Leopold Podlogar:
Zgodovina naših trgov in mest.
Vrhnika.
(304- m,  J725 prebivalcev.)                       (Pajje.)
Sedanjo cerkev je zidal sloveči zidarski mojsler Matej Meclveel iz Cerkclj na Gorenjskem (1796—Ib65). O njem je znuno. da .je zidal devet cerkvu in prezidal sedemnajst starih. Deset let, preden. je zidal na \ rhoiki. je postavil kupolo na Ijubljaiisko stolnico.                         ** "    .   iiJ*-*
Pivotoo je spadala Vrhuika pod šentpetrsko Župnijo v LjSMjaiii do leta I40S, ko se je za stalno od nje ločila. (Letopis" "Mat. Slov. 1903, &.) Že rlavuo prej je ifnel šentpeirski župnik na Vrhniki, kakor tudi na fgu, svojega vikarja. Na lgu se omenja !. 1291 vikar Gotfrfd. a*a¦ Vrhniki As pa Matej, vikar sv. Pavla. (Gruden, Cerkv. razmere v XV. stol., str. 53.) \
Župnija sv. Petra v Ljubljani je bila zelo razsežna. Segala je od izliva Ljubl.jau.ice v Savo noter do ilrušice pri Vipavi. Ta župnija jc najstarejša na Kianjskem, prvo misijonsko središče v deželi, Iz nje so nastalc ue J,e vse Ijubljanske župnije. ampak fudi iupnije: Vrbnika. Logatec, Rov|e, Godovič. Hotederšica, Zaplana, Podlipa, \gK Golo, Želimlje. šmartno, Bi^t--zovica, Lipoglav, Javor, Polje in Rudntk.
Leta 1408 se je vrhniški vikarijat ločil od Šentpctrske župnijc Obsegal ni lt* sedanjo vrhniško župnijo, ampak vse onc župnije, ki so se pozneje ločile od Vrhnikc: Losa*ec (1689). Rovte (1694), Godovič (1724), MotcdcrSica (174b). /aplana (1787) in Podiipa (1790). (Prim.: Izrestje Muz, dr.. 1906. 54.)
\se cerkve sedanje župnije se omeujajo 1. 1526 v zapisniku cerkvenih dragocenosti. le cerkev »vv Trojice v trg« ne. To scr zidali vslecl neke obljubo 1. 1630.                  ;
Med vrhniškimi župniki se omenja Konrad Glušrč. Rojen je bil v Komnu ua Krasu: bil jt* proprostcga kmeckcga rodu. Na dvoru cesarja Ferdinauda je dobil sluŽbo dvornegra kaplana in mitoščinarja. K.c_-r je bila ta služba slabo p(ačana. nm je cesar naklojtil dohodke vrhniške župnijc. Duhovniške posle na Vrhniki je izvrševal po svojem vikarju (1549—1555). Ljubljansko škofijo je vlodal v dobi. ko so protestantje v deželi nosili, ttaj-bolj pokonct svoje glave (1. 1570—1578).
V obsegu vrhniskt? župnije je bil tudi kartuzijanski samoslan v Blstri. Ustanovil ga je bil koroski vojvoda Ulrik 1. 1260. Ustanovitelj ga je ob-daroval z velikim kosom zemlje, ki se je raztezal od kraja Podpeč pri Ljubljanici pa do Rakiine. Cerknice in SppdnjeKa Logatca. Kartuzija se je vzdrŽala do 1. 1782, ko jo je cesar Jožef II. z ranogimi drugimi samostani vred zatrl.
Po odrcdbi laieranskfga zbora, da spadajo samostani pod onega škofa, pod kalerega spada župuija. v kateri se nahaja samostan. je spadala bistri-Ška kaHuzija pod Ijubljanskesa Škofa. Za časa Tumaža Hrena so napravili menihi dva nova oltarja. Vendar niso poklicali Hrena, ampak tržaškegii Škofa Ursina. t\a jc posvetil oltavja in deli] ondi dva d/it sV. birnio r-ptujim ovčicam«. Hren se je zaradi tega pritožil, pa tržaški Škof kot generalni vizitator oglejskega očaka se za to ni zmenil. arapak priš&l''v lCostanjevico in v siimostanu posvetil tri oltarje. dasi ga je škof Hrcn po šent.jcrncjskeni zupnikti in ljubljanskem kanoniku Jerneju Štruklju opomnil. naj tega ne stori. Hren je nato prepoveclaJ bistriškemu in kostanjeviškemu opatu mašt-vati na teh oltarjih. Dne 24. novembra 1611 je prišel Hren sam v Bistro in pobral one oltarne kamne s svetimi relikvijami vrerl.                (Konec.)
139                       ¦