarji, a govore vsi slovensko, ker imajo na treh straneh sosede Slovence in ker brez teh niti živeti ne bi mogli. Da se ne bi ti Kočevarji izgubili in odtujili materi Germaniji, hoče imeti Schulverein na Lazah nemško Šolo, še več, na Laze naj  bi se všolala
tudi Rad o h a. popolnoma slovenski kraj. To šolo naj bi v z -drlevale občine všolanih vasi. Pouk bi moral biti seveda nemški. Ta namerava se je že ponesrečila vsled energičnega nastopa županstva Šmihel-Sto-piče, kamor spada Radoha. A Schulverein ne odneha, ker je dobil dobrega zaveznika. Na pomoč mu je prišel G o r i a n y lastnik parne žage v Radohi. Lazarjem ponuja materijal za šolo zastonj, samo vozili naj bi vendar brezplačno, a Schulverein jim obljublja podporo v denarju, samo naj energično zahtevajo ustanovitev šole. Na Lazah pa ni dovolj otrok za šolo, zato hoče Gori-a u v potisniti všolo otroke svojih delavoev, ki so pa vsi Slovenci. Med Lazarji je nastalo zadnji čas nesporazumi j enje in ustanovitev Šole se je odložila na nedoločen čas. A ne za dolgo. Na Lazah bo postaja belokranjske železnice, uradniki bodo po sedanjem reoeptu gotovo Nemoi in šolsko vprašanje bo prišlo zopet na površje. Ni nam za kočevske otroke, a odločno se m o r amo z a v z e ti z a slovenske otroke v Radohi in Gor. Lazah. Ustanovitev šole v Rožnem dolu, občina Semič je nujno potrebna. Tja bi se všolala Radoha in nemška šola na Lazah se ne bi mogla ustanoviti zaradi prepiČlega števila otrok. Zato kličemo odločilnim faktorjem: Pospešite ustanovitev Šole v Rožnem dolu!
— AllategeszsegOgyl kimata-
las ali trpinčenje avstr. živino z J r a v n i k o v. PiŠe se nam iz živinozdravniških krogov: Odkar je stopila v veljavo nova nagodba z Ogrsko, nadleguje Budimpešta vsak teden vse avstrijske živinozdravnike s tiskovino, ki je pisana izključno — v blaženi madžarščini in se Čita, kakor vse azijatske tiskovine, od zadaj na spredaj: Hauptner, allategć-szsegtigvi kimutatas. Misleč v začetku, da se gre za židovsko vabilo za dobavo madžarskih srečk, vrgel sem ta kimutatas v koš, toda v svoje nepopisno začudenje dobim od pristojne oblasti ukaz, da se strogo
— ravnam po besedilu te tiskovine, pregledujoč iz Madžarske uvoženo živino. Ker glasom pismene pogodbe z Ogrsko avstrijski živinozdravniki pač niso primorani biti vešči skrpuoanemu jeziku Arpadovih potomcev, prosim one gospode, ki bi imeli vpogled v tajnosti ogrskega dogovora, pojasnila, ali se ni mogoče od Madžarske stavila tajna zahteva, da sa morajo avstrijski živinozdravniki, magari na stara leta ukvarjati z učenjem madžarščine in s tako duhomornim čti-vom, kakor je ta preklicani kimutatas. — Obupani veterinar. — Opomba uredništva: Kar nam na-znanja ta pritožba, je že res od sile. Na Kranjskem mora znati vsak živi-nozdravnik pač slovenski in nemški, Barabasove ciganščine pa ni dolžan ne znati, ne razumeti. Će hoče javna oblast, da naj se živinozdravniki ravnajo po doposlanih jim rKimutata-šihu, naj poskrbi, da se bodo te tiskovine dopošiljale živinozdravnikom v jeziku, ki so ga dolžni razumeti. Naravnost smešno pa je, ukazati živinozdravnikom na Kranjskem, da se morajo ravnati po — madžarskih navodilih.
— Proti „Slov. Gospodarju"
izdala se je nastopna izjava: Zastopniki spodnje-Štajerskega slovenskega učiteljstva v okrajnih šolskih svetih protestujemo proti neosnovani pisavi „Slov. Gospodarja", ki sioer zatrjuje, da spoštuje šolo in učiteljski stan, zaeno pa učitelje pavšalno napada in obrekuje, predbaoivajoč jim, da „da z lenim in pomanjkljivim poučevanjem spravljajo Šolo ob dobro ime, da prihajajo od leta do leta iz njih razredov manj pošteni Šolarji („analfabeti"), jih psuje in žali, da so Si-rokoustneži, domišljavi, predrzni itd.
— Proti takemu hujskanju, ki ima prozoren namen, spraviti slovensko učiteljstvo pri nerazsodnem ljudstvu ob dobro ime in ugled, ugovarjamo z vso odločnostjo in se nadejamo, da se slovensko ljudstvo na te izbruhe politiške strasti ne bode oziralo, marveč bo učitelj stvo v njegovi težki nalogi krepko podpiralo v blagor in korist učeče se mladine.
Socljalno-demokratlčni kan didatje v mestnik skupinah sa
deželnozborsne volitve »o: za Ljubljano : Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani in Josp P etri 5, strojevodja drž. železnice v Ljubljani; za Radovljioo-Tržič-Kamnik: dr. Anton D e r m o t a, odvetniški kandidat v Ljubljani, sa Idrijo pa Etbin Kristan.
— Spremembe pri domaČem Orožnlikem polku Ritmcjster Alfred Lellek je premeščen is Celovca v Ljubljano, poročnik Oskar Maj pa iz Ljubljane v Celovec.
— Učiteljska vest Kot nad-učitelj pride v Št. Peter na Medvedovem selu — mestu umrlega Vekoslava Strmška — gosp. Franjo
Kor bar, doslej Šolski vodja pri Sv. Primožu na Pohorju.
Is glodslliko pisarne. Jutri, v nedeljo, se popoldne (za loie: nepar) pri znižanih o en ah uprizori zadnjič v sezoni Hervejeva opereta „Mam'zelle Nitouohe", z gospioo Groszovo v naslovni vlogi. — Zvečer (par) se uprizori prvič v Ljubljani francoska klasična komedija »Namišljeni bolnik" („Le ma lade imaginaire"), ki spada med naj-sabavnejša Moli er ova dela. Naslovno vlogo igra g. Dragutinovi č, ostale vloge so v rokah dam: B o r š t-nikove, Danilove, Kreisove ter gospodov: Danila, Nučiča, Buk-ieka, Povheta, Moieka, Toplaka in HabiČa.
Gostovanja. Gospod Andrija Fijan, intendant hrvaškega deželnega gledališča v Zagrebu, nastopi v kratkem v Ljubljani v vlogi Voysina v Bernsteinovem „Tatu". — Začetkom marca nastopi gospica Jarmila Gerbićeva, absolventka praškega konservatorija, v naslovni partiji Dvofakove opere „Rusalka".
Slovansko gledališče. Druga reprisa Dvofakove lirične opere se je častno izvršila in izpolnim samo prijetno dolžnost, če pohvalim diko naše opere gospodično C o 11 i g n o n, ki je s svojim mehkim glasom dosegla večji uspeh kot pri prejšnjih uprizoritvah. Gledališče je bilo prav dobro obiskano.
Dražba av. Cirila in Metoda v
LJubljani je dala napraviti 10 000 komadov sprejemnic v nadi, da prevzame vsak podružnični član po eno. Toda preteklo leto se jih je prodalo le sa 93 K 64 v, a družba je pa dala sa nje, seveda sa vse skupaj 600 K. Prosi se torej slavne podružnice in slovenske rodoljube, da jih skušajo spraviti v denar. Vsaka podružnica naj bi jih rabila kot vstop-nioe za nove člane. Sprejemnioa stane 20 v.
Družba av. Cirila in Metoda v LJubljani je dobila na volilih leta 1907 skupaj 3295 K 90 v. Slovenci, spomnite se prepotrebne šolsEte družbe!
Dražba av. Cirila in Metoda
V LJubljani naznanja, da so naroČili sledeči računske, oziroma gostilničar -ske listke: Greti Vičar, hotel Adrija Vipava; restavracija pri „Lipi" v v Ljubljani; moška podr. Kamnik; hotel „Ilirija" v Ljubljani; restavracija „Auer", Ljubljana; hotel „Stadt Wien", Ljubljana; restavracija „Sei-del", Ljubljana; M. Omersa, hotel Tomšič, II. Bistrica; gostilna „Zajc" Rimska cesta št. 4; B. Istra; prof. Mastnak, Gorica; restavracija Zupanova, Stari trg, Ljubljana; Krivic Rudolf, jurist, Radomlje, za podružnico; Minka v hotelu „Lloydu, Ljubljana; Zupančičeva gostilna, Martinova cesta, Ljubljana; „Narodna knjigarna", Ljubljana; Vera Založnikov a, Sloveuska Bistrica; Ivanka Sever, gostilna na Šmarni gori; Franc Hmelj, Radeče, Zidan most.
Napoleon v deželi faraonov.
Velike prospekte za dvorano: bujnopisano pustinjo Saharsko, prelivajočo se v blestečih barvah jutranjega solnca, majestozni pogled na Gizehške piramide s sfingo, egipčanske kolosalne kolonade, skrite v oazi palm, slika ob azistenoi dr. Zamika in akad. slikarja prof. Žmitka mojster Waldstein Ravnoisti gradi veliko piramido, iz katere se imajo vršiti baletne evoluoije, in stilistiski dovršene koče in Šatore arabske, egipčanske, abesinske in turške, v katerih bodo do konca velikega odmora Arabke, Egipčanke, Abesinke in Turkinje prodajale prava orientalska krepčila: sorbet, kokosovo mleko, kavo, mokka, pillaw, riž itd. itd. Vino bodo dobivali nemoslemi v posebnem evropskem paviljonu. Pred dvorano se zgradi veliko šatorišče Mamelukov in Koptov. — Vsak posetnik dobi poleg obligatoričnega fesa še en izvod prastarih iz piramid izkopanih knjižic iz p a p i r a, v katerih se Čita s staro-egipčanskim humorjem pisana in s staroegipčanskimi hieroglifskimi karikaturami ilustrovana krvava tragedija s Nilovih bregov. Zanimivo je, da se v isti iskopani knjižici nahaja plesni red, dokaz, da je tudi že stari egipčanski Sokol „Flamingo" prirejal svoj čas maskerade. Najbrže je bil včasih istotako denarja potreben, kakor naša moderna Sokolska društva. Vsekakor pa bo ta knjižica tvorila unikum v naši domaČi bibliografiji. — Vabila, ki se že razpošiljajo, je s znanim mojstrstvom naslikal prof. Žmitek v obliki selo lično kompozicije: pred egipčanskim Šatorom trobi na kameli jezdeči Ma-meluk, svareč svoje tovariše pred Napoleonom, ki se bliža is daljave ob vznožju piramid. Slika sama na sebi je umotvor, vreden, da se ga shrani. — Če se pa sglasi dovoljno število odjemalcev, fotografa -vsla se bode v trajni spomin in Sokolovi blagajni v prid živa sliks pred Keopsovo piramido: Napoleon sredi svojega vojaškega in civilnega spremstva sprejme pred odprto piramido is rok memfiškega odposlanstva dam in gospodov, sredi
Arabcev, Koptov, Mamelukov, Abe-sinoev in Turkov in njihovih žena ključe mesta Memfis. — Sokoli sami postavijo kompletno stotnijo Napoleonovih grenadirjev z generali -teto« vred, nekaj Mamelukov, Zamorcev, Koptov, in Turkov, kakor tudi nekaj Francozov, Angležev. Vsi kostumi, ki pridejo za to prireditev v pošte v, posebno pa o rij en tal a ki, so tako slikoviti, obenem pa tako pre-
Eros ti in ceneni, da se ni čuditi, Če o le neznatni del iz ogromnega števila udeležencev nemaskovan. — Da bo stilistična enotnost popolna, naročile so se celo za godbo muzikalije, posebno marši, is Napoleonove dobe.
— Za Želodčne prijetnosti je tako preskrbljeno, da bc lahko vsaka kapa cof dobila; turbani so seveda cofa varni.
V prid „Glssbene Matice" in »Dramatičnega draživa11 priredi, kakor smo že poročali, „Narodna čitalnica" v Ljubljani dne 26. t. m., to je v sredo pred „debelim četrtkom"
— „meščanski ples izza kongresa." Ker se posebna vabila ne razpošljejo, vabi čitalnični odbor na ta ples brez razlike vsakogar, ki ni zakrknjen filister in ki priznava in pozna slast neprisiljene in dostojne plesne zabave. Dvorana Čitalnice je na široko odprta vsakomur in vsak, ki pride na ta plesni večer, se bode mogel vsestransko preveriti, da zabavljajo dandanes Čez našo čitalnico in njene prireditve le Še tisti, ki jo najmanj ali pa sploh nič ne poznajo. Na plesu nastopijo med drugim tudi velecenjene narodne dame v onih, dasi staromodnih, a vendar vedno zapeljivo krasnih kostumih in toaletah, ki so jih nosile sicer že na zadnji kongresni veselici „družbe sv. Cirila in Metoda", ki pa si jih tedaj vsled preogromne gneče ni nihče mogel dovolj ogledati in nagledati. Na ttm mestu bodi izrecno in odločno poudarjeno, da je obleka na plesu sicer
— promenadua in da niso niti pri damah niti pri gospodih v nikakem oziru obvezni kroji izza časa ljubljanskega kongresa. Vsak posetnik naj ukrene po svoji volji! — Z ozirom na to, da je vsa vstopnina, katere plača vsak posetnik, ki ni Čitalnični član, po eno krono, namenjena pro-spehu naših prepotrebnih ter važnih kulturnih zavodov „Glasbene Matice" in „Gledališča", smemo z gotovostjo pričakovati, da bode Širše občinstvo tem lažje in uspešneje premagalo in udušilo sleherne predsodke ter v mnogobrojnom številu posetilo ples. Velecenjene dame so že razvile živahno medsebojno agitacijo za poset tega plesa. Zato prosi čitalnični odbor tem nujneje tudi veleoenjene gospode za tem ČastnejŠo udeležbo ter primerno tozadevno agitaoijo. Ples se priredi v veliki dvorani „Narodnoga doma". Začetek ob 9. uri zvečer.
„Mežčanski ples izza kon-
gresa", ki bo mu vrla patrooesa Čitalnica ljubljanska zdaj, bo nudil žlahtni direndaj. V okrilju Ž i danke nebeške, ter brhke Thurnovke in Češke — in ah! Špickramarioe vgledne, plesale bodo punce Čedne: Luize vitke, krasne Fine, da v duši Čutil bo skomine, kdor prišel bode v njih bližine. Ah, Čar telesni, sioer skrit, bo izza toalet odkrit! — Vladarji s spremstvom so sklenili, da bodo vsi se vdeležili; a da bi lažje se navžili krasote dam, so sporočili, da se to pot mnogoštevilno — v obleko vržejo civilno. — In aranžer bo strog in mrk: minister M e 11 e r -nich brez brk, ki od device brž k devici tam s svojimi bo frčal „škrioi", da pot bo lil mu po pravici čez dra-žestno obriti lici. Solze potu pretakal bo, ker več kot drugi skakal bo. — Sedaj pa vsak, kdorkoli hoče, da bo mu kdaj od sreče vroče, naj svojo Častno da besedo, da prišel bo prihodnjo sredo, že ob devetih prav zares na Čedni ta predpustni ples!
Z IJnblJanako Jo društveno
godbOf — sklenila snoči pogodbo — .čitalnica" naša tako, — da godba ji svirala bo — vso noč na „kongresu meščanskem" — v „Narodnom domu ljubljanskem", — da žela bo burne aplavze, — če kratke bo delala
— pavze!
Velika „Slavčeva" maskarada.
Vsled napovednega navodila, da je priti na „Pustni korzo", maskirano v narodnih nošah ali promenadni obleki, je prepoved glede „traka" zadela na odpor, ter se je ostentativno prijavilo več „frakarjev" ki pridejo na korzo, no in ker frak tudi lepo pri-stoja slogu korze, slobodno mu kdor se želi v „fraku" zabavati. Pravi proti tipi frakarjem bode večja „družba pivcev" samih izbranih ljubljanskih dobrovoljČkov, dokler so sami med seboj, toda gorje kdar jih zalotijo njihove „boljše" polovice, no potem je takoj vse veselje proč kadar se prikaže „ljubeznivi" obrazek ženioe, toda kmetski ples v „ Peklu" bode tudi te spravil v zidano voljo, vsaj se „kmetska godba" vadi dan na dan v
Soskočnih polkah in veselih komadih, a ne zaostane za 4„Ribniškim orkestrom". Ta orkester ki nastopa pod vodstvom slavnega kapelnika prof.
V. Rešetarskega, je povsem nov pojav na glasbenem polju, pomislite samo na pristne „ribniške instrumente", s katerimi se je ta orkester po oelem svetu proslavil in slišali ga bodemo tudi v Ljubljani na pustnem korzu, tamkaj na veliki terasi sredi trga. Trg pa bode razsvetljevalo na stotine lampijončkov in električnih žarnic, prava „Bajna noč vFlo-renci". Na korzu bodo prepevali „Potujoči pevci", iz daljnih krajev pridejo „Savojci" z dresiranim medvedom in obligatnim „lajerkostnom", dražestne „Cvetličarke" in razni „kon-fetarji" pa prineso cele košare cvetlic, konfetija serpentin in drugih potrebnih predmetov ki se rabijo na pustnih korzih.
Simon Gregorčičevo Javno knjižnico in čitalnico v Vegovi ulici štev. 2 je obiskalo v preteklem tednu, t. j. od 15. do 21. februarja, skupno 563 čitateljev. Povprečni obisk je znašal torej 80 oseb na dan.
Občni zbor mesarske zadruge V LJubljani se je vršil v četrtek 20. t. m. v vrtnem salonu gostilne pri „Zvezdi" po določenem dnevnem redu, ob obilni udeležbi. Kot zastopnik obrtne oblasti prisostvoval je g. magistrata! svetnik Ivan Sesek. Bil je tudi navzoč obrtni inštruktor g. dr. Josip Blodig. Zadružni načelnik g. Josip Kozak pozdravi navzoče, spominja se smrti zadruž. Člana in načel, namestnika Janeza Černeta (v dokaz sožalja vsi navzoči vstanejo) in kon-Statuje sklepčnost ter otvori zborovanje. Prebral se je računski zaključek za leto 1907, iz katerega je razvidno, da je imela zadruga 4268 K 71 h dohodkov, 359 K stroškov, in je znašalo zadružno premoženje koncem leta 1907 3909 K 71 h — in odobreno sprejel. V zadružni odbor so bili v zmislu novega obrtnega reda za dobo treh let izvoljeni gg : Josip Kozak, načelnik; Ivan Zaje, naČ. namestnik. Odborniki: Anton Anžič, Jakob Jesih, Ivan Košenina, Andrej Marčan, Josip Oovirk, Ivan Sirk. Namestniki: Franc Lovše, Josip Prepe-luh, Franc Sever. Kot odposlanci za pomočniški zbor gg.: Ivan Košenina, Frano Sirk. V razsodišče gg. : Karol černe, Milan Kozak, Ivan Košenina, Andrej Marčan. Namestniki: Janez Janežič, Josip Podkov. Vse premembe zadruž. pravil po novem obrtnem redu ao se sprejele brez ugovora in sicer po nasvetih zadruž. inštruktorja g. dr. Jos. Blodiga. Sklene so soglasno ustanovitev zadruž. podpornega zaklada in za to določi prispevek letnih 200 K. — Zadružno načelništvo se pooblasti sestaviti imenik prisednikov pri izkuševalni komisiji iz stanov mojstrov. Ker ni bilo nobenega nasveta več, zahvali se g. načelnik za mnogobrojno udeležbo ter zaključi zborovanje.
Umrla je 21. t. m. v Litiji gospa Franja Damjan roj. Bric, župana in posestnika žena po dolgi in mučni bolezni. Bila je dobra Slovenka in po svoji moči radi podpirala tudi družbo sv. Cirila in Metoda. Bodi ji zemljica lahka!
Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji je imela preteklo leto denarnega prometa 526074 K 23 v. Čistega dobička 886 K 5 h. Obstoji šele dve leti. V prvem letu je bilo prometa 68.049 K 65 v in čistega dobička 4 K 78 v. Ako se pomisli, da se ji od klerikalne stranke delajo vsakojake zapreke, razvidi se, da se jako lepo razvija in da si je pridobila vsestransko zaupanje; saj je pa tudi osnovana na krepki podlagi in ima na čelu obČespoštovanega moža gosp. Ign. Zoret a. Od meseca januarja do sedaj ima že nad 10.000 K prometa.
Plos  logaških samcev je v
vsakem oziru dobro uspel. Posetilo ga je tudi primeroma veliko občinstva iz bližnje okolice, za kar se mu izreka tem potem iskreno zahvalo. Salon je bil z raznim zelenjem jako okusno ozaljšan. Za točno in dobro postrežbo je skrbela marljiva gospa Mazi. Hvale vredna je tudi „Društvena godba" iz Ljubljane, ob katere zvokih se je plesalo do rana. — Na enako veselo svidenje prihodnje leto!
Iz Kamnika se nam poroča, da priredi na pustni dan napredna mladina jako zanimiv korzo na ladjah, pod tvrdko „Nadmorska družba Zani-manič." Ladje se že pridno grade.
Z Bleda. Društvo za povzdigo prometa s tujoi priredi v sredo, 26. t. m. v zdraviškem domu na Bledu ob 8. uri zvečer sijajno plesno veselioo v korist omenjenega društva s sodelovanje vojaške godce iz Gorioe. V ta namen se vrše že velike priprave. Aranžma je prevzel poseben za to izvoljeni veseličui odsek, ki se resno trudi, da se izvrši veselica kar naj si-jajneje. Započetomu delu je Želeti največjih uspehov in naj obilnejše udeležbe, saj je čisti dobiček namenjen nad vse važnemu in delavnemu društvu za povzdigo tujskega prometa na Bledu in v okolioi! Kakor čujemo, poseti veselioo mnogo gostov is Gorioe in Trsta. A tudi med domačini vlada veliko zanimanje. Da-
lavni veselični odsek, obsežni prostori, slasti velika dvorana v „Zdravi&kem domu" in pa vojaška godba, vse to svedoči, da bo prireditev uspela kar najsijajneje. — Vstopnina za osebo stane 3 K, družinska vstopnioa za 3 osebe 6 K.
Veselica podružnice sv. Cirila in Metoda v Kranjski gori je imenitno uspela v vsakem oziru. Salo-igro „Brat Sokol" so igrali domači diletant] e prav dobro in s veliko vnemo ter izvežbanostjo. Posebno sta ugajala Koruza in Nanoa. Pa tudi drugi igralci: Milka, Poliček, Janko in ostali so rešili izvrstno svoje vloge. — Pri prosti zabavi nas je razveseljeval Trebušnikov „Fest sin" s svo jim originalnim humorjem. Veselico je posetil tudi Trebušnikov ata. Tudi gmoten uspeh je zadovoljiv.
Prva mssksrada »Belokranjskega Sokola" v Metltki, dne 16
februarja v prostorih „Narodne čitalnice" je bila nad vse dobro ob iskana, tako da so bili vsi prostori nabito polni. Med gosti smo opazili dobro nam došle goste iz mile nam Hrvaške, iz Novega mesta in iz bližnjega Gradaoa. Posetilo je maskerado skoro vse slavno občinstvo mesta Metlike. V lepo okrašenih prostorih je igrala mestna godba in se je prav živahno plesalo do ranega jutra. S prireditvijo je „Sokol" prav lahko v vsakem oziru zadovoljen, videl je, da uživa obče zanimanje pri slav nem občinstvu. Mesto vstopnine na maskarado so poslali naklonjeni Vi-ničani „Sokolu" 8 K 40 v. Srčna hvala! Vsem, ki so posetili maskarado in ki so pripomogli k sijajnemu uspehu kličemo krepki:   „Na zdar!"
Podružnica Družbo av. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo na Savi priredi dne 23. t. m. ob 7. zvečer v prostorih gostilne „Pri Jelenu" veselioo z igro „Marjeta", prosta zabava in godbo. Čisti dobiček je namenjen otroškemu vrtcu.
Uboj V Poberžu pri Ptuju je bilo več fantov na „preži" pred hišo, kjer se je vršila gostija. Prežarji so bili maskirani. Nekateri teh so plačali 201etnemu J. Klajnšku liter vina, naj pretepe iz Amerike vrnivšega posestnika Jos Forstneriča. KlajnŠek je takoj ubogal ter napadel ForstneriČa s planko, da mu je zdrobil lobanjo
Z žveplenkaml so |o igrala
na Bregu pri Gorici 5 in pol letna Frančiška Pojavnik. Pri tem se ji je vnela obleka. Kljub hitri pomoči se je tako opekla, da so jo morali prepeljati v goriško bolnišnico, kjer je umrla.
Otroka le umorila na Reki 17-letna Frančiška MaruŠič z Reke in pristojna v Ljubljano.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa11 ima od danes do vštetega torka sledeči zanimiv spored: Porcelanska industrija na Japonskem (interesantna, po naravi posneta projekcija). K zajtrku me čakajo (smešno). Na otokih Fidži (interesantna, po naravi posneta projekcija . Soproga restavraterja (drama v 12 slikah). Srečkanje: gospodična za dobitek (smešno). V torek sodeluje „Društvena godba" pri predstavah ob 4., 5 , 6., 7. in 8. zvečer.
DomaČa Obrti Cenjene naše bralce opozarjamo na današnji inserat g. Ivana Bizovičarja, umetnega in trgovskega vrtnarja v Kolezijskih ulicah št. 16, ki je vseskozi zvest naš somišljenik, da se v potrebi nanj obrnejo.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri zvečer v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice). Zadetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Najdeno reči- Pred par dnevi je pustila neznana oseba v pekovski prodajalni g. A. Smerketa na Rimski cesti Št. 5, zavitek blaga. Zavitek se dobi tam.
Pustolovec. Tekočega meseca se je v Brnu pojavil neki 431eten, elegantno oblečen, velik šibek gospod, ki je imel1 fin nastop in prišel kot posredovalec možitev v dotiko z boljšimi židovskimi krogi, pri katerih je z raznimi pretvezami izvabljal briljantne prstane. Nosil je ščipalnik, ali pa monokel in se podpisaval: »Ju-stizrat dr. Alfred Wahrmann, Hof-und Gerichtsadvokat, Anwalt der k. k. priv. Siidbahn und der Bleiberger-Berkweks - Union, Graz, Jakomini-platz 12.« Govori gladko angleško, rusko in ogrsko, v nemščini pa trdo izgovarja črko S. Koder bi se gospod »Justizrat« pojavil, naj se ga takoj naznani varnostni oblasti.
Poneveril je v Gradcu 211etni Fran Rupp tvrdki Oton Haase za 600 kron zlatih prstanov in priveskov in pobegnil v smeri Maribor, Celje-Ljubljana, Trst. Torej pozor pred nakupom.
Oblastva zasledujejo 1. 1882. v Zaplani rojenega rudokopa Ivana Lesko ven, kateri je v Pliberku na Koroškem izvršil več tatvin in odnesel 1 kg dinamita.
Nesreča na Rakovniku. Ko je včeraj popoldne   na   Rakovniku s
»huntom« leta 1888. v Savskem lazu
rojeni in v Faro pri Kočevju pristojni samski delavec Matija Vuk, vozil s hriba v dolino prst, ga je do-šel »hund« delavca Frana Murna in ga tako pritisnil za levo nogo, da so ga morali na odredbo, na lice mesta došlega policijskega zdravnika g. dr. Illnerja z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
Priporočljiv hlapec. Predvčerajšnjim je posestnik g. Makso Hrova-tin vzel v službo hlapca Jožefa Čepek a, ter ga takoj drugi dan poslal prodajat premog. Ko je Čepek prodal za 4 K 62 v premoga, je službo popustil in izginil z denarjem. Navedenec je tako praktikoval že lansko leto,
Aretovan je bil 401etni čevljar Fran Medvešček, ker je bil zasačen, da je nad neko 81etno deklico uganjal orgije, vsled česar pride v preiskavo zaradi hudodelstva § 128. kaz. zak. Tudi leta 1887. na Trati rojeni in v Staro Loko pri Kranju pristojni hlapec Karel Avbelj iz Stare Loke je bil prijet, ker je v zoološkem cirkusu g. Kludskega 2000 mark vrednega konja tako pretepel, da ga je močno poškodoval. Oba so oddali sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo na Koroško 22 Hrvatov, iz Amerike je prišlo 30 Hrvatov in Slovencev, iz ogrskih šum se je povrnilo pa 35 slovenskih tesačev.
Izgubljene in najdene reci. Za-sebnica g. Marija Schieferjeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela nekaj čez 12 K denarja, katero je našla zasebnico g. Terezija Šarla-hova in jo oddala pri magistratu. — Ga. Karla Vrstovškova je izgubila zlato brožo, vredno 15 K. — G. J. Hieng na Dunajski cesti (Planiski Janez) je našel znamko zlatarja Mei-setza. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri najditelju.
iroDne novice.
— Precej močan potres  je bil
včeraj na Dunaju. Potres je trajal pet sekund.
— Za delavske otroke in sirote.
Industrijska zveza v Brnu namerava zložiti v proslavo cesarjevega jubileja veliko ustanovo za otroke in sirote industrijskih delavcev.
— Velika nesreča v rudniku. V rudniku Pottsdille (Pensilvanija) se je zasul vhod ter je zaprlo 28 delavcev, ki bodo brezdvomno lakote urar li, preden bodo mogli prikopati do njih.
— Samomor. V Oseku se je ustrelil ravnatelj slavonske deželne hranilnice Ant. F r i m 1. Samomor ni v zvezi s hranilnico, kjer so našli vse v najlepšem redu.
— Madžarski aristokratje na lovu za ameriškimi milijonarkami. Madžarski časopisi poročajo, da se je grof Pavel Eszterhazy v Debre-cinu zaročil s sestrično Vanderbilto ve, z gospodično V i t h n e y , koje oče ima 100 milijonov dolarjev pre možen j a.
— Proračun Crne gore za leto 1908. izkazuje 2,788.899 K dohodkov in ravno toliko izdatkov.
— Nepošten notar. V Nemškem Brodu so izročili vsled hipne blazno sti v sanatorij   notarja Šadeka. Pozneje se je izkazalo, da je notar osle paril kmetovalce s ponarejenimi menicami za več kot 200.000 K. Prepe ljali so ga iz sanatorija h kazenske mu sodišču.
— Strašna drama. V mestno hi šo v Daimielu (Španija)    je prišlo šest maskiranih mož, ki so ustrelili župana in šest mestnih svetovalcev. Atentat je politično maščevanje.
— Grozno hudodelstvo. Blizu Minska so prijeli kmetje nekega umobolnega, ki so ga smatrali za vohunca. Privezali so ga za noge na rep konju, da ga je vlekel v šest kilometrov oddaljeno mesto. Dasi je še dihal, so ga vendar takoj pokopali. Trije kmetje so bili zaradi tega obsojeni v dosmrtno ječo, dva na 15 let, eden pa na osem let ječe.
— V Parizu zaradi vohunstva aretirani inženir Avgust Krnmm-holz je baje rodom iz Kranjske ter je bil njegov oče v državni službi z naslovom stavbnega svetnika.
— Deset ton dinamita se je raz-počilo v tovarni v Berkelevju (Kalifornija). Ubitih je bilo 24 Kitajcev in štirje beli.
— Zaradi najnovejše zarote v Petrogradu je bila hišna preiskava tudi pri večkratnem milijonarju Me-škovu ter je policija zaprla več njegovih uslužbenk.
— Baron Gautseh je imenovan za predsednika kuratoriju avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo.
— Rodbinska drama. V Menain-villu (Francija) se je vdova Leclerc s svojimi osmimi otroki skupno zastrupila.
Književnost
— Knjige »Slovenske Matice«
za lansko leto so se zakasnile in so izšle šele danes. Člani dobe to pot kar osem knjig, in sicer: 1. Zbor-
nik, uredil L. Pintar; 2. Slovenske narodne pesmi (11. snopič), uredil dr. K. Štrekelj; 3. Kamniške ali Savinjske Alpe (z geološkimi načrti in prerezi, z geološkim zemljevidom in s krajinskimi podobami), spisal Ferdinand S e i d 1; 4. Prevodi iz svetovne književnosti: Gorski venec Petra II. Petroviča Njeguša, prevel R. P e r u š e k. 5. Knezova knjižnica: Na Poljani, spisal Ksaver Me-ško; 6. Zabavna knjižnica (obsega devet povest ic I. Regali j a, Ks. Me ška, M. Puglja, V. Levstika in C. Golarja); 8. Hrvatska knjižnica, ure dil dr. Fr. 11 e š i č in 8. Letopis »Slovenske Matice«.
— »Slovenski   Trgovski Vest-nik« ima v 2. številki naslednjo vsebino:  1. VII. redni občni zbor slo venskega trgovskega  društva »Mer kur«. 2. Trgovska organizacija in obramba proti nelojalni konkurenci 3. Naša trgovinska politika napram inozemstvu.   4. Iz trgovske prakse 5. Raznoterosti.  Svetovna piodukci-ja zlata  leta 1907. — Bojkot nem škega blaga v ruski Poljski. — Tr-govsko-obrtna   zadruga v Ljubljani. — Voznine za razne predmete na progah južne železnice. — Trgovina praznimi vrečami v Turčijo. — Londonski denarni trg  in  znižanje diskonta  v  Avstriji.   — Postopanje nemške  tvrdke Heinrich Fiank na pram slovenskim  trgovcem.  6. Slo vensko trgovsko društvo v Celju. 7. Slovensko trgovsko društvo v Mari boru. 8. Društvene vesti. 9. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.    10.    Književnost. 11. Oglasi.
Izid deželnozborsftih volitev v kmetskih okrajih.
Ljubljanska  okolica - Vrhnika:
Oddanih glasov 2653. Dr. Šusteršič 2399, Povše 2486, Petrič 127, Oobal 93; razcepljenih 85, neveljavnih 126 glasov.
Kamnik - Brdo: Oddanih glasov 1798. Dr. Krek 1710, Seršen 63 gla sov.
Kranj - Tržič - Škot j a Loka:
Oddanih glasov 1871. Demšar 1835, Zabret 1809 glasov.
Radovljica - Kranjska gora: Od danih glasov 1161.   Pogačnik 1032, ostali so bili razcepljeni.
Postojna - Logatec . Senožeče Lož - Bistrica - Cerknica: Oddanih glasov 3065.   Žitnik 2267, Drobnič 2209, Cucek 800, Martinčič 784 gla sov.
Vipava - Idrija.   Oddanih 1531
flasov. J. Lavrenčič 1061, K. pleni, remerstein 454 glasov.
Novo mesto - Kostanjevica - Krško: Oddanih glasov 1599. Drobnic 1510, ostali so bili razcepljeni.
Trebnje - Žužemberk - Mokronog - Litija - Radeče: Oddanih glasov 3504. Košak 3132, dr. Lampe 3070, Mandelj 3008, Prijatelj 190, Pehani 188, Tomič 175, Slane 171, Weinber-ger 97, Cobal 95, Mlinar 71, Firm 62, 162 razcepljenih.
Kočevje - Ribnica - Velike Lašče: Oddanih glasov 1968. Jaklič 1489, Bartol 1414, Merhar 525 in Rus 392 glasov.
Črnomelj - Metlika: Oddanih glasov 1620. Suklje 924, Mecelle 690.
Včeraj smo dobili prepozno za včerajšnji list še te-le brzojavke:
Javornik: Oddanih 72 glasov. Pogačnik 43, dr. Dermota 25 glasov.
Črnomelj: V občini Dragatuš: Julij Macelle 86, Šuklje 12 glasov.
Gradac: Podzemelj Macelle 111, Vinica 103, Suhor 15, Stari trg 70, Tanča gora 24, Vrh 44, Dragatuš 87, Griblje 39, Tribuče 32, Talci vrh 33, Doblice 25, Butoraj 31 glasov.
Godovič: Premerstein 21, Lavrenčič 2 glasa.
Cirknica: Drobnič 84, Žitnik 85, Marolt 2 glasa.
Borovnica: Povše 80, Šu3teršič 71, Jos. Petrič JI, Cobal 5, Kolenc 1 glas.
Št. Jernej Dol,: Izmed 468 volil-cev volilo 168. Jožef Dular 165, Jožef Zurc 2 glasa, 1 glas je bil neveljaven.
Velika Loka: Tomič 30, Prijatelj 29, Pehani 29, Košak 89, Lampe 87, Mandel 89. Polovica volilcev je ostala doma.
Iška vas: Povše 56, Šusteršič 37 glasov.
Tomišelj - Vrbljene: Povše 59, Šusteršič 54, Švigelj Fr. 2, Petrič J. 1 glas.
IŠka Loka: Povše 31, Šusteršič 28 glasov.
Vič: Povše 40, Šusteršič 35, J. Kolenc 6, J. Kopač 1, M. Cobal 10, J. Petrič 10 glasov.
Telefouta m brzojavni Knina.
Odstop finančnega ravnatelja v Zadru.
Dunaj, 22. februarja. Semkaj je prispel   finančni   ravnatelj Hoče v a r is Zadra. V hrvaških poslanskih krogih se zatrjuje, da stopi Hočevar
v pokoj, ker je dobil od vlade ukaz, da se ne sme več upirati hrvaškemu uradovanju pri dalmatinskih finančnih uradih.
Ogrski ministrski predsednik na Dunaju.
Dunaj, 22. februarja. V ponedeljek pride semkaj ogrski ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e. Najprvo bo konferiral z avstrijskimi ministri, zlasti z baronom B e c k o ni, na to pa ga sprejme cesar v posebni avdijenci.
Češki socialni demokratje pri ožjih volitvah.
Praga, 22. februarja. Vodstvo češke socialnodemokracije je sklenilo, da bodo socijalni demokratje pri ožjih volitvah podpirali dr. Kramara proti L i s e m u , 8 agrarcev proti klerikalcem in vse stranke proti grofu Sternbergu. Kakor je znano, pride grof Sternberg v dveh okrajih v ožjo volitev; ker bodo povsodi socialni demokratje podpirali njegove nasprotnike, je gotovo, da Sternberg ne pride v deželni zbor. Obstrukcija v Pesti.
Budimpešta, 22. februarja« Takozvani disidenti so pri obstrukciji proti spremembi državnozborskega poslovnika do sedaj popolnoma osamljeni. Poslanci narodnosti bodo sicer započeli odločno borbo proti reviziji poslovnika, vendar pa necejo skupno postopati z disidenti. Bivši diktator Franco v Benetkah.
Benetke,  22. februarja. Včeraj je prispel semkaj   iz Verone bivši portugalski   diktator   Joao Franco Spremljala sta ga poveljnik artilje rije v Veroni E 11 o r e in marki de S o m m e r. Ko si je ogledal mesto, je odpotoval v Milan. 30 židovskih učiteljev aretovan i b.
Varšava, 22. februarja. V Lodzu so aretovali 30 učiteljev na tamkajšnji židovski šoli, ker so v šoli razpravljali o politiki.
Za zgradbo novega ruskega brodo v j a.
Petrograd, 22. februarja. V tajni seji odseka za državno obrambo v gosudarstveni dumi je vlada predlo žila 2 projekta za zgradbo novih vojnih ladij. V prvem projektu se zahteva 450 milijonov rubljev, v drugem pa 2000 milijonov rubljev, katera svota se ima razdeliti na 10 let.
Bolgarski minister o železniških načrtih na Turškem. Berolin, 22. februarja. Dopisnik »Lokalanzeigerja« je imel razgovor z bolgarskim ministrom Papriko-v o m o železniških načrtih na turškem ozemlju. Papriko v je naglašal, da je trdno prepričan, da se bo av strijski načrt zgradbe železniške pro ge iz Bosne do Mitrovice v kratkem uresničil, ne verjame pa, da bi bil mogoč ruski projekt za železniško progo od Donave do Adrijanskega morja. Za Bolgarsko bi bila najkoristnejša železniška zveza, ki bi se spojila s srbsko želiznico pri Vranji.
Poslano.*)
Vrnivši se zopet na svoje zadnje „Poslano"  hočem dokazati,  da nisem brez povoda bil ves poln srda zaradi nepravičnega postopanja od strani davčnih oblasti. Imamo tu v Zagorju gospoda, kije milijonar; veleposestnik, trgovec, proizvajalec apna na veliko in družabnik pri nekem velikem mlinu — invendar je ta gospod oblagodarjen, z vsemi temi božjimi  dobrotami, plačeval  do preteklih dveh let % manj od mene, a zadnji dve leti pohtrico manj nego jaz. Ampak so še drugi prodajalci  vina. piva in žganja, ki prav mnogo razpečajo na drobno, pa so plačevali v primeri z menoj smešno malo; tako poznam na primer človeka, ki iztoči 40—50 polovnjakov vina poleg žganja in piva, toda mož ne plača več nego 24 K na leto (dokazi v rokah) poleg drugih seveda, ki zaslužijo mnogo več nego 600 gld. na leto, toda ne plačujejo niti vinarja osebne dohodnine. Pa kaj hočemo? Tako je, da gosp. davčni nadzornik čaka v Litiji na poročila nekaterih špijonov {seveda so to moji najljutejši sovražniki) in ne da bi si prej očistili umazano vest, me opisujejo gori omenjenemu gospodu, seveda, da bi me le še bolj oškodili, za prvega kapitalista in trgovca Avstrije. Če bi pa vedeli, kako se lažejo, bi jim pa morala stopiti rdečica v obraz. Seveda tem mojim  neprijateljem to še ne zadostuje, ampak jih diči tudi še ta drznost, da za slučaj, ako kaka privatna oseba ali kaka banka išče o meni informacije, koj raz-pno druga jadra, češ, Bossi ni drugega nego branjevec, brez kredita in le malo še manjka, da ne rekć, da sem na robu propada.
Vprašujem, ako ni to neupravičena persekucija?
Izjavljam pa še, da bom, ako se mi bode zgubilo, ker nisem mogel prodati svojega posestva, zopet začel trgovati, kadar bom videl, da se bode tudi pravično in po zakonu z menoj ravnalo. Enaka pravica za vse!
Najvdanejši 6S6— 1
Josip Ro8si.
Za preblveloe meti, uradnika i t. d
Proti težko tam prebavljanja in vsem naslad' kom mnogega sedenja in napornega dustv nega dela je oprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „MolI-ov Seidliti prašek", ker vpliva na prebavtfenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topileo dčinek. Skatljica velja S K. Po postnem
C)vsetji razpoSUja to zdravilo vsak daQ kar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate 1 oa DUNAJI, Tachlauben 0. V lekarnah a* deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov pr& parat, zaznamovan z varnostno znamko jg podpisom. 3 3 •_»j
HmmIJuJoći naj bero inse at o TU v, MOMEL SCILLAE, preizkusen izdelek, ki n zdravniki večkrat zapisujejo.
FRANC JOŽEFOV)
GRENKA VODA"
• Za toebino trna spisa je odgovorne undniitoo U toliko, kohkor določa zakon.
Zahtevajte
ilustrovan cenik
psolmovifi svetilk
stja za žarnice
„Ideal"
DUNAJ, TI. Wallgane 14. Hugo Pollak Gena, lepa  svetloba bres nevarnosti;
vsaka svetujka se lahko rabi saae; ni Ž instalacije; popolno nadomestilo sa plinov o luč. Za plinove In električne lestence las-f nega izdelka posebni katalogi,       3931 14
_ I
Novo moč
daje Scottova emulzija, če ne pomagajo vsi drugi pomočki.. Vedno je nevarno, poizkušati z dvomljivimi izdelki, če je v nevarnosti liv.jenje in *e gre za g^gjj
kakršne opažamo pri prebolelih ali pa zaradi malokrvnosti, pljučnih bolezni ali prehudega napora. Kdor je pameten, poseže takoj po pomočku, ki se je v številnih slučajih vseh vrst slabosti izkazal uspešen in zanesljiv, in ta pomoček se zove
_    , SCOTTOVA i
Pristna ubo 1 ti •
Rsfi emulzija
tmmmm    lzvirna steklenica
nanja! 2fc   la.   SO vini
i
Naprodaj po vseh lekarni c ah.
Poslano.
= Jttislile na =
mnihouosrašlie
od gld.
moiki na trakove nalila, izdelani 6*90 domski na trakove nalfin. izdelani 575 damski nizkioarKkl najf.izdelaal 390
Tvornica Jamči za vsak par. Popravljanja točno In centi.
HENRIK KENDU
zaloga c. kr. prlv. čevljarske tvornice mnlhovosraike,
Proti zobobolu in gnilobi zeb
liborno deluj* dobre mm antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in odstranjuj«
neprijetno sapo ta ust. t steklenlea m navodom 1 14.
BI gorodnema gospoda JU« Levstiku, lekarnarja v Izubijani.
Vata izborna Melusine ustna in zobni voda je najboljše sredstvo sopar »o bo bol, odstranjuje neprijetno sapo la ost in Je neprekosljiv pripomoček proti gnjilom zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 8 steklenice Melos, ustne in sobne vo e
Dovolim, da to javno oznanite, kaf Je res hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik.
Metlike, M. aprila 1906,
Dii likum MiL Liutik*
I LJaUJinl; Rtsljtra usta it 1
Poleg Doveearejenegft Aren Jotafoveft*
habil mosta. *o~*
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali : la druibo sv. Cirila In Metoda.
ji. Sajovic, tu, 750 K, katere je nabrala jiimi Rebolj na svatbi g. Pavla Rebolja, g. Šrabar, trg. sotrudnik, tu, 1 K, mesto denine za uro g. Borštnerju. — G. Smie-kv, stavbenik, tu, 10 K. — Ker se je uiia4' ujela v „Port Arturju" v past stave, plačala- 5 K. «— G. J. sinko v Središču K, in sicer je nabrala družba ciganov 8 K, ,jarna bramba na plesn 8 K. — G. Rezika jovatin v Vipavi, nabrala v veseli družbi pivskih „muzikantov" 1*20 K. — G. I. Ko-[ notar v Ložu 4 K, katere ie nabrala £ Mara Semen na veselici Čitalnice v arem trgu. — Po g. Malčiki Skuškovi v tliki daroval „neimenovan a dobro znan", £. — G. dr. Jos. \Veiblova v Metliki 50 K, jere je deloma nabrala pri ustanovnem odu podružnice sv. C. in M. g. učiteljica idi Gerbec, deloma iztržile dražestne gospe gospodične metliške za drago prodane Jjubčke. — Skupaj 96 70 K. — Srčna ^a! — Živeli! _^___
Zahvala.
V smisra odborovega sklepa izreka jčelništvo ».Obrtniške bolniške blagajne v riji" tem potom p. n. gosp. rokodelskim naočnikom kot prirediteljem veselici \ ko-jt blagajne svojo najtoplejšo zahvalo. Isto-jco se zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni ačin pripomogli, da je veselica gmotno iko dobro uspela.
Jos. Rupnik
t. č. načelnik.
Meteorolo^lčno porodilo.
rd&s morjem   SO«.   Srednji oračni   tUk 786-9 tmm
* C 4 S h i	Čas opazovanja	Stanje baro metra v mm	t- o ex > S « — —	Vetrovi	Nebo
	9. «v.	733 0	0 4	si. jzvhod	jasno
L	7. zj.	73 6 |	—32	slab jug	
■	2. pop.	73.' 5 1		m. jzah.	del. jasno
	a.	733-6 |	4-9	sr. jzahod	jasno
a	7. z\.	733 8 I	1-4	sr s vzhod	pol o Mae.
■	2. pop	733-7 j	83	si. svzhd.	oblačno
	Srednja predvčerajšnja in včerajšnja tempe -				
tiari :   SJ-i° mm			in 36°   mm.;   norm.:  0 3		
l -	-04 Padavina		v 24 urah 0*0° mm in 0"'.		
išJ9 2
Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z rudečini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-Jeve BiesshOhler slatine, 1
r Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju 2 Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih pecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
V najem se želi prevzeti
w trgovina
i špecerijskim blagom, lahko tudi z [Ostilno in sicer s prometom 3 do i tisoč kron mesečno. — Ponudbe je toslati na upravništvo „Slov. Naroda" akoj pod šifro „Trgovina"     696 1
VABILO
k
681-2
plesni veselici
ki se bo vršila
t soboto, 22. februarja
i restauraciji „P6RL6S"
▼ Prešernovih ulicah.
Metek oh osmih.      Vstop prost
Za obilen obisk se priporočata
3* in JW. J(ošak.
se takoj sprajmo na Rimski cesti it. 9 II. nadatr, vrata 18. m
Lep lokal
pripraven za vsako trgovino, se Odda na Mestnem trgu
Ponudbe naj se pošljejo poste
restante, Ljubiltna it 20. 680-2
Prodajalka
se sprejme takoj v trgovino gosp. Franca Senlca v Metnlkn pri Kamniku. 650-3
Večletni dobro vpeljani
6b7 1
potnik
teli službo premeniti
Ponudbe pod „Vpeljan 1585", poste restante, LJubljana I.
hiša
Proda se
z vrtom in hišno opravo ob drž. cesti, 5 minut oddaljena od od drž. kolodvora, v kateri je jako dobro obiskana gostilna, tobakarna, prodajalna mešanega blaga, prodaja žganih pijač na drobno in debelo in poštna služba. 692 1
Natančno se is ve pri Ivanu Ko-rozinn v Radovljici, Gorenjsko
2enitna ponudba,
2?letni zeleznični uradnik* lepe zunanjosti, srednje postave, s 37,000 kronami premoženja, želi znanja z izobraženo in premožno gosoico.
Le resne ponudbe s sliko /e poslati do 20. marca na naslov :
„Zoran 155, Ljubljana, poste-restante proti inseratnemu izkazu."
Stroga tajnost je zajamčena
69 —1
Vabilo
na
redni občni zbor
Milnice v Črnomlju'
registrovane zadruge z neomej. zavezo,
ki bode
u nedeljo, dne 8. marca 1908
ob 3. popoldne v lastni hiši.
Dnevni red: 694
1. Poročilo ravnatelja o delovanju posojilnice. 2 Prebere se revizijsko poročilo.
3. Predlaganje računa za 1907 in sklepanje
o razdelitvi čistega dobička.
4. Nasveti.
Ako bi se ob določenem času ne bi sešlo zadostno število zadružnikov, se bode vršil drugi občni zbor lati dan ob štirih popoldne z istim dnevnim redom in bode sklepal pravoveljavno brez ozira navzočih zadružnikov.
K obilni udeležbi vljudno vabi
načelstvo
693
kovnM = = pomočnikov
i n već
XS- delavcev
k parni žagi sprejme - takoj -
'ETER KERŠIČ, tovarna vozov v ŠlSkl pri Ljubljani.
Na 10 do 15 let se da v najem
612
kmetijstvo
»adajode k v deželni deski vpisani graščini Prebold pri Št Pavluv Sa-Kaaki dolini.
Obsega okoli 100 oralov travnikov, 28 oralov njiv in 10 oralov rte donosnih bmeljevib nasadov, bogat fundus instmotns, dosti kramo »zalog), obširen hlev in obsežno stanovanje. Najemnina po dogovoru.
Treba je varščine do višine enoletne najemnine ali zadostne hipote-irne varnosti in pa prevzeti je treba fundus instruotus.
Ponudbe na graščinsko upraviteljstvo gokaokonlni % poŠta
Gramofon
skoraj popolnoma nov in dobro ohranjen se pod ugodnimi pogoji proda« Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda" 6*6—1
1 prejme so takoj
667
dobro izvežbana v špecerijski in želez-ninski stroki, sprejme A. Sušnik v LJubljani. &5S-8
Zlata svetinja
Biiolln, Pariz, Rim itd.
3C02 4»
Najboljše
čistilo za zobe
Izdeluje i O. Seydl
Stritarjev« ulica 7.
670
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 23. februarja do vštete sobote 29. februarja 1908.
Otok Ciper In Sirija.
Jutri, v nedeljo, 23. t. n.
bode
v hotelu „ILIRIJA"
KONCERT
Ljublj. društvene godbe. Začetek ob poloosmia.    Vstop prost
Za obilen obisk se pridoroča
Fric Novak
684
restavrater
ANT. BAJEC
umetni in trgovski vrtnar
v Ljubljani, Orlovska cesta 2
8 se priporoča
za izvrševanje šopkov za vsakovrstne prilike, dalje vencev, kakor tudi vseh v njegovo stroko spadajočih ......del.......
Zunanja naročila točno.
Kašljajočim
otrokom i odraslim
zapisujejo zdravniki a najboljšim uspehom
THYM0MEL SCILL/E
kot pomoček, ki razkraja in odločuje sle«, ublažuje dušeči kaŠeJJ in pomirjuje so pil ne težkoče ter odstranjuje njih pogostost. — Že na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljive točnem uspehu Thvmomelsi Selllae pri dnieeem kaliju in drugih vrstah oslovskega katna
Steklenica SaSO n, po posti ffrako, ce se pošlje denar naprej 8*00 K. 3 sntek., eese pošlje denar naprej T L 10 steklenic, os se pošlje denar nspre SO K. Izdelovanje ln glavjnn zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
8477     c In kr. dvomi dobavite*). 10 l*s»s**m Hit štev. ••O. Dobiva se po skote vseh lekarnah.
A.Lombar, Zgornja Šiška.
Izučen železninar
z večjo glavnico
Želi vstopiti v kako podjetje za
družabnika.
Ponudbe Kranj, poete restante L Prevzemom dobro idočo
gostilno
na račun ali v najem v bližini trga
ali mesta tudi z zemljiščem.     «96 1 Samo resne ponudbe pod nP. K. it- 999" na uprav. rSlov. Narodau.
Jtajboljše ure
Motorno dUOkOlO
ao proda po nizki ceni. Moč dve in pol konjski sili ter je skoro novo.
Ogleda se ga lahko pri lastniku Vojtehu Fortiču v Slomškovih ulicah Štev. 16. 641 2
poučuje s L marcem t. L vsak dan
obe stenografiji.
Ponudbe pod ,,8 K" na uprav. „Slov. Narodau dO 28 L nt.      6/8—•
Kupi 80 že rabljen pa dobro ohranjen napol krit
enovprežni VOZ
brez kozla.
Ponudbe pod „H.11 na upravništvo
,Slov. Naroda"
660—S
eei SO.OOe kupljenih!
1-45 gld.
325 gld.
Dobro idoča nikljasta remontoirka s sekund, kazalcem 86urna 1 gid. 46 kr. — Gloria srebrna remoDtoirka lepe gravirana s sek. kazalcem, br> urna I gld. 70 kr. — Pristao pozlač. remontoirka, la švic kolesja, 3* urna t gld. 35 kr. — Roškopf patent remontoirka, dvojnat pokrov 8 gld. 2o kr. Amer. double zlata remon-
toirka s lepimi 3 gravir. pok rove i 3 gld. 60 kr. Za vsako aro 3letno pismeno jamstvo.
Po povzetju pošija. 673—2
S. KOHANL Izvoz ur Krakov it. 358.
Za nengajajoče denar nazaj. Nešteto ponaročiJ  od  dostojanstvenikov in dr. Cenovniki zastonj in poštnine prosto
Vabilo
na
obilni zbor
ice in
registrovana zadruga z neomej. navezo
▼ Moravčah
Id bode
v nedeljo, dne 1. marca
ob treh popoldne.
Dnevni red: 683
1. Poročilo načelstva.
2. Porodilo nadzorništva.
3. Volitev naČelstva in nadzorstva.
4. Slučajnosti.
Jfačelstvo.
Potniki!
Sprejmejo ao 3 dobro lzur-feni potniki za neki jako dobro idoči predmet proti visoki proviziji. Zmožni morajo biti slovenskega in hrvaškega jezika v govoru in pisavi.        6 o t
Ponudbe na upravništvo „Sioven-skega Naroda- pod v,Potnik(i.
niso.
v kateri je gostilna, se pod ugodu i m i pogoji proda ali da v najem Hiša je zelo pripravna za mesarja. Gostilniška koncesija ostane na hiši. 682—1
Pismena vprašanja pod „1000 A. 0." na npravništvo »Slovenskega Naroda.
Uradno dovol'ena Se 16 let obstoječa
nnjotsirojM Ijubljanok«
josredovaimca stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice it 6 669
išče nujno: boljšega in preprostega kocl-jata, prvega za Ljubljano 30—40 K plače, drugega za grofovsko hišo na Štajersko; strezaja za Gorico; nočnega ćnvaia za zunaj; pestunjo za Ljubljano; nekaj kuharic za zunaj k 1—2 osebama, 2 finejši hišni k 1—2 damama za Ogrsko in Stocke-rau blizo Dunaja; kavarniška ser v ima bla-gainiearka; nekaj računskih natakaric Prav toplo priporočan: gospodinjo, izborno kuharico s posebno lepimi letnimi izpričevali, starejšo bono, vajeno negovanja otrok, prav zaupno, z glasbenim znanjem; gre tudi k majhnim otrokom, izpričevala. —— Potnlna tukuj. — Imirni Iss WoIll4or možno ti I trsi postrtibs zsts:o(<»% ljrrii*.
Zunanjim dopisom ]e priložiti znamko za odgovor.
ti
Citania"•', brzopr^lni parni stroj
sedanjosti. — Tisočkrat preiskušen.
IfimHnifi* ^a Tsa^ str°i perc
JUHItllllU t popolnoma čisto in snežnobelo, perilo varuje na doslej nedosežen način in da vsak otrok lahko dela nanj, da se prihrani 75°/0 časa, mila in kuriva.
vzamemo bi ne imel teh lastnosti. »Titania C> opere 52 srajc v Prospekti, lepaki, priporočila zastonj
Vnllolnlce
(munge) za perilo z 2—3 valjci iz trdega lesa, najboljše izvršitve. 5 letDo jamstvo, od 40 K naprej.
Jitonlo" ožemalnikl
s la para-gumijevi valjci.
15—20 minutah.      4U8 U Zastopniki se iščejo,
Izdelovalnfce za Titonia, Mi, Gor. Atstr. & 161.
Za špecialiteto izdelujemo: pralne stroje, parilnike, sejalne stroje itd.
J/aznanilo.
Čast mi je vljudno naznaniti, da sem si S novim letom 1908 uredil popolnoma na novo    .*.   .\   .*.   .*.   .\   .*.   .*. .*. .*.
tovarno %a oosooe o ~ lastnih prostorih. -
V njej bodem izdeloval vozove vseh vrsi iako od priprostega do najfinejšega, kompletno in tudi posamezne dele. Jlfogoče mi bode bolje kakor do sedaj kot kotarski mojster zadovoljiti cenj. gg. odjemalce in naročnike s finim, solidnim delom, m točno postrežbo. Tudi se bodo vsi popravki vozov hitro in solidno izvrševali.
Dovoljujem si še pripomniti, da obstoja tvrdka, koterej na-slednik sem podpisani, je do tOO let, kjer so so mogla do sedaj izdelovati samo kolarska dela.   /. .\
Uljudno proseč, da blagovolite kakor do sedaj tudi še naprej mi izkazati blagonakionjenost, zagotavljam najtočnejšo in dobro postrežbo ter se priporočam .\
J naj odličnejšim spoštovanjem
&ran Store
Ml tovarna vosov v Jfamnilcu.
74
UR
Y95S
35
1
SVETOVNOSLAVNI
m los
BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANGA v MIlLANl
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU
Neutrpljtva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši dotikate*
trgovini in v vsaki kavarni.
Slama in seno
v balah
Jo ceno naprodaj v skladišču na Martinovi cesti štev 10. 4076—23
Kupim majhno
posestvo ali hišo
a velikim vrtom pri kaki postaji na Gorenjskem  od Medvod  do Lesec.
Pisma in ponudbe nai se pošiljajo pod šifro „J. S. 99" na upravništvo „Slov. Naroda". 627—3
Vinske sode
in
sode od žganja
po 200, 300, 400, 600, 700 in od 10 f 0 — 1400 litrov iz hrastovega lesa v prav dobrem stanju, oddaja po nizki oeni M Rosner & drug v LJubljani zrazen Koslerjeve pivovarne. 6T1 i
Optični zavod
Jos. Ph. Gol ds tein
Pod trančo št. 1
pripor, ča 8
vse v svojo stroko spFdeJoče ored mete po zelo nizkih cenah.
Pojjraveto^noin ceno.
Vnanja naročila z obratno pošto.
rt
Dvorski tU it 3
ped Jlarodno kavarno".
Od 23. februarja do 29. februarja
od Urbsheso jezero tlo Rianšliih Jezer.
-KI
}fajem
Zaradi obiteljskih odnošajev se daje v najem na pet ali več let
enonadstropna hiša
v rutini z izvrstnimi obokanimi prostranimi pivnicami in s potrebnimi gospodarskimi zgradbami, vrlo sposobna za vsako trgovino, prodajalnico, hotel z gostilno in stanovanjem; istotako se daje v najem za isti čas tudi več njiv in travnikov. Hiša je novozgrajena, leži na dobrem kraju ob glavni cesti ter ima zadaj prostran travnik, jako ploden, pa se eventualno tudi, lahko porabi za prirejanje raznih zabav. — Železniški kolodvor blizo, živa voda v neposredni bližini.
Pojasnila daje lastnik Jakov Pleše, Lokve na Hrvaškem. tba—z
Kinematograf .idlson
Dunajska cesta
aasproti kavarn« .Evropa*
V <s»r»€?cIo in soboto nov spored.
vidi  la 1.
667
Naznanilo.
Vljudno naznanjam svojim cenjenim naročnikom, *da sem oddal vsa zlatarska dela, katera sem dosedaj prevzemal, gospodu
Priporočilo.
628—2
za veliko del
spretne, sprejme ki stvo v Trstu, Via Tc klanca 14, L nadstrl
Z ozirom na naznanilo gospoda Adolfa Wa-genpfeila si dovoljujem priporočati slavnemu občinstvu svojo
Dunielu Zupuncu j zlatarsko delavnico
zlatarju v Ulolfovlh ulicah it. 6
S tem priporočam slav. občinstvu g. Daniela Zupanca, ki je mnoga leta zame dela), da ga blagovoli počastiti z obilimi naroČili.
Z odličnim spoštovanjem
v Ufolfovlh ulicah ste«. 6
kjer izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela in prosim, naj me bitgovoli počastiti z obilimi naročili.
Z odličnim spoštovanjem
Adolf Wagenpfeil.
Daniel Zupane.
Prodam takoj
»zoprno Kontoristinlo
lastnega pridelka, po zelo nizki ceni.
Ličen, ^eleposeatnik v Rihen-berku na Goriškem 69 >- 3
' snučavničarstvo
gn. Fasching-a vdovs
Poljanski nasip f te«. 8.
Reichova hiša.
Iz«ratno In »olldoo delo. CVne zmerne. Popravila m*- točno Izvršujejo.
Zahtevajte zastonj
in poštnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glave i katalog z okoli SO," slikami vsakovrstnih niHiastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, nsnjatega blaga, kadilnih priprav po Izvirnih tvorničkih ernah.
Nikljasta remontoarka Sistem Roskopf patentna ara.....
Švicarska ori g. aist. Roskopt patent . . Registrirana „Adler Roskopf nikljasta remontoarka na sidro . Gol dinasta remontoar. „Luna" dvojni pokrov Srebrna remontoarka .Gloria' kolesje, p os to Srebrnn remontoarka dvojni pokrov . . . Srebrna oklopna verižica z obročkom
na vzmet (5 g težka......
Rns. tula niklj. cil. romont. nra, kolesje
Lana, dvojni pokrov......
Budilka..........
Kuhinjska nra........
Schwarzwaldska ura......
Ura s kukavico.........
Za vsako uro Sletno pismeno jam-tvo. — Brez rizika. Zamena dovoljena, ali denar nazaj.
Prva tvornica za ure v Mostu Jan WMLoiirad. c. in kr. dvorni dobavitelj v Mosta it 655 (Ceiko). 6 15
3 —
5 —
S 50
8 40
1215
2 80
10 50 2-90 3
2-80 8-50
se ceno prodajo v Ljubljani, Mestni trg ft. 25,1. ndstr.
3 6 8
Mesarji!!!
V najem ao da
mesnica
ozir. prodajalna z vso opravo, napolnjeno ledenico ter eventualno tudi pripravnim stanovanjem s kuhinjo in 2 sobama ter s hlevom. 652 2
Pojasnila daje Josip Aiman, gostilničar na Bledu.
dobro izurjena v slovenski in nemški korespondenci,   z  daljšo  prakso, se sprejme pod dobrimi pogoji.   6 8 3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Popolna oprema
za novorojenčke
otroško perilo
▼ zalogi za vsako starost pripo
roča znana trgovina s perilom
C. J. HAHANN
IJVHIJAM.
Perilo lastnega izdelka.
^|    1S70 Uttanovlfena 1870
za 2 konja, spredaj nekaj prostora, prostorna šupa za vozove in prostor za seno se odda takoj. Vprašati je pri hišniku v Slomškovih ulicah št. 12. 6:6 3
Zaradi preselitve se proda
pojejtu
na deželi, oddaljeno 20 minut od železnice, kjer i'e že nad 50 let obstoječa gostilna in mesarija Zraven je lep senčnat vrt, njive, travniki in dva gozda. Proda se tndi sam O gospodarsko poslopje. Natančnejša po;asmla daje Josip
Kremiar v LJnblJsni, Gledališka
StOlba  3. 648-2
ae odda a 1. ntajnikom na Di ski cesti št 16.
Poizve se istotam pri Schneic & Verovškn. ecrj
Več
čBiliir. pilit
sprejme JOSIP KOLMAN na Bl<
(Gorenjsko). 66!» I
Jtoub. poli
spreten in zanesljiv, dobi stalnej posla pri stavbnem mojstru Robe: Smielowskem v LJubljani. 6;
Iščem
U4a
nk
u
za manufakturno prodajalno, veši
slovenskega in nemškega jezisa.
T. Ogrin v Novem mestu
Mladeni
25 let star, išče službe. Vstopil rad v slnžbo s preprostim opravilou
Ponudbe na upravništvo „S1 Naroda".
r ■
€' 5
Blazine, _
proti požaru in vlomu, „Fox* pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Ilica 22. 3424-
Knjigovodju ii
Premog in drva Roresponđeil
prodaja po najnižjih cenah
. Bucher
Kol xej št 130
Telefon št. 259. ===== in sicer: 625- 4
50 kg Ia trboveljskega premoga v kosih K 1-60
50 kg kočevskega premoga v kosih . K 1 20
50 kg orehovnega premoga    ....   K 120
Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in
stročnic kot samo
Ottoman"?
VI 191-1
99
Vodovodi
konotacije, Kopališke naprave
Projekti in izvršite* pn domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj)
Inženir-hldrotekt
3664—341
Konrad LacIiniK, Ljubljana
Beethovenove ulice Jtev. 4.
Brzojavi: Lathnlk-Uubllana
podružnica u spiieto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico v ceioucn.
Stritarjeve ulioe At. 2. k»»«i^fmi
Del. 01«
z,ooo.ooo.
priporoma
promesG na komunalne srčike jjiffl pnunese na .T&toftefl^
mm
vloge na knjižice in na tekoči račun
proti 4^°|onini obrestim.
l&a, 0114771
80 1ŠČO za u Delniško družbo kranjski opekaren" v Trnovem pri 11. Bistria ozir. za njeno novo opekarno v Kosezal
Ponudbe sprejema pisarna dr. Majarona v Ljubljani. 591
Za večjo restavracijo iščem že r&b ljeno a še dobro ohraujeno
kuhinjsko posodi
kakor tudi krožnike« perilo in sef vice (vilice in noie). Ponudbe nuj se blagovolijo p" slati na naslov Franc Fajdiga l Marije Terezije cesti štev. 16 Ljubljani. t6*
O J33a.ilijojr*o%1
je lansko leto izterjala zveza „KreditreforiĐ
Zahtevajte zaradi izterjanja zastankov bre*' plačno prospekt fit. 19 od društva „Kre^ 818   reform" v Gradcu, Havdngaste 10.
Kovninic
ao dajo v najem za dobo 10 w
(bres kovaškega orodja). Nahaja se' sredini mesta Kamnik, v kateri se J izvrševala kovaška obrt skoai let ter je bila dosedaj ena prvih B# vačnio v Kamnika. Ponudbe na g. Antona posestnika in vrtnarja v
štev. 83. en
V večji občini na HrvaŠkem, blizu železniške postaje, — vsa občina Šteje
okoli 8000 prebivalcev — je izpolniti
mesto zdravnika, doktorja medicine
Ponudbe pod „W. Z. 1411", posreduje Rudolf Moaso na Duaaln, j, Seilerstatte 2. 62i-3
priporoča avoi dobro nreleal
LJubljana
Stari tr$ 26 :: optični zavod :|
kakor  razna OČala,
CenlU za optično blago In separatni ceniki ur In _ zlatnine ae razpošiljajo Iranko. =====
ščlpalce daljnoglede toploaierie, zrako-mer|8 itd. — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. 8
/elika zaloga
raznih
žepnih in stenskih
zlatnine in srebrnine.
Oeo. kr. avstrijske
državno železnica.
Izvod iz voznega reda
Veljaven od dne 1. Jdhođ Iz Mubljane jui. zaL t
OB zlutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, ckr.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
•37 zjutraj.   Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. ••05 predpoldne.  Osebni vlak v smeri: iesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
Prago.
■*o prectpoicine.   Osebni  vlak v smeri: -scnice, Trbiž, Beljak juž  žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel- Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
06 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. £6 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel- Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga, •to zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, i^raga.
•40 ponoć', Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žei, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odkod lx LJciillane dri. kolodvor^
28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, •oo popoldne. Osebni vlak v Kamnik
G zvečer. Osebni vlak v Kamnik • 50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sai ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Iclnbllano laz. zaL t
o-s8 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. H 34. zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž*
Toplic, Rvdolfovega, Grosuplja. H*iO predpoidne. Osebni vlak  iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčict
in Trbiž, Goric*? drž. žeL, Jesenic. 3^32 popoldne.   Osebni vlak   iz Kočev;a,
Straže Toplic. Racioiiovega, Grosuplja. %-sa popaidna   Osebni vlak iz Beljaki
juž. žel., Trbižu   Celovca, Beljaka (fc
Podrožčico) Gorice drž. žel.. Trst* dr*
žel Jesenic. «-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Riidoiiovega, Grosuplja. 8'40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž
žel., Trbiža, Celovca Beljaka (čez Poo
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. acsL
Jesenic.
ir&o ponoćs. Osebni v tak iz Trbiža, Cs lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Ti*«:, drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v •4?*hllaa& drt ^alodvori
e-*a zjutraj Osebni v^ak iz Kamnika. !0*BO predpoidne, Osebni vlak iz Kamnii S"O zveC^r. Osebni vlak iz Kamnika. 9-59 pon«6!. Osebni vlak iz Kamnika. (Sa?: ob nedeijais in praznikib meseca oktobra.}
(Odhodi In dehedi so naznačeni v »rednj* evropejskem času)
C. kr, ravnateljstvo iržavaih železnic v Trata
NOVO!
NOVO!
Tekoča
3037—tO
železnnta samotos
(Somatose z železom organsko spojena)
s«? posebno
t> 1 g d i o jo. i m.
z<lr«iniWfo pripor»ea«
Prav odlično pospešuje slast in krepi živce.
Dobiva se po lekarnah in drogerijah.
' IVAN SCHINDLER, Dunaj ii!/,.f Erdbergsir. 12
posipa že veliko let dobro znane stroje ?sake vrste za poljedeljstv« itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje In grozdje, škropilnice, poljsko orodje, .-stiskalnice za seno, m Jati I niče, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščllnlce za koruzo, slamo-reznlce, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje ktaje, r-.esaike za vodnjake In gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi i. t. d.
od sedaj po zopet izdatno znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavode in penečih vin, mlin za dišave, kavo Itd., stroje za Izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih = tudi na obroke! =====
Ceniki z ve6 kot 500 olikami brezplačno in poštnino prosto.
| Dopisuje se tndi v slovenskem jezika, g
Preknpcl In agonije zaleljeni.
674—1       Pifte naj se naravnost:
IVAN SCHINDLER, Dunaj lll/i., Erdbergstr. 12.
al si postelje ln puh
priporu&t p« Bsinižfih cenah
F*. MITI 8
2Pxed Škofije (fft, SO.
Zunanja n&ro&ta t?e točno izvršujejo, tmmšmmmmmmmnm -
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
razvaževalca piva
Z večjo kavcijo. Znati mora oba deželna jezika in mora biti popolnoma vešč običnim zaračunavanjem in poslovanja z odjemalci. 6V., i
SvojeroČno pisane ponudbe do 1. marca pod ,A, B. IOO* na upravništvo »Slovenskega Naroda".
Štev. 2456.
Razpis.
t87 1
1
domačega in tujega izdelka.
Trpaž; o blago. — Cene solidne.
Točna postreiba=
I
&ovee i zlatnino in arebraino
na %mw\ trgu št. 17
priporoča Svojo veliko zalogo pr««lzlj-aklAi ur iz prvih tovarn, bndil&t, stciiielfiiS*, »»fionsnklli in ur na ?sltiaIo, ;-/J<jtti;iSov, zlatnine ln iBzrebn&lflie. Namizna opraya it      afts.es*. srabra.
Lastna delavnica za popravila     vsa nova dela.
V Mokronogu je izpraznjena služba
provizoričnega dež. živinozdravnika
S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K, in sicer pripade od tega zneska 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajnioo za sodni j mokronoški.
Prosilci za to službo naj pošljejo podpisanemu deželnemu odbora svoje, z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o ži-vinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje
do 15. marca 1908. Ođ deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 19. februarja 1908.
Št. 5055.
688 1
azglas
V smislu deželnega zakona z dne 17. junija 1870 št. 21 dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hrošSev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. aprila letos
9 9
•a
«
88
O
Z h
a m
Aftfbeajel koraeti&ki predmeti so'
milo 70 h, cream po
anaaaai 1 K.
olepšaj« pfiiti in telesa
ustna voda \4& zobni pra-___Aek po i Kr
ea gojjter zob in ust.
lasna voda lasna po-■m  mada po
*   &a hranitev
in rast Jas,
Ti !»Kie]ki , Ada*, ii so oDlaatveno va-
raa«  no napri>daj lo 7
I
svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtin, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati gosenčnja gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se pokažejo spomladi na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zaprodke pokončati kakov hitro mogjočej a najdalje
do 15. mala«
Kadar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kadar se ve e, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma, take veje ne smejo pustiti v tem stanju ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od :jjih ali pa drevesa in veje takoj sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in olepšalnega drevja, olepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob zaranih urah otresati in pokonča vati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju in kopanju zemlje precej za plugom z motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati.
če se bode kdo obotavljal izvršiti gori navedena opravila do določenega Časa, jih bode dala izvršiti mestna občina na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bope naložila na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K in Če bi s«- to ponovilo, do 40 K ; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 17. februarja 1908.
Ivan Hribar
župan.
n. Mardatscbliger, kemik
J. Svobode naslednik
sa  Ajde* aavriflsjte,
Dnnalska
cesta 13.
zaloga
namiznih in tiaotropnih
svetilk, najnovejšo vrste
po »lakih
Qe.ts.Ah.
Skupina
oblek
po gld. 7 50 je že došla!
Največja zaloga sveže dospelega blaga za spomladnjo sezono in sicer: otroške obleke po gld. 1 50, deške obleke po gld. 350. Svršniki in mornarske jopice, moške obleke modnih barv z všitim trakom, svršniki, ragiani in plaščki. Damski in dekliški kostimi, jopice, raglani in mantilje ter svilnate in čipkaste bluze in krila.
Vse Je nnlfiiK jse Izrseno.     Originalni pariški modeli vsekdar v zalogi.
»ANGLEŠKO JKLADIŠČE OBLEK", 0. BematOVič
£jttbl)a«a, JMtstni trg Stav. 5«
657- 9
zaloga
----~—-   i^innitMiMvivavvMRi^^ —r~-—------t \t\vmiwmtmmK0emeikw^mm§m^
Dokolenic (gatnaš) iz usnja
IH n|j|   za g08:0đe, gospe iQ otroke. —
furistovskih Čevljev Ameriških čevljev Otroških čevljev = Čevlji za đom
v uvrsluih ka-kakovostih po
smernih  cen; h.
v najve&ji
Pna m opija *!9 Mjn na taiste:
Szantner
ielenbursooe ulice 3 * LJubljana * Selenbnrgoue ulice 3 >
Ceniki sastonl ln poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju, g
*4Sa&
Nov vegetabilski creme za prsi.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi SO samo zunanje. Zdravniško preizkušeno LoDcek z navodilom stane K 3 — in K 5—, poštnina 70 b. Prodaja in razpošilja gospa Kitke Menzel na Dunaju, XVIII, Schulgasse 39 L nad str. 11. Znamke vseh dežela se sprejemajo.
2317—: a
PATE
t «i S:
4377 9
vseh   afl «~ A «~ 1 m izpo^lu^
M. GELBHAOS
tajeartr ln zaprlseienl patentni posrednik na Dunaju VIL Siebensterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu uradu*
i i
Pozornost
ibuja Marcomjeva iznajdba,  brezžično brzoj avljanje, pa celo ta velikanska iznajdba je človeštvo komaj bolj presenetila, nego najnovejša pridobitev zdravilne umetnosti: elektrićnost zdravilo« Posebna prednost te pridobitve pa tiči v tem, da se je posrečilo elektriški tok v obliki pripravnega elektriškega £lvOtnO0S aparata napraviti dostopnega vsakomur in se torej vsak bolnik s tem aparatom lahko sam elektrizlra, sam zdravi.
lEIektro Vitalizer
avst. p .23912. ogr. p. 34972, nem. d. p. 181785
se zove ta aparat, ki je s sijajnim uspehom preizkušen pri skoro vseh boleznih, zlasti za nervoznost, nevrastenijo, revmatizem, bolezen v krtin in v glavi, želodčne ln črevesne   slabosti,   onemoglost  srca,  ohromelosti ln
vse    slabosti,    kar   sijajno    izpričujejo   premnoga zahvalna pisma, katerih izvirniki so razpoloženi v naši ordinaciji.
Kdor se torej zanima za ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratis in franko našo'
Lepo prodajalna
8  svetlo SODO,  pripravna za obrto-vanje ali pisarno, se odda za maj v Gosposkih ulicah 7. 491-3
pri nakupu v
na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R. MIKLAUC
£jttbljana 8
Stritarjeve (Spitalske) ulice itev. 5.
D3T Na zahtevo so dopo&ljejo vzorci.
brezplačno katfgo
673
ElektroteropeutKka ordinacija.
64 strani obsežno, lepo ilustrovano.
BOmuavaaj ST«-» \euer flarkt 14
1. nau -ir  «t«ltl. 61.
0
m
»S
; !■
22.febr. 1908.
](upon za brezplačno knjigo.
Elektroterapevtiškaordinacija na Dunaju L. NeuerMarktl4JM odd. 01.
Prosim, pošljite mi knjigo „Haiprava o moderni elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
O
a g
i
1
3
O
•3
H
00
trn
e>
N
o
d o
t3 a.
Č k
O o.
o
as
o
(D
s
C
S
N
e ™
•
JE v
s —» s
T
P
s
Svoji k svojim!
1UAII BIZOUICAR
.-. tjttbljana, 3{olezijske ulice št. 16 .-.
se priporoča si. občinstvu, društvom itd. v izvrševanje vrtnarskih del) kakor šopkov vseh vrst, za poroke, godove in druge prilike, vence v vseh cenah. V zalogi imam različne dekorativne cvetlice za okna itd., sadike in semena raznih cvetlic in sadike
zelenjavo vseh vrst. — SI. občinstvo prosim, naj se pri razi.... prilikah ozira name ter se priporočam ::   ::   ::   ::   ::   :: ::
z vsem spoštovanjem 675—1
Ivan Bizovičar
Podpirajmo svoji svoje
Pozor, kolesarji!
I
-■i S
I
» 1
I
Meteor kolo....... gld. 55—,
Brit a eni a kolo ...... u    65 ,
Preciosa kolo.......... 80'—,
Tourist kolo ....... „    1'5'—,
Pnch kolo model IV........ „    95 ,
u      u        n ....... »   125' i
ii     n      n     la........n  135* i
II        II II        UMm.......u    145" ■
Bjsnr Kalina »alorta nalbolf^e Ham-
Baaaa-A**^ pnevmatike saaa konknren-enlla cenak.   ~W 6*4 2
FR. ČUDEN
v Ljubh^ni, Prešernovo ulice.
.i
"K Si"
9m
K)
Obrtno naznanilo.
Vdano podpisani,  lastnik tvrdke  M. Kune V Ljubljani,  si usojam svojim cenjenim  naročnikom in slavnemu občinstvu
javiti, da otvorim z dnem 20. februarja t. L v
prodajalniških prostorih, Dvorski trg 3, na oglu Židovskih ulic
pod tvrdko — paj    aaj    |aaa   aaj ^a^SSw
m A. KUNC
g veliko in moderno zoloso oblek zo jospode in dečke
KI 69
iz lastnih in tujih izdelkov.
'Kot strokovnjak, v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bode mogoče z nizkimi, stalnimi in na vsakem predmetu
riimi Cenami, zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti. NaroČila pO meri bodem izvrševal kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju, po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov. Priporočevaje svoje, sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim
z velespoStovanje* ^    KUNC, Dvorskiftrg St. 3.
687 - a
Isdajatelj in odgovorni urednik: Basto Puatoslemiek.
Lastnina in tisk BNarodne tiskarne*«