feRA ^GLEDALIŠKI LIST: ŠT. 8 - 1954-55
DNE 9. APRILA 1955
W. A. MOZART:
DON JUAN
OPERA V DVEH DEJANJIH (OSMIH SLIKAH)'
Don Juan ..............................Zdravko Kovač
Samo Smerkolj
Komtur ................................Friderik Lupš3
Danili o I\1 erlaK
Dona Ana ..............................Vanda Gerlovič®
Dona Elvira ...........................Vilma Bukovčc %
Milica PolajnarJ
Don Ottavio ...........................Miro Brajnik
Gašper Demi<>ta Janez LipušČelt
Leporedlo .............................Ladko Ki0ir0a»eC
Zerlima ...............................Maruša PatiiK^
Nada Vidmarji3
Masetito ..............................Andrej Andreje
Ljudstvo dn godci.
God:i se v Sevalji sredi 17. stoletja. 4
Fotografije baletne uprizoritve »Nekdanje čanositi« in »Lisica zvitorepka«, kd so objavlJe. v tej številkii Gled. lista, je izdelal Foto Vias
GLEDALIŠKI LIST- OPERA
1954	ŠTEV.	8	1955
MOZARTOV GENU IN »DON JUAN«
(Misli in zapiski ob novi uprizoritvi.)
Bližnja dvestoletnica Mozartovega rojstva bo sprožila v vsem kulturnem svetu, na čelu z njegovo ožjo domovino Avstrijo in s Salzburškimi slavnostnimi igrami, vrsto pomembnih proslav in svečanosti, na katere se že zdaj Pripravljajo mnoga operna gledališča in koncertna združenja. S tem v zvezi gotovo ni odveč, da tudi naša Opera že letos znova uprizarja nedvomno najboljšo Mozartovo operno mojstrovino, njegovega nesmrtnega »Don Juana«, in da se bo ravno z njim (in z Wolf-Ferrarijevimi »Štirimi grobijani«) v začetku septembra t. 1. prvič predstavila tudi na festivalu v Dubrovniku. Povabilo za nastop na Dubrovniškem festivalu, ki s tem poleg dramskih in koncertnih Prireditev letos prvič vključuje v svoj spored tudi operne uprizoritve, je Sotovo nad vse častno priznanje umetniški zrelosti in zmogljivosti vsega Ansambla naše Opere. Nastop naše Opere v Dubrovniku je pomemben tudi zategadelj, ker bo to hkrati nemara prvi poizkus v praksi mednarodnih festivalov, uprizoriti opero izven okvira standardne operne scene, t. j. ne na gledališkem odru ali z odra na piano zgolj preneseni odrski sceni, temveč za obe uprizoritvi naša Opera v celoti izkoristila samo naravna prizorišča s trgi in slikovitimi zgradbami, ki jih ima prav Dubrovnik na pretek. Dejanje Se bo torej odvijalo pred očmi in malone sredi občinstva (z orkestrom ob strani prizorišča), kar utegne vzbuditi povsem svojevrsten in nenavaden Učinek. V pripravah na rešitev te in take, nič kaj lahke naloge sta si režiser Hinko Leskovšek in scenograf inž. arh. Ernest Franz zamislila za »Don Juana« tudi na našem odru novo, skoraj dematerializirano scensko podobo, kakršne v Principu nekje podobne rešitve v svetu s pridom uporabljajo zlasti nekatera dramska gledališča, v operni reprodukciji pa poskuša v novejšem času bolj ali manj uspešno uveljaviti v prvi vrsti v Nemčiji Wieland Wagner. Take scenske rešitve zlasti v Operi prav gotovo ne morejo in ne smejo povsod in Vselej postati pravilo, če naj ne oropajo nekaterim opernim delom potrebno bogatejšo vizualno predstavo, klasični Mozartov »Don Juan« pa je nedvomno glasbeno in melodično tako bogat in v odrskem dogajanju tako pester in barvit, da mu redukcija na uporabo samo golih scenskih elementov lahko le f°risti, zlasti v kolikor bo to na našem tehnično zaostalem odru prispevalo * hitrejši menjavi prizorišč in s tem k hitrejšemu razvoju dejanja.
*
Wolfgang Amadeus Mozart (1756—1791) je osrednja osebnost v zgodovini °Pere. V njegovem času že dve sto let stara operna umetnost je dobila z "Mozartom zaključek nekega razdobja in obenem začetek nove smeri v razvoju e danes tako priljubljene glasbene odrske veje gledališke umetnosti. Nemara
da je ta umetnost po Verdiju in Pucciniju in drugih velikih opernih mojstrih zadnjih sto let danes res na razpotju in da čaka na novega genialnega reformatorja Gluckove in Mozartove veličine, da bi ji utrl nova pota in našel nove možnosti umetniškega izraza, vendar je opera kot odrska umetnost navzlic vsem svojim še tako heterogenim in, kot pravijo nekateri njem ogorčeni nasprotniki, neumetniškim sestavinam, izpričala do danes tako trdoživost in tudi ustvarila toliko dragocenih mojstrovin, ki so preživela stoletja in se trdno zasidrala v kulturni zakladnici človeških duhovnih vrednot, da nikakor ne more biti več dvoma, ali bo opera kot umetnost tudi še naprej živela. Če vsa obsežna operna produkcija zadnjih desetletij še ni rodila novega Mozarta ali Beethovna ali Verdija ali recimo tudi Wagnerja in Musorgskega, ni zato kot umetniška zvrst že na robu smrti, saj se tudi velik' pesniki in pisatelji in slikarji ne rode vsak dan, njihova resnično velika dela pa ostanejo na eni strani kot mogočni spomeniki, na drugi strani pa kot plodno seme za velike kulturne plodove in umetniški izraz prihodnjih rodov.
Tak plod in tako seme je tudi Mozartova umetnost, umetnost čudežnega otroka, ki navzlic svojemu velikemu opusu zrele življenjske dobe pravzaprav nikoli ni dočakal, saj je umrl komaj petintrideset let star, ki pa je v tako kratkem času življenja in dela s svojim genijem prerasel svoj čas vse do današnjih dni. Mozartova dramaturška in glasbena genialnost je dvignila opero kot svojino italijanskega duha iz okovov kovencionalne okostenelosti neapeljske šole, da jo je, obogateno z glasbeno tenko individualizirani^1 odrskimi liki, povrnila spet italijanskemu mojstru Rossiniju in velikim glasbenim tvorcem evropske romantike v .devetnajstem stoletju, čisti, ne' skaljeni in vseskozi izvirni glasbeni navdih pa je pri Mozartu tako primaren in v vseh čustvenih odtenkih tako neizčrpen, da nikakor ni čudno, če nam je njegova glasba, danes še celo, oddih in najvišji vir duhovnega užitka.
Kot čudežni otrok in kot bi slutil, da mu je čas kratko odmerjen, ie Mozart že kot šestletni otrok prirejal kot pianist koncertne turneje-v enajstem letu pa je že napisal prvo opero in nato drugo za drugim desetorico odrskih del, ki so res še nedozorela in ujeta v dotlej konvencionaln1 italijanski operni stil, ki pa navzlic temu že tedaj v marsičem kažejo nesporn0 velike skladateljeve talente. Triumfalno pot kot operni skladatelj pa Mozart začel 1. 1782 s svojo opero »Beg iz seraja«, da je nato s sodelovanjem libretista Lorenza Da Ponteja ustvaril »Figarovo svatbo« (1786), »Don Juanai< (1787) in »Cosi fan tutte« (1790) ter zaključil z operama »Titus« (1791) jn »Čarobna piščal« (1791). Čeprav sta tudi zadnji dve glasbeno izredno lepi in bogati, sta vendar nekoliko manj priljubljeni, ker sta dramaturško in vsebin' sko mestoma nejasni. »Figarova svatba«, »Don Juan« in »Cosi fan tutte« pa s.° še danes standardna dela v repertoarju vseh opernih odrov kot najleps| klasični biseri operne literature. Medtem ko sta »Figarova svatba« in »Cosi fan tutte« ostali živi kot blesteči in domiselni operi buffi, je »Don Juan" svojevrstna povezava komičnega in tragičnega hkrati v tako neprekosljivl popolnosti izraza, da ji kulturna zgodovina upravičeno prisoja prvo mesto-Libreto za »Don Juana«, čigar zamisel je Da Ponte prevzel po stan legendi o kaznovanem zapeljivcu, ki ji je odrsko podobo prvi dal špansK dramatik Tirso de Molina v komediji »Seviljski porogljivec« in so jo za njim prevzeli številni pesniki in pisci do najnovejšega časa, je predložil libreti® Mozartu meseča februarja 1787. Mozart je Da Pontejevo ponudbo sprejel i oba sta odšla v Prago, kjer sta v gostilni »Pri treh levih« začela z delo111'
Pozneje sta se preselila v vilo »Bertramko« in opero dokončala, tako da je že 29. oktobra istega leta doživela v Pragi krstno izvedbo (v italijanščini). Pravijo, da je pri prvi predstavi moralo občinstvo čakati, da so prepisovalci Prinesli v dvorano orkestralni material za uverturo, ki jo je Mozart šele Prejšnji dan napisal. Dirigiral je skladatelj, orkester je zaigral uverturo brez vaje, a vendar je občinstvo že uverturo nagradilo s priznanjem. Opera je v Pragi uspela nad vse pričakovanje, slabše pa so jo prihodnje leto sprejeli na Dunaju. Se cesar je menda izjavil, da je opera sicer božanska, da pa taka glasba nikakor ni primerna hrana za zobe njegovih Dunajčanov. Da Ponte Pa je Mozarta potolažil: »Počakajva, da bo razsodil čsfs!«
Čas je res razsodil drugače. Mozartov »Don Juan« je vztrajno zavzemal oder za odrom in, čeprav pozno, prodrl tudi do nas: v Zagrebu so ga prvič uprizorili 1. 1875, v naši Operi pa 24. I. 1925 (pod glasbenim vodstvom dirigenta Nika Štritofa in v režiji prof. Osipa Šesta). V celoti je »Don Juan« doživel doslej na našem odru štiri uprizoritve in 45 predstav.
Lik Don Juana kot prešernega in porogljivega razuzdanca, ki je nekje tragičen ne zaradi nadnaravne kazni, ki mu jo je za grehe prisodila srednjeveška legenda, temveč zaradi nenehno nepotešljivega gona za iskanjem najvišje čutne lepote, ki mine, preden jo doseže, in je zato obsojen to lepoto iskati in je nikoli ne najti, je postal v literaturi simbol, kakor je simbol tudi Faust ali Don Kihot. Toda medtem ko niti Fausta niti Don Kihota doslej noben glasbeni ustvarjalec še ni mogel enakovredno literarni umetnini upodobiti z glasbenimi, in še celo ne z opernimi sredstvi, je Don Juan prav v Mozartovi operi našel umetniško najpopolnejšo in najbolj trajno odrsko Podobo, ki je višja in pomembnejša ,od stvaritev vseh drugih pesnikov in dramatikov pa tudi glasbenikov, ki so se doslej ukvarjali s problemom upodobitve Don Juana.
»Don Juan« je manifestacija nesmrtnega Mozartovega genija.
ZGODBE O KAZNOVANEM GREŠNIKU
Zgodba o španskem plemiču, ki je po vsem svetu zapeljeval ženske, dokler ni bil na skrivnosten način zato kaznovan, je že od nekdaj vznemirjala ljudi. V zgodnjem sedemnajstem stoletju je španski menih Gabriel Tellez, pod psevdonimom Tirso de Molina, prvi napisal igro »Don Juan Tenorio« in odslej je ita snov z enako močjo pritegovala zanimanje pisateljev in gledalcev hkrati. O Donu Juanu niso pisali le Moliere, Puškin in Bernard Shaw, tudi Mozartov genij je s svojo opero »Don Jua.n« poskrbel za nesmrtnost te zgodbe, in v glasbeni pesnitvi je Dona Juana upodobil tudi Richard Strauss. Prav tako se niti pesniki kot Baudelaire, Byron in Rilke niso ognili tako zanimivi priložnosti in so obdelali to snov v svojih pesmih.
Nedvomno je k uspehu te zgodbe mnogo pripomoglo pisano pustolovče-vo življenje in nenavadna, nenaravna kazen, ki ga je končno doletela. Literaturo pa je pretežno zanimalo ljubezensko življenje in problem tega drznega zapeljivca. Kakor koli že, njegovo skrivnostno življenje je vselej nudilo umetnosti dovolj živahne in fantastične snovi.
Motiv maščujočega se duha, ki se povrne na zemljo, da kaznuje tiste, ki so mu vzeli zemeljsko življenje, zasledimo že v prastari literaturi. Iz starega veka nam je poznanih mnogo «godb o kamenitih figurah, spomenikih ali okostnjakih umorjencev, ki so od svoje bodoče žrtve sprejeli povabilo k večerji.
V	letu 1615 je bila v nemškem mestu Ingolstadt prvikrat uprizorjena ena najbolj znanih takih zgodb »Leontius Drama«. Mladenič gre čez pokopališče in vidi na tleh lobanjo. Norčuje se iz nje in jo sramoti. Za šalo jo povabi domov na večerno zabavo in jo brcne za slovo. V mladeničevo začudenje in v grozo vseh povabljencev se lobanja zares odzove vabilu in se udeleži za-
bave. Tam je in pije z vsakomer, do* kler večina preplašenih gostov ne P°' begne. Nato se okostnjak predstavi 111 mladenič spozna v njem svojega prednika, ki zaradi pregreh svojega sorodstva trpi v peklu strašne muke. Končno ga okostnjak grozeče potisne k steni in ga umori.
Podobno zgodbo najdemo v francoskih baladah petnajstega stoletja. Prl' povedujejo' o mladeniču, ki gre v predpustnem času mimo pokopališča, Wer opazi lobanjo in jo pobere. Na pustm svečanosti jo nosi kot masko, po kon-čani zabavi pa jo nese nazaj, jo vrfe preko grobov in jo smeje povabi na večerjo. Lobanja se mu maščuje in 8a zvečer zares obišče. Ko jo uzre, mladenič ves prestrašen zakriči in se zgrudi mrtev.
V	petnajstem in šestnajstem stoletJu lahko zasledimo tovrstne zgodbe P° vsej srednji Evropi. V teh zgodbah *e duh odzove vabilu žrtve ali pa Pr‘ na svečanost po svojo, nič hudega slutečo žrtev.
Tirso de Molina je v svoji igri lador de Sevilla« učinkovito poveza razuzdančevo zgpdbo z njegovo kasnejšo skrivnostno kaznijo. Ena od njeS0' vih številnih pustolovščin se zgodi bližini palače Dona Gonzale, povelj®;' ka Calatrave. V nočni temi se pov®»' nikovi hčeri izda za njenega ljubi#*® in jo zapelje. Ko odkrije Ana sV?^ strašno zmoto, pokliče na pomoč. Nje oče plane na vsiljivca in ga pozove dvoboj, kjer ga Don Juan umori, n® kar pobegne s svojim slugo Cata nanom.
Njune dogodivščine se nadaljuj^®] dokler ne prideta mimo spomenika o kega velikaša. Ko si spomenik P®5 ogledata, spoznata, da je to Don zalo. Na spomeniku je napis:
»Tu leži plemič, ki je bil protipo^ta^ no umorjen, in čaka, da se ma»c nad izdajalcem, ki ga je ubil.«
Prizor iz naše uprizoritve »Don Juan« leta 1950: Ladko Korošec — Letporello in Samo Smerkolj — Juan
Don Juan zasmehuje kip in ga po-Vabi na večerjo. Prestrašeni Catalinan Pa poskuša pregovoriti gospodarja, da “i se ne vdal bogokletstvu. Zvečer pride k Donu Juanu na večerjo in zahteva °d njega častno besedo, da ga bo na-6lednji večer obiskal. Kljub ugovorom Svojega sluge, se Don Juan vljudno °^zove povaibilu. V strahotnem okolju Pomagata prikazni pogrniti mizo, prirejeno iz nagrobnih kamnov. Ponudijo ^ma jed iz škorpijonov in gadov ter P>jačo iz žolča in kisa. Catalinan je Pretresen od groze, Don Juan pa o-hra-n’ svoje dostojanstvo in pogum. Kip *ahteva pokoro za Don Juanove zloči-®e> čemur pa se mladi plemič upira.
uh ga zgrabi za roko in Don Juan Jačuti plamen, ki mu sežiga telo. zgrudi se na tla in umre. Nadnaravne Sl*e so kaznovale razuzdanca.
Ta drama, na kateri temelje vse 0stale, z Molierovo »Le festin de pier-re* in Mozartovo opero »Don Juan« ',red, vsebuje vse važne dogodke, ki v°rijo jedro zgodbe in ki so jih upo-
rabljali poznejši avtorji, četudi se njihova tolmačenja mnogokrat izpremi-njajo.
V	Molierovi drami »Le festin de pierre« opazimo nekatere razlike od temeljnih sestavin zgodbe. Don Juan in njegov hlapec Sganarelle prav tako doživljata razne pustolovščine. Vendar Donna Elvira, španska plemkinja, resno ljubi Dona Juana in mu verjame, da jo bo poročil. Ostane mu zvesta do konca in vselej poskuša, da bi ga pripravila do tega, da bi se pokesal svojih grehov, se umiril in zaživel z njo mirno družinsko življenje. V zadnjem dejanju se mu prikaže duh žene, ki je podoben Elviri in ga roti, naj se spreobrne, preden bo prepozno. Končno se prikaže kip in Don Juan konča v plamenih.
Lorenzo da Ponte, ki je napravil Mozartu libreto za Dona Juana, je nedvomno poznal Molierovo dramo. Vsekakor je zaplet njegove zgodbe precej enak drami »Le festin de pierre«, ki je v osemnajstem stoletju navdihnila
215
Christopha Wilibalda Glucska, da je na ta motiv napisal baletna glasbo.
Ob koncu sedemnajstega stoletja in
v	osemnajstem stoletju je zgodba o Don Juanu postala priljubljena po vsej Evropi. Tako je Thomas Shadwell spoznal velike odrske učinkovitosti te snovi. Dodal je nekaj oseb in je s tem odrski .učinek še povečal. V njegovi drami se na koncu drugega dejanja prikaže duh Don Juanovega očeta in lopova posvari. Nesramni sin se iz duha le norčuje in nadaljuje z razuzdanim življenjem. V tej drami nastopajo iste nadnaravne prikazni kakor v prejšnjih dramah o Don Juanu, le v prizoru na gostiji uprizori kip s številnimi peklenščki nekakšno igro. Don Juan se z dvema spremljevalcema odzove vabilu prikazni in odide na temno pokopališče, kjer se grešniki srečajo z diuhovi vseh svojih žrtev. Neviden zbor demonov prepeva o bližajočem se koncu. Iz zemlje se dvignejo plameni in požro Don Juanovega prijatelja, on sam pa izgine v peklenskem ognju in dimu.
V	dobi romantike so pravljični elementi te zgodbe postali še privlačnejši. Temeljni -razplet zgodbe se ni izpreme-nil, pač pa so nadnaravni dogodki v zgodbi tako vplivali na španskega pesnika Josčja Zorillo y Moral, da je še popolneje izdelal prizore na pokopališču in na gostiji. Okostnjaki vseh Don Juanovih žrtev se udeleže gostije, kjer duh zahteva zanj pokoro. Don Juan se prepozno zave svojih hudodelstev. Toda v trenutku, ko so duhovi že pripravljeni, da bi hudodelca odnesli, se zgodi čudež. Prikaže se duh njegove prevarane ljubice Inez, ki pove, da so Don Juanu na veke odpuščeni vsi grehi, kajti s svojim trpljenjem se je zanje pokorila in ga tako odrešila.
Aleksander Puškin je dele obeh zgodb združil v kratko dramo. Po raz-
nih ljubezehskih dogodivščinah pride Don Juan na pokopališče, kjer upa« da too srečal ženo, ki vsako noč obišče grob svojega ranjkega moža. Uspe nr>u jo pregovoriti za sestanek. Zvečer ukaže Leporellu naj povabi kip, da bi stražil vhod k hiši Donne Anne. Od tu naprej poteka zgodba tako kot Pr' ostalih dramah.
Povsem različna je bila zamisel Pr°-spera MerLmčeja. Junak njegovega romana »Les ames du pougatoire« ie bil Don Juan Iz Marane, ki je bil P0^ precejšnjim vplivom svojega prijate* Ija, študenta Don Garcie Iz Salama31' ce. Mladi mož je živel podobno pustolovsko življenje kakor Don Juan Teno-rio iz drame Tirsa de Moline, ki pa je bilo v mnogih podrobnostih le precej različno. Eden od Don Juanovih lahkomiselnih prijateljev stavi, da bi velik) ljubimec nikdar ne mogel zapeljati nune. Don Juan sprejme stavo in Žre iskat svojo prvo ljubezen Terezo, ki je stopila v samostan. Slučajno jo najde in jo sklene počakati v bližnjem gozdu. Tedaj’ nevarno zboli in v Pri' vidih uzre svoj lastni pogreb. V vročic' celo zamenja duhovnikovo roko z roko svojega mrtvega očeta. Ko Don Juan ozdravi, se skesa in spreobrne. P&' cejšen del svojega imetja daruje Terezinemu samostanu, da ibi v njem zgradili bolnišnico. Do svoje smrti žlyI mirno življenje.
Balzacov roman »Eliksir življenja4 pravzaprav obravnava staro bajko 8 kazni in ne toliko običajno zgodbo 0 Don Juanu. Pri neki pojedini prineso Don Juanu vest, da mu umira oče. D°n Bartolomeo, Juanov oče, zaupa sinu-da je nekoč prejel v dar čudežno te' kočino, ki jo hrani v kristalni stekle-ničici. S to naj Don Juan zdrgne nj®' govo truplo, ki bo oživelo. Don Juan pa se odloči, da bo čudežno tekočin® raje obdržal zase. Kot grajski gosp00
Prizori iz naše nove baletne /premiere: Richard Strauss »Nekdanje svečanosti« (Lidija Lipovževa in Gorazd Vospernik; Lidija Lipovževa; Štiri silfide; Gorazd Vospernik)
216
in lastnik velikega imetja začne čed-nostno živeti. Oženi se s plemkinjo Donno Elviro, ki mu rodi sina Filipa. Po mnogih letih začuti, da mu je konec blizu. Sinu se izpove vseh nekdanjih grehov in ga pouči, kako naj uporabi tekočino. Po njegovi smrti izpolni mladi Don Filipe očetov ukaz in ga s čudežno tekočino namaže po licu. Nenadoma ga prestraši presunljiv krik iz teme in iDon Filipe spusti iz (rok stekleničico, ki se razbije. Don Juan je mrtev, pač pa je živa njegova glava. Na requiemu se glava norčuje iz duhovnikov in iz množice. Približa se ji opat, da bi jo umiril. Don Juanov obraz pa še bolj podivja, odgrizne opatu glavo in ga tako usmrti.
Nemški pesnik Ernest Theodor Ama-deus Hoffmann je poizkušal psihološko razložiti Don Juanov problem. Svojo zamisel je ovil v tipično fantastično zgodbo. V njej opisuje svoj doživljaj ob neki predstavi Mozartovega »Don Juana. V živi domišljiji se mu zazdi, da ga je v loži obiskala pevka, ki poje Donno Anno. Pevka mu pove, da ga je obiskala iz hvaležnosti za zanimanje, ki ga je zanjo pokazal v svojih razpravah. iZatem se vrne na oder, kjer poje svojo vlogo do konca. Ponoči se pesnik vznemiri, vrne se v prazno gledališče, kjer ne najde nikogar in odide domov. Naslednjega jutra miu povedo, da je pevka ponoči, točno ob uri, ko je bil v gledališču, umrla. Sanje romantičnega pesnika so na ta način dale Don Juanovi zgodbi novo potezo.
Charles Baudelaire je opisal Don Juana v čolnu, ki se vozi ob bregovih Styksa. Pelje se mimo starih, izžetih žena, tamkaj zapazi svojega slugo Sganarella in celo svojega Kamenitega gosta. Ogleduje jih s prezirom in zakrknjenostjo.
V	zabavni in originalno zasnovani drami nam je Edmond Rostand skušal
prikazati nov pomen in novo vredno-tenje filozofskih problemov o Donu Juanu. Uspešno ga je načel in ga s pomočjo njegove samoprevare in dvo-mov o samem sebi privedel do Pr<>T pasti. Drama se prične s prologom, ^ nam prikaže brezdanji prepad. K'P vodi vanj pogumnega mladeniča, vendar Don Juanov pogum tako učinkuje nanj, da mu milostno podari deset le-življenja. Don Juan si za svoje novo bivališče izbere Benetke. Ob koncu desetletne dobe se v lutkovnem gledališču pojavi peklenšček v podobi lutke. Kruto ponazori Don Juanovo življenjsko zgodbo in s tem izzove njeg°v pogum in trmo. Don Juan brez srajnu opiše svoje pozemeljske zmage in na kosce raztrga spisek tisoč in treh Prf' varanih žena. Papirnati kosci plešeJ0 po zvokih peiklenščkove piščalke. Mim0 se pripeljejo tisoč in tri gondole, lZ katerih izstopijo duhovi žena in govWe z Don Juanom, ne da bi se ga dota^' nile. Nobene od njih ne more spozna11 po glasu ali po njeni zgodbi. — V drU-dem delu drame skuša peklenšček načrtno zlomiti Don Juanov pogum- " zgodbo sleherne od žena-duhov 11111 Satan dokaže, da jim je dal to ali °n° obliko, še preden so spoznale Don Juana. Pripovedovanje žena rani nJe' gov ponos. Spozna, da so bile najbo^ nepomembne stvari vzrok njihovi1^ nekdanjim kapricam. Kako naj bi '31 tedaj enak pravim ljubimcem kot na primer Romeu ali Tristanu? Kako naJ, se njegova prekomerna čutnost merI z njunimi globokimi čustvi? Sedaj raV" najo žene-duhovi z njim tako, kot Je na zemlji ravnal on z njimi. Neusfl11 ljeno razderejo njegove iluzije. NjeS°v ponos se krči, pogum mu plahni in zaupanje popušča. Končno ga peklen šček preobleče v kostum in ga P°®~e med lutke, kjer bo nastopal poleg Pu . cinelle. Don Juanov ponos in izziva10
Dva prizora iz »Nekdanjih svečanosti«: Carillon (Nataša Neubauerjev0" Tatjana Remškarjeva, Marija Gradova) in baletni zbor (gavota)
duh sta dokončno zlomljena. Doletela ga je neizbežna -usoda.
V	dvajsetem stoletju je Georg Bernard Shaw postal eden glavnih tolmačev Don Juanovega filozofskega pro-b'ema. Dal je poudarek morali višje vrste. Razglabljanja o Don Juanovi kazni ni več. Razgovori Don Juana, Donne Anne, njenega očeta in peklenščka, na katerih temelji njegova drama, so vzpodbujajoče izzivanje dan-aanašnje morale in njenih običajev. Shawove osebe nastopajo v neobičajnem peklu, ki nudi dovolj zabave onim, ki njego-vim užitkom niso prerasli. Dobrodošli so obiskovalci iz prav takšnih
neobičajnih nebes, ki si v tem peklu iščejo razvedrila. Ta brezmejni, nedoločeni prostor — pekel, nudi priprav no ozračje za vzvišene razgovore 0 »zemlji, kjer so smrtniki sužnji resnice«. V teh okoliščinah lahko D°n Juan odkrito izpove svoj filozofski nazor, to je, da tako dolgo, dokler si lahko predstavlja nekaj boljšega in p°" polnejšega, neprenehoma teži k tennu« in to do trenutka, dokler tega v resnici ne doseže. Ta nenehna gonja za naj' višjim smotrom omejuje njegov lj|U' bezenski užitek le na trenutno slast. " In prav to se zrcali tudi v vseh starodavnih zgodbah o Donu Juanu.
TIPIZIRANE OPERNE VLOGE
(Paul Nettl)
2e izza pradavnih časov so tipizirane vloge v gledališču zelo pomembne in njihovi začetki segajo nedvomno do starogrških in rimskih iger. V Italiji se je improvizirana komedija uveljavila v srednjem veku in je bila priljubljena prav do osemnajstega stoletja. Imenovala se je »commedia delParte« in iz nje se je postopoma izkristalizirala »commedia erudita«.
Bistvo commedie de.ll’arte so bile predpisane vloge, katerih vsaka je imela svojo značilnost. Nastopajoče osebe so govorile v različnih italijanskih narečjih, dialog pa so izpopolnjevale razne šale, imenovane »lazzi.<. Takšno vlogo je imel požeruh Truf-faldino v Goldonijevi komediji »Sluga dveh gospodov«. Iz požrešnosti je ljudski humor vselej rad zbijal šale. Zato ni čudno, da Momus (lik iz opere Marca Antonia Cestija »Pomo d’oro« 1667) v svoji sloviti ariji zasmehuje Marsa, boga vojne, prav zaradi njegovega neizmernega teka. Tako se nam tudi Leporello v »Don Juanu« predsta-
vi	kot eden takih požrešnežev. Don Juanov predlog, naj bi »Leporello pel ali žvižgal, da bi bilo tako konec njegovi pogoltnosti, je brezuspešen. Isto
zamisel lahko najdemo v mnogih ko' medij ah tiste dobe.
Iz rimskih komedij nam je preostal3 ludi značilna komična vloga vihravega vojaka, ki bahavo in surovo govori ° svojih slavnih, večinoma izmišljeni11 dejanjih. Ta vojaik je stari »miles riosus«, ki ga v šestnajstem stoletju prepoznamo v kapitanu Spaventu. vojiščaku, ki govori deloma v špa*J' skem, deloma v napolitanskem narec' ju. Spominja nas na bahave vojake, J51 so se udeležili vojn Karla V. v ItalU1-Spavento se tolikanj baha, da £a Arlecchino, druga komična oseb8, končno namlati, kar seveda pri poslu' šalcih izzove mnogo smeha. Stari k2' pitan nastopa v mnogih operah osem' najstega stoletja: n. pr. ko nastopi Sr0 Aimaviva v Rossinijevem »Seviljskein brivcu« preoblečen v pijanega vojaka* se vede in govori prav kot kapitan Spavento.
<5k. 1680 je kapitana v commed n
dell’arte zamenjal Scaramoiuche Scaramuccia. Tudi on govori v nap°J’ tsnskem narečju, a je manj surov 1 se vljudne j e vede. Še vedno nastop v črnem španskem oblačilu, ki ga P0” stopoma zamenja z italijansko narod
nošo. Da Arlecchino včasih grdo ravna s kapitanom oz. s Scaramuccio, nam Pove, da je Arlecchino ljubljenec poslušalstva. Dejstvo je, da j-e ni vloge
Y	improvizirani komediji, ki bi ostala. Zlva toliko časa, kot je Arlecchino. Njegovi potomci so Figaro, Leporello 'n Papageno. Črna krinka in obleka, Ustavljena iz stotine krp, različnih barv in oblik, ki jo je nosil tudi grški Miinos v antični komediji, nam kaže, da je med njima neka povezanost. Morebiti izhaja njegov lik iz starega gozdnega demona, ki so ga vselej imeli Navado prikazovati s počrnjenim obrazom, kot pripovedujejo antropologi. Ta oseba nastopa tudi v angleških »Morris Dances« in v špansko-mehikanskih Morescah. Po «ni strani je Arlecchino Neumen in smešen mož iz Bergama, katerega prebivalci so prav tako zna-po teh lastnostih, po drugi strani Pa bi bil to lahko tudi degeneriran de-'fion iz pradavnine, ki nastopa sedaj v cPeri kot anahronističen gost.
Arlecchino, ki je običajno pokrit z *načilno bergamsko čepico, je oborožen kot stari Mimos s smešnim mečem, Podobnim simbolom na starogrških dionizijskih svečanostih. Arlecchina Srečamo tudi na gledaliških odrih ostalih narodov: v Angliji nastopa kot Punch, v Nemčiji kot Hans Wurst itd. Navadno so ti liki povzeli svoja ime-113 po najiboij priljubljeni jedi svojega J^aroda: starorimski Maccus — po moki. Truffaldino — po gomoljikah, Hans Wurst — po klobasicah, Jean Potage ~~ Po juhi, Jack Pudding . .. itd.
Arlecchino je osrednji lik vseh improviziranih komedij in predstavlja 'deal nekolikanj naivnega italijanskega naroda. Ne le, da je zvit in da se *>amo dela neumnega, temveč rad razkazuje itudi svoje telesne zmožnosti, *na plesati, skakati in nenavadno spretno preobračati kozolce. Cim se Prikaže na odru in spregovori v tujem riarečju, se vsakogar poloti smeh.
Tipiziran dialog zasledimo v prene-katerih italijanskih operah. Na primer
Iz »Nekdanjih svečanosti«: Dva Harlekina (Jaka Hafner in Henrik Neubauer)
Arlecchinove išaile, ko dvori Zerbinetti, so popolnoma podobne Papagenovim, ko se vrti okoli Papagene. Leporellova šaljiva obtoževanja gospodarja in njegova smešna želja, da bi postal sam gospodar, vse to je le odsev podobnih Arlecchinovih in Pantalonovih norčevanj.
Profesorji in učitelji so bili že od nekdaj tarča dijaških dovtipov in domnevamo, da je bilo itako tudi v starogrških in rimskih časih. Pozneje srečamo v Bologni šestnajstega stoletja doktorja Grazianija, kvasača, ki nikoli ne odpre ust, ne da ibi izrekel kakršnokoli globoko misel in se z njo bedasto zapletel. Iz literarnih virov nam je
221
h.
znano, da je neki Lucio prvikrat upodobil na odru ta lik, ki simbolizira nasprotovanje oblastem, lastnost, ki je prirojena človeški naravi. Seveda je ta doktor član accademiae, govori in ve o vsem, kar pa mu ne brani, da ne bi napačno uporabljal 'besedi ctupido in stupido.
Leta 1680 srečamo doktorjev lik v operi »Sokratovo potrpljenje z dvema ženama«, ki jo je ,uglasbil beneški skladatelj Antonio Draghi. V tej operi je bil Sokrat prikazan kot velik filozof, ki pa je bil kljub temu predmet zasmehovanja. Pandolfo v operi »La Ser-va Pad r on a« to Bartolo v »Figarovi svatbi« sta prav tako podedovala vse značilnosti komičnega profesorja.
V	stari napolitanski komediji ni ničesar, kar bi še ostalo sveto. Celo lik očeta je bila vloga, ki je morala prenesti obilo psovanja. Prikazovala sta ga Tartaglia in Pasquariello, oba jecljavca. Iz jecljavcev se je tedaj rado norčevalo ljudstvo iz srednjih in nižjih slojev, ki je vselej z veseljem preobračalo vse, kar je dobrega, v zabavno. Jecljanje je spadalo tudi v improvizirane odrske šale, imenovane lazzi, če naj verjamemo »Spominom« Michaela Kellyja, irskega pevca, ki je Basilia, proti Mozartovi volji, prikazal kot jecljavca in žel s tem velikanske uspehe. Jecljavce srečamo še ob raznih drugih prilikah, tako spoznamo Antonia v isti operi, it. j. v »Figarovi svatbi«, ki prav tako jeclja.
Lik Basilia je potomec starega lopova, glasbenika — II mušico — z dvomljivim značajem, ki ima na odru to nalogo, da povzroča zadrego vzbujajoč položaj. Ni le slučaj, da so glasbeniku pripisovali takšne .in druge sumljive lastnosti, če pomislimo, da so učitelji giasibe prvotno služili plemstvu kot »postillons d’amour« in v druge podobne skrivne namene. Don Basilio v »Figarovi svatbi« nam to odlično prikazuje.
Kot rečeno, je vsaka oseba v kome' diji govorila v svojem narečju in M19" no je, da so ta način igranja upor®' bij ali tudi v operi sedemnajstega >n osemnajstega stoletja. Opera buffa Je v svoji originalni obliki bila le kratka improvizirana komedija* med dve®* dejanjema opere serie. Tedaj je bil® to še prava improvizacija in se ni naslanjala na določeno besedilo, kot Je bilo to pozneje. S tem <v zvezi opozorimo na Vivaldije.vo opero »Or' lando Furioso«. To je bila najbrže prva opera, ki so jo uprizorili na CeškeW> :n sicer na gradu grofa Sporčka v letu 1723. Prizor s Serpillom in Serpino v mnogočem podoben prizorom stari« improviziranih komedij. Ona, Serpina’ lovi moške, on pa je brezobziren, a šaljivec, ki zlorablja njeno osamlj®' nest. Pri tem moramo takoj pomisl'11 na Donno Elviro, ki je vznesena P°" doba istega lika in ki nastopa tud' Plautovih in Tercncijevih komedija*1-S precejšnjo mero improvizacije le bila zasnovana prva predstava Dona Juana v Pragi. Zdi se, da je biil ves prizor, ki predstavlja pojedino, narej nalašč za to zvrst gledališke umetnosti, posebno še zato, ker so godci na odru igrali razne, tedaj znane popevke Figarovo »Non piu andrai« vred. Za nimivo je, da nastopajo v prvem češkem (t. j. Stepankovem) prevodu opere osebe, ki jih v prvotnem libre sploh ni. Ena od teh je Martes, P°' pularna osebnost itistih dni, ki nastop v operi kot Don Juanov prijatelj ki se rad prereka z Leporellom. Mar ^ pokaže Leporellu staro listino in mU.2 njo dokaže, da mu Don Juan dolSu denar, Leporello mu to listino ukra in zažge, Martes pa pozove policijo.. Ta prizor so tedaj v Pf. f improvizirali in sta si ga osvojila Schroder in Neefe v svojem PreV° di Neefeju, ki je bil poleg drugega tu. Beethovnov učitelj, so bili impr°vl
222
Prizor iz »Lisice zvitorepke«: Štirje artisti (Jaka Hafner, Stane Polik, Slavko Eržen, Henrik Neubauer) in Štirje pevci (Friderik Lupša, Danilo Merlak, Janez Lipušček in Drago Čuden)
rani prizori najbrže posebno pri srcu, kar nam dokazuje njegova klavirska Partitura Salierijevcga dela »Azur«, Kjer nastopajo Arleochino in druge kemične osebe.
Znano nam je tudi, da je Johann ^eter X,yser, gluhi pesnik, slikar in ®'asbenik, ki je nansal sloviti Beethovnov portret, izdal ponarejen pre-v°d v odlomkih, iz prizora na gostiji °Perc »Don Juan«, ki naj bi ga bil ^°mnevno napisal Mozart sam. Luigi assi, ki je pel Don Juana v krstni Uvedbi te opere, naj bi bil govoril v J^ešanici italijanščine in nemščine: »V ^ prizoru pri predstavi direktorja Uuardasonija imamo vselej navado iz-preminjati glasbo in besede. Ne ozi-
ramo se na čas in mero. Šalimo se in pri tem, ko gledamo v orkester, pojemo parlando. Skoraj vselej improviziramo. Tako je hotel Mozart.« Vendar je Lyserju v tem težko verjeti.
Morda bi bilo posvetiti več pozo.-nosti umetnosti improviziranja, ki sta jo v Italiji občudovala tudi Goethe in Napoleon in katera se je v dobah pro-svetljenstva in razumništva skoraj popolnoma izgubila. Dandanes, ko se zdi, da pretiravamo v poudarjanju zahtev starih skladateljev, naj bi se vsekakor malo bolj seznanili s pomembnostjo improvizacije v dobah Handla, G lučka m Mozarta, ko se je ta razcvetela na cdru resne opere.
223
I
XX
m
VSE VRSTE MUZIKALU
Vam nudi oddelek muzikalij Državne založbe Slovenije v Ljubljani, Trg revolucije 19.
Klavirski izvleček oper:	din
Bravničar Matija: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA. Opera množice v 8 slikali. (Klavirski izvleček)..................420.—
Kozina Marjan: EKVINOKCIJ. Opera. (Klavirski izvleček)...............................420.—
Polič Mirko: DESETI BRAT. Ljudska opera v
treh dejanjih. (Klavirski izvleček) .... 920.-— Savin Risto: LEPA VIDA. Opera v 4 dejanjih.
(Klavirski izvleček)..................475.—
Orkestralne partiture:
■j	Arnič Blaž: PLES CAROVNIC..................470.-
jK	Bravničar Matija: PLESNA BURLESKA . . . 162. '
Bravničar Matija: KRALJ MATJAŽ. Uvertura . 226.— Bravničar Matija: SIMFONIČNA ANTITEZA 345.-
Škerjanc L. M.: PETA SIMFONIJA............ 440.-
Osterc Slavko: RELIGTOSO za godalni orkester 13.— Kozina Marjan: ILOVA GORA. Simfonična
pesnitev.............................. 350 —
  #___
Ukmar V.: ZBORNIK SAMOSPEVOV DO MODERNE I. in II. del.......................a	400.—
Slovenska glasbena revija:
Izhaja štirikrat letno z obširnim notnim in glas-
beno-knjižnim delom. Letna naročnina .	. 600 —
Naši zbori:
Dvomesečnik slovenskih zborovskih skladb z
glatbeno-knjižno prilogo. Letna naročnina 600 —
Velika zaloga skladb domačih in tujih avtorjev za klfl' vir, violino in klavir, violončelo in klavir, kontrabas, piha*11 orkester, razne instrumente, zborov, samospevov s sprem1' ljavo klavirja, glasbene knjige in revije itd.
Zahtevajte katalog muzikalij, ki Vani ga brezpla01’^ pošlje Državna založba Slovenije, oddelek muzikalij, Lj,,D ljana, Trg revolucije št. 19.
»DON JUAN«
(Vsebina opere)
1. slika: Vrt s komturjevo hišo. Noč. Don Juanov sluga Leporello straži pred hišo, da bi se njegov gospodar lahko brezskrbno zabaval. Ob nenadnem hrupu in ropotu pa se naglo skrije. Iz hiše prihiti Don Juan, za njim pa Dona Ana, ki ogorčena zasleduje vsiljivca. Juan je namreč izkoristil nočno temo in se vtihotapil k nji, izdajajoč se za njenega zaročenca Otta-via. Ko je spoznala prevaro, je zaklicala na pomoč in mu skušala preprečiti Pobeg. Ob njenih klicih prihiti njen oče, stari kom tur, se zaplete z Juanom v dvoboj in pade zabcden. Ubijalec in njegov sluga zbežita. Na kraju zločina se zbero Ana, njen zaročenec Ottavio in služinčad. Ano silno presune očetova smrt. Z zaročencem Otta-viom prisežeta, da bosta umor maščevala.
2. slika: Pred Juanovim dvorcem. Dani se. Veselo razpoložen se Juan Pomenkuje iz Leporellom o novi pustolovščini. Leporello naredi Juanu pridigo, očitajoč mu vse neštevilne grehe. Njun pogovor prekine Dona Elvira, ki išče vsepovsod svojega nezvestega ljubimca. Don Juan je takoj ne spozna in jo nekoliko posmehljivo tolaži. Ko mu Pa Elvira bolje pogleda v oibraz, odkrije v njem iskanega nezvesteža in ga ošteje. Juan se skuša opravičiti, toda prevarana Elvira mu nič več ne verjame, zato jo Juan brž naprti Le-Porellu, sam pa se neopazno izmuzne. Elvira občuti Juanov porog, zavoljo česar se še bolj razhudi. Leporello pa J' prigovarja, naj ne misli več nanj, saj ima povsod nešteto ljubic. Pokaže Ji register z imeni njegovih tisoč in *reh ljubezenskih žrtev, med katerimi so »žene in device, selske, mestne krasotice, ibaronese in kontese, markizane ln princese raznih lic in raznih let.« Svetuje ji, naj ga pozabi, ker ni vreden ne njene ljubezni ne njene jeze.
3.	slika: Kmetje in kmetice z Maset-tom in njegovo nevesto Zerlino pojejo in se zabavajo. Mednje prideta Juan in Leporello. Ob pogledu na toliko mladih in lepih deklet se večni zapeljivec razveseli, prijazno jih pozdrav: in povpraša, ali nemara svatujejo. Zerlina pritrdi, Juan pa se brž ponudi zaročencema za zaščitnika in prijatelja in naroči Leporellu, naj povede svate v njegov dvorec na gostijo, kamor bo čez čas tudi sam privedel Zerlino. Masetto se brani, da bi pustil gospodu nevesto, toda Juan ga grozeče odpravi in ostane sam z novo (žrtvijo, ki jo z lažnivimi besedami kmalu pridobi. Toda pot jima zastavi Elvira, ki pride v zadnjem trenutku kot rešilni angel m pove Zerlini, da je v krempljih hudega zapeljivca, in mu jo iztrga iz rok. Juan ravno premišljuje, kakšen vrag se je danes zoper njega zarotil, da se mu nobena stvar ne posreči, ko ga prestrežeta Dona Ana in Ottavio. Grešniku jo že tesno pri srcu iz strahu, da bo moral odgovarjati za smrt Aninega očeta, a se kmalu oddahne, ko ga Ottavio in Ana ne spoznata, temveč ga celo prosita, naj jima pomaga najti morilca. Vtem spet pride Elvira, ki roti Ano in Ottavia, naj podležu ničesar ne verjameta. Juan se poskuša izmotati iz neprijetnega položaja z izgovorom, da mora popaziti na zmedeno Elviro, da bi si v blaznosti ne prizadela kaj hudega. Pred odhodom še cinično povabi Dono Ano, naj ga kdaj obišč? v njegovi palači. V Ani se ves čas bol.i in bolj utrjuje sum, da je prav Juan tisti zločinec, ki ga takrat v noči ni mogla prepoznati: njegove kretnje, glas in postava, vse se presenetljivo z njim sklada. Zato še enkrat podrobno opiše Ottaviu, kako se je preoblečen prikradel v njeno sobo in ji nato pred hišo umoril očeta, ki je hotel zapeljivca zadržati. Zdaj je končno spoznala hudobneža, ki jo je osramotil. Ana spomni
225
Ottavia na prisego, da bo maščeval njo in očeta
Juan se pripravlja na nove podvige. Leporello mu pripoveduje, kako je izpolnil njegova naročila in kako Dona Elvira zoper njega rovari. Juan mu v prešernem razpoloženju da nova naročila (šampanjska arija).
Zenlina si na vso moč prizadeva, da bi potolažila ljubosumnega Masetta. Ko pa zasliši, da prihaja Juan, se mu hoče skriti, toda Masetto ji veli, naj ga počaka, da bi tako izvedel, kaj je bilo med njima. Masetto se skrije, da bi prisluškoval, a ne vzdrži v skrivališču. Juan ga spregleda, ga skuša potolažiti in ob zvokih godbe iz palače povabi oba na ples. Vtem nastopij'') maskirani Dona Ana, Ottavio in Elvira, ki so sklenili zvezo zoper Juana, da bi se nad njim maščevali. Leporello zapazi maske, Don Juan se razveseli novih gostov in veli Leporellu, naj jih v njegovem imenu povabi na ples in gostijo. Trojica sprejme vabilo in stopi v hišo.
4.	slika: Slavnostno razsvetljena dvorana. Vsi gosti so dobre volje, le Masetta grize ljubosumnost, ker se
Juan mota samo okrog Zerline. Tri maske vstopijo. Don Juan odpre prvi ples. Menuetu, ki ga igra večji orkester, se pridružita 'še valček in kontra-dansa. V pisani gneči odvede Juan Zerlino, ki pa začne klicati na pomoč, ko spozna, da je zašla v past zapeljivcu. V zmešnjavi vlomijo gostje v sosednjo soibo, zasačeni Juan pa zvali krivdo na Leporella in ga hoče navidez kaznovati z mečem. Ottavio pa spozna Juanovo igro in nameri nanj svoj rapir. Trojica sname krinke, Juan presenečen spozna zasledovalce, toda v splošni zmedi se mu zadnji hip posreči, da se izvije iz nevarnega P°~ ložaja.
5.	slika: Cesta pred Elvirino hišo-Leporello je trdno odločen zapustit* svojega gospodarja, ker mu tako življenje preseda, Juan pa ga pregovori, da še ostane. Don Juan je zdaj zaljubljen v Elvirino sobarico. Da bi 'laže izvedel svoj nairt, veli Leporellu, na) z njam zamenja obleko, in tako zdaj preži pred Elvirino hišo. Na balkonu se pokaže Elvira, ki še vedno ni pre" bolela svoje bolezni. Ko jo Juan zagleda, mu šine v g/avo nova burkasta
Pravi užitek je kaditi cigarete
Morava
izdelek ljubljanske Tobačne tovarne
MODNO ČEVLJARSTVO T^LAIN) F1RAIN1J)©
Pražakova 8
Izdeluje vse vrste moških in ženskih čevljev po najnovejših inozemskih vzorcih!
Vrši popravila vseh vrst čevljev! Se priporoča!
misel. Svoji bivši ljubici prične znova hliniti 'ljubezen, da jo zvabi iz hiše in jo nato prepusti v Juana preoblečenemu Leporellu. Ko jo Leporello odvede, zapoje Juan sobarici podoknica a še preden pride njegova nova 'zvoljenka, ga preseneti Masetto z oboroženimi prijatelji, ki mu pomagajo 'skati Juana, da bi z njim obračunali.
V	Leporella preoblečeni Juan se brž še sam ponudi Masettu, da mu bo pri načrtu pomagal. Naivni Masetto se da ^Peljati na led »pomagaču«. Sporazumne odpošljeta prijatelje na vse strani 113 ogled, nato pa preoblečeni Juan Premeteno izvabi Masettu orožje in gi Pošteno premlati. Na Masettovo vpitje Prihiti Zerlina. Masetto ji potoži, kje vse boli, ker ga je premlatil Leporello ali kak njemu podoben zlomek. Čeprav se ji smili, ga pokara, zakaj iz ‘.iubosumja počenja neumnosti. Povabi ga domov, da ga bo tam negovala In ozdravila, vendar prej ji mora še ob-JU-biti, da bo opustil ljubosumnost.
*• slika: Ob pokopališkem zidu. Le-Porello vidi, da se nekdo bliža, zato bi 86 rad izmuznil. Čeprav ga Elvira Prosi, naj ostane pri nji, išče izhoda, ? ga v temi ne more najti. Vtem pridejo Ana, Ottavio, Zerlina in Masetto, j’ se hočejo maščevati nad ubogim ^ePorellom, misleč, da imajo pred ®6boj Juana. Elvira prosi zanj usmi-'Jenja, toda vse njene prošnje so za-?'®n' Ko Leporello vidi, da mu prede rc*a, se razkrije, da ni on Juan, in Prosi na kolenih, naj mu prizanesejo. ^‘‘Siledovalci uvidijo, da jih je Juan “Pet prevaril, in Leporellu se posreči bežati. Zdaj je že tudi Ottavio trdno Prepričan, da je nedvomno Juan tisti , očinec, ki je komturja ubil, zato hoče cPova poiskati in z njim obračunati.
slika: Pokopališče s komturjevim ^grobnim spomenikom. Nasmejani on Juan spleza čez zid, kjer bo naj-f j varen pred zasledovalci. Tudi eporeillo pribeži za njim in tako spet “Menjata obleki. Juan mu ravno pri-°veduje o neki svoji novi pustolovšči-
ni, ki se mu je spotoma primerila, ko se v temi začuje komturjev glas. Naduti brezvestnež spozna kip starega komturja in v brezmejni prešernosti veli Leporellu, naj v njegovem imenu povabi komturja na večerjo. Komturjev kip prikima in sprejme vabilo.
8. slika: Velika jedilnica v Juanovi palači. Juan sedi zadovoljen pri večerji, med katero mu muzikantje igrajo znane točke iz oper, med njimi tudi melodijo iz »Figarove svadbe«. Gostijo prekine Elvira, ki poslednjič roti Juana, naj preneha s takim brezbožnim življenjem. Don Juan pa je nepoboljšljiv in se iz nje le še norčuje. Elvira obupana odide, a pred vrati strašno zakriči. Leporello gre gledat, kaj se zunaj godi, a ko pogleda skozi vrata, tudi on strašno zakriči in jih naglo zapahne. Pred vrati je namreč rajni komtur in trka. Kameniti gost stopi v sobo in pozove Juana, naj se skesa svojih dejanj. A zaman: Juan noče o tem nič slišati. Leporello mu prigovarja in podzemski glasovi ga opominjajo k spreobrnjenju. Se ko seže kom tur ju v ledeno roko, odkloni poziv na kesanje, čeprav ga strese mraz in ga obdajo ognjeni zuiblji. Komturjev kip izgine, Juan 'bi rad zbežal iz plamenov, a se v naslednjem trenutku zgrudi zadet od strele. Leporello se prestrašen skrije.
Finale: Ottavio, Masetto, Dona Ana in Elvira iščejo Juana, da bi se nad njim maščevali. Najdejo pa le še Leporella, ki jim pove, s kakšno kaznijo je Juana maščeval kameniti gost. Ker je zločin maščevan, pristopi Ottavio k Ani in jo prosi za ro&o. Tudi Masetto in Zerlina skleneta končno slaviti poroko. V stilu stare komedije stopijo vsi pred zastor in izpovedo občinstvu nauk prikazane zgodbe: vsak greh prejme nekoč svoje plačilo.
»Kdor greši, ga čaka kazen!
Mi ne gremo še narazen:
Konec je za vse enak!«
227
Gostovanje baletnih prvakov miinchenske Opere v naši uprizoritvi »Coppelie«: Veronika Mlakarjeva (Svanilda), Walter Matthes (Coppelius) in Heino Hallhuber (Franc)
TRETJI LJUBLJANSKI FESTIVAL
Pred nedolgim sem listal po enem izmed jugoslovanskih tednikov in med dragim v predalih tega lista opazil zemljepisno karto Evrope s središči raznih glasbenih festivalov v minulem letu 1954. Slo je pri tem za približno 50 različnih festivalov, porazdeljenih zlasti v Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in v skandinavskih deželah. V Jugoslaviji sta bila zaznamovana dva: v Dubrovniku in Pulju. Odkod je izdajatelj karte črpal svoje podatke, ni znano. Dovolj je ugotovitev, da je pri nas prezrl druge festivale, zlasti pa da je prezrl festival v Ljubljani. Ce je to zakrivilo naše uradno mesto, ki bi mu morala biti znana vsaka najmanjša prireditev v deželi, je dovolj žalostno znamenje o nepopolnosti in nedognanosti naših propagand-
nih pomagal, da se pripetijo podob0 napake. Navsezadnje ne gre samo lokalno uveljavitev nekega mesto hkrati glavnega mesta republike temveč gre za to, da se s podobni ^ kartami pokaže celotna glasbena 1 festivalska aktivnost v državi, *C1 i, taki podrobni podatki pač morejo °° meriti določnejši prostor med festiv® sko aktivnimi državami Evrope.
Ne glede na to si moramo brti jasnem: Ljubljana je med tistimi J ^ gosilovanskimi mesti, ki si je že nbema vojnama prilastila zamisel stivalov in jo v izdatni meri uresn' vsla v različnih oblikah in inažic Ta njena festivalska aktivnost v na. 0 denem obdobju je izviraia iz , ič.zvitega pevskega, gledališkega, £ benega in sploh kulturnega udejs
228
vtnja slovenskega glavnega mesta, temelječega med drugim tudi na doseženi kulturni ravni prebivalstva Slovenije. Ni mogoče tajiti, da so kulturne in gospodarske prireditve v Ljubljani med obema vojnama dosegale svoje namene prav zaradi številne udeležbe prebivalstva iz vse Slovenije, ki jim je bila taka udeležba kulturni dolg, zapadla menica, vnovčljiva tedaj, ko si je dobršen del prebivalstva Slovenije v določenem časovnem roku v Ljubljani že predčasno vneto dogovoril sestanek in prijateljske obiske.
Zamisel o ponovni ureditvi festivalskih prireditev v Ljubljani zato ni nova, morala je samo v novih razmerah zavzeti ustrezni obseg, če gre za to, da pokažemo nedvomno glasbene in različne druge kakovosti v drugačnih oblikah in novih zunanjih okolno-stih, kakršne se same po sebi pokažejo Po dogodkih, ki so na novo preoblikovali tudi slovenski svet.
Do neke mere je festivalskim prireditvam mogoče nuditi tisto osnovo, ki io v moderno razgibanem gospodarstvu označujemo z nazivom turizma. Če bi šlo samo za to, potem ima Ljubljana nedvomno take osnove v naravi svoje-Sa zemljepisnega položaja, zlasti pa svoje prelepe bližnje in daljne okolice, •n bi temu podobne prireditve v čarovnem obdobju letnega odmera v do-voljni meri mogli razgibati domače in tuje turiste. Toda te naravne prednosti stopijo nekoliko v ozadje, brž ko ugo-
tovimo stare tradicije Ljubljane, ki se tičejo zgledne gojitve kulture v njej.
Misel, ki je vodila ustanovitelje ljubljanskega festivala v novi obliki, zato ni bila samo misel na turistično poživitev mesta v poletjiu, temveč se je navezovala na nove kulturne pobude v novih okolnostih in možno preoblikovanje prireditev v posebno festivalsko središče, ki bi sčasoma pridobilo veljavo in pomen tudi v mednarodnem turističnem in kulturnem smislu.
Tako je izšla pobuda za ljubljanski festival iz Turističnega društva v Ljubljani, ki je v ta namen izvolilo poseben festivalski odbor za prvo prireditev v letu 1953. Ta odbor so vodile z,asti štiri misli, na podlagi katerih je že prva prireditev dobila izkaz svoje upravičenosti: 1. aktivirati Ljubljano kot glavno mesto Slovenije; 2. manifestirati različne oblike slovenske kulturne, gospodarske, športne in turistične dejavnosti; 3. dvigati raven izobrazbe in kulture našega domačega prebivalstva; 4. preroditi Ljiubljano kot žarišče različnih dejavnosti tudi poleti in ji s tem priboriti mednarodni sloves.
V	tem znamenju sta bila dozdaj dva festivala v Ljubljani, ki se na podlagi dosedanjih izkušenj pripravlja na tretjo festivalsko prireditev, ki bo od 11. junija do 14. julija 1955. Ze lani je prehajalo težišče prireditev na kulturno dejavnost, še vse bolj se bo to zgodilo letos, ko je vodstvo prireditev
Vsakodnevno v zalogi vse vrste živil! Postrežba hitra in solidna!
Po želji dostavljamo na dom!
Priporočamo se!
Trgovsko podjetje z živili
Kidričeva 5 — Telefon 22-146
ffii
nebotTnIRu
229
prešlo v roke na novo ustanovljenega zavoda »Ljubljanski festival«.
Ze pri dosedanjih dveh prireditvah je dobršen del glasbenega sporeda no-fdla Opera SNG v Ljubljani, ki se je kot najodličnejša domača glasbena ustanova s svojo 60-letno tradicijo uvrstila med glavne sodelavce festivalskih prireditev. Nič manj ne bo tudi letos uveljavila svoje visoke kakovostne ravni. Ljubljanski festival je med drugim ena tistih možnosti, ki bo sčasoma na svojih prireditvah zbrala čim večje število odličnih slovenskih
pevcev v staležu različnih opernih >n glasbenih ustanov po Evropi in demonstrirala slovensko glasbeno skup-nost vsaj enkrat na leto. To pa v okviru izvirno zamišljenih in izvedenih ukrepov, ki bodo vsako leto pridobivali na kakovostni jakositi in številčni udeležbi.
Opera SNG v Ljubljani bo letos sodelovala z uprizoritvijo na novo postavljene opere Musorgskega »Hovan-ščina«, ki jo bo dirigiral Lovro Ma-tačič, in Hrističevega baleta »Ohridska legenda«, ki ga ibo dirigiral dr. *-)p
Prizor iz Čajkovskega baleta »Labodje jezero«, ki pa bo na III. festivalu v Ljubljani izvajal balet beograjske Opere
Švara, koreografsko postavila pa Pia 'n Pino Mlakar. Nadalje bo sodelovala Pri koncertni izvedbi Verdijeve opere ‘Aida« in pri večerih opernih arij s solisti idr. Poleg drugih zanimivih prireditev naj omenimo, da bo nastopila -t-tos tudi Drama SNG v Ljubljani in Slov. nar. gledališče iz Trsta, dalje bo fi-astopil z dvema prireditvama tudi balet Narodnega pozorišta iz Beograda, več folklornih skupin itd. Vse Prireditve so zagotovljene in je preskrbljeno tudi za primere nenadnega deija itd. Še posebej naj omenimo, da po z letošnjo prireditvijo odprto novo '6!no gledališče v Križankah po načrtih slovenskega arhitekta Josipa Plečnika.
Umestno bi bilo, da si oibčinstvo za-Sotovi sedeže posameznih prireditev v
abonmaju. Razpisana sta dva abonmaja A in B, pri čemer si je mogoče izbrati tri skupine sedežev. Cene sedežev v abonmajih so za I. skupino 3200 din, za II. skupino 2400 din in za III. skupino 1600 din. Abonmajska vstopnina je znižana za 20%, Vplačljiva je v št; rih enakih obrokih od 1. aprila dalje ali pa v treh enakih obrokih od 1. maja dalje. Za prireditve, ki niso vključene v abonmaje, bo možna rezervacija vstopnic po normalni vstopnini. Festivalne prireditve bodo v Križankah, Unionu, Slovenski filharmoniji, in Drami.
Interesenti dobijo podrobne informacije med uradnimi urami festivalske pisarne v Ljubljani, Dalmatinova ulica 15, I. nadstropje, soba 102 a, (Hotel Turist).	J.	T.
SPET DELOVNI JUBILEJ
Kdo od starih abonentov in stalnih obiskovalcev gledališča ne pozna Ma-rUe Jančarjeve, ki je trideset let ^likim in tolikim stotisočem stregla Pri operni blagajni z vstopnicami za Opero in Dramo in ki zadnjih pet let ^ vedno opravlja na Upravi SNG vse Posle z abonenti? Za vsakega ima ved-n° ljubezniv smehljaj in vsakomur rada ustreže, seveda, kadar je to mo-Soče. Ob pomembnejših premierah ali •ntimnejših gostovanjih le malokdo Pomisli, da je naša operna hiša žal p>nogo premajhna, da bi mogla sprejeti včasih tudi nekaj tisoč povpraše-valcev po vstopnicah, ko pa nima Ope-ra niti šest sto sedežev, Drama pa še •^anj! V takem primeru je v očeh j^arsikoga vse te stiske vedno kriva kakršna koli, še tako prijazna blagaj-ničarka, ki bi nedvomno rajši vsem ^stregla, kakor pa požirala večkrat ne •oliko prijazne očitke pregorečih ob-lskovalcev. Te in take težave pozna v ^^i hiši pač najbolje Marija Jančarjeva, saj je prvLč sedla za operno “agajno že meseca aprila 1. 1920 in °Pravljala to ne vedno hvaležno službo
Marija Jančarjeva
231
do 1. 1950. Vendar je svoje delo vedno rada in vestno opravljala in taka je še danes kot patron »svojih« abonentov. Ce se zgodi, da je kdaj kaj narobe s predstavami, je prav ona tista, ki je prva in najbolj »huda« bodisi na direkcijo, bodisi na bolnega solista, ki je povzročil zmedo v repertoarju. Jančarjeva pozna v vsem in povsod samo en kriterij, in to je publika, to so obiskovalci. Zato je ponavadi vedno prva vedela, katera predstava bo »vlekla« in katera zasedba je jamstvo za uspeh. Direktorji včasih pravijo, da je b svojimi sodbami, do kakšne meja kaže dvigniti vstopnino za kako gostovanje, nekoliko preoprezna, vendar bi bil človek, ki jo pozna, malone večkrat prepričam, da izvira ta njena opreznost zgolj iz skrbi, ali bodo njeni varovanci zmogli vstopnino. Bodi kakor
koli, dejstvo je le, da je gledališče ponavadi polno in pri tem je imela tudi Jančarjeva vedno obilo dela i® tudi veselja. Saj je res tudi nam vsem, zlasti tistim na odru, lepo pri srcu, kadar začutimo živ stik s polno dvorano, utrip vseh poslušalcev, ki ji111 zdaj zastane dih, zdaj pa zbudi v njih odmev sproščen smeh. Gledališče j-čudno mamljiva reč in kdor prestop1 njegov prag v zakulisje, se ponavadi niti on ne otrese več gledališča in n'*1 gledališče njega.
Marija Jančarjeva je pred petintri' desetimi leti posvetila vse svoje sile gledališču in ostala je ona zvesta gle' dališču in gledališče njej. Naj se torej na tem mestu spomnimo njenega tihega delovnega jubileja in ji tudi m‘ iskreno čestitamo in se ji zahvalil00 v imenu mnogih!
BELEŽKE
Repertoar italijanskih opernih gledališč:
Milanska »Scala«: La Vestale (Spon-tini), L’Elisir d’Aimore, David (MA1-haud), Andrea Chenier, Carmen, Frei-schiitizt, Die Walkure, Sonnambula, Porgy and Bess, La Boheme, Plamen (Respighi), II giudizio universale (To-satti), Turek v Italiji (Rossini), Moč usode, Cavalleria rusticana, Prijatelj Fritz (Maecagni), Svetnica iz Bleecker Streeta (Menotti), Traviata, Soročinski sejem, Mavra (Stravinski), Falstaff.
Rim, »Teatro deIl’Opera«: Moč usode, Kavalir z rožo, Carmina Burana, (Orff), Amahl in nočni obiskovalci, Knez Igor, Madame Butterfly, Medea, Plašč (Puccini), Werther, Tujec (Pizzetti), Ples v maskah, Prijatelj Fritz, Zanetta (Ma-scagni), Tristan dn Isolda, Cenerentoia, Traviata, Cyrano de Bergerac (Alfano), Fausitovo pogubljenje.
Neapelj, »San Carlo«: Jorijeva hči (Plizzetti), Bohfeme, Guglielmo Ratcliff (Mascagni), Lohengrin, Gianni Schicchi, Medium (Menotti), Siciljske večernice, Pareifal, Don Juan, Sonnambula, Sam-
son in Dalila, Zvedave ženske (WoH' Ferrari), Boris Godunov, Manon, Ma' dame Bovary (Pannain), II giuramento (Mercadente).
Teatro di Corte v Neaplju ije bil le*a 1943 bombardiran in hudo porušen, v preteklem letu pa so ga obnovili irl kot otvoritveno predstavo uprizorili v novembru Paisiellovo opero »Don K}' hot iz Manče«, ki je bila prvič upr*' zorjena v Neaplju leta 1769. Opero je 1» skladateljevem manuscriptu obn°' vil Jacopo Napoli.
Teatro Municipale v Piacenzi ima Pa sporedu Normo, Aido, Adriano LecouV' reur, Lucio di Lammermoor, Travia^0’ Glumače in novo opero La Regina del' le Nevi, ki jo je uglasbil GiusepPe Zanaboni.
Tržaški Teatro Verdi uprizarja v tej sezoni: Aroldo (Verdi), Pikova dam®’ Butterfly, Istrska svatba (Smaregli®)’ Teatro Rosetti pa Nabucca in Bohžme-
Tetro Comunale v Bologni uprizarja Orffova »Carmina Burana« dn Cavalle' rio rusticano, Thals in Štiri grobija°e'
Teatro Colon v Buenos Airesu je
uprizoril Boheme, Don Juana, Mojstre Pevce in Dallapiccolovo opero »XI Pri-£i oni ero«.
Volksopera na Dunaju je v tej sezoni Uprizorila Nedbalovo opereto »Poljska kri«, Prokofjevo opero »Zaljubljen v tri
oranže« (v kateri nastopa tudi Marjan Rus) in prvo avstrijsko uprizoritev °Pere Carla Orffa »Die Bernauerin«. Razen tega bo v itej sezoni še na novo Uprizorila Kienzlovega »Evangeljnika«, °ffenbachovo »Lepo Heleno«, »Bagdadskega brivca« in »Gianni Schicchija«.
Dessauska Opera je uprizorila novo °troško opero »Des Teufels drei golde-he Haare«, ki jo je uglasbil Franz Peter Muller-Sybel. Besedilo je po Grimmovi pravljici napisal Horst Ulrich Wendleir.
Opera v Diisseldorfu je nedavno z velikim uspehom uprizorila Čajkovskega »Pikovo damo«.
Italijanski skladatelj Franco Altano
je umrl 27. oktobra v San Remu v sta-
rosti 78 let. Alfano je znan zlasti po tem, ker ge po Puccinijevi smrti po njegovih zapiskih dokončal njegovo opero »Turandot«, medtem ko so Al-fanove opere sicer širšemiu občinstvu mano znane. Izmed njegovih del uprizarjajo v Italiji zlasti opere »Vstajenje« (1904), »Don Juanova senca« (1914), »Sakuntala« (1921), »Madonna Imperia« (1927) in »Cyrano de Bergerac« (1936).
Televizijsko operno gledališče new-yorške radijske postaje je objavilo obširen spored pod naslovom »Opera v angleščini«. Spored navaja med drugim novo ameriško opero in nekaj na novo naročenih del. Stanley Hollingswerth bo napisal libreto in glasbo za enourno opero po Balzacovi noveli »La grande Bretteche«, novo opero bo napisal tudi Lukas Foss. Izmed ostalih del so na sporedu tudii Puccinijeva »Tosca« v novem angleškem prevodu, Mozartov »Beg iz Seraja« in Straussova »Ariadna na Naksu«. Večina prenosov bo barvnih.
Grosistično trgovsko podjetje z barvami in laki
Ljubljana, Resljeva cesta i
Telefon številka 21-256, 21-488
v nakup vse vrste premaznega materiala, kot laneni fimež, oljnate barve ln lake, vse vrste čopičev in ves v to stroko spadajoči material po najnižjih grosističnih cenah v svojih
skladiščih, in sicer:
SKLADIŠČE EN-GROS — Ljubljana, Titova c. 33 (Javna skladišča) tel. 32-561.
SKLADIŠČE EN-GROS — Rijeka, Aldo Colonello št. 6, tel. štev. 33-07.
Lastnik in izdajatelj: Uprava slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik Smiljan Samec.
Tisk tiskarne »Slovenskega poročevalca«. Vsi v Ljubljani.
TRGOVDNIE IICVETAH
Stritarjeva ul. 6, Karlovška, Celovška in Litostroj
vam nudijo bogato izbiro moškega in ženskega perila, trikotaže, pletenin in lepo izbiro volne — Priporočamo se!
avaeuci
> / v v » v
—J L&iSCLcavuct
nrovoLJ«
IL JU) BILJ A IM A ~ CAINIK^IRJEVA @
cZ ue^La, Lava • iJ^aute k3la-clalecL
# Kvalitetno blago!
# Konkurenčne cene!
Kupuj v naših 21 trgovinah!
TRGOVSKO PODJETJE
cus vet«
»V V e L«
UPRAV|A: VRHOVČEVA 4
nudi dnevno v svojih poslovalnicuh vse vrste povrtnin, sadja in sadnih sokov! Večja naročila dostavljamo po želji na dom! Priporočamo se!
^ubLjctniS La
TOVARNA HRANIL
LJUBLJANA, S MART INSKA C. 30
priporoča svoje odlične izdelke:
KAVOV1NE: »Proja«, »Star« in »B,razil« OVSENE KOSMIČE - SPECIALNI PŠENIČNI ZDROB
PRASKE ZA KUHINJE: vanilin, pecilni prašek, cimet, acitron PUDINGE: najboljših okusov (kakao. vanilin, rum, limona, mandelji)
Ustanovljena 1909 — nad 45 let v službi ljudstva.
TRGOVSKO PODJETJE Poslovalnice:
'GOLOVEC* Sl
LJUBLJANA, PREŠERNOVA 35 ciglarjeva 26
Telefon 21-921	DOMŽALE,	SAVSKA	1
Prepričajte se o solidni in dobri postrežbi in konkurenčnih cenah.
Moderni • Poceni Solidno izdelani
SONO VI-POML AD AN SKI MODELI
OBLEK
PLAŠČEV
KOSTUMOV
M VELEBLAGOVNICA
nama
LJUBLJANA
Proti bolečinam vseh vrst (glavobola, zobobola, revmatičnim bolečinam, nevralgijam itd.)
zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico tablet COFFALGOL ali tablete z močnejšim učinkom PHENALGOL!
Izdeluje: dčgil — Tovarna farmacevtskih in kem. proizvodov LJUBLJANA
Tovarna čevljev » A L PIN A«, 2iri
vam v svojih prodajalnah:
Kardeljeva ul. 3 in Stritarjeva ul. 8 v Ljubljani
nudi kvalitetno obutev po zmernih cenah!
' Obiščite nas in prepričali se boste o kvaliteti našB1 izdelkov!
Industrija volnenih tkanin
»BRANKO KRSMANOVIČ« PARAČIN
Tovarniška zaloga za LR Slovenijo LJUBLJANA, Mestni trg 21, tel. 20-920
Sporočamo cenj. odjemalcem, da imamo stalno v zalogi vse vrste sortimentov blaga za obleke, plašče itd., strojno in ročno volno
A
AVTOMOBILISTI! Ko obiščete Ljubljano, vam strokovno uredi vaše vozilo
VTOSERVIS
PREŠERNOVA 22
HIITATCUlIfl LJUBLJANA, Celovška c. 38 "H 11 I U I CimHCf BEOGRAD, Brankova ul. 18
Ima v svojih konsignacijskih skiadišSih stalno na zalogi veliko Izbiro nadomestnih delov za vozila tovarn: GENERAL MOTORS: Opel, Chevrolet, Pontiac, Oldsmobile, Buick, Cadillac, GMC, Vauxhall in Bedford — OM: OM - Supper Orione, OM-Orione, OM-Super Taurus, OM-Taurus, OM-Leoncino, kakor tudi ves avto-, elektro- In diesel-materlal koncema BOSCH. Poslužite se naših najmodernejših servisov GM, OM in BOSCH v Ljubljani, Celovška cesta 38 in BOSCH servisa v Beogradu, Karadordeva ul. 63.
TORiM*3 ;JUT’
^ U	Vri\	Jesenkova	3
T c 1 e f o n :	21-324
izdeluje kovčke, aktovke, damske 'fr torbice, listnice in denarnice ter se priporoča cenjenim odjemalcem!
m
TOVARNA BARV IN LAKOV
COLOR-
MEDVODE - SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA
izdeluje:
firneže, oljnate barve, podvodne barve, lake, emajle, steklarski kit, umetne smole, nltrolake, špi-ritne lake, trdilo za obutev
IZDELUJE NASE DOMAČE PERZIJANCE,
POPRAVLJA IN OCENJUJE VSE VRSTE PREPROG
ČILIMI
Obrtniško proizvodna zadruga z o. z.
ZAGREB, Tomislavov trg 20-1. - Tel. 34-817
Prodajalne: ZAGREB, Masarykova 13, telefon 23-331
LJUBLJANA, Mestni trg 15, telefon 20-894
Pohištvo po želji — Pohištvo serijsko — Rezan In tesan les, lesonit, parket, vezane in panel plošče itd., itd. — Vam ob vsakem času dobavi po konkurenčnih cepah
.♦LES ~ LJUBLJANA*4
Centrala za FLRJ, Ljubljana, Parmova 37
ali naše poslovalnice v vseh večjih mestih. — Lastni atelje za notranjo opremo.
JADRAN’
TOVARNA ČEVUEV nMLJSIl^rAM \Y MIREN PRI GORICI
Vam nudi svoje kvalitetne izdelke v lastnih prodajalnah:
solkan, Šempeter pri gorici, postojna, ilirska BISTRICA in REKA, Trg Ivana Koblara 2.
GOSTINSKO
PODJETJE
,ff\biunje.‘
z obratoma
fpw,w^: kxedova
IN KAVŠKOVA ULICA
vam postreže s toplo in mrzlo hrano kakor tudi z izbranimi pijačami
SE PRIPOROČAMO!
MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA
MARIBOR
PREDILNICE — TKALNICE — BARVARNE — TISKARNA — APRETURE PROIZVAJA:
bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlačevino, klote, bombažne podloge in podloge iz umetne svile, flanele, popeline, cefiirje, fcreto-ne, tkanine iz bombaža in stanlčne volne ter Imitacije shantunga.
Vse naše tkanine iz stanične volne kakor tudi shantung so apretirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju.
IZ VAZA:
sukance za šivanje, hlačevino, klote, svilene serže, popeline, cefirje, icretone ter tisikanine za moško perilo in žensike obleke.
UVAŽA:
stroje, barve, kemikalije, utenzilije itd.
Vsi naši izdelki so znani po izredno dobni kvaliteti in nizikih cenah. MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA, MARIBOR Poštni predal: 9 - Telefon: 24-32 - Brzojavni naslov: Tekstiltvor, Maribor NB podr. Maribor, št. 6403-T-12.
MRAIM klAlITITNI IlkfRJI V Illkšll/M OPRIMI S PAUMVIM /AMASkOM !
CHEBRV BRANDY
(hcmc da Cufd
NyRTI LLUS
CRENEdeCACAO
r O V fifi ti A £ O Mg O N 0Y 0£5S#7Qy W P£CiV\
Zapomnite si, da boljših bonbonov od
Poskusite nase specialitete:
• F0MP11NIT • ŽILE
• I^EUTl
itd.
LJUBLJANA
„Tekstil-Obutev“
na veliko LJUBLJANA, Nazorjeva ulica 4
Stalna zaloga tkanin za večerne moške in ženske obleke.
Največja izbira tekstilnih potrebščin za opremo gospodinjstva.