Poštnina pavšalirana. Posiametifia Številka stane 80 vStus r Isj^ Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek in petek. t-krcčnins znaša: eeiolctno 12 K, polletno 6 K. četrtl.tno 3 K Cene inseratom: enostopna petiivrsfe ali 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. " Ft i ^ č; a t-. 10 objav popust. Purgarji, d'mov, al' pojdete v rov! „Sei ma froh, dali vvir unseren Besitz in Jugosla ' ien haben,"je rekel neki gospod iz Nemške Avstrije našim nemškutarjem, ko jim je tožil, da morajo na oni strani kmetje dati državi do tri četrtine svojega premoženja. Drugi gospod iz cone B je rekel: „Če bi kmetje vedeli, kaj jih čaka v Nemški Avstriji, bi poslali deputacijo v Pariz, da pride vsa Koroška k Jugoslaviji." Folksverovci pa so se oddahnili, ko so prišli k nam: ,,Gott sei Dank, daB ich mich satt gegessen habe !" Tako govorijo med seboj. Nasproti drugim pa hvalijo Nemško Avstrijo do nebes, proti Jugoslaviji pa hujskajo in trosijo laži, da presega res že vse meje. Zakaj to delajo? Samo zato, ker purgarji iz Velikovca, Borovelj, Pliberka i. t. d. ne komandirajo več, kej- se veleposestniki bojijo za svojo oblast. Korošci, vprašamo vas, zakaj se ravno nekdanji glavači potegujejo za Nemško Avstrijo? Zato, ker vidijo, da imajo na oni strani milijonar in fer-bežar l.emisch, Viehvenvertungs-general Šumi in drugi še zmiraj prejšnjo oblast in se mastijo, ko morajo ubogi stradati. V Jugoslaviji pa smo napravili konec temu gospodarstvu in to jih boii. Agrarne reforme in drugih „reform'' se bojijo pri nas. Malo je pri nas teh glavačev, zato pa imajo na klaftro široka usta Z roko ns znajo delati, pač pa z jezikom. Vedo, da pri plebiscitu sami ne bodo ničesar več pomenili. Zato pa skušajo druge zapeljati v nesrečo Iz Borovelj, Velikovca in Pliberka lazijo na deželo in pravijo, da bodo zmagali, in grozijo našim ljudem. Korošci, ali še veste, koliko so vam trobili na ušesa med vojsko o nemški zmagi? Ali veste, kako so gonili vaše otroke kot „Jungschütze" na fronto? Pošiljali so druge v ogenj, hujskači pa so ostali zmiraj na varnem. Pa časi so se obrnili, sedaj je pravda riaša. Zmaga naša je gotova. Zato kličemo mi slovenski Korošci : „Vi purgarji, ki ste se redili na stroške drugih, jezik za zobe I" Ostanite lepo doma! Vi podrepriiki stare Avstrije, ki ste nam rekvirirali žito in živino, ki ste priporočali „Kriegsan-leihe'v idite v Nemško Avstrijo k svojim samišljenik-om ! Naša je zemlja, mi si jo börtïö razdelili. Vas vse pa bomo poslali Še v Avstrijo na svobodno gladovanje. Naša pesi je težja ko vaš strupeni jezik. Danes smo mi gospodarji in to bomo tudi ostali! »Lausmannschaft« — kje si? Po prevratu se je odpustilo v Jugoslaviji iz. službe mnogo nemških in nemčurskih uradnikov. Veliko jih je pa same vleklo v Nemško Avstrijo. Tudi pri nas na Koroškem smo videli, kako so bili od kričač v-našuntani in zbegani Deloma niso hoteli^ deloma si niso upali ostati. Kaj so doživeli? Ogromna večina teh ljudi je Avstriji samo v nadlogo A- *rija ima sama v.eüko predeč . urj^^tfw,. Mb i«M more nikjer namestiti, ti ljudje čakajo v Avstriji že poldrugo leto na namestitev in stradajo. Niti plače ne dobivajo. Zato so se napotili na Dunaj in prosili državnega kanclerja Rennerja, naj jih že vendar enkrat sprejme v službo. Toda kancler jim je povedal, da to sedaj ni mogoče, avstrijska vlada je že večkrat prosila našo, naj vzame te uradnike nazaj. Pred letom so pri nas na Koroškem nahujskane nemške tolpe pobijale uradnike, ki so ostali v Jugoslaviji, danes pa prosjači avstrijska vlada sama Jugoslavijo, da vzame odpuščene in pobegle uradnike nazaj Mi bi avstrijski vladi svetovali, naj naprosi stalijo, da prevzame te siromake, ker je Italija tako vneta sedaj za staro, uničeno Avstrijo, ki jo je poprej sama pomagala razbijati Vseh uradnikov imajo v Avstriji preveč. Samo davčnih uradnikov jim zelo primanjkuje, čeravno so jih dobili veliko tudi iz Jugoslavije. Na nemškem Štajerskem je avstrijska vlada razpisala 50 — reci'in beri petdeset mest za nove davčne uradnike. Ti bodo tudi odmerjali, oddajo premoženja. Ti uradniki morajo biti prav močni, da bodo tembolj mogli na-j tegniti davčne vijake. Ubogi Avstrijci! 1 Plebiscitna komisija za Koroško. Kakor smo Že zadnjič poročali so kot člani plebiscitne komisije za Koroško imenovani: Sanbrön za Francijo, polkovnik Pič za Anglijo in knez Borgeze za talijo. Jugoslavija p ; |e imenovala v to komisijo enega naj večjih svojih sinov, Cvijiča, profesorja na uneverzi v Beogradu. Gospo j Cvijič je velik učenjak in je tudi Član francoske akademije znanosti, n zakaj je naša viada poslala v plebiscitno komisijo ravno tega moža, ki bi ?;a vendar drugje krvavo potrebovala" Hotela je vsemu svetu jasno in odločno povedati, da ne da slovenske Ko roške za nobeno ceno iz svojih rok, da je pripravljena vse žrtvovati, ako bi bilo treba s silo rešiti koroške Slovence nemške sužnjosti. Koroški plebiscit ni prepir med Slovenci in celovškimi magnati! Koroški-plebiscit je zadeva med koroškimi Nem. i in vso Jugoslavijo. Za koroškimi Slovi ru i stoji ves jugoslovanski narod od Triglava pa do Soluna. Taki so< Iz Celovca je 6 maja pribežala, ker se tam ni čutila več varrie Katica' Repar, ki je služila v neki trgovini kot blagajničarka. Lani, za časa nemškega divjanja: meseca maja, je bila uslužbena pri Gospodarski zadrugi v Sinči vasi in je bila priča, kako je železničar Rajsner s puško v roki pri divjal v skladišče in ropal in plenil ter odnašal moko, siadkor, špirit in druge reči. Ko so Jugoslovani zo:-r zasedli te kraje, ga seve niso mogli pohvaliti, zaprli so ga, pa jim jc pu begnil v Celovec, kjer je nekega dn -zagledal v trgovini Katico Repar Vpričo vseh ljudi jo je začel iinerjaii s „Verfluchte Tschu.-.čhin" in • dru gimi psovkami Tako ie pri:Vel še pai krat v isto trgovino z Ženo in otroki in vsakokrat jo je zmerjal in ji grozil Pritiskal je celo na gospodarja, tako da ji je tudi ta svetoval, nkj gie Pa ni dobila prepustnice, niti takrat, ku se je izkazala s poživniCo maribor skega sodišča, naj pride kot priča k razpravi proti Antonu Kur nik Gospodarstvo. Gospodarski položaj Nemške Avstrije in Jugoslavije. Stara Avstrija je že skoraj po zabljena. Na njenih razvalinah so nastale nove, narodnostne države. Vst: te pa so po svoji mačehi podedovale staroavstrijsko — krono. V razpadli Avstriji je imela pia Stran 2. KOROŠEC", dne 11. maja 1920. . -ry. . •.« Stev. 36. vico izdajati bankovce edino le Avsto-ogerska banka. Dne 9. februarja t. I. je ta banka izdala izkaz (račun), iz katerega je razvidno, da je bilo v prometu 54 milijard kron. Od tega papirnatega denarja, ki je bil natiskan večinoma med vojno, je bilo v prometu: na Ogerskem za .15 milijard v Nemški Avstriji za , . 14. „ na Čeho-Slovaškem za 8 „ v Jugoslaviji za ... 6 „ na Poljskem „ ... 4 „ v drugih državah za . . 8 „ Oglejmo si na podlagi te statistike gospodarski položaj Nemške Avstrije in Jugoslavije 1 Na 6 milijonov prebivalcev Nemške Avstrije pride 14 tisoč milijonov kron papirnatega denarja, na vsako glavo torej 2333 K. Ves ta denar pa je popolnoma nepokrit. Kar je namreč imela Stara Avstrija srebra in zlata, ga je izdala med vojno. Zato pa Je ves ta denar brez vrednosti. V Švici je vredna avstrijska krona 2 do 3 vinarje. Tako je bilo denarno stanje v Nemški Avstriji dne 9. februarja t. 1. K tem 14 milijardam papirnatega denarja pa moramo prišteti še vse stare in vojne dolgove, ki znašajo okrog 100 milijard, in pa 80 milijard vojnega posojila. Nemška Avstrija sicer upa, da bodo nekaj tega dolga prevzele nove države. Te pa seveda nočejo nič slišati o tem, saj so bile vedno proti Avstriji in so se celo vojskovale proti njej. (Dalje prihodnjo Italija in prehrana. Načelnik italijanskega ministrstva za prehrano pravi, da bo morala Italija do žetve 1920 dobiti od zunaj še 14 milijonov meterskih centov žita. Sama ga ima samo 6 milijonov meterskih centov. Da bo lahko prodajala živila po nižjih cenah kakor jih kupuje, bo doplačala italijanska država 3 in pol milijarde lir. Zvišajte zavarovalnino proti požaru« Poletni čas se prav pogostoma pojavljajo požari, bodisi vsled suše ali pa strele" Ljudje pri nas imajo zavarovana svoja poslopja večinoma še po starih cenah, kljub temu, da je sedaj denar veliko manj vreden. Tako se dogaja večkrat, da imajo posestniki zavarovano samo za kakšnih 10.0C0 K, v resnici pa bi imeli v slučaju nesreče več ko 100.000 K škode. Potem zahtevajo od Jugoslavije, naj jim po-magu. Jugoslavija je država, a ne zavarovalna družba. Zato naj skrbi vsak kmet in posestnik sam, da pravočasno zviša zavarovalnino na sedanje cene. Drugače mora slediti vsaki taki nesreči zanesljiv gospodarski polom Zvišati zavarovalnino je dandanes lahka stvar, pristojbine so malenkostne, zastopniki zavarovalnih društev vam pojdejo na roko Pojdite in storite, dokler je še čas, po toči ne pomaga več zvoniti! Zamenjajte denar! Bankovci po 50 in 20 kron se zamenjavajo samo še do 15. t. m. v Širite povsod „Korošca"! Velikovški okraj. Borovje. Dr. Herbst jako pridno potuje po kmetskih. Jlišah. Pa kako iepo slovensko govori! Celo v naše stransko Borovje najde pot. Mi Borovčani pa smo zavedni ljudje in dr. Hcrb-;t naj nik^r ne hodi več med nas. Suj je itak vse zastonj, gospod doktor. Glasovali bomo vendarle vsi za Jugoslavijo. Stari dvor pri Grabštanju. V pondeljek, dne 3. majnika sta bila poročena v St. Petru Franc Deutschman, Rušev sin iz Kamna, in Zofija VeraČnik, Krevljičeva hči iz Repel. Ženitovanje se je obhajalo v Starem dvoru v gostilni pri Vovku, katero bosta novoporočenca imela sedaj v najemu. Rinkole. Kedaj dobimo poštni nabiralnik? Od več strani se čujejo pritožbe, zakaj ne dobimo v našo vas poštnega nabiralnika. Menda so se že večkrat potegovali za to, a do danes še ni bito uspeha. Odkrito povedano, če kdo na Koroškem zasluži, da mu gredo oblasti na roko, so to v prvi vrsti naši zavedni RinkoIČani. Pismonoša bi prav lahko opravljal dostavljanje pošte, saj ima iz Vogič samo četrt ure. Rinkole same imajo okoli 40 naročnikov raznih slovenskih časopisov. Po te morajo sedaj sami hoditi v Šmihel. Mislim, da bi bilo bolj primerno, da se da Rinkolča-n ni poštni nabiralnik, ko pa, da dostavlja pošta pliberžkim nernčurjem pošto po dvakrat na dan. Libuče. V naši okolici se je žabja družba hitro pomnožila. To je vam regljanje zunaj v močvirju in v Libučah! Pa Človeku so^ te gnusne živalce povsod" na poti an pa za petami. Če si v gostilni, nimaš pokoja, če si kje drugod nimaš miru; še celo na cesti se oglaša za Slovenci suhoparna žaba in jih ob-siplje z oholimi, nesramnimi izrazi. Aii ne bo miru, ve žabe nemčurske? Če ne bo tega odurnega regljanja (zabavljanja) km?lu konec, bomo tako udarili na vaše ošabne gobce, da se bo zmajal ves nemčurski „lager", ali pa poletite sčasoma celo v mlakužo onstran naše meje ... II Če boste hoteli živeti v Jugoslaviji, Frau Najberš, Francej, Cilka, se buste morali učiti boljše manire, kakor ste se je naučili v propadli Avstriji in v nemških šolah. Galicija. Naši kmetje se pritožujejo, da se jim je pre-povedalo žgati apno. Pravijo, da ne vedo, iz kakšnega vzroka se je to zgodilo. Kmetje so imeli pri tem, da so sami žgali in prodajali apno, lep in skoraj edini dohodek, ker so polja in travniki gališke občine jako travnata in nerodovitna. Govori se, da se jim je prepovedalo zato, ker hoče imeti g. Stössl nekak monopol, da bi smel samo on žgati apno, kmetje pa samo, če se zavežejo, da bodo prodajali žgano apno njemu. Kmetje bi bili tako tudi primorani prodajati njemu po jako nizki ceni drobna drva, ki so jih dosedaj sami porabili za apnenico. Kmetje so že napravili prošnjo na okrajno glavarstvo, da zadevo čim preje reši. Zadeva je nujna. Pričakujemo od okrajnega glavarstva, da pojde na roko kmetom, ker so to vsi naši ljudje, ki i bodo glasovali za Jugoslavijo,, od katere pričakujejo, da se bo zavzela za pravice kmetov. Grabštarij. Nem^ursko lopovstvo. V noči od 4. na 5. maj so tukajšnji nemškutarski „KultuftrSgerji", prejšnji folksverovci poci vernim zavetjem teme, vetra, dežja in groma podvzeli „junaški" napad na visoki, sredi vasi stoječi maj, ki so ga postavili vojaki kr. tržaškega bataljona. Nemčurske junake je morala naša lepa slovenska zastava, ki je vihrala 23 metrov nad njihovimi praznimi bučami, strašno bosti v oči. To je njihove skisane možgane tako peklo, da so prežagali vitko smreko, ki je pri padcu raztrgala telefonsko žico in poškodovala 4 m plota. Res lep dokaz nemčurskega junaštva in duhovitosti. Bodo že še primerno poplačani I Trezni in zavedni Grabštanjčani obsojamo ta dogodek ter smo prepričani, da bodu ti mužakarji (Takim zverinam pravite pn vas „možakarji"? Ured.) v dogtednem času še sami spoštovali našo lepo slovensko zastavo. Grabštanjčani. Štriholče. Ljudje morda mislijo, da smo v Štriholčah na slabšem ko drugod Kaj še! Kakor vsaka vas, imamo tudi mi svoje nemčurske rogovileže. Ugovarjati se jim seveda ne upamo, ker imajo preveč dobrega advokata. Pri nas sta glavna kričača Ignac Trošt in znani Klatzer. Oba grozno zabavljat* črez Jugoslavijo in Slovence. Klatzer skibi za nemško „berilo". Ana Bertschnig zabavlja, da so dobili otroci obleko in obuvalo. Ko je bil ženski shod v Velikovcu, so hajlali v gostilni v Trušnjah, ne vem, ali od jeze, ali le od veselja, da so videli zbranih toliko Slovenk. Prvi gias je vpU Trosi Nace, Nace, sedaj bi te bila patri« pa že lahko srečala! Pred 20 leti so bjii v Štriholčah še sami zavedni slovenski kmetje. Sedaj jih je veliko podivjalo. Postno mlajši rod se je izkazal lani ob nemškem „formaršu". Pa so Še vsi mokri za ušesi! Žvabek. Gospoda gostilničarja Klemena prosimo dovoljenja, da bi smeli peti slovenske pesmi, ki nam jih ni prepovedala niti stara Avstrija. Klemen! Ko smo skozi Žvabek, pele slovenske pesmi ste rekli: „Danes še pojete, jutri se boste jokale". Ste vi tudi boljševik? Vam je dala rabuka v Ljubljani toliko ko-rajže? Vprašali ste celo po naših imenih Ali se že bojite ženskega diuštva? Tako bo menda! Letos strah, lani se še pa seveda niste bali. Kot „fejst možakar" ste prišli v sobo učiteljeve žene in ste ji nastavili revolver na glavu. Štiriletni otrok se Vam ni smilil. Tak junaki Se niste bili kaznovani? Dokler ste bili mirni, smo Vas pustili, a ko ste enkrat začeli, bomo tudi mi Šli do zadnjega. Kdor veselim dekletom in mirnim ženskam grozi, ta je baraba. Razumete! Če se naši fantje ne upajo potegniti za nas, se bomo pa me same. V našo družbo odslej naprej sme samo fant, ki ne pije Vaše polivke. Vemo pa tudi, kaki ste bili, ko ste bili Še vojak. Zahtevamo, da se ta oštarija zapre. Žvabeška dekleta. PHberk. Ker je že „Korošec" enkrat prinesel nekaj vrstic o občinskih nameščencih je treba danes omeniti Še nočnega Čuvaja Kielna. Javno je rekel, v gostilni da ne bo glasoval za Jugoslavijo,. četudi sta bila oče in mati nje- Slev. 36. »KOROŠEC", lint 11. maja 1Ü20. Sfraa 3. gova — Slovenca. Ali je res treba, da redimo take gade na prsih? Zakaj Kieln ne gre v Avstrijo? Nikdo se ne bo jokal za njim! (Op. ured. Žalostno, da se nismo še nič naučili od Italijanov, Francozov in drugih, kako je treba postopati z ljudmi, ki so zoper nas!) Piiberk. Vsak teden parkrat vidimo v mestu gostilničarja Roscherja iz Rude. Vidiš ga postajati po ulicah in koriferirati z raznimi zagrizenimi nem-čurji. Romanje iz Rude v Piiberk je tem bolj sumljivo, ker je njegov sin folks-verovc, ki menda biva v Št. Pavlu ter vodi propagando z letaki. Letaki, ki prihajajo na to stran, so poslani vedno od niega. Gospod Roscher, zagrizen nemčur, pa hodi hinavsko-nedolžno okrog! (Op. ur. Kaj takega je samo pri nas mogoče.) Piiberk, Merodajno oblast vprašamo, kaj še neki dela tukaj v avstrijski icpubliki nameščeni, od naše vlade izgnani sodni oficijal Namschau? Piiberk. Na 13. maja napovedani čebelarski tečaj se ne vrši Istotako odpadejo tudi druga napovedana čebelarska predavanja po raznih krajih. Zveza čebelarskih podružnic. Piiberk. (Dr. Hr.ib.st za žensko organizacijo) . Svojim kimovcem je po ženskem shodu v Velikocu razlagal dr. Herbst na trgu, da bi se bili udeležili shoda tudi njegova soproga in hčerka, ic bi bil vlak vozil. Vobre. Dne 1. maja se je ustrelil pri nas Pavel Lopar, pd. Hobjariov z vojaško puško. Vzrok je bil menda prepir z materjo in stricem. Metlova. Sin krojača Snedeca iz Libuč, ki je služil pri folksveru, je okra-del našega čuvaja Bobeja. Stvari je oddal na domu, kjer jih je pravi lastnik zopet dobil; on sam pa jo je popihal v blaženo Avstrijo. J a, ja, folksverovci, cvet in ponos celovških politikov in naših nenrčurjev! Krasti je pač — tudi posebna sorta avstrijske prostosti. Tolsti vrh pri Guštanju. V nedeljo, dne 2. maja smo spremili k zadnjemu počitku Andreja Glavarja, pd. starega Tičlerja. Delavec in mali posestnik, je ljubil svoj narod in svojo zemljo kakor malo kdo. V njegovi hiši se je gojila slovenska govorica in slovenska pesem. Da je bil naš Andrej res tak mož, so bili priča mnogoštevilni pogrebci. Ljubil si slovensko pesem, zato ti je pevski zbor Malgajeve čitalnice zapel v slovo dve lepi nagrobnici. Ruda. (Shod). Na binkoštno nedeljo priredi lzobraž. društvo shod pri Faštelnu. Začetek ob tieh pop Na sporedu več govorov in petje. K obilni udeležbi vabi — odbor. St. Peter na Vaš. Dne 2. maja pop. po večernicali je bil pri nas dobro obiskan shod, na katerem so govorili gg. Vizjak, Hren, ŠašI in Rozman ter gdč. Panter in Prilaznik. Govorniki so nam govorili iz srca in sklenili smo vsi, da bomo glasovali po njihovih navodilih za Jugoslavijo. Velikovški pevci so nam zapeli nekaj lepih pesmi. Libeliče. Gostilničar Francek je nekoč izrazil: „Do zdaj sem bil Jugoslovan, zdaj pa ne bom več; izselil se bom v Nemško Avstrijo". Gotovo te tvoja sestra Micika vabi tja, da bi se tudi tebi izpiu/ml želodec, kakor se je njej. „Slovenec si" tako je mati d'jala, ko te je, Francek, pestovala! Sicer pa, giiickliche Reise! Gorenče. Pretekli petek se je mudil pri nas g. dohtar Herbst iz Pliberka. Prinesel je seboj najlepše novice. Utrjeval je nekatere v veri, da dobivajo pomoč samo od grofov in baronov, da jim Slovenci tega, kar je barona HeH-dorfa, niti dati ne smejo. Dr. Herbst je obljubil pomoč Helldorfovo tistim, ki še danes hočejo trobiti v nemški rog. Lesa je obljubil takim, ki ga ne potrebujejo, ker imajo že svojega dovolj. Zavezati se pa morajo, da bodo ,premarnjali" še druge, da bi jim šli še enkrat na lim, kakor so šli naši Gorenčani na lim gospodi leta 1848, kar se še danes pozna, ker nimajo gozdov. Gorenče. V nedeljo, dne 25. aprila str,o se hoteli enkrat prav do konca pogovoriti, kako je z našo staro pravdo, ki so jo nam poteptali' grofi in baroni leta 1848, in katerim so pomagali tedanji Tempoharji. Govorniki so bili sami ljudje, ki so že od nekdaj delali za kmeta in niso samo govorili in obljubo vali kakor Sumi m „Viehver wertun-ga" ter Landeskulturrat. Ob občem zanimanju srno zagledali na mizi staro listino, ki jasno priča o krivici, ki se nam je zgodila tedaj, ko bi bil moral biti končan boj za staro pravdo. Na shodu ni "bilo tistih ljudi, ki imajo vsega dovolj in ki nočejo gozda od Slovencev, temveč čakajo ria nemške gozdarje, da bi kazuovali še vse posebej, ki bi se bili pregrešili zoper nam ukradeno lastnino. Kmetje, kočarji so spoznali, da je samo sedaj pravi čas, da dosežejo to, kar je njihovega. T6 "bodo pa dosegli brez Terupoharja, Jegarta in Jozeja. Velikovec. Mariborska eskomptna banka podružnica Velikovec se je preselila iz Lesjakove v lastno hišo na Mestnem trgu, štev. 141. Velikovec. Pevski zbor „Narodne čitalnice" v Velikovcu. Pevske vaje za p. n. pevke so ob pondeljkih in četrtkih ob 9. uri zvečer v sobi „Nar. čitalnice" (ljudska šola), za p. n. pevce ob torkih in petkih ob 8. uri zvečer v istem prostoru. Prihajajte vsi, redno in točno! Velikovec. „Narodna čitalnica" v Veli-kovcu. Dame in gospode, ki imajo izposojene knjige iz čitalniške knjižnice že dalj kakor mesec dni, prosim da jih vrnejo, ker bi jih tudi drugi radi čitali. Knjižničar. Grad Breg pri Grabštanju. Halo, Karntnerji so prišli, zdaj bomo pa že šli črez Krko, ti pa na boj tak' štreng". Tako so govorili tukajšnji nemčurčki, ko so prevzeli slo-venskokoroški prostovoljci obmejno stražo. V duhu so si že slikali, kako bodo romali tja proti gladnernu Celovcu z nabasanimi nahrbtniki, polnimi špeha, mesa in klobas, da jim njihovi vredni bratci ne obnemorejo popolnoma pred glasovanjem, ker lačni so že tako, da ne morejo več drugega govoriti ko „heul, heul, av—av—aaav—strija". Toda ti nemčurčki so delali račun brez gospodarja. Mi slovensko-koroški prostovoljci nismo tako neumni, da bi futrali s špehom in klobasami celovške nemčurje. Zato nas pa tukajšnji gospodje nemčurji prav krivo gledajo in jamrajo: „Ti karntnerji so pa še gmajneš ko pa Krene so bli". Pa kmalu jih bomo navadili take manire, da se pred nami sploh iz hiše ne bodo upali, če bodo Še nadalje kaj šinfali, črez našo državo in črez nas. Živela Jugoslavija! Moliliče. Če ste nas Mohličane morda imeli za mlačneže ter mislili, da stojimo ob veliki uri, ki se nam bliža, malomarno ob strani — popravite hitro to krivo mnenje i nas. Takoj vam dokažemo, da nismo kar takole. Prvič bivamo rai tu pod Krino. Ig je pa isto ime kakor Krn. Podkrnos, Krnski grad, Karnske alpe, celo nemško ime za Koroško, vse je istega izvora ter izhaja od starega Gorotana ali Karantanije. Pa to seveda ni naša posebna zasluga. Pa v nedeljo, 25. aprila, srno se postavili tudi mi s prireditvijo, ki zasluži, da izvedo o njej tudi drugi. Na sporedu je bil govor, igra „Tri sestre" in med odmori petje. Ob* činstva se je kar trlo, dvorana nabito polna. Posebno vrli Šentvidčani so nam obilno vrnili naš obisk na njihovo prireditev. Kar nas je pa najbolj razveselilo, je to, da so se odzvali našemu povabilu todi oni fantje, ki smo jih morali smatrati doslej za nasprotnike. In to so ravno najboljše moči in ponosni ljudje. Lepo in pošteno od vas, da ste prišle poslušat, kako poje druga plat zvona. Brais srno na vaših obrazih, da je budil naš zvon tudi v vaših srcih topel odmev. Slišali smo celo, da ste pripravljeni odslej sodelovali i nami. Odprtih rok vas sprejmemo, saj ste tudi vi kri naše krvi. Dobro vemo, da so vas le preslepil! nemški agenti in da je igrala zraven glavno vlogo — grožnja. Pristopajte k našim društvom! Pevski zbor bomo ojačili, snujemo tarnburaško društvo in v daljavi že dviga Orel svoja krila k mogöcnemu poletu. Vzel bo pod svoja knia vso nadebudno, gorku, mlado kri obeh spolov. Govoril je tukajšnji učitelj g. Edine Kai uar. Razložil je prav po domače pomen odločilnega trenotka, kateremu gremo nasproti Pripomnil je da je med nami še nekaj ljudi, ki niso ne tič ne miš, torej mračniki Kar se tiče igre, je treba hvaležno priznati, da gre največja zasluga, da je tako izborno uspela, g. župniku josu Rudi, ki je neumorno vežbal igralce, pa tudi g. naduč. Sporn,_ ki je tako okusno priredil novi oder. Igralci Turnar, Usar; Haužur in Povšner ier igralke Spornovi, Ma-tevžičeva. Hribarjeva ter Verkovnikova so izborno rešili svoje vloge, da smo se kar čudili Pokazali so, kar je prej trdil govornik, da se nam Slovencem pred nikomur ni treba skrivati. Posebno prijetno so nas iznenadile narodne noše. Mešani zbor in moški kvartet sta pod vodstvom kmeta domačina Povodna prijetna izpolnita ofltfldre. Vserti milim gostom kličemo „Na veselo svidenje v petih tednih" i Boroveljski okraj. Iz Spodnjega Roža. Pri nas tukaj se lahko opazuje marsikaj. Ker mislimo, da ne gre več, da bi samo gledali, hočemo s temi vrsticami opozoriti na to našey oblasti. Te naj pa nadalje ukrenejo. Črez Dule, Lečne na Galicijo in od tam naprej imajo „vehsei", ne „rehelni", ampak Nemci. Po kolesih, pa tudi „kar tako" ti prihajajo. Posebno Mostnikov Partlček iz Galicije in Jezer-nikov Jaklček sta zmiraj na poti. Pa vendar ne kot—agitatorja? Doma je polno dela in ta dva sta zmiraj na poti! Kakor slišimo, jima posebno v Žihpolju dopade. Sedaj pa nekaj drugega! Znana Karničnikova Mojca nosi okoli liste — pristopnice za socijaliste — in pravi, da se tam, kjer bodo imeli te bukvice, ne bo zgodilo ničesar, ko bodo prišli komunisti in Nemci. Sedaj pa še nekaj za kratek čas in v veselje ponižnih in pokornih nem-čurjev. Očka Tevžej iz Dol bo menda dal celo tretjino svojega premoženja, kakor skesani Cahej v svetem pismu, r.božnim za kruh, če ga bodo radi imeli, ubogali in „tajč" volili. No, endliclu amol — ta je prava! Da bi le res,bilo! Škofiče ob jezeru. Tudi mi še nismo „ta zadnji" kakor Silvestrov dan v letu. Tudi pri nas j t; dosti zavednih Slovencev, ki z dušo in s telesom ljubijo svoj materini jezik. Nekaj nemčurjev imamO; ki ie vedno trobijo v oslovsko Stran 4. KOROŠEC", dne 11. maja 1820 Štev. 36. trompeto in gledajo proti severu tja v lačenbergarijo. Mislijo si, da je tam zemeljski paradiž in bi ga radi imeli takega tudi pri mts. Toda to bo takrat, ko bo Drava tekla nazaj na Tirolsko. Tičice poj o, rožice cveta, Nemške Avstrije pri nas -- nikdar več ne bo! Podsinja vas. Naše gasilno društvo je imelo 18. aprila veselico. G. načelnik-je pozdravil navzoče in navduševal fante in može k pristopu. Potem so domači pevci zapeli nekaj lepih pesmi. Nato s- je igralo „Ne kliči vraga" v splošno zadovoljnost gledalcev. Konec je napravila tombola z lepimi dobitki. Nemška Avstrija» Avstrijska vzhodna železnica. Večino akcij avstr. vzhodne železnice je kupila od avstroogrskega konzorcija „Francoska trgovska in industrijska banka". Širite povsod „Korošca"! Zahvala. O priliki bolezni, smrti in pogreba mojega očeta Andreja se je izkazalo njemu in meni toliko sočutja, da mi je nemogoče zahvaljevati se vsakomur posebej Zan> porabim to priliko tet" vam kličem: Bog vam plačaj! Dolžen sem, da se posebej zahvaiini še g. župniku dr. Cukali za vse dobrote, ki jih je storil pokojniku in nam zavstaiim. Iskreno se zahvaljujemo tudi pevskemu zboru Malgajeve čitalnice za ganljive nagrobnice. Še enkrat Bog plačaj vsem! J. Glavar, pd. Tulec. Vabilo. Vabilo k šolski slavnosti, ki jo priredi dekliška ljudska šola v Velikovcu v prid svoje šolarske knjižnice na Kristusov vnebohod, dne 13. maja ob pol štirih pop. v telovadnici Narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu. Vzpored : 1. Pozdrav, 2. petje — „Narodne pesmice", 3. igra „Proti domu" 4. petje — „Že slavčki žvrgolijo", 5. igra „Krištofova učna leta aii podganji strup", o. spevoigrica „V üolr'. 7. petje — „Narodne pesmice". Vstopnina : sedeži v prvih vrstah 6 K, v srednjih 4 K, v zadnjih 2 K, stojišča 1 K/ K obilni udeležbi vabi šolsko vodstvo. Pristopite k jugoslovanski ici! Žensko društvo in Narodni svet priredita na praznik Vn&bohoda, dne 53. inaja 1920 v P li b e r k u n a K r e k o v e m trgu Mar Ü, ? Simon Boštjančič Helena Neuhauser poročena Št. VidvPodjuni-Velikovec dne 3. maja 1920. Ženitvena ponudba. Dečla, ki bi imela primerno premoženje in veselje do zakonskega stanu, naj se oglasi pismeno v upravi „Korošca" pod „Tkalec".__ ik, izučen v r upravništvu Stilih*» trgovski pomočnik, i i UiUt lovv speceriji. Naslov v upr .Korošca". Pozor! Kmetje! Pozor! Najvišjo ceno za ovčjo volno, oprano in neoprano, plačuje edino le J. Oswald, V e 1 i k o v e c, kavarna Spari. Prepričajte se! iSH Tvrdka Mader, Pliberk naznanja p. n. občinstvu, da je s prvim majnikom začela zopet izvrševati svoje knjigoveštvo, ter se priporoča z urnim in obstojnim delom. lllSSfSII jlSaA&Sll Anton Leenik, VUT Ženitvena ponudba. S^S2^ želi poročiti z veselo žensko od 20 — 23 let, če mogoče z malim posestvom. Tudi vdova brez otrok ni izključena. Ponudbe s sliko ne upravo „Korošca" pod številko 150.760.___ urar in zlatar Borovljah priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni. Starejša, dobro izurjena le uliariea^ ki zna samostojno voditi'gospodiuistvo, se išče za veliko kmetijsko posestvo pri Velikovcu. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo „Korošca". na katerem naj pokaže prebivalstvo Pod-june našim nasprotnikom ljubezen do slovenske domovine ter protestira proti nesramnemu nastopanju nemčtirjev. Vse, kar čuti slovensko, naj se udeleži shoda, naj pokaže svojo moči Posebno ženstvo, ki se ni moglo polnoštevilrro udeležiti ženskega shoda v Velikovcu, naj bo zastopano v prav velikem številu na tem shodu. Tudi trdovratni Pliberk naj vidi že sedaj voljo ljudstva. Spored: Ob 9. uri (poletni čas) dopoldne slovesna sv. maša na trgu. Nato shod, na katerem govore najboljše go» vornice in govorniki. Zapoje tudi mešan in moški zbor. Popoldne koncert v Narodni šoli. Ob siabem vremenu se bo vršil shod v prostorih tukajšnje šole. Žensko društvo za Pliberk iri okolico. Krajevni odbor Narodnega sveta v PU-berku. HifWai-li «rt-TTkff Veliko zalogo različnih iVllZtfl JI pUZUl i okraskov za rakve truge po zelo nizkih cenah irna in se priporoča Trgovina s papirjem Jožet Vajncerl v Pliberku. W.!: Naznanilo. v Vc-li-Mesine jugoslovanska brivnica kovcu se je preselila v hišo hranilnice na Mestnem trgu. Za obilen obisk se priporoča ' J. Pire, narodni brivec. m o £ u J3 S3 > S3 U & Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo * vsako množino 9913HAVA^> lesna trg;o vskainiiidu^trijska dru«ï>a K. C». v MARIBORU. fi t v p* n < P 2. v o * Tbiefon št, 1 (lnterurban). Centrala Maribor Mestni trg št. 141. -r Podružnica sprejema vloge na knjižice in tekoči račun Podružnica izvršuje vse v bančno stroko proti najugodnejšemu obrestovanju; spadajbče posle, dovoljuje vsakovrstne kredite pod naj- Blagajna je odprta od Vz 9* do !2. ure ugodnejšimi pogoji; in od 15. do 16. ure,(3. do 4. ure popoldne), akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Račun pošt», tek. urada SHS v Ljubljani: 11.695. Murska Sobota ■ ■ Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje iri prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. ■ i.1