Politika Makole • Nihče se ne razburja zaradi računa za televizijo O Stran 8 Kronika Ptuj • Bodo most popravili šele, ko se bo zgodila nesreča?! O Stran 32 Ptuj, torek, 26. aprila 2016 letnik LXIX Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR , V !016 • y • fo tajerski DANES PRILOGA Podravje Ormož • Bo pobuda o priključitvi vrtcev k OŠ spet neuspešna? O Stran 5 Politika Ptuj • Dobrih 100 evrov za uro dremanja ... O Stran 8 Šport Nogomet • Zavrč prejel dva gola v treh minutah O Stran 11 Nogomet • Na Ptuju odlična predstava s fantastičnim zaključkom O Stran 13 Podravje * Poslovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v letu 2015 Sklad z milijoni evrov dobička, kmetije pa umirajo Za zakup nekaj manj kot 60.000 hektarjev so kmetjejnmdjetja lani Skladu kmetjMhfemljišč in gozdov RS odšteli 7,65 milijona evrov, kar je za dobrih 130.000 mov več kot leto prej. »Kmetje se borimo za pnežjvetie. na drug strani pa je Sklad v preteklem letu ustvaril skoraj 15-milijdnski dobiček,« je kritičen predsednik OE KGZS PtujjVč na straneh 6 in 7. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno * Dopps prijavil nelegalno moto-kros progo S Stran 3 Podravje * Središka »ravna-teljska« vojna ne pojenja S Stran 4 Dobrodelna dražba * Ptujčani, kje ste bili?! O Stran 5 Ptuj * V igri več možnosti, kako do urgentnjgj centrar O Strani2int3i 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 26. aprila 2016 Slovenija, Ptuj • V pravosodju visoki dodatki za dežurstvo in stalno pripravljenost Ptujski sodniki med prvimi v državi po za stalno pripravljenost Spletni portal podcrto.si je nedavno objavil podatke o plačah in dodatkih vodilnih uslužbencev in funkcionarjev v javnem sektorju za obdobje 2010 - 2014. Že pred objavo obsežne baze podatkov o izplačilih so pripravili tudi članek o visokih dodatkih nekaterih sodnikov za stalno pripravljenost. Med sodniki, ki imajo v državi najvišje dodatke za stalno pripravljenost, so tudi ptujski. Leta 2014 je 20 sodnikov v Sloveniji prejelo več kot 7.500 evrov za stalno pripravljenost. To so sodniki okrožnih sodišč Krško, Ptuj, Murska Sobota, Koper, Nova Gorica in Slovenj Gradec. Sodniki so v stalni pripravljenosti predvsem zaradi izvajanja kazenskih preiskovalnih postopkov oz. morebitnega sklica zunaj-obravnavnih dežurnih (Ks) senatov. Dežurni senat treh sodnikov se sestane v primeru, ko odloča o nujnih procesnih dejanjih, na primer o priporu osumljenega kaznivega dejanja. Najvišji izplačani dodatek za stalno pripravljenost na ptujskem okrožnem sodišču je leta 2014 znašal 9.700 in drugi najvišji 9.000 evrov. Dva sodnika sta prejela dodatke za stalno pripravljenost v znesku 8.800 evrov, en Uvodnik Revizijsko poročilo vrhovnega sodišča (december 2014) je ugotovilo, da so v predhodnem letu vsa sodišča za dodatke za stalno pripravljenost sodnikov namenila slabega 1,6 milijona evrov. Ker se dežurni senati na okrožnih in višjih sodiščih izven rednega delovnega časa sestajajo zelo poredko, revizija predlaga na tem področju racionalizacijo. Z ukrepom bi na letni ravni prihranili približno milijon evrov. A od predloga do realizacije do danes še ni prišlo. Vir: podcrto.si sodnik 8.400 evrov, pet sodnikov pa dodatke v znesku od 2.800 do 4.200 evrov. Poleg tega so nekateri sodniki prejeli še dodatke za dežurstvo, posamezno med 3.000 in 4.000 evri. Po trije sodniki Okrožnega sodišča na Ptuju, ki so razpore- jeni v dežurni senat, so v stalni pripravljenosti v času vikendov: od petka popoldan od 15. do ponedeljka zjutraj do 8. ure. Izjemoma so lahko v pripravljenosti tudi kateri drugi dan v tednu (prazniki). Med tednom, v rednem poslovnem času sodi- Foto: arhiv Za nič ali nekaj ur dejanskega dela na leto Okrožno sodišče na Ptuju sodnikom za stalno pripravljenost skupno izplača za okrog 64.000 evrov dodatka k plači. Fotografija je simbolična. Kdor dela, je kaznovan April je te dni dokazal, zakaj mu pravimo tudi najbolj muhasti mesec v letu. Ne muhasti, temveč trmasti, ozkogledi, tudi gluhi za opozorila in predloge drugih pa so politiki. Zakaj tako ostre besede? Ljubiteljska kultura, humanitarne in športne dejavnosti, gasilstvo temeljijo na prostovoljcih, Člani društev ne samo da delo opravljamo prostovoljno in brez plačila, temveč prispevamo še kakšen svoj evro, da lahko izvedemo letni program društva. In politiki, vlada, država želijo ta prostovoljski duh zadušiti. Morda bo kdo rekel, da pretiravam. Vendar so občinske jasli iz leta v leto, skladno z nižanjem povprečnine, revnejše. To pomeni, da ob vseh zakonsko predpisanih obveznostih, kijih imajo občine, čedalje manj ostaja za druga področja, tudi za financiranje društev. Ne potrebujem ekonomske izobrazbe, da mi je to jasno. Posledično društva, da se preživijo in da lahko s svojimi prireditvami bogatijo kraj in ljudi, izvajajo tudi pridobitne dejavnosti; tipičen primer so glasbeni dogodki - veselice. A zaradi vseh obremenitev, strahu, ki vlada sedaj med društveniki, je vse pogosteje slišati vprašanja, zakaj si povzročati dodatne skrbi in delo. Ves denar, ki ga namreč neko društvu zasluži (poznam izključno takšna društva), vrne v svojo dejavnost, bodisi da z njim sofinancira nakup gasilske opreme ali kaj postori v kraju, česar sicer občina zaradi pomanjkanja denarja ne bi. Ampak ne, tega birokrati iz pisarn v prestolnici ne vidijo. Vse po vrsti obravnavajo kot prvovrstne kriminalce, ki želijo utajiti milijone evrov davkov in jih porabiti za polnjenje lastnih žepov. Prostovoljci nismo takšni, nimamo računov ali podjetij v davčnih oazah, pomembni so nam ljudje in naš kraj. Ampak očitno živimo v času in kraju, kjer smo za tovrstna dejanja še kaznovani. Kakšno sporočilo s tem politiki pošiljajo ljudem? Slovenski pregovor pravi: Kdor ne dela, naj ne je. A če ta pregovor moderniziramo, bi moral iti nekako takole: Kdor dela, mu je treba vzeti še tisto, kar ima. Mojca Vtič Ptuj, Podravje • Javni zavodi včasih enostavno morajo „prelisičiti" zakon V igri več različnih možnosti, Dotrajana medicinska oprema, pomanjkanje kadra na nekaterih področjih, izguba iz preteklih Ptuju ostajajo glavni problemi ptujske Bolnišnice. Kljub vsemu se pri večini omenjenih zadev rešitev, a za realizacijo bo potrebno tudi politično lobiranje. Lani se je poslovanje Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj po nekaj katastrofalnih letih vendarle obrnilo na bolje. Trend izboljšanja finančne slike se, sodeč po rezultatih prvih treh mesecev, nadaljuje tudi letos. „V letu 2016 predvidevamo uravnoteženo poslovanje oziroma presežek prihodkov nad odhodki v višini 77.000 evrov. Prihodki naj bi bili višji za 3,3 odhodki za 3,1 %," so napovedi vodstva ptujske bolnišnice. Direktor Andrej Levanič je optimističen tudi zato, ker so predvideni plan za letos v prvih mesecih presegli za petino. Izboljšali pa so se po besedah direktorja tudi nekateri drugi kazalci: odnosi med zaposlenimi, zadovoljstvo pacientov in prido- bivanje novih programov. Kljub vsemu temu pa je Levanič jasen: ključno je, da peljejo tekoče dogajanje, bolnišnica sama problemov zaradi izgub iz preteklih let ne bo mogla rešiti. Kumulirana 6,5-milijonska izguba je namreč eden izmed razlogov, da si bolnišnica večjih investicij zamenjave dotrajane opreme enostavno ne more privoščiti. „Zategovanje Spoštovani občanke in občani, ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, vam iskreno čestitam in želim veliko delovnih uspehov ter prijetno prvomajsko praznovanje. Mirrfh SENČAR, župan Mestne občine Ptuj pasu vsekakor, a le dokler to ne ogroža delovanja bolnišnice," poudarja Levanič in dodaja: „Mi opcije B nimamo!" Ne glede na vse pa je plan investicij pripra- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 26. aprila 2016 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 izplačilu dodatkov Pet najvišje plačanih okrožnih sodnikov na Ptuju, 2014 Predsednik sodišča Bruto plača v € 36.832 Dodatek za dežurstvo v € 3.885 9.788 50.505 Višji sodnik 36.296 4.752 8.838 50.886 Višji sodnik 36.391 4.070 49.550 Višji sodnik 34.738 3.295 8.438 48.207* 8.875 46.323 Vir: Baza podatkov MJU, objavljena na podcrto.si Okrožni sodnik svetnik 34.385 3.063 *Prištet je še položajni dodatek v znesku 1.736 evrov. Okrožni sodniki prejmejo dodatek za dežurstva, pa tudi dodatek, ko so v stalni pripravljenosti zaradi morebitnega zasedanja dežurnega (Ks) senata v sestavi treh sodnikov. Lani so v okviru dežurne preiskovalne službe skupno opravili 6.717 ur; od tega 6.313 ur pripravljenosti ter 404 aktivne ure. V okviru zunajobravnavnih oz. dežurnih senatov je bilo skupaj evidentiranih 10.446 ur. Od tega 10.436 ur pripravljenosti in deset aktivnih ur. Teh nekaj aktivnih ur dela na leto stane sodišče skoraj 64.000 evrov. Več kot 10.000 sodniških ur pa sodišče plača za pripravljenost. šča, po trije sodniki Ks senat izvajajo v svojem rednem delovnem času. Izven rednega delovnega časa se Ks senat treh sodnikov sestane zelo poredko. Leta 2010 se je na ptujskem okrožnem sodišču sestal sedemkrat, leta 2011 enkrat, 2012 se ni sestal, v letu 2013 je zasedal dvakrat, predlani enkrat in lani dvakrat. Večkrat se je Ks senat sestal v rednem poslovnem času sodišča. »V letu 2010 je v poslovnem času sodišča odločal o 21 pripornih in 244 drugih kazenskih zadevah, leta 2011 o 21 pripornih in 217 drugih kazenskih zadevah, v letu 2012 o eni priporni in 290 drugih kazenskih zadevah, v letu 2013 o 12 pripornih in 238 drugih kazenskih zadevah, 2014 o eni priporni in 206 drugih kazenskih zadevah ter v letu 2015 o 11 pripornih in 202 drugih kazenskih zadevah,« je povedal predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Andrej Žmauc. Po poročanju portala podcr-to.si so na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu stalno pripravljenost sodnikov za delo v dežurnem senatu ukinili. Tam se zdaj senat sestaja po potrebi, na poziv predsednice sodišča. Zanimalo nas je, ali o čem podobnem razmišljajo tudi na Ptuju. Na to vprašanje nam je predsednik sodišča v vednost poslal samo pravno podlago, ki narekuje delovanje sodnih senatov. Mojca Zemljarič Hajdoše • Dopps podal prijavo zaradi nelegalne motokros proge Hrumenje motokrosistov Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) je na inšpekcijo za okolje in prostor podalo prijavo zaradi nelegalno urejene motokros proge v naravnem okolju, v bližini nekdanjega hajdoškega kartodroma. Y&4, Foto: Dopps Dopps opozarja na nelegalno motokros progo ob stari drugi Drave v neposredni bližini nekdanjega kartodroma Hajdoše. Gre za varovano naravno območje ob reki Dravi - poplavni gozd in prodišče. Zemljišča v naravi predstavljajo priobalni pas stare struge reke Drave in imajo status javnega vodnega dobra. Lastnik je Republika Slovenija. »O tem, da je v okolju nelegalno urejena motokros proga, so nas obvestili domačini. Po ogledu na terenu smo ugotovili, da je na varovanem naravovarstvenem območju v prostor nedovoljeno umeščen poligon za vožnjo z motornimi vozili,« je povedal predstavnik Doppsa Dominik Bombek in dodal, da lokacija, na kateri je nelegalno postavljena motokros proga, velja za posebno varstveno in ekološko pomembno območje: »Na tovrstnih varovanih območjih je treba ohranjati obstoječi obseg in ekološke značilnosti poplavnih gozdov, trstišč, mrtvic in ekstenzivno obdelo-vanih travišč. Zaradi gnezdenja ali prezimovanja je na območju treba zagotavljati mir. Vožnja z vozili na motorni pogon po našem mnenju v varovano okolje ne sodi in je v nasprotju z zakonom o varovanju narave ter zakonom o vodah. Ocenjujemo, da se je zaradi v prostor nelegalno umeščenega Dominik Bombek, predstavnik Doppsa poligona bistveno poslabšal habitat nekaterih ogroženih ptic. Mo-tokros proga je pticam, med temi so nekatere varovane na podlagi mednarodnih pogodb, poslabšala življenjski prostor. Vožnjo z motornimi vozili v okolju je treba nemudoma ustaviti, stanje v okolju pa sanirati.« Dopps je s prijavo, ki jo je podal na republiški okoljski inšpektorat, seznanil tudi ministrstvo za okolje in prostor, zavod za varstvo narave, zavod za gozdove, Občino Hajdina in ptujsko policijsko postajo. Mojca Zemljarič Foto: MZ kako do urgentnega centra let, težka likvidnostna situacija in iskanje sredstev za začetek izgradnje urgentnega centra na luč na koncu tunela vendarle vidi. Za prepotrebnih 600.000 evrov naj bi na mizi imeli že nekaj vljen. Z več kot 90 odstotki amortizirane in odpisane opreme naj bi bili Ptujčani v najslabšem položaju med vsemi slovenskimi bolnišnicami, za opremo bi zato v najkrajšem možnem času potrebovali vsaj dva milijona evrov. To je opredeljeno tudi v finančnem načrtu za leto 2016, ki so ga Zdravstveno ministrstvo: dokler ne bo denarja, razpisa ne bo Iz Ministrstva za zdravje so na naše vprašanje o tem, kakšni so trenutni dogovori med njimi in vodstvom ptujske bolnišnice glede zagotavljanja lastnega deleža sredstev, odgovorili: „Ministrstvo za zdravje ima v proračunih 2016/2017 zagotovljena sredstva za pokritje svojega dela financiranja (približno 1,9 milijona evrov), Splošna bolnišnica Ptuj še nima zagotovljenega vira pokritja svojega vložka financiranja investicije. Na sestanku je bilo predlaganih nekaj rešitev, potekajo intenzivne aktivnosti pri zagotovitvi sredstev za pokritje celotne investicije. Ministrstvo za zdravje bo pristopilo k izvedbi postopkov javnega naročanja takoj, ko bo SB Ptuj uspelo zagotoviti potrebna sredstva za financiranje svojega dela investicije." člani sveta zavoda sprejeli minuli teden. Problem, ki ga vodstvo vedno znova izpostavlja, pa je tudi plačevanje dobaviteljem oziroma zamude. Te so v povprečju kar petmesečne, kar posledično prinaša slabše doseganje cen in plačilnih pogojev. Urgentni center: težava v pravnih formulacijah Direktor ptujske bolnišnice Le-vanič pa je tudi pojasnil, da imajo na mizi nekaj rešitev, povezanih z urgentnim centrom. Za 3,4 milijo- Socialno ministrstvo za, finančno proti... Za informacije v zvezi s pridobivanjem sredstev in nameni ministrstev v zvezi z urgen-tnim centrom na Ptuju smo povprašali tudi politika Dejana Levaniča. Dejal je, da je nujno, da „Ptujčani držimo skupaj in smo enotni"! Po besedah Dejana Levaniča ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nima zadržkov v zvezi s prenosom dela nakopičenih sredstev Doma upokojencev Ptuj na ptujsko Bolnišnico. Poudarja, da je to tudi pomembno, ker bi teh 600.000 evrov (ki so kot preostalih 10 milijonov evrov trenutno na računu Doma upokojencev Ptuj) ostalo v našem okolju. Ministrstvo za finance je po njegovem vedenju že podalo negativno mnenje v zvezi s tem. Po statutu naj bi se namreč presežek Doma upokojencev Ptuj lahko vračal le v osnovno dejavnost. A po naših informacijah je kljub temu odprtih več variant. Neuradno smo izvedeli, da če ministrstvo za finance kljub dodatnemu zaprosilu ne bo odobrilo prenosa sredstev, bosta Dom upokojencev Ptuj in Splošna bolnišnica Ptuj „posel" uredila drugače. Ena izmed opcij (neuradno) naj bi bila ta, da bo Dom kupil zemljišča, ki so v lasti Bolnišnice. Druga pa, da bo v Bolnišnici urejen negovalni oddelek Doma upokojencev Ptuj. Te informacije je med vrsticami potrdil tudi direktor Bolnišnice Andrej Levanič, ki je omenjal tudi prodajo zemljišč in dejal, da je možnosti več in da je treba ubrati le ustrezno pravno-formalno pot. na evrov vredno investicijo mora zavod sam priskrbeti 600.000 evrov, brez tega gradnje ne bo. Da je nujno najti ta sredstva, so opozorili tudi župani Spodnjega Po-dravja, ki so pozvali ministrstvo, naj se najde način, kako denar Doma upokojencev Ptuj uporabiti za ta namen. Je pa bil Levanič jasen: potrebno bo veliko sodelovanja in tudi političnega lobiranja. Če ne bo izčrpana možnost, ki je trenutno najbolj aktualna: prenos sredstev z računa Doma upokojencev Ptuj - bodo odprli nove. Začeli naj bi z odprodajo določenega stvarnega premoženja oziroma zemljišč bolnišnice in z zbiranjem dobrodelnih sredstev, a razumljivo, to niso kratkoročne rešitve. Po besedah direktorja je treba sredstva „najti" v roku meseca ali dveh, da bo gradnja stekla še letos. "Vsi, ki se jih tiče odločitev o sodelovanju Doma upokojencev, so vsebinsko bolj ali manj za. Težava, kot v mnogih primerih v tej državi, nastopi v pravnih formulacijah," je še zaključil Levanič. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 26. aprila 2016 Središče ob Dravi • Ravnateljica osnovne šole na udaru Kdo govori resnico in kdo laže? Zgodba glede očitkov ravnateljice OŠ Središče ob Dravi Jasne Munda dobiva nove razsežnosti. Podžupan Roman Medik vztraja pri svojem, ravnateljica pa njegove trditve zavrača. Oglasili so se tudi učitelji. Foto: ML Podžupan Roman Medik: »Če bo še tako naprej trdila, bom na radio in televizijo pripeljal babico in mamo tega otroka in bosta povedali, kaj je bilo otroku rečeno, kaj je dobil za darilo in kaj je bilo potem na zaključni prireditvi,« vztraja Roman Medik. Po tem, ko se je na ravnateljico središke osnovne šole Jasno Munda na marčevski seji vsul plaz kritik iz ust predsednika Kviaza Romana Medika, so se zdaj oglasili tudi tamkajšnji učitelji. V dopisu, ki so ga imeli na tokratni aprilski seji na mizi svetniki, učitelji protestirajo proti neresnicam, ki so bile izpostavljene v zvezi z ravnanjem ravnateljice v primeru razglasitve naj učenca šole. Pojasnjujejo, da postopek izbire naj učenca za tekoče šolsko leto vedno poteka tako, da oddelčne skupnosti najprej pripravijo predloge, o katerih se razpravlja na skupnosti učencev šole, končno odločitev pa nato sprejme učiteljski zbor s tajnim glasovanjem, ravnateljica pa pri tem glasovanju sploh ne sodeluje: »Vedno je bil za naj učenca razglašen tisti učenec, ki je bil izbran na tak način. Izbran pa je lahko učenec v katerem koli razredu, ne le v 8. ali 9. razredu.« V nadaljevanju še pišejo, da kot učitelji delo učencev spremljajo skozi vse šolsko leto in imajo tako pregled nad aktivnostmi vseh učencev na šoli, zato so lahko samo oni kompetentni za dokončno izbiro naj učenca: »Kadar v pozitivnem smislu daleč najbolj ustrezajo učenci - učiteljski otroci, prav zaradi tega, da ne delamo razlik med učenci, glasujemo tako, kot je prav. In to kljub pomislekom, ki jih imamo vedno, ko smo v takšni situaciji, saj se zavedamo odzivov staršev (in tudi učencev), ki jih lahko pričakujemo - tudi negativne.« V dopisu pa tudi pojasnjujejo, zakaj si je ravnateljičin sin v 7. in 8. razredu zaslužil naziv naj učenec. Temu pa še dodajajo: »Glede na trenutno stanje v šoli in dejstvu, da se približuje- mo koncu šolskega leta, ugotavljamo, da tudi v tem šolskem letu najbrž ne bo možno najti primernejšega učenca na šoli za ta naziv. Ker ne nameravamo ukiniti podeljevanja nazivov naj učenec in naj učenka šole, vas torej prosimo, da se v prihodnosti vzdržite takšnih in podobnih nepravičnih komentarjev.« Medik vztraja: »Pripeljal bom prizadeto mamo in babico tega otroka« Z dopisom je župan Jurij Borko seznanil občinski svet. Oglasil se je svetnik Roman Medik, ki je kot predsednik Kviaza na marčevski seji v obrazložitvi negativnega mnenja k potrditvi ravnateljice izrekel več očitkov: »Nimam nič proti sinu ravnateljice. Dečko je priden, odlič-njak, hodi h godbi ... Imam pa proti temu, da nekomu povejo, da je naj učenec, potem pa na prireditvi ni tako. Jaz vem za en primer, ker vem, da je otrok dobil fotoaparat, pa župan ve za en primer. To pomeni, da se je zgo- dilo in da imajo težavo med seboj. Ni lepo, da piše, da to ni res, ker je. In če bo še naprej tako trdila, bom na radio in televizijo pripeljal babico in mamo tega otroka in bosta povedali, kaj je bilo otroku rečeno, kaj je dobil za darilo in kaj je bilo potem na zaključni prireditvi. Ne drži pa tudi to, da je ravnateljica vse kupila s sklepom občinskega sveta. Zadnje klime v vrednosti okoli 13.000 evrov je občinski svet potrdil za dva ali tri mesece nazaj. V prejšnjem mandatu OS je bilo trikrat ali štirikrat podobno. Če se že brani, naj se brani pošteno.« Župan pa je povedal: »Z ravnateljico sva se pogovorila. Podpiram jo, a predlagam, da informacije do zaključne prireditve nikomur ne izdajo. To je zame zaključena zadeva.« V debato se je vključil Aleš Dogša, ki želi zadevi priti do konca: »Čudi me, da so v dopisu podpisani vsi učitelji oz. jo vsi podpirajo. Tudi iz drugih šol slišimo, da je dobra ravnateljica. Ne zagovarjam nikogar. Da pridemo na čisto, pokažite dokaze eni in drugi, pa da vidimo. Zdaj me dejansko zanima, kdo laže.« Vročo razpravo pa je zaključil svetnik Damijan Vesenjak: »Ne vem, bomo o tem razpravljali še na petih sejah? Roman je izvoljen od ljudstva, svojo obrazložitev kot predsednik Kviaza je povedal, amen.« Monika Levanič Ravnateljica: Ne bojimo se, če bo pred javnost pripeljal starše otroka V zvezi z obtožbami smo se obrnili tudi na ravnateljico Jasno Munda, ki odgovarja, da se v šoli ne bojijo, če bo Medik pred javnost pripeljal starše otroka, saj nikoli ni bil izbran en učenec, razglašen pa drugi. Pri tem še dodaja: »Dopuščam možnost, da pri prenosu informacij v komunikaciji učenec-učenec, učenec-učitelj, učenec-starš, pride do nesporazumov oz. do napačnega razumevanja posredovanih informacij iz prvega oz. drugega koraka postopka. Rezultat tretjega koraka - odločitev učiteljskega zbora o izboru - pa poskušamo vedno obdržati v tajnosti do same razglasitve. Možnost, da je prišlo do napake pri razumevanju prenesenih informacij, sem pred dnevi preverila v pogovoru z materjo tega otroka, o katerem najverjetneje govori Medik. Gospa mi je zatrdila, da oni, kot starši, tega vprašanja o izbiri naj učenca šole niso nikoli problematizirali; da so jih delavci šole korektno in pravilno seznanili s postopkom izbora; da so vedeli, da je bil njihov otrok na skupnosti učencev šole med predlaganimi za izbor za naj učenca in da bo o tem dokončno glasoval učiteljski zbor. Tudi župan me je pred dnevi povabil na razgovor glede tega vprašanja, tj. neizbora njegove hčerke za naj učenko pred petimi leti. Pojasnila sem mu postopek izbora in razložila, da je bila njegova hčerka med predlaganimi za naj učenko in ga seznanila z razlogi, zakaj se učiteljski zbor ni odločil zanjo.« Pri tem še izpostavlja, da doslej nihče ni nikoli v šoli problematiziral izbora naj učenca. Foto: osebni arhiv Glede klimatskih naprav pa odgovarja, da so stale skupaj z dobavo, montažo, priklopom in zagonom 6.209,92 € in ne 13.000 €. »Od tega je bila v vrtcu nameščena ena zunanja klimatska naprava z dvema notranjima enotama, z vsemi stroški je to znašalo 2.187 €. Kupljena je bila iz sredstev vrtca, ki jih vrtcu delno zagotavlja občina, delno pa starši s plačilom oskrbnin in MIZŠ. S sredstvi za nakup klimatskih naprav za šolo pa nima občina nič, saj teh sredstev občina ni zagotovila.« Da je bila nabava klimatske naprave v vrtcu načrtovana, dokazuje s finančnim načrtom zavoda za 2015 in s sklepom o njegovi potrditvi, ki ga je šoli poslala občina. »Klimatske naprave so bile nabavljene v letu 2015. Občinskemu svetu jih nismo pošiljali v naknadno potrjevanje, občinski svet pa nam tudi ni poslal nobenega sklepa, da so jih naknadno potrdili. Je pa bila klimatska naprava nujno potrebna, na kar sem opozarjala že več let, saj se igralnice v poletnem času segrejejo tudi čez 30 stopinj C.« Slovenija • Plačevanje z brezstičnimi karticami naj bi bilo varno Brez vnosa številke PIN le nekaj nakupov v omejeni vrednosti Brezstične kartice omogočajo hitrejše in enostavnejše plačevanje, večja pa naj bi bila tudi varnost, zagotavljajo na NLB, kjer je delež komitentov, ki že uporabljajo brezstične kartice, približno 70 %. Zakaj so tako prepričani? Ker naj bi imel uporabnik več nadzora nad uporabo kartice, saj je na plačilnem mestu ne izpusti iz rok. Sicer pa na NLB tudi pojasnjujejo, da je postopek plačila z brezstično kartico enak, kot je bil doslej. To pomeni, da mora trgovec vpisati znesek, ga potrditi, da se aktivira seja in da je transakcija izvedena šele, ko prislonimo kartico. Dodajajo, da zatorej ni mogoče, da se kupec s kartico nevede preveč približa POS-terminalu in izvede transakcijo, ki je ni nameraval. Kljub vsem zagotovilom o varnosti pa ostaja odprto vprašanje, kolikokrat in do katere vrednosti lahko nekdo s tujo kartico opravi nakup brez vnosa številke PIN. »Vnos PIN-številke ni potreben do zneska v višini 15 evrov, zaradi varnostnih razlogov pa vam po- datka o številu zaporednih transakcij brez PIN številke ne moremo posredovati,« so povedali na NLB. Na NKBM pa so dodali, da je treba po seriji več zaporednih brezstičnih transakcij (50 evrov ali tri transakcije v tuji valuti) izvesti nakup z vnosom številke PIN. Sicer pa na NKBM strankam za dodatno varnost priporočajo uporabo storitve varnostnih SMS sporočil. Slednje seveda ni zastonj, za eno plačilno kartico je mesečni strošek 0,75 evra. MV Foto: Mojca Vtič Vse nove plačilne kartice pri NKBM so brezstične, če stranka slednje ne želi imeti in bi torej raje uporabljala stično kartico, mora o tem obvestiti banko. Menjava je brez dodatnih stroškov. torek • 26. aprila 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 5 Ormož • Večina zaposlenih v OŠ Velika Nedelja bi z vrtcema na svoje Bo pobuda o priključitvi vrtcev k šoli spet neuspešna? V Ormožu te dni znova dviguje prah pobuda o pripojitvi enot Velika Nedelja in Podgorci Vrtca Ormož k OŠ Velika Nedelja. A s konkretnimi podatki in številkami, ki bi pričali o smotrnosti takšne združitve, zagovorniki za zdaj niso postregli. »Ideja o ponovni priključitvi vrtca v Veliki Nedelji in Podgorcih k OŠ Velika Nedelja, ki sta pred 30 leti že bila v sestavi šole, se je začela pred štirimi leti, ko so se k matičnim šolam priključili vrtci Ivanjkovci, Miklavž pri Ormožu in Kog. O tem je razpravljal tudi prejšnji sestav ormoškega občinskega sveta, a je pobudo o priključitvi enot Velika Nedelja in Podgorci k šoli vsaj dvakrat zavrnil,« pojasnjuje ravnatelj OŠ Velika Nedelja Anton Žumbar. Očitno pa je ideja o pripojitvi obeh enot k velikonedeljski osnovni šoli znova aktualna: »Kljub zavrnitvi na občinskem svetu se razprava o tem v kraju in na občini ni končala. Bili so (in so še vedno) posamezniki, ki so priključitev bodisi zagovarjali ali bili proti. Razprava o tem se je začela tudi med zaposlenimi na OŠ Velika Nedelja. Na pobudo sindikata je bil sklican sestanek zbora delavcev, kjer so na tajnem glasovanju izrazili svoje mnenje o morebitni priključitvi. 75% morebitni ponovni priključitvi ni nasprotovalo oz. je bilo za. Na osnovi tega rezultata je svoje pozitivno mnenje šolski sindikat poslal na Foto: ktv-ormoz.si Občinski svet bo očitno znova odločal o tem, ali bodo enoti Vrtca Ormož v Veliki Nedelji in Podgorcih vendarle priključili k velikonedelj-ski šoli. Najverjetneje pa predlog tudi tokrat ne bo padel na plodna tla... Večina zaposlenih na OŠ Velika Nedelja bi sicer vrtca Velika Nedelja in Podgorci po skoraj 30 letih rada priključila k velikonedeljski šoli. svet šole, ki je o tej temi razpravljal na seji januarja letos.« Svet šole je predlog o priključitvi enot ormoškega vrtca Velika Nedelja in Podgorci k OŠ Velika Nedelja podprl in ga naslovil na ormoško občino. Odločitev so podkrepili z argumenti, da je vrtec pred nekaj leti že deloval v okviru OŠ Velika Nedelja; da sta se v zadnjem času zgodili dve podobni priključitvi (na OŠ Ivanjkovci in na OŠ Miklavž pri Ormožu), morebitnih negativnih učinkov na delovanje obeh vrtcev v organizaciji šole pa ni zaslediti; da je na področju bivše občine Ormož šest osnovnih šol in le dve (Ormož in Velika Nedelja) nimata v svoji organizaciji tudi vrtca; da so na šoli v preteklem šolskem letu zaradi gradnje novega vrtca gostovali kar štirje oddelki ter da je pozitivno mnenje dal tudi IO SVIZ OŠ Velika Nedelja; da so strokovno in organizacijsko Ptuj • Osnovnošolci pomagali zapuščenim živalim Ptujčani, kje ste bili?! V Mestnem gledališču Ptuj so pripravili dobrodelno dražbo likovnih del osnovnošolcev, izkupiček pa bodo namenili za botrstvo tistim živalim v mariborskem zavetišču, ki ne najdejo posvojitelja. Zamisel so razvili ob novi gledališki predstavi Cucki, v kateri psi pripovedujejo svoje (pretresljive) zgodbe ... Dražbo so organizirali v sodelovanju z Območno izpostavo Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti (JSKD) Maribor, Zvezo kulturnih društev Maribor, Osnovno šolo Rada Robiča Lim-buš, društvom Jasa in Društvom za varstvo in proti mučenju živali Maribor. Umetnine so ustvarili udeleženci likovne kolonije 7. in 8. aprila v Limbušu, torej učenci osnovnih šol iz Dornave, Limbu-ša, Malečnika, Maribora, Markov-cev in Ruš. Navdihnila pa jih je knjiga Človek o psu - pes o človeku, ki jo je letos izdalo društvo Jasa. Nevenka Kovačič iz JSKD OI Maribor pojasnjuje: »Z osnovno šolo Rada Robiča iz Limbuša že več let organiziramo likovne kolonije. Te imajo predvsem vzgoj-no-izobraževalni ter kulturno-umetniški namen, tokrat pa prvič tudi humanitarnega.« Vodja mariborskega zavetišča za živali Darko Bukvič se je za pomoč zahvalil in zagotovil, da pri njih živali, ki jih nihče ne posvoji, ne uspavajo. To je namreč dovoljeno že po 30 dneh. Preostala likovna dela bodo dražili še enkrat - 7. maja ob 18. uri v Narodnem domu Maribor. Kupljene umetnine bodo k no- vim lastnikom romale šele julija, saj jih bodo med 1. junijem in 1. julijem še razstavili v mariborskem hotelu Piramida. Direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič, ki je licitacijo vodil, je nad odzi- vom razočaran: »Dražbo smo si zamislili pred polno dvorano ...« Večino del so tako kupili tisti, ki so dražbo pomagali pripraviti. Ptujčani, kje ste bili? Eva Milošič Na dražbi so prodali 11 umetnin in tako za mariborsko zavetišče za živali zbrali 920 evrov. sposobni obvladati morebitne nove razmere. V Podgorcih za priključitev, v Veliki Nedelji ne Ormoški župan Alojz Sok je v zvezi s podano pobudo pretekli teden sklical dva sestanka, na katerih so bili poleg zaposlenih v vrtcu in v. d. ravnateljice Vrtca Ormož, predstavnikov OŠ Velika Nedelja, obeh predsednikov krajevnih skupnosti, občinskih svetnikov s tega območja in občinske uprave, vključno s podžupanoma, povabljeni tudi starši otrok, ki so v vrtcu. Kot so sporočili z občine, so se v Podgorcih nagibali za priključitev k velikonedeljski šoli, v Veliki Nedelji pa so temu nasprotovali. »Osebno me veseli, da je do tega sestanka prišlo in da se je pokazalo dejstvo, da do ponovne združitve do sedaj še ni prišlo in najbrž še nekaj časa ne bo, ne zato, ker je nek ravnatelj proti (kar ni in ne more biti), ampak zato, ker ljudje, ki so v dogajanje vpeti, takšne spremembe še niso pripravljeni sprejeti. Morda tudi zato, ker nihče (vključno z nami) ni postregel s konkretnimi podatki, številkami in še čim, kar bi vpletene prepričalo o smotrnosti ali nesmotrnosti takšne združitve. Kot trenutni ravnatelj sem se v razpravi nekajkrat oglasil. Večkrat sem poudaril, da se z morebitno priključitvijo vrtca k šoli za starše in predvsem za otroke v vrtcu ne bi nič spremenilo. Če bi rekel, da bo otrokom bolje, kot jim je zdaj, bi to bilo nepošteno do zaposlenih in do vodilnih vrtca, saj bi to pomenilo, da jim je zdaj slabo. To pa zagotovo ne drži. Gotovo pa je, kar sem tudi večkrat poudaril, da jim v primeru združitve ne bi bilo nič slabše. Tako kot ni veliki večini otrok, ki obiskujejo različne v vrtce po Sloveniji in so ti priključeni k šolam,« je povedal ravnatelj Žumbar ter nadaljeval: »Zagovorniki takšne združitve vselej postrežejo s podatkom, da so praktično vsi vrtci v manjših krajih, kar Velika Nedelja in Podgorci sta, priključeni k šolam in da so samostojni le v večjih mestih. Posamezni zagovorniki hitro dodajo, da do združitve ne pride zato, ker je ravnatelj OŠ Velika Nedelja proti. Takšne moči seveda ravnatelj nima in tako je tudi prav, saj o tem ne more odločati en človek. Dosežen mora biti širši družbeni konsenz ali pa o tem enostavno odloči občinski svet.« Kot so sporočili z ormoške občine, bo na občinski svet znova padlo odločanje o tem, ali bodo enoti Vrtca Ormož v Veliki Nedelji in Podgorcih vendarle priključili k velikonedeljski šoli. Najverjetneje pa predlog tudi tokrat ne bo padel na plodna tla ... Monika Levanič VIZ Vrtec Ormož nasprotuje priključitvi Za mnenje o predlogu pobude za priključitev vrtca Velika Nedelja in Podgorci k OŠ Velika Nedelja smo povprašali tudi v. d. ravnateljice VIZ Vrtec Ormož Marjeto Meško: »Kolektiv Vrtca Ormož je v višini dobrih 80 % od vseh zaposlenih izrazil negativno mnenje k pobudi za priključitev vrtca Velika Nedelja in Podgorci k OŠ Velika Nedelja, saj argumenti, s katerimi predlagatelji želijo imeti oba vrtca, niso pokazali nobene dodane vrednosti oziroma višje kakovosti na področju predšolske vzgoje.« Vrtec v Veliki Nedelji Foto: ML Foto: EM 6 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 26. aprila 2016 Slovenija, Podravje • Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v letu 2015 s 14,4 milijona evrov dobička Slovensko kmetijstvo v rdečih številkah, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju Sklad) gospodari z 8,7 odstotka vseh kmetijskih zemljišč pri nas. Za zakup neki Pravne osebe (podjetja oz. podjetniki) imajo sklenjenih 485 zakupnih pogodb za skupno 22.513 ha zemljišč, v povprečju 46,4 ha na osebo. To pomeni, da nekaj manj kot polovico skladovih zemljišč upravljajo gospodarske družbe, medtem ko je med 16.061 kmetov razdeljenih malenkost več kot 29.000 ha zemlje, to pomeni 1,8 ha na osebo. Tovrstnemu primeru, da je večina zemlje v rokah gospodarskih družb, smo priča tudi v Podravju, kjer ima Perutnina Ptuj skupaj s hčerinskim podje- tjem PP Agro po podatkih sklada v zakupu 3.897 ha zemljišč. Sklad ima namreč na območju svojih izpostav Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož približno 8.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in sklenjenih približno 1.300 pogodb. Perutnina za zakup približno 630.000 evrov letno Preverili smo, koliko znaša letna najemnina, ki jo odšteje ptujski prehrambni velikan. Perutnina Ptuj na podlagi zakupne pogodbe plačuje zakupnino za 2.762 ha, kar za leto 2016 znaša 434.572 evrov ali 157,308 €/ha. PP Agro, d. o. o., na podlagi zakupne pogodbe plačuje zakupnino za 1.135 ha, kar za leto 2016 znaša 194.758 evrov oziroma 171,583 €/ha, so s podatki postregli na skladu. »Seštevek zakupnine za leto 2016 po upravnih enotah Slovenska Bistrica, Lenart, Ormož in Ptuj znaša 1.255.102 evrov, delež zakupnine Perutnine Ptuj in družbe PP Agro pri tem znaša 50 % od vse zakupnine na tem območju,« so še povedali. Perutnina je tudi drugi največji zakupnik, na prvem mestu je Panvita. Sklad je v poslovnem poročilu navedel tudi območja, s katerih prihaja 15 največjih zakupnikov - kmetov. Največji fizični zakupnik obdeluje 252 hektarjev zemlje (za primerjavo - Panvita 3.077 ha), deluje pa na območju Kočevja. Pa tudi sicer je največ zakupnikov s Kočevja, med 15 največjimi zakupniki ni niti enega iz Po-dravja. A kot ugotavljajo v skladu, majhni zakupniki predstavljajo pomemben segment, saj prispevajo k preprečevanju za-raščenosti obrobnih površin. Kmetov, ki imajo v zakupu do en hektar zemljišč, je namreč nekaj manj kot 11.300 (vseh zakupnikov je 16.546) in ti obdelujejo 9474 ha zemljišč (od 51.576 ha). Povpraševanje po zemlji večje od ponudbe Kot ugotavljajo na skladu, je povpraševanje po zakupu boljših kmetijskih zemljišč večje od ponudbe. Sklad med prijavljenimi izbere glede na prednostni vrstni red po zakonu o kmetijskih zemljiščih in na podlagi pravilnika, če so ponudniki tudi po teh kriterijih izenačeni, sklad med njimi izbere tistega, Skladu iz najemnin vec kot sedem milijonov evrov letno Vpogled v strukturo zakupnih pogodb kaže, da so kar 5603 pogodbe sklenjene za zemljišča v velikosti do 0,25 hektarja. Skupno Skladu te pogodbe prinesejo slabih 270.000 evrov prihodkov letno. Za zemljišča v velikosti do vključno enega hektarja je sklenjenih 5.686 zakupnih pogodb, skupni znesek najemnine iz vseh teh pogodb pa Skladu letno prinese 502.400 evrov. Nadaljnja 2,8 milijona evrov (letno) prejme Sklad iz naslova zakupnih pogodb - teh je 5.084 - za zemljišča v velikosti od enega do 25 hektarjev. Zakupnikov, ki imajo v najemu od 25 do 100 hektarjev zemljišč, je skupaj 129, Skladu pa letno nakažejo za slabih 583.000 evrov najemnin. Od 25 do 100 hektarjev ima v najemu skupno 129 zakupnikov; ti Skladu letno plačajo nekaj manj kot 583.000 evrov najemnine. 25 pogodbe je sklenjenih za najeme zemljišč, ki so velika od 100 do 250 hektarjev; skupni znesek letne najemnine v tej kategoriji velikih najemnikov pa znaša dobrih 380.000 evrov. V kategoriji največjih zakupnikov, ki imajo v najemu od 250 do 1.000 in več hektarjev kmetijskih zemljišč, je sklenjenih le 19 pogodb. Te letno Skladu prinesejo kar 2,7 milijona evrov! Skupno tako Sklad iz vseh najemnih pogodb za majhna in velika zemljišča letno prejme 7,2 milijona evrov. 1 | Fizične osebe | Pravne osebe Število zakupnih pogodb 16.061 485 Površina zakupljenih zemljišč 29.063 ha 22.513 ha Cena najema na hektar 137,2 €/ha 143,8 €/ha Vir: Poslovno poročilo SKZG 15 po površini največjih zakupnikov (pravne osebe) v letu 2015 | Zakupnik 1 Površina v ha | Zakupnina 1 €/ha Panvita 3077 468.817 € 152 Perutnina Ptuj 2803 414.736 € 148 Kmetijsko gospodarstvo Lendava 2103 333.571 € 159 GO-KO 1736 229.533 € 132 PP Agro 1135 185.485 € 163 Jeruzalem Ormož SAT 789 123.182 € 156 Žipo živinoreja poljedelstvo Lenart 775 143.163 € 185 Kmetijstvo Črnci 719 98.333 € 137 KŽK, kmetijstvo 696 123.841 € 178 ZGS 688 29.935 € 43 Hortikultura, plantaže in gradnje Brežice 686 41.513 € 60 Vinakoper 527 99.758 € 189 Agroemona 522 102.915 € 197 Ljutomerčan, poljedelstvo in živinoreja 486 82.755 € 170 Meja, kmetijsko podjetje Šentjur 470 72.079 € 153 Sklad je v letu 2015 kupil 104 hektarje kmetijskih zemljišč v skupni vrednosti 1,47 milijona evrov in 415 ha gozdov v vrednosti 1,45 milijona evrov. Sklad je prodal 8,9 ha kmetijskih zemljišč za skupno pogodbeno vrednost 1,4 milijona evrov, to pomeni, da so za kvadratni meter iztržili 15,79 evra. Pri tem je razlika med končno in knjigovodsko vrednostjo znašala 776.953 evrov. Slovenija • Državni kviz Mladi in kmetijstvo Spodnjepodravčani letos tretji Sredi aprila je pri Slovenj Gradcu potekalo državno tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Na kvizu je sodelovalo deset ekip društev podeželske mladine. Največ znanja je pokazala ekipa iz Sv. Jurija ob Ščavnici, druga je bila ekipa DPM Trebelno, tretje mesto pa so zasedli člani ekipe Spodnjega Podravja. »Mladi podeželani so pridobili pomembna nova znanja iz področja, podnebnih sprememb, obnovljivih virov in ribogojstvu. Vse teme so zelo aktualne, še posebej podnebne spremembe, ki vplivajo na vse panoge v kmetijstvu. Upamo, da bodo vsa znanja uporabili tudi v vsakdanjem življenju,« je povedal predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan. MV i * * r dr PODEŽE MLADINE ODNJE PO Foto: Rok Damijan Regijski kviz Mladi in kmetijstvo je v Podravju potekal 1. aprila na Ptuju. Udeležile so se ga tri ekipe: DPM Spodnje Podravje, DPM Slovenske gorice in DPM Spodnje Podravje - dijaki Biotehniške šole Maribor. Cirkulane • Obnova kulturne dediščine Zvonik se vrača na Zi Nekoč je v gosposki zidanici v Paradižu 43, po domače n njem klical okoliške dninarje na delo v vinograde. Zvon se žal ni ohranil, pa tudi zvonik je že propadal. Društvo za oživitev gradu Borl (DgB) ga je v sodelovanju s Turističnim društvom Cirkulane prostovoljno obnovilo in ga bo kmalu postavilo nazaj. Leta 2013 so se v DgB odzvali prošnji za pomoč lastnice objekta, pridobili kulturno varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine in se lotili obnove močno načetega zvonika. Decembra 2013 so stolpič sneli in ga odpeljali v rekonstrukcijo, streho pa začasno pokrili z opeko. Jernej Golc iz društva pojasnjuje: »Zvonik je končan, čakamo pa še na Jože Klinc in Andrej Maučič pri odstrai piča novembra 2014. torek • 26. aprila 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 7 Sklad z nadpovprečnimi rezultati aj manj kot 60.000 hektarjev so kmetje in podjetja lani odšteli 7,65 milijona evrov, kar je za dobrih 130.000 evrov več kot leto prej. Foto: Črtomir Goznik Zakon o davku na nepremičnine ni bil sprejet, višja cena je ostala Da bi se morale zakupne cene zemljišč prilagajati razmeram v kmetijstvu in torej kupni moči kmetov, je prepričan predsednik OE KGZS Ptuj Milan Unuk. »Kmetje se borimo za preživetje, na drug strani pa je sklad ustvaril dobiček v preteklem letu. Sklad bi se moral s cenami prilagoditi dejanskim razmeram, namreč kupna moč kmetov se je zmanjšala, plačila so mizer-na, cene zakupa pa ostajajo na enaki ravni. Še več, ko se je napovedoval zakon o davku na nepremičnine, se je zakupna cena zvišala za petino. Zakon, kot veste, ni bil sprejet, a cena je ostala. Ob tem pa moramo zakupniki sedaj še sami skrbeti za melioracijske jarke in ceste, nekdaj nam je pri tem pomagal sklad. Visoke cene spodbuja tudi država, saj gleda vse skozi denar. Tako je na licitacijo za tri hektarje zemlje prišel neki kmet iz Radelj ob Dravi in za zemljo ponudil štirikrat več, kot je bila izklicna cena, kar pomeni, da neka manjša kmetija, ki bi se želela razvijati, za to nima možnosti.« Prihodki v letih 2014 in 2015 po vrstah dejavnosti Gospodarjenje z godzovi ■ 7.524.8 7.655.32 63 € 4 € 17.329.633 € 1.158.940 € 2.256.258 338.740 € 356.255 € 582.349 € Prihodki iz financiranja 379 806 € Drugi prihodki 126.062 € 62.420 € 238.903 € 274.694 € 73.008 € 85.036 € Odhodki v letih 2014 in 2015 12014 2015 podarjenje s kmetijskimi zemljišči Gospodarjenje z gozdovi Drugi lastni odhodki Odhodki SOD Obveznost do občin k 238.903 € Odhodki iz proračunskih sredstev 274.694 0.154 € 6.225 € 572 € 5.192.993 2014 2015 ki za zemljišče ponudi največ. V povprečju so ponudniki na 109 licitacijah ponudili za skoraj trikrat višjo zakupnino od določene v ceniku. Tako so namesto predvidene zakupnine v višini nekaj manj kot 26.000 evrov prejeli približno 72.900 evrov. Najvišjo razliko so dosegli ravno na območju Seve- rovzhodne Slovenije, kjer so namesto 11.542 evrov iztržili 45.875 evrov. Zaradi neplačevanja najemnine prekinili 66 zakupnih pogodb Tudi sklad kmetijskih zemljišč, kot izhaja iz poslovnega poročila, ne more ubežati plačilni nedisciplini. Sklad je lani zaradi neplačevanja zakupnine dokončno odpovedal 66 zakupnih pogodb (leto prej 74) za skupno površino 107 ha, tri zakupne pogodbe pa je sklad odpovedal zaradi neobdelanosti. Zelo slabo finančno disciplino in dejansko plačilno nesposob- movo a Zimovem, viničar z zvonje- Foto: arhiv DgB njevanju dotrajane pločevine s stol- mo pa še na primerno vreme, da bomo lahko razkrili streho. Postavitev na prvotno mesto načrtujemo maja ali junija letos.« Ob zaključku del bodo izdali zgibanko z zgodovinskimi podatki o stavbi. »Z izdajo zloženke želimo prispevati k večjemu poznavanju objektov stavbne dediščine v naši občini in ozaveščanju lastnikov k odgovornemu pristopu k vzdrževanju in obnovi teh objektov, skladno z načeli spomeniške stroke,« pravijo v društvu. Lesena in delno zidana pod-kletena stavba v Paradižu, krita s strmo opečno dvokapno streho in s slemenskim zvonikom, ima na prekladi vhodnega portala zapisano »Carl Susanna Sima 1855«. Sklepajo, da sta poleg letnice zapisani imeni lastnikov obnovljene hiše. Zidanica je ena od 28 registriranih enot nepremične kulturne dediščine v cirkulanski občini. Poleg gradu Borl, cerkva, kapelic in spomenikov je zaščitenih tudi nekaj hiš: domačija Kokol in Golobi- čeva viničarija v Brezovcu, hiši v Cirkulanah s hišnima številkama 42 in 56, Furstov štok v Gruškov-cu, viničarija v Malem Okiču 33, hiša v Malem Okiču 22, domačija Benc v Paradižu in Veseličeva zidanica v Velikem Vrhu. Vrednost obnove zvonika ocenjujejo na okoli 10.000 evrov. Z donacijami, materialom ali delom so članom obeh društev pomagali še Štefan Ban iz Paradiža, Franc Hameršak iz Bukovec, Ivan Jerenec iz Gruškovca, Anton Kokol iz Pohorja, Anton Štumberger iz Cirkulan, Igor Štumberger iz Paradiža, Franjo Tolič iz Medribnika ter podjetja ADK iz Dolan, Avtoprevozni-štvo Jure Gorjanc iz Slovenske Bistrice, Kleparstvo Kokol Martin s Ptuja, LIMPAK iz Cirkulan, Mizarstvo Stanislav Naglič iz Dravč in Zidarstvo Marjan Fuks iz Pristave. Predsednica DgB Sonja Golc dodaja: »Za obnovo in nabavo materiala donacije še vedno zbiramo!« Eva Milošič nost zakupnikov potrjuje podatek, da je sklad zaradi neplačevanja v letu 2015 zakupnikom poslal kar 1.610 zadnjih opominov pred odpovedjo zakupnega razmerja (leto prej 740). Sklad smo povprašali o vestnosti plačila Perutnine Ptuj. »Perutnina Ptuj in PP Agro imata zapadle obveznosti do sklada poravnane.« Sklad lani ustvaril 14,4 milijona evrov dobička V poročilu je zapisano, da je sklad kmetijskih zemljišč lansko poslovno leto končal nad pričakovanji na vseh področjih dela. To se med drugim odraža na višjih prihodkih, ki so za 23 % višji od načrtovanih in 22 % višji v primerjavi z letom 2014. Sklad je namreč leto končal s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 14,4 milijona evrov (po obdavčitvi). Namreč sklad je zabeležil 33,3 milijona prihodkov in 16 milijonov evrov odhodkov. Najvišji vpliv so imeli višji prihodki iz gospodarjenja z gozdovi, saj so bili prihodki na tem področju višji za 31 % od načrtovanih, na kmetijskih zemljiščih so bili dejanski prihodki za en odstotek višji od načr- tovanih. Prihodek zakupnin je znašal 7,65 milijona evrov. Skupni prihodki iz gospodarjenja z gozdovi iz koncesijske dajatve so znašali 20,3 milijona evrov. Skupni odhodki so bili nižji za 52 odstotkov. Razlika izhaja iz nižjih stroškov pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, predvsem zaradi nižjega izplačila odškodnin denacio-nalizacijskim upravičencem ter nižjih stroškov služb sklada. V postopkih denacionalizacije je bilo v letu 2015 vrnjenih 1.420 hektarjev zemljišč v vrednosti 3,5 milijona evrov, so zapisali. Mojca Vtič SDS Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, ter ob 11. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Želimo vam prijetno praznovanje. Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Predsednik MO SDS Ptuj: Miroslav Lud 94 € € € Vir: SKZG Vir: SKZG 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 26. aprila 2016 Makole • Višje cene vrtca in nove cene komunalnih storitev » Nihče se ne razburja, ko prejme račun za televizijo« Osrednji točki na aprilski makolski seji sta bili štiriodstotno povišanje cen programa vrtca ter sprejem cen za odvajanje in čiščenje odpadnih voda za občane, ki se bodo priključili na čistilno napravo Makole. Ravnateljica Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica Ivana Leskovar je v uvodu predstavila razloge za povišanje cene in povedala, da ima vrtec za 120.000 evrov zapadlih obveznosti, saj občine ustanoviteljice, čeprav so bile k povišanju cen pozvane že decembra, na poziv niso odgovorile. Svetniki so z devetimi glasovi za (od desetih) sklep o štiriodstotnem povišanju cene potrdili, a kot je bilo slišati, s stisnjenimi zobmi. Vinko Kodrič je izpostavil število otrok v oddelkih: »Pri meni v službi je tako, da če delam manj, manj dobim. V vrtcu pa dobiš enako plačo, ali imaš 15 ali 19 otrok. Mene to moti.« Primož Babšek mu je na takšno razmišljanje odvrnil, da razmišlja preveč kapitalistično. Župan Franc Majcen pa je povedal: »V Makolah bi radi, da bi imeli vse storitve najcenejše. Že tako plačujemo v naši regiji iz proračuna največ za vrtce, saj je tukaj standard občanov nizek.« Makolčani porabijo tretjino manj vode, kot je slovensko povprečje Nizka pa je v Makolah tudi poraba vode, je izpostavil Dušan Moškotevc s Komunale Slovenska Bistrica pri predstavitvi predloga cen za čiščenje in odvajanje odpadnih voda za občane, ki se bodo priklopili na kanalizacijski sistem. »Zgrajena sta bila čistilna naprava in kanalizacijski sistem, sedaj je treba za to dvoje Svetniki so potrdili višje cene vrtca, ki bodo v veljavi od 1. maja. skrbeti. Vaše cene so primerljive z občinami, ki so po velikosti z vami primerljive. Ne morete se primerjati s Slovensko Bistrico, kjer letno kapaciteto vaše čistilne naprave očistimo v treh dneh in pol. Ob tem je problem Makol tudi, da je poraba vode zelo nizka. Ali se uporabljajo še kakšni drugi vodni vir ali pa se voda manj pije, posledično je cena na enoto toliko višja.« Kot je povedal, je državni normativ za območje, kot so Makole, 15.500 kubičnih metrov vode. Makol-čani pa je porabijo le približno 10.000 m3. Ker bi bila ekonomska cena sicer precej visoka, kot izhaja iz tabele, so svetniki pristali na subvencioniranje cene, kljub temu pa bodo občani, ki bodo priključeni na javni kanalizacijski sistem, plačevati približno trikrat več za storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda kot tisti, ki bodo imeli lastno Cene komunalnih storitev S subvencijo Foto: Mojca Vtič čistilno napravo. Seveda pa so jo morali slednji sami financirati in tudi sami morajo zanjo skrbeti. Priključiti se ali ne, to ni vprašanje za tiste, ki so predvideni za priključitev. »Priklopiti se morajo v roku šest mesecev. Nekajkrat se občane pozove, potem se jih preda inšpekciji,« je pojasnil. Svetnik Uroš Veilguni je predlagal, da bi se te cene predstavile tudi ljudem: »Sicer bo velik halo.« Župan je odvrnil: »Rade Brez subvencije Za kmete možna oprostitev ali znižanje plačila Komunala Slovenska Bistrica poziva kmete, da oddajo vlogo za oprostitev oziroma znižanje plačila okoljske dajatve in za oprostitev plačila praznjenja greznic, če imajo gnojne jame. »Če kmetje še niso v naši bazi, lahko podajo vlogo in izjavo ter postanejo upravičeni do oprostitve plačila za te komunalne storitve. Rok za oddajo vloge je 15 maj,« je pojasnila Jerneja Zorko. In kakšne so obveznosti kmetov? »Blato iz obstoječe pretočne greznice ali čistilne naprave mora kmet prečrpati v gnojno jamo, kjer jo mora skladiščiti najmanj šest mesecev, preden to blato uporabi kot gnojilo na kmetijskih zemljiščih. Novost je ta, da mora kmet voditi dnevnik, kdaj je blato prečrpal iz greznice v gnojno jamo. Te evidence mora hraniti pet let.« volje bi šel na teren, vendar se pri teh razpravah potem pojavijo očitki, ki se nanašajo na dogodke izpred desetih let. Če gremo s tem med ljudi, bo ponovno vse narobe.« Primož Babšek pa je k višini cen pripomnil: »Mene samo zanima, kdo se razburja, ko dobi domov račun za televizijski paket, ki pride 50 evrov in več, čeprav doma gledajo televizijo samo nekaj ur.« Količina 4 m3 8 m3 4 m3 8 m3 Javna kanalizacija (Cene storitve odvajanja, omrežnina odvajanja, storitev čiščenja, omrežnina čiščenja, okoljska dajatev in DDV) Makole 7,82 € 12,35 € 17,57 € 25,45 € Slovenska Bistrica 7,13 € 11,27 € / Greznica (cena praznjenja, omrežnina čiščenja, okoljska dajatev in DDV) / Makole in Slovenska Bistrica / / 4,43 € 7,66 € Makole in Slovenska Bistrica *MKČN = mala komunalna čistilna naprava MKČN* (cena praznjenja, omrežnina čiščenja, okoljska dajatev in DDV) 2,53 € 3,86 € Vir: Komunala Slovenska Bistrica O številu svetnikov in volilnih enotah na naslednji seji Na dnevnem redu je bila tudi točka o zmanjšanju števila svetnikov z 11 na sedem. S tem se izvoljenci ljudstva načeloma strinjajo, odločiti se morajo le še, kako razdeliti volilne enote. O tem naj bi odločali na prihodnji seji. Občinska uprava je svetnike še seznanila, da je občina postala lastnica objekta Marof (pod dvorcem Štatenberg). »Glede na to, da nimamo financ, da bi lahko na tej stavbi izvedli kakršenkoli projekt, bomo skušali objekt prodati,« je pojasnil direktor občinske uprave Igor Erker. Mojca Vtič Dobrih 100 evrov za uro dremanja ... Na dnevnem redu 17. redne seje Mestne občine Ptuj je bilo kar 16 točk, a so svetniki te obdelali v uri in pol. Čeprav je pri številnih točkah šlo za pomembne osnutke, predloge in sklepe, je v razpravi pravzaprav sodelovala le peščica svetnikov. Med 26 prisotnimi je bilo (tudi tokrat) „aktivnih" toliko, da bi jih lahko prešteli na prste ene roke. Ali so stvari res tako dobro dodelane ali pa so vendarle našli skupno politično matematiko različnih opcij, ki od posameznikov ne zahteva veliko razmišljanja, le ubogljivost? Za nekaj več kot 100 evrov neto, kolikor jih dobijo svetniki za posamezno sejo, bi pričakovali vsaj malo več angažiranosti in pripravljenosti. Res je sicer, da se veliko stvari dogovorijo na odborih, za zaprtimi vrati, ker jim tako bolj odgovarja. Tistim, ki se oglašajo na sejah, pa očitajo populizem. Kakorkoli, svetnike so izvolili volivci, tudi zato, da zastopajo interese malega človeka, da povedo, kje je treba postaviti nov prometni znak, odstraniti drevo, popraviti luknjo na cestišču ali zasaditi rože. A na te majhne, pa vendarle pomembne reči, jih večina pozablja. Zanimivo bi bilo pogledati, koliko pobud in vprašanj je dal kateri svetnik. Številni niti ene same. Nekateri so v občinskem svetu le za število, le za to, da dvigujejo roke, pa še to (po navadi) ne po svoji pameti, temveč tako, kot jim naroči vodstvo njihovih strank. Ob vsem tem pa še malo matematike: če je na seji prisotnih 29 svetnikov, dobijo iz občinske blagajne vsi skupaj neto 3.103 evre izplačila, bruto je ta znesek za davkoplačevalce še precej višji. Pričakovali bi, da imajo na gradivo, ki ga pripravijo zaposleni na občinski upravi, vsaj kakšen komentar. Bodo pa se predvidevam v kratkem tudi tisti najbolj tihi spomnili kaj zanimivega povedati. Če ne prej, pred volitvami. Dženana Kmetec Ptuj • Z aprilske seje mestnega sveta Strategija za mlade le želja na papirju? Na 17. redni seji sveta MO Ptuj so med drugim sprejeli tudi zaključni račun proračuna občine za leto 2015, predlog odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter predlog sprememb za podelitev koncesije za opravljanje te službe. Tudi osnutek odloka o oglaševanju, ki je v 30-dnevni javni razpravi, je šel skozi, pri čemer je nekaj predlogov podala Lista Štefana Čelana in SLS-ova svetnica Miša Pušenjak. Sprejet je bil tudi osnutek odloka o načinu in pogojih izbire izvajanja lokalne gospodarske javne službe izvajanja javnih linijskih prevozov v mestnem prometu ter organizaciji in izvedbi šolskih prevozov. Pri tem je svetnik Štefan Čelan izpostavil, da je treba slediti pobudi staršev otrok, ki obiskujejo OŠ Mladika, in jo resno proučiti. Ti so predlagali, da se zaradi ukinitve ene relacije šolskih prevozov doda več postajališč javnega mestnega prevoza, ki ga šolarji od 4. aprila naprej pogosteje uporabljajo. Očitno pa bo v prihodnjih mesecih nekaj političnega prostora namenjeno tudi strategiji za mlade 2016-2020. Pri njej je Nuška Gajšek, svetnica SD dejala, da bi si želela daljšo javno razpravo in ne le 15-dnevno. Več konkretnih številk pa si je zaželela Helena Neudauer, ki je pohvalila osnutek, a dodala, da sta finančno ovrednotenje in način opredelitev načina pridobivanja sredstev nujna. „Sicer bodo to le želje in potrebe na papirju," je še dejala. S tem se je strinjal tudi Če-lan in podal še en predlog, da se v strategijo umesti Stara steklarska, za katero so že odšteli 200.000 evrov za pridobitev vseh ustreznih dovoljenj. Po besedah Čela-na, je bil načrt, da bo tam prostor za mlado ustvarjalnost, a mu ni jasno, ali je to še sploh aktualen projekt. DK Foto: Črtomir Gozni k torek • 26. aprila 2016 Politika Štajerski TEDNIK 9 Ormož, Središče, Sv. Tomaž • Poročilo za GJS ravnanja z odpadnimi vodami Leta 2015 prihodek iz dejavnosti 376.000 evrov Komunalno podjetje (KP) Ormož je v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž izvajalec obvezne gospodarske javne službe (GJS) ravnanja z odpadno in padavinsko vodo: odvajanja in čiščenja ter odvoza grezničnih gošč. Koncesionar je iz GJS odvajanja in čiščenja odpadnih vod v letu 2015 ustvaril za dobrih 376.000 evrov prihodkov. Na dejavnosti odvajanja so beležili prihodke v znesku 254.000 evrov za 296.000 m3 odpadne vode. Obračunska cena za m3 odvajanja odpadne vode je znašala 44 centov, omrežnina 4,5 evra, brez DDV. 110.000 evrov so stroški izvajanja storitev, ki so neposredni prihodek koncesionarja, KP Ormož. 143.000 evrov so zbrali z omrežninami: 116.000 evrov so plačali uporabniki, 27.000 evrov sta omrežnine sofinancirali občini Ormož in Sv. Tomaž. Po drugi strani sta imenovani občini iz naslova omrežnin v obliki najemnine za infrastruk-turno omrežje prejeli 158.000 evrov. Na dejavnosti odvajanja odpadne komunalne vode je bila zabeležena izguba v višini dobrih 35.000 evrov. Iz dejavnosti čiščenja odpadne vode je koncesionar ustva- vali v skladu z uredbo o metodologiji cen, zato so navedene cene storitev in omrežnin veljale samo v občinah Ormož in Sv. Tomaž. Po novem tudi v Središču ob Dravi, kjer so v minulem obdobju zgradili zajeten del kanalizacijskega sistema, cene zaračunavajo v skladu s predpisano metodologijo. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK z novim pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. S Kakšne so nove cene Foto: Komunala Ormož Na območju treh ormoških občin veljajo od 1. aprila nove cene za izvajanje komunalnih dejavnosti. ril dobrih 200.000 evrov prihodkov. Od tega iz storitev GJS 122.000 evrov (prihodek KP) ter iz omrežnin 35.000 evrov. Na dejavnosti so beležili še 45.000 evrov prihodkov iz posebnih storitev. Občini Ormož in Sv. Tomaž sta za najemnino za komunalno infrastrukturo, namenjeno čiščenju odpadnih vod, prejeli 45.000 evrov. Za čiščenje m3 odpadne vode so uporabniki plačevali 62 centov in za omrežnino - priključek vodomera 20 DN - 1,3 evra, brez DDV. V občini Središče ob Dravi cen za ravnanje z odpadno vodo doslej niso zaračuna- Občinski sveti občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž so na minulih sejah potrjevali nove cene za GJS ravnanja z odpadno vodo. Višine omrežnin za odvajanje in čiščenje za leto 2016 so od občine do občine različne. Za priključek vodomera 20 DN so zneski omrežnin za odvajanje odpadne vode naslednji: Ormož 6,25, Središče ob Dravi 12,44 in Sv. Tomaž 5,99 evra. Višina omrežnine se določa glede na vrednost omrežja. Vse tri občine gospodinjstvom in neprofitnim uporabnikom omrežnine subvencionirajo. V občini Ormož znaša subvencija 52,8 odstotka, v občini Središče ob Dravi 76,3 in v občini Sv. Tomaž 50,8 odstotka. Cena za storitev odvajanja po m3 odpadne vode pa znaša 46 centov. Za dejavnost čiščenja znaša v občini Ormož omrežnina za priključek vodomera 20 DN 1,9 evra, v Središču ob Dravi 5,16 in pri Sv. Tomažu 2,78 evra. Tudi te omrežnine so za gospodinjstva in neprofitne uporabnike subvencionirane: Ormož 61,2 odstotka, Središče ob Dravi 68,1 odstotka in Sv. Tomaž 73,3 odstotka. Za m3 čiščenja odpadne vode bo uporabnik plačal 59 centov. Vsi navedeni zneski so brez DDV, ki se za komunalne storitve obračunava po 9,5-odstotni stopnji. t GP PROJECT ING PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol.net létM ČM^ d PmZl ■Hibi Al Sveti Tomaž • Seja v znamenju odlokov Subvencije za male čistilne naprave Občina Sveti Tomaž bo s subvencijami občanom pomagala pri izgradnji malih komunalnih čistilnih naprav. Tomaževski svetniki in svetnice so na aprilski seji potrdili pravilnik o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav v občini Sv. Tomaž. Kot so določili s pravilnikom, za subvencijo lahko zaprosijo občani s stalnim prebivališčem v tomaževski občini, in sicer izven aglomeracij. Upravičeni so nakupa male čistilne naprave velikosti do 50 PE z vključenimi stroški montaže in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Višina subvencije znaša 30 % vrednosti investicije, a ne več kot 800 evrov za posamezno stanovanjsko oziroma večstanovanjsko stavbo. V primeru čiščenja odpadnih voda iz večstanovanjskih stavb z eno malo čistilno napravo je do sredstev upravičena vsaka posamezna stavba, vendar ne več kot do nabavne vrednosti brez DDV. Občina je v letošnjem proračunu za ta namen zagotovila 3.000 evrov. Svetnika Mirka Lovreca pa je pri tem zanimalo, kako bodo uresničili zahteve države, da bodo imela vsa gospodinjstva, ki niso priključena na kanalizacijsko omrežje, do leta 2021 vgrajene male komunalne čistilne naprav. Župan Mirko Cvetko je pojasnil, da je občina dolžna zgraditi kanalizacijsko omrežje le na območju naselja Sveti Tomaž in dela naselja Koračice. Medtem ko bodo gospodinjstva na drugih območjih, kjer torej javne kanalizacije ni oziroma ni predvidena, izgradnjo malih čistilnih naprav morala urediti sama. Večina koncesij poteče aprila 2016 Največ časa pa je občinski svet posvetil obravnavi osnutkov odlokov o občinskih gospodarskih javnih službah. Kot je pojasnil pripravljavec odlokov iz Evropskega pravnega centra Milan Železnik, je obravnava odlokov potrebna zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo in ker namerava občina skupaj z občinama Ormož in Središče ob Dravi izvesti postopek za podelitev koncesije za večino obveznih gospodarskih javnih služb (za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih voda in ravnanje s komunalnimi odpadki). Večina koncesij namreč poteče aprila 2016. Župan je pri tem dodal, da so izven koncesijskih razmerij zadržali vzdrževanje občinskih cest in javnih površin ter ureditev pokopališča. Svetniki so odloke brez večje razprave sprejeli, v nadaljevanju pa so potrdili še osnutek odloka o OPPN za ureditev Medgenera-cijskega centra Sv. Tomaž, ki je podlaga za pripravo projekta ter pridobitev gradbenega dovoljenja. V medgeneracijskem centru, ki naj bi stal pod vrtcem, načrtujejo prostore, namenjene za različne oblike bivanja starejših ter tudi prostore za ostale občane, društva, športne aktivnosti, medgeneracijska druženja in podobno. Monika Levanič Bodo obnovo Cajnkarjeve domačije končali letos? Župan Mirko Cvetko je sicer svetnikom med drugim razložil, kako stojijo zadeve v zvezi z obnovo Cajnkarjeve domačije. Kot je povedal, so izvedli še nekatera dodatna dela, zato bodo z rebalansom morali zagotoviti manjkajoča sredstva. Po njegovih besedah pa bi bilo treba sanirati še ostrešje ter pročelje stavbe, česar pa v tem letu sicer niso planirali. »Kakšni bodo zneski za dokončanje te investicije, vas bom obvestil, vi pa boste povedali, ali dokončamo ali pa še eno leto počakamo in gledamo tako, kot je,« je pri tem še dodal. Največ časa je tomaževski občinski svet tokrat posvetil obravnavi osnutkov odlokov o občinskih gospodarskih javnih službah. Foto: ML 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 26. aprila 2016 Majšperk • SMOTeater navdušil z novo komedijo Gledalci poleteli na krilih smeha Foto: SMOTeater ekipa društva SMOTeatra,« je povedal Kristijan Lovrenčič. In o čem govori komedija, ki jo bodo Majšperčani za vse, ki s(m) o jo zamudili, še uprizorili čez leto? Kot so opisali gledališčniki, V Majšperku so pretekle konce tedna leteli na krilih smeha predvsem zaradi posadke iz društva SMOTeater. Namreč ljubiteljski v igri lahko spoznamo mladega gledališčniki so na oder postavili komedijo Boeing, boeing, avtorja Marca Camolettija, in pod režisersko taktirko Darka Zupanca. povzpetnika Gorazda (Kristijan Režiser letošnje komedije in predsednik društva SMOTeater Darko Zupanc je povedal: »Ponovno smo za naše občane pripravili razgibano komedijo, ki zagotavlja predvsem veliko smeha. Čeprav v začetku ne veš, kakšen bo odziv publike, smo bili že po premieri, ki smo jo letos uprizorili na dan šaljivcev, torej 1. aprila, izredno veseli. Naš cilj, da nasmejemo publiko z željo, da s predstave odidejo predvsem sproščeni, je bil dosežen. Letošnja igra je bila za nas posebna, saj sta krst na odru doživela kar dva nova člana ekipe Katja Marzidovšek in Nejc Lovrenčič. Oba sta se izkazala, predvsem pa je pomembno, da celotna ekipa deluje kot eno, kar je posledica našega trdnega prijateljstva tudi izven odra.« SMOTeater je predstavo ponovil še dvakrat, tako da so v treh uprizoritvah nasmejali približno 500 gledalcev iz Majšperka in okolice. »Vsakemu posebej se zahvaljujejo za ogled predstave, nekateri so si jo ogledali celo večkrat, nikakor pa ne bi šlo brez pomoči občine Majšperk, ki je že z gradnjo nove kulturne dvorane pripomogla, da se je raven kulturnega udejstvovanja v občini vidno izboljšala. Pomembno je tudi, da vodstvo občine vedno prisluhne potrebam društev. Svoj delež k izvedbi predstave so prispevali še Mizarstvo Tajhmajster, frizerski atelje Brico, Reklamni atelje Babšek, Zdravko Mesarič, s. p., Janez Lovrenčič in Mitja Mesarič - vsem se iskreno zahvaljuje Lovrenčič), ki ima kar tri zaročenke - vse tri so stevardese, ki so zaradi narave njihovega dela veliko zdoma. Edina stalnica v Gorazdovem pestrem življenju je gospodinjska pomočnica Marta (Monika Lovrenčič). Zaročenke letijo pri različnih letalskih družbah in na različnih progah. Vse je dodobra premišljeno, nobene nevarnosti ni, da bi se kdaj srečale v njegovem stanovanju. To drži, vse dokler letalske družbe ne uvedejo hitrih boeingov, s čimer se Gorazdov skrbno sestavljen urnik popolnoma poruši. Ravno ko se Američanka (Danijela Se-kej), Nemka (Tamara Kokot) in Francozinja (Katja Marzidovšek) istočasno znajdejo »doma«, pa ga obišče še njegov stari prijatelj Tomaž (Nejc Lovrenčič), s katerim bosta skupaj poskušala obvladovati nastajajoči kaos. Mojca Vtič Lendava • Državno srečanje tamburašev in mandolinistov Zlato Majspercanom, srebro Gorisnicanom V soboto, 16. aprila, je v Lendavi potekalo že 36. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije. Državnega srečanja sta se letos udeležila tudi dva orkestra iz ptujske regije, ki sta se izvrstno odrezala že 20. februarja na regijskem srečanju v Ptuju, in sicer tamburaški orkester KUD Majšperk pod taktirko dirigenta Draga Kleina in tamburaški orkester PD Ruda Severja Gorišnica pod taktirko Damirja Mumleka. Tamburaški orkester Majšperk je prejel zlato priznanje. Predstavili so se s skladbami Sen znala jes, Al-debaran in Memory (iz muzikala Cats), pri kateri se jim je pridružila odlična vokalistka Ana Karne- ža. Gorišniški orkester, s katerim sta nastopila tudi Barbara Prelog (flavta) in Rudi Šantl (vokal), pa je za odigrane skladbe prejel srebrno priznanje. Letošnje srečanje je ocenjevala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Damir Zajec, Tomaž Habe in tokrat prvič Helena Vidic. Vsega skupaj se je na srečanju predstavilo enajst orkestrov in skupin iz celotne Slovenije - trije v revi-jalnem in osem v tekmovalnem delu. Jasmina Rep Majšperški tamburaši so bili na državnem srečanju znova zlati. Foto: Matej Vnuk Ptuj • Mednarodno glasbeno tekmovanje mladih Polona in Eva uspešni na Svireli Med 30. marcem in 17. aprilom je v naši državi potekalo 8. mednarodno glasbeno tekmovanje mladih solistov in komornih skupin Svirel 2016. Foto: arhiv ZGS Ptuj Citrarki Polona Fideršek in Eva Peklar z mentorico Dorotejo Be-denik Gre za največje mednarodno glasbeno tekmovanje v Sloveniji. S 700 prijavljenimi glasbeniki iz 22 držav se Svirel uvršča v središče največjih srednjeevropskih tovrstnih tekmovanj. Cilj kulturnega društva Upol, ki Svirel organizira, je kakovostno, visoko profesionalno, referenčno in objektivno glasbeno tekmovanje, ki mu tekmovalci in stroka zaupajo ter prisegajo nanj. Letošnje tekmovanje je potekalo v prekrasnih ambientih v Goriških brdih (vila Vipolže in grad Dobrovo) in Novi Gorici (kon-katedrala Kristusa Odrešenika). Med mladimi tekmovalci sta bili tudi ptujski citrarki Polona Fideršek in Eva Peklar, učenki Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. V vili Vipolže sta s svojim tekmovalnim nastopom v disciplini brenkal dosegli odlične rezultate. Polona je v kategoriji A dosegla 96,5 točke in prejela zlato priznanje, Eva pa je v kategoriji B dosegla 86 točk in bronasto priznanje. Njuna mentorica je Doroteja Bedenik. Doroteja Bedenik Ptuj, Ljubljana • Slovenski glasbeni dnevi Pozabljena slovenska glasba V slavnostni dvorani ptujskega gradu so pripravili koncert Ansambla musica cubicularis z naslovom Glasba dežele Kranjske v drugi polovici 18. stoletja. Slovenski glasbeni dnevi, ki jih prirejajo v Ljubljani, so tako letos gostovali tudi na Ptuju. Vokalno-instrumentalni ansambel izvaja predvsem starejšo glasbo na ustreznih zgodovinskih glasbilih. V svoje koncertne sporede vključuje manj znana in še neobjavljena dela, pogosto s poudarkom na slovenski glasbeni dediščini. Zasedbo so tokrat sestavljali so-pranistka Bernarda Bobro, Bojan Čičic in James Toll na baročnih violinah, Domen Marinčič na baročnem violončelu in Tomaž Sevšek na čembalu in orgelskem poziti-vu. Na program so uvrstili glasbo skladateljev slovenskega rodu ali tistih, ki so v 18. stoletju delovali na ozemlju današnje Slovenije, ter skladbe iz rokopisov, ohranjenih na Ptuju in v Novem mestu. V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju se je ohranila zbirka enaintridesetih koncertov za glasbila s tipkami in solistične zasedbe godal skladatelja Johanna Geor-ga Zechnerja. Rokopisi verjetno izvirajo iz zasebnega arhiva grofa Josepha Bernharda von Attemsa iz Dornave. Takšni koncerti so bili takrat še razmeroma redki, zato je ptujska zbirka v srednji Evropi edinstvena. Ptujska knjižnica pa hrani tudi štiri čembalske koncer- te Georga Christopha Wagenseila, enega od utemeljiteljev dunajskega klasicizma. Na program so uvrstili še dela Amandusa Ivančiča, Antona Tomaža Linharta, Mavrici-ja Pohma, Jakoba Frančiška Zupana in neznanega skladatelja. Slovenski glasbeni dnevi so eden najpomembnejših vsakoletnih glasbenih dogodkov v državi, dela domačih skladateljev pa tokrat predstavljajo že enaintride-setič. »Ne le skladb iz železnega repertoarja slovenske glasbene zakladnice, temveč tudi tistih, ki pozabljene ležijo v nekaterih arhivih, kot tudi najkakovostnejših stvaritev sodobne slovenske glasbene ustvarjalnosti,« pojasnjuje Jernej Weiss iz programskega odbora. Poleg koncertov so pripravili tudi muzikološki simpozij, predstavitev strokovne monografije o dirigentu Marku Munihu ter razstavo del slikarja Borisa Zaplatila. Eva Milošič Ansambel musica cubicularis je nastal leta 2004 kot trio in se kmalu razvil v dinamični sestav. Foto: EM Rokomet Kapetan Ormoža zadel za točko v zadnji minuti Strani 12 Rokomet Gorišnica slavila z golom Valenka v zadnji sekundi Stran 12 Nogomet Na Ptuju odlična nogometna predstava Stran 13 Nogomet Zmaga Aluminija izražena s premalo razliko Stran 13 Tenis Rola v Italiji ugnal 1. nosilca Stran 19 Karting Na uvodu dve zmagi za AMD Hajdina Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 31. krog Dva gola prejeli v treh minutah STRELCA: 1:0 Dangubic (73.), 2:0 Boccaccini (75.). KRKA: Mitrovic, Bogdan, Vučkic, Boccaccini, Marotti, Brkljača (od 66. Majcen), Fuček, Kostanjšek, Welbeck, Potokar (od 85. Mojstro-vič), Dangubic (od 74. Peric). Trener: Miloš Kostič ZAVRČ: Kovačic, Antic, Mužek, Jakšic, Rogač, Cvek (od 50. Agbo-yi), Pihler, Kokorovic, Glavica (od 60. Golubar), Matjašič, Dodlek (od 77. Tišma). Trener: Slavko Matic. Novomeščani so se po sedmih tekmah brez zmage znova razveselili treh točk, s katerimi ostajajo v igri za skok z zadnjega mesta lestvice. Tokrat so ugnali Za-vrč, ki ostaja pri eni sami spomladanski zmagi, brez nje pa je že peto tekmo zapovrstjo. Ima pa na petem mestu še vedno osem točk prednosti pred tokratnim tekmecem. Uvod tekme je bil miren, ekipi sta igrali večinoma med obema kazenskima prostoroma. Prvi je malce nevarneje zagrozil Matteo Boccaccini, ko je po kotu s strelom z glavo za malo zgrešil cilj. Tri minute pozneje je imela Krka še eno priložnost, iz neposredne bližine jo je zapravil Luka Bogdan. Isti igralec je znova ogrozil zavr-ška vrata v 36. minuti, a je po prostem strelu z desne strani z glavo meril malce premalo PRVALiGA TelekomSIovenije Krčani pomagali, Koprčani preprečili skok Maribora na vrh V soboto so bile na sporedu tri srečanja 31. kroga, na vseh treh pa so točke osvojili gostje. Največje presenečenje so pripravili Krčani, ki so slavili sredi Stožic. Menjave v vrstah Olimpije (trener, športni direktor) so pustile posledice tudi v igri prvega moštva, da ni uspelo ugnati Krškega, ki ima močan mariborski pridih (Hotič, Kramarič ...). Prav slednji je bil strelec edinega zadetka na tem srečanju. Poraz »zmajev« je Mariborčanom ponudil možnost za skok na vrh tabele, a do tega ni prišlo ... Vijoličastim je to preprečila ekipa z dna lestvice - Koper. Tragični junak srečanja je bil Novakovič, ki je sicer zadel dvakrat, na koncu pa v 90. minuti ni izkoristil priložnosti za zmago. Po tekmi so svoje nezadovoljstvo s predstavo znova izkazali člani »navijaške skupine« Viola. Če si pravi navijač, potem navijaš za svoj klub v dobrem in slabem; Viole pa bi le ob dobrem, sicer bi vdirale na treninge in obračunavale z igralci (klofuta Ibraimiju), preskakovale ograje in »debatirale« z igralci, klub pa njihove prekrške na tekmah plačuje v desettisočih evrov?!? Domžalčani so z zmago v Velenju storili velik korak k osvojitvi 3. mesta, domačinom pa preprečili peto zaporedno zmago. V dobri seriji so tudi Celjani pod vodstvom novega trenerja Roberta Pevnika. Po uvrstitvi v finale Pokala Slovenije so slavili še v Novi Gorici in se nekoliko umaknili iz nevarne cone obstanka ter povečali izenačenost na sredini lestvice (štiri ekipe v razmiku dveh točk). Na začelju kljub remiju in zmagi ostajata Koper in Krka, ki sta najresnejša kandidata, da tam tudi ostaneta. REZULTATI 31. KROGA: Krka - Zavrč 2:0 (0:0); Maribor - Koper 2:2 (1:0); strelci: Novakovič (41., iz 11-m), 1:1 Štromajer (71.), 1:2 Andrejašič (75.), 2:2 Novakovič (87.); Gorica - Celje 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Podlogar (25.), 1:1 Kavčič (39.), 1:2 Podlogar (62.); Rudar - Domžale 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Repas (41.), 1:1 S. Babic (76.), 1:2 Mance Olimpija strelec: 0: 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. DOMŽALE 4. GORICA 5. ZAVRČ 6. RUDAR 7. KRŠKO 8. CELJE 9. LUKA KOPER 10. KRKA 31 18 8 5 31 17 10 4 31 13 10 8 31 13 6 12 31 9 10 12 31 10 7 14 31 10 7 14 31 8 11 12 31 8 7 16 31 7 8 16 65:21 69:29 43:27 41:41 30:37 30:45 22:44 26:43 33:49 25:47 natančno. Gosti posebej nevarni niso bili, razburil jih je le sodnik Rade Obrenovič, ko v 44. minuti ni dosodil enajstmetrovke po domnevnem igranju z roko Mihe Kostanjška. V drugem polčasu gledalci prav tako niso videli posebej razburljive predstave, streli proti enim in drugim vratom pa so bili redki. V 73. minuti pa se je izid vendarle spremenil. Na veselje domačih navijačev je povedla Krka, potem ko je Filip Dangubic tudi z nekoliko sreče na robu kazenskega prostora prišel do žoge in nato v medsebojnem dvoboju z Matijo Kovačicem rutinirano zadel - 1:0. Le dve minuti pozneje so Novomeščani vodstvo podvojili, po kotu je žoga na drugi vratnici padla točno na nogo Italijanu Boccacciniju, ki je tako ob slabem pokrivanju branilcev Zavrča dosegel svoj prvenec v Krkinem dresu. V zaključku tekme je Krka nadzirala potek igre, Zavrč pa je bil Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča tudi proti Krki niso našli poti do zmage, ki jo čakajo že pet krogov. premalo konkreten za spre- po napornih sredinih 120 Zavrč bo v naslednjem kro-membo izida. Zagotovo se je minutah pokalnega srečanja gu že v petek gostil Gorico. igralcem poznala utrujenost z Mariborom. sta, JM Miloš Kostič, trener Krke: »Že na nekaterih prejšnjih srečanjih nismo igrali slabo, a nismo bili uspešni. Tokrat se nam je naporno delo na treningih obrestovalo, pokazali smo agresiven nogomet, dosegli dva zadetka in zasluženo zmagali.« Slavko Matic, trener Zavrča: »Za nas je bil boljši prvi polčas, ko bi lahko v nekaterih situa- cijah bolje zaključili napade. V drugem polčasu smo bili do prejetega gola enakovredni, dve napaki pa sta nas oddaljili od zmage. Poleg vseh drugih težav s poškodbami in kartoni me skrbi poškodba Cveka, ki je pomemben člen naše ekipe. Po naporni seriji tekem je sedaj čas za regeneracijo, nato pa še pet tekem do konca sezone.« Nogomet • NK Zavrč Pismo javnosti NK Zavrč Krško 0:1 (0:0); 1 Kramarič (61.). V NK Zavrč so se po sredinem porazu proti Mariboru v Pokalu Slovenije (po rednem delu 2:1 za Maribor, po podaljških 5:1, op. a.) precej razburjali na račun sojenja sodnika Nejca Kajta-zoviča iz Kranja; predvsem je bila - milo rečeno - sporna izključitev igralca Zavrča Mi-ketiča v 75. minuti. Njihovo mnenje je, da je dogodek neposredno vplival na končni izid srečanja in izpad Zavrča iz pokalnega tekmovanja. Na javnost so glede tega naslovili pismo. »Nogomet je igra in v igri so prisotni vzponi in padci, zmage in porazi. Ob porazih ni težko priznati, da je nasprotnik boljši, mu seči v roko in čestitati. Težko pa je pogledati v oči nekomu, ki je (ne)namer-no vplival na dogajanje na igralni površini, mu seči v roko in pogoltniti občutek krivice. Prav to je razlog, da smo se odločili spregovoriti, opozoriti na napake nedotakljivih delivcev pravice. Morda smo pogrešali ravno to - preprosto nevtralno sojenje. /.../ Ni naša navada, da po tekmah dodatno odpiramo problematične trenutke, opozarjamo na napake in s prstom kažemo na krivca. Ni navada, a tokrat bomo naredili izjemo in javno izrazili bolečino, ki je posledica krivičnega razpleta polfinal-nega obračuna za Pokal Slovenije. Zavedamo se, da s svojimi besedami ne moremo spremeniti ničesar, a hkrati upamo, da bodo le-te odprle oči tistim, ki cenijo slovenski šport, ki ljubijo nogomet. /. / Nevtralni delivec pravice ne bi segel v žep in v 75. minuti (grozovitih 45 minut pred koncem!) pokazal igralcu rdeči karton. Dvakrat rumeni karton, obakrat zelo hitra in prepričljiva reakcija sodnika. Zdelo bi se, da je fant za takšno kazen na tako pomembni (in predvsem zelo izenačeni) tekmi, storil resen prekršek. Prerana sodniška odločitev za poseg po tistem kartonu, domnevno simuliranje in odločena tekma. Preprosto. Pravično? To odločitev prepuščamo vsakemu posamezniku. /.../ ŠD Zavrč Motokros • Dirka za DP Gajser prvi na polikani progi pod Skednjem Pod viaduktom Škedenj pri Slovenskih Konjicah so mo-tokrosisti nastopili na drugi dirki za državno prvenstvo. Kljub napovedanemu dežju je vreme zdržalo, gledalci pa so lahko uživali v predstavah najboljših motokrosistov, med katerimi je bil tudi Tim Gajser. Ta se jim je za podporo zahvalil z zmago v razredu open. Na dirki je sodelovalo 73 motokrosistov, med najbolj zvenečimi imeni pa so manjkali Jernej Irt, Klemen Ger-čar in Toni Mulec; prva dva okrevata po poškodbah, zadnjega pa je »pokosila« viroza. Kljub okrnjeni zasedbi v prestižnem razredu open so gledalci videli zanimivo dirkanje. Gajser je pokazal, zakaj je trenutno le tri točke v zaostanku za vodilnim v skupnem seštevku svetovnega prvenstva v razredu MXGP. Z dvema atraktivnima vožnjama je prikazal svoje mojstrstvo in navduševal gledalce ob stezi, v boksih pa ohranil pregovorno prijaznost in odprtost do navijačev. Odličen »trening« »Proga je bila odlično pripravljena, kar malce preveč polikana za moj okus, saj najraje dirkam in treniram na stezah, kjer je veliko kanalov in grbin. Na koncu, ko je padlo nekaj dežja, so se razmere poslabšale in je na nekaterih delih postalo zelo spolzko, zato je bilo treba voziti nekoliko previdneje. A vseeno je bil to odličen trening, dobra dirka, kjer me je pozitivno presenetil Aljoša Molnar, ki je nekaj krogov držal odličen tempo,« je povedal Gajser. Na koncu je bil drugi Luka Kutnar, tretji pa Peter Irt. Naslednja dirka za DP bo že čez tri dni. Najboljši domači motokrosisti in nekaj gostov iz tujine bo »okupiralo« stezo v Stranski vasi pri Semiču. sta Krka - Zavre 2:0 (0:0) 12 Štajerski Šport torek • 26. aprila 2016 Rokomet • 1. NLB Leasing liga Kapetan zadel za točko v zadnji minuti Jeruzalem - Dobova 31:31 (17:18) JERUZALEM: Balent 7 obramb, Šutalo 1 obramba; Kavčič 3, Horvat 2, Bogadi 5, Raduj-kovic 5, Čudič 9 (5), Grabovac, Žižek Cvetko, Žuran, Ozmec, Gri-zolt, Petrovič, Mesaric 1, Rajšp 1, Cirar 5. Trener: Saša Prapotnik. DOBOVA: Blaževič 4 obrambe, Supančič 2 obrambi; Miklavčič 5, Dražetič 8 (5), Zafran 3, K. Hu-mek, Rožman, L. Humek, Sefero-vic 7, Baznik, Kučič 1, Kaučič 3, Koprivc 3, Ferkulj, Bezgovšek 1, Hotko. Trener: Aleš Sirk. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 10/6; Dobova 5/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Dobova 12 minut. Tekma med Jeruzalemom in Dobovo ni odločala o ničemer, saj sta si obe ekipi že zdavnaj zagotovili obstanek, Ormožanom pa so težave s poškodbami preprečile enakovredno kosanje s preostalimi ekipami za uvrstitev v Ligo za prvaka. Znova je pri vinarjih zaradi poškodb Roka Žurana, Jureta Kocbeka in Tilna Kosija manjkala cela zunanja linija. Gostitelji so si srčno želeli zmage že zaradi slovesa od aktivnega igranja Siniše Radujkovica, na drugi strani pa je Dobova na Har-dek prispela sproščena ter bila na koncu celo bližje zmagi od jeruzalemčkov. Začetek tekme je minil v znamenju izenačene igre na obeh straneh. Do 12. minute je bil izid sedemkrat poravnan (7:7). Prvič so se gostje gostiteljem oddaljili v 15. mi- nuti po seriji treh zaporednih zadetkov (7:10). Do odmora je četi trenerja Saša Prapotni-ka v 28. minuti celo uspelo povesti za en gol (17:16). Z zadetkoma Seferovica in Dra-žetiča so gostje na kratek počitek odšli z golom prednosti Rokomet • 1. B SRL Drava do zmage v zaključku, Gorisnica z golom Valenka v zadnji sekundi Alples Železniki - Drava Ptuj 18:26 (11:10) DRAVA PTUJ: Cvetko 4, Janže-kovič 3, Mlač - Černe, Jensterle 6. Bračič, Maroh 2, Krasnič, Be-denik, Sabo, Hrupič 5, Bedeti 2, Rosič, Jerenec 3, Šalamun 1, Žuran, Belec; Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Drave so na gostovanju v Železnikih odigrali specifično tekmo, v kateri se jim je Alples dolgo časa uspešno upiral. A so jih Ptujčani proti koncu tekme 1. B SRL (m) REZULTATI 24. KROGA: Mo- kerc Ig - Črnomelj 18:24, Alples Železniki - Drava Ptuj 18:26, Dol Tki Hrastnik - Krim 30:28, Radeče Mik Celje - Grosuplje 43:36, Škofljica Pekarna Pečjak - Mo-škanjci Gorišnica 30:31, Krško -Herz Šmartno 28:32, Sviš Ivanč-na Gorica - Brežice (26. 4.). 1. DOL TKI HRASTNIK 24 19 3 2 41 2. DRAVA PTUJ 24 18 3 3 39 3. HERZ ŠMARTNO 24 17 3 4 37 4. KRIM OLIMPIJA 23 16 2 5 34 5. BREŽICE 23 14 5 4 33 6. ČRNOMELJ 24 13 3 8 29 7. SVIŠ IVANČNA G. 23 11 3 9 25 8. KRŠKO 24 11 2 11 24 9. RADEČE CELJE 23 8 2 13 18 10. MOKERC-IG 24 8 1 15 17 11. MOŠKANJCI-G. 24 6 3 15 15 12. ŠKOFLJICA PEČJAK24 5 0 19 10 13. ALPLES ŽELEZNIKI24 2 1 21 5 14. GROSUPLJE 24 1 3 20 5 popolnoma nadigrali in prišli do visoke zmage. V prvem polčasu je bil izid v glavnem ves čas zelo izenačen. Gostje so obračun začeli z obrambo 5-1, a so jo med prvim delom spremenili v 6-0. Obramba je delovala solidno, prav tako je bil na pričakovanem nivoju vratar Belec, ni pa stekla igra v napadu. V njej so imeli Ptujčani precej smole z zadetimi vratnicami in tudi zgrešenimi čistimi streli, kar so izkušeni igralci Alplesa znali izkoristiti. Predvsem po zaslugi v napadu razpoloženega Pfaferja, ki je dal štiri gole, so polčas dobili z 11:10. Trener Ivan Hrupič je že v prvem delu iskal čim bolj razpoložene igralce, potem ko nekaterim nosilcem igre ni šlo najbolje od rok. Še zmeraj poškodovani Hrupič je potegnil ekipo naprej ob koncu prvega in v začetku drugega polčasa. Domačini so zadnjič izenačili na 16:16 v 44. minuti tekme, nakar je sledilo 12-mi-nutno obdobje izredne igre Ptujčanov in delni rezultat v njihovo korist 9:0. V tem obdobju je fantastično delovala obramba na čelu z Belcem, steklo je tudi v napadu, kjer so bili uspešni Cvetko, Jere-nec, Jensterle, Janžekovič in Hrupič. Vse skupaj je prineslo rezultat 16:25 in tekma je bila odločena. Ptujčani so dosegli novo pomembno zmago in po porazu Krima Olimpije proti Dolu TKI Hrastnik so sedaj blizu cilja, ki pomeni preboj v 1. A-ligo. A do konca sta še dve tekmi, ki ju morajo varovanci trenerja Ivana Hrupi-ča odigrati stoodstotno, da bodo prišli do zgodovinskega uspeha. V klubu si želijo s pozitivnim ekipnim duhom ostati neporaženi v celotnem spomladanskem delu prvenstva. David Breznik Škofljica Pekarna Pečjak - Moškanj-ci Gorišnica 30:31 (15:15) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Kovač 12, M. Bedrač 3, Valenko 5, Balas 4, Ozmec, Tement, Žuran, Preac, Stopar 4, Koštomaj 2, Geč 1. Trener: Boštjan Strašek. Letos so imeli rokometaši Moškanjcev-Gorišnice kar nekajkrat smolo in so nekaj točk izgubili v izdihljajih tekem, tokrat pa se jim je vse vrnilo z obrestmi. V Škofljici so tri minute pred koncem zaostajali za dva zadetka, nato pa jim je uspel izjemen preobrat, zmagoviti zadetek pa je Valenko dosegel prav v zadnji sekundi srečanja. Zmaga je vredna še več, saj Dobova pa za dva zadetka (v šestih primerih). V 57. minuti je Jeruzalemu kazalo slabo, saj je zaostajal za dva gola (29:31), vendar je gostiteljem do konca uspelo preko Gašperja Horvata in kapetana Bojana Čudica izid poravnati na končnih 31:31. Kapetan Čudič je Jeruzalemu točko zagotovil iz sedemmetrovke v 60. minuti. Na koncu so se gostje pritoževali nad nekaterimi sodniškimi odločitvami. Ormožani so sezono na domačem igrišču končali z devetimi zmagami, enem remiju (Dobova) in tremi porazi (Celje, Krka, Gorenje) in so si že zagotovili 8. Mesto. V petek, 29. aprila, ob 19.00 je pred njimi še zadnja tekma - v gosteh pri Izoli. KU 1. NLB leasing liga REZULTATI 26. KROGA: Jeruzalem Ormož - Dobova 31:31 (17:18), Krka - Gorenje Velenje 26:31 (11:18), Slovan - Maribor Branik 23:29 (14:13), Slovenj Gradec - Trimo Trebnje 23:32 (14:14), Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško 28:33 (15:16), Riko Ribnica - Istrabenz plini Izola 32:26 (16:7), Urbanscape Loka - Sevnica 39:18 (19:10). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 26 24 1 1 49 2. GORENJE VELENJE 26 24 1 1 49 3. MARIBOR BRANIK 26 18 1 7 37 4. RIKO RIBNICA 26 15 1 10 31 5. KOPER 2013 26 15 1 10 31 6. URBAN. LOKA 26 14 2 10 30 7. KRKA 26 14 1 11 29 8. JERUZ. ORMOŽ 25 12 1 12 25 9. TRIMO TREBNJE 26 11 2 13 24 10. DOBOVA 26 7 3 16 17 11. ISTRA. PLINI IZOLA25 6 3 16 15 12. SLOVENJ GRADEC 26 4 4 18 12 13. SLOVAN (-1) 26 4 1 21 8 14. SEVNICA 26 2 0 24 4 Foto: Črtomir Goznik Siniša Radujkovic (modri dres) je na svoji zadnji tekmi v dresu Jeruzalema Ormoža dosegel pet zadetkov. (17:18). Že po rezultatu je jasno, da se ekipi nista preveč posvečali igri v obrambi, ob tem pa tudi nobena v golu ni imela razpoloženih vratarjev. Tudi 2. polčas je bil izjemno izenačen. Ormožani so največ vodili za en (24:23), so Gorišničani na gostovanje odpotovali brez Lozinška, ki ima v rumeno-črni vrsti pomembno vlogo. Gostje so v zadnjem obdobju v res dobri formi, te podobe ne more skaziti niti poraz proti Dolu Hrastniku preteklo sredo na domačem terenu. Kot je večkrat dejal strateg Strašek, je obstanek v ligi že zdavnaj zagotovljen, zato lahko sedaj fantje neobremenjeno pokažejo vse, kar znajo, in tako je bilo tudi tokrat. Srečanje je bilo sicer pričakovano dokaj izenačeno, gostje so v prvem delu vodili največ za tri zadetke: 6:9 v 15. minuti in 10:13 v 24. minuti. Polčas se je končal z neodločenim izidom. Drugi polčas je bil še bolj izenačen, v 46. minuti pa so rumeno-čr-ni povedli z 22:25. Domačini so se na krilili Nereda (skupaj 10 golov) vrnili in tri minute pred koncem povedli s 30:28. Ko je vse že spet kazalo na nesrečen poraz Štajercev, so se ti izjemno odzvali, ohranili mirno kri in z izjemnim preobratom prišli do zaslužene zmage ter novega para točk. Sledi praznični premor, rokometaši v 1. B-ligi pa se bodo na parket vrnili 7. maja, ko bo ekipa Moškanjcev-Go-rišnice doma gostila moštvo Mokerca-Iga. Moštvi sta sosedi na lestvici, rumeno-črni pa bi z zmago ujeli ekipo z Iga. tp Rokomet • 2. SRL (m) Zmaga za konec Velika Nedelja - Metlika 35:29 (16:11) RK VELIKA NEDELJA: Preac 13 obramb, D. Zorec 5 obramb, P. Zorec 2, Bombek 4, Topolovec 6, Mavrič 5, Bezjak, Kolmančič 10, Lukman 3, Hanželič, Loren-čič 1, Bokša 1, Vukan 3, Gašič, Marin 3. Trener: Darjan Mesarec. Zadnjo tekmo sezone so rokometaši Velike Nedelje odigrali proti ekipi Metlike, s katero so v jesenskem delu v gosteh izgubili za tri zadetke. Tokrat so bili Velikonedelj-čani kot gostitelji boljši in so na prvenstveni razpredelnici prehiteli Metliko za končno 5. mesto. Domači so bili odločeni, da sezono končajo z zmago. Tekma je potekala povsem po željah Velikonedeljčanov, saj so povsem nadzorovali tekmo in si po 30 minutah priigrali pet zadetkov prednosti. Osrednja figura prvega dela je bil vratar Tadej Preac, saj je ubra- 2. SRL (m) REZULTATI 18. KROGA: Velika Nedelja - Metlika 35:29 (16:11), Cerklje - Pomurje 34:32 (19:17), Arcont Radgona - Radovljica 28:30 (13:14), Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Rudar 22:18 (11:9). 1. RUDAR 16 12 0 4 24 2. CERKLJE 16 11 0 5 22 3. AJDOVŠČINA 16 10 1 5 21 4. JADRAN 2009 16 8 1 7 17 5. VELIKA NEDELJA 16 8 1 7 17 6. METLIKA 16 8 0 8 16 7. ARCONT RADGONA 16 6 2 8 14 8. RADOVLJICA 16 3 1 12 7 9. POMURJE 16 2 2 12 6 nil kar 10 strelov. Tudi v drugem polčasu je bila prednost iz prvega dela povsem pod nadzorom, čeprav so domači veliko menjali, saj so priložnost za igro dobili vsi igralci. Ko so gostje v 55. minuti zaostanek znižali na -3, so domači zopet dodali plin in tekmo uspešno pripeljali do konca. UR Ocena sezone »V Veliki Nedelji smo prepričani, da bi lahko dosegli več; če k osvojenim točkam dodamo še tiste, izgubljene v svoji dvorani, bi prvenstvo končali na drugem mestu. Sedaj se začne sestavljanje ekipe za prihodnjo sezono. In če vemo, da kar nekaj igralcev odhaja na fakultete in razmišljajo o prenehanju igranja, je pred vodstvom kluba velik izziv. Prepričani smo, da bomo našli rešitev tudi za te težave,« so zapisali iz RK Velika Nedelja. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Velike Nedelje so sezono 2015/16 v 2. ligi končali na 5. mestu. torek • 26. aprila 2016 Šport, šport mladih Nogomet • 2. slovenska liga Na Ptuju odlična predstava s fantastičnim zaključkom, zmaga Aluminija izražena s premalo razliko Šport, Sport mladih Ustava s fantastičnim zaključkom, ažena s premalo razliko Foto: Črtomir Goznik 20-letni Anton Rogina (Aluminij, rdeči dres) je v Kranju dosegel svoj prvi zadetek v sezoni. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave in Doba so odigrali eno najboljših tekem te sezone v 2. ligi; daljši konec so potegnili Ptujčani. Na fotografiji v modrem dresu strelec prvega zdetka na tekmi Rok Kidrič. Drava Ptuj - Roltek Dob 3:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Kidrič (2.), 1:1 Račič (82.), 2:1 N. Čeh (85.), 2:2 Mirtič (89.), 3:2 Zorko (93.). DRAVA: Musič, Majer, Roj, Lonzarič, Tomažič Šeruga, Vindiš (od 79. A. Čeh), Romih, Pauko, Perger (od 72. Krajnc), N. Čeh, Kidrič (od 46. Zorko). Trener: Damjan Vogrinec. ROLTEK DOB: Avsec, Če-šnjevar (od 76. Smiljanič), Ne-manič, Mirtič, Račič, Kunstelj (od 89. Mešanovič), Leskovar, Kukavica, Lukanc, Lunder, Čre-tnik. Trener: Damjan Romih. Približno 250 gledalcev, ki so v soboto popoldan prišli na mestni stadion, je zagotovo zadovoljnih odšlo proti domu, saj sta ekipi Drave in Doba prikazali (za 2. ligo) izjemno predstavo. Posebej navdušujoč je bil zaključek dvoboja, ko se je tehtnica po izjemnih zadetkih ene in druge ekipe nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Ptujski klub z izjemno dolgo in bogato tradicijo bi si ob podobnih predstavah vsekakor zaslužil večjo podporo ljubiteljev nogometa in celotne okolice, v kateri deluje. Ekipa Drave je med tednom izgubila pokalno srečanje z Vidmom, tudi srečanje z Dobom je začela oslabljena -zaradi kartonov sta manjkala Rešek in Roškar. Kljub temu je bil start odličen, saj je po-vedla že v 2. minuti: podajo N. Čeha s strani je odlično zaustavil Kidrič in jo iz bližine mimo vratarja poslal v gol - 1:0. Prejeti zadetek je goste vzpodbudil k bolj angažirani in kombinatorni igri. Plod te sta bili dve lepi priložnosti, a ju Kukavica in Lukanc nista uspela realizirati - pri strelu prvega se je izkazal domači vratar Musič. Po 25 minutah so varovanci Damjana Romiha vzpostavili ravnotežje in tudi sami izpeljali nekaj obetavnih akcij. Ob polčasu je namesto edinega strelca vstopil Zorko, igra pa je bila še bolj tekoča na obeh straneh. Glavni pobudnik akcij domače ekipe je bil kapetan Nastja Čeh, ki je v 51. minuti poskusil s strelom (blokiran), nato pa je dvakrat idealno podal v sredino, kjer pa Zorko (55. minuta) in Pauko (66. minuta) nista uspela zadeti. Za zapravljene priložnosti so bili domačini kaznovani v 82. minuti, ko je po dolgi akcijo do žoge na kakšnih 25 metrih prišel Ra-čič, močno streljal in zadel zgornji kot gola nemočnega vratarja Musiča - 1:1. Sledil je ekspresen odgovor domače ekipe, ki ga je sam pripravil Nastja Čeh: nad njim je bil storjen prekršek na oddaljenosti 25 metrov od gola, iz prostega strela pa je nato preko živega zidu natančno zadel v zgornji kot - 2:1. Veselje na tribuni pa se še ni prav poleglo, ko so znova pritisnili gostje. Izvedli so tri zaporedne kote, po zadnjem v 89. minuti se je v sredini najbolje znašel Mirtič in zadel za novo izenačenje - 2:2. A tudi to še ni pomenilo končnega rezultata res izjemne tekme. V zadnji minuti sodnikovega podaljška je Drava kombinirala na levi strani, po predlož-ku se je v sredini Rok Zorko spretno izognil prepovedanemu položaju, lepo sprejel žogo in jo poslal v gol - 3:2! Tekma je bila za Ptujčane vsekakor najboljša možna napoved za prihajajoči nedeljski dvoboj z Aluminijem v Kidričevem. Triglav Kranj - Aluminij 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Škoflek (47.), 0:2 Rogina (58.). TRIGLAV KRANJ: Džafic, Kr-cic, Robnik, Šturm, Udovič (od 46. Poplatnik), Mlakar (od 75. Jurišic), Jugovar (od 46. Stoku-ča), Šmit, Gvardjančič, Bojic, Bukara. Trener: Siniša Brkic. ALUMINIJ: Janžekovič, Tur-kalj, Topolovec, Čeh, Damiš, Vrbanec, Rogina, Krljanovic, Kurež (od 73. Petrovič), Škoflek (od 82. Križan), Bizjak. Trener: Bojan Špehonja. Nedeljski obračun najuspešnejših ekip spomladanskega dela prvenstva je zasluženo pripadel Kidričanom. Ti spomladi še naprej ostajajo neporaženi, na sedmih srečanjih so dosegli pet zmag in dva remija (drugi najuspešnejši so sedaj Ptujčani - štiri zmage, trije remiji). Bojan Špehonja je srečanje v Kranju začel s preverjeno postavo z zadnje tekme, le namesto Petroviča je začel Vrbanec, ki se je v ekipo vrnil po odsluženi kazni zaradi sedmih rumenih kartonov. Gostje so bili od vsega začetka v dominantnem položaju, več so imeli žogo v svoji posesti, iz česar so uprizarjali številne nevarne napade. Pove-dli bi lahko v 12. minuti, a se je z obrambo izkazal domači vratar Džafič, v 17. minuti pa je po strelu Turkalja z glavo žogo z golove črte izbil Šmit. Izmed nevarnih akcij Aluminija v 1. polčasu velja izpostaviti še dve priložnosti Kureža iz protinapadov ter vratnico Škofleka: v 37. minuti je Krlja-novič izvajal kot, Turkalj je na oddaljenejši vratnici skočil in žogo preusmeril proti Škofle-ku in ta jo je iz bližine poslal v vratnico. Domačini so imeli na drugi strani le nekaj manj nevarnih strelov od daleč, a za Janžekoviča prave nevarnosti ni bilo. Številne zapravljene priložnosti se Kidričanom niso maščevale, saj so na začetku drugega polčasa v zadetek spremenili že prvo. V 47. minuti je domača obramba naredila napako, Škoflek se je po podaji iz ozadja znašel sam pred Džafičem in ga ru-tinirano premagal - 0:1. Pet minut kasneje so imeli varovanci Siniše Brkiča najlepšo priložnost na tekmi, a je Po-platnik le za trenutek zamudil, da bi žogo po strelu Šmita poslal v mrežo. To je bilo vse, kar je ekipa Triglava zmogla na tej tekmi, v nadaljevanju je na igrišču obstajala le še ena ekipa - Aluminij. V 58. minuti je bilo že 0:2: Rogi-na je v nasprotnem napadu lepo sprejel žogo, preigral branilca Triglava in natančno zadel v polno. Kidričani so v nadaljevanju zapravljali lepe, odlične in izjemne priložnosti (Kurež dvakrat, Bizjak enkrat sam pred golom, Škoflek zadel vratnico ...), kljub temu pa povsem suvereno nadzirali tekmo. Njihova zmaga niti v trenutku ni bila ogrožena, saj Štajrnhi 13 Pri vrhu vedno bolj razburljivo 23. krog je zaradi dveh medsebojnih obračunov klubov z vrha lestvice prinesel nekoliko spremenjeno razmerje moči. Poraz vodilnih Radomeljčanov sta z zmagama izkoristila Drava (četrta zaporedna zmaga) in Aluminij in se jim približala na dve oz. pet točk razlike. Do konca pa so še štirje krogi ... Največje presenečenje kroga so pripravili Veržejci, ki v gosteh igrajo veliko bolje kot doma. Tokrat so presegli sami sebe in vodilni ekipi lige zadali šele četrti poraz v sezoni. Odločeno pa ni niti v spodnjem delu lestvice, kjer sta slavili ekipi z dna, Tolmin in Šenčur. Prvim je do zmage s tremi goli izjemno pomagal Dejan Sokanovič, v gorenjskem derbiju pa je bil Šenčur boljši od Zarice. Slednja je tako znova v težavah . REZULTATI 23. KROGA: Drava Ptuj - Roltek Dob 3:2 (1:0); Triglav Kranj - Aluminij 0:2 (0:0); Šenčur - Zarica Kranj 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Burkeljca (13.), 2:0 Cesar (88.); Kalcer Radomlje - Farmtech Veržej 2:3 (2:1); strelci: 0:1 Mauko (5.), 1:1 Kosec (28.), 2:1 Cerar (40.), 2:2 Kouter (73.), 2:3 Kouter (78.); TKK Tolmin - Ankaran 3:1 (2:0); strelci: 1:0 De. Soka-novic (7.), 2:0 De. Sokanovic (14.), 3:0 De. Sokanovic (68.), 3:1 Zlatič (83.). 1. KAL. RADOMLJE 23 13 6 4 42:20 45 2. DRAVA PTUJ 23 12 7 4 36:26 43 3. ALUMINIJ 23 11 7 5 45:28 40 4. TRIGLAV KRANJ 23 10 7 6 41:23 37 5. ROLTEK DOB 23 9 5 9 36:31 32 6. FARMT. VERŽEJ 23 8 7 8 36:43 31 7. ANKARAN 23 6 6 11 24:39 24 8. ZARICA KRANJ 23 5 7 11 19:40 22 9. TKK TOLMIN 23 5 6 12 32:38 21 10. ŠENČUR 23 4 6 13 29:52 18 so v obrambi delovali zbrano in domačinom niso puščali prostora za zaključke akcij. To je bila v tretjem poskusu prva zmaga Aluminija proti Triglavu v sezoni (3. krog: Aluminij - Triglav 2:2, 12. krog: Triglav - Aluminij 1:0). Zasluženo . V nedeljo, 1. maja, bo v Kidričevem obračun lokalnih rivalov, Aluminija in Drave. Jože Mohorič Judo • Danrho cup 2016 Damijan Vogrinec, trener Drave: »Tekma je bila izredno šokantna: ko smo mislili, da imamo vse pod kontrolo, smo prejeli zadetek iz velike razdalje za 1:1 in takrat se je vse začelo znova. Na srečo smo se dvakrat odlično odzvali, igralci so zbrali zadnje atome moči in zmagali. Ekipa Doba je igrala zelo kvalitetno v polju, proti temu pa smo po mojem mnenju našli pravi način, da smo se temu uprli in na koncu slavili.« Damijan Romih, trener Rolteka Doba: »Poraz je boleč, še posebej zaradi tega, ker smo zadetek dobili dobesedno v zadnji sekundi. Želeli smo si dobre igre in zmage, s katero bi se morda priključili borbi za 2. mesto. Igrali smo dobro, fantom ne morem ničesar očitati, saj so se dvakrat vrnili v tekmo z izenačenjem. Tekmo je odločila individualno kvaliteta pri Dravi, ki je odigrala res pametno tekmo.« David Lonzarič, Drava: »Ker v končnici vsaka tekma šteje dvojno, saj se med sabo merimo ekipe z vrha lestvice, je ta zmaga še toliko pomembnejša. Tekma je bila zelo dobra, na koncu smo bili morda malo nagrajeni za vse trdo delo, ki ga opravimo na treningih in tekmah.« JK Gorišnica z lepimi uspehi Mladi judoisti JK Gorišnica so nastopili v Mariboru, kjer je potekal pokal Danrho cup. V dvorani za borilne športa Nika Vrabla ga je organiziral Judo klub Branik Broker, na njem pa je sodelovalo 78 mladih tekmovalcev. Judo klub Gorišnica je sodeloval z devetimi tekmovalci, ki so nabirali prve tekmovalne izkušnje, ob tem pa dosegli dobre rezultate, saj jih je kar pet stopilo na najvišjo stopničko. Rezultati: U-8 - ml. cicibani in cici-banke: do 21 kg: 1. Gašper Hrga do 26 kg: 1. David Kelc do 22 kg: 3. Ana Čurin U-10 - cicibani in cicibanke: do 30 kg: 1. MihaValenko do 34 kg: 1. Blaž Bezjak do 42 kg: 1. David Žuran do 42 kg: 2. Jan Sire do 36 kg: 1. Maša Petek do 44 kg: 3. Zoja Žohar Po zaključku posamičnega tekmovanje je bilo na sporedu še ekipno tekmovanje, na katerem je nastopilo pet ekip, vsaka sestavljena iz dveh tekmovalcev U-8 in štirih tekmovalcev U-10. Gori-šniška ekipa je osvojila pokal za 2. mesto. UR Mladi gorišniški judoisti so uspešno tekmovali v Mariboru. 14 Štajerski Šport mladih, rekreacija torek • 26. aprila 2016 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Na vrhu Superlige vedno večja gneča 3. SNL sever: Šam-pion šampionsko čez Podvince, Videm še naprej odlično REZULTATI 20. KROGA: Podvinci Betonarna Kuhar -Šampion 2:5 (1:3), Dravinja - Maribor B 3:3 (3:0), Fužinar Noži Ravne - Šmartno 1928 2:1 (2:0), Brežice 1919 - S. Rojko Dobrovce 3:0 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius 1:1 (0:0), Radlje - AjDAS Lenart 0:2 (0:1), Videm - Koroška Dravograd 1:0 (0:0). 1. MARIBOR B 20 14 6 0 77:19 48 2. BREŽICE 1919 20 15 3 2 50:13 48 3. ŠAMPION 20 12 3 5 56:29 39 4. ŠMARJE PRI J. 20 12 3 5 51:32 39 5. VIDEM 20 10 6 4 40:37 36 6. MONS CLAUD. 20 10 3 7 33:29 33 7. FUŽINAR RAVNE 20 9 3 8 34:42 30 8. K. DRAVOGRAD 20 7 4 9 30:32 25 9. AJDAS LENART 20 7 1 12 29:47 22 10. DOBROVCE 20 6 2 12 35:48 20 11. DRAVINJA 20 4 6 10 26:42 18 12. RADLJE 20 5 2 13 18:42 17 13. ŠMARTNO 28 20 4 2 14 22:47 14 14. PODVINCI 20 3 0 17 15:57 9 PODVINCI BETONARNA KUHAR - ŠAMPION 2:5 (1:3) STRELCI: 0:1 Kramer 3., 0:2 Korošec 10., 1:2 D. Petrovič 18., 1:3 Horvat 26., 2:3 D. Petrovič 83., 2:4 Korošec 88., 2:5 Horvat 89. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Gašperič, Hren, D. Brumen, Lah, K. Brumen, R. Petrovič (od 71. Zelenik), Topo-lovec, Petek (od 56. Polanec), D. Petrovič, Svenšek (od 65. Mulej), Orovič. Trener: Boštjan Kuserbanj. Nogometaši Podvincev so gostili izjemno zahtevnega tekmeca iz Celja; ta je upravičil vlogo favorita in prepričljivo slavil. Tekmec Podvincev se je pokazal kot čvrsta in kompaktna ekipa, ki točno ve, kaj hoče. Rezultat tega je pet žog v domači mreži, čeprav Pod-vinčani niti približno niso razočarali. Nasprotno, varovanci Boštjana Kuserbanja so morda odigrali celo najboljšo tekmo pomladi, toda kakovostna razlika v prid Šampiona je v tem trenutku pač prevelika in poraz proti tekaško izjemno razpoloženi ekipi je bil neizbežen. Domačini so tekmo odigrali brez poškodovanega Zagor-ška, ki velja za odličnega podajalca in strelca. Spet so srečanje pričeli izjemo slabo, v 10. minuti je bilo že 0:2. Šele po zaostanku so Podvinčani pričeli igrati in po podaji iz kota je kmalu zadel D. Petrovič. S tem so se vrnili v igro, a že kmalu zatem prejeli nov zadetek. Ob polčasu je bilo 1:3 in v nadaljevanju so domačini seveda vse stavili na napad. Po dobrih desetih minutah drugega polčasa je bil pri gostih izključen Pukl in Podvinci so začutili svojo priložnost. V 83. minuti so se Celjanom povsem približali, po doseženem zadetku dobili krila, toda preobrata niso zmogli. Na koncu so v razmaku dobre minute po hitrih protinapadih Šampiona prejeli celo dva zadetka in na koncu visoko klonili, čeprav celotna podoba domačih sploh ni bila tako slaba, kot kaže končni izid. Podvinci Betonarna Kuhar bodo naslednje srečanje odigrali v sredo, 27. aprila, ko se bodo v gosteh pomerili z Mariborom B., ki bo zelo verjetno osvojil naslov prvaka v 3. SNL sever (zaradi trenutnih pravil NZS je velik vprašaj, ali bo drugo moštvo vijoličastih lahko napredovalo v 2. SNL). VIDEM - DRAVOGRAD 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Škvarič (54., iz 11-m) VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Kostanjevec, Lesko-var, Cafuta, Kmetec (od 68. Tement), Bošnjak, Osterc (od 83. Plajnšek), Krajnc, Škvarič. Trener: Primož Gorše. V oblačnem in hladnem vremenu so nogometaši Vidma le nekaj dni po velikem pokalnem slavju nad ptujsko Dravo gostili moštvo Dravograda. Ta igra spomladi precej bolje kot jeseni in kakih 150 gledalcev je upravičeno pričakovalo dobro tekmo. Nogometaši obeh moštev jih niso razočarali, saj je bilo srečanje res gledljivo. Gostje so se predstavljali kot odlična ekipa, domačinom pa se vidi, da igrajo v odlični formi. V prvem delu so gledalci videli odprt nogomet z obeh strani, domačini pa so imeli pobudo, čeprav so nastopili brez poškodovanega kapetana Laha. Dve lepi priložnosti je v tem delu igre zapravil Osterc, še dvakrat pa je bil s streli od daleč zelo nevaren Bošnjak. Gostje so skušali predvsem s protinapadi, toda vratar Vidma Malogorski ni imel preveč dela. Kmalu po začetku drugega dela so domačini iz enajstmetrovke povedli, uspešen je bil Škvarič. Tudi po tem zadetku, ki je bil edini na srečanju, je bil tempo igre na visoki ravni, Korošci so vse stavili v napad in iskali izenačenje, toda domača obramba se je izkazala. Tudi po izključitvi Štruca se Dravograd ni dal, gostje so namreč pretili vse do konca. Neuspešno in Videm je vknjižil še deseto zmago med tretjeligaši. Prvenstvo v 3. SNL sever se bo nadaljevalo že v sredo, Videm pa bo dopoldan spet igral na domačem terenu, saj bo gostil moštvo Radelj. Po napornem ritmu bo seveda časa za regeneracijo malo, toda navijači Vidma verjamejo v svoje fante in upajo, da bodo serijo zmag nadaljevali tudi v 21. krogu, saj se zdi nasprotnik premagljiv. tp Superliga: Bukovcem derbi v Cirkulanah, Gerečji vasi na Hajdini REZULTATI 17. KROGA: Apače - Ormož 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Fruk 20., 2:0 Pul-ko 75.; Hajdina - Gerečja vas 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Arsič 32.; Cirkulane - Bukovci 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Leben 54., 0:2 Antolič 69., 1:2 Krajnc 90., iz 11-m; Stojnci - Tržec 6:0 (2:0); strelci: 1:0 Zupanič 4., 2:0 Pernek 31., 3:0 Pernek 65., 4:0 Pernek 71., 5:0 Zupanič 75., 6:0 Levičnik 87.; Aha Emmi Bistrica - Središče ob Dravi 3:1 (0:0); strelci: 1:0 Mlinar 56., 2:0 Janžič 60., 3:0 Janžič 68., 3:1 Habjanič 81. 1. CIRKULANE 17 10 3 4 35:15 33 2. BUKOVCI 17 10 3 4 36:31 33 3. GEREČJA VAS 17 9 3 5 43:33 30 4. STOJNCI 17 7 8 2 40:26 29 5. APAČE 17 7 3 7 52:42 24 6. HAJDINA 17 7 3 7 25:22 24 7. AHA E. BISTRICA 17 5 7 5 30:33 22 8. SREDIŠČE OB D.17 4 5 8 27:35 17 9. ORMOŽ 17 4 2 11 27:46 14 10. TRŽEC 17 2 3 12 38:70 9 Osrednja tekma 17. kroga je potekala v soboto v Cirku-lanah, kjer je vodilna ekipa gostila drugouvrščene Bukovce. Z zmago 1:2 so Bukovci na lestvici ujeli »Varešane«. Drugi - lokalni - derbi je bil odigran na Hajdini, Gerečja vas pa se je z zmago vodilnima ekipama lige približala na le tri točke zaostanka. Vijoličasti še naprej igrajo kot prerojeni, tokrat je edini zadetek na srečanju pred številnimi gledalci dosegel Jure Arsič. Apače so rutinirano odpravile Ormož, Stojnci pa s pol ducata zadetkov zadnji Tržec. Na zadnji tekmi tega kroga so v Slovenski Bistrici prepričljivo slavili domačini, vsi zadetki so padli v nadaljevanju. tp 1. liga MNZ Ptuj: Boč vedno bližje Skorbi REZULTATI 17. KROGA: Rogoznica - Skorba 0:0, Boč Poljčane - Podlehnik 1:0 (0:0), Dornava Vrtnarstvo Kovačec -Gorišnica 2:1 (1:1), Markovci -Leskovec 2:1 (2:1). 1. SKORBA 16 12 1 2. BOČ POLJČANE 17 11 3 3. DORNAVA 4.LESKOVEC 5. ROGOZNICA 6. PODLEHNIK 7. GORIŠNICA 8. MARKOVCI 9. PODVINCI 10. LOVRENC 16 16 16 16 16 16 9 16 8 3 6 4 6 4 6 2 4 5 5 2 3 1 2 3 3 38:18 37 3 33:16 36 5 29:21 27 6 29:25 22 6 18:27 22 8 32:22 20 7 21:26 17 9 17:33 17 5 14:19 10 11 12:36 9 6 10 6 0 43:16 36 6 8 4 4 37:30 28 6 7 3 6 34:36 24 6 6 4 6 29:25 22 6 5 5 6 27:26 20 6 5 3 8 25:38 18 6 5 1 10 26:40 16 6 3 4 9 18:28 13 Športni napovednik Nogomet • Kamp Rogla 2016 -šola nogometa U-12 in U-13 MNZ Ptuj, komisija Nogomet za vse - Grassroots, organizira od 5. do 9. julija na Rogli šolo nogometa za dečke letnikov 2003 in 2004 ter za deklice, stare do 15 let. Skupni stroški na posameznika znašajo 136 € (penzion, dodatno kosilo, uporaba športnih objektov: igrišča, bazena, fitnesa, video sobe ...). Plačilo lahko opravijo starši, klub ali sponzorji - donatorji. Rok za prijavo je ponedeljek, 16. maj. Možno je plačilo na dva obroka. Prijave sprejemajo na naslovu MNZ Ptuj, Čučkova 2, 2250 Ptuj, faks 748 15 37 ali po e-pošti mnz.ptuj@gmail.com. Vadba bo potekala po strokovnem programu NZS za starostni kategoriji U-12 in U-13. Za izvedbo in strokovno vodenje bodo skrbeli: trenerja Drago Prelog in Gorazd Černila ter Marjan Lenartič, vodja programa Grassroots. UR Atletika • Veterani Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev so na domačem igrišču glede na prikazano doživeli previsok poraz. Spominski pokal v roke Marku Slugi 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 16. KROGA: Pol-skava - Grajena 1:2 (1:2), Slovenja vas - Majšperk 0:4 (0:3), Zgornja Polskava - Pragersko 1:5 (0:3), Makole - Hajdoše 0:2 (0:0). 1. PRAGERSKO 2. MAJŠPERK 3. GRAJENA 4. HAJDOŠE 5. MAKOLE 6. SLOVENJA VAS 7. ZG. POLSKAVA 8. POLSKAVA Veteranski ligi MNZ Ptuj: Na vzhodu troboj za vrh, na zahodu dvoboj VETERANI 40 VZHOD REZULTATI 11. KROGA: Go- rišnica - Podlehnik 2:0, Ormož - Tržec 3:0, Borovci - Markovci 3:3, Leskovec - Podvinci 2:6. 1. PODVINCI 11 8 1 2 41:17 25 2. GORIŠNICA 11 7 3 1 39:12 24 3. ORMOŽ 11 7 3 1 32:11 24 V organizaciji VAD Ljubljana je bil izveden atletski veteranski miting, posvečen spominu na odličnega metalca kopja Janeza Rajka (19382016). Na sporedu sta bila met kopja in diska. Memorialna disciplina je bil met kopja, v katerem so rezultate preračunavali z med- 4. TRŽEC 11 6 1 4 18:32 19 5. LESKOVEC 11 3 2 6 22:33 11 6. MARKOVCI 11 2 3 6 20:42 9 7. BOROVCI 11 1 3 7 14:28 6 8. PODLEHNIK 11 1 2 8 15:26 5 VETERANI 40 ZAHOD REZULTATI 11. KROGA: Hajdina - Spodnja Polskava 4:1, Majšperk - Gerečja vas 3:4, Pragersko - Lovrenc 1:2, Zgor- narodnimi faktorji za starost tekmovalca. Po teh izračunih je zmagal Marko Sluga (na fotografiji) z 62,57 metra pred Juretom Novakom s točno 59 metri. Zmagovalec mitinga Sluga (Atletski klub Ptuj) je prejel lep spominski pokal. David Breznik nja Polskava - Pohorje-Oplo- tnica 1:2. 1. LOVRENC 1 8 3 0 30:9 27 2. HAJDINA 1 8 2 1 30:14 26 3. ZG. POLSKAVA 1 5 1 5 17:18 16 4. GEREČJA VAS 1 4 2 5 18:22 14 5. POHORJE-OPL. 1 4 2 5 15:21 14 6. SP. POLSKAVA 1 4 1 6 16:22 13 7. PRAGERSKO 1 3 0 8 10:18 9 8. MAJŠPERK 1 2 1 8 14:26 7 JB ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 "I0473 www.radio-ptuj.si Ogrevanje na les daje občutek domačnosti Izbira energenta za ogrevanje domov je izjemno pomembna. Poleg energijske vrednosti je zagotovo odločilna tudi cena. Številni se v zadnjem času vračajo k lesu - tako lesnim peletom kot tudi drvom. Dominik Kukovec, diplomirani inženir lesarstva iz ptujskega podjetja L.K.F., pravi, da je prednosti kurjenja na pelete, v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi, ogromno: ''V primerjavi z ogrevalnim sistemom na fosilna goriva je prednost peletov predvsem v ceni goriva, ki je na letni ravni v razmerju 1:3. Če vzamemo za primerjavo popularne toplotne črpalke, pa se prednost peletov izkaže predvsem pri začetni investiciji, pri zelo nizkih zunanjih temperaturah ter pri visokotemperaturnem in klasičnem ogrevanju na radiatorje, kjer vse toplotne črpalke ne zmorejo delovati. Tiste, ki lahko, pa so po navadi tudi v zelo visokem cenovnem razredu. Prednosti peletov pa se najdejo tudi v primerjavi s kotli na polena, torej drva. Tu se prednost pojavi v prostoru skladiščenja goriva, ki ga pri peletih skoraj ne rabimo, in pa predvsem v lagodju bivanja, saj nas pri ogrevanju s peleti naš dom v zimskih dneh pričaka topel,'' pojasni. Peleti imajo različno energijsko vrednost, večinoma od 16 do 20 MJ/kilogram, oziroma od 4,7 do 5,5 MVVh/tono. Do razlik v energijski vrednosti pride predvsem zaradi različnih vrst lesa. Peleti iz lesa iglavcev imajo v primerjavi z listavci višjo kurilno oz. energijsko vrednost na kilogram. Iglavci so na- mreč veliko bolj mehki in posledično tudi bolj stisljivi. A kljub temu na trgu ne bomo našli peletov, ki bi bili 100 % iz lesa listavcev: ''Razlog za to je kemijska zgradba lesa. Sami listavci se namreč zaradi svoje kemijske zgradbe ne bi sprijeli brez primesi. Zato jim dodajajo delež iglavcev ali drug vezni material. Se pa v zadnjem času pojavlja vedno več peletov tudi iz slame, raznih koščic in podobno. Pri teh peletih se pojavi težava v deležu pepela in nižji energijski vrednosti,'' pojasni Dominik Kukovec in doda, da je pri ogrevanju na pelete zelo pomembno, da nam serviser pravilno nastavi gorilnik. Kot pravi naš sogovornik, je zaradi spreminjanja cen nafte in tudi tega, kakšno peč na pelete izberemo, težko napovedati, kako hitro se nam bo povrnil strošek prehoda na pelete. Ob tem doda izračun: ''Če za ogrevanje hiše porabimo okoli 3.000 litrov kurilnega olja na leto, bi to po trenutni ceni znašalo okoli 2.150 evrov. Za to hišo bi porabili približno štiri tone peletov, kar znaša okoli 860 evrov in torej letno pomeni 1.290 evrov prihranka.'' Vse pogosteje pa domačnost v domu ustvarjajo tudi kamini. Dominik Kukovec razloži, da za kurjenje v kaminih in pečeh zaradi njihove velike kalorične vrednosti običajno uporabimo predvsem drva listavcev oziroma trd les. "Najbolj priljubljena so bukova drva. Sam les sicer ni najbolj kaloričen, so pa bukova drva zaradi svoje sorazmerno tanke skorje dokaj čista. Kalorična vrednost je višja še pri gabru in robiniji, vendar se ti dve drevesni vrsti težje cepi- Energijske vrednosti lesa Topol Jelka Vrba Jelša Macesen Bor Hrast Breza Bukev Gaber Robinija 1 1 1 1 1 —i—i—r - ■ T _ _ T _ 0 ---i- -L 20 40 60 80 %_ I 100 120 V tabeli je primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi prostornine (osnova je energijska vrednost robinije) ta, skorja je debelejša, s tem pa posledično nastane več pepela. Za kamine si ljudje pogosto pripravijo tudi drva iz breze. Sicer so nekoliko manj kalorična, vendar pa med kurjenjem manj prasketajo. Za zakuriti ogenj po navadi izberemo drva iz lesa iglavcev, ki zaradi svoje gostote hitreje zagorijo ter hitreje dvignejo temperaturo v kotlu. Zaradi svoje nižje gostote pa hitreje pogorijo,'' pojasni. Bolj kot so drva suha, boljša so - vlaga v lesu namreč manjša kalorično vrednost lesa. Stara modrost pravi, da je za dobra drva naslednje leto drevo treba podreti že to zimo. Sogovornik ob tem doda, da morajo biti drva primerno skladiščena skozi vse leto: ''Drva skladiščimo zunaj na trdi podlagi in na prepihu. Ni nujno da so pokrita, saj poletni dež za sušenje lesa ne predstavlja težav. Je pa priporočljivo, da drva niso v stiku z blatnimi tlemi, saj se takrat pojavita plesen in trohnoba, kar pa za les ni dobro. Pred začetkom zime je drva treba spraviti na suho. Drva je zato najbolje nabaviti že spomladi ali poleti,'' zaključi Dominik Kukovec. Kolofon Priloga Simfonija lesa, 26. april 2016; Urednica priloge: Simona Meznarič; Sestavki in fotografije: Natalija Škrlec in Črtomir Goznik; Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič; CGP in tehnično urejanje: Daniel Rižner. 16 pril0ga Štajerskega tednika Tudi sto let star pod je lahko lep Promocijsko sporočilo Tudi v novih objektih si številni želijo ustvariti občutek domačnosti in tradicije. To lahko dosežemo z izbiro ustrezne talne obloge. Že nekaj časa je zelo priljubljen masiven kmečki pod, ki se ga številni spomnimo iz starih hiš naših babic. Takšen pod ima torej pri nas že dolgo tradicijo, saj so ga nekoč uporabljali skorajda v vseh kmečkih hišah in v nekaterih se je ohranil vse do danes. Kmečke pode so včasih pribijali na tla, danes jih pritrdimo z lepljenjem. Lahko je krtačen, ročno obdelan, staran, oljen, lakiran, termično obdelan, beljen ali lužen. Kmečki podi so lahko tudi tovarniško obdelani s krtačenjem, peskanjem in žganjem. Po montaži jih lahko obdelamo z lakom ali pa njihovo naravnost ohranimo z nanosom olja. Narejen je iz širokih desk, dimenzije 110-200 milimetrov in večjih dolžin do 2000 milimetrov, deske pa so debele 15 ali 20 milimetrov. Pravilno izdelan in pripravljen kmečki pod v debelini 15 milimetrov je mogoče montirati tudi na tla s talnim ogrevanjem. Kmečki pod je obstojen in vzdržljiv in ga je mogoče velikokrat obnoviti, pri obnovi se pod obrušeno površino razkrije struktura lesa in takšen pod lahko ponovno zaživi v vsej svoji lepoti tudi po sto letih. Od vseh lesenih talnih oblog je leseni kmečki pod izrazno najbogatejši, najlepši izgled pa daje v kombinaciji s stilskim pohištvom. Tudi kombinacija z modernim pohištvom ni izključena, saj dajejo takšna tla domu posebno toplino. Lesene pode je dokaj enostavno vzdrževati. Naši predniki so jih čistili samo s sirkovo krtačo in vodo. Brisanje ali sesanje običajno za- Žaga Cugmajster ima več kot 25 letno zgodovino in sodi med srednje velika zasebna podjetja. V podjetju obratujejo štiri žage za razrez različnih vrst hlodovine. Poleg razreza les tudi sušimo v sodobno opremljenih sušilnicah. Naš proizvodni program obsega tudi izdelavo lesnih peletov, katerih odlike so visoka kvaliteta, večji izkoristek in ugodna cena. r IZDELKI: • tramovi, • plohi, • gredice, • letve, • opaž, • PELETI DEJAVNOST: • razrez hlodovine, • izdelava lesnih peletov, • izdelava palet, parjenje lesa, • sušenje lesa peleti.si ... več energije za vaš denar! i '/¿MfStfKA KVALITETA ^&SfVEČJI IZKORISTEK v/ UGODNA CENA Delovni čas: pon - pet: 7:00 - 17:00 ure sob: 7:00 - 12:00 ure Spletna stran: www.vrocipeleti.si,www.zaga-cugmajster.si E-mail: alojz.cugmajster@siol.net Tel. št.: 03/7592170, 041/751208 BARVE ZA LES IN KOVINO R-GROUP dostujeta, če se lotimo čiščenja starega poda v kakšni zapuščeni hiši, uporabimo krtačo in blago milnico. Tudi razlitja po lesenih tleh ne povzročajo večjih težav in sledi, saj jih enostavno pobrišemo. Obnova lesenega poda je dokaj enostavna, opravimo jo z nekaj brušenja, čiščenja in ponovno zaščito. Izbira lesenih tal, tudi kmečkega poda, je zagotovo dobra izbira. Takšni podi namreč ne zadržujejo prašnih delcev in ne povzročajo alergij. Podjetje R-Group, d. o. o., ima svoje korenine in dolgo zgodovino, čeprav tržišče nagovarja z novim imenom in od letos tudi z novo celostno podobo. Ponašamo se z vrsto izdelčnih blagovnih znamk. Poleg proizvodnje in inženiringa ekoloških produktov, kot so čistilne naprave, črpališča, vodohrani in drugi izdelki za komunalno infrastrukturo, tržimo impregnacije za les, lazure in nekatere posebne premaze. Prodajni program premazi obsega: OSNOVNA ZAŠČITA LESA Izdelki iz skupine osnovne zaščite lesa (BOROSOL ULTRA impregnacija ali koncentrat, KU-PROFLUORIN EKSTRA S impregnacija ali koncentrat) so namenjeni preventivni zaščiti novega lesa (vgrajenega znotraj ali zunaj) pred insekti oz. njihovimi ličinkami in glivami (modrivkami in trohnivkami). VREMENSKA ZAŠČITA LESA Premazi za vremensko in dekorativno zaščito lesa (Lazurin lazura, Lazurin plus in Lazurin aqua) so lazure za les, ki ohranjajo strukturo lesa vidno. PROTI POKANJU IN ZA OZNAČEVANJE LESA Izdelki iz skupine zaščite proti pokanju lesa (Lignopol M, Lignopol c r*group O in Lignopol S) preprečujejo pokanje lesa pri sušenju oziroma so namenjeni označevanju lesa. PROTIPOŽARNA ZAŠČITA LESA Protipožarni premazi za les (PLAMSTOP INTERIER, PLAM-STOP INTERIER TOP COAT in PLAMSTOP EKSTERIER) so namenjeni protipožarni zaščiti lesa in lesnih proizvodov - ostrešij, lesenih fasadnih oblog, lesenih konstrukcij ... LAKI ZA LES Izdelke iz skupine laki za les uporabljamo za zaščito in vzdrževanje lesenih površin. Lignum alkidni lak za les se uporablja znotraj in zunaj, Lignum vodni lak pa znotraj. POKRIVNE BARVE ZA LES IN KOVINO Izdelke iz skupine pokrivne barve za les in kovino uporabljamo za temeljno zaščito (Lignum temelj za les in Ferrum alkidna temeljna barva za kovino) ter za zaščito in dekoracijo raznih podlog (Ferrum pokrivna barva za les in kovino), kot so les, kovina ali celo zidna podlaga, zunaj ali znotraj. ZIDNE BARVE Izdelke iz skupine zidne barve uporabljamo za impregniranje (Murum akrilna zidna impregnacija) ter za zaščito in dekoracijo notranjih sten in stropov (Murum classic in Murum prestige). SPECIALNI NAMENSKI IZDELKI Pod specialne namenske izdelke štejemo ANTIKOROZIN EKSTRA in ANTIKOROZIK KLASIK, ki ju uporabljamo za učinkovito odstranjevanje rje oziroma osnovno zaščito kovine, LAVO E, ki odstranjuje vse vrste starih premazov s kovinskih, lesenih in mineralnih podlag, ter POLIESTERSKI SET, ki je odličen pripomoček za izvedbo manjših popravil čolnov, jadrnic, drugih kovinskih ali poliestrskih površin. Za dodatne informacije pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 30 04 ali pišite na info@r-group.si. 000 www.Vmäpekti ■DtÜrßCiBSBöaOEO MDSig|L£ID0 Cesto Vi Žcleznik 8, J321 Slloic*^^- PRODAJA IN IZDELAVA ODKUP HLODOVINE * VSEH DREVESNIH VRST * ODKUP TUDI NA PANJU PELETI - SUROVINE ZA IZDELAVO PELET SO IZ SLOVENSKIH GOZDOV SEKANCI, KOSOVNI ODPADKI, ŽAGOVINA ODKUPUJEMO LES ZA IZDELAVO LESNE BIO MASE ZA KURJAVO MOŽNA DOSTAVA NA DOM KVALITETA ZAGOTOVLJENA LASTNA PROIZVODNJA ENERGENTOV ZA KURJAVO OSTALO BRUNE • OPAŽ • MIZARSKI LES • TALNI POD • PLOHI • DESKE • MORALI • LES ZA OSTREŠJA ' " i- HMBBiSifl ¡flflFir» _r» r 17 SIMFONIJA LESA, oglasna p^^jers^i^gika Otroška soba naj bo svetla in dovolj velika Vsakdo potrebuje prostor, kamor se lahko umakne v zasebnost. To je pomembno tudi za otroka, saj je njegova sobica prostor, kjer se igra, uči in spi. Otroška soba je za otroka običajno edini kotiček, kjer ima shranjene svoje stvari, zato mora biti v njej na voljo veliko prostora za shranjevanje. To je treba upoštevati tudi pri izbiri pohištva za otroško sobo. To naj bo funkcionalno in uporabno tudi čez nekaj let, ko bo otrok že starejši. Kot pravi Borut Strelec, ki ima svoj mizarski servis, se ob izbiri pohištva za otroško sobico lahko odločamo med naravnim lesom, barvnimi iverali ali MDF-ploščo. ''Prednost sobice, ki je opremljena z naravnim lesom, je, da deluje bolj naravno, videti je toplejša in prijetnejša. Primeren les za takšno sobo naj bo svetlejšega tona, kot so na primer jesen, javor ali svetla bukev. Končna obdelava naj bo lak na vodni osnovi ali olje, saj je takšna zaščita lesa najprimernejša tako za otroka kot tudi za okolje. Če se odločimo za barvni iveral, morajo biti barve svetle in ne kričeče. Za otroško sobo zagotovo niso primerne črna, siva in rjava barva, ampak raje izberimo rumeno, zeleno, modro, oranžno, roza ali belo barvo. Tudi pri MDF-ploščah naj bo končna barva na vodni osnovi. Seveda naj bo dovolj trda, da se prehitro ne spraska in poškoduje, barvni toni pa naj bodo svetlejši,'' pojasni. Pri opremljanju sobice je tr e- ba paziti tudi na obliko samega pohištva, ki mora zagotavljati varnost otroka. Kot pravi sogovornik, robovi pohištva ne smejo biti ostri, ampak naj bodo zarobljeni, postelja pa naj bi imela varovalo, ki malčke zavaruje pred padcem. Pohištvo mora biti dovolj trdo, saj bo otrok velikokrat želel kaj preplezati in kasneje prehoditi. Prostor za otroško sobo naj ne bo premajhen. Majhen otrok namreč potrebuje prostor za igranje, malo večji pa tudi mizico in stolček za barvanje in risanje. Pomembno je tudi, da naj bo v otroški sobi dovolj prostora za shranjevanje otroških stvari. Borut Strelec pravi, da so za to najprimernejši predali ali zaboji, ki jih odložimo na police. Zelo praktični in tudi pogosti so predali pod posteljo in mizo. Tam jih otrok lahko sam doseže ter se tako nauči samostojnega jemanja in pospravljanja stvari. Tudi omare naj bi bile zato nižje, vendar se največkrat zaradi prostorske stiske izdelajo klasične, visoke omare. Izarstvo F idler SPLOŠNO MIZARSTVO, Dušan Fidler s.p. Roberta Kukovca 41, 2000 Maribor Tel: 031 650 605 dusan.fidler.mizarstvo@siol.net www.mizarstvofidler.si stavbno pohištvo • notranja oprema • sodno izvedenstvo in cenilstvo SREBRNI ZNAK No. 1115/0116 Splošno mizarstvo Dušan Fidler, Maribor Srebrni znak odličnosti je potrditev prave poslovne poti Splošno mizarstvo Dušan Fidler iz Maribora je prejemnik srebrnega znaka odličnosti v gradbeništvu, ki ga je podjetju podelila sekcija gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije, in sicer za dejavnost proizvodnje in vgradnje stavbnega pohištva. Dušana Fidlerja mizarsko delo spremlja od zgodnjega otroštva, saj obrtno dejavnost mizarstva v družini ohranjajo že tretjo generacijo. V podjetju Splošno mizarstvo Dušan Fidler so specializirani za izdelavo pohištva po naročilu: izdelujejo stavbno pohištvo (notranja in vhodna vrata, okna, vetrolove, notranje stopnice, ograje ter stropove in predelne stene). Pri njih izdelajo tudi kuhinje, dnevne sobe, delovne sobe, spalnice, kopalnice, predsobe, otroške sobe ter vgradne omare. Poleg tega poskrbijo še za opremo gostinskih lokalov ter opravljajo storitev vzdrževanja in popravil opreme poslovnih subjektov. Novost v njihovem programu je prodaja vinilnih talnih oblog ter izdelava stopnic iz vinilnih talnih oblog. ''Smo sodobno mizarsko podjetje s posluhom do naročnika. Naš cilj je izdelati kakovostno pohištvo po željah strank. Zato poleg izdelave pohištva nudimo tudi strokovno svetovanje na področju izdelave in oblikovanja opreme. To izdelujemo iz najrazličnejših kakovostnih materialov priznanih proizvajalcev. Pri izdelavi pohištva so nam najpomembnejše želje strank, predvsem pa se vedno držimo dogovorjenih rokov izdelave. Naš cilj in poslovni moto je izdelati tehnično dovršeno in vrhunsko opremo, ki bo zadovoljila vse želje naročnikov,'' pojasni Dušan Fidler. Izdelujejo tudi sodno izvedeniška in cenitvena poročila s področja stavbnega in pohištvenega mizarstva, Dušan Fidler pa je tudi mediator v izvensodnih poravnavah, specializiran za gospodarsko me-diacijo in potrošniške spore. V podjetju jih vodi želja po izdelovanju oblikovno dovršenega in kakovostnega pohištva. Prilagajajo se željam strank, upoštevajo posebnosti prostora in obstoječe opreme, končni izdelki pa zagotavljajo kakovost in uporabnost ter trajno zadovoljstvo strank. Prav zato strankam pomagajo tudi pri izbiri kakovostnih in zanesljivih izvajalcev drugih obrtnih del, kot so električar-ji, pleskarji, parketarji, krovci in drugi obrtni mojstri. Njihov osnovni program ostaja klasično proizvodno mizarstvo za slovenski in tudi tuji trg -približali so se avstrijskemu tržišču, kjer pa zaradi slabih izkušenj poslovanja preko posrednikov delajo le še za direktne naročnike. Srebrni znak odličnosti v gradbeništvu kolektivu podjetja Splošno mizarstvo Dušan Fidler daje priznanje za dosedanje delo, pomeni veliko obveznost za v prihodnje ter obenem potrjuje, da so na pravi poslovni poti. r\r\\zñrstvc Mfp/fier www.mizarstvofidler.si 18 SIM£OüííAPSAfiÍ¡Í¡Ía priloga Štajerskega tednika { > J I Ute, nadstreski: sklada s hiSo in objekt naj se okolico V zadnjem času številne hiše v našem okolju dopolnjujejo različni leseni objekti, kot so vrtne ute, nadstreški, pergole, garaže in brunarice. Pri postavitvi takšnega lesenega objekta niso potrebna velika gradbena dela, torej ob sami postavitvi naredimo minimalno škodo na okolju. Vrtne ute so zaprti objekti, namenjeni shranjevanju orodja, kosilnic,samokolnic in podobno. Postavimo jih na primerno podlago, kot so betonska plošča, tlakovci, prane plošče, točkovni ali pasovni temelji. Pergola je leseno ogrodje, namenjeno senčenju, največkrat narejeno iz lepljenega lesa. Le-tega velikokrat z najbolj obremenjene - zgornje strani zaščitimo s pločevino. Običajno lastniki pustijo na pergolo rasti kakšne rastline, ki ustvarjajo senco. Življenjska doba pergole je med 10 in 20 let, odvisno od zaščite. Silvester Šešerko iz Tesarstva Šešerko v Senešcih pojasni, da so zelo priljubljeni tudi nadstreški, ki pa jih je seveda treba prilagoditi hiši, ob kateri stojijo: ''Nadstreški so postavljeni z različnimi nameni - kot terasni ali garažni nadstrešek, kot uta, shramba, pomožni objekt, brunarica ali drvarnica. Seveda je od tega odvisna tudi različna oblika strehe, sten in obdelave. Najbolj priljubljeni so zagotovo nadstreški za avtomobile. Leseni nadstreški se izdelujejo z razponom med stebri do devet metrov. Lahko so enokapni, dvokapni, večka-pni ali z ravno streho. Trenutno so zelo priljubljeni nadstreški z minimalnim naklonom, torej ravno streho. Pokriti so s kritino, ki jo na podlago varimo ali lepimo. Takšne nadstreške nadgradimo z obdelavo sten, kar lahko naredimo z bruni, opažem, fasadno leseno oblogo, leseno mrežo ali deskami,'' pojasni. Ob tem doda, da nadstreške z zaprtimi stenami radi uporabljamo tudi za kakšne piknike ali slavja. V tem primeru lahko prostor zapremo samo delno in tako pridobimo dodaten prostor, ki bo pod ključem in bo primeren za shranjevanje koles ali kakšnega orodja. Nadstreške ali garaže velikokrat izdelujemo iz lepljenega lesa, vsaj lege in stebre. ''Sicer je tudi žagan les primeren za izgradnjo, vendar je pri tem prisotna večja možnost zvijanja in pokanja lesa. Lepljen les ima tudi večjo nosilnost in lepši estetski izgled, vendar pa je na žalost dražji od žaganega lesa,'' pove sogovornik. Kot pravi, se mora lesen objekt estetsko skladati s hišo in okolico. Prav zato je pred postavitvijo objekta treba opraviti ogled terena in preveriti, ali se želje stranke skladajo s tehnično možnostjo postavitve. ''Iz lesa je moč postaviti objekt, ki se bo povsod skladal z okoljem, vendar pa mora stranka vedeti, kaj želi, izvajalec pa mora znati dobro strokovno svetovati,'' pojasni Silvester Šešerko. Cene lesenih nadstreškov so sicer zelo različne. Odvisne so od vrste lesa ter od končnega izgleda objekta, od vrste strehe in kritine, sten ter Les na vrtu Les kot izjemen naravni material predstavlja neizmeren potencial za gradnjo predvsem zaradi številnih prednosti, ki jih ima pred drugimi materiali; zraven tega pa je material, ki omogoča mnogotere izvedbe izdelkov arhitekturne raznolikosti; zaradi svojih izjemnih konstrukcijskih lastnosti in naravnega videza ga lahko tudi odlično kombiniramo z drugimi materiali in tako dosežemo tudi zelo moderen arhitekturni videz. S pravilno izbiro lesa, ustrezno izvedbo in s pravilnimi konstrukcijskimi in arhitekturnimi rešitvami so izdelki iz lesa tisti izdelki, ki so na hiši, ob njej, na vrtu ali dvorišču Dom je prostor, kjer preživimo velik del svojega življenja. Les kot naravni material je zato idealen za izvedbo opreme v vašem domu, saj nudi neverjetne kreativne možnosti pri oblikovanju notranjosti domov. Za izdelavo notranje opreme lahko uporabljamo masivni les evropskih drevesnih vrst, pa tudi eksotične drevesne vrste (za katere je zna- kleparskih materialov. Dodatni strošek pri postavitvi lesenega objekta je tudi priprava terena. Veliko ljudi si zaradi nekaj več truda, ki je potreben pri vzdrževanju lesa, le-tega še zmeraj ne upa privoščiti. Toda kot pravi sogovornik, je s pravo zaščito in obnovitvenim barvanjem vsakih nekaj let les lahko zelo hvaležen in trpežen material. arhitekturno zanimivi oz. se izvrstno vklapljajo v celostno arhitekturno podobo domov. Kot družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo na področju obdelave lesa in proizvodnje lesenih izdelkov vam nudimo celovite rešitve, in sicer: svetujemo, projektiramo in nudimo kompletno izvedbo izdelkov iz lesa, primernih za dom, vrt ali prosti čas. Izdelujemo: lesene fasade in ograje, zimske vrtove, tla za terase, nadstreške, pokrite terase, vrtne ute in drugo. Za izdelavo omenjenih izdelkov uporabljamo najrazličnejše drevesne vrste, odvisno od zahtev in namena uporabe. čilna še večja barvna in teksturna raznolikost v primerjavi z domačimi drevesnimi vrstami), furnirje teh drevesnih vrst, razne lesne plošče, lesne kompozite ter številne druge kombinacijske materiale (kamen, steklo, kovino, polimerne materiale). Ker sledimo trendom na področju razvoja pohištva in notranje opreme, vgrajujemo tudi najrazlič- ''Da bo les zdržal vsaj 50 let, je treba upoštevati osnovno pravilo, da naj bo na suhem, oziroma, da se lahko posuši v čim krajšem času. Seveda je barva tista, ki les ščiti pred glivami, insekti in prekomernim vpija-njem tekočine. Splošno znano dejstvo je, da mora biti les vsaj dvakrat prebarvan, preden ga izpostavimo vremenskim vpli- vom. Čez dve do tri leta mora slediti obnovitveni premaz. Kasneje je priporočljivo, da izpostavljene dele prebarvamo na vsake tri do štiri leta. Treba je tudi paziti, da se barva ne začne luščiti ali pokati, saj v tem primeru les začne črneti, kar pa pomeni tudi hitro propadanje,'' zaključi Silvester Šešerko. Placana objava Les v vašem domu nejše oblike razsvetljave, kakovostno okovje priznanih proizvajalcev in drugo dodatno opremo ... Smo podjetje, specializirani za proizvodnjo notranje opreme in izdelkov po naročilu oziroma po meri. Prednost individualne unikatne proizvodnje v primerjavi s serijsko proizvodnjo je predvsem v tem, da smo zelo prilagodljivi, kar zadeva izbiro materialov, barv, izvedbe, dimenzij in funkcionalnosti. Nudimo vam celovite rešitve na področju opremljanja vašega doma, in sicer svetujemo, projektiramo, izdelamo in montiramo naše izdelke. Izdelujemo številne skupine izdelkov po meri: kuhinjsko pohištvo, notranja in vhodna vrata, lesena okna, stopnice, spalnice, vgradne omare z drsnimi vrati, otroško, kopalniško in pisarniško pohištvo ter številne druge izdelke po vaših željah in naročilu! Za več informacij nas pokličite, obiščite ali nam pišite. Z veseljem vam bomo prisluhnili in vam pomagali pri izvedbi vašega projekta! Dosegljivi smo na telefonski številki 02 748 10 56, na faxu 02 748 10 57 ali na e-naslovu: mizarstvo.zamuda@siol.net. V podjetju Mizarstvo ZAMUDA za vas poslujemo vsak delovnik od 7.30 do 17.30, ob sobotah pa od 8. do 12. ure! www.mizarstvo-zamuda.si torek • 26. aprila 2016 Šport, šport mladih Štajerski 19 Kajak sprint • Mednarodno tekmovanje Vidovič v Italiji opravil prvi test Tilen Vidovič je lansko jesen ponovno začel trenirati »na polno« z željo priti v letu 2016 do olimpijske norme za nastop v Riu. Na poti do te norme je član Brodarskega društva Ranca Ptuj v drugem delu februarja odšel na celovite priprave na Portugalsko, kjer je treniral tri- do štirikrat na dan. Poudarek je bil predvsem na pridobivanju občutka in hitrosti v kajaku. V tem obdobju se je za prvo tekmo v Mantovi pripravljal skupaj z nizozemsko ekipo in je treniral z njihovim najboljšim sprinterjem Nielsom Krouwelom. Ob tem je treniral tudi z Johannom Diva-retom, ki je četrti najhitrejši francoski kajak sprinter na mirnih vodah na 200-metrski razdalji. Dobro pripravljen je Ti-len Vidovič odpotoval na tekmovanje v Mantovo, ki je bilo zanj po vrnitvi v kajak po dveh letih prvo resnejše tekmovanje. V Italiji je skupno nastopilo več kot 1300 kajakašev in kanuistov, poleg tega pa še veliko evropske smetane v sprinterskih vodah, saj so nastopili Litovci, Poljaki in zelo hitri Italijani (nekateri izmed teh že imajo izpolnjeno kvoto za olimpijske igre, op. a.). V dvojcu s Francozom Divaretom Na preizkušnji na 200 metrov je bilo v konkurenci K1 81 kajakašev. Kvalifikacije so bile za Tilna izredno težke, saj je imel težave s krmilom na kajaku, tako da je bil izredno vesel, da je končal tekmo na tretjem mestu in se je kvalificiral v polfinale. Tam ga je čakala zelo težka skupina s samimi odličnimi tekmovalci iz Italije, Latvije, Litve in Francije. Na žalost je nekoliko zamudil na startu in zato ni pokazal vsega, kar zmore. Tako je tekmovanje v K1 na 200 metrov končal na 13. mestu. Vidovič je zaradi nabiranja izkušenj nastopil tudi v dvojcu, kjer je združil moči s kolegom iz Francije Johannom Divaretom. Tudi v tej kategoriji je bila kon- kurenca na visokem nivoju, slovensko-francoska dvojica pa je v velikem finalu osvojila 9. mesto. Tilen Vidovič: »Veslanje na tej tekmi še ni bilo na nivoju, ki ga kažem na treningu. Moja glavna naloga je zaenkrat prenesti delo in garanje s treningov na tekmo. Drugače pa kažem velik napredek in verjamem, da bom v nekaj mesecih na visokem nivoju za prihajajočo sezono.« Takoj po tekmi v Mantovi je Tilen odpotoval nazaj na Portugalsko, kjer je nadaljeval s treningi z Johannom Divaretom, medtem ko bo ob koncu aprila odpotoval v Zagreb še na kratke priprave pred nastopom na državnem prvenstvu, ki bo 1. maja na Bledu. Na njem se bo boril za vstop v slovensko reprezentanco, ki se bo nato udeležila nekaterih tekem za svetovni pokala. Na njih bo odličen ptujski kajak sprinter lovil svoje športne sanje - vozovnico za nastop na olimpijskih igrah v Riu. David Breznik Karting • 1. dirka za DP (Vransko) Na uvodu dve zmagi za AMD Hajdina Na Vranskem se je pred tednom v organizaciji KKS Sportstil začela letošnja serija dirk za državno prvenstvo v kartingu. Na startu je bilo 60 dirkačev, ki so se merili v petih kategorijah. Že na začetku sezone so dobro formo pokazali člani AMD Hajdina in AMD Ptuj, ki so se v skupnem ekipnem seštevku uvrstili tik pod vrh: Hajdinčani na drugo in Ptuj-čani na tretje mesto. Pred njimi je bila le ekipa AMD Šlander. Med posamezniki sta kar dva tekmovalca iz AMD Haj-dina po dveh dirkah v konkurenci stopila na najvišjo stopničko. To je uspelo Marku Škulju in Vidu Pšajdu, oba pa sta bila najboljša v obeh vožnjah v konkurenci. Rezultati: rotax micro max (21 tekmovalcev): 1. Mai Sadar (AMD Šlander) 4. Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina) 5. Luka Miletič (AMD Ptuj) 7. Mitja Miklaužič (AMD Hajdina) 9. Julijan Huč (AMD Ptuj) 16. Erik Kastelic (AMD Ptuj) rotax max junior (8): 1. Mark Škulj (AMD Hajdi-na) 3. Luka Železnik (AMD Hajdina) 4. Nik Štefančič (AMD Hajdina) Foto: Črtomir Goznik Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj) Tenis • Blaž Rola Ugnal št. 100 (prvega nosilca), izgubil s št. 300 ... 7. Matic Kolmanič (AMD Ptuj) rotax max (8): 1. Katja Pivk (AMD Šlander) 5. Jaka Šeruga (AMD Ptuj) rotay DD2 (13): 1. Klemen Prešern (AMD Šlander) 4. Primož Matelič (AMD Haj-dina) 10. Vladimir Hreščak (AMD Ptuj) KZ2 (10): 1. Vid Pšajd (AMD Hajdina) 4. Friderik Vajnhandl (AMD Ptuj) 6. Maks Mlakar (AMD Haj-dina) ekipno (10 ekip): 1. AMD Šlander 329 2. AMD Hajdina 235 3. AMD Ptuj 191 4. AMD Moste 151 JM Ptujčan Blaž Rola je po odigranem turnirju v Izraelu nekaj dni preživel v domačem okolju, nato pa se je znova odpravil na treninge in turnirje v tujino. Prejšnji teden je tako nastopal na challenger turnirju v Torinu z nagradnim skladom 42.000 dolarjev (+H). Že v prvem krogu ga je čakal najtežji možni tekmec, prvi nosilec Rogerio Dutra Silva (100. na ATP). Z Brazilcem se je doslej pomeril dvakrat, obakrat je potegnil krajšo. A tokrat je bilo drugače, trening v ptujskih Termah je Blažu očitno dobro del. Pri rezultatu 1:1 sta tekmeca izvedla vsak po dva breaka, tako da si nobeden ni priigral prednosti. Prvi niz se je tako odločal v podaljšani igri, ki je bila zelo napeta: Prvo set žogo je imel Blaž (6:5), takoj zatem pa Brazilec kar dve (6:7, 7:8). Vse so ostale neizkoriščene, četrto je unovčil Blaž (10:8) in prišel do uvodnega niza. Drugega je bolje začel 32-letni Dutra Silva in povedel z 1:3. Sedem let mlajši Ptujčan je ponudil odličen odgovor in tekmecu v naslednjih šestih igrah prepustil le eno. Po skoraj dveh urah igre se je veselil prestižne zmage nad prvim nosilcem turnirja. Tudi v 2. krogu je bil čas za »poravnavo starih računov«, njegov tekmec je bil namreč Italijan Matteo Donati Blaž Rola je v Italiji znova pokazal nekaj stare forme ... Foto: Črtomir Goznik Vid Pšajd (AMD Ptuj) je novo sezono državnega prvenstva v kartingu začel z zmago. Challenger turnir v Torinu (Italija), 42.000 dolarjev + H: 1. krog: Rola - Rogerio Dutra Silva (1., Brazilija) 7:6 (8), 6:4; 2. krog: Rola - Matteo Donati (Italija) 6:4, predaja; četrtfinale: Rola -Enrique Lopez Perez (Španija) 6:7 (3), 2:6; finale: Lopez Perez -Gastao Elias (3., Portugalska) 6:3, 4:6, 2:6. (240.), ki je Blaža letos izločil v kvalifikacijah OP Avstralije v Melbournu. Blaž je takoj izvedel break (1:0), tekmec pa reabreak (1:1). Pri rezultatu 3:4 je Italijan vzel zdravniški premor zaradi bolečin v nogi, v nadaljevanju pa njegovo gibanje ni bilo več na prejšnjem nivoju in je izgubil tri zaporedne igre in niz ter se odločil za predajo. V četrtfinalu je bil Blažev tekmec Enrique Lopez Perez (300.). Leto mlajši Španec se je zdel tekmec po meri, a na peščeni podlagi Špancev pač nikoli ne gre odpisati. Tako je bilo tudi tokrat ... Odločilen je bil prvi niz, v katerem je imel Blaž konstantno pobudo, svojih priložnosti pa ni uspel unovčiti z breakom. Za to je imel tri priložnosti (tek- mec nobene), ena je pomenila tudi zaključno žogico za prvi niz. V podaljšani igri je leto mlajši Španec izkoristil psihološko prednost in osvojil niz, v nadaljevanju pa tudi dvoboj. Na ATP-lestvici zdrs za 30 mest Blaž je najnovejši ATP-lestvici precej nazadoval (195.), saj je lani v tem času osvojil turnir v brazilskem Santosu, zajetnega števila točk pa letos ni uspel ubraniti. Tako je sedaj drugi najboljši Slovenec na turneji, vlogo prvega je znova prevzel Grega Žemlja (146.). V tem tednu Blaž nastopa na challenger turnirju v Ostravi na Češkem. JM 20 Štajerski Šport mladih, rekreacija torek • 26. aprila 2016 Šolski šport • Rokomet Pri dečkih odličen troboj ptujskih ekip, pri dekletih najboljša OŠ Destrnik-Trnovska vas Medobčinsko tekmovanje - dečki V zadnjih dveh tednih so se med sabo na dveh turnirjih medobčinskega prvenstva merile rokometne ekipe učencev osnovnih šol letnikov 2003 in mlajših. Letos seje v rokometu med sabo merilo le pet ekip. Najprej je bil v Gorišnici na sporedu skupinski del, v katerem je izpadla le ekipa Majšperka, preostale štiri so se uvrstile na finalni turnir. Ta je bil odigran v OŠ Ljudski vrt, kjer so mladi rokometaši prikazali zanimive in izenačene boje. Na koncu so imele ekipe vseh treh ptujskih osnovnih šol na svojem računu po dve zmagi in en poraz, zato je o napredovanju odločala gol razlika. V tem kriteriju je najkrajšo potegnila ekipa OŠ Olge Meglic, ki je tako osvojila 3. mesto. Prvo in drugo mesto in s tem napredovanje na območno tekmovanje sta si priborili ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Mladika. Rezultati, finale: Olge Meglic - Ljudski vrt 5:11, Gorišnica - Mladika 10:13, Ljudski vrt - Mladika 9:10, Olge Meglic - Gorišnica 12:11, Gorišnica - Ljudski vrt 6:15, Mladika - Olge Meglic 6:7. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Mladika 3. OŠ Olge Meglic 4. OŠ Gorišnica 5. OŠ Majšperk Medobčinsko tekmovanje -dekleta V torek, 19. aprila, je v dvorani Ljudski vrt na Ptuju po- tekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za učenke letnika 2003 in mlajše, na katerem so nastopile štiri ekipe. Najbolj prepričljive so bile učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki so zabeležile tri zmage. Ob njih si je drugo vozovnico za napredovanje na območno tekmovanje priborila ekipa OŠ Gorišnica. Rezultati: Markovci - Destrnik-Trno-vska vas 2:15, Gorišnica -Ljudski vrt 9:7, Destrnik-Trno-vska vas - Ljudski vrt 12:10, Markovci - Gorišnica 4:7, Gorišnica - Destrnik-Trnovska vas 8:11, Ljudski vrt - Markovci 14:3. Vrstni red: 1. OŠ Destrnik-Trnovska vas 2. OŠ Gorišnica 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Markovci UR Veterani RK Velika Nedelja Old Bulls so se udeležili močnega veteranskega turnirja v Radečah. Radeče veljajo za zibelko veteranskih turnirjev, saj je bil tam organiziran prvi turnir veteranov, kot jih poznamo danes. Letos je tekmovalo 9 moških in 4 ženske ekipe. V predtekmovanju so Old Bulsi odigrali dve tekmi, in sicer z ekipo Kraljevina Krmelj (11:6) in ekipo iz Sevnice (13:5). Z dvema zmagama so se uvrstili v finalno skupino, kjer so bile odigrane tekme po sistemu »vsak z vsakim«. Velikonedeljčani so bili še dvakrat uspešni - ekipo Novega mesta so premagali z rezultatom 13:8, ekipo Koroške pa z rezultatom 11:10 - in so osvojili prvo mesto na turnirju. Za najboljšega igralca tur- nirja je bil izbran igralec Old Bullsov Robert Bezjak. Postava in strelci RK Velika Nedelja: A. Vaupotič, D. Kosi (8), R. Bezjak (14), J. Žemljic (3), D. Planine (12), S. Vajda (7), S. Gregorič. Trener: A. Lah. Veterani Velike Nedelje se aktivno pripravljajo na evropsko veteransko prvenstvo, ki bo letos junija v Po-reču. UR Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v rokometu za učenke: OŠ Destrnik-Trnovska vas Na območno tekmovanje se je uvrstila tudi drugouvrščena ekipa OŠ Gorišnica. Rokomet • Veterani RK Velika Nedelja ^ lili IBlMSiMsSr-ig a ZSs&gr-Tslž ¡¡i&wKiS, - üiüilg'i Ha iC Old Bullsi osvojili turnir v Radečah Prvo mesto na medobčinskem tekmovanju v rokometu za dečke je osvojila ekipa OŠ Ljudski vrt. Veterani Velike Nedelje so osvojili močan turnir v Radečah. Drugo mesto in napredovanje na območno tekmovanje si je priborila tudi ekipa OŠ Mladika. Šahovski kotiček DP osnovnih šol: tretje mesto ekipi učenk OŠ Gorišnica do 12 let Na Otočcu je v organizaciji Šahovske zveze Slovenije ter soorganizaciji Šahovskega društva Krka Novo mesto in Term Krka potekalo državno prvenstvo za učenke in učence osnovnih šol, in sicer ločeno v skupini do 9 in 12 let. V konkurenci do 9 let so bile učenke OŠ Ljudski vrt Ptuj četrte, v konkurenci do 12 let pa so tretje mesto in s tem bronasto medaljo osvojile mlade šahistke iz OŠ Gorišnica. Mladi do 9 let so nastopili tako ekipno kot posamezno, a je bila zastopanost osnovnih šol s Ptujskega dokaj skromna. V ekipnem delu so med osmimi ekipami nastopile le učenke OŠ Ljudski vrt Ptuj v postavi Zala Kramberger, Sara Anita Peklar in Ema Vi-dovič, ki so ob koncu osvojile 4. mesto. Vse tri so nastopile tudi posamezno, kjer je bila med šestindvajsetimi najboljša Sara Anita Peklar na 4. mestu. Pri učencih »ptujsko območje« ni imelo svojega predstavnika, med 80 posamezniki pa je nastopil Tevž Vargič iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki je ob koncu osvojil 58. mesto. Vse tri mlade šahistke OŠ Ljudski vrt v konkurenci do 9 let so nastopile tudi v konkurenci do 12 let, kjer se jim je pridružila še Nataša Žitnik. Sicer pa sta med 11 ekipami nastopili še dve ekipi OŠ Gorišnica, med katerimi je prva ekipa v postavi Nika Kralj, Saša Arnuš, Maša Rižnar in Zala Vesenjak osvojila 3. mesto, kar je najboljša uvrstitev mladih s ptujskega območja. Pri učencih do 12 let je ptujsko območje zastopala le ekipa OŠ Gorišnica, ki je med 34 ekipami osvojila 17. mesto. Posebej je treba omeniti Davida Jelena iz omenjene ekipe, ki je iz šestih partij osvojil šest točk in bil tudi najboljši kot rezerva na peti šahovnici. Posamezno tekmovanje v tej starostni kategoriji ni bilo izvedeno. Ekipni zmagovalci v vseh štirih kategorijah so postali državni prvaki za šolsko leto 2015/2016, za kar so pejeli pokale, tako kot prvo- in drugouvrščene ekipe, podeljenih pa je bilo tudi nekaj praktičnih nagrad. Prav tako so državni prvaki za šolsko leto 2015/2016 postali posamezni zmagovalci v obeh konkurencah do 9 let, prvi trije pa Ttetjeuvrščena ekipa deklet U12, od leve Zala Vesenjak, Maša Rižnar, Saša Arnuš, Nika Kralj so prejeli medalje. Nekaj praktičnih nagrad so prejeli še posamezniki in posameznice, stari do 7 (Sara Anita Peklar bronasto medaljo za 3. mesto) in do 8 let, ki so nastopili v konkurenci do 9 let. Vrstni red ekipno: učenke do 9 let (8): 1. OŠ J. D. Krško 7 točk, 2^OŠ Podbočje 7,3. OŠ M. V, Postojna 6,4. OŠ Ljudski vrt Ptuj 6 (Zala Kramberger 3, Sara Anita Peklar 1, Ema Vidovič 3) itd.; učenci do 9 let (26): 1. OŠ Solkan 14, 2. OŠ A. B. Maribor 10,5, 3. OŠ Šmarje 10 itd.; učenke do 12 let (11): 1. OŠ Cerklje 19, 2. OŠ Ig 14,5, 3. OŠ Gorišnica I 13 (Nika Kralj 4,5, Saša Arnuš 2, Maša Rižnar 3, Zala Vesenjak 3,5) ... 8. OŠ Ljudski vrt Ptuj 9 (Zala Kramberger 2, Ema Vidovič 2, Sara Anita Peklar 1, Nataša Žitnik 2) ... 10. OŠ Gorišnica II 8 (Anja Kociper 2, Evelina Marin 1, Vita Irgolič 2, Laura Horvat 1) itd.; učenci do 12 let (34): 1. OŠ M. V. Postojna 22,5 točk, 2. OŠ N. Jarše 21,5, 3. OŠ Solkan 18 ... 17. OŠ Gorišnica 14 (Tai Starčič 0, Žiga Horvat 4, Jaka Antolič 1, Andraž Kolarič 3, David Jelen 6) itd.; Vrstni red posamezno - samo v konkurenci do 9 let: učenke (26): 1. Taja Guid OŠ M. Pečarja 7, 2. Lucy Brinovec OŠ Šempeter 5,5, 3. Ema Lukač OŠ M. Sobota I 5,5. 4. Sara Anita Peklar 5 ... 10. Zala Kramberger 4 ... 12. Ema Vidovič 4, vse OŠ Ljudski vrt Ptuj itd.; učenci (80): 1. Leon Škrabec OŠ Postojna 6, 2. Andraž Gregorič OŠ Solkan 6, 3. Žiga Smolej OŠ D. Ketteja 6 ... 58. Tevž Vargič OŠ Ljudski vrt Ptuj 3 točke itd. Silva Razlag torek • 26. aprila 2016 Rekreacija, zanimivosti Štajrnhi 21 Atletika • Veterani Bovling • 3. gostinski turnir Prstecu in Korenu v Zagrebu skupaj tri zmage Dvakrat slavili Iršiči, v tretje Doki gostinstvo Atleti veterani so v nedeljo tekmovali na mednarodnemu metalskemu mitingu v Zagrebu. V hrvaški prestolnici sta v kategoriji M-60 tekmovala člana Atletskega kluba Ptuj Dušan Koren in Miki Prstec (slednji bo sicer v to kategorijo prestopi šele julija letos, a v nekaterih primerih lahko tekmuje v njej že od začetka koledarskega leta, op. a.). Oba sta se s svojimi rezultati zelo izkazala, saj je Prstec zmagal v metu diska in gire, medtem ko je bil Koren najboljši v metu kopja. V tej disciplini je orodje, ki je težko 600 gramov, najdlje poletelo do znamke 41,78 metra. V ostalih disciplinah je Koren dosegel naslednje rezultate: met diska 32,23 metra, met kladiva 35,87 metra in met gire 13,82 metra. Prstec je slavil v metu diska z izidom 41,60 metra in metu gire, ki jo je vrgel 15,25 metra. Na mitingu v Zagrebu je tekmoval še v dveh metalskih disciplinah, in sicer v metu kladiva, kjer je orodje poletelo do znamke 36,25 metra in v metu kopja, kjer je vrgel 35,51 metra. Po uspešnem startu v poletno sezono bodo veterani že konec naslednjega tedna nastopili na mitingu v Neu-hofenu v Avstriji. Sledili bodo nastopi na nekaj mini mitingih v Avstriji, pa na DP v metalnem peteroboju in odprto prvenstvo na prostem. V letu 2016 jih čakajo še balkansko prvenstvo septembra v Beogradu in svetovno prvenstvo v Perthu ter Panpacifiške igre v Gold Coastu - oboje v Avstraliji. David Breznik Na Ptuju je v organizaciji Bowling centra Ptuj potekal 3. gostinski turnir, ki bo zaradi dobrega odziva postal tradicionalen (prvo leto 4 ekipe, lani 6, letos kar 12). Prva dva turnirja je dobila ekipa Gostišče Iršič, če bi bili zmagali še tretjič zapored, bi velik prehodni pokal dobili v trajno last. A se jim tokrat ni izšlo... Glavna rdeča nit turnirja je sicer druženje gostincev, njihovih delavcev in gostov. Ekipe (v vsaki so 4 igralci) so najprej igrale po 3 igre kvalifikacij, seštevek vseh 12 iger skupaj pa je Rezultati finala: 1. DOKL GOSTINSTVO 2. OKREPČEVALNICA MAJDA 3. JACK CAFFE 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 5. BOWLING CENTER PTUJ 6. BOWLING CENTER STRIKE Ekipa Dokl gostinstvo je zmagala na 3. gostinskem turnirju na Ptuju. 1518 1449 1397 1297 štel za skupno ekipno uvr-1274 stitev. Sledil je finale naj-1270 boljših šestih ekip, kjer se Pikado • Državno prvenstvo je znova igralo iz ničle. Prvo mesto so zasluženo osvojili člani ekipe Dokl gostinstvo, Zelo solidni nastopi Ptujčanov v Radencih ki so tako prejeli velik prehodni pokal. UR Miki Prstec in Dušan Koren Pikado zveza Slovenije je v Radencih izvedla državno prvenstvo v pikadu, na katerem so nastopili tudi ptujski igralci in igralke, prav tako pa tudi nekateri posamezniki, ki so nastopali v ptujski ligi. Prvi izmed štirih dni državnega prvenstva se je začel s »cricketom«, na katerem je med 33 tekmovalci Damjan Pilinger osvojil 4. mesto. Sledil je turnir posameznikov in dvojic. Med posamezniki (501 DO) je bil najnatančnejši Marjan Šket (Ekstaza Dart Team, Pragersko), medtem ko so igralci iz Ptuja in naše okolice osvojili naslednja Šah • Kadetska liga Štiri medalje učencem OŠ Ljudski vrt Ptuj V okviru desetih turnirjev štajerske kadetske lige je bil odigran sedmi krog, na katerem je v treh starostnih kategorijah nastopilo 126 šahistk in šahistov. S ptujskega območja so tokrat nastopili le predstavniki OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Olge Meglič Ptuj, ki so osvojili štiri medalje, najboljša med njimi pa je bila Maja Leskovar iz OŠ Ljudski vrt, ki je v absolutni konkurenci do 15 let osvojila četrto mesto, med dekleti pa je bila prva. Ponovno se je izkazal Naj Pivec, ki je v konkurenci do 15 let osvojil 3. mesto, boljša od njega sta bila le dve leti starejša šahista. Vsi trije so osvojili enako število točk, vendar je dodatni kriterij Naja uvrstil na tretje mesto. Takoj za najboljšimi tremi fanti se je na 4. mesto uvrstila Maja Leskovar, ki je tako osvojila prvo mesto med dekleti. Njen uspeh je dopolnila s 3. mestom med dekleti in 11. mestom absolutno Iva Vidovič, prav tako iz OŠ Ljudski vrt. V konkurenci do 9 let je Zala Kramberger absolutno dosegla 9. mesto, med dekleti pa je bila druga, medtem ko je Sara Anita Pe- klar le za las zgrešila medaljo med dekleti, saj je osvojila 4. mesto. Pohvalno je dejstvo, da je kljub manjši zastopanosti šol s ptujskega območja med sodelujočimi iz zgoraj omenjenih dveh šol kar nekaj mladih nastopilo prvič in gotovo bodo dosežki dobra spodbuda za nadaljevanje njihove šahovske poti. Končni vrstni red U9: 1. Nik Javornik (2007) OŠ D. Flisa Hoče 6 točk, 2. Jakob Gobec (2008), 3. Tilen Drama (2007), oba OŠ Šmarje, oba s 5,5 točke ... 9. Zala Kramberger (2007) 4 (2. mesto med Štajerski T1 ■E DNIK www.tednik.si ÉÍÍstajerskitednik 1 3 Stajerskitednik mesta: 9. Damjan Pilinger, 14. Darko Majcenovič, 16. Timotej Pucko, 65. Gorazd Kukovica in 74. Damjan Kozel. Posebej je treba izpostaviti 16. mesto Pucka, ki je bil med 111 pikaderji s 17 leti drugi najmlajši. Med moškimi dvojicami (501 MO) sta zmagala Silvo Javornik in Mladen Josič (Bar Čuk Sančo, Velenje), medtem ko sta bila druga Marjan Šket (Ekstaza Dart Team, Pragersko) in Se-bastijan Pinter (Soft Team, Poljčane). Dvojica Kukovi-ca-Majcenovič je dosegla 37. mesto, Pučko-Kozel pa 42. mesto med 64 dvojicami. dekleti) ... 18. Sara Anita Peklar (2007) 3 ... 21. Lukas Čeh (2007) 3, 22. Taj Vajs (2007) 2,5 ...26. Ema Vidovič (2007) 2 točki, vsi OŠ Ljudski vrt, 27. Nina Hodnik (2009) OŠ Olga Meglič 1 točko itd. Končni vrstni red U12: 1. Anej Bizjak (2006) OŠ J. D. Krško 6,5 točk, 2. Tadej Di-mec (2005) OŠ Šmarje 6, 3. Pia Rožmanec OŠ Blanca 6 ... 11. Alen Benko (2004) 5 ... 20. Luka Hodnik (2004) 4,5, oba OŠ Olga Meglič, 21. Nino Šegula (2004) 4,5 ...29. Blaž Pogelšek (2004) 4 ... 47. Nataša Žitnik (2004) 3 ... 57. Sandro Čeh (2005) 2,5 točke, vsi OŠ Ljudski vrt itd Končni vrstni red U15: 1. David Brinovec (2001) OŠ Šempeter 5,5 točke, 2. Timotej Gabrijan (2001) OŠ Fram 5,5, 3. Naj Pivec (2003) 5,5 ... 6. Maja Leskovar (2003) 4,5 (1. mesto med dekleti)... 11. Iva Vidovič (2003) 4 (3. mesto med dekleti)... 16. Pia Kramberger (2003) 3 ... 20. Barbara Kokol (2003) 3, 21. Vid Čabrijan (2002) 3 ... 25. Erazem Petrovič (2003) 1,5, 26. Tjan Kristovič (2003) 1,5, 27. Tjaša Metličar (2003) 1 točka, vsi OŠ Ljudski vrt itd. Silva Razlag Ekipa Mlinček s Ptuja Zadnji dan prvenstva je potekalo še ekipno tekmovanje, v katerem je ekipa Mlinčka v moški Super A-ligi za las izgubila proti najboljšima ekipama Vrnitev odpisanih - Primorska in PK Čuk Sančo ter je na koncu osvojila 6. mesto. V ekipi Mlinčka so igrali Timotej Pučko, Darko Majcenovič, Damjan Kozel, Franci Plajnšek in Go-razd Kukovica. David Breznik Marjan Šket (Ekstaza Dart Team) 22 &o/m¿zTEDNIK Podjetništvo torek • 26. aprila 2016 Ptuj, Podravje • Raba energije Poraba elektrike najhitreje raste na Ptujskem Na Elektru Maribor so predstavili obseg in trende rabe energije, moči in virov, pa tudi investicije v lanskem in letošnjem letu. Območna enota Ptuj izstopa po nadpovprečni rasti porabe električne energije in obračunske moči, največjem deležu pametnih števcev ter veliko proizvodnih virih. Družba je lani v vseh petih območnih enotah na svojem oskrbnem območju (Gornja Radgona, Maribor z okolico, Murska Sobota, Ptuj in Slovenska Bistrica) di-stribuirala 2.167 GWh električne energije, kar je za 1,5 % več kot leto pred tem. V ptujski enoti, ki zajema 22 občin in 36.500 odjemalcev, pa je poraba v tem času narasla za dvakrat toliko. Poraba gospodinjstev raste približno enako hitro kot v drugih območnih enotah, velika razlika pri poslovnih odjemalcih na nizki napetosti kaže na rast v malem gospodarstvu, pri odjemalcih na srednji napetosti pa na povečanje kapacitet v industriji. Kljub hitri rasti je prevzeta energija na prebivalca v ptujski enoti še vedno najnižja na celotnem oskrbnem območju družbe, najvišja pa je v območni enoti Slovenska Bistrica. Skupna obračunska moč se je na Ptujskem lani povečala za 1,2 %, kar je dvakrat toliko kot na celotnem območju Elektra Maribor. Lani so tako zabeležili drugo najvišjo porabo elektrike v zgodovini; še vedno vodi leto 2010 z 294,6 GWh, lansko leto pa se je z 291,8 GWh rekordu približalo. Konična obremenitev je znašala 52 MW, rekord iz leta 2010 pa je 56 MW. Na Ptujskem se je delež proizvodnih virov v zadnjih petih letih najbolj povečal in je lani znašal že 25 %, povprečje celotnega oskrbnega območja pa znaša 15 %. Poglavitni proizvodni vir na tem območju je sončna energija, manjši delež pa predstavljajo še plin, biomasa in voda. V območni enoti Ptuj je v sistem naprednega merjenja vključenih že 23.144 merilnih mest oz. 63 % vseh merilnih mest na območju, povprečje na oskrbnem območju družbe pa je 53 %. Sistem prinaša številne Pomagali ptujskima humanitarnima organizacijama V Elektru Maribor so že vrsto let aktivni tudi humanitarno. Tokrat so donaciji v vrednosti po 1.500 evrov predali Območnemu združenju Rdečega križa Slovenije (OZ RKS) Ptuj in Dekanijski Karitas Ptuj-Zavrč. Sekretarka OZ RKS Ptuj Marjana Cafuta se je za pomoč zahvalila z besedami: »Glede na vse slabše socialne razmere imamo vedno več prosilcev za pomoč. Največ jih prosi za pomoč v prehrani ali pri plačilu položnic. V zadnjem času upada tudi število donatorjev, zato je pomoč Elektra Maribor zelo dobrodošla.« Brat Milan Kvas, vodja Dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč, je povedal: »Donacijo Elektra Maribor, za katero se iskreno zahvaljujemo, bomo porabili za nabavo hrane in plačilo položnic.« Elektro Maribor je pomagal ptujskima humanitarnima organizacijama, Dekanijski Karitasjn Območnemu združenju Rdečega križa; z leve: Milan Kvas, Boris Sovič, Marjana Cafuta in Franc Šmigoc. Rast porabe električne energije v letu 2015 koristi, tudi hitrejše odkrivanje napak in s tem zmanjšanje izgub v omrežju, odjemalec pa račune prejema po dejanski porabi. Investicije in zaposlovanje bodo nadaljevali Zaradi žleda leta 2014 je bilo v ptujski območni enoti poško- dovanih 61 objektov. Škodo, ki je znašala skoraj 1,9 milijona evrov, so v celoti sanirali. Predsednik uprave družbe Boris Sovič pravi: »Zelo intenziven cikel investicij se bo v letu 2016 nadaljeval, saj skušamo povečati robustnost našega sistema. Na ptujskem območju imamo pri tem zelo pozitivno prakso sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, s čimer oboji prihranimo pri stroških.« Lani so v ptujski območni enoti za investicije namenili 3,5 milijona evrov, letos pa bodo s 3,1 milijona evrov kablirali 16,7 kilometra vodov, zgradili 3 transformatorske postaje, zamenjali ali odstranili več kot 1.800 drogov, izvedli poseke na 44 kilometrih tras daljnovodov in 1.500 merilnih mest priključili v sistem naprednega merjenja. Sodelujejo tudi pri gradnji avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. Elektro Maribor za razliko od drugih družb delavcev na odpušča; letos so celo zaposlili 100 novih, sprva za določen čas. Vodja ptujske območne enote Elektra Maribor Franc Šmigoc pojasnjuje: »V ptujski območni enoti dela 83 delavcev, od tega jih je šest projektno zaposlenih.« Sovič dodaja: »Ohranjamo teritorialno strukturiranost. Gre namreč za izrazito decentralizirano dejavnost; le tako se lahko v najkrajšem času odzovemo na težave.« Eva Milošič Območna enota Ptu Oskrbno območje Elektra Maribor Poraba električne energije na prebivalca v letu 2015 Gospodinjstva 2,2 % 2,1 % | | Prevzeta energija na prebivalca v MWh | Poslovni odjemalci na nizki napetosti 4,5 % 2,9 % Območna enota Ptuj 8,3 (najmanj v celotnem oskrbnem območju) Odjemalci na srednji napetosti 2,8 % 0,3 % Območna enota Slovenska Bistrica 15 (največ v celotnem oskrbnem območju) Skupaj 3 % 1,5 % Oskrbno območje Elektra Maribor 10,6 Vir: Elektro Maribor Vir : Elektro Maribor Maribor • Zavarovalnica AS vedno uspešnejša Sodobna osebna zavarovanja sledijo demografskim trendom Zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS) je konec novembra lani obeležila 25 let uspešnega poslovanja. Minula leta so bila v znamenju rasti, saj zaseda danes po tržnem deležu drugo mesto med slovenskimi zavarovalnicami. Zaupa ji več kot 600.000 tisoč zavarovancev, lani pa so zbrali 297 milijonov evrov premije in izplačali za 213 milijonov evrov škod. Pogled v prihodnost je usmerjen predvsem v razvoj osebnih zavarovanj. Demografski trendi namreč pričajo o čedalje večjem deležu starega prebivalstva. Leta 2013 se je AS združila z življenjsko zavarovalnico KD Življenje, s čimer je pomembno povečala tržni delež tudi na področju življenjskih zavarovanj. Zaposluje 98 sodelavcev, ki jih od januarja 2015 vodi direktor David Perko. Po besedah predsednika uprave Gabrijela Škofa tudi v AS-u beležijo enake trende, kot so značilni za slovenski zavarovalni trg. »V letošnjih prvih dveh mesecih smo zbrali za 54 milijonov evrov premij in izplačali za 31 milijonov evrov škod. Zadovoljni smo, da se posamezniki vedno bolj zavedajo, kako pomembno je, da za obdo- bje po upokojitvi poskrbijo že danes. Obenem se zaradi staranja prebivalstva povečujejo potrebe po zdravstveni oskrbi. Ker smo inovativni in sledimo dogajanju na trgu, željam strank, predvsem pa skrbimo za večjo varnost v vseh življenjskih obdobjih, smo v razvoju namenili največji poudarek osebnim zavarovanjem.« »Zagotovo je eden ključnih izzivov demografskih, ekonomskih in tehnoloških sprememb, kako si v prihodnosti zagotoviti dostojno pokojnino, obenem pa učinkovito zdravstveno zavarovanje,« je izpostavil Aleš Žižmund, izvršni direktor za prodajo in obenem predstavil možnosti, ki so jih za to razvili v AS-u. Pokojninsko varčevanje AS zagotavlja finančno optimizacijo varčevanja za dodatno pokojnino, ki v 2. stebru prinaša tudi pomembne davčne ugodnosti. Naložbena politika je prilagojena starosti zavarovanca in se skozi čas spreminja od bolj tveganih do umirjenih in zajamčenih naložb. S Centrom zdravje AS so zavarovanja dopolnili z dobrodošlimi storitvami za zavarovance, med katere sodijo informacije o uveljavljanju zdravstvenih zavarovanj, pomoč ob naročanju na specialistični pregled in iskanju primernega specialista ter najkrajše čakalne vrste, ki so zavarovancem na voljo preko brezplačne telefonske številke 080 81 10. Obenem imajo vsi AS-ovi dopolnilni zdravstveni zavarovanci na voljo tudi brezplačno pomoč na domu v primeru nezgode, ki obsega tudi prevoze na zdravniške preglede. Za še enostavnejši pregled nad sklenjenimi zavarovanji, so marca poskrbeli s preglednim portalom Moj AS. Ta preko računalnika, pametnega telefona ali tablice omogoča enostavno pregledovanje sklenjenih polic, sklepanje zavarovanj ali naročilo zastopnika, pregledovanje škodnih spisov in možnost prijave škode, pregledovanje plačil, predvsem pa enostavno komunikacijo z zavaroval- nico le z enim klikom. Moj AS pa nudi tudi informativni izračun pokojnine po veljavni zakonodaji in preprosto, varno in donosno upravljanje s sredstvi svojega pokojninskega varčevanja. JBŠ Markovci • Novo v OC Novi jork Avtomehanična delavnica V obrtni coni Novi jork v občini Markovci je nedavno vrata odprla nova avtomehanična delavnica - Avtoservis Pero. Avtomehanik Peter Plohl je samostojno podjetniško pot pričel v začetku leta 2012. Servisno delavnico za popravilo osebnih avtomobilov si je najprej uredil na domačiji v Bukovcih. Želja po razvoju in napredku ter izboljšanju delovnih razmer ga je gnala naprej in tako je z veliko truda, vztrajnosti in marljivosti v začetku marca v markovski obrtni coni odprl novo, sodobno opremljeno servisno delavnico, veliko dobrih 200 m2. S selitvijo v nove delovne prostore se je povečal tudi kolektiv zaposlenih in danes šteje štiri sodelavce. V podjetju Avtoservis Pero izvaja- jo popravila osebnih, terenskih in poltovornih vozil, vulkani-zerske storitve, nudijo servis in polnjenje avtomobilskih ter avtooptiko. klim MZ ~ AVTOSERVIS PERO - Foto: AS Foto: MZ torek • 26. aprila 2016 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 23 Kupci so lahko izbirali med najrazličnejšo ponudbo, staro in novo, med oblačili, starinami, cvetlicami, opremo za dom, terase in poletne vrtove, med grmovnicami, suho robo, sadjem in še čim, kar se je našlo na stojnicah in česar lastniki niso dali za dober namen kateri od dobrodelnih organizacij; le metle letos niso bile pogosta izbira. Dame so lahko izbirale med kremami, ki bojda dobro skrijejo gube. Škoda le, da je med prodajalci tako malo mojstrov starih obrti: poleg več ponudnikov suhe robe sta bila le hajdinski pletar Žumer in medičarstvo Puž. Polno so živele tudi terase z bolj ali manj tradicionalno ponudbo, nekaj pa je bilo tudi značilne sejemske ponudbe hrane. Glasba za srce znova pritegnila Že po lanski prvi javni radijski oddaji 2 glasbo do srca Radia Ptuj so bili sejemski obiskovalci navdušeni, prav tako pa vsi nastopajoči, še posebej pa njen voditelj Marjan Nahberger, ki je duša te oddaje vse od začetka pred 15 leti. Zato je bila letošnja oddaja toliko bolj težko pričakovana; številni sejemski obiskovalci so prišli samo zato, da bi se srečali s pevci oz. glasbeniki, ki jih radi poslušajo. Občinstvo je toplo pozdravilo vse nastopajoče: Natašo Madjar, Majo Oder-lap, Rudija Šantla, Vernerja, Jovi band in Natalijo Kolšek. Vsak izmed doslej nastopajočih v oddaji Z glasbo do srca (22. aprila je bila že 749.) je pustil svoj pečat pri poslušalcih Radia Ptuj in bralcih Štajerskega tednika. Marjan Nahberger je v 15 letih gostil več kot 400 pevcev, glasbenikov in glasbenih skupin, med njimi tudi mnoge z območja nekdanje skupne države. Med zveste poslušalce oddaje Z glasbo do srca je Marjan Nahberger podelil več nagrad, poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika pa so se lahko pogovorili tudi s horarnim astrologom Tadejem Šinkom, ki se je ta konec tedna mudil na Ptuju. Javno radijsko oddajo Z glasbo do srca je organizirala družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj in Gostinstvom Perutnine Ptuj. Za okrasitev odra z baloni je poskrbel Avgustino. MG Foto: Črtomir Goznik Marjan Nahberger, duša radijske oddaje Z glasbo do srca, in Rudi Šantl, ki kljub „pokoju" še veliko nastopa. V teh dneh ga ponovno čakajo rojaki v Nemčiji. Ptujsko mestno jedro je že stoletja izjemna sejemska kulisa, ki privablja tako prodajalce kot kupce od blizu in daleč. Žal pa so med njimi tudi takšni, ki se požvižgajo na bogato kulturnozgodovinsko dediščino, na varovanje tega izjemnega in neprecenljivega bogastva ter skrb zanj. Medtem ko so prejšnja leta sejemski prodajalci skrunili Orfejev spomenik, so letos staro robo obešali na mestni stolp, kjer so v njegovem spodnjem delu vzidani spomeniki Povodnovega muzeja. Ptuj • Jurijev sejem in javna radijska oddaja Z glasbo do srca Mesto živelo s sejmom in glasbo Ptujsko staro mestno jedro in njegovo obrobje so 23. aprila zasedli sejemski prodajalci od blizu in daleč ter na prvem letnem sejmu, jurijevem, vabili k pomladanskemu nakupu. Sočasno so glasbeniki, ki so nastopali v oddaji Z glasbo do srca Radia Ptuj, pritegnili k poslušanju dobre glasbe in pesmi. Obiskovalci so povedali ... Franc Kuhar: „Sejmi so vedno prostor prijetnega druženja. Rad jih obiskujem, vedno srečam tudi kakšnega prijatelja, ki ga že dolgo nisem videl, zato je vse še toliko lepše. Najbolj pa me zanimajo stare stvari. Glasba je samo še dodatna sejemska privlačnost. Super, ni kaj!" Liza Krampl: "Zakaj prihajam na ptujske sejme že najmanj 50 let, še posebno na jurijevega? Zato, ker je to čas prebujanja narave, veselja, novega življenja, ker je v deželo prišla pomlad. Vedno si tudi nekaj kupim. Letos sem si kupila čevlje. Na tržnico pa sem prišla zaradi glasbe, ta človeka vedno razveseli." Marija Težak: „Sejmi so vedno nekaj lepega. To je tudi priložnost za dober nakup, izbiraš lahko med novimi in starimi izdelki. Vedno se nekaj najde. Vedno si kupim nekaj za dušo in dobro razpoloženje. Lepo pa je tudi, da so tradicionalni ptujski sejmi dobili nekaj novega, to je glasbeno prirreditev. Hvala organizatorjem, da so se tako odločili." Silva Žuran: „Odkar pomnim, hodim na ptujske sejme, kjer se vedno nekaj dogaja. Stojnice so dobro založene, izbiraš lahko med kvalitetnim in manj kvalitetnim blagom, odvisno pač od tega, koliko imaš denarja. Tudi sama sem včasih prodajala na tržnici, zato prihajam s toliko večjim veseljem. Lepo je, da sedaj na teh sejmih slišimo tudi glasbo, da se ljudje lahko srečajo s svojimi priljubljenimi pevci." Tone Horvat: „Navdušen sem, še posebej pa, ker je na ptujski tržnici potekala oddaja Radia Ptuj Z glasbo do srca, ki jo zelo rad poslušam, še posebej pa Marjana, ki je izjemen voditelj. Le tako naprej. Upam, da bo glasba ostala stalna spremljevalka ptujskega sejemskega dogajanja, da se bomo vsako leto lahko v živo srečali in pogovorili še s kakšnim znanim slovenskim pevcem in pevko oz. ansamblom." Blaga in stojnic je bilo veliko, manj pa obiskovalcev, kot jih je običajno v tem času. Foto: Črtomir Goznik Občinstvo je bilo navdušeno, Werner pa še bolj; pred 25 leti je izdal prvi CD, najnovejšega pa je predstavil tudi Ptujčanom. Štajerski \ PEDN1 IK I www.tednik.si i Stajerskitednik -.Stajerskitednik Kmetija Ivana in Romane Hrga, Dragovič 2a, Juršinci 041 302 261 kmetija.hrga@gmail.com Ponujamo vam: sadne in navadne jogurte, sveže kravje mleko, nepasirano skuto, kislo smetano, mladi sir in sir z zelišči,... 3)omaž/iost> t&prita/me, sv€zi/ia/te//laot&isi', oAuafra/ za&vofo. 24 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 26. aprila 2016 Ptuj • Izdelovanje rožic iz pisanih otroških nogavičk Ljudje so veseli, ko jih vidijo Maja Gril se je rodila na Ptuju. Po izobrazbi je ekonomska tehnica, končala je tudi triletno trgovsko šolo, a je trenutno brez zaposlitve. Zdaj že šesto leto živi v okolici Beltincev, od koder je doma njen partner. Foto: Črtomir Goznik Maja Gril in njene rožice V novem okolju so jo lepo sprejeli, s partnerjem Brankom sta ponosna starša dveh sinov, Blaža in Marka. Njena največja želja pa je, da bi dobila službo. Maja že nekaj let izdeluje rožice iz pisanih otroških nogavičk in si s tem krajša čas. Prve je naredila v času, ko je pričakovala najstarejšega sina Marka, ki bo letos avgusta star pet let. Teta Jožica Skledar ji je dejala, da ji bo pokazala nekaj, s čimer si bo zapolnila čas med nosečnostjo. Danes je izdelovanje rožic njen hobi, v katerem nadvse uživa, rožice jo sproščajo. Dela jih iz tanke žice, ki jo oblikuje v primerno velikost, nato čez žico nategne barvne nogavičke in jih povije s sukancem. Nogavičke, večinoma otroške in dekliške, kupuje v otroških trgovinah. Občasno kupi tudi bele nogavice in nato sama pobarva. „Ko so nogavičke na žici, jih oblikujem v cvet vrtnice, orhideje, trobentice ali druge cvetlice in v različne šopke: poročne, okrasne za na avtomobile, naprsne šopke za poroko. Za cvet vrtnice na primer potrebujem 12 oblikovanih žic. Na koncu, ko imajo rožice že svojo obliko, jih povijem z zelenim trakom, da so videti kot naravne. Orhideje dam tudi v barvni lonček, v katerem so kamenčki ali goba," svoj hobi predstavlja Maja Gril. Z rožicami razveseljuje sebe, svoje najbližje in prijatelje. Res pa je, pove, da nekateri premalo cenijo ročna dela. „Še sreča, da je teh manj in da so ljudje zelo veseli, ko vidijo, kaj vse se da narediti iz tako preprostih stvari," še pove Maja, ki je s svojimi rožicami obogatila tudi letošnjo velikonočno razstavo Turističnega društva Ptuj. MG Prejeli smo Praznujmo spoštljivo in z optimizmom Smo tik pred tremi državnimi prazniki: dnevom upora proti okupatorju, prvim majem, mednarodnim delavskim praznikom, in dnevom zmage nad nacifašiz-mom. Že nekaj časa živimo v turbulentnem obdobju v Sloveniji, v Evropi kot tudi v svetu. Vojne se še kar naprej pojavljajo, hkrati pa človeštvo pestijo lakota, bolezni, težke družbeno ekonomske, politične, moralne, emigrantske, begunske, tajkunske in še katere krize. Slovenija se kljub polnoletnosti temu ni mogla izogniti. Matjaž Hanžek, nekdanji varuh človekovih pravic, je pred leti glasno razmišljal, da bi tudi danes potrebovali OF, če hočemo odpraviti anomalije, ki so se zajedle v naše tkivo. Pridružujem se mu in dodajam: združiti bi morali vse svobodoljubne in poštene Slovence v boj za odpravo neenakosti, proti krivicam, proti kraji družbenega premoženja, proti izkoriščanju človeka po človeku, proti revščini. Ustanovitelji Protiimperialistič-ne fronte, ustanovljene 26. aprila 1941, že junija preimenovane v Osvobodilno fronto, so znali mobilizirati množice za boj proti okupatorju, zato primerjava ni najbolj posrečena. Pa vendarle. OF je bila v tistih časih sposobna združiti komuniste, narodno usmerjene so- kole, krščanske socialiste, del kulturnih ustvarjalcev, dosledno avtonomistično usmerjene pripadnike SLS, skupino liberalcev, društva kmečkih fantov in deklet, skupino Slovenska zemlja, razne kulturne, ženske, športne in poklicne skupine. Bile so nazorsko politično zelo različne, družilo pa jih je nezadovoljstvo s predvojnimi slovenskimi in jugoslovanskimi razmerami ter odločno protio-kupatorsko in protinacifašistično razpoloženje. Danes nekateri pozabljajo, da je okupator izseljeval zavedne Slovence že takoj po okupaciji. Našli so se izdajalci, kolaboranti, ki še danes niso kapitulirali. Kar naprej odpirajo skoraj že zacelje-ne rane in med Slovence postavljajo ideološke ograje, ki bolj pečejo in skelijo kot žičnate ograje z ostrimi rezili na naši južni meji. Takšne zmede, ki grozi slovenski enotnosti, še ni bilo. Ljudje so prestrašeni. Želijo si le mirno sobivanje, delovna mesta, dobro šolstvo, socialno pravičnost in dobro zdravstvo. Ne želijo si zlorab mrtvih za politikantsko podaljševanje vojnih delitev in sovraštev, ki hromijo Slovenijo. Zavedam se, da so današnji časi drugačni od takratnih vojnih in povojnih let. Ostajajo pa trajne vrednote, ki so življenjsko pomembne za prihodnost: mir, svo- boda, človeško dostojanstvo, pravičnost, zvestoba domovini, njeni kulturi, tovarištvu, skrb za vse, ki so v stiski. Na teh vrednotah je Slovenija obstala že nekaj krat v zgodovini. Na njih bo obstala tudi v novih časih. Prizadevajmo si, da bodo delavci in vsi Slovenci v prihodnje praznovali tudi prvi maj, mednarodni delavski praznik, v bolj sproščenem vzdušju, kot smo ga doslej. Dokler tli upanje, ni predaje. Letos bomo borci za vrednote NOB skupaj z brigadirji mladinskih delovnih brigad prostovoljnega dela na Ptujskem praznovali 70. obletnico največje delovne akcije v Sloveniji - regulacije reke Pesnice. Zasnoval jo je dr. Jože Potrč, komunist, zdravnik, humanist, etik, prvi minister za zdravstvo v osvobojeni domovini. Bil je med ustanovitelji OF skupaj z Jožetom Lackom. Prebivalci Slovenskih goric so ga klicali kar 'naš Južek'. Marsikdaj je iz svojega žepa plačal zdravila za bolnega. Kako lepo bi bilo, če bi tudi letos lahko rezali trakove ob prvomajskih praznikih ob novih proizvodnih dvoranah z novo dodano vrednostjo, ne samo ob trgovskih centrih, medtem ko mestna jedra izumirajo. Tudi zato ponosno obesimo slovensko zastavo v počastitev praznikov! Stanko Lepej, Ptuj Ormož • Kdo so avtorji fotografij in razglednic? Podobe našega Ormoža Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je minuli teden postavil razstavo čudovitih starih fotografij in razglednic mesta, naslovljeno Podobe našega Ormoža. Razstavo krasi skoraj 60 starih fotografij in razglednic, tudi fotografija iz leta 1966, ko je Tito obiskal Ormož. Avlo ormoške občinske stavbe bogati skoraj 60 starih fotografij in razglednic mesta Ormož, ki pričajo o tradiciji in dediščini, o mestu Ormož, tamkajšnjih ljudeh in njihovem umeščanju v okolje. Slikarsko gradivo je razstavila vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) Nevenka Korpič. »Rdeča nit razstave je pogled na mesto v različnih časovnih in zgodovinskih obdobjih, v katera so ujeti in vpeti drobci utrinkov posameznikov. V ospredju je odnos med posameznikom in domačim krajem, Ormožem. Ideja za to razstavo je nastala iz ljubezni do našega mesta in njegovih, očem pogosto skritih lepot, zanimivosti. Premalo se zavedamo, da je veliko lepega, čudovitega tudi v našem najožjem okolju tukaj in zdaj, pred našimi očmi. Naše staro mesto nosi v sebi poseben čar, utrip, sijaj, ki ga premalokrat opazimo. Zato želimo z razstavo vzbujati veselje in ponos ob pogledu na naš Ormož, hkrati pa se z nostalgijo ozreti na to, kar je nekoč bilo, a je danes žal že izginilo, odšlo v pozabo,« je pojasnila Korpičeva in še poudarila, da je razstavljeno slikovno gradivo motivno zelo bogato: »Glavni motivi so ormoške ulice in pomembne zgradbe, ob panorami mesta in uličnih motivih pa so prikazani tudi utripi življenja v mestu. Slikovno gradivo na razstavi zajema podobo Ormoža iz prve polovice 20. stoletja, so pa tudi motivi iz kasnejših obdobij, predvsem iz 50. let in tudi iz leta 1966, ko je Tito obiskal Ormož.« A kot je opozoril eden izmed obiskovalcev, ob razstavljenih fotografijah in razglednicah niso pripisana imena avtorjev, čeprav naj bi bila sicer znana. Korpi-čeva odgovarja, da so številni fotografi anonimni, a da upajo, da bodo v času razstave dobili njihova imena ... Zbrane sta na odprtju razstave pozdravila direktor PMPO Aleksander Lorenčič in ormoški župan Alojz Sok. Monika Levanič Ptuj • 40. tekmovanje v tehniki prodaje Dijaki Ekonomske šole odlični Na jubilejnem, že 40. tekmovanju v tehnikah prodaje so se dijaki in dijakinje trgovskih šol letos pomerili v Kranju. Tekmovanje sta gostila Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola (SESGŠ) Šolskega centra Kranj in Mercator, ki je tradicionalni sponzor tekmovanja. Tekmovanja se je udeležilo skoraj sto dijakinj in dijakov, pomerili so se v prodaji konfekcije, kozmetike, obutve, živil ter malih in velikih gospodinjskih aparatov. V vsaki skupini je tekmovalo okrog 15 dijakov. Dijaki 3. letnika programa prodajalec Ekonomske šole ŠC Ptuj so se pod mentorstvom profesoric Sonje Šaše in Sonje Mlinarič spet odlično odrezali, saj je Neža Mesarič dosegla 3. mesto in zlato priznanje v kategoriji konfekcija, prav tako je Valerija Muršič dosegla 3. mesto in zlato priznanje v kategoriji kozmetika. Nastja Vindiš je dosegla 4. mesto in srebrno priznanje v kategoriji živila, osvojila ga je tudi Marjana Plajnšek v kategoriji obutev, Amadeja Butolen pa je tekmovala v kategoriji mali gospodinjski aparati. Na tekmovanju v tehniki prodaje se dijaki pomerijo med seboj in pokažejo znanje, ki so ga pridobili v šoli in na praktičnem usposabljanju v trgovskih podjetjih. Slednja se vse bolj zavedajo, kako pomemben je vsestransko usposobljen prodajalec. DH Foto: arhiv šole Dijaki Ekonomske šole Ptuj z mentorji in ravnateljico Foto: ML torek • 26. aprila 2016 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEDKlK 25 Majšperk • Ples gibov; zvoka in besed Učenci in vrtčevski otroci zapeli in zaplesali Pesem je kot sončni žar, ki srce napaja z radostjo in upanjem, s toplino, ki ostaja, so zbranim v Majšperku sporočili vrtčevski otroci in učenci, ki lepe misli širijo s pesmijo. Najmlajši pevci in pevke iz vrtca so zapeli o sosedovem bo-sopetu, ki jo je mahnil v svet, in o treh čebelah, ki so hitro pokra-mljale, se nasmejale, objele in zletele po med kot vse čebele. Pr-vošolci so se s pesmijo spomnili treh vandrovčkov in njihovih sanj o zlati raketi in luni. Zapeli so tudi otroci iz podružničnih šol Stoperce in Ptujska Gora ter člani in članice otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Majšperk. Svoje nastope so učenci in otroci iz vrtca pospremili V kulturno-poslovnem centru v Majšperku je 21. aprila potekal koncert pevskih zborov OŠ Majšperk. Foto: Mojca Vtič še s plesnimi koreografijami. V okviru koncerta pevskih zborov so bila pevcem podeljena priznanja. Za pet let prepevanja so priznanja prejeli Sara Lampret, Nika Bezjak, Nika Aubel, Hana Wolf Zajšek, Alia Gajser, Barbara Kropec in Jure Frlež, za devet let prepevanja, torej od 1. razreda dalje, pa so jih prejele Mihaela Drofenik, Laura Narat, Urška Frlež, Zarja Vuk, Špela Polajžer, Anja Lorber, Kaja Gajšt, Lea Žun-kovič in Ana Sajko. MV Videm • Noč knjige Od gline do knjige Kulturno društvo Franceta Prešerna in Osnovna šola Videm pri Ptuju sta Videm že tretjič postavila na zemljevid stotin krajev po vsem svetu, ki praznujejo Noč knjige. Letošnji dogodek so združili z likovno razstavo in ga naslovili Od gline do knjige. V Drvarnici so otroci s pesmijo, z Orffovimi glasbili in de-klamacijo odprli razstavo izdelkov iz gline učencev videmske osnovne šole in njene podružnice v Leskovcu. Učiteljica in podpredsednica kulturnega društva Manja Vinko je otrokom predstavila zgodovino pisave in knjige, nato pa so uživali še v pravljični urici ob slikanici Nekoč je bila... Stefana Gemmela. Iz das mase so po vzoru praljudi ustvarili spominke, praznih rok pa nismo ostali niti drugi obiskovalci, ki smo dobili podčrtanke - citate iz različnih knjig, modre misli in šale. Odkar je Unesco 23. april razglasil za svetovni dan knjige, ga slavijo po vsem svetu, zadnja leta tudi ponoči. Ekipa Noči knjige pravi: »Žalostno je, da je 400. obletnica smrti Miguela de Cer-vantesa in Williama Shakespe-arja obenem čas občega kultu-rocida in knjigocida.« Ravnatelj osnovne šole Robert Murko dodaja: »Odrasli večkrat vzamemo knjigo v roke, da se sprostimo, otroke pa moramo tega šele naučiti.« Eva Milošič Na Hrvaškem so Noč knjige prvič organizirali leta 2012, v Vidmu pa so se letos pridružili tretjič. Ptuj • Nova razstava v upokojenskem razstavišču Na ogled vabijo dela Franca Simoniča Aprilski termin so v razstavišču Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje v delavskem domu Franca Krambergerja rezervirali za slikarja Franca Simoniča. Foto: Črtomir Goznik Franc Simonič se resneje ukvarja z likovno umetnostjo že več kot pol stoletja. Odprtja razstave, ki je bila na ogled do konca aprila, so se udeležili številni avtorjevi slikarski prijatelji, saj je F. Simonič strokovni mentor ptujskih slikarjev; odprl jo je njegov slikarski kolega Jože Foltin, profesor likovne umetnosti, s petjem pa so jo popestrili pevci vokalne skupine Trta KUD Maksa Furjana iz Zavrča, saj je v tej občini Simonič častni občan. Slikarska ljubezen je Franca Simoniča prevzela v letu 1963, ko se je vpisal na študij likovne vzgoje v Mariboru. Zanj je značilna uporaba različnih slikarskih tehnik: akril, gvaš, pastel, risba s svinčnikom in ogljem, perorisba in lavirana risba, ukvarja se z grafiko (linorez, jedkanica, sitotisk), preizkuša pa tudi različne mešane tehnike. In to uspešno, saj je pripravil številne razstave, večkrat pa je bil tudi nagrajen. Kot upokojenec sedaj živi in ustvarja v Ptuju. jš Foto: EM Majšperk • Likovna dela pod imenom Moja iskanja Prva razstava letos pripadla Bernardini Paj - Nedi Novo sezono v galeriji AP je z likovnimi deli odprla slikarka iz Makol Bernardina Paj -in tako zbrane popeljal v svet likovne kritike Mario Berdič. O razstavi je Berdič dejal, da je umetnica na svojih delih ustvarila globinsko iluzijo, s katero nas vabi v pokrajine, ki so hkrati realne in plod njene domišljije. »Vidi se njena vsestranskost, saj vedno znova raziskuje nove tehnike in motive. Na slikah lahko vidimo izseke iz naravnih okolij, razstavljene so tudi grafike, ki so bile ustvarjene z eno najzahtevnejših grafičnih tehnik monotipijo, prav tako pa tudi eksperimentira z abstrakcijo,« je povedal mariborski likovni kritik. Zbrane v galeriji AP je nagovorila tudi županja Darinka Fakin, ki se je zahvalila umetniškemu društvu Ustvarjalec Majšperk in umetnici: »Veseli smo, da se Neda. Razstavo, ki jo je poimenovala Moja iskanja, je strokovno ocenil Foto: Mojca Vtič Dela slikarke Bernardine Paj - Nede, rojene v Podložah pri Ptujski Gori, so bila predstavljena že na približno 150 skupinskih razstavah, slikarka iz Makol pa je imela tudi že 38 samostojnih razstav. Kakovost del upokojene likovne pedagoginje potrjujejo številna prestižna priznanja, med drugim je dobitnica treh certifikatov zlata paleta Zveze likovnih društev Slovenije. lahko na prvi razstavi napajamo z vašo umetnostjo. Da pa lahko kot občina spodbujamo likovno umetnost, je zaslužnih veliko ljudi, tako naše društvo Ustvarjalec že vrsto let goji in podpira likovno umetnost, Albin Brencl, ki je lastnik teh objektov, nam daje spodbudo in danes je bil optimističen. Upam, da smo lahko optimistični tudi mi in da se bomo v teh prostorih še srečevali.« Albin Brencl: Ubiti se me ne da »Kot vidite, sem še živ. Ubiti se me ne da. Ker se vam umetnikom lahko zahvalim, ko se o meni ni nič dobrega povedalo. Moje težave se bližajo koncu, to pomeni, da se bomo spet smejali. Razstava je bila ves čas, nikoli ni bila osiromašena, ker nisem imel denarja, še danes ga nimam, vendar pa ga pričakujem. Ko ga bom imel, ga bom vložil v ta naša druženja, ki nam jih nihče ne more vzeti,« je napovedal Albin Brencl, direktor podjetja Albin Promotion, ki je v sodnem sporu z državo zaradi odpadnih gum v Kidričevem. Mojca Vtič 26 Štajerski fEDNIK Zeleni tednik torek • 26. aprila 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Zelenjava za štiri letne čase Vedno več zaposlenih si želi, da bi si vsaj nekaj hrane pridelali na svojem vrtu ali celo na balkonu in terasi. Pridelava zelenjave običajno zahteva kar nekaj časa in dela, se pa najdejo zelenjadnice, ki dajejo na vrtu pridelek kar nekaj mesecev, niso pa posebej zahtevne. Lahko jih posadimo celo na okrasne gredice, saj so tako lepe kakor tudi užitne. Prav zato so zelo primerne za pridelovanje v loncih in posodah, prav tako pa na visokih gredah. Blitva ali mangold J v • v namesto spinace Blitvo sejemo vse od sredine aprila naprej. Lahko jo sejemo direktno na stalno mesto, vendar jo je v tem primeru treba redčiti. Izpuljene rastline lahko kot sadike podarimo sosedom, zelo mlade rastline pa so tudi odlične v zelenih mešanih solatah. Še bolje pa je vzgojiti sadike s koreninsko grudo in jih v sredini aprila posaditi na stalno mesto na vrtu, okrasni gredici ali v lonec. Blitva naredi veliko listne mase, zato zahteva veliko hranil. Na vrtu ji pognojimo z organskimi gnojili, sodi na 1. poljino, potrebuje pa 2,5-3 l hlevskega gnoja/m2, 7-10 l komposta/m2 ali kvalitetna peletirana organska gnojila. Če sadimo v lonce, izberemo najkvalitetnejšo zemljo, kljub temu pa bo po mesecu dni rasti potrebno redno dognojevanje. Blitva potrebuje 40 cm med vrstami in vsaj toliko tudi v vrsti in vedno rahlo zemljo. Nima visokih zahtev po vodi, seveda pa je za višji pridelek v suši potrebno zalivanje. Nekaj vode boste privarčevali, če boste blitvo obdali z zeleno zastirko (pokošena trava). V primeru suše jo rade napadejo uši, te pa najlažje odpravimo tako, da napadene liste kar porežemo. Listnati ohrovt -super hrana z domačega vrta Listnati ohrovt najdemo v različnih barvah in oblikah. Za vse je značilno, da jih lahko na prosto sadimo takrat, ko noči ne bodo več hladnejše od -5 oC. Veliko enostavneje je, če jih vzgojimo iz sadik; ni pa jih treba pridelovati v ogrevanem rastlinjaku. Tudi listnati ohrovt je mogočna rastlina in potrebuje vsaj 50 cm prostora v vrsti in med vrstami. Prav tako sodi med vrtnine, ki jih pridelujemo na 1. poljini, gnojeni z organskimi gnojili. Liste lahko trgamo in uporabljamo v številnih zelenjavnih jedeh celo poletje. Listnati ohrovt zagotovo ne pomrzne, pa naj bodo zime še tako mrzle, snežne, mokre ali suhe. Zato je ena izmed pomembnih vrtnin na zimskem vrtu. Zelo redko ga napadejo škodljivci, bolezni pa praktično ne. Zato je to zelo primerna vrtnina za začetnike in tiste, ki nimajo veliko časa. Na vrt ga lahko sadimo od zgodnje pomladi pa vse do sredine junija. Prav zdaj je najbolj pravi čas za vzgojo sadik, saj si jih brez težav lahko vzgojite sami. Pri nas imamo več tipov listnatega ohrovta. Najlepši je kodro-listni. Ta lahko naredi veliko kodraste listne mase. Še vedno kje v kakšni vrtnariji najdemo tudi rdečelistne sorte. Zal mi je, da jih ni več. Toskanski tip listnatega ohrovta, nero di Toscana, je prav posebne, palmaste oblike, ki je zelo primerna tudi za okrasne gredice. Vrača pa se tudi prvi Si H -L ..r^aVi V-.**.. "-v^Jsk! Foto: Miša Pušenjak Blitva je veliko koristnejša od špinače, na vrtu je celo leto, saj še zdaj lahko obiramo liste lani posajenih rastlin. izmed listnatih ohrovtov; ima različna imena, tudi raštika. Peteršilj je nepogrešljiv Še ena vrtnina je, ki jo lahko sejemo tudi v lonce, posadimo v posode ali na okrasne gredice. Verjetno ni vrta brez peteršilja. V zadnjih letih se pojavlja z njim kar nekaj težav, saj je to vrtnina, ki za uspešno kaljenje potrebuje topla tla. Če zemlja nima 10 °C, zelo slabo kali. Peteršilja ne smemo sejati globoko, saj zahteva za uspešen vznik kar veliko svetlobe. Spomladi namesto hitre setve na prosto posejemo peteršilj na toplo v lončke. Za eno sadiko posejemo več semenk. Bolje kali na svetlem kakor v temi, zato se-jemo plitko. Na prosto ga lahko presadimo veliko prej, kakor pa sejemo direktno, saj odlično prenaša tudi temperature pod ničlo. Za sadike ga sejemo že od januarja naprej na toplem, na prosto pa šele, ko se zemlja ogreje vsaj na 10 oC. Čez poletje potrebuje samo rahljanje zemlje in zalivanje. Korenasti peteršilj ne prenaša gnojenja z gnojem. Postane razvejan in kosmat, poln stranskih korenin. Če se pojavi pepelasta plesen, liste preprosto porežite, s curki vode operite, kasneje pa s curki vode ščitite tudi mlade liste. Koreninske uši se pri nas pojavljajo pogosto zato, ker so vrtovi pregnojeni. V tem primeru bo zadoščalo dva- do trikratno zalivanje z naravnim pripravki - izvlečki rabarbarinih listov, pelinovim čajem ali vratičevim pripravkom. V naslednjih letih pa predvsem ne gnojiti gredice, kjer boste sejali peteršilj. Peteršilj povsem brez težav prezimi na prostem, zato ga pustite vsaj vrstico na vrtu čez zimo. Zagotovo pa je smiselno, da v septembru nekaj rastlin presadite v lonce. Te pustite na prostem vse do prvega mraza, potem pa jih imejte v neogrevanem, svetlem prostoru. Celo zimo boste tako imeli zelene lističe za zimske juhe. Čebulnice - naravni antibiotiki Še dve čebulnici je treba omeniti, ko govorimo o rastlinah, ki so na vrtu dolgo časa. Prva je stoletna čebula. Sejemo jo od konca marca do začetka avgusta. Gredice zanjo zagotovo ne gnojimo z gnojem, uporaba drugih organskih gnojil pa naj bo skromna. V prvem letu bodo zrasli samo šopi listov; te ves čas pulimo in uporabljamo kot mlado čebulo. Stoletna čebula je trajnica, ki v naslednjem letu požene cvetna stebla, na njih pa majhne zračne čebule. Te pojemo, lahko jih sejemo naprej in iz njih bodo zrasle nove rastline. Predvsem pa ves čas uživamo cele rastline, ki so v naslednjih letih odebeljene in trše; navadno jih uporabljamo za kuhanje. Druga vrtnina, ki je na vrtu dolgo časa, pa je por. Škoda, da se ga vrtičkarji v zadnjih letih izogibajo zaradi stalnih napadov porove zavrtalke. Pa se ni tako težko ubraniti tega škodljivca. Preprosto: konec avgusta rastline pokrijemo z zaveso ali mrežami proti komarjem. Mnogi danes cel vrt pokrivajo pred točo, potem menda ni tako težko ene grede pokriti zaradi škodljivca. Druga rešitev pa je, da je por posajen na gredo s korenjem. Pred muho ga zavarujejo tudi vse druge kobulnice, koper, komarček, peteršilj, pa tudi kapucinke ali žametnice. Vedeti pa je treba, da vse sorte pora ne prezimijo. Tiste visoke in svetle ne prezimijo. Por tako kakor vse čebulnice vsebuje veliko koristnih sestavin, ki varujejo naša dihala pred zimskimi tegobami in je pozimi neprecenljiv vir zdravja z našega vrta. Nizke temperature Mnogi ste na vrtu preveč hiteli, zdaj pa vas nizke temperature v tem tednu skrbijo. Če se v preteklih letih še niste naučili, se naučite zdaj: na vrtu s sajenjem in setvijo ne hitimo preveč. Plodovke tam nimajo kaj iskati pred 1. majem, pravilneje bi bilo celo, da bi jih sadili po ledenih možeh. Vendar takrat ne sadimo prevelikih, pretegnjenih sadik ampak čvrste, utrjene in čokate. Zgodaj spomladi posadite čim več sadik - ne samo plodovk, tudi solate, blitve, pora, celo čebule in listnatega peteršilja. Zdaj lahko rastlinam pomagate z izvlečki morskih alg ali pripravki iz aminokislin; pripravke dobite v trgovinah. Najbolje jih je uporabiti že pred pričetkom mraza in potem redno tedensko, dokler je prehladno. Od domačih pripravkov sem že zadnjič omenjala čaj iz cvetov regrata, še boljši za premagovanje nizkih temperatur pa je čaj iz baldrijanovih listov in cvetov. Uporaba agrokoprene ima v spomladanskem času nižji pomen kakor v jeseni, saj ima kot izolator tukaj pomembno vlogo tudi volumen pokritega zraka, tega pa med majhno sadiko in kopreno ni veliko. Kljub temu pa je v hladnem vremenu pokrivanje s koprenami smiselno in koristno. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Posledice temperatur pod 10 °C na plodovih paradižnika. KGZS - Zavod Ptuj sporoča Spomladanska opravila v vinogradu (2. del) Postavlja se tudi vprašanje, aH je trava konkurenca v rasti vinske trte. Tu lahko odgovorimo, da večkrat travo kosimo, več bo trava porabila vode v tleh in hranil. Trava, ko preide v fazo cvetenja, je minimalni porabnik vode in hranil. Prav tako je pomembno, da trave enkrat odcvetijo in ohranjamo naravni potencial semena v tleh. Saj opažamo, da avtohtone trave počasi izginjajo, prihajajo pa agresivni tuji pleveli (ambrozija ...). Zato v vinogradih priporočamo, da prvo mulčenje trave opravimo čim kasneje, še po fazi cvetenja vinske trte. Slednje še zlasti velja v bujnih nasadih in v mokrih letih. V nasadih, kjer imamo umirjeno rast in potrebujemo zadostne količine dušika, pa priporočamo mulčenje 10 do 14 dni pred cvetenjem vinske trte, da zagotovimo naravno sproščanje dušika po cvetenju. Opazili smo tudi, da imamo v teh nasadih manjši napad gosenic. Ugotavlja se tudi, da so v primeru nepokošene trave manjše primarne okužbe peronospore, saj vemo, da spore peronospore najprej kalijo na tleh. Smiselno pa bi bilo opraviti mulčenje vsake druge vrste, na ta način ohranjamo cvetoče trave v nasadih. Manjše število mulčenj pomeni tudi zmanjševanje stroškov, seveda velja opozoriti, da to ne pomeni zanemarjanja vinograda, saj moramo skrbeti, da imamo kakovostno travno rušo. Vsekakor pa mulčenja ne priporočamo v vročih poletnih mesecih, saj trava v teh dneh ščiti tla pred prevelikim izsuševanjem in segrevanjem, ki negativno vpliva tudi na razvoj mikroorganizmov v tleh. Prva spomladanska škropljenja Omenili smo že, da v lanskem letu nismo imeli večjih težav z boleznimi, vendar kljub temu priporočamo preventivno zaščito z žveplom, saj to dobro deluje tako proti pršicam, oidiju in odvrača gosenice. Zaradi omenjenega priporočamo spomladansko škropljenje z žveplenimi pripravki (2 do 3 %), ki mu letos priporočamo še dodajanje pripravkov proti črni pegavosti (lahko so to tudi bakreni pripravki - še zlasti, če imamo večje rane po rezi). Opozoriti velja, da žveplo deluje le, če je dnevna temperatura v času aplikacije vsaj 15 °C, ter če želimo zatirati še pršice in črno pegavost, morajo biti očesa v fazi volne in od 2 do 3 cm, le takrat lahko pričakujemo učinkovitost. Prezgodnja škropljenja nimajo nobenega učinka. Glede napada gosenic pa velja poudariti, da se te pojavljajo vsako leto, le da so včasih številčnejše, na kar pa vpliva marsikaj:; zimske temperature (blage zime - več gosenic), če je zgodnje spomladansko odganjanje hitro ter sledi ohladitev (zastoj vegetacije), lahko pričakujemo večje težave, sortna občutljivost (več na rumenih muškatih ter sortah, ki hitro odganjajo), bližina gozda. Naše priporočilo je vsekakor opazovanje in za zaščito se odločimo le v primeru prekomernega napada, zelo preventivno pa deluje že prej omenjeno škropljenje z žveplenimi pripravki. Andrej Rebernišek, univ. dipl. kmet. inž. Vir: KZ Ptuj torek • 26. aprila 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 27 S slove NEZNANO O ZNANIH - ManuElla 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Najstarejše slovensko mesto, ptujski grad, Ptujsko jezero. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Najbolj cenim iskrenost, ljudje me pritegnejo s svojo energijo. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Sem zelo vizualna oseba, vedno želim popolnost, vztrajam do cilja. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE v prostem Času? Zelo rada preberem dobro knjigo, grem v naravo, tudi kuhanje mi je v užitek ... »Takšne normalne stvari, za katere po navadi nimam časa.« 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Obožujem morsko hrano ... 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Nisem tip človeka, ki bi vsako leto hodil na isti kraj. Rada potujem in si želim videti čim več sveta. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN nih odrov ManuiElla PREDMET V ŠOLI? Najmanj seveda matematika, ki mi še danes ni posebno pri srcu, najbolj pa geografija. 8. S KATERIM SVETOVNO ZNANIM GLASBENIKOM BI POSNELI DUET OZ. BI SODELOVALI, ČE BI IMELI TO PRILOŽNOST? Ogromno je glasbenikov, ki jih cenim. Težko bi se odločila, vsekakor pa bi to bila kakšna vrhunska pevka, kot na primer Lara Fabian ... 9. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? V zadnjem času gledam bolj malo filmov, saj mi čas tega ne dopušča, sicer pa je eden mojih najljubših Jej, moli, ljubi z Julio Roberts, ki mi je tudi ena najljubših igralk. 10. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Nazadnje sem prebrala knjigo The Alchemist (v angleščini), težko izberem najljubšo. Rada imam knjige, iz katerih se kaj življenjskega naučim ... 11. KAKO BI OCENILI SITUACIJO NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI IN KATERE NAŠE IZVAJALCE NAJRAJE POSLUŠATE? V Sloveniji se težko živi od glasbe. Tako tudi ocenjujem našo glasbo. Imamo veliko kakovostnih izvajalcev in pesmi. Okusi pa so seveda različni. Smo majhen trg, in če slediš svojim čustvom, delaš glasbo, ki je tebi všeč, po navadi z njo ne dosežeš dovolj širokega občinstva. Sama cenim veliko glasbenih kolegov, ne morem nikogar izpostaviti, saj vsak dela po svojih najboljših močeh. Veliko pa je tudi tistih, ki delajo glasbo načrtno in premišljeno, za točno določeno publiko. Sama nisem takšna. 12. KAJ VAS NAJVEČKRAT VRŽE IZ TIRA? Ne maram hinavščine in neiskrenih ljudi. Fuj. 13. NAJBOLJ NENAVADEN DOGODEK, KI SE VAM JE ZGODIL MED NASTOPOM? Raje se trenutno ne spomnim nobenega ... 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Verjamem, da lahko s pozitivnim razmišljanjem spremenimo svet na bolje. Pozitivno razmišljanje je tisto, ki nam prikliče lepše stvari, če pa vedno gledamo črnogledo, se nam taki trenutki za tem žal tudi pripetijo ... 15. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Moje sanje se v tem trenutku izpolnjujejo, saj bom nastopila na evrovizijskem odru, prepričana pa sem, da se s tem sanje ne bodo končale ... JankoBezjak Priporočamo v branje... Christos Tsiolkas: Klofuta Navadna klofuta, ki jo na pikniku moški prisoli nevzgojenemu triletniku, ki ni njegov sin, vodi v mnoga razkritja zamolčanih skrivnosti. Roman sestavlja osem poglavij, poimenovanih po glavnih junakih, uravnoteženo izbranih po spolu in starosti (od najstnika, ki še išče svoje mesto v svetu, do upokojenca, ki že prešteva svoje umrle prijatelje in se čudi, kako zelo se je spremenil svet v nekaj desetletjih). Namesto jasne delitve na črno-bele vidiš ranjene, a uglajene pripadnike srednjega sloja, odete v plašč moraliziranja, ki so pod kožo še kako krvavi in netolerantni (do etnično, versko in še kako drugačnih). Potreben je samo povod v obliki klofute otroku, ki jih sicer ne zanima preveč, da se pokaže vse nezadovoljstvo in se prične dokazovanje, da so boljši kot njihovi sodelavci, sorodniki ali prijatelji. Univerzalen, tekoče berljiv roman avstralskega pisatelja grškega rodu ... Ocena: 5 t V I C i 1. FADED - ALAN WALKER/ ISELIN SOLHEI 2. ONE CALL AWAY - CHARLIE PUTH 3. I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNER 4. HOME - TOPIC FT. NICO SANTOS 5. 7 YEARS - LUKAS GRAHAM 6. STREESED OUT - TWENTY ONE PILOTS 7. WORK FROM HOME - FIFTH HARMONY DOLLA SIGN 8. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 9. NO - MEGHAN TRAINOR 10. ONE DANCE - DRAKE FT WIZKID & 11. CHEAP THRILSS - SIA Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Filmoljub Cineplexx in Kolosej Maribor Dobri državljan s» - Mil 1 s ir j t SLI /Jih-., 1 j «j T) - .-f: I Kv> m m Foto: splet Vsebina: Bill Binney je nekdanji analitik podatkov za ameriško agencijo NSA. Začel je že v 60. letih 20. stoletja in do popularizacije interneta že razvil program za rudarjenje podatkov, ki je znal iz gore nerazumljivih informacij izluščiti tiste, ki so napovedovali skorajšnje nevarne dogodke, predvsem zasedbe držav, začetke vojn, revolucije, ob razmahu interneta pa je znal zaznati tudi prihodnja teroristična dejanja. Toda Bill ima težave, saj njegov program ThinThread nima podpore v NSA, kar sčasoma pripelje do strašanskih zablod in posledično vsem znanih katastrof ... Zgornja vsebina bi se lahko brala tudi kot izmišljena zgodba za kakšen dober triler, toda v resnici je Dobri državljan čisto pravi dokumentarec, torej ne gre za igran film. Do danes je raven snemanja dokumentarcev tako padla, da niso več zaupanja vredni. Vsakdo lahko naredi dokumentarec, ga napolni s polznanstvenimi oslarijami in jih zapakirane v verodostojno obliko proda kot izobraževalno vsebino. Tovrstni zmazki žal niso več omejeni le na splet oziroma Facebook in YouTube, ampak se vedno pogosteje pojavljajo tudi na cenejših TV-postajah in kot taki zavajajo občinstvo, ki računa, da uredniški odbor ve, kakšne vsebine izbira. V kinu je pomembnost izbire dobrih dokumentarcev toliko pomembnejša in z veseljem lahko ugotovimo, da Dobri državljan na srečo ne spada med zmazke. Res je, v njem je veliko računalništva, vendar je tudi zaradi izvrstnih slovenskih podnapisov prikazano tako, da je razumljivo tudi laikom, ne da bi hkrati ob tem delovalo kot čarovnija. Pri tem dokumentarcu mogoče malo moti le enostranskost podajanja zanimive zgodbe o ozadju ameriških obveščevalnih družb, ki jih je digitalna doba ujela popolnoma nepripravljene. Prikazane osebe pripovedujejo le svojo plat zgodbe, zato dokumentarcu na prvi pogled ne gre zaupati. Toda dvomi o objektivnosti se razpršijo na koncu, ko izvemo, da so bile prav vse osebe z druge strani povabljene k sodelovanju, vendar se na prošnjo niso niti odzvale. Zgolj to utrdi napeto prikazano zgodbo o peščici genijev, ki so našli način za prečiščevanje gore podatkov v konkretne informacije o tem, kdo, kdaj in kje načrtuje teroristična dejanja in podobne nečednosti. Ob vsesplošnem spletnem zajemanju podatkov je pereča težava seveda ohranjanje zasebnosti in državljanskih pravic navadnih in nedolžnih državljanov, toda avtorji programa ThinThread so uspešno obšli tudi to težavo in jasno pokazali, da je spletno spremljanje teroristov in varovanje zasebnosti nedolžnih zlahka rešljiva težava. Toda velike države so vedno v nevarnosti, da preidejo v orwellovsko državo, kar so na svoji koži izkusili tudi avtorji programa in tako utrpeli velik udarec v svojo vero o dobri državi. Zanimiv dokumentarec, ki lepo nadaljuje razvoj misli po Snowdnovem razkritju o obsežnosti vsesplošnega prisluškovanja ljudem. Matej Frece A Good American Igrajo: Bill Binney, Jesselyn Radack, Kirk Wiebe, Diane Roark, Ed Loomis, Tom Drake Režija: Friedrich Moser Scenarij: Friedrich Moser Žanr: dokumentarni triler Dolžina: 110 minut Leto: 2016 Država: Avstrija, ZDA 28 Šta/m&TEDNlK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 26. aprila 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK musaka, jogurt, rdeča juha, gobova rižota, kisla juha, pražen skuša na žaru, goveji golaž, polenta, juha, kotleti na žaru, kremna juha, zelena pesa, sadna kupa solata, jabolčno- krompir, domače španska omaka, sladoled z gozdnimi grška solata, kajmak, solata s klobasami, skutni zavitek napolitanke pečen krompir, rižev sadeži lepinje, banane na polnozrnat kruh, narastek žaru zprelivom pohorska omleta Musaka Sestavine: 6-7 srednje velikih krompirjev, 500 g mletega mešanega mesa, 1 srednje velika čebula, 2 stroka česna, ščep peteršilja in bazilike, lovor, ščep soli, poper, 4-5 jajc, 200 ml smetane za kuhanje, 0,5 dl mleka, 2-3 pesti naribanega sira. Krompir do tričetrt skuhamo, ga olupimo in ohladimo. V ponvi popražimo čebulo, da postane zlato rjave barve. Dodamo ji soljeno in poprano meso in česen ter vse skupaj pražimo, da vsa voda od mesa izhlapi. Dodamo peteršilj in po potrebi še malce soli. V posodici zmešamo jajca, smetano za kuhanje, mleko, sol, poper in nariban sir. (Omaka in meso naj bosta dovolj slana, ker krompir ne bo soljen.) V pekač narežemo eno plast krompirjevih kolobarjev, debelih 0,5 cm. Nanj dodamo polovico mesne zmesi. Postopek še enkrat ponovimo. Na vrhu naj bo krompir. Čez vse skupaj prelijemo zmes iz jajc in potresemo še kakšno pest sira. Položimo v pečico in pečemo pri 200 stopinjah Celzija 45-50 minut. Domače napolitanke Sestavine: 2 oblata; premaz: 6 beljakov, 20 dag sladkorja, 20 dag mletih orehov; krema: 6 rumenjakov, 15 dag sladkorja, 5 žlic močne črne kave, 10 dag čokolade za kuhanje, 20 dag margarine ali masla. Stepemo sneg iz beljakov in sladkorja ter vanj umešamo orehe. S tem premažemo oba oblata po lu-knjičasti strani. Položimo ju na pekač in nekaj minut pečemo pri 200 stopinjah Celzija, da sneg narahlo porumeni. (Pečeni oblati se bodo najbrž na robovih nekoliko zavihali, a naj vas to ne skrbi.) Za kremo nad soparo (v vroči kopeli) dobro pomešamo rumenjake in sladkor. Ko se zgosti, dodamo kavo (mi smo jo izpustili) in čokolado. Še malo mešamo nad paro. Ohladimo. V ohlajeno kremo vmešamo margarino ali maslo. Oblata prerežemo na pol (po širini, ne po dolžini); dobimo štiri dele. Tudi kremo razdelimo na štiri dele. Oblate namažemo in zlagamo enega na drugega. Zgornjega ne namažemo, ampak prekrijemo s papirjem za peko in pekačem ter obtežimo, da se oblati zravnajo in zlepijo. Nazadnje premažemo še zgornji oblat, ga potresemo z mletimi orehi in narežemo na tanjše podolgovate rezine, podobne napolitankam. ZPS • V ZDA odobrili gensko spremenjenega lososa za prehrano ljudi Gensko spremenjeni losos raste hitreje Je takšno živilo varno za uživanje, lahko takšna živila pričakujemo tudi na policah evropskih trgovcev, sta le dve izmed pogosto zastavljenih vprašanj. Glede na to, da gre za prvo gensko spremenjeno žival za prehrano ljudi, si na ZPS želimo večje previdnosti. Genske spremembe na organizmih se pokažejo šele nekaj generacij kasneje, zato je zelo pomembno, da se študije izvajajo kontinuirano na dolgi rok. Vedno več je raziskav in študij, ki kažejo na pomanjkljivo poznavanje dolgoročnih vplivov GSO na zdravje ljudi, živali ter okolje. Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je konec lanskega leta odobrila prvo gensko spremenjeno živalsko vrsto za uporabo v prehrani ljudi in trženje v ZDA. Gre za gensko spremenjenega lososa, imenovanega AquAdavantage, ki ga je patentiralo podjetje AquaBounty Technologies. Odobritev je prišla po skoraj 20 letih, odkar je podjetje vložilo zahtevo. A gensko spremenjeni losos se še nekaj časa ne bo znašel na tržišču v ZDA, saj je mesec po odobritvi predsednik Obama začasno prepovedal njegovo trženje, dokler FDA ne izda smernic za označevanje. V Evropi še ni bila vložena zahteva za gojenje in/ali za trženje gensko spremenjenega lososa. Zato ga prav kmalu še ne moremo pričakovati v evropskih trgovinah. Kakšne so razlike med gensko spremenjenim in atlantskim lososom? Gensko spremenjenemu lososu AquA-davantage so s pomočjo genetskega inženiringa dodali gen za rastni hormon iz lososa Chinook in promotor iz jegulji podobne ribe Zoarces americanus, ki ohranja presajeni gen stalno aktiven. Tako gensko spremenjeni losos raste skozi vse leto in ne le spomladi in poleti, kot je to običajno za lososa. Zato gensko spremenjeni losos zraste najmanj enkrat hitreje kot gojeni losos. Do velikosti, primerne za prodajo, zraste v 18 do 20 mesecih, medtem ko gojeni losos, za to potrebuje od 28 do 36 mesecev. Označevanje GSO omogoča potrošniku svobodno izbiro FDA omogoča prostovoljno označevanje gensko spremenjenega lososa v ZDA. Proizvajalec se tako lahko sam odloči, ali bo izpostavil, da je losos gensko spremenjen. Takšno (ne)označevanje ni transparentno in ne ponuja možnosti informirane izbire, saj potrošnik iz označbe ne bo mogel razbrati, kaj oz. kakšnega lososa na primer kupuje. Za razliko od ZDA, kjer je označevanje gensko spremenjenih živil na trgu le prostovoljno, je označevanje gensko spremenjenih organizmov v Evropi zakonsko urejeno. Vsa živila, ki pridejo na Evropski trg, morajo biti ustrezno označena, kar daje potrošniku izbiro. Ali je uživanje gensko spremenjenega lososa varno? Po mnenju FDA naj bi bilo uživanje gensko spremenjenega lososa varno za ljudi, saj naj bi bil gensko spremenjeni losos po sestavi in hranljivosti podoben gojenemu lososu. Svoje mnenje so izdali na podlagi ocene podatkov in študij, ki so bile narejene ter predložene od proizvajalca gensko spremenjenega lososa. Strokovnjaki opozarjajo, da so omenjene študije narejene na premajhnem vzorcu in statistično slabo ovrednotene. Kot zanimivost velja omeniti, da je FDA ocenjevala in odobrila gensko spremenjenega lososa kot zdravilo in ne hrano. Kaj pa vpliv na okolje? Ob gojenju gensko spremenjenega lososa pa se pojavi tudi vprašanje o možnostih vpliva na naravni ekosistem. Podjetje AquaBounty, ki bo gojilo gensko spremenjenega lososa, sicer zagotavlja, da bo za varstvo okolja poskrbelo tako, da bodo ribe gojili v tankih v le dveh specifičnih ustanovah v Kanadi in Panami. Izdelali bodo številne fizične ovire, ki naj bi preprečile pobeg rib in jajčec gensko spremenjenega lososa. Prav tako bodo vzgojili le triploidne ribe, ženskega spola, ki naj bi bile sterilne in se v primeru pobega ne bi mogle razmnoževati. Vendar po podatkih, ki jih je podjetje predložilo FDA, postopek sterilizacije nikoli ni bil 100-od-stoten, torej obstaja možnost, da gensko spremenjeni losos priplava v naravno kolje in tako vpliva na naravni ekosistem. Zakonodaja na področju GSO pri nas Evropska zakonodaja določa, da je treba vsak GSO odobriti, preden ga podjetja lahko tržijo, ko pa so GSO živila ali krma že na trgu, pa je treba spremljati učinke GSO na okolje. Vsaka odobritev je tudi časovno omejena. Po poteku sklepa o odobritvi tak GSO potrebuje novo oceno tveganja in odobritev. Oceno tveganja izvede EFSA (Evropska agencija za varno hrano), ki predlaga Evropski komisiji in državam članicam sklep o izdaji odobritve za dajanje na trg, kadar se izkaže, da je uporaba GSO varna, ob določeni uporabi, za zdravje in okolje. Foto: Splet torek • 26. aprila 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Vidi se ... ... da smo tudi pri našem časopisu zelo nespretni. Na prvi strani imamo zraven napisa Štajerski tednik črno na belem zapisano: Cena: 1,20 EUR. In seveda gre vse skupaj prek davčne blagajne. A bi bilo res tako težko upoštevati državno in cerkveno logiko, pa bi napisali: Prispevek: 1,20 EUR. Tisti prihranjeni de-deve pa bi prav prišel za božičnico. Govori se ... ... da ob prihodnji slovesnosti ob jubileju Štajerskega tednika ne smemo pozabiti podeliti zahval za promocijo časopisa ptujskim svetniškim skupinam (in še kakšnim svetnikom iz drugih občin prav tako). Pridno namreč postavljajo vprašanja o temah, ki jih preberejo v našem časopisu. ... da smo včasih otrokom grozili: 'Če ne boš priden, bo prišel hudi stric.' Očitno tudi na podlehniškem koncu niso pridni, saj so jim ob nedavnem radarskem maratonu poslali hude strice iz kraja niže Ptuja, ... da smo Slovenci iz generacije 50+ navadni socialistični loleki. Če bi imeli vsaj malo kapitalistične spretno- Foto: Tajno društvo PGC sti, bi ustanovili podjetje v davčni oazi. Katerega namen je čisto pošten - zato ga nismo ustanovili doma, ampak, v oazi. To podjetje naj bi prevzelo drugo podjetje. Kar je tudi čisto pošten posel, ki ga obvladajo vsi kapitalistični spretneži, Socialistični loleki pa samo strmimo in nas je sram, ker smo sumili o poštenosti takega biznisa. Čisti nokavt. ... da bodo poslance v kratkem zelo oblegali predstavniki raznih društev. Nedavno smo se poučili, da poslanskih zborovanj ni treba prijavljati policiji in poskrbeti za redarje, varnostnike, gasilce, zdravstveno oskrbo... To jeza vse druge prireditve obvezno. Torej bodo kulturna društva poslej namesto gledališke premiere vabila na poslanski večer. Birokracija bo sita, kultura pa cela... ... da bi bilo pa zanimivo raziskati, kako vpliva na zdravje obiskovalcev obisk, poslanskega shoda ali koncerta ljudskih pevcev. Iz lastnih izkušenj vam povemo, da se nam tlak. pri poslancih dvigne dosti višje kot pri ljudski glasbi. Potemtakem bi moralo biti poskrbljeno za zdravstveno oskrbo pri poslušanju politikov, ne pa pevcev. Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tbdejev zndlcoskop 8 4 2 5 8 1 8 4 7 1 4 6 6 2 1 6 5 7 5 8 2 3 1 9 4 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€€ GG Bik vvv ©© €€ GGG Dvojčka v ©©© € GG Rak vvv ©© € GGG Lev v © €€ GGG Devica vvv ©©© €€ G Tehtnica vvv © € GGG Škorpijon vv ©© €€€ GG Strelec vv ©©© €€ G Kozorog v ©© €€€ GG Vodnar ©©© € GGG Ribi ©© €€ G Torek, 26. aprila 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: igralna ura za otroke do 3. leta starosti 1 7:00 Jurovski Dol, športno igrišče pri OS J. Hudalesa: Jurjevi dnevi, 2. srečanje pony express (oldtimer) 1 7:00 Jurovski Dol, Werglesova hiša: prodajna razstava Andreje Tusulin Moda in umetnost, predavanje Danijele Dobaja Naravna alternativa kupljeni kozmetiki in čistilom 1 7.30 Vitomarci, izpred večnamenske dvorane: pohod ob dnevu državnosti 19:00 Pesniška dolina pri spomeniku: spominska slovestnost ob dnevu upora proti okupatorju 19:00 Strnišče pri Kidričevem, Galerija FO.VI: odprtje razstave akademskega kiparja Boštjana Novaka Poetika vsakdana 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Salamon/Mezei/Succi trio, vrhunski jazz glasbeniki Sreda, 27. aprila 09:00 Jurovski Dol, trg: tradicionalni pohod Spoznavajmo svoj kraj, TD Dediščine 10:00 Bukovci, športni park: 17. praznik občine Markovci, 2. mar- kovski mali maraton Markoton in pohod 10:00 Ptuj, uprava Pokrajinskega muzeja (nekdanji zapori): slovesnost MO Ptuj ob dnevu upora proti okupatorju in 75. obletnici ustanovitve OF, podelitev priznanj ZZB Slovenije, kulturni program 11:00 Ptuj, uprave Pokrajinskega muzeja: 20. tradicionalni pohod po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar; ob 13.00 v gasilskem domu Kicar kulturna prireditev v počastitev obletnice delovanja Kluba brigadirjev MDA Ptuj, družabno srečanje 15:00 Gerečja vas, športni park: tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Gerečjevasi 16:00 Stojnci, medgeneracijski center: gasilsko tekmovanje za kipec sv. Florjana Četrtek, 28. aprila 11:00 Ptuj, staro pokopališče: položitev venca ruskemu oficirju 14:00 Ormož, MCO: počitniška delavnica, izdelovanje mošnjičkov iz blaga 17:00 Sp. Gasteraj, bar pri Rokavcu: postavitev majskega drevesa, Klub Gasterajčan Petek, 29. aprila 10:00 Ormož, MCO: počitniška delavnica, izdelovanje beležk 16:00 Jurovski Dol, kulturni dom: Jurjevi dnevi 2016, izbor jurjeve-ga vina, Društvo vinogradnikov Mestni kino Ptuj četrtek, 28. aprila: 19:00 Prehod petek, 29. Aprila, in nedelja, 1. maja: 17:00 Zootropolis; 19:00 Gospod sodnik; 21:00 Prehod sobota, 30. aprila: 17:00 Zootropolis; 19:00 Prehod; 21:00 Gospod sodnik Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog Velja za teden od 26. aprila do 2. maja 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Naudaru- RADIOPTUJ Delavske pravice danes, jutri ... - Z Anemari Kekec v četrtek ob 16. uri. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do sobote, 30. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Vid Simonič, Pobrežje 69 A, 2284 Videm. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 30 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 26. aprila 2016 Ptuj • Zbor članov Društva upokojencev Ptuj Za aktivno staranje V Narodnem domu na Ptuju je 22. aprila potekal zbor članov DU Ptuj. Pregledali so delo v prejšnjem letu in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. Foto: Črtomir Goznik V Društvu upokojencev Ptuj so bili v letu 2015 izredno delavni in uspešni. Na vseh področjih dela so bili tudi lani izjemno uspešni, kljub temu da jih še naprej pestijo finančne težave, ki so posledica negospodarnega ravnanja prejšnjih vodstev, je med drugim povedal predsednik DU Ptuj Valter Pliberšek. Med drugim morajo nepokrite stroške Vzajemne, ki so bila v preteklosti nenamensko porabljena, sedaj pokrivati iz rednih sredstev. V objekt, ki ni njihova lastnina, so v preteklosti vložili 110.000 evrov, kljub temu pa so na Potrčevi 34 danes le najemniki z visoko najemnino za uporabo 15 m2 velikega prostora. Če bi bilo drugače, bi se danes lahko tako kot druga društva pohvalili z delujočim dnevnim centrom za svoje člane. Večji del denarja za svoje delovanje zberejo s članarino, pomemben vir so sredstva iz javnih razpisov MO Ptuj, prav tako pa iz projekta Starejši za starejše. Tega so začeli pred 12 leti. Ptuj je bil prvi, ki je začel ta pionirski projekt, danes pa ga izvaja že več kot 80 odstotkov društev v Sloveniji, na območju spodnjepodravske regije pa že blizu 90. Vseh prostovoljcev, ki delujejo v tem projektu, je na območju Spodnjega Podravja 409. Njihovo delo je neprecenljivo, saj skoraj polovica upokojencev potrebuje takšno ali drugačno pomoč, 48 odstotkov jih ne more pokriti niti osnovnih potreb za kvalitetno življenje ali pa to storijo z veliko težavo, četudi so za svojo pokojnino trdo delali. Prostovoljci DU Ptuj so lani na območju četrtnih skupnosti Center in Panorama pomagali kar 820 občanom, starejšim od 70 let. Vse napore bodo v DU Ptuj ob pomoči drugih organizacij in institucij v bodoče skušali usmeriti v aktivno staranje, da bi čim manj obremenjevali že tako shirano zdravstveno in socialno blagajno. Še naprej bodo s številnimi aktivnostmi bogatili svoje življenje in življenje v skupnosti, ki je lahko ponosna na izjemno delo upokojenskih prostovoljcev, športnikov, likovnikov, organizatorjev družabnih dogodkov in kulturnega življenja, računalniškega opismenjevanja in siceršnjega izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju. V tem letu si v društvu želijo končno urediti ploščad za rusko kegljanje. V širšem slovenskem prostoru se bodo letos septembra ponovno predstavili kot organizatorji državnega tekmovanja v lovu rib s plovcem; lani so bili ekipni državni prvaki. Na zboru članov so 22. aprila izvedli nadomestne volitve v upravni odbor društva, saj se je Franc Kodela odločil za odstop. Nova članica je postala Silva Gorjup, ki je zbor tudi vodila. Povedala je, da naj bi že kmalu rešili prostorske probleme. „Članom bomo še naprej nudili druženje, razvedrilo in spoznavanje bližnje okolice, da bi ga preživeli čim bolj aktivno in z zavestjo, da je tudi starost lepa ter da njihovo delo ni bilo zaman," je na zboru posebej poudaril predsednik Valter Pli-beršek. MG Ptuj • Zbor članov Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Čakajo na poplačilo vojne škode 21. aprila je v prostorih restavracije Amfora gril potekal zbor članov krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Ptuj, ki šteje 64 članov. Spomnili so na svoje delo v letu 2015 in v štirih mesecih 2016 s poudarkom na proslavi ob 70. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva ter 25. obletnici ustanovitve prvih društev izgnancev in beguncev, v katere so se povezali izgnanci, begunci in žrtve vojnega nasilja. Društvo izgnancev Slovenije vključuje okrog 10.000 izgnancev in beguncev, še živih prič strašnih dogodkov v II. svetovni vojni. Zaradi izgona je bilo sicer prizadetih okrog 80.000 Slovencev. Izgnani so bili v kraje nekdanje Jugoslavije, na Madžarsko in v Italijo. Več kot 63.000 Slovencev je šlo v izgon skozi največje zbirno taborišče, ki je bilo v hlevih in konjušnicah pri gradu Rajhenburg v Brestanici. Prvi transport je začel svojo pot v neznano 7. junija 1941 v meljski kasarni; med izgnanimi pa so bili tudi ljudje s Ptuja in iz okolice. Izgnani so bili samo zato, ker so hoteli ostati Slovenci. Na gradu Rajhenburg je urejen muzej slovenskih izgnancev, ki so ga po letu 2009 razširili še s prikazom nasilja nad drugimi narodi, s čimer naj bi grad postal evropski muzej žrtev fašizma in nacizma. Na tisoče Slovencev je bilo poslanih v koncentracijska taborišča v Italijo, Nemčijo, na Madžarsko in v Hrvaško. Izgnani so bili tudi Slovenci iz avstrijske Koroške. V taboriščih je umrlo več kot 63.000 Slovencev, več kot 70.000 pa se jihje vrnilo v domovino z okrnjenim zdravjem, prikrajšani so bili za izobraževanje, izgubili so svoje premoženje, onemogočen jim je bil normalen razvoj. Tudi trpljenje drugih slovanskih narodov je bilo nepopisno. Milijoni mrtvih zavezujejo žive, da ohranijo zgodovinski spomin zato, da se kaj takega ne bi več nikoli ponovilo. „Na osrednjo slovesnost smo prišli, ker je Društvo izgnancev Slovenije uspelo z argumenti, vztrajnostjo in delom doseči pravice za prizadete, od statusa žrtve vojnega nasilja do uveljavitve pravic za socialno, zdravstveno in pokojninsko varstvo ter odškodnine za psihično in fizično trpljenje in prisilno delo med izgonom v Avstrijo in Nemčijo," je povedala Marija Gnilšek, predsednica ptujskega odbora Društva izgnancev Slovenije. Tudi ob 70. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva v letu 2015 so pozvali vlado RS, da od Nemčije zahteva porav- navo vsaj dela vojne škode za premično in nepremično premoženje in da sprejme zakon o poplačilu gmotne škode upravičencem. Po anketi, ki so jo izvedli, naj bi premoženjsko škodo iz II. svetovne vojne iz ptujske krajevne organizacije uveljavljalo 24 članov. V KO Ptuj se po najboljših močeh trudijo za svoje člane, da bi jim olajšali zdravstvene in materialne težave. Ob tem so si zadali nalogo, da o trplje- Ljutomer • Obisk sekretarja ruskega veleposlaništva Poklon žrtvam II. svetovne vojne Ljutomer je obiskal sekretar na ruskem veleposlaništvu v Sloveniji Roman Chigantsev. V drugi polovici aprila namreč predstavniki oz. diplomati ruskega veleposlaništva obiščejo vsa obeležja in polagajo vence v spomin na rojake, padle v II. svetovni vojni. Foto: Črtomir Goznik V Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945 se trudijo, da bi mladi čim več vedeli o trpljenju in grozotah II. svetovne vojne. nju in grozotah II. svetovne vojne seznanijo mlade. Skrbijo tudi za druženje ter obiske prireditev in dogodkov, povezanih z izgnanstvom. Eden takih bo tudi letos v Brestanici, na gradu Rajhenburg. Na teh področjih bodo delovali tudi v letu 2016, svoje vrste pa bodo pomlajevali z vnuki. Za kulturne utrinke na letošnjem zboru so poskrbeli učenci OŠ Ljudski vrt. MG Chigantsev je v spremstvu predstavnikov občine Ljutomer Janeza Kardoša in Petre Mlinaric Jager obiskal tri spominska obeležja v ljutomerski občini, kjer so pokopani državljani nekdanje Sovjetske zveze. Najprej se je poklonil spominu na dogodke izpred več kot 70 let pri spominskem obeležju na Razlagovi ulici v Ljutomeru, nato je venec položil v sklopu slovesnosti pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih, nato pa še na ljutomerskem pokopališču. V Cezanjevcih, kjer so za kulturni program poskrbeli učenci OŠ Janka Ribiča Ce-zanjevci, so se žrtvam poklonili tudi predstavniki ljutomerskih domoljubnih organizacij, nagovor pa je imel Branko Kos, predsednik PVD Sever za Pomurje -pododbor Ljutomer. NŠ L' «ju' * l jHu áT ffijÉiKyÍE 1 ^H ' i&fiSfcl l .JIKIfQÍ Foto: NS Sekretar na ruskem veleposlaništvu v Sloveniji Roman Chigantsev je obiskal spominska obeležja v ljutomerski občini, kjer so pokopani državljani nekdanje Sovjetske zveze, žrtve II. svetovne vojne. torek • 26. aprila 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 31 08:00 Območna revija MI'Z: 2.del 09:00 Utrip iz Ormoža 30:00 (ioMilna pri Francetu ! 1:30 Videti strmi ! 8:00 Oddaja ir. občine M;ijSperk 20:00 20 let Okteta Destrnik 22:00 Polka in Mujolka 23:11(1 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si OS:III) Mat. tUm v Skorbi in Slov, vasi 10:15 Ptujska klinika 10:40 Materinski dan v 1111:1*.ih 11:00 Gostilna pri Francet 12:00 Viiteo strani 18:00 Starie-Polka ¡11 Majolka 20:00 kronika iz obOint: I Eajdma 21:00 Ujemi sanje 23:00 Vidra stran) 5 o cd CM ^ LL 1- Û£ Lil 'O 08:00 Temelj Življenske sreče in blagosianja 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 SKI 12:00 Video strani I 8:00 Iz domaOe skrinje 20:00 Dan OŠ Oqmava 21:20 Oddaja iz preteklosti 23:00 Viiko si ran i program v živo tudi preko spleta. www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 OORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.0.0.; 02 749 34 27; 031 627 340 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. AKCIJA kovinskih in inox ograj, nadstreškov za avtomobile in terase po vaših željah. BS montaža, Silvo Munda, s. p., Runeč 28, Runeč. GSM 040 533 725. KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolna. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče v teži od 25 kg do 180 kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj._ PRODAM teličko simentalko, staro 4 mesece. Telefon 031 532 785. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in priključke. Telefon 041 358 960. PRODAM njivo 0,90 hektarja in gozd 0,60 hektarja v Preradu. Telefon 031 461 662._ PRODAM teličko simentalko, staro 3 tedne. Telefon 031 420 891._ PRODAM koruzo, luščeno ali v storžih. Arnuš, Pacinje, tel. 031 440 253 ali 02 755 55 31, zvečer. DOM IN STANOVANJE KUPIM traktor, kiper prikolico Tehno-stroj, kultivator Moto ali Tomo Vinko-vič. 041-235-349. V bitki s težko boleznijo si bila prava borka in zmagovalka, vendar je usoda bila zapisana drugače. V trenutku te nam je v 52. letu življenja vzela, a v naših srcih si in boš vedno z nami! Umrla je naša draga Saša Žmavcar (UČITELJICA NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI PTUJ) Zadnje slovo od naše ljubljene Saše bo v četrtek, dne 28. aprila 2016, ob 16. uri na pokopališču v Slovenski Bistrici. Žara bo položena v poslovilno vežico na dan pogreba ob 13. uri. V globoki žalosti: mož Mladen, sin Niko, mami Jožica in ati Rado ter vsi, ki te imamo radi NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. RAZNO PRODAM jogi 200x160 cm, malo rabljen, škropilnico na samokolnici in preprogo za dnevno sobo ali jedilnico. 041-485-754. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si ¿^Stajerskitednik Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Terme Ptuj SAP. HOIiti & RESORTS otroci (5-15 let) 119 € 198-§- dijaki/študenti 150 € 200 € odrasli 240 € 200 € v terwabM Je svetovno1. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Ugodnejši nakup sezonskih vstopnic za celotno poletno sez°n° v Termalnem Parku, velja le do 30.6.2016. 02/ 7494 530 Sava Turizem d.d. -Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, ID za DDV: SI53667409; SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8 "98,2° 104,3 Cena povratnega SMS sporočila Je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj na telefonski številki 42461 Vašo glasbeno željo sporočite tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto J RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________SS- NAROCILMCA ZA Ime in priimek:, Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net Čestitamo vam ob prazniku delal Ptuj, Podravje • Most na Dornavski ostaja nevaren Bodo most popravili šele, ko se bo zgodila nesreča? Most čez potok Rogoznica na Dornavski cesti na Ptuju naj bi bil predvidoma saniran čez dve leti. A Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opozarja, da je potreben takojšnjih vzdrževalnih del, saj v takšnem stanju, kot je sedaj, predstavlja potencialno nevarnost. V svojem letnem poročilu je Svet za preventivo MO Ptuj med 17 nevarnih točk uvrstil tudi most čez potok Rogoznica. Kot so zapisali, si je komisija za tehnično urejanje prometa (sestavljajo jo Franc Kozel, Marjan Kolarič, Dušan Fric in Ivan Stopajnik) januarja letos ogledala most in ugotovila, da je ta v zelo slabem stanju. „Po naši nestrokovni oceni bi lahko pri- Ormož • y okolici šole strašil bel kombi Mlajši moški v kombi povabil deklico Ormožane je sredi tedna prestrašil dogodek, ko naj bi voznik kombija znamke Citroen jumper vabil osnovnošol-ko v svoje vozilo. Prestrašena deklica je zbežala v šolo in na pomoč poklicala svojo mamo. O neljubem srečanju so obvestili policijo, ki prosi, da jih občani tudi v prihodnje v podobnih primerih o tem nemudoma obvestijo. Kot je pojasnila zaskrbljena mamica, se je deklica okoli 12. ure vračala domov iz šole, ko se je ob njej ustavil bel kombi. Voznik je petošolko vabil v avto, češ da ji bo nekaj dal. K sreči deklica povabila neznanca ni upoštevala. Prestrašena je zbežala nazaj v šolo, od koder je poklicala svojo mamo. Mati učenke se je odločila, da bo dogodek prijavila policiji. »Policisti ormoške policijske postaje so bili v sredo okrog 13. ure obveščeni o sumu nadlegovanja otroka. Z zbiranjem obvestil so ugotovili da je v Ormožu neznan voznik belega kombija ustavil ob otroku. Voznik je otroka povabil k vozilu, vendar otrok poziva ni upošteval in je zadevo preko odraslih oseb prijavil policiji. Policisti so še ugotovili, da je bil voznik mlajši moški svetle polti, star okoli 25 let, oblečen v črno majico, z nadetimi črnimi sončnimi očali, rjavih kratkih las, okrog desne roke pa naj bi imel navezano črno ruto. Moški je imel hripav glas,« je v zvezi z dogodkom poročal Bojan Kitel s Policijske uprave Maribor ter dodal, da se v podobnih primerih čimprej obvesti policijo. Pri tem je še postregel s podatkom, da sicer na območju PP Ormož v zadnjem času niso imeli podobne prijave. Monika Levanič miiiiiiiiiii Foto: splet Policisti prosijo, da v podobnih primerih občani to nemudoma sporočijo na interventno številko 113. Fotografija je simbolična. i Učitelji o dogodku govorili z vsemi učenci Izpoved petošolke je vodstvo OŠ Ormož vzelo zelo resno. »Dan po dogodku so naši učitelji o tem govorili z vsemi učenci. Pogovor je tekel v smeri, da učencev ne prestrašimo, pa vendar jih poučimo o večji previdnosti in pozornosti v primeru, da se srečajo z neznanimi osebami. Učitelji so poudarili, naj se učenci v nobenem primeru ne pogovarjajo z neznancem in ne sedejo v njegov avto,« je pojasnila ravnateljica OŠ Ormož Majda Podplatnik Kurpes. Za nekatere nevaren, za druge povsem v redu most ... šlo do ogrožanja udeležencev v prometu zaradi zrušitve mostu pod težo večjih kamionov ali avtobusov s potniki. Oddelku za gospodarske dejavnosti MO Ptuj smo predlagali, da takoj obvesti Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in vzdrževalca objekta, da objekt pregleda gradbeni izvedenec in ugotovi njegovo nosilnost," piše v poročilu. Kot so pojasnili na občini, so na to opozorili vzdrževalca državnih cest, Cestno podjetje Ptuj, in jih pozvali, da zavarujejo nevarni del vozišča ter začnejo sanacijo. „Od Cestnega podjetja Ptuj smo prejeli odgovor, da bodo dela izvedli v aprilu ali maju," so pojasnili na občini. Ugotovitev komisije pri terenskem ogledu je bila jasna: „Premostitveni objekt vodotoka Rogoznica na državni cesti Ljutomer-Savci-Ptuj je poškodovan in nevaren za pešce." Direkciji ta most ni pomemben m A na direkciji za infrastrukturo tej ugotovitvi očitno ne pripisujejo velikega pomena. Na naše vprašanje, kako in kdaj bodo ukrepali, so odgovorili: „Če bi bil most čez potok Rogoznica prenevaren za promet, bi bil promet po takšnem objektu prepovedan. Direkcija redno spremlja stanje premostitvenih objektov na cestnem omrežju, ki so v njenem upravljanju. Glede na vrsto materiala, iz katerega so zgrajeni premostitveni objekti, se redni pregledi izvajajo na eno ali dve leti, vsakih pet oziroma šest let pa glavni pregledi (obdobje je odvisno od vrste konstrukcije)." Ob tem dodajajo, da bo most čez potok Rogoznica predvidoma saniran v letu 2018; takrat bo obnovljena spodnja konstrukcija mostu, zamenjana asfaltna prevleka, popravljeni hodniki za pešce in nameščena nova ograja. Investicija naj bi predvidoma stala okoli 50.000 evrov. Dženana Kmetec Osebna kronika Rojstva: Hana Krašovec Ku-mer, Ločki Vrh 54, Destrnik, deček Svit; Barbara Lončarič, Na postajo 66, Ptuj, deklica Vita; Tamara Sagadin, Ses-trže 31, Majšperk, deklica Hanna; Nataša Mernik, Stogovci 4/a, Ptujska Gora, deklica Evita; Mojca Ferk, Brunšvik 26, Rače, deklica Ema; Nataša Kokol, Grlinci 5, Juršinci, deček Anel; Metka Miško, Mariborska cesta 36, Rače, deklica Zoja; Nina Seli-šek, Na postajo 3, Ptuj, deklica Ana; Suzana Ivanuša, Mejna cesta 32/c, Ptuj, deček Domen; Sabina Korez, Janški Vrh 56, Ptujska Gora, deklica Mia; Sabina Zamuda, Gajevci 49, Gorišnica, deček Niko; Vesna Fakin, Dol pri Stoper-cah 8, Stoperce, deček Taj; Katja Rudolf, Kajuhova ulica 1, Ptuj, deklica Mercedes. Umrli so: Alojz Korpar, Oslu-ševci 30, roj. 1952 - umrl 14. aprila 2016; Petar Gegič, Popovci 23, roj. 1933 - umrl 13. aprila 2016; Marija Petek, roj. Kukec, Polenci 32, roj. 1944 - umrla 15. aprila 2016; Marta Domine, roj. Dobnik, Kungota pri Ptuju 60, roj. 1936 - umrla 15. aprila 2016; Ivan Belšak, Gradišča 44 A, roj. 1944 -umrl 16. aprila 2016; Vida Čampa, roj. Kolar, Majšperk 15 A, roj. 1926 - umrla 17. aprila 2016; Franjo Jerenko, Ptuj, Rogaška c. 3, roj. 1926 - umrl 16. aprila 2016; Jožef Ljubeč, Ptuj, Ul. 25. maja 4, roj. 1942 - umrl 18. aprila 2016; Janez Matjašič, Drago-vič 4 C, roj. 1940 - umrl 20. aprila 2016; Marija Tomažič, roj. Šeruga, Mala vas 28 A, roj. 1934 - umrla 21. aprila 2016. Poroke - Ptuj: Aleš Bezjak, Nova vas pri Markovcih 4, in Ksenija Druzovič, Drbetinci 13. Štajerski TEDNIK www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik Štajerski TEDNIK znovim pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. irajta as n MmHEM Napoved vremena za Slovenijo Če se o jurjevem krokar lahko v žitu skrije, mlatič jeseni dosti cepcev razbije. / Danes bo na vzhodu deloma sončno. Drugod bo pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature bodo od 9 do 16 stopinj C. Obeti V sredo bo oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Padavine se bodo dopoldne pojavljale predvsem v zahodni polovici države, popoldne pa tudi drugod. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Sredi popoldneva bo na severovzhodu zapihal severni veter, meja sneženja se bo postopno spustila pod okoli 700 m nad morjem. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in večinoma suho. Zjutraj bo ponekod slana. Foto: CG