ibuBr1«—m Danes na 5, strani: Ni usmiljenja za stroje Sobota, 14. septembra 1963 št. m leto XXI —------------------------ SANITARNA INŠPEKCIJA NAČRTI: Koncept upravne intervencije zamenjali z inštruiranjem, proučevanjem problemov in strokovno pomočjo organom delavskega in družbenega Opravljanja na tem področju. HOTENJA IN NUJNOST: Pomoč ljudskih odbo-r°v in njihovih svetov pri ostvarjanju teh oblik dela. SEDANJE STANJE: Pomanjkanje kadra, saj smo globoko pod standardom, ki ga postavlja svetovna Nravstvena organizacija — en sanitarni inšpektor na deset tisoč prebivalcev. NA RAZPOTJU i; Sanitarna inšpekcija je oa-V,.rek v upravni službi, priznati0 na občinah, na okrajih in k , na republiški sanitarni in-Hf,, ciji. Ko hodiš od enega do i^Sega, se je težko odločiti, SJ bi sodilo na prioritetno li-5jl sPrememb, ali sistem dela te °dnos pristojnih organov do Področja. V kratkem obo-tf., Kajti resen signal, da bo l(,ba s sanitarno inšpekcijo ne-ij,1 nkreniti, je dejstvo, da je ki bi se hoteli s tem terjati, vedno manj. . jub združevanju občin in iiev še v0*10 v sedmih ob-L nimajo sanitarnega in-■'% torja’ osem občin ima le Varamo zaposlene sanitarne j^'ke (med njimi Hrastnik, oknice) in v dveh občinah C?vija delo sanitarnega in-higienik. V vsej Slo-lL*ii imamo samo dva občin-m2 sanitarna inšpektor Jamnika. Ij^den vzrokov, da se ljudje jahajo poklica sanitarnega ■>*kta •-dorja, je prav gotovo nadevanje. Kdo bi zameril Ovniku, Kdo ki je imel kot ob- činski sanitarni inšpektor 45 tisoč dinarjev, če je takoj, ko je »odslužil« rok pogodbe, ki jo je podpisal za štipendijo, odšel v podjetje za obratnega zdravnika? Ista pesem, stara in znana, kadar nanese beseda o pomanjkanju strokovnjakov na občinah, velja tudi za strokovno usposobljene sanitarne inšpektorje. Dolci er bodo imele občine proračunski sistem plačevanja, dobrega kadra pač ne bo. Vzroki fluktuacije (saj je v lanskem letu prav toliko sanitarnih inšpektorjev, kolikor jih je prišlo v to službo, tudi odšlo) in pomanjkanje kadra, pa niso samo v nagrajevanju, temveč tudi v odnosu predstavniških organov do inšpekcijske službe, ki je že sama po sebi neprijetna. Težko je namreč inšpektorju kakorkoli ukrepati, četudi je vešč svojega posla, če pa nima drugih pooblastil, kot da ugotovi dejansko stanje in napiše odločbo (za preureditev ali za ukinitev lokala) načelnik, njegov predpostavljeni, pa mu je ne podpiše. Povod, da odločbe obleže v predalih inšpektorjev niso vedno intervencije vseh mogočih zaradi osebnega poznanstva, največkrat je po sredi dohodek, ki bi ga občina izgubila, če bi zaprla lokal. Na Viču je na primer skrajno zanemarjenemu in neprimernemu gostinskemu lokalu že pred tremi leti potekel rok, ki ga je dal v preureditvem odločbi sanitarni inšpektor, pa še vedno poslujejo kot zlata jama občine. Čeprav je ogroženo zdravje ljudi, si inšpektor ne upa predlagati tožbe zaradi neprestanih intervencij vseh mogočih načelnikov in »vplivnih« ljudi. Potemtakem torej ni čudno, če se inšpektorji zaradi različnih okoliščin in navzkrižnih interesov največkrat umaknejo v ozadje in urejajo le stvari, ki niso kdo ve kaj problematične. Ce je premalo sredstev HIGIENSKE NORME ZA NOVE OBJEKTE NISO VAZNE Se teže je sodelovati sanitarni inšpekciji pri lokacijah novih objektov in pri tehničnih prevzemih. Predpisi o tem so zelo pomanjkljivi, saj določajo le fakultativno sodelovanje (razen za vodogradbene objekte). In tako je sodelovanje sanitarnega inšpektorja (četudi strokovno zadovoljuje) odvisno od dobre volje občinske komisije,-ki obiskuje teren in daje svoje pristanke, pozabi pa največkrat na higienske norme. Prav gotovo je nemogoče dati kakršnokoli mnenje o lokaciji Funkcija sekretarja samoupravnih organov feolj večja razvito samoupravlja- ieen°st zavzetost in odgo- pri gospodarjenju pod- kakor tudi slaba volja in ^ v upravljanju so v ne- delovnih organizacijah e*iale do ugotovitev, da je lhn. alinji razvoj samouprav- 'k nujno potrebno nastaviti Agarja organov samouprav-bet.ta ali celo sekretarja druž-'spj kitičnih organizacij. Po všla YeJetnost| je temu botro-ta JL želia, da bi po najkrajši Učjč? mnenju nekaterih najbolj UgjeJan:la’ in kot mu spet r^oaitocPredPisujej°, varoval 081 vseh samoupravnih »AvtorsKe pravice« — Mislite, da je to ustava, da bo spet vsak dajal svoje pripombe! Karikatura MILAN MAVER jp 3 , K GLOSA Tovariša Mihca Modica so kot člana društva pravnikov imenovali v komisijo za pomoč pri izdelavi. statutov delovnih organizacij. Zaradi tega ne more več mirno spati, niti pazljivo delati — celo tek ga je zapustil in zamujati je začel na redne prijateljske partije preferanse, skratka: ves življenjski tok, doslej tako ustaljen in udoben, se mu je spremenil. In vsega tega so krivi samo ti preklicani statuti. Kot star in znan pravnik je tovariš Modic vedel za vse zakone . in vsa nešteta tolmačenja predpisov, za vse priročnike in druga pomagala, ki jih je potreboval v svojem delu. Nikdar doslej se mu ni zgodilo, da katere svojih nalog ne bi rešil. Nikdar doslej! Zdaj pa je zaman brskal po strokovnih, poljudno strokovnih in celo po političnih in filozofskih knjižnicah. Nikjer ni mogel stakniti karkoli že podobnega osnovnemu aktu podjetja. Celo v tuji strokovni literaturi ni našel ničesar takšnega, ka bi lahko uporabil za osnovo svojemu delu, ki naj bi ga opravil v pomoč delovnim organizacijam pri sestavi statutov. V teh svojih skrbeh je začel hujšati, postajati raztresen in zadirčen, kar je seveda najbolj občutila žena. Sramoval se je samega sebe, zato niti njej ni zaupal svoje zadrege. Včasih je sicer pomislil na svojega prijatelja ekonomista Mrčuna, toda vselej, kadar je hotel sprego- NAŠ ZAKON • Z voriti o svojih težavah, se je premagal. Preveč ga je bolelo spoznanje, da se mora ponižati in poprositi za nasvet — on, ki je doslej samo in vedno le dajal nasvete. Ampak ponižal se ni nikoli. Tudi zdaj, v tako trpki situaciji si je pomagal iz zadrege s svojo gostobesednostjo, z besedičenjem o osnovnem zakonu podjetja, ki naj bi ga pomagala oblikovati komisija njegovega strokovnega društva. Tako je govoril na sestankih komisije in opažal, da so drugi člani prav tako govorili in se z njim v mnogih primerih strinjali. Toda do osnovnih načel statuta se nikakor niso mogli prebiti. Zaradi tega je 'Modic pričel misliti, da se podobno kot z njim dogaja tudi z drugimi. Tistega dne, ko se je tovariš Modic naposled le odločil, da bo poprosil prijatelja Mrčuna za nasvet kaj naj naredi, ga je ta njegov prijatelj poklical po telefonu. »Prijatelj,« je slišal Modic skrušen glas onstran žice. »Slišal sem, da si tudi ti v komisiji za pomoč pri sestavi statutov delovnim organizacijam.« »Da?« se je Modic močno ustrašil, kajti zdaj je prišlo tisto, česar se je najbolj bal — da bo namreč nekdo nekaj vprašal o statutih, on pa tega ne bo vedel pojasniti. »Bi mi hotel narediti res prijateljsko uslugo?« je slišal dalje. »Veš, tudi jaz sem v tej presneti komisiji v našem društvu ekonomistov,« je pojasnjeval Mrčun. »Gotovo ste vi že sestavili kak osnutek statuta delovne organizacije, ko vam je jus stroka.« »Ne, še ničesar pisanega nimamo,« je odkimal Modic in odleglo mu je. »Menda pa bomo kmalu gotovi, veš ...« Prijatelj onstran žice je globoko vzdihnil: »Skoda. Jaz sem sicer že staknil primerek takšnega statuta pri podjetju Moka, kjer imam prijatelja, toda ...« »Kaj!« je dvignilo tovariša Modica. »Počakaj, me! Takoj pridem k tebi.« Ves razburjen je zdrvel k prijatelju, željan videti osnovni akt podjetja, ki ga je doslej zaman iskal tako-rekoč po vsem s’ stu. »Saj to vendar ni nič posebnega,« se je razveselil tovariš Modic, ko sta s prijateljem prelistala rokopis zakona oodjetja. »To je vendar prepis ustave in starih pravil podjetja!« Ko pa je potem dobil v roke še nekaj drugih statutov podjetij, je ugotovil, da so v glavnem prepisani iz tistega, ki ga je prvič prebral pri prijatelju Mrčunu. Takoj se je lotil dela in napisal študijo o tem, kako ne smemo prepisovati statutov, kajti osnovni zakon podjetja mora imeti to dobro lastnost, da je izviren. Kako izgleda izvirni statut podjetja, je pokazal s primerom statuta, ki ga je sam izdelal. Poleg tega, da je izbral najboljše ic vseh dosedanjih statutov, je namreč pripisal še nekaj členov, ki jih je povzel iz že pozabljenih predpisov, ki jih je imel shranjene samo še on v svoji bogati zakladnici strokovne literature. Njegov izvirni statut je bil zelo meglen v določilih o gospodarjenju, organizaciji, delitvi, nagrajevanju, samoupravljanja, odnosih med ekonomskimi enotami, službami in delavskim svetom. On se v te »praktične po drobnosti« ni spuščal, kajti bil je strokovnjak in avtoriteta. Konec je počitnic, na vrsti je spet bolj resno delo... (FOTO: ŠPAROVEC) IZ STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ NAČELA DELITVE OSEBNIH DOHODKOV Za večino ni dvoma, da v statut delovne organizacije Kot temeljni samoupravni akt spadajo tudi načelne smernice o delitvi osebnih dohodkov delavcev, na katere bodo vezani vsi organi, ki bodo pripravljali in sprejemali pravilnik ali druge podrobne predpise o delitvi osebnih dohodkov v organizaciji. V prikaz, kako posamezne delovne organizacije postavljajo ta načela v svojih statutih, navajamo zadevne določbe iz osnutkov statutov štirih večjih podjetij v naši republiki: Prvo podjetje predvideva: ® »Vsaka delovna enota podjetja oblikuje lastna sredstva za osebne dohodke članov delovne organizacije, ki so, zaposleni v tej delovni enoti, v mejah sredstev doseženega čistega dohodka. Sredstva se delijo po načelih in merilih, ki jih predpisuje ta statut in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, samostojno v delovni enoti v skladu z delovnim uspehom posameznega delavca, finančnim uspehom delovne enote in uspehom delovne organizacije kot celote. ® Delitev sredstev za osebne dohodke med posamezne delavce delovne organizacije-jh,odvisna od: ' a) vrednotenja delovnega mesta glede na pričakovani uspeh po težini in odgovornosti dela ter strokovnosti posameznika; b) dosežene produktivnosti dela posameznika ali delovne skupine; c) dosežene ekonomičnosti, ki se izkazuje v doseženem poslovnem uspehu delovne enote; č) dodatkov in nadomestil, do katerih je upravičen delavec delovne organizacije po zakonitih in internih določbah pravilnika o osebnih dohodkih. Osnove in merila v skladu z načeli, ki jih določa ta statut, predpisuje, vsakokratni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delovne organizacije. © Osnovno merilo za dosego osebnih dohodkov delavca delovne organizacije iz naslova produktivnosti, ekonomičnosti, dodatkov in nadomestil, je doseženi količinski in kakovostni uspeh, ki se meri s številom točk. ® Število točk, ki se štejejo članu delovne organizacije iz naslova posameznih kategorij dela, se dosega na dva načina: 1. delavci, ki delajo v svojih enotah na podlagi vrednotenja^ del po akordnih cenikih, cenikih del in drugih merilih, dosegajo število točk glede na opravljeno delo, kot to določajo akordni ceniki, ceniki del in druga merila; 2. delavci, ki delajo v delovnih enotah, katerih pro- duktivnosti ni mogoče meriti z akordnimi ceniki, ceniki del in drugimi merili produktivnosti njihovega dela, dosegajo Šterni o točk na podlagi vrednotenja delovnih mest, na katerih delajo. , © Tako doseženo število točk pomeni osnovo za izračun osebnega dohodka članov delovne organizacije. Vrednost točke in s tem osebni dohodek pa sta odvisna od vsakokratnega uspeha delovnih enot in delovne organizacije kot celote. ® S politiko neposredne .delitve sredstev za osebne dohodke v delovnih enotah na podlagi doseženih uspehov delovnih enot je zagotovljena neposredna delitev sredstev za osebne dohodke med posamezne delavce, in jamči, da je vsak posamezen delavec delovne organizacije udeležen pri delitvi teh sredstev v sorazmerju z višino in gibanjem učinka svojega dela. © Vsa načela in osnove za delitev osebnih dohodkov, ki jih določa ta statut, se pri delitvi upoštevajo enakovredno.« V osnutku v statuta drugega podjetja beremo o delitvi osebnih dohodkov samo tole: »Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov mora pri formiranju sištema delitve osebnih dohodkvo upoštevati take osnove in merila za delitev, ki pomenijo uresničitev načela delitve po delu in zagotavljajo odpravo mezdnih odnosov. Merila delitve osebnih dohodkov določa podjetje tako, da upošteva: — delovni čas — kakovost in količino vloženega živega dela — količino proizvodov — proizvodne stroške < — kakovost proizvodov in druga ekonomska, organizacijska, tehnična, finančna in naturalna merila uspešnosti dela. Ali ne bi bilo bolje, da bi načela določal že sam statut? Se bolj deklarativno in skopo urejuje zadevno materijo v osnutku statuta tretje podjetje, ki 'samo proglaša splošno znano dejstvo: »Del čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke, se med letom deli po določbah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ugotovljeni in začasno iz čistega dohodka izdvojeni dohodki obsegajo: a) čisti osebni dohodek, b) obvezni prispevek iz osebnega dohodka.« In četrto podjetje. Tam je verjetno o delitvi osebnih dohodkov vse jasno, ker ni v osnutku statuta o tem vprašanju enega samega stavka. OB POSVETU KOMISIJE SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV V KOPRSKEM OKRAJU: PREMALO USKLAJENI OSEBNI IN DRUŽBENI INTERESI Življenjska raven gradbenih delavcev v koprskem okraju je nižja v primerjavi z minulim letom, čepr^ je produktivnost narasla za 22 %> S Kadrovski problem se, V gradbeništvu čedalje bolj zaostruje © Osred* nje vprašanje: kako izenačiti položaj gradbenega delavca z delavcem, zaposlenim v industriji? © Niz^ akumulativnost je tudi posledica neusklajenih osebnih interesov proizvajalcev in širših družbenih ifl' ieresov S Problem akmmiMivncsti je tudi problem integracije. Saj ne, da bi bili nizki osebni dohodki — pravzaprav sploh življenjska raven delavcev v gradbeništvu edini problem te panoge gospodarstva na Koprskem, da pa je v tem vendarle eden izmed najpomembnejših — od čigar rešitve je v dobršni’ meri odvisen ves nadaljnji razvoj te panoge, tudi ni mogoče zanikati. Še posebej, če upoštevamo to, kar je pripovedoval eden izmed članov komisije sindikata gradbenih delavcev pri OSS Koper na zadnjem posvetu. Sodeč po njegovih besedah je namreč v gradbeništvu še vedno veliko delavcev, katerih osebni dohodki so tolikšni, da jim po zadostitvi najnujnejših življenjskih potreb, kot je pre-. hrana in stanovanje, ne ostane več kot dva ali tri tisoč dinarjev mesečno, To ugotovitev potrjujejo tudi podatki, da je v koprskem okraju gradbeništvo s povprečnimi mesečnimi osebbimi dohodki 28.006 dinarjev na predzadnjem mestu med vsemi panogami gospodarstva. Zato tudi ne more biti naključje, da je prav.v gradbeništvu izredno velik odstotek delavcev, ki prejemajo osebne dohodke pod 20.000 dinarjev mesečno, da ima v celotnem koprskem okraju kar 37,4 % vseh zaposlenih v gradbeništvu osebne dohodke do 25.000 dinarjev mesečno, da prejema le 5 % od celotnega števila višje osebne dohodke od 60.000 dinarjev. Iti če spričo teh podatkov v nekaterih delovnih organizacijah ugotavljajo, da razpoloženje med proizvajalci ni ravno tako, kot bi moralo biti, se tudi ne moremo čuditi. A ta nizka življenjska raven gradbenih delavcev ima ob teh družbenih tudi gospodarske posledice. Ne more biti naključje, da je prav v tej panogi gospodarstva kadrovski problem najbolj izostren. Gradbena podjetja tako iz meseca v mesec ugotavljajo, da jim primanjkuje inženirjev, tehnikov, da jim na gradbiščih povzroča velike težave pomanjkanje upravljavcev gradbenih strojev, strokovno usposobljenih gradbenih delavcev in celo fizičnih delavcev. In v marsikaterem podjetju ugotavljajo celo 100 % fluktuacijo. Tako je tudi pred-; stavnik Gradisa iz Kopra ugotovil, da so v letošnjem prvem polletju sprejeli 40 novih delavcev, 42 pa jih je odšlo iz podjetja. Vse to pa seveda bistveno zmanjšuje dohodek gradbenih podjetij. Toda bolj kot ta ugo- tovitev je v tem trenutku pomembno vprašanje — in seveda tudi odgovor nanj — kako izenačiti gradbene delavce z drugimi industrijskimi delavci?. Analiza letošnjih gospodarskih rezultatov gradbeništva v koprskem okraju pravzaprav razkriva optimistične podatke. Tako je bila v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem minulega leta proizvodnja 'večja za 31 %, za 8 °/o se je povečalo število zaposlenih in za 22 % je narasla produktivnost dela. Toda za to je toliko manj optimističen podatek, da je kljub tem neovrgljivim pozitivnim rezultatom gospodarjenja narasel osebni dohodek delavcev v gradbeništvu le za 5 %, Če pa upoštevamo, da so se po oceni okrajnega ljudskega odbora povečali življenjski stroški samo v prvem polletju za 9 %, potem. moramo zapisati sicer povsem absurdno, a žal resnično ugotovitev: ne samo da niso osebni dohodki . gradbenih delavcev v koprskem okraju naraščali skladno s povečano produktivnostjo dela, nasprotno, njihova življenjska raven je celo nižja, kot je bila v minulem letu. Pa je potemtakem kaj nerazumljivega v tem, da razpoloženje v delovnih kolektivih gradbeništva na Koprskem in najboljša, da so kadrovske težave iz dneva v dan večje, da fluktuacija pobira ustvarjeni dohodek, da' so visoki proizvodni stroški, da je akumulacija nizka? Toda nekaj je gotovo: če naj tudi v prihodnje dosegamo tako stopnjo v porastu obsega proizvodnje, če naj še vnaprej povečujemo, produktivnost dela, potem bo bržčas veliko bolj kot doslej treba upoštevati tudi osebni interes ; proizvajalcev. Pravzaprav, treba bd zagotoviti medsebojno 'soodvisnost družbenih in osebnih interesov. Že*po-vršna analiza vzrokov za sedanje nazadovanje življenjske ravni proizvajalcev v gradbeništvu koprskega okraja pa razkriva, da so tega v dobršni meri in predvsem krive delovne organizacije. Ne le da v svojih pravilnikih o delitvi čistega dohodka niso zagotovile soodvisno naraščanje sredstev osebne dohodke z naraščanjem produktivnosti dela, temveč za nekatere med njimi celo velja, da ofgani upravljanja in upravno tehnično vodstvo sploh ne analizirajo rasti osebnih dohodkov, da je to zanje pravzaprav nepomembno vprašanje. Le kako si sicer razlagati primere, ko gradbena podjetja sklepajo delovne pogodbe za nižje vsote, kot jim to dovoljujejo lastne kalkulacije, pri čemer pa obvelja zagovor: bomo pa prihranili pri osebnih dohodkih. In slednjič, kako si razložiti primere, da v delovnih organizacijah popravljajo osebne dohodke šele tedaj, ko jim preti, da zaradi pomanjkanja delovne silo ne bodo mogle pravočasno izvršiti del in jim zato groze penali, ali pa tedaj, ko notranja nasprotja postanejo družbeni problem. Potemtakem je dosedanjim nesorazmerjem v naraščanju osebnih dohodkov in produktivnosti dela, slednjič tudi nizki življenjski ravni proizvajalcev v tej panogi gospodarstva, kriva že ’ mentaliteta posameznih upravno tehničnih vodstev in organov upravljanja,, češ da je gospodarjenje v tem, da varčujejo z osebnimi dohodki. In kot rečeno, k temu še neizdelani sistemi formiranja in delitve dohodka. A tudi v samih sistemih nagrajevanja se skrivajo globlji vzroki za nizke osebne dohodke. Elementi gospodarjenja vse premalo vplivajo na prejemke zaposlenih, s čimer pa se seveda tudi bistveno zmanjšuje 'interes proizvajalcev za gospodarjenje. Eno z drugim: posledica so nenehna mezdna gibanja. Opravičil — vselej objektivnih seveda! — pa je nič koliko, češ, kako naj povečujemo osebne dohodke, ko pa je stopnja akumulativnosti v gradbeništvu tako nizka in ko bi zaradi osebnih dohodkov morali zarezati v že tako nizke sklade. Toda na zadnjem posvetu so člani komisije sindikata gradbenih , delavcev v koprskem okraju’ drugače zastavili vprašanje: kaj pa če je ta nizka stopnja akumulativnosti prav posledica neusklajenih osebnih interesov proizvajalcev in širših družbenih interesov? In vse tako kaže, da je v tako zastavljenem vprašanju tudi veliko resnice. Da je zalet pot do izenačitve gradbenega delavca z industrijskim tudi pot oblikovanimi novih ekonomskih in družbenih odnosov, odnosov, ki bodo temeljili na interesu posameznika za dobro gospodarjenje kolektiva. Akumulativnost gradbeftištva in s tem življenjska raven proizvajalcev pa je seveda odvisna tudi od drugih elementov. In vse tako kaže, da bo marsikaj treba spremeniti že v osnovni politiki do nadaljnjega razvoja te panoge. Rešitev, pre- cej dvomljivih družbenih vred nosti, je bilo doslej že velik Samo primer GP Primorje 1 Ajdovščine je dovolj zgovetf3, dokaz. »Po sili razmer« - 3 pa po višji sili, kot pač kdo njj če razumeti, so v minulem **: »dobili« nov obrat — opekaj v Ilirski Bistrici.. Čeprav je že tedaj povsem dokazano, “ je nerentabilno zastarela. In k so jo hoteli zaradi tega le,j’ tudi zapreti, so zazvonili činski telefoni. Niso je zapr_ nasprotno, celo v njej so P°ve, čali osebne dohodke, seveda 1 sredstev matičnega podjeti" zmanjšali sklade podjetja m6® da celo na 6.%. Toda kljub mu, da so prelili sredstva * rentabilnega obrata v nerem3' bilnega — slednji ni zdaj Pra nič bolj rentabilen. In slednjič, ali je srriotf1!3 imeti na območju, kakršen J koprski okraj, tako razbij gradbene kapacitete? V Ajdo? ščini, Idriji, Ilirski Bistrici, I®0,, li, Novi Gorici in Kopru? d ne bi smotrno zasnovana in1®! gracija pa naj že bo v katf® koli obliki in ki bi jo spremo3 la tudi notranja specializacij posameznih podjetij, lahko stveno zmanjšala proizvodu stroške,, povečala efektivn0 proizvodnih sredstev, omogoSj smotrnejšo naložbo finančn1” sredstev in s tem bistveno večala akumulativnost gradj^ ništva v koprskem okraju? ™ da vse to so vprašanja, na k3' tera si gradbena podjetja d3-slej še niso poskušala odgoV3" riti. A slej ko prej bo treo3’ Tudi zaradi neizenačenega P3* ložaja gradbenega delavca s 9°“ ležajem delavca, zaposlenega industriji. S. P- MLAVSKA, ENOTNOST Glasilo RepuDuškega sveta £5*' za Slovenijo [zdaia CZ P Llud ^ka pravica v Llubltant Li?’ te ustanovljen 20 novembri 1942 Urejuje u red niški odbor Glavni In odaovoml urednik VINKO FR INKA US Naslov uredništva m upravf Ljubljana. Kopitarjeva ul . poštni predal 313-VI. reiefc,r’ uredništva 33-722 In 3G-672 uprave 33-722 in 37-501 Rafti1"1 pri Narodni banki v Ljubija111 U NB 600-11/1-365 - Posamezni številka stane 20 din Naročnina le- /•Ptrtietna »5Q polietrti 500 In letna 1000 din - RokoP1 sov ne vrafamo - Poštnina 0^ Pa na v gotovini - Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica* KAM PELJE DRUGA LINIJA GOSPODARJENJA? V osnutku statuta tovarne emajlirane posode v Celju sem prvič našel opisano delitev gospodarjenja na dvoje: na »linijo« upravljanja in »linijo« vodenja^ V tej tovarni torej predlagajo poleg organov upravljanja uzakonitev še nekih drugih organov, in sicer »za vodenje podjetja«. Pravijo, da ti organi opravljajo samo »poslovne naloge v okviru plana podjetja, sprejetih sklepov in. smernic samoupravnih organov«. Da so torej »izvršilni organi samoupravnih organov ter hkrati koordinatorji dela v podjetju na posameznih področjih in med -posameznimi enotami«. Toda> kdo so ti organi vodenja? »Glavni direktor, vodilni strokovni uslužbenci, direktorji ter vodje strokovnih služb — sektorjev, vodje ekonomskih enot, strokovni uslužbenci — delovodje nižjih enot. Vsi ti so podrejeni glavnemu organu vodenja, ki pa je hkrati tudi organ upravljanja — glavnemu direktorju.« Kam. vodi zarisovanje dveh vertikalnih linij -gospodarjenja? Saj vendar v vsakdanji praksi ne moremo tako ostro začrtati meja med upravljanjem in vodenjem oziroma izvrševanjem nalog, ki si jih zadajamo z upravljanjem. Saj je na primer glavni direktor hkrati organ upravljanja in neposredno organizira delovni proces, vodi tekoče poslovanje gospodarske organizacije v skladu z njenim gospodarskim načrtom ter izvršuje sklepe delavskega sveta in upravnega odbora. Na osnovi logike lahko trdimo, da je isto z vodjem ekonomske enote, ki ima enake pravice in dolžnosti do delavskega sveta enote kot glavni direktor do centralnega delavskega sveta. Ali to ne pomeni, da imata skupno odgovornost za gospodarjenje na različnih nivojih, in sicer — nedeljeno. Kako je potem sploh lahko prišlo do formalnega ločevanja gospodarjenja? Morda to pojasnjuje dejstvo, da ,— po tem osnutku statuta — centralni delavski svet nadzoruje ostale delavske svete, direktor pa zopet, sebi podrejene »organe vodenja«. Toda — saj si vendar prizadevamo zgraditi sistem sodelovanja med skupinami delavcev v ekonomskih ali drugačnih enotah In od tod sproščeno in sposobno samoupravljanje. V takšnih odnosih gre za smotrno razmejitev pristojnosti v delov- ni organizaciji. Na primer: strokovne službe podjetja delajo s svojim študijskim prizadevanjem prav tako za delavske svete, ki na osnovi njihovih analiz in mnenj odločajo o tem, kako bodo nadalje gospodarili, kot za potrebe vsakdanje proizvodnje, ki izhajajo iz sklepov delavskih; svetov. V bistvu gre torej za sožitje med službami in organi upravljanja, med njimi in vsem delovnim kolektivom in ne za izločevanje z nekakšno posebno; linijo. Pri tem ni važno, da opredelimo skupine delavcev glede na značaj njihovega dela, temveč je važno delo samo. in sicer v odnosu do vsega drugega dela, ki ga opravlja delovna or-’ ganizacija. Kaže, da se z ustoličenjem dveh linij gospodarjenja izražata le dve težnji. Ena izmed teh je težnja organov upravljanja, da bi ne samo odločali o usmerjenosti gospodarjenja, temveč da -bi se ukvarjali tudi z organizacijo gospodarjenja, za kar imamo .strokovnjake, druga pa, da bi se strokovnjaki polastili nekaterih pravic upravljanja, tako da si zagotovijo močan vpliv na organe upravljanja. Če to v začetku ni namen ene ali druge skupine, pa raao priae ao praksi, kajti delitev na dv® g niji gospodarjenja je v bis' ^ grupiranje, ki ima nujno za P^ sledico spopad za 'premoč ene vseh skupin. Iz prakse pa ve-.f, da takšno prerivanje v delovrig, organizacijah nima dobrih PJ(, sledic za gospodarjenje, ker j ob tem zanemarjeni osn0-^ cilji samoupravljanja. Tako namreč dezorganiziramo: »Ml v se moramo zavzemati za to, vsakomur čimbolj jasno odre mo njegove dolžnosti in Zato torej, da bodo delavci osnovi večje organiziranosti, ,j osnovi racionalnejših in vsestransko pretehtanih odloU tev na svojih delovnih nieS , lahko dosegali boljše delo' rezultate.« Kako to izgleda v praksi’ Nedavno sta se spopadli liniji« v strojni tovarni v .-fli bovljah. Kljub velikim besed o načelih »a obeh straneh, Aj končni cilj nasprotovanj rd ^ nič drugega kot potegovanj® j prestiž. Tamkaj si je prizade predsednik delavskega sveta ° j seči možnost, da bi delavski.® c in njegove strokovne komisi? -vsem odločale povsem neod'1 ^ od »linije vodenja«, torej ^ strokovnih služb in uprave PAj jetja. Strokovne komisije naJ^, bile posrednik med »linij? ■$, denja« in organi upravlja j, tako da bi sprejemale vse Pr.%,c, loge, poročila in drugo Sra0'0i' ki ga pripravljajo uprava v ^ jetja in strokovne službe 0 ^GROZDJU, vinu in cenah Nemara si tudi vi ne morete zmeraj privoščiti grozdja ali kozarca vina, kadar bi vam prijalo, ker pač denarnica ne prenese tolikšnega »razkošja«. Ta samoodpoved potrošnikov pa vinogradnikom in vinarjem povzroča kroničen glavobol posebne vrste: Pred vsako novo letino so v skrbeh, kam si pridelkom. Svežega grozdja premalo prodajo, za vtekočinjenje pa zmanjka posodja, ker stare zaloge niso razprodane. Razprodane pa niso, ker je vino iz leta v leto dražje, čeprav ga je vedno več. Očividno torej zakon ponudbe in povpraševanja ne deluje normalno. Glavne ovire? Trgovina, gostinstvo in prevelika družbena akumulacija... zveznih statističnih podat-s h Pojemo zelo malo grozdja: J^tim vred, ki ga- izvozimo, se l v nepredelani obliki proda jP^aj okoli 8000 vagonov, to je i’Wižno desetino pridelka. Za -J’ ni ravno težko uganiti. Pre-Jašo je. Vsaj v državnih trgovati. 200 do 240 din za kilo-atti grozdja pač ne odšteje Sakdo zlahka. . Zakaj tako drago plačujemo pa ^ p°giavie zase- Po ^atkih, ki so nam na razpola-2naša povprečna polna lastna inšpektorje, da čimprej preženo zasebne prodajalce grozdja, ki so dvakrat cenejši... Zasebni živilski' trg se konča skoraj povsod ob enih. Ko greš ob dveh z dela, hočeš, nočeš, moraš v državno trgovino po grozdje. (In seveda po vse drugo, kar potrebuješ za gospodinjstvo.) Trgovina se je torej dobro zavarovala — pa mi, potrošniki? In naš življenjski standard? In kronič- ni glavobol vinogradnikov, ki ne vedo, kam bi s pridelkom? Očividno lamentiranje potrošnikov ne zaleže veliko, upajmo pa, da bodo vinogradniki imeli več sreče. V njihovem interesu je, da se poveča prodaja grozdja ne le-v tujini, ampak tudi doma. Plantažni vinogradi družbenega sektorja so komaj začeli roditi, po perspektivnem programu vinogradništva so poleg sedanjih predvideni še novi nasadi trt, tako da se bo pridelek z let1 znatno povečal. Že zdaj, ko znaša okoli 85.000 vagonov letno, pa ne vemo, kam z njim. Grozdje se bo torej moralo poceniti, da se bo potrošnja povečala.. Sami proizvajalci bodo prisiljeni analizirati vzroke visokih drobno-prodajnih. cen grozdja v državnih trgovinah in preprečiti špekulacije, kolikor jih odkrijejo. Ce je kriva previsoka akumulacija, potem bo pač potrebno razpravljati o akumulaciji. In seveda tudi kaj ukreniti. Žal so se za zdaj zavzeli šele za večjo prodajo vin . GRE ZA ODERUšTVO Ker s tujci vred konsumira-mo samo 10 % grozdja, mora ostalih 90% v predelavo. Pri prodaji vin pa nastajajo podobni problemi kakor pri prodaji grozdja. Liter količkaj dobre pijače stane najmanj 300 dinarjev, omenili pa smo že, da znaša polna lastna cena proizvajalca samo 60 do 100 dinarjev. vina 60 do 100 dinarjev. tipu - naibrž veste, Pa je po-j^oiio za liter vina malo manj K Poldrugi kilogram grozdja. z tega so s predelavo vin in „ dojeni precejšnji stroški. Mir-Si duše torej lahko rečemo, da vinogradnike kg grozdja IVeg 50 din, mi pa ga plačujejo petkrat dražje... . Zaključek: grozdje je najbrž opravičeno drago, lako trdijo tudi vinogradniki, ^aj pravi trgovina? 5, *sto kot zmeraj, kadar ji sku-8o?° stopiti na prste zavoljo vitjih drobnoprodajnih cern: drag „aPsport, velik riziko, ker je U^dje občutljivo sadje in ga svjd transportom in potem v (Lediščih precej segnije, velike Obene dajatve itd. itd.... Ki® takšnim opravičevanjem se tu.?°Pak težko sprijaznimo, če-o o je deloma upravičeno — v °?dje je namreč, res občutiji-j. *P transportni stroški res niso k^hni, če ga pripelješ iz Maji 1?*je ali Srbiie> skladiščenje Hj,.bi se prav gotovo dalo poce-vj ~~ toda poprej je treba po-o^ati promet s pocenitvijo Wzdia. To pa je Ahilova peta ^?°v>ne. Ne moremo je prepri-j)f l’da bi znižanje cen povečalo t dajo in da dohodek zavoljo ne bi prav nič trpel. Prej tr pr°tno, ker grozdja ne bi bilo ket-i-Ve® dni vskladiščevati in ' bi bilo tudi gniladi manj. ly «amesto tega pa predstavni-ttgovine pritiskajo na tržne ^J^atjenju in njegovih proble-pr • Seie na osnovi samostojne t)0(.Soie strokovne komisije bi sijjjn delavski svet dokončno paI o teh zadevah. t>0g?d tod pa so nastala in se U^^bljala nasprotja med obe-i2„ pinijama«, ki so praktično dal-a takole: »linija vode-o l ie predlagala svoje rešitve, rt1;Sjt'er>h so imele strokovne kode delavskega sveta cesto na mnenja in so zato t)ot6J?enile predloge, ki jih je i delavski svet nemara še niil. Potem je delavski svet sitle®VaI, da tako spremenjene Hijjj. Prouči in po njih dela 6od-:ia vodenja«. Toda uprava 'akš *n strokovne službe so dy6ne naloge odklanjale in rav-po svoje v prepričanju, da jih 3. nyaJ'stališča boljša in da ^br n^a upravljanja« ovira v ern Prizadevanju. V končni le (jp® Prišel spor tako daleč, da bii v lavski svet na primer uki-tU> ,aljavnost pravilnika o škar-hj>0 1 §a strokovne službe niso IfilftjV5mde po pripombah ko-t>tjSij.a kar vse leto in je tako 11 le službe, da so opravile SfM, halogo. Pote.m je prišlo do ga, da bi naj delavski svet javni opomin vodstvu ^Vna "ia *n zaradi tega, do ob-ciji >Ve v tovarniški organiza-komunistov. Potem je &r6(j e?nik delavskega sveta 1ztekom mandatne dobe službo in zapustil de-°r8anizacijo. zedjt..1^azPletu dogodkov so se h za to, da bodo izpopol- nili komisije delavskega sveta s strokovnjaki in tako zlili obe »linije« v eno. Toda zdi se mi, da s tem sploh niso rešili osnovnega problema, mimo katerega so ves čas šli nezainteresirano: gospodarjenja ekonomskih enot. Ves čas sporov na »vrhu« podjetja so namreč ekonomske enote nazadovale. Ko sem po tem sporu govoril s predsednikom sindikalne podružnice o odnosih med ekonomskimi enotami, mi je dopovedoval — konkretno za odnose med remontnimi in proizvodnimi ekonomskimi enotami — da je neučinkovito graditi gospodarjenje ekonomskih enot na vzajemnih materialnih obveznostih, ker bo uspeh lahko dosežen le z vzgojnim vplivanjem mojstrov. Spor na »vrhu« jih je torej zavedel v razpravljanje o tem, ali ima v tem ali onem prav direktor ali predsednik delavskega sveta. O tem, kaj je dobro za odnose v ekonomskih enotah in kako tam spodbujati gospodarjenje, pa nihče več ni mislil. Če torej dopuščamo, da si katerakoli skupina delavcev v delovni organizaciji zagotavlja večji vpliv na upravljanje in si s tem lasti večje pravice, kot ji gredo, potem ne delamo ničesar drugega kot samo to, da škodujemo normalnemu razvoju samoupravljanja v delovni organizaciji. Normalno je namreč, da pričakujemo, da strokovni delavci več prispevajo gospodarjenju podjetja, vendar je to mo- goče samo na osnovi sposobnosti, prizadevanja in uspeha v delu, ne pa na osnovi kako drugače pridobljenega večjega pomena. Ali gre pri vsem tem res za nejasnosti okrog osnovnih načel samoupravljanja v sedanji stopnji razvoja ali pa samo za dejstvo, da so osnutki statutov še preveč povzetki starih pravil podjetij, ki so izpopolnjena le z nekaterimi dopolnitvami? Zdi se, da je slednje res, saj govorijo v tovarni emajlirane posode v Celju o tem lepo po pravici: »Pričakujemo pa, da se bo že v prihodnjih dneh pričela široka razprava, ki bo v nemajhni meri razčistila posamezne formulacije in določila, ki so večinoma odraz trenutnih razmer v podjetju in ne sproščajo organizacijskih odnosov v prihodnje.« . Pridružujem se pričakovanju takšne razprave v delovnem kolektivu, vendar s pripombo, naj bi razčistila ne samo posamezne formulacije in določila in organizacijske odnose, kakršni naj bodo v prihodnje, temveč tudi vse ostale probleme, ki zavirajo ali spodbujajo samoupravljanje. Zaradi tega se mi zdi, da je potrebno spregovoriti o pojavu dveh linij javno, saj se ta »teorija« ne pojavlja le v tej tovarni, o katere statutu pišem, temveč tudi v drugih delovnih organizacijah — če že ne tako jasno, pa vsaj pred vrsticami in členi in v neravnovesju poglavij. VIKTOR ŠIREC Sicer pa lahko postrežemo s točnejšimi podatki o porastu cen na relaciji proizvajalec—kupec: v 1961. letu so gostinska podjetja prodajala vina za 209 °/o dražje^kakor so znašale povprečne registrirane prodajne cene družbenih vinskih kleti, lani pa celo za 286 "/o dražje. Ta podražitev seveda slabo vpliva na prodajo vin v gostin- . stvu. Lani so gostje popili 2432 vagonov manj vina kot 1. 1960. Za zagovornike abstinence razveseljiv podatek, za naše velike vinske zaloge pa zaskrbljujoč. Po kleteh je namreč 15 tisoč vagonov starega vina, četudi računamo, da je 10.000 vagonov, normalna zaloga, je 5000 vagonov nepredvidenega presežka, ki povzroča večje ali manjše gospodarske težave. PILATSKO PRANJE ROK Gostinci seveda ne priznajo, da kujejo dobiček iz prodaje vin. Visoke prodajne cene opravičujejo tako, kakor trgovina pri grozdju, z vnanjimi vzroki: predvsem s prevelikim zveznim in občinskim — obveznim in fakultativnim — prometnim davkom. Nedvomno je lansko povečanje teh družbenih dajatev slabo vplivalo na cene vin v^ drobni prodaji, vendar še zdaleč ne tako porazno, kakor bi nas radi prepričali gostinci. Od marca 1962 plačujeta trgovina in gostinstvo 5 %> zveznega prometnega davka, ki ga prej ni bilo, občinski obvezni davek se ni spremenil, medtem ko se je občinski fakultativni povečal v gostinstvu od 2°/o na 4,4 % (novi predpisi dovoljujejo 15 %. očitno pa številni občinski ljudski odbori tega davka niso povečali ali pa so ga povečali samo za malenkost), v trgovini pa na 7,3 %. Če vse dodatne odstotke seštejemo, dobimo številko 12,7 %, gostinska podjetja pa so lani prodajala vina za 77 % dražje kakor 1961. leta ... ZGOVORNE IZJAVE Predstavnik velike družbene kleti v Sloveniji (firme na njegovo željo ne navajamo) nam je na vprašanje o upravičenosti tako visokih drobnoprodajnih cen vstekleničenih in odprtih vin dejal naslednje: »Vstekleničena vina, ki jih mi prodajamo po 180 do 400 din, stanejo v gostinskih lokalih ob severnem Jadranu od 1000 do 1500 dinarjev, v Dubrovniku, ki je nedvomno turistično privlačnejši, pa 700 do 900 din. Tolikšna razlika v marži prav gotovo ni upravičena in nam zmanjšuje prodajo. Gostincem to ne gre na živce, ker pač zavoljo visoke marže vseeno pridejo na svoj račun.« Druga, nič manj zgovorna izjava: »Vemo, da se da z znižanjem cen povečati potrošnjo. Toda do zdaj je bila ta pot za nas več ali manj brezuspešna. Dokažemo lahko, da smo nekatera vina pocenili od 250 na 190 dinarjev (op. nov.: obstoje torej tudi v vinskih kleteh dispozicije za pocenitev), gostinci pa so jih točili po prvotnih cenah.« DRUŽBENA POMOČ Takšnih in podobnih dokazov o problematični morali gostincev pri prodaji vin bi najbrž še precej nabrali, tako pri vinskih strokovnjakih kakor pri vinskih in tržnih inšpektorjih. Zaleglo pa ne bi veliko. Kakor ni doslej. Čezmerne! galoge lanskega vina pa zahtevajo nagle ukrepe. Položaj je tako resen, da so sOz začeli zvezni organi ukvarjati s tem vprašanjem. Žal samo enostransko: predvidoma bo zvezni prometni davek, ki ga plačujejo vinske kleti ali za prodajo vin opolnomočene kmetijske zadruge, zmanjšan z 20 na 10 din, v trgovini in gostinstvu pa s 5 na 2 % in dovoljen največ 5 % fakultativni občinski davek. Razpravljajo pa še o maksimiranju gostinskih marž, ki naj bi znašale v trgovini največ 20 %, v gostinstvu pa največ 100%. Vsi ti administrativni ukrepi so namenjeni pocenitvi vin, končni njihov namen pa je večja poraba oziroma zmanjšanje starih zalog. Ekonomski problem vinogradnikov in vinarjev bo s tem omiljen, kolikor ne bosta trgovina in gostinstvo našla spet kak »trajni izhod«, da se jima ne bo dohodek zmanjšal. Znano je namreč, da gostinci pokupijo precej vina, ki je zraslo v kleteh! Baje se letno »pridela« od 5000 do 10.000 vagonov umetnega vina in zmeša z naravnimi. Zaostril pa se bo drug, družbeni -problem. Problem alkoholizma, kajti mnoga naša vina ne krepijo, ampak opijajo, ker vinske kleti še vedno tekmujejo za večje število maliganov, ne pa za večjo žlahtnost vin ... Kaj pa je storjeno za večjo potrošnjo grozdja, ki je ■—vsaj tako pravijo zdravniki — zelo zdravo za mlado in staro? Za zdaj še nič. Pa pojerno z ino-zemci vred komaj 10 % pridelka... MARIOLA KOBAL Sanitarna inšpekcija na razpotju (Nadaljevanje s 1. strani) redke), saj se je samo na mest- • nem področju Ljubljane lani zastrupilo s hrano 416 ljudi (med te so vštete le prijavljene hujše zastrupitve, lažjih in neprijavljenih pa je veliko več). In če v Sloveniji od 9152 pregledanih večjih objektov živilske industrije in obrti, trgovin z živili in gostinskih obratov skoraj ni takega, ki ne bi imel večjih higienskih pomanjkljivosti, potem je na dlani, da je za zaščito nas vseh potrebna dobra sanitarna inšpekcija. Tudi za zaščito tistih, ki jim iz občinskega proračuna tako skopo odmerjajo sredstva in večkrat še kratijo kompetence. Kajti kljub predpisom o minimalni higienski ureditvi za poslovanje, kljub ureditvenim odločbam, ki so jih izdali inšpektorji, so večini postavljeni roki že davno potekli, ne da bi karkoli izboljšali. POMANJKLJIVA STROKOVNOST — ZANEMARJENA PODROČJA Pomanjkanju kadra za sanitarne inšpekcije botruje tudi nizka strokovna reven inšpektorjev, ki je vzrok, da nekatera področja sploh niso obdelana. Od časa do časa, čeprav poredko, pridejo na vrsto gostišča jn trgovine z živili — kraji, ki imajo neposreden stik s potrošnikom, sanitarnega nadzora nad izvajanjem predpisov in ukrepov v zvezi s higieno dela v delovnih organizacijah pa praktično ni. Če že pridejo sanitarni inšpektorji v podjetje (predpisi za preglede v delovnih organizacijah niso jasni in so obvezni le za inšpekcijska dela), pregledajo menze, garderobe, sanitarije, morda se zanimajo še za prepih in ogrevanje, pa osvetlitev in to je tudi vse. Tako je končan nestrokoven pre- gled, ki je za izboljšanje delovnih pogojev delavcev brez haska. In odločbe za izboljšave, če jih izdajajo, so . največkrat proč vržene investicije, saj takih stvari ni mogoče napraviti brez poznavanja tehnologije dela, brez študij in meritev s preciznimi aparati, ki pa jih sanitarni -inšpektorji nimajo in tudi če bi jih imeli, v največ primerih z njimi ne bi znali rokovati. V PERSPEKTIVI — MEDOBČINSKE INŠPEKCIJE Predvsem iznebiti se lokalnih vplivov in pa doseči višjo strokovno raven inšpektorjev, ima namen reorganizacija sanitarnih inšpekcij, ki jo pripravljajo v Sloveniji. Bolj skoncentrirati ta kader, ki ga imajo (upajo, da bo prišlo še kaj novih) in ga strokovno usposobiti tudi za področja, kjer bi sanitarna inšpekcija morala sodelovati, pa ne. Kajti, s strokovno šibkim kadrom kot ga imamo danes, bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo sistem dela kaj kmalu spremenil v instruktažnega in prou-čevalnega. Potrebe bodo morale spremeniti odnos, nagrajevanje in tudi strokovno raven sanitarnih inšpektorjev. Vendar, dokler bosta higienska kultura ljudi in kvaliteta obrtniških del takšni, da podjetje, ki je vložilo znatna sredstva v ureditev kuhinj, jedilnic, proizvodnih hal, sanitarij itd., nima jamstva, da vse to že naslednje leto ne bo ustrezalo predpisom o minimalni higienski ureditvi, tudi pojem sanitarna inšpekcija ne bo dosti več kot pregledovanje sanitarij, skladišč, pokvarjenih živil, inventarja, in ob takih pogojih tudi ni pričakovati, da bi za to delo dobili več in strokovno bolj usposobljenih ljudi. N. LUZAR Funkcija sekretarja samoupravnih organov (Nadaljevanje s 1. strani) bo sprejetih sklepov in v takem vzdušju zagotavlja sprejetje boljših in bolj pretehtanih sklepov. Tako odgovorno pojmovana funkcija sekretarja organov samoupravljanja pa nosi v sebi tudi kali birokratskega gledanja m želje, da bi pač z novim delovnim mestom po najkrajši in najbolj enostavni poti sprevrgli očitke, ki včasih letijo na upravo in strokovne službe, na posameznika, ki bo poslej plačan samo zato, da se bo lahko ves posvetil temu delu in da bodo poslej vsi očitki lahko padli samo nanj. Da so funkcijo sekretarja samoupravnih, organov pojmovali zelo odgovorno, celo preodgovorno, nam pričajo povzetki iz navedb delovnih organizacij o tem, kaj spada v pristojnost sekretarja organov delavskega samoupravljanja: • Skrbi in odgovarja za permanentno povezavo med organi samoupravljanja v podjetju in na vseh nivojih dela; • skrbi za pravilno izvajanje avtonomnih in splošnih predpisov ter je osebno odgovoren, da so sklepi organov samoupravljanja v mejah zakonitosti; • Predsedniku DS ali UO podjetja po potrebi nudi pomoe v formuliranju sklepov, ki so odraz tematike zasedanja organov samoupravljanja, razprave ter. predlogov na zasedanju posameznih ali skupine članov delavskega sveta ali upravnega odbora podjetja ter družbenopolitičnih organizacij; • skrbi za vsebinsko m kvalitetno delo DS in. UO in razvoj delavskega samoupravljanja; © njegove dolžnosti so, da. pripravlja material za seje DS, UO in komisije DS., vodi evidenco nad izvajanjem sklepov; • funkcija tajnika je zelo zahtevna in obširna, ker ho moral opravljati vse posle samoupravnih organov in to delavskega sveta, začasnih in stalnih komisij DS, upravnega odbora podjetja začasnih in stalnih komisij upravnega odbora, upravnih odborov ekonomskih enot ter začasnih ali stalnih komisij UO EE; • v pristojnost sekretarja organov delavskega samoupravljanja spada predvsem priprava gradiva za seje DS in UO, skrb za to, da so sklepi teh organov v skladu z veljavnimi predpisi, odgovornost za vso administracijo, ki se nanaša na delo organov samoupravljanja in njihovih sklepov. Zraven tega pripravlja spremembe in dopolnitve notranjih predpisov podjetja. Iz zapisanega, kjer smo navedli predvsem najbolj zahtevne funkcije sekretarja organov delavskega samoupravljanja, je dovolj jasno razvidna težnja, da bi velik del iniciative in odgovornosti za delo samoupravnih organov prepustili enemu samemu človeku. Veliko bolj smotrna se nam zdi rešitev, da opravlja sekretar delavskega samoupravljanja predvsem tehnično administrativne posle teh organov, da pa nikjer samostojno ne posega v vsebino dela in odločitve, ker bi s tem lahko samo krnil razvoj samoupravljanja. V tej zvezi so tudi zelo zanimiva nekatera stališča1 okrajnega sindikalnega sveta Koper, 'kjer so zapisali, da naslednja dejstva spodbujajo kolektive k uvajanju takega delovnega mesta: • težnja, da se uvede red na področju celotne dokumentacije delavskega samoupravljanja, saj se vsebolj razširja direktna povezava celotnega sistema samouprave komune in širše družbene skupnosti; © da se vodilni ljudje organov samoupravljanja osvobodijo drobnih tehnično operativnih in formalnih dolžnosti in se bolj posvete vsebinskim vprašanjem, različnim rešitvam' itd.; • da se spričo večjega števila organov upravljanja v podjetju upostavi primeren red v obravnavi določenih problemov, prepreči dupliranje v odločanju in zagotovi primeren pregled izvajanja pristojnosti različnih organov; • zaradi namestitve tajnikov delavskega samoupravljanja ponekod mislijo, da se s tem odgovornost direktorja in predvsem stroškovnih služb za izvajanje sklepov organov upravljanja zmanjšuje; 8 zato se dogaja, da tajniki postajajo direktni izvrševalci sklepov, ki ne sodijo v njihovo področje ^ela. Vsekakor razvito samoupravljanje zahteva več tehničnega dela, več dokumentacije in tudi smotrnosti v upravljanju. Ob tem pa se postavlja tudi vprašanje, ali je res nujno povsod za to nastaviti posebnega sekretarja ali Pa ni to naloga posameznih služb v podjetju? "Igr tf- otanja se je kakor nekaj od-II/ večnega ugreznila med hribi. Hiše so potisnene v strmino' in 1 nekatere so videti, kakor bi -"-krčevito greble v tisto mehko zemljo, da bi ne zdrsen navzdol... Nad hišami pa so gozdovi, temne kučme gostega jelovja vrh gora, pod njimi pa travniki in polja, ki so kakor raznobarvne rjuhe, razgrjene po bregu in na dnu kotanje. In prav na dnu te kotanje se vije cesta, lepa cesta, ki vodi v središče trga in še naprej. Ob njej in nad njo pa hiše, danes nekam bolj svetle in okrašene z zastavami. Tak je pogled na Cerkno. Tako je videti v svojem praznovanju. Slovesno. V okolici pa Kladje, Novaki, Planina in Ravne, partizanske vasice, ki hočejo prav tako praznovati. Toda, če v Cerknem ni videti na pol požgane hiše, ki bi bila nema priča dogodkov izpred dvajsetih let, pa v teh vasicah sem in tja take spomenike še opazimo. V teh mrtvih domačijah so okna videti kakor vrsta ugaslih oči, v teh oknih pa ni šip in je videti le osmojen zid, ki nemo zeva in se bo zdaj, zdaj zrušil. Spomenik na cerkljanskem. Ni od danes. Že dvajset let ali celo več ga je moč videti. Nema priča groze so te osmojene stene, kjer je poti okrog ih okrog mrtve domačije porasla trava in so se koprive razbohotile med zidovjem ... Vem, nekoč se bo podrla še ta stena, ki je vse do danes kljubovala soncu in dežju. Osmojena stena se bo zrušila. Ostal pa bo spomin. Kajti spomin je včasih odpornejši od kamna. Pogovori... Obujanje spominov... V mislih vidimo, kako so bile izpeljane akcije pred dvajsetimi... Da, v teh dneh slavja smo se vsega spomnili še enkrat, obnovili smo stara poznanstva, obudili, kako so potekale akcije, se spomnili legendarnih podvigov... vse to na partizanskem srečanju v Cerknem. Pa ne samo tam. Napotili smo se tudi v Kladje, Novake, Planino in Ravne. Sli smo v te vasice, kjer se je med vojno veliko zgodilo. - Cerkljansko... V svojih obhodih pa nismo hodili po muzejih NOV, saj je Cerkljansko en sam muzev NOV, vsaka hiša, vsako deblo visoko gori nad kotanjo je nema priča zgodovine. In ,v tem velikem muzeju nismo brali orumenelih dokumentov. Raje smo se pogovarjali z živimi dokumenti, z preživelimi borci, z ljudmi, z domačini. Obujali smo spomine, ki so odpornejši ko kamen. 176 borcev neznanih imen«.. (sobota 7. 9. 1963). Toda z vsemi ni bilo mogoče spregovoriti besedo. Nekaterih borcev, ki so med NOV partizanih na cerkljanskem, ni bilo več med nami. Pravzaprav, bili so, a le v naših srcih in mislih. In ko da bi se pogovarjali z njimi, ko smo na grobnici, ki so jo odkrili skupno z novim spomenikom (delo mladega Janeza Lenassljh) prav v dneh slavja, brali Bevkovo posvetilo, ki nas je spravljalo na ta razgovor, kjer ni bilo resničnega sogovornika. ... 176 borcev neznanih imen spi v zadnjem objemu svoj zadnji sen v materinih nedrih teh tihih grobov, v borbi za svobodo proti nasilju za "boljše dni izkrvaveli so v gomilah cerkljanskih bregov. Vsi so nam dragi, za vsemi nam srce ihti. Slava jim večna, kot večna je pesem šumečih gozdov. Pred nami leže posmrtni ostanki junakov — herojev iz NOV in naše revolucije. Njih boj in njihova hrabrost sta presenečala okupatorja. Druga za drugo so sovražne posadke padale pred naleti in udarci njihovih nezlomljivih src. V njihovi moči in njihovem junaštvu je bila zbrana moč in herojstvo vseh naših narodov. Strah pred smrtjo teh herojev ni mučil, ker jim je bila ljubša svoboda svojega naroda kot njihova mlada življenja. Samo s tega razmeroma majhnega cerkljanskega območja počiva v novi grobnici 361 borcev in bork, iz drugih krajev Primorske leži tukaj 153 tovarišev, iz Gorenjske je na tem območju ugasnilo 184 dragocenih življenj, neznanih herojev je 176, garibaldincev 89, iz Trsta in-Gorice pa 33. Tople so besede nekdanjega partizanskega komandanta Duleta. 'V dolgih vrstah so napisana imena borcev in bork. Mnogi počivajo še na Poreznu, Črnem vrhu, na Kajci in na Blegašu. Dolžni smo jim spoštovanje in topel spomin. Ko da bi ne bila jesen, pač pa topla pomlad. Toliko je cvetja na tem skupnem grobišču. In rdeče je to cvetje. Prinesli so ga od vsepovsod svojci, prijatelji, znanci, vsi, ki nam je spomin, na padle borce tako drag. In v tišini cerkljanske grape je spomin res kot spomenik, ne samo za tiste, ki so padle tovariše poznali, se skupaj z njimi borili, skupaj z njimi prezebali. To je spomenik tudi za vse tiste, ki so danes stari dvajset ali celo manj let. Spomenik tistim, ki morda niti niso poznali svojih očetov in mater, bratov, sestra ... Niso jih poznali zaradi tega, ker so jim padli v boju. Zato zdaj z nami obujajo spomine na tiste čase. Spomin pa je živ, ker je včasih odpornejši ko kamen. Prek svetlih primorških hribov (petek, 6. 9. 1963). Med nami so tovariši in tovarišice. Borci so z nami. In prav zato, ker so z nami in mi z njimi, v svojih dvajsetih letih, smo te CERKLJANSKO V SVOJIH JUBILEJNIH DNEH SPOMINI dni šli po njihovih poteh. Po poteh, ki so nas vodile prek primorskih hribov in skozi temačne kotanje in čiste jase. Nikjer niso označene te steze, po katerih smo stopali. Označene so le v srcih nekdanjih borcev, ki nas vodijo po, teh poteh. Potlej tam zadaj udarijo streli. Zasliši se juriš. Razvname se borba. Prav tako kot pred dvajsetimi leti... Ali skoraj tako. Čudovito podobno. Za to poskrbi 21 mladinskih bataljo- nov, ki so te dni pod vodstvom tovarišev partizanov krenile iz Tolmina, Kanala, Nove Gorice, Ajdovščine, Idrije, Postojne, Logatca, Vrhnike, Ljubljane, Škofje Loke, Kranja, Radovljice, Jesenic in Tržiča. Vsa njihova pota vodijo proti Cerk-nemu. Brigade in bataljoni pa nosijo imena proslavljenih partizanskih brigad. Tu so Vojkovci in Gradnikovci, borci ODPORNEJŠI OD KAMNA Udarnega bataljona, Dolomitskega odreda, Škofjeloškega, Koroškega, Je-seniško-Bohinjskega, Cankarjevega ba-' taljona. Tu je zbrana slavna XXXI. divizija. In mladina, ki je zbrana v teh brigadah in bataljonih, obuja spomine. Včasih so pač ti odpornejši ko kamen. Veselje v dežju in megli (nedelja, 8. 9. 1963). Nedelja. Jutro v Cerknem. Nedeljsko jutro. Toda ne pozdravi nas toplo septembrsko soiSČe, pač pa dež in megla. Kljub tej nevšečnosti pa so tu zbrane zastave, ki so jih borci prinesli in očuvali skozi dolga leta hudih borb. In zbrali so se preživeli borci in preživele borke XXXI. divizije. Tako, kot že dolgo ne. Zbrali so se ne le zato, da bi bili zbrani na velikem slavju. Za srečanje jim gre in da spet začutijo utrip tistih časov partizanskih dni. Pa tudi zato, da jim na obledele zastave pripno nova odlikovanja. General podpolkovnik Rudolf Hri-bernik-Svarun prebere ukaz predsednika republike Tita, o odlikovanju partizanskih enot: »Ukaz številka 176 predsednika SFRJ... da se odlikujejo; za zasluge storjene za osvobiditev ljudstva me"d NOV z redom osvoboditve — III. brigada Ivana Gradnika. Odlikovane so še: Prešernova brigada z redom partizanske zvezde z zlatim vencem, -Vojkova brigada z redom zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo in z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Gregorčičeva brigada je odlikovana z redom zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo in redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Bozoviška brigada z redom zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo in z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Kosovelova brigada z redom zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo in redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Tržaška brigada z redom zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo in Artilerijska brigada z redom zaslug z zlato zvezdo. Tu so nekdanji partizanski komandanti pred nekdanjim komandantom XXXI. divizije. V imenu vseh borcev, tistih, ki so tu, in' tistih, ki jih ni več, sprejmejo najvišja odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval maršal Tito. In potlej pogovori. Srečanja, Spomini. Ti so pač včasih trši ko kamen. Kri je črnilo Toplo, prisrčno in tako znano ^ besede nekdanjega komandanta J, korpusa, narodnega heroja J® Borštnarja: ,J Čestitke k prazniku, k oble ,, ustanovitve XXXI. divizije, k dvap, letnici množičnega odpora, k dvaJL, letnici odloka o priključitvi Pri®®:! k svoji matični državi in čestitanj mnogim tistim dogodkom, ki je z tako bogat prav ta predel Slovenil . Res je, naj gremo na sever ali J 3 vzhod ali zahod, povsod srečujem0^; danes poleg uspehov naše izgradnje , polno podob, kii bude v nas še žive sp® .f ne na dneve pred dvajsetimi leti, k® f je zrušila krivična meja, ko sej, njih pričela pisati nova stran zž°A: ne slovenskega naroda. To novo s^, so pisali mnogi izmed zbranih na o6- ji nji proslavi v Cerknem. Pisali č®.;, očetje, matere zbranih mladincev, ^ šali so jo njih bratje. Pisal jo 3® naš narod. ji Teh strani pa je veliko. Važfly usodne so bile pred dvajsetimi j Kajti kri je bila črnilo, kot je P0 ji' tovariš Borštnar, dim in ogenj sta , šila solze in listje. To zgodovino s® šale roke pionirjev v partizanski*' jj) lah, zgarane roke mater, pisale ®® J, roke tiste nevidne, množice naših h j ki so stali ob strani naši vojski ves čas pomagali... , s! Vse to pa so zanj spomini, ** močnejši ko kamen. -nogo je bilo še besed- $ beseo- ji plih, resničnih in pri In ne samo besed. 'j eha ni1,1 J M— ^ ™ kalo. In solza se je **„ marsikomu. Solza dobrega sre4' ^ In spet smeh. Dober in prisrčen- j šem. In to kljub slabemu vrel"J Saj srečali smo se po dvajsetih ponovno v Cerknem. V kotanji, ki se ugreza med ‘‘J V muzeju, kjer ni vitrin za orU^jišč®' dokumente. V partizanskem sre® nikjer je muzej vse Cerkno, kjer *®jjr še nema priča dogodkpv pred d* y timi in več leti in kjer so dokumenti takratnih dogajanj. * j! večinaIn z besedami oppzaj. j. da tisto početje pred dvajsetimi y moč razumeti, da ga ni moč opr® < Mrtvi, ki so našli svoje m®6' i> skupni grobnici, tudi opozarjajo z besedo. {f Cerkno — partizansko središč® J minov. Spominov, ki so nem®*.^ močnejši ko kamen. JANEZ Dvomi in konsmotmzem prvega obdobja ob prehodu na skrajšani delovni čas in četrto izmeno sta premagana® Politika izžemanja strojev je rodila presenetljive rezultate v produktivnost! in rentabilnosti © Boj za mrtvi čas se še nadaljuje © V Lesonitu si prizadevajo ujeti Skandinavce ® Dragocene izkušnje. Pred štirimi leti. . . V podjetju Lesonit v Ilirski Bistrici so že pred štirimi leti uvedli v proizvfldnji dvainštiridesetur-ni tednik in četrto izmeno. Kljub °srnim prostim dnevom v mese-Cu za proizvajalce, se je število efektivnih delovnih ur na leto povečalo od 280 na 312. Glavno vprašanje tistega časa je bilo: kako iz strojev čimveč iztisniti? Sef razvojnega centra v Lesonitu inženir Lenič pripoveduje, da je pri njih nvainštirideseturni tednik že tradicija. Malce neverjetno, saj je šele nova Ustava uzakonila skrajšani delovni čas Ua sedem ur. In še posebno zaradi te-Sa. ker bf prve pogumneže lahko tako rekoč na prste preštel. Ne da bi bili v delovnih organizacijah že a prion p roli skrajšanju delovnega časa, nasprotno, Celo pozdravljajo to določilo nove usta-Ve- A v tem, ko tako govorijo, v isti sapi v večini delovnih organizacij »tudi Pripominjajo, da je zanje za zdaj še Nekoliko tvegano skrajšati delovni čas, aa bi lahko produktivnost upadla, da “i se zmanjšala proizvodnja in da bodo zato še nekoliko počakali. Pa kdo potem sploh prvi, če hočejo biti vsi •Ped zadnjimi? Tile tu v Ilirski Bistrici pa kar: ‘skrajšani delovni čas je tradicija!« — Pa je, pravi inženir Lenič. Ze s *• marcem 1959 leta smo uvedli dvain-®tirideseturni tednik v osnovni proizvodnji. Res pa je, da tedaj nismo v •om skrajšanju toliko gledali družbeno kot tehnično rešitev, bolj ukrep, da bi Posegli boljši gospodarski efekt. — Kako to mislite boljši gospodarji efekt, nadaljujeva pogovor. — V proizvodnji lesonita je osnovni problem rentabilno izkoriščanje proizvajalnih sredstev. Že sama tehnologija zahteva visoko vrednost osnovnih Sredstev na zaposlenega. Tako smo pred štirimi leti imeli na zaposlenega vred-P^st osnovnih sredstev v .višini 2 mi-Pjona 548.000 dinarjev. Že samo te številke pa povedo, da ne more biti usmiljenja za stroje in da je treba iztisniti 12 tijih, kar se le največ da. — In rešitev? — Uvedba četrte izmene. Razen remontov in dekadnega čiščenja ter državnih praznikov zdaj stroji tečejo nepretrgoma, vseh štiriindvajset ur na dan. s tem pa smo kljub skrajšanemu delovnemu času na 42 ur tedensko poročali število efektnih delovnih dni od dni v letu na najmanj 312. Če pa Upoštevate, da je dnevna proizvodnja ”u ton lesonita, potem ta večji izkori-stek delovnih dni v letu prinese 2080 l°n lesonita več. Ob tej številki pa se ” seveda vredno odločiti za skrajšanje Pelovnega časa in za uvedbo četrte izmene. . — Toda to še ne pomeni večje produktivnosti, mar ne? Navsezadnje terja uvedba četrte izmene večje število mposlenih. — Drži. Tudi naše takratne analize P izpričevale le skromno povečanje , Produktivnosti, toda vendarle poveča-Intenzivnost dela in s tem tudi v ubršni meri produktivnost nam prakso določa že mehaniziran proizvod-r Postopek. Toda za uvedbo četrte iz-^ene so vendarle govorili upoštevanja .redni argumenti. Ko smo še obrato- vaii n llv.v treh izmenah, smo morali red-. u čiščenje strojev opraviti v nedeljah p Zato v nadurah. Na leto je to pome-19.110 nadur, ki smo jih seveda Jerali izplačevati s 50 % pribitkom. . 6 Pa bi jih pretvorili v redne ure, bi p Pomenilo 28.665 delovnih ur ali 13,5 Čet n°Vo zaposlenih delavcev. Z uvedbo rute izmene pa smo uvedli čiščenje uojev v dekadah in v rednem delov-Pi času. Tako je. praktično terjala 6dba četrte izmene namesto za 25,7 stotka povečano število zaposlenih j y>4 odstotno. Ob skoraj 14 % pove-p h]u obsega proizvodnje pa je tako renčanje števila zaposlenih vsekakor ®Ptabilno. K.^apoved analize izpred štirih let je j, Pričljiva. Vendar inženir Lenič pri-(jSduje, da uvedba četrte izmene ven-tgd:e ni bila tako lahka. Predvsem za-Ql Prvotnega odpora delavcev. 1jk.J Konservativnost je bila sprva to-ij0, na> da bi kljub tem prepričljivim PrpriiZorn ka-i kmalu pogoreli z našim ka» i ®om' kasneje je nekaj časa ’ ,®*a se bomo morali vrniti na teri izmeno in oseminštirideseturni tj /?lk- Toda kot je pač treba računa-b9Lb vseh takih in podobnih spremenijo s konservativnostjo, tako je spet fes SVt?ie razumljiva. Četrta izmena je V Prinesla osem prostih delovnih dni rnQr esecu, toda dve nedelji v mesecu Pa vsaka izmena le delati. Nedelja ho 36 Po splošnem prepričanju še ved-‘gospodov dan«. kth-5 konservativizem se je v Lesonitu u razblinil v nič. Osem prostih dni v mesecu je še več kot odtehtalo delo na dve nedelji. Celo ženske so 'javno zahtevale, naj jim podjetje izposluje dovoljenje, da bodo lahko delale ponoči in da se bodo tako lahko vključile v izmene. Predvidevanja analiz so se začenjala uresničevati. Povečala se je proizvodnja, narasla je produktivnost dela in rentabilnost poslovanja. In ne nazadnje so v tem boju s konservativnostjo odločila tudi višja sredstva v skladih in s tem tudi višji osebni dohodki. Po štirih letih .. . Z uvedbo četrte izmene bodo v Lesonitu samo v letošnjem letu prihranili nekaj manj kot 83 milijonov fiksnih stroškov. Neprekinjeno obratovanje proizvajalnih sredstev pa je bistveno znižalo še nekatere druge proizvodne stroške. Dvainštirideseturni tednik in četrta izmena sta v celoti prestala preizkušnjo. Direktor Vadnjal pravi, da se zdaj delavci v proizvodnji izmenjujejo pri strojih. Sploh jih več ne ustavljajo. In zatrjuje, da bi zlepa ne mogel odkriti tistega, ki se še zavzema za oseminštirideseturni tednik. Že morda. Samo to, kar pripovedujejo v Lesonitu, je nekaj povsem nasprotnega z mnenjem, ki se je uveljavilo v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Tako vsaj pravijo, da je že uvedba tretje, kaj šele četrte izmene odvisna od spremembe v amortizacijskem režimu. Češ, amortizacija ni funkcionalna, fizična vzdržljivost strojev ni tolikšna, da bi vzdržali dobo, ki jo določa odredba v amortizaciji osnovnih sredstev. In pravijo, da so v škripcih. Po eni strani, da je treba strojem prizanašati, ker bodo le tako lahko vzdržali dobo, predvideno z uredbo o amortizaciji, po drugi strani pa spet ugotavljajo, da v tem času že zdavnaj tehnološko zastarijo. Tako vztrajajo pri starem. — Naša računica nam je pokazala, da morajo stroji proizvajati vseh štiriindvajset ur na dan, pripoveduje direktor Vadnjal. Dobesedno izžeti jih je treba. Pred štirimi leti smo na primer kupili defibracijski mlin z dnevno kapaciteto 25 ton. Amortizacijska doba zanj je odmerjena na 18 let. Za približno enako ceno pa so zdaj na tržišču tehnično izpopolnjeni mlini z dnevno kapaciteto od 50 do 60 ton. Pa naj zdaj zaradi predpisov o amortizaciji čakamo 18 let, da bomo lahko kupili nov mlin? Mi smo se odločili za novega in ga tudi kupili. — Da ne kaže proizvodnje snovati samo na sedanjih instrumentih. Če so nekateri izmed njih še vedno birokratski, se bodo pač morali spremeniti. In če so navsezadnje v svetu spoznali, da je vredno izkoriščati stroje, zakaj tega ne bi priznali tudi pri nas? In v Lesonitu pravijo, da so se njihova predvidevanja izpred štirih let v celoti uresničila. Skrajšan delovni čas in uvedba četrte izmene sta jirrf prinesla dragocene rezultate. Analitik Valenčič pripoveduje, da se bodo samo v letošnjem letu zaradi četrte izmene zmanjšali fiksni stroški za 4874 dinarjev na tono lesonita, kar pomeni pri celotni letošnji proizvodnji prihranek več kot 82,800.000 dinarjev. — Nepretrgano obratovanje proizvajalnih sredstev pa je pri tem imelo za posledico tudi znižanje nekaterih proizvodnih stroškov. Tako smo na primer leta 1959 porabili za tono lesonita 589 kW ur električne energije, v minulem letu pa samo 518. Podobno se je zmanjšala tudi poraba premoga na tono končnega proizvoda: medtem, ko smo še v letu 1960 porabili 607 kg premoga na tono lesonita, se v letošnjem • letu približujemo 500 kilogramom. S prejšnjimi premori v obratovanju je bil namreč izredno velik odstotek izgubljene energije. —■■ In če bi te, z uvedbo četrte izmene odkrite rezerve nekoliko posplošili v skupnem rezultatu? — To intenzivno izkoriščanje proizvajalnih sredstev, spremljamo seveda z nenehno modernizacijo tehnoloških postopkov, je bistveno povečalo tudi obseg celotne proizvodnje. Ob uvedbi četrte izmene smo tako dosegli vrednost bruto proizvodnje v višini milijarde in 203 milijone dinarjev, v letošnjem letu pa predvidevamo vrednost celotne proizvodnje v višini treh milijard in 153 milijonov. In čeprav so maksimirane cene za naše proizvode in čeprav so se nekateri proizvodni stroški povečali tudi za 100 %, kot na primer cena električne energije, cena osnovne surovine lesa, pa se je narodni dohodek na zaposlenega od 1,676.000 dinarjev pred štirimi leti dvignil na 2,441.000 dinarjev v minulem letu. — Dolgujete še odgovor na vprašanje, kaj to pomeni za vaše podjetje? — O tem bo povedal največ podatek, da smo dosegli izredno ugodno. razmerje med skladi in sredstvi za osebne dohodke: 61 odstotkov za sklade in 39 % za osebne dohodke. S tem pa cena skrajšanega delovnega časa in uvedbe četrte izmene še ni pri kraju. ^Tako v Lesonitu pripovedujejo, da je imela ta sprememba tudi širše družbene posledice. Tako so prej morale posamezne izmene po ves teden delati v nočnih urah in je zato proti koncu tedna močno naraščala fizična izčrpanost . delavcev. Zdaj dela vsaka izmena samo dvakrat na teden v nočnem času. Razen tega povečano število prostih dni .^agptavlja tudi veliko večjo fizično vzdržljivost delavcev. To izpričuje tudi podatek, da so se boleznine zmanjšale, odkar so uvedli četrto izmeno in skrajšali delovni čas, od 5,5 % na 4,9 %. S povečano produktivnostjo pa so narasli tudi osebni dohodki zaposlenih in s tem se je dvignila tudi življenjska raven proizvajalcev. Samo v primerjavi z minulim letom so tako narasli osebni dohodki povprečno za 12 %, za toliko, kot se je povečala produktivnost. Res pa je, da se s tem še ni v enaki meri dvignila tudi življenjska raven. Znižujejo jo namreč letos precej povečani življenjski stroški. — Morali pa bomo slej ko prej tudi o tem razmišljati, pravi sekretar osnov- ne organizacije v Lesonitu Danilo Gerk. V občini nam sicer pogosto pravijo, da smo v konjunkturnem položaju, toda navsezadnje, ali ni to konjunkturo v narekovajih ustvaril kolektiv? V mednarodno delitev dela . . . Njihovi načrti so ambiciozni: doseči produktivnost in rentabilnost Skandinavcev. Z nadaljnjo, modernizacijo in sproščanjem novih notranjih rezerv naj bi uresničili te načrte v prihodnjih treh ali štirih letih. In spet osnovno vprašanje: kako iz strojev čimveč iztisniti. Predsednik osrednjega delavskega sveta v Lesonitu Vovk pa pravi, da kljub doseženim rezultatom še vedno niso zadovoljni. V rentabilnosti in stopnji produktivnosti bi hoteli ujeti Skandinavce, ki vsaj v tovrstni proizvodnji prednjačijo. Pa je po svoje razumljivo, da spričo tako velikih ambicij nekam neradi govore o tem, da kljub uvedbi četrte izmene še vedno zaostajajo, recimo za Švedi. Zdaj namreč še vedno porabijo za tono lesonita približno trinajst ur, medtem ko je moderna evropska proizvodnja že dosegla čas, manjši kot 10 ur. A po drugi strani je spet treba priznati, da so v nekaterih normativih že ujeli sodobne proizvajalce lesonita v svetu. Tako je s porabo električne energije na tono končnega izdelka, tako s porabo premoga. — Mislim, da so naše notranje rezerve v tem, da še naprej povečujemo izplen efektivnega delovnega časa. Z razvito vzdrževalno službo, lahko bi 1 Tekel"*" š" preventivnim vzdrževanjem proizvajalnih sredstev, nam je uspelo že precej znižati zastoje v proizvodnji. Tako so še ob uvedbi četrte izmene zajemali izredni zastoji približno 14,4 % efektivnega delovnega časa, v letošnjem prvem polletju pa smo se vendarle dokopali na 6,4 %. Razen tega pa razmišljamo o tem, kako bi še bolj skrajšali čas dekadnih čiščenj in doslej na 24 delovnih dni predviden glavni remont. — In sodeč po rentabilnosti proizvodnje se tudi na tem področju vključujete v mednarodno delitev dela? — Težko je spričo pomanjkljivih podatkov o stopnji družbene akumulacije na tono' končanega proizvoda, na različne cene v strukturi surovin in nekaterih osnovnih proizvodnih stroškov povedati kaj bolj določenega e tem. Vemo le to, da bomo dosegli m^simal-no rentabilnost ob povečanju proizvodnje z letošnjih 17.000 ton lesonita na kakih 25.000 do 30.000 ton letne proizvodnje. Z manjšimi rekonstrukcijami naj bi to stopnjo dosegli v kakih treh ali štirih letih. " Sedeč po vaših besedah imate načrte pripravljene. Pa sredstva za vse te potrebne rekonstrukcije? . Računamo seveda s krediti, pravi predsednik delavskega sveta.. Vovk. Sicer pa tudi iz čistega dohodka namenjamo precejšnja sredstva za modernizacijo proizvodnega procesa. Sa-mo v letošnjem letu bomo iz čistega dohodka investirali v proizvodnjo 98 milijonov 710.000 dinarjev in iz amortizacijskega sklada 69,058.000 dinarjev. In čeprav v Lesonitu bistveno povečujejo proizvodnjo, niso v skrbeh za prodajo svojih artiklov. Sedanja jugoslovanska potrošnja tega artikla namreč še vedno ne presega 25 kv. cm na prebivalca, medtem ko jo v razvitejših državah merijo že s kv. metri. Slednjič, tako vsaj pravijo, bo treba bolj kot doslej misliti tudi na zunanja tržišča. Optimalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet bi jim morala zagotoviti tudi optimalno rentabilnost proizvodnje in s tem konkurenčnost na tujih tržiščih. — Samo s tem še ni rečeno, da so to za nas edine naloge, pripoveduje sekretar osnovne organizacije Gerk. Ugotavljamo namreč, da smo se tehnološko sicer zelo razvili, da pa precej zaostajamo še v notranji organizaciji poslovanja, v notranjem transportu. Kon-junkturno službo šele ustanavljamo. In slednjič, tudi kadrovsko se bomo morali okrepiti. Ob več kot petsto zaposlenih še vedno nimamo ekonomista s fakultetno izobrazbo. — Ob tolikšnih proizvodnih rezultatih malce čudna ugotovitev. — Ja, pa resnična. Pač nekoliko posledica starih grehov. BOJAN SAMARIN Razgovor o četrti izmeni in dvainštirideseturnem tedniku v bistriškem Lesonitu IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN © IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN ll|i!li!lil!ii:;!!!!;!!!l!!l!;!!il!^!!i!!!llll!iljil!lll!!!!!ii;illi!l!|i!il||}j|!jIi[|i!jl!!;!!!li!!!!|!j!|!i||!]!l||l!!|!l|!!!ll|[!ll||||j!!!ll!!|||!i![j!J![i|!|||j[|[[!||||||j[i||||j!|[[|||||||j!||[||j|!llj|i|!|j|j||[lHj^||jI|j Na dnevnem redu: statuti 1 • KOČEVJE: | Skoraj brez zastoja | Navzlic dopustniški dobi se na območju kočevske ob- E g čine nadaljujejo priprave za izdelavo osnutkov statutov 1 p. delovnih organizacij. V vseh delovnih kolektivih se zelo fl g trudijo, da bi bilo gradivo za osnutke čimprej zbrano. Pri g I razpravah upoštevajo vse okoliščine sedanje in smernice g g bodoče proizvodnje. Občinska komisija in občinski sindi- J M kalni svet Kočevje kakor tudi podružnica društva prav- M H nikov v Kočevju bodo tistim delovnim kolektivom, ki B a imajo težave pri sestavljanju osnutkov, priskočili na po- J g moč z razgovori, posvetovanji in drugimi oblikami sode- p g lovanja. Čeravno je opaziti sedanji manjši zastoj v manj- g jj ših delovnih kolektivov je pričakovati, da bo gradivo za 1 g . osnutke statutov pravočasno pripravljeno za obravnava- H g nje pri proizvajalcih in organih delavskega upravljanja. 1 g -v jj | 6 ZASAVJE: | Statuti poslovnih oziroma ekonomskih enot '[ - da ali ne? | Zdaj, ko so tudi v delovnih organizacijah vseh štirih [j p zasavskih občin začeli posvečati izdelavi statutov delovnih g p organizacij vse večjo pozornost — saj so posebne komi- jj g sije, ki so bile imenovane pri občinskih sindikalnih 1 jj svetih, začele pogosteje obiskovati delovne organizacije in p jj s člani komisij v 'delovnih organizacijah razpravljati o jj g težavah, ki se porajajo pri delu v zvezi z izdelavo jj jj osnutkov statutov — vse bolj izbija vprašanje, ali naj jj jj imajo poslovne enote oziroma ekonomske enote delovnih B jj organizacij, ki imajo sedež v Zasavju, svoje statute. • jj Jj Nekateri menijo, da bi tudi poslovne oz. ekonomske jj p enote dobile svoje statute, drugi pa zopet, da bi bilo jj g treba, v statutih matičnih delovnih organizacij bolj pre- g jj cizirati tiste določbe, ki govore o poslovnih oz. ekonom- p jj skih enotah, o njihovih pristojnostih ter o delu in pristoj- jj jj nostih organov delavskega samoupravljanja v teh enotah. g Doslej so bila namreč v več primerih še vedno nere- jj jj šena vprašanja v zvezi s pristojnostmi poslovnih oz. eko- jj g nomskih enot, ker so te v večini primerov lahko samo jj jj predlagale oziroma dale pripombo, ne pa tudi samostojno j§ jj razpravljale■ in odločale, kar se je še zlasti odražalo pri jj g finančnih zadevah. Razumljivo je, da se je odnos spričo jj jj premajhnih pristojnosti odražal tudi v delu organov de- jj g lavskega samoupravljanja in v delu samih kolektivov g jj poslovnih oz. ekonomskih enot. jj Kolektivi enot v Zasavju se bodo morali še ta mesec p jj — seveda ob predhodnem posvetovanju s predstavniki p jj organov delavskega samoupravljanja iz matičnih delov- g jj nih organizacij — odločiti, ali bodo imele te poslovne oz. jj ;= ekonomske enote svoje lastne statute ali ne, saj bo treba g 1 v primeru, da se bodo odločili zanje, takoj začeti z inten- jj | zivnim delom. B jj V vsakem primeru — ali s statuti matičnih delovnih g B organizacij ali s statuti poslovnih oz. ekonomskih enot — jj §j pa bo treba določuje formulirati med drugim tiste do- jj ,jj ločbe, ki zadevajo seznanjanje članov kolektivov poslov- p jj nih oz. ekonomskih enot z gospodarjenjem — saj se zdaj J ! jj še vedno ,dogaja, da so kolektivi teh enot seznanjeni — g jj in to precej pozno — le z nekaterimi podatki, kar pa jj ) g vsekakor ne more mnogo prispevati k večji spodbudi za jj ,jj boljše gospodarjenje, za dosego večje realizacije, za jj H zmanjševanje stroškov, za hitrejši razvoj in napredek J ,jj samih delovnih organizacij. Zraven tega pa bo treba na g jj vsak način dati organom delavskega samoupravljanja v | | jj poslovnih oz. ekonomskih enotah tudi več konkretnih | jjj pristojnosti in pravic, saj je kazno, da samo formalno. | : g samoupravljanje ne more koristiti: 1 S GOZDNO GOSPODARSTVO BLED: J Statut v razpravi Gozdno gospodarstvo na Bledu je eno redkih podjetij j B v radovljiški občini, ki je izdelalo osnutek statuta podjetja. j g Statut je izdelala posebna komisija s pomočjo strokovnih | Jj služb, v pripravah pa je sodeloval širši krog delovnega j p kolektiva. Statut Gozdnega gospodarstva Bled obsega 101 j g člen in ima 6 poglavij in to: Temeljna načela, Ekono- j B mika in organizacija podjetja, ki je do podrobnosti ob- j ■ g delana, Samoupravljanje, Medsebojna in delovna razmer- 1 jj ja, Samoupravni akti podjetja in Zaključne določbe. Statut — osnutek so pri Gozdnem gospodarstvu na m p Bledu nevadno dali v razpravo celotnemu kolektivu tako, j §j da so ga v ciklostirani obliki v celoti objavili v svojem j g internem glasilu. Statut bo v razpravi več mesecev in bo | g verjetno treba izvršiti razne popravke in dopolnila, preden j jj bodo statut končno sprejeli. Prav bi bilo, da bi tudi druga podjetja v radovljiški j g občini posvetila večjo pozornost izdelavi osnutkov ter j jj posnemala Gozdno gospodarstvo Bled. IIIII1IIIII1IIIII11IIIII1* (foto: M: ŠPAROVEC) Prekmalu in preveč pada I n B ■0 • TGA KIDRIČEVO: Kmalu podvojena proizvodnja Ko je pred nekaj leti DS na predlog vodstva podjetja sprejel sklep, da se tovarna popolnoma avtomatizira, elektroliza pa razširi in opremi z najnovejšimi elektrolitskimi pečmi, je malokateri član delovnega kolektiva verjel v to, kar danes vidi. Nova dvorana elektrolize »B« že delno obratuje in daje tudi že aluminij iz svojih najsodobnejših peči, medtem ko obrat glinice loči le še nekaj tednov do vključitve novih avtomatiziranih naprav v obratovanje. Ker se bo proizvodnja glinice in aluminija podvojila, ne bi bilo odveč nekoliko podrobneje pogledati nazaj in analizirati nekatere važnejše momente. Tovarna, ki je pričela obratovati leta 1954, je bila zgrajena za zmogljivost 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija letno. Ker glinice in aluminija pred vojno pri nas še nismo proizvajali 'po najnovejših izkušnjah, je bil resen problem, kako brez izurjenega in sposobnega kadra pričeti s proizvodnjo. In čeprav so takrat inozemski strokovnjaki trdili, da bi le s težavo in celo z izučenim kadrom bili kos težkim in zapletenim proizvajalnim nalogam, so delavci že po pičlih šestih mesecih proizvodnje obvladali ves tehnološki postopek. Bile so prebredene začetne težave in slabosti ,pri obratovanju, saj se je proizvodnja nenehno iz meseca v mesec dvigala, poraba surovin pa se je vidno manjšala, s čimer je bilo dokazano, kako se da z lastnim delom in izkušnjami vzgojiti strokoven kader, ki je zmožen upravljati še tako zamotan proces proizvodnje. Tako je zaradi takega požrtvovalnega dela bila že v letu. 1960 nominalna zmogljivost tovarne presežena pri proizvodnji glinice za 13,8 %>, pri proizvodnji aluminija pa za okrog 20 %>. Pa bi bila lahko celo več ko 25 %>, če ne bi bilo vsakoletne redukcije električne energije. Vsekakor pa je. bilo leto 1960, preden smo pričeli z veliko rekonstrukcijo, za delovni kolektiv zelo uspešno, saj je letni plan glinice (45.000 ton) bil dosežen že v polovici meseca oktobra,. aluminija (15.000 ton) pa v sredini novembra, kljub temu, da Ko bo stekla tudi avtomatizacija v obratu glinice, bomo spet priče velikega elana članov tega mladega, vendar za naše gospodarstvo pomembnega kombinata v ptujski komuni, ki bo dajal letno več ko 90.000 ton glinice in 40.000 ton aluminija. —ce © SLOVENSKE KONJICE: Movi vajenci Pri gospodarskem oddelku občinske skupščipe v Slovenskih Konjicah so v minulem mesecu registrirali že 23 učnih pogodb. Od teh je 13 vajencev in 10 vajenk. Največ od teh je odšlo v razna obrtna in trgovska podjetja, . manj pa v industrijska. Na referatu za delo menijo, da ' bodo večino pogodb za vajence potrdili v tem mesecu. Po okvirnih podatkih bodo podjetja na območju občine skupaj z zaseb-' nimi obrtniki sprejela letošnjo jesen kakih 60 novih vajencev. V. L. • SLOV. KONJICE: Tesni zdravstveni prostori Pred kratkim je bil v občinski skupščini v Slov. Konjicah razgovor o dograditvi zdravstvenega doma. Razprave o tem potekajo na območju občine že dobro leto, do sedaj so v okviru te akcije že bili izdelani potrebni načrti, prejšnji ljudski odbor pa je že tudi imenoval poseben režijski odbor za koordiniranje in vodenje dela pri celotni akciji. Nedavni sestanek je vodil predsednik občinske skupščine inž. Tavčar. Iz njegovih izvajanj ter iz sprejetih osnovnih sklepov povzemamo naslednje glavne ugotovitve: V obdobju zadnjih let smo na območju občine precej poskrbeli za ureditev zdravstvene službe. V ta namen smo zgradili Zdravstvena domova v Zrečah in v Ločah, manjšo ambulanto pa smo uredili tudi v Vitanju. Pri tem pa je centralni zdravstveni dom v Slov. Konjicah ostal takšen, kot je bil pred sedmimi oz. osmimi leti. - V tej dobi pa je v samih Konjicah in bližnji okolici močno porast-lo število zavarovancev, posebno še z vključitvijo kmetijskih proizvajalcev. Razen tega pa predvidevamo, da bo število zavarovancev tudi v prihodnjih letih še naraščalo, saj živimo v izredno ugodni gospodarski razvojni dinamiki ob povečavanju proizvodnih zmogljivosti gospodarskih organizacij. Razen industrijskih podjetij se močno razvijajo tudi obrtna, to pa zahteva čedalje večjč število delavcev. Pri vsem tem ugotavljamo, da sedanji prostori zdravstvenega doma že dalj časa ne ustrezajo vedno večjim zahtevam. Osebje v posameznih ordinacijah težko dela, saj je preveč utesnjeno. To seveda škodi kvaliteti same službe, ki ne more vseh nalog v redu opravljati. Edini izhod je torej dograditev v prvih povojnih letih zgrajenega doma. To bo sicer stalo več ko 60 milijonov dinarjev, vendar brez te investicije Seveda pa je zelo važno vprašanje financiranja gradnje. Po razgovorih, ki smo jih že imeli s predstavniki podjetij, pričakujemo, da nam bodo ta močno priskočila na pomoč. To še toliko prej, ker niti eno od njih nima prav nobene želje, da bi si uredilo lastno obratno ambulanto. Njej namenjena finančna sredstva bodo podjetja prispevala' v skupni sklad pri občini, to pa nam bo omogočilo, da bomo finančna vprašanja laže reševali. Nameravamo še zaprositi tudi za kredit, in sicer za okoli 30 milijonov, ki jih bomo po predvidenih pogojih morali vrniti v petih letih. Prispevki podjetij bodo torej prišli prav tudi pri odplačevanju anuitet, saj sam občinski proračun teh obremenitev ne bi zmogel. Po sedanjih izgledih kaže, da bomo pričeli z deli že to jesen, in če bo le mogoče, bomo skušali stavbo zgraditi do strehe. Vsekakor pa računamo, da bodo novi prostori vseljivi že v letu 1965 in da bodo problemi zdravstvene službe, vsaj kar se prostorov tiče, potem za nekaj časa urejeni. Dobiti bo treba le še nekaj strokovnjakov, to P3 upamo, da bo šlo laže kot kapitalna investicija. V. L. Prodajni servis LJUBLJANA — MARIBOR OGLEJTE SI MODNE NOVOSTI ZA JESENSKE DNI 9 iz Časopisov delovnih kolektivov • iz Časopisov delovnih kolektivov ® iz časopisov delovnih kolektivov ® iz Časopisov d£ MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE V naši socialistični skupnosti je človek naj večji zaklad Mnogokrat se sliši med proizvajalci, predvsem pa med operativnimi strokovnimi delavci vprašanje: »Čemu so nam potrebni socialni delavci, kaj sploh delajo?« Ta vprašanja je slišati zato, ker je naša socialna služba mlada in se šele uveljavlja. Zato želim prikazati vlogo socialnega delavca v gospodarski organizaciji. Kadar govorimo o proizvodnji in iščemo slabosti oziroma vzroke , za nizko produktivnost, za slabo kvaliteto itd., se običajno konča razgovor s tem, da je nujno potrebno obnoviti strojni park ali pa je kriva slaba kva- liteta bombaža. Le redko se vprašamo — kaj pa delavec? Je zadovoljen? Ga ne tarejo morda slabi odnosi v delovni skupini ali slab odnos in pro-tekcionaštvo predpostavljenih, morda njegovo privatno življenje (saj ima 5 otrok in skrbi za nje le eden z minimalnimi prejemki?). Nekdo je bolan in težko zmaguje delo, toda dela, ker mu delo pomeni življenje. In še in še je problemov, ki tarejo marsikaterega proizvajalca in mu ne pustijo spati, preganjajo ga na poti in spremljajo ga na delo. Ali je mogoče, da je tak delavec zbran pri delu, da pazi na kvaliteto, da skrbi za produktivnost? Ne! Njegove misli so prav gotovo pri njegovem problemu in naj ima še tako dober < stroj, ne bo dosegel ustreznih rezultatov, niti količinsko niti po kvaliteti proizvodov. Nekoč (tudi danes še srečamo take primere) so z delavcem, ki je pričel v proizvodnji pešati, opravili na kratko. Postavili so ga kot slabega na cesto, ali je bfl za svoj neuspeh kriv ali ne. Zadoščalo je dejstvo, da ni iz- polnjeval postavljene naloge. V naši socialistični Jugoslaviji pa je človek naj dragocenejši, postavljen je na prvo mesto, on je ustvarjalec proizvodnje, in vse, kar dela, je namenjeno človeku. Morda bi bilo prav, da opišem naše delo v MTT bolj konkretno. Socialni delavec sodeluje že pri novosprejetih delavcih, kjer ima nalogo seznaniti tega s proizvodnjo in njenimi problemi ter ga nato spremljati v proizvodnji, dokler se ne privadi delovni okolici oziroma delovna okolica njemu. Nerazumevanje v delovnih skupinah in protekcionaštvo predpostavljenih je lahko za posameznike prava duševna mora, delavec ne hodi rad na delo, s strahom opazuje sleherni razgovor nasprotujoče mu skupine, ker je prepričan, da so razpravljali o njem. Take odnose srečujemo tudi pri nas sreča, da le občasno zajamejo manjše skupine. Vodstveni kader (mojstri) v proizvodnji se mnogokrat premalo poglabljajo v delo in počutje novih delavcev, zato so ti neredko prepuščeni uvidevnosti sodelavca, ki ga priučuje. Cesto pa je ta uvidevnost in pomoč slaba,^ tako da delavec prej zasovraži delo, kot ga spozna. Naš dnevnik je zabeležil že marsikatero ime delavca, ki je obupal nad svojo sposobnostjo in se obrnil na nas po pomoč. Stanovanjski problemi včasih privedejo družino tako daleč, da pride eden od zakoncev ali celo oba po nasvet, če ni morda najboljša rešitev iz te krize razveza zakona. So tudi primeri, ko. pridejo obupane žene potožiti o nezvestobi moža, o pijančevanju, o surovem postopanju — na kratko, pripovedujejo o tragediji v svoji družini. Neustrezajoče delovno mesto je tudi problem, s katerim se proizvajalci obračajo na nas. Vprašamo se, ali ne bi bilo mnogo ceneje in bolj efektno delavca takoj poslati na mesto, za katero kaže največ veselja, ker bo tafn tudi največ ustvarjal. O podobnih problemih, s katerimi se dnevno srečujemo, bi lahko še pisala, toda še nekaj o tem, kako skušamo pomagati, kako reševati proizvodne in in- dividualne probleme. Socialni delavec se pri reševanju problemov, ki zadevajo proizvodnjo (medsebojni odnosi, neustrezajoče delo, premestitve, invalidnost, bolezen itd.), poveže z operativnim vodstvom, da se na mestu samem reši vprašanje, če pa to ni mogoče, se obrne na organe samoupravljanja, ki dajo nalog za rešitev problema. Pri reševanju individualnih problemov pa se socialni delavec poveže s službami (družbenim standardom, psihologi, oddelkom za delovna razmerja, oddelkom za nagrajevanje, terenskimi organizacijami, drugimi podjetji itd.) ter v povezavi z njimi rešuje problem. Poleg takega reševanja problematike se socialni delavec poslužuje raznih analiz, iz katerih je razvidna situacija. Npr. analiza nesreč pri delu je pokazala, da se pri nas ponesreči precej nekvalificiranih delavcev. Poiskati je treba vzroke. Ti ljudje ne delajo pri strojih, torej je treba iskati vzroke pri njih samih. Nadalje — analiza o izkoriščanju dopustov v naših domo- vih kaže, da se poslužujejo teh ugodnosti proizvajalci z visP' kimi in srednjimi prejemki, z nižjimi pa le ipalo. Kolikor delavski svet ve za to dejstvi lahko ukrepa v prid proizvajal' ca z nižjimi prejemki. Sleherni delavec, ki zapush podjetje, se pri odhodu zgla® pri nas in nam pove, zakaj ha j a. Nekdo odhaja v JLA, nek' do pa zaradi slabih odnosov, ’h te odnose mora socialni delav® analizirati in reševati skupno proizvodnjo. Vidite, tovarišice in tovariš1’ človek se v življenju srečuje velikimi in manjšimi probleh^’ ki nedvomno bolj vplivajo 11 uspeh v proizvodnji kot °kvaL stroja. Zato je naša dolžnost, 0 v prvi vrsti skrbimo za srečo počutje človeka, ker bo ta 0 pravljal okvare strojev, ustva* jal z vso pozornostjo proizvo njo in z zavestjo, da je upost van, pazil tudi na kvaliteto. ^ srečno počutje proizvajal < vseh nas, pa niso odgovorne . socialne službe, temveč vsi, lahko kakorkoli vplivamo ^ pripomoremo k sreči delavc^ proizvajalca, predvsem za so -. . g'"'",~yz*^Y*žJ^,^*^l**"gwr,g*gff-'™9&ry"P'2cgygT^<^’^^y^w.??^*^r»y^w^^T*f^^ *‘>-« ^ '^tt-1 ■--, »v*—-%-. . <--,y... ,;-^.-,.,...r - , .--- ■ .....- . IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • PTUJ: Izlet bratstva in prijateljstva f Ptujski Odbor »bratstva in prijateljstva« pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj je na svoji prvi seji izdelal podrobnejši načrt ta medobčinsko sodelovanje med prijateljskimi občinami Varaž-din-Ptuj-Čakovec na področjih kulture in umetnosti, turizma, tiska in drugih oblik agitacije in propagande, izobraževanja odraslih ter športa in telesne kulture. Na svoji seji pa je med drugim sprejel dva zelo pomembna sklepa: sklep o organizaciji prvega izleta v socialistično republiko Hrvatsko v Varaždin in v Opeko Pr\ Vinici ter sklep o razpisu natečaja za najlepšo fotografijo občine Ptuj v letu 1963. Prvi izlet »bratstva in prijateljstva« s socialistično republiko Hrvatsko bo 6. oktobra t. I. v Varaždin, kjer si bodo izletniki ogledali izredno bqgat muzej, mestne znamenitosti Varaždina, najlepše pokopališče v Evropi in edinstveno zbirko žuželk, metuljev in hroščev profesorja Koš če ca, ki je prav tako edinstvena v Evropi. Nato si bodo udeleženci popoldne v Opeki pri Vinici ogledali čudovite lepote narodnega parka, v katerem so vse vrste iglavcev ž vseh kontinentov sveta. Po ogledu bo kulturni program, ki ga bodo pripravili ptujski prijatelji iz Varaždina. Prvi izlet *bratstva in prijateljstva« organizirata Odbor »bratstva in prijateljstva« Ptuj in Avto-moto društvo Ptuj. Pričakuje se, da bo ta dan iz Ptuja odpeljalo večje število posebnih avtobusov in veliko število osebnih avtomobilov in motornih koles in da se bo tega izleta udeležilo več sto ljudi iz ptujske občine. Drugi pomembni sklep Odbora »bratstva in prijateljstva« je razpis natečaja za najlepšo fotografijo občine Ptuj v letu 1963. V svojem razpisu poziva odbor vse fotoamaterje, naj do 20. novembra t. I. predložijo poljudno število fotografij, ki prikazujejo: najlepšo pokrajino in kulturne ter zgodovinske znamenitosti v občini Ptuj in delovnega človeka pri delu in v njegovem prostem času. Kot je razvidno iz natečaja, pridejo v poštev posnetki pokrajin, kot so: Haloze, Slovenske gorice, Ptujsko polje, Dravsko polje, motivi mesta Ptuja in njegovih ulic, motivi kulturnih in zgodovinskih spomenikov, turistični objekti in izletniške točke. Posebno pa odbor poziva fotoamaterje, naj predložijo posnetke, ki prikazujejo delovnega človeka pri delu v proizvodnji, pri delu v zdravstveni službi, v šolstvu ali na drugih delovnih mestih, na sejah organov samoupravljanja in v njegovem prostem času: z izletov, letnega oddiha, udejstvovanja v športu in drugih oblikah porabe prostega časa. Najlepše posnetke bo posebna žirija izbrala za razstavo fotoamaterjev občin Varaždin-Ptuj-Cakovec, ki bo v glavnih mestih vseh treh občin in v sosednih občinah. Najlepše fotografije bodo tudi izbrane za razglednice, nagrajene z denarnimi nagradami, odkupil pa jih bo Odbor »bratstva in prijateljstva« Ptuj. Odbor je sprejel tudi sklep, v katerem poziva vse slikarje-amaterje v občini Ptuj, naj se marljivo pripravljajo s svojimi deli za medobčinsko razstavo slikarjev-amaterjev, ki bo v prihodnjem letu v Ptuju, v Varaždinu in v Čakovcu. Odbor »bratstva in prijateljstva« v Ptuju si je na svoji prvi seji izdelal zelo bogat delovni program, iz katerega je razvidno, da se delavstvu v ptujski občini odpira zelo žiroka možnost ustvarjanja na področju kulture in umetnosti, ki bo še bolj obogatila zakladnico bogate kulture in umetnosti občine Ptuj, hkrati pa z njenimi vrednotami seznanjala delovne ljudi v bratski republiki Hrvatski, in še posebej v prijateljskih občinah v Varaždinu in v Čakovcu. FB 9 ZASAVJE: . Reorganizacija sindikatov Tudi pred sindikalne organizacije v vseh štirih zasavskih občinah je izredno dinamičen gospodarski in družbeni razvoj postavil zahtevo po reorganizaciji. Reorganizacijo samo so med drugim narekovale tudi vse večje pristojnosti delovnih kolektivov. Najdalj so v Trbovljah, kjer so že pred časom sklicali ustanovne občne zbore občinskih sindikalnih odborov za industrijo in rudarstvo, za storitvene dejavnosti ter za družbene službe. Na teh ustanovnih občnih zborih so v Trbovljah že izvolili vodstva novih občinskih sindikalnih odborov in sprejeli začetne programe za delo. V Litiji in Zagorju ob Savi pa so zdaj v teku priprave za ustanovitev odborov. V Litiji nameravajo ustanoviti le občinski sindikalni odbor za industrijo in rudarstvo, v Zagorju ob Savi pa spričo dejstva, da je že v sedanjem plenumu občinskega sindikalnega sveta največ predstavnikov iz industrijskih delovnih organizacij in z rudnika rjavega premoga, le občinska sindikalna odbora storitvenih dejavnosti in družbenih služb. V Hrastniku novih sindikalnih odborov ne bodo ustanavljali, ker je večina zaposlenih v industriji in rudarstvu, pač pa bodo okrepili odbore za posamezna področja, ki že zdaj delujejo pri občinskem sindikalnem svetu Hrastnik. Novi sindikalni odbori v Trbovljah, Zagorju ob Savi in Litiji bodo v prihodnje lahko v veliko pomoč zasavskim občinskim sindikalnim svetom, saj bodo lahko mnogo bolj učinkovito reševali številna vprašanja. Novi odbori bodo lahko tudi veliko bolj pomagali sindikalnim podružnicam in delovnim organizacijam pri reševanju vprašanj v zvezi z delitvijo dohodka, urejanjem notranjih odnosov in drugim. Prav zavoljo tega so se v Zasavju zavzeli za kar največjo kadrovsko utrditev vodstev teh novih občinskih sindikalnih odborov. Delovno področje bo zelo pestro. -Jc- • PTUJ: . Več načrtnega dela Na nedavni seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj so med drugim proučevali najaktualnejše naloge sindikalnih podružnic. Te se namreč pripravljajo na delovne konference, ki naj bi bile v septembru in oktobru. Seveda čakajo iste precej odgovorne naloge, saj bi morale prav sedaj posvetiti največ pozornosti statutom svojih delovnih organizacij in pripravam prehoda na 42-urni delovni teden. Tema najvažnejšima nalogama so mnoge sindikalne podružnice namreč doslej posvetile vse premalo pozornosti, saj še vedno v mnogih delovnih kolektivih čakajo z izdelavo analiz, ki bi bile nujne in neobhodno potrebne za tak prehod. Jasno pa je vsekakor, da bodo morali člani delovnih kolektivov prav odločno postaviti to vprašanje pred svoje organe samoupravljanja, če bodo hoteli premakniti stvar naprej. Zelo pohvalno pa. je, da Občinski sindikalni svet Ptuj vodi o teh problemih veliko skrb, saj je prav za ta vprašanja že tudi sklicalo redno sejo razširjenega plenuma ObSS v drugi polovici mesece septembra, na kateri bodo razpravljali o izvršenih pripravah prehoda na 42-urni delovni teden. Na isti seji predsedstva so sklenili tudi, da bo 4. plenum ObSS Ptuj proti koncu meseca oktobra, kjer pa bodo predvsem razpravljali o kulturno-prosvetnem delu v delovnih kolektivih ter o vsebini Delavske enotnosti in perečih problemih naročnikov na sindikalno glasilo. To vprašanje bi vsekakor morale vse sindikalne podružnice v okviru ObSS zelo tehtno in načrtno' reševati in izboljšati dosedanje pomanjkljivosti. Ker pa bodo na svojih delovnih konferencah sindikalne podružnice morale razpravljati tudi o smernicah sedemletnega perspektivnega plana, sistemu delitve dohodkov po delu ter o vlogi proizvajalcev v delavskem samoupravljanju, jim bo prav .gotovo dobrodošla pomoč ObSS, ki je poskrbel za to z izvolitvijo tako imenovanih študijskih skupin. Te ibiajo nalogo, da proučijo družbenopolitično delo v nekaterih sindikalnih. podružnicah ptujske komune, ki še daleč ni tako, kot je bilo pričakovati in kot bi sploh, moralo biti. Tako je potem tudi dovolj jasno, zakaj delo istih ni tako, kakršno naj bi bilo, kajti brez načrtnega programskega dela ni pričakovati vidnejših uspehov. Prepričani pa smo, da bo delo sindikalnih podružnic po delovnih konferencah le.nekoliko živahnejše in plodnejše. ~ce • NOVOTEKS, NOVO MESTO: Odločitev ni lahka Delovni kolektiv Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto s svojimi obrati proučuje zadnje čase, kako bi skrajšali delovni čas na 7 ur, ne da bi to vplivalo na obseg proizvodnje in dohodek kolektiva posameznih obratov kakor tudi posameznikov. Podrobne razprave v obratnih delavskih svetih in ekonomskih enotah kakor tudi v centralnem delavsRem svetu so pokazale, da bo potrebno to vprašanje temeljito proučiti in šele potem dokončno odločati. Za sedaj so se odločili, da bodo v metliškem obratu ukinili s septembrom nočno izmeno. Ta ukinitev nočne izmene pa jim bo omogočila, da bodo lahko pozneje prešli na skrajšani delovni čas, kajti podrobna proučevanja so pokazala, da je delovna storilnost in tudi kakovost posameznih proizvodov v tem obratu v nočni izmeni nekoliko slabša kot v dnevnih izmenah. -v • SLOV. KONJICE: Zaposlovanje mladih delavcev Vse kaže, da so dokaj široke razprave o zaposlovanju mladih delavcev na območju konjiške občine le pomagale k uspešnejšemu reševaniti tega dokaj važnega vprašanja za mlade ljudi. ■Samo v zadnjih dveh mesecih so razna podjetja zaposlila 9 mladih fantov,, ki so v preteklem šolskem letu končali redno šolanje. Zanimivo je, da niti eden od teh nima vseh osem razredov osnovne šole, večina Pa jih je obvezno šolanje kon- čalo v 6. ali v 7. razredu osemletke. Vsi ti so dobili zaposlitev v lesni in gradbeni stroki ter v obrtnem podjetju »Ključavničarstvo«. Glede na to, da so še mladi, imajo vse možnosti, da se na delovnih mestih usposabljajo in priučijo ter tako lahko postanejo sčasoma kvalificirani delavci. V. L. • »TOPOL« ILIRSKA BISTRICA: Odločili so se za rekonstrukcijo in združitev obratov Pred kratkim je zasedal delavski svet lesno industrijskega podjetja »Topol« v Ilirski Bistrici iji razpravljal o nujnosti rekonstrukcije in novogradnje obrata za izdelavo sedežev za stole in rekonstrukcijo sedanje- ga obrata elektrožage. Rekonstrukcijo in‘novogradnjo in nato združitev obrata elektrožage, kjer naj bi stal tudi novi obrat, -je delavski svet opravičil s tremi razlogi: Prvič: ugotovili so, da sedanji obrat elektrožage zaradi svoje iztrošenosti ne ustreza več osnovnim, higienskim in varnostnim pogojem dela in bi zategadelj vsaka vložena investicija v ta obrat bila neekonomična in nerentabilna. Drugič: v plaiiu imajo združitev obrata »žage« in obrata »sedeži«, katerega izdelki bodo namenjeni v glavnem na izvoz. Obrata bosta tvorila zaokroženo organizacijsko enoto, kjer bo mogoče s sortiranjem žagarske hlodovine doseči boljši ekonomski učinek, tako da bodo iz boljše žagarske hlodovine izdelovali sedeže, slabše pa uporabili za žagan les. Tako bo možno doseči boljšo porabo hlodovine, odpadli pa bodo nepotrebni prevozi med obrati, ki so do sedaj močno vplivali na režijske stroške. In tretjič: združena obrata bosta tvorila v administrativnem in gospodarskem pogledu eno ekonomsko enoto in se bodo v sklopu tega obrata gradile tudi nove sanitarne naprave. Sedanja menza pa- bo lahko nudila vsem zaposlenim delavcem topli obrok hrane, kar do sedaj ni bilo mogoče in se je- več kot 70 odstotkpv delavcev hranilo pretežno z mrzlimi jedili, kar je nedvomno tudi vplivalo na učinek dela. Sedanji načrt, ki ga je potrdil delavski svet, predvideva novogradnjo proizvodne dvorane pa-rilnih jam, kotlovnice in garderob, preostali del sedanjega obrata elektrožage pa bodo prenovili. Predračunska vrednost rekonstrukcije in novogradnje predvideva 24 milijonov, vrednost osnovnih sredstev pa bi znašala nekaj več ko 4 milijone dinarjev. Za izdelovanje bukovih sedežev za izvoz nameravajo v podjetju dobiti vso bukovo žagarsko hlodovino, ki je sposobna za luščenje in ki prihaja iz bližnjega surovinskega bazena v Ilirsko Bistrico. Ta količina se ceni letno okrog 6000 kub. metrov., S predvideno proizvodnjo 3000 m3 svežih turnirskih sedežev bo dosežen letni produkt v vrednosti 147 milijonov v dinarjev. Nedvomno pa bodo prihranili dokaj šen del denarnih sredstev z izboljšano organizacijo dela, saj bodo že ,po dosedanjih izračunih šli pri' kubičnem metru turnirskih sedežev pri izdelavi od sedanjih 40 na 35 ur in bodo po sklepu Turizmu na območju Postojne se odpirajo nove perspektive. Obisk Po-stonjske jame je iz leta v leto večji. Postojnčani pa želijo obdržati turiste tudi kakšen dan dlje. V novem hotelu »Kras- na Titovem trgu, ki ga bodo slovesno odprli v soboto popoldan, bo lahko udobno prenočevalo in uživalo gostoljubje ca 100 gostov ®iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiii!i»^ iiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 9 IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV « to odgovorni samoupravni or-Človek je največji zaklad v naši socialistični skupnosti in zato mora biti prav njemu posvečena največja skrbi MARIJA PUŠNIK Nesreče lahko preprečimo človeštvo si že iz davnih ča-sov prizadeva, da bi doseglo čirnvečjo storilnost z namenom, tia bi zvišalo narodni dohodek *n s tem seveda tudi življenjsko raven. V naši socialistični ureditvi pa ni opaziti le želje za dvig storilnosti dela, temveč težimo za tem, da bi zadostili tudi humanizaciji dela. Prizadevamo si proizvajati čimveč kvalitetnih dobrin, pri tern pa vlagati napore, ki se našemu zdravju ne bodo maščevali; to bi naj bilo v splošno zadovoljstvo našega proizvajalca in pa v korist celokupne družbe. Le zdrav, zadovoljen in z znanjem oborožen delavec bo lahko kos svojim proizvodnim nalogam. Naš delovni človek ne more biti le mehanski proizvajalec, ampak iniciator in kontrolor delovnega procesa. Prilagajanje dela človeku in človeka delu je prešlo meje gole tehnike, kar je razvidno iz analiz fizioloških in psihosocialnih problemov. Ti se odražajo vedno intenzivneje v naši industriji. Nesreče ne morejo biti neizogibne; nesreča je posledica človeških napak in pomanjkljivosti delovnega okolja. Lahko bi jih pravočasno preprečili, če bi poznali njihove vzroke. Ni potrebno še posebej poudarjati, da povzročajo nesreče pri delu ogromno trpljenje ljudi, nepotrebne gospodarske izgube podjetju in pa skupnosti. Že prva revolucija v industriji je ustvarila pogoje za borbo, proti nesrečam. Delovni pogoji, ki so bili do skrajnosti nečloveški v tekstilnih tovarnah, so povzročili intervencijo države z zakoni za varstvo ljudi pri delu. Z ustanovitvijo državne inšpekcije dela pa je bila uvedena učinkovita kontrola za izvajanje zakonov. Gibanja so se vedno bolj izpopolnjevala; zakonodajna in kontrolna dejavnost države je zavarovala delovnega človeka pred očitno kričečimi nevarnostmi za zdravje in življenje Zavodi za nezgodno zavarovanje so izpopolnili to akcijo z ustanavljanjem lastnih varnostnih služb in z izboljšanjem preventivne akcije. Končno smo prišli tako daleč, da so začele gospodarske organizacije z organizirano borbo proti nesrečam v svojih podjetjih. Tako so nastali novi poklici varnostnih inženirjev, zdravnikov - specialistov za medicino dela, industrijskih psihologov in socialnih delavcev, ki so s skupno borbo in prizadevanjem dosegli že lepe uspehe. Zahvaliti se moramo uspešni dejavnosti navedenih organov, da je varnost pri delu v zadnjih ' petih desetletjih napredovala z velikimi koraki. Z odpravo očitnih nevarnosti postaja borba vse težja in še bolj zapletena; navzlic vsemu ni nobenega dvo-. ma, da ne bi mogla biti zmagovita tudi v perspektivi, ki se bo še bolj približala končnemu cilju, odpravi nezgod v največ možnostih človeških moči. Varnost pri delu je povezana z raznovrstnimi in mnogoterimi tehničnimi, organizacijskimi, medicinskimi, psihološkimi, andragoškimi in socialnimi faktorji samih proizvajalcev ter njihovega delovnega okolja. Zaradi izredne kompleksnosti varnostne problematike zahtevata raziskovanje in preprečevanje nezgod pri delu rpnogokaterih služb in strokovnjakov. Pri nas še ne moremo razvijati dejavnosti v mejah kot v kolektivu, ki ima že urejene . posamezne službe in že kompleksno rešuje problem varnosti pri delu. Na tem področju smo kljub vsemu dosegli lepe uspehe, za kar se moramo zahvaliti samoupravnim in uprav-* nim organom in vsem, ki so pravilno razumeli, da moramo zavarovati našega delavci pred poškodbami. -SA- delavskega sveta tudi ta prihranek porabili za nadaljnjo modernizacijo še drugih obratov. Iz navedenega izhaja, da bo rekonstrukcija velikega go- spodarskega pomena ter da bo veliko vplivala na porast storilnosti, predvsem pa na izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih delavcev. jk Varčevanje na nepravem mestu lahko več škotfi, kakor koristi Pa vendar zaradi zanemarjanja razsvetljave neodgovorno zapravljamo na tisoče delavcem vid, eno najdragocenejših dobrin. ELK0 svetilko za vsak namen in za vsak prostor Koristite brezplačne usluge: nasvete, ponudbe in projekte naših strokovnjakov za razsvetljavo. Sporočite nam svoje želje in težave. Skupno bomo laže hitro rešili vsak problem razsvetljave. DELAVSKA ENOTNOST - Št 36 14. septembra 1963 EKONZrSm KO°BRDAŽEVBAroŽ E OCANA i kritika informacija m v.:’:*;*: Niti mesec več nas ne loči (koncertnih, opernih, radijskih od začetka novega glasbenega ih televizijskih, šolskih, založ-leta, pa vendarle še ne pozna- niških in kulturno-projvetnih) mo vseh repertoarnih načrtov po določenem obdobju za goto-— kot že tolikokrat doslej ... 'vo prineslo. In tako naprej. Ta simptom, ki ga gotovo po- Vsaj tri stvari pa so, ki se M PRAGU NOVE SEZONE vzročajo tudi objektivne težave, je vse prej kot spodbuden: fiziognomija neke sezone bi naj bila v zadnji konsekvenci stvar vsega kulturnega kroga, mi pa ga silimo, da pri- jih moramo spomniti na začetku sezone — kot dediščino in opomin: 9 vprašanje glasbene kritike, ki se je znova zbudilo v začeti polemiki med prof. Ma- pravljeni program rad sprejme rijanom Lipovškom in referen- llllilllllElllllHlllllliiiilllll DROBNE MISLI IN SPOMINI ali pa mora sprejeti — dnige izbire ni, Saj ni, da bi morale reakcije na objavljene sporede pri priči spreminjati kulturno politiko glasbenih institucij; gre za animiranje občinstva, za vzgojo njegovih nazorov, za sprejemanje in javno premišljevanje načel naše kulturne politike ... ter šele po drugi plati za »oprijemljive« sadove, ki bi jih vsakoletno razpravljanje o repertoarnih načrtih tom Naših razgledov Primožem Kuretom ter je — kot že tolikokrat pri nas — obviselo v zraku, Vprašanje, ki se v zadnjih 18 letih uporno in vedno znova ponavlja ter ga nič manj uporno (in vedno znova) puščamo na pol poti, nedorečenega, da nam lahko za hip spet ugasne v spominu; 9 boj za oživitev operete, ki ga je vodstvo Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru (menimo, da po natančnem premisleku) postavilo pred svojo ožjo pa tudi (nepričakovano?) pred vso slovensko kulturno javnost. Obe se — in to je pri vsej bolj ali manj žalostni štoriji resnično vzpodbudno — nikakor nista brezbrižno prepustili »novosti«. Vir deli bomo, kaj sta dosegli; S vprašanje, ki ga nenehno in dolga leta ponavljamo: vprašanje sodobnosti v našem glasbenem življenju. V zvezi z njim bogat spekter nenačetih, zgrešenih in uspelo rešenih vprašanj, ki jih naš čas — hoteli ali ne — dan za dnem meče tudi pred naše, večkrat v stare čase ali poceni rešitve 'zaverovane oči. O vsem tem bomo morali še mnogokrat spregovoriti. Tudi v sezoni, pred katere vrati stojimo ta čas. B. L. 0 programiranju izobraževanja ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene Neizrabljene možnosti JUGOSLOVANSKI FILM »DNEVI« Verjetno je med filmi, ki so pravkar na programu v ljubljanskih kinematografih, zanimivo omeniti domači film Aleksandra Petroviča »Dnevi«. Film so predvajali tudi na letošnjem puljskem festivalu, vendar samo v informativno operativni sekciji in o njem ni bilo slišati obširnejših pa tudi ne povoljnejših komentarjev. Aleksandar Petrovič si je po uspeli filmski epizodi »Kaplje vode, bojevniki« kot spodbudi zadal dosti težjo in' odgovornejšo nalogo filmskega eksperimentiranja v dolgometraž-nem filmu. Tudi tokrat je njegov osnovni atribut kamera in domiselna, izbrana ter celo s poezijo pretkana fotografija, kjer pa so ljudje s svojim živim udejstvovanjem, akcijo in kot taki, osnovni členi celotnega dogajanja nekako v drugem planu. V svoj film je tokrat sprejel le dva profesionalca: Ljubišo Samardžiča in Olgo Vujadinovič, toda njune prisotnosti ni znal izrabiti filmu v korist. Vse ostale nastopajoče je Petrovič posnel mimogrede na ulici, na tržnici, v stanovanjih in drugod, kjer se je pač trenutno mudil s svojo kamero. In ob vsem tem nič čudnega, da se je izgubil. Saj je z iskanjem svojstvenih posnetkov, ki so resnično največkrat vredni priznanja, izgubil osnovno nit dogajanja ter je zato ob reportažni ilustraciji beograjske vsakdanjosti . povsem opešal vsebinski del filma. Morda je scenarist in režiser v eni osebi s svojo zgodbo o dveh mladih ljudeh, ki se srečujeta in razhajata, hotel najti nekaj sličnega Antonionijeve-mu brezcilju in življenjski praznini. Tudi on si je izbral, rekla bi, Antonionijev motiv razčlenjevalca človeškega čustvovanja, oblikovalca moralnega problema dveh ljudi ter njune ljubezni in nezvestobe kot trenutnega stanja v večnem iskanju in prepletanju človekovega čustvovanja. Toda Antoniom je ' intenzivnejši v svojem iskanju in uspe podati v svojih delih več skladnosti in notranje vsebinske moči, kar pa je Petroviču ušlo iz rok. Osamela žena in študent sta v svojem obstoju in delovanju preveč slabotna in neizrazita, da bi lahko podala to, kar naj bi v polno zajela in izrazila kamera. Antoniom pravi: »Vedno vidim le človeka in kamero«, Petroviču pa je žal odigrala glavno vlogo v filmu samo kamera. I. B. ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene Kritike, informacije ocene kritike informacije ocene Teden Škofjeloških prireditev OB STOTI OBLETNICI SMRTI IVANA TAVČARJA V tednu Škofjeloških prireditev, ki so bile organizirane tokrat prvič in bile posvečene 100-letnici smrti pisatelja in rojaka Škofjeločanov — Ivana Tavčarja — je bila pripravljena vrsta kulturnih prireditev. Med njimi zavzema brez dvoma prvo mesto dramatizirana povest Ivana Tavčarja — Visoška kronika, ki so jo Ločani letos zaigrali na škofjeloškem gradu. Čeprav so Visoško kroniko v Škofji Loki že igrali pred desetimi in več leti (v Puštal-skem gradu), pa je vendar tako spektakularno niso še nikdar postavili. Režiser in dramatiza-tor te povesti, domačin Pavle Polenc, je našel v scenografu Viktorju Molki in vrsti gledaliških amaterjev iz Škofje Loke ter bližnje in daljne okolice, odlične sodelavce. Samo nekaj ugotovitev: ® Čeprav je bilo za priprave kaj malo časa (ponovila se je tista naša stara napaka), pa vendar na predstavah potlej tega ni bilo čutiti. 9 V štirinajstih dneh se je zvrstilo 9 predstav, kar je za amaterje, ki morajo opraviti še svoje vsakodnevno delo, brez dvoma precejšen napor. • Predstava, ki je trajala štiri ure, je bila ob lepem vremenu lepo akustična, ob dežju pa je ta akustika splahnela, tako da bi bilo potrebno ozvočenje. Na to pa organizator ni pomislil. © Stroški za predstave bodo 9 V Škofji Loki zdaj razmišljajo, da bi prireditve pod imenom — Škofjeloške igre — postale tradicionalne. Poleg Visoške kronike pa so v Škofji Loki v počastitev Tavčarjeve smrti pripravili še literarni večer slovenskih književnikov (s sodelovanjem nekaterih najbolj znanih — Seliškar, Bor in drugi), ki je prav lepo uspel. Pripravili so tudi večer ko- predvidoma znašali nekaj nad morne glasbe nekaterih škofje- štiri milijone dinarjev, samo z vstopnino pa so dobili nekaj nad tri milijone. 9 Devet predstav si je ogledalo skoraj 9000 gledalcev, kar že samo po sebi priča o kulturnem pomenu te prireditve, kar je v času, ko govorimo o oživljanju turizma, še posebej vredno premisleka. © Nekaj sto sodelujočim (vsi amaterji) sta le zadnja dva večera pomagala profesionalca (Mileva Zakrajškova in Jurij Souček), po mnenju režiserja loških umetnikov, ki so se že uveljavili (pianistka Kocjančičeva, trio Lorenz, tenorist Polde Polenc) in klubski večer, kjer je sodeloval študentski oktet iz Škof je Loke in so med njihovim koncertom brali odlomke iz Tavčarjevih del. Če vsemu temu pridenemo še zelo uspel nastop gledaliških amaterjev iz Poljan, ki so tudi v Škofji Loki predstavili Tavčarjevo dramatizirano povest Cvetje v jeseni, se zdi, da bi bilo to živahno kulturno delo zato, da bi v kvaliteti predstav vredno še naprej sistematično bilo čutiti venomer neko na- razvijati. predovanje. J. G. Ze v prejšnjem razmišljanju smo ugotovili, da podatki, ki jih je zbrala ljubljanska delavska univerza Borisa Kidriča, dajejo po eni strani slutiti o izredno veliki potrebi po sistematičnem in predvsem kontinuiranem družbeno ekonomskem izobraževanju državljanov ter po drugi o naravnost protislovni nerazvitosti samega sistema tovrstne vzgoje in izobraževanja. Ce namreč odštejemo ne le premalo sistematično temveč pogosto tudi samo priložnostno družbeno ekonomsko vzgojo na kateri koli stopnji rednega šolskega izobraževanja ali pa kot dopolnilo pri strokovnem izobraževanju v izobraževalnih centrih, lahko ugotovimo, da so praktič- , ni organizator tovrstnega izobraževanja pravzaprav samo delavske univerze. Tako postaja v nadaljnjem programiranju družbeno ekonomske vzgoje ip izobraževanja državljanov osrednje in hkrati izhodiščno vprašanje: ali sploh še lahko vztrajamo pri doslej razvitem sistemu družbeno ekonomskega izobraževanja? V odgovor na tako zastavljeno vprašanje se spet lahko poslužimo podatkov, ki jih je zbrala ljubljanska delavska univerza Borisa Kidriča kot ena izmed najbolj razvitih vzgojno izobraževalnih institucij na tovrstnem področju. Ti podatki — čeprav organizatorju ni mogoče očitati, da bi doslej slabo razvijal tovrstno izobraževanje — pa pričajo, da bi . pri sedanji, stopnji razvitosti družbeno-eokonomskega izobraževanja šele v sedmih letih zajeli v intenzivnih oblikah vse že zdaj aktivne sindikalne delavce, člane samoupravnih organov v osmih letih, medtem ko bi se sedanji člani Zveze komunistov na področju ljubljanske občine Center zvrstili v večerni politični šoli šele v približno 140 letih. Toliko, če bi v prihodnjem razvoju naših ekonomskih in družbenih odnosov ohranili status quo, če bi zaustavili mehanizem nadaljnjega razvoja in čedalje večje demokratizacije družbenega življenja in seveda — če bi nam tudi uspelo, da bi državljani toliko časa živeli. Po svoje smešne zahteve, toda številke jih v celoti potrjujejo. Sicer pa o teh absurdih skorajda ne kaže več izgubljati besed. Zato bi toliko bolj upravičeno veljalo zapisati misel, da bo morala postati eden izmed osnovnih elementov v nadaljnjem programiranju — seveda v širšem pomenu te besede — družbeno ekonomske vzgoje in izobraževanja državljanov prav skrb za smotrn razvoj samega sistema. In kot smo že v prejšnjem razmišljanju ugotovili, bi moral dobiti sleherni državljan minimum potrebnega druž-beno-ekonomskega znanja že v osemletni splošno izobraževalni šoli. Se pravi, da bi mu morala dati že ta šola najpotrebnejše osnove ekonomskih in družbenih zakonitosti razvoja, mu tako omogočiti, da takoj tudi dejansko uveljavlja pravice in izpolnjuje dolžnosti proizvajalca in neposrednega upravljavca bodisi v njegovi ožji ali širši družbeni skup- .: ~v ' isaBHl Prizor z letošnje uprizoritve Visoške kronike na dvorišču škofjeloškega gradu nosti. Vendar to ni edini pogoj, da bomo razvili zares funkcionalen sistem druž-beno ekonomske vzgoje. Za uresničitev tega je namreč treba v celoti uveljaviti načelo, da mora postati družbeno ekonomsko izobraževanje sestavni del učno-vzgojnega procesa na vseh stopnjah rednega šolskega izobraževanja tudi setavni element strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja na delovnih mestih. In slednjič, z ustanovitvijo delavskih in ljudskih univerz se tudi v ničemer ni zmanjšala soodgovornost družbeno-političnih organizacij za družbeno ekonpmsko vzgojo državljanov! Hkrati s tem pa bo bržčas v neposrednem programiranju vsebine družbeno ekonomske vzgoje državljanov treba upoštevati še dvoje načel. Najprej: programiranje naj bo zasnovano na osnovi zahtev, nalog in dolžnosti bodočih ali sedanjih delovnih mest, funkcij in sploh vloge v družbeno političnem življenju. Nato: tudi v družbeno ekonomskem izobraževanju bo potrebno osvojiti načelo postopnosti in s tem sistematičnosti v vzgojno izobraževalnem procesu. Z gotovostjo lahko trdimo, da doslej v družbeno ekonomski vzgoji in izobraževanju ni bilo uresničeno niti prvo niti drugo načelo. In prav zategadelj'vedno znova ugotavljamo, da je tudi to izobraževanje, kolikor ga pač že je, v večini primerov funkcionalno. Konkretne pojavne oblike te nefunkcionalnosti so seveda lahko kaj različne. Od tega, da mladina sprva le poredkoma aktivno poseže v samoupravljanje in gospodarjenje, da mladi tehnični strokovnjaki na vodilnih delovnih mestih ne poznajo • osnovnih zakonitosti gospodarjenja, da se pogosto po njihovi krivdi zaostrujejo medsebojni odnosi... in slednjič do tega, da pogosto tudi v družbeno političnih organizacijah, v organih družbenega upravljanja s starimi oblikami in metodami dela zvodenimo sicer novo vsebino. Pa bi morda za vse to morali pripisati krivdo samo delavskim univerzam, pač zato, ker so edina ustanova, ki se je začela načrtno ukvarjati z organizacijo družbeno ekonomskega izobraževanja? Ne — prav zaradi tega, ker so edina. In za gotovo tudi ne bo bistve-r no drugače, dokler tudi bodo edini organizatorji tovrstnega izobraževanja. Delavska univerza namreč že po svojem osnovnem konceptu lahko samo izpopolni vrzel v vzgojno izobraževalnem procesu, ne more pa ga v celoti ustvariti, kot to nekateri zdaj mislijo. Res pa je, da bo treba tudi samo vsebino vzgojno izobraževalnega procesa na področju družbeno ekonomskega izobraževanja delavskih univerz še v marsičem izpopolniti. In tudi v tem primeru je eden izmed osnovnih problemov — boljše programiranje tovrstnega izobraževanja. In spet so lahko spoznanja ter sploh praksa ljubljanske delavske univerze Borisa Kidriča dragocena izkušnja> vredna v marsičem posnemanja in p°' splošitve. Tako je pri njih osnovni princip v programiranju družbeno ekonomskega izobraževanja najprej ugotoviti potrebe po izobraževanju, bodisi na osnovi problematike posamezne delovne organizacije bodisi na osnovi zahtev delovnih mest, funkcij in položaja v družbeno političnih organih, organih delavskega in družbenega upravljanja. Zato tudi konkretni programi ne morejo biti vnaprej določeni, temveč so odvisni od povsem specifičnih zakonitosti ekonomskih in družbenih odnosov posameznih delovnih organizaciji kolektivov, družbeno političnih organizacij. S tem pa je seveda neizbežno P°' vezana zahteva, da predavatelji temeljito spoznajo te specifične odnose, ka^ pa jim kasneje samo omogoča, da v posredovanju materije uveljavijo načelo-od praktičnih primerov v teorijo in 1 teorije v prakso. Sestavni del programiranja izobraževanja pa je- tudi ugotavljanje potre ^ po znanju s pomočjo preverjanja že pridobljene razsežnosti obzorja posamezni ^ udeležencev. S tem so si hkrati zagotovili to, da se v sami vsebini izogne! nepotrebnim obremenitvam, nepotre^ nemu ponavljanju, da z razporeditvi^ slušateljev v posamezne skupine, P® odvisno od že dosežene stopnje znanj > lahko zagotove funkcionalen izobraz valen proces. In na delavski univerzi Borisa driča pravijo, da tako zasnovano Pl°. gramiranje prinaša zadovoljive rezu tate v vzgojno-izobraževalnem proces ■ Končni testi so jim na primer v minP izobraževalni sezoni izpričali po zaklj čenih intenzivnih oblikah izobraževani povprečno 15,3 % napredek in za P^ bližno 10 % večji, kot je bil sezon pred tem. S. Nekaj misli ob anketi Društva ekonomistov v Ljubljani STAR PROBLEM - dopolnjen z novimi podatki Pravzaprav smo o problemu že dalj časa govorili. Na pamet sicer, brez potrebnih številk smo ugotavljali in zatrjevali, da se pri nas diplomirani ekonomisti zaposlujejo vsepovsod drugje, le v industrijo, da jih ni moč spraviti. Tako nekako smo ugotavljali pred tremi leti, lani in letos - in končno pri tem še pridali: če pa diplomiranega, ekonomista le dobimo v industrijo, potlej je to dokaj redek primer, v manjšini so, ali pa služijo podjetju svoj dolg, torej tistega, ko so leto ali dve dobivali štipendijo in morajo zdaj za isto dobo ostati v kolektivu. Lahko pa trdimo za polovico teh ekonomistov (štipendistov), da že danes, ko štipendije morda niso še niti »odslužili«, že razmišljajo o tem, kje še bodo po končani štipendijski dobi zaposlili. Pravim, problem je star. In če smo ga se doslej le slutili, potlej zdaj ta ugibanja lahko potrdimo tudi s številkami. V začetku leta 1963 je Društvo ekonomistov v Ljubljani izvedlo med diplomiranimi ekonomisti svojega območja anketo. V njej so zajeli 345 diplomiranih ekonomistov od skupno 430, kolikor v Društvu menijo, da jih je stalno zaposlenih na tem področju. Toda čeprav je .anketa zajela le nekaj Več kot 80 procentov vseh diplomiranih ekonomistov na ljubljanskem področju, nam vendarle tudi to daje dokaj objektivno sliko in konkreten primer za razmišljanje. Pravzaprav neverjetno. V ljubljanskem območju je skoraj 22 % vseh diplomiranih ekonomistov (samo tistih, ki so v anketi zajeti), zaposlenih v zunanji trgovini, potlej jih je nekaj več kot 16 % zaposlenih še po raznih zavodih, 9 % jih je zaposlenih v prosveti m tako naprej, V industriji pa, ki bi Potrebovala največ tega kadra, pa jih je zaposlenih le 14 % (ali v številki — 49. ekonomistov od skupno 345 anketiranih). Komentar k temu odstotku in številki končno ne bi bil niti potreben. Lahko bi vse skupaj zaključili s stavkom: struktura zaposlitve diplomiranih ekonomistov je zelo neugodna. Toda tako pavšalno ugotavljamo že nekaj .let, tako da bi sedaj na konkretnem primeru že lahko gradili malo naprej. Zato bi „se zdaj, ko imamo napravljeno to anketo, že lahko vprašali: Zakaj je ta struktura tako neugodna? Ali je to 2načilno samo za ljubljansko področje? jCako je drugod; v kranjski, novomeški, mariborskih komunah itd? Zal lahko trenutno iščemo odgovor le na prvo vprašanje, kajti - na drugih Področjih Slovenije takih analiz, kot so j° napravili v Ljubljani, še nimajo' in se kar naprej resnignirario ugotavljajo: — Pri nas utegne biti stanje še slabše, kot so ga ugotovili v Ljubljani. Toda pojdimo nazaj h konkretnemu Brimeru in si ponovimo: Pri zaposlovanju' diplomiranih ekonomistov ugotavljamo dve skrajnosti. Koncentracijo V zunanjetrgovinskih podjetjih in nekaterih ustanovah (družbeno ekonomski centri) na eni strani ter relativno Nezasedena delovna mesta v produkcijskih dejavnostih na drugi strani. Toda zakaj? Zakaj tako stanje? Mar temu krive razlike v osebnih prejemkih med onimi, ki so zaposleni na Btirner v zunanjetrgovinskih podjet-Bh ali zavodih, in tistimi, ki zasedajo delovna mesta v industriji, v neposred-proizvodnih organizacijah. Če je denar skoraj vedno vzrok za spore (še posebno kadar gre za osebne Prejemke), pa je treba glavni vzrok pri reševanju tega problema iskati drugje. ». Diplomirani ekonomist in vodja muštva ekonomistov, tovariš Franci Merhar, o tem problemu pravi: "Skušal bom opredeliti vzroke, ki 0 Privedli do tako kritičnega stanja , strukturi zaposlitve, ter nanizati ne-ai Primerov iz ankete. , Problem, torej tisti najvažnejši, bi Po mojem mnenju in pa mnenju ^stih, ki so v anketi .sodelovali, pred-vSem v načinu vodenja in upravljanja J. gospodarstvu, ki je v naših razmeji-1 v zadnjem desetletju doživel teme-hto preobrazbo s preobrazbo gosposkega sistema. S temi preobrazbami Postaja vedno bolj poudarjena l0ga in mesto ekonomista v neposred-em produkcijskem procesu v podjet-N- Poudariti pa je treba še vedno jPazne posledice neposrednega uprav-t aTja in vodenja v mentaliteti neka-n* . »strokovnjakov« glede zaposlo-Nia visoko kvalificiranih kadrov na-v takem okolju ima le tehnično t6rri,ilni kader ugled in spoštovanje jasno tudi dominantni položaj. 'ONomska delovna mesta so tako v vSplni zasedali in jih še -zasedajo predor*1 "strokovnjaki«, ki za svoje posle p® bili usposobljeni. Ekonomistom, ost-v em mlajšim, so po vsem tem Ust a*a- prosta delovna mesta, ki ne p0Je?.ai° njihovi strokovni izobrazbi, y ,1' so v večini primerov le izvajal-eKonomsko odločitev, torej tehnično operativni operativci. Anketiranci so nas tako opozorili tudi na prjmere, ko vodilni kader zahteva od pravkar diplomiranega ekonomista izpoftjenjeva-nje nalog, ki jim zaradi premajhne prakse nisp kos. V očeh teh je bil namreč zaželen tehnično operativno izurjen profil ekonomista. In ker to ni bil in ker bi bilo zgrešeno, če bi bil, je vse to- posredno vodilnemu kadru v nekaterih prilikah služilo kot orožje, ki so ga žal često uporabljali, ko so ob raznih prilikah nastopali proti uveljavitvi, priznanju in ustrezni zasedbi delovnega mesta, ki naj bi ga zasedli ti mlajši ekonomisti. Precejšnja fluktaci-ja diplomiranih ekonomistov je bila le zunanji odraz takšnega delovnega vzdušja, ki ga v največ primerih zasledimo ravno v produkcijskih podjetjih.« Če je torej glavni problem, da se diplomirani ekonomisti nočejo vključiti v proizvodna podjetja, v zastareli miselnosti in strahu nekaterih strokovnjakov, ki se boje za svoje položaje in ker je v tem glavni problem, potlej bi bilo pričakovati, da bomo pričeli rano celiti prav na tem mestu. Toda zdraviti to rano pomeni, da bo to dolgotrajen postopek in prvi, ki bi se tega morali lotiti, so pravzaprav prav tisti ekonomisti, ki že po prvih težavah, na katere naletijo v takih kolektivih — odidejo na boljše delovno mesto in če že ne na boljše, pa vsaj na taka, kjer jim 'položaja ne bo potrebno šele uveljavljati, pač pa bo le-ta že utrjen. Toda, ali je s tem problem že rešen? Osebni problem že, družbeni pa se s takim zmagovanjem le še povečuje. Zanimivo bi bilo izvedeti-, kakšna delovna mesta zavzemajo vsi ti anketirani . ekonomisti, da jim tudi tu ocenimo vlogo, ki jo, oziroma bi jo morali odigrati. Največ je med anketiranimi referentov, nekaj nad 30 %. Ti niso samostojni. Samostojnih je na ljub-^ ljanskem področju namreč le 16 procentov, za njimi pa slede analitiki, prosvetni delavci, pripravniki itd. Če zdaj postavimo vsem tem diplomiranim ekonomistom še eno vprašanje, in sicer (v anketi so ga postavili): Ali delovno mesto, oziroma delo, ki ga opravljate, odgovarja vaši strokovni, kvalifikaciji? Ne smemo se po vsem tem začuditi, če jih je v anketi kar 80 od skupno 345 anketiranih odločno reklo »ne« in jih je 58 med njimi s svojim delovnim mestom le delno zadovoljnih. In še zanimivost; negativno so v večini odgovorili predvsem tisti, ki so zaposleni v proizvodnih delovnih organizacijah. Zakaj tak odnos do diplomiranih ekonomistov? V dolgih letih študija so si brez dvoma ti strokovnjaki pridobili znanje, res predvsem teoretično, a znanje, ki bi ga- zdaj razmeroma lahko dopolnili s praktičnim delom. Toda zakaj jim tega v proizvodnih podjetjih prepogosto ne omogočijo? Tako pa praksa prenekaterikrat razkriva, da v mnogih delovnih organizacijah — če že imajo zaposlenega diplomiranega ekonomista — ta kader, bodisi ne zaseda mest, za katera se je v šolah izpopolnjeval, bodisi da mora opravljati posle," ki bi jih lahko tudi kdo drug z nižjo strokovno izobrazbo? In zakaj so slednjič diplomirani ekonomisti zaposleni po šolah kot pedagogi, če pa bi bili drugod veliko bolj potrebni in če tudi niso usposobljeni za pedagoški poklic? Kaj res samo zaradi ugodnosti, ki jim jih poklic pedagoga' prinaša? Bržkone to ne bo držalo. In še eno vprašanje: Zakaj diplomirani ekonomisti večkrat, ostajajo ob strani, ko,se rešujejo vprašanja, za katerih rešitev so usposobljeni prav oni? Praksa namreč kaže tudi take primere. Res čudno? Vse to nas opozarja, da je vpliv velikega števila zaposlenih diplomiranih ekonomistov na poslovno politiko v delovnih organizacijah precej omejen. Ali drugače 'povedano: v mnogih kolektivih še niso spoznali, zakaj naj bi jim sploh' služil tak diplomirani ekonomist, morda so ga v delovno razmerje pritegnili samo zato, ker imajo takega 'strokovnjaka nastavljenega tudi v sosednjem- podjetju. Toda z vstopom tega, morda resničnega strokovnjaka, se pogosto v podjetju nič ne spremeni. Kajti niso si odgovorili na vprašanje — kje in kako jim bo ta novi strokov-• n jak lahko najbolje koristil! Dejstvo, da ti diplomirani ekonomisti nimajo možnosti vplivati na poslovno politiko in sploh na gospodarjenje v kolektivu, je po eni strani škodljivo za kolektiv sam, po drugi strani pa vse to zavira strokovno rast ekonomistov, zaposlenih pri takšnem podjetju. Visok odstotek zaposlenih diplomiranih ekonomistov na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi strokovni usposobljenosti, pa opozarja na nov — družbeni problem. Diplomirani ekonomisti se namreč tudi sami prenekaterikrat zadovoljujejo z neustreznim delovnim mestom (to je potrdila tudi anketa) in to samo zategadelj, da bodo še nadalje ostali v centru (v tem primeru v Ljubljani), ker pač imajo kot stanovalci tu tudi večje ugodnosti. A ob tem na podeželju in manjših mestih zaman čakajo na diplomirane ekonomiste, čeprav so potrebe po tovrstnem kadru pri njih še posebno velike, bi vsaj morale biti. In tako ' bomo rešili ta problem? Najbrž ne drugače, kot da tudi na podeželju in v manjših mestih pričnejo pravilno vrednotiti delo takega ekonomista in da mu za to delo zagotove ustrezne osebne prejemke. Problemov je torej več kot dovolj. Tokrat smo jih našteli le iz ene teritorialne enote. Upajmo pa, da bodo ljubljanskemu vzgledu sledili še drugod, da bodo napravili ankete ali analize, da bodo potlej na podlagi le teh našli tudi pota, kako napake in pomanjkljivosti odpraviti. Le v tem primeru nam bodo take ankete lahko tudi koristile. Tor^j, ne bi smeli le registrirati trenutnega stanja, pač pa bi morali na podlagi teh anket in analiz preiti h konkretnim akcijam. J. G. Odmor Foto: Marjan Zaplati!. KINEMATOGRAF NA KOLESIH V Kočevju iščejo možnosti, kako približati film prebivalcem Danes pogosto pravimo, da ima kinematograf že skoraj vsaka večja vas. In uveljavilo se je — seveda nenapisano in nepotrjeno mnenje — da obisk filmske predstave, pa naj bo že ta blizu ali daleč, ni vprašanje. Ljudje radi ih mnogo hodijo v kino. Take površne trditve*, ki jih beremo tudi v našem časopisju, ni jemati resno. Posebno še, če dodamo, da je film kot ena v resnici najbolj razširjenih in množičnih kulturnih in »kulturnih« pridobitev sodobnega časa postal prav zaradi svoje množičnosti vpliven faktor v našem življenju in je zato tudi rodil vprašanje, kakšen naj bo, kako in kje ga naj predvajamo, zakaj. Poglejmo, kako je s temi rečmi na Kočevskem, v tej odročni komuni, v kateri majhna industrija, skromni komunalni dohodki, neprestano izselje-vanje ljudi, skromna kulturna tradicija, pa še slabe prometne zveze doslej niso mogle kaj prida razviti domačega kulturnega življenja, kaj šele redna kulturna gostovanja, obiske... Na Kočevskem je torej tistih pet rednih kinematografov, ki jih imajo, in štirje, ki leže že v sosednji republiki, pa jih obiskuje tudi slovensko prebivalstvo, neobhodno potreben vir pisanega doživljanja in razvedrila v prostem času. In, kaj ko st ti, kinematografi, ki so. za nekaj sto kilometrov in na nekaj tisoč prebivalcev ter Še zdaleč ne pomenijo »kino v vsaki vasi«, res polni? Ne. Čeprav je prav na tem območju še mnogo ljudi, ki niso nikoli videli trepetajočega platna, se. dogaja, da sedi. pri projekcijah v rednih kinematografih le 30 do 50 ljudi, samih domačinov, nobenega »zamejca«. Filmski sosvet pri občinski Zvezi Svobod in prosvetnih društev v Kočevju se je začel vpraševati, zakaj vse to in kako vendarle približati filmsko umetnost prebivalstvu. Našel je kaj preprost 'izhod, ki pa še zdaleč ni tako lahak, kot se zdi na prvi pdgled. Ustanovil je potujoči kinematograf, seveda s 16 mm filmskim trakom, in ga priključil delavski univerzi v Kočevju. Tri projektorje so posodile tri delovne organizacije s pogojem, da jih univerza vzdržuje in jim jih da na razpolago, če jih bodo potrebovale same. Toda v enoletnem popotovanju kinematografa te organizacije še niso rabile svojih projektorjev, ki so jih pa morale nekoč nabaviti za nemajhna sredstva! Delavska univerza iz vstopnine od predstev krije stroške za prevoz in kinooperaterja, medtem ko filmski sosvet pri občinski zvezi Svobod finansira izposojevanje filmov in film- ski list, ki izide ob vsakem filmu, ter sploh vodi. programsko politiko. Na prvi pogled vse v redu. Pokazalo se je, da potujoči kinematograf, ki ima v 15 krajih redne predstave vsakih 14 dni in bo šel letos v še 10 novih krajev, zlahka privabi tudi do sto Obiskovalcev. Ljudje v kočevski komuni so torej še vedno zelo navezani na svoje ozko prebivališče, vendar hvaležni in dojemljivi gledalci. Čeprav pri potujočem kinematografu v Kočevju še ne bi mogli govoriti, da je njegovo predvajanja tudi po tehnični plati resnično kulturni dogodek, saj projicira filme v vseh mogočih in nemogočih prostorih (po šolah, klubih, zatemnjenih sobah ...), bi tudi ne mogli reči, vsaj kolikor lahko povzamemo iz besed tovariša Cetinskega, ^predsednika filmskega sosveta pri občinski zvezi Svobod, da so pripravljene površno. Tako imajo zdaj v komuni 10 kinooperaterjev, ki so lani obiskovali tečaj, po- . tem np pozabimo 'na filmski list. Ta ne pretresa filmov želo. kritično,- marveč bolj po vsebinski plati. Tovarišu Cetin-skpmu se zdi ..tak način trenutno, ko s filmom tako rekoč še orjejo ledino, bolj dostopen in učinkovit... In končno, projekcije potujočega kinematografa, ki terjajo zaradi majhnih navojev filmskega traku dva do tri odmore, je filmski sosvet pri občinski zvezi Svobod . lepo izkoristil za neke vrste filmsko vzgojo. Med odmori ljudje prebirajo filmski list ali prisluhnejo -komentarju, ■ ki ga pove ta ali oni poznavalec sedme umetnosti. Od kod ideja filmskega lista in ta neposredna, nevsiljena filmska vzgoja? Lani so namreč v Kočevju ustanovili tudi filmsko gledališče. In Vsak film, ki je še? na pot po komuni, je doživel premiero v tem gledališču. Seveda s komentarjem. Komentar pa so pozneje ponatisnili. S časom se je pokazalo, da so se ljudje filmskega lista tolikanj navadili, da godrnjajo, če ga morebiti ni. Vse, kar kmo doslej povedali o kočevskem kinu na kolesih, je prav gotovo, pa naj se v praksi kažejo že kake vrzeli ali ne, domiselna akcija, ki jo je rodila jasnovidnost. Jasnovidnost, ki je pri nas še tako pogrešamo (nikar si ne delajmo utvar!). Obenem pa samo prvi del te kočevske -»zgodbe« o šestem kinematografu. Ta kinematograf pač potrebuje — filme. Na 16 mm traku. V splošni težnji, da bi preuredili filmska platna v Sloveniji v vse možne in nemožne sisteme za široke projekcije in naj je to potrebno, ekonomično ali ne na eni strani, na drugi pa ob ugotavljanju potrpbe po filmski vzgoji in posredovanju resnične kulture s pomočjo filma, smo pozabili, da imama še območja, kakršno je, na primer tudi kočevsko, ki so močno odvisna od 16 mm filmov. Razen podjetja »Vesna film« so naša distribucijska podjetja prenesla pravice izdelovanja filmskih kopij na Zvezni zavod za ozkotračne filme. Zavod pa zahteva, v tem primeru od kočevskih organizatorjev, da kopije odkupijo. In ne skušajmo ugotoviti, kakšne so te kopije mnogokrat Ker je danes prevladovalo mnenje, da ozkotračni film bolj ali manj služi le za vzgojni pripomoček pri filmski ali kaki drugi vzgoji, je med njimi le mala umetniških filmov in niti enega barvnega. Če pa vidimo, da so mnogi v Kočevju v kinu prvič, je očito, kplikšnega pomena so zanje prav umetniški filmi in filmi lažjega, zabavnega žanra. Pogosto. se /zgodi, da preveč učena ali poljudnoznanstvena projekcija gledalca odbije. Zato drugič raje ostane doma. »In eden izmed vzrokov, da zapuščajo ljudje Kočevsko, je tudi družabno mrtvilo, ki vlada v njem.« (Cetinski.) V Kočevju si ob vsem tem le težko pomagajo iz zadrege. Filme si preskrbijo iz drugih republik, izposojajo si jih od tujih ambasad, no — in vsi ti filmi pač ne poznajo slovenske govorice ali slovenskih podnaslovov. Filmi pa so le! Samo...? Distribucijska podjetja se »izgovarjajo, da ni 16 mm filmov zato, ker ni kinematografske mreže. »Toda mreže tudi ne more biti, ker ni filmov,« je mimogrede omenil tovariš Cetinski v najinem pogovoru. Začarani krog, kajne? Celo v pravljicah se le težko »odčara«. Filmski sosvet pri občinski zvezi Svobod in prosvetnih društev v Kočevju imh v načrtu še kinoteko za ozkotračni film. Stekla bi naj to leto. Gotovo ne bo napak, če povemo, da so se ozkotračni filmi v Kočevju uporabljajo v zadnji sezoni tudi v druge namene, ne le za redne projekcije potujočega kinematografa. Nekaj primerov: Ob transfuzijski akciji so namesto predavanja predvajali film o odvzemu krvi in natisnili filmski list. Imeli so teden tehničnih filmov. S filmi so opremljali tudi predvolilna zborovanja... 16 mfti filmi so v Kočevju po želji na razpolago vsem šolam in organizacijam. Po še nekaj besed za konec. V članku smo omenjali filmski sosvet pri občinski zvezi Svobod, delavsko univerza, tovariša Cetinskega, pogosto pa smo govorili kar na splošno. O Kočevju in njegovih prebivalcih. Človek pač dobi pri • njih vtis, da je vseeno, kdo organizira, vodi ali poseduje kinematograf. Bistveno je le, da dela in kako dela. Zato ■ vsakdo prispeva nekaj. ALA PECE j »To se pač opazi, ne da bi se človek pogovarjal.« »In kakšen je tvoj odnos?« »Še sploh nisem razmišljal.« »Saj si še tudi premlad,« je predirljivo zatrdil Gisenius. »Prej kot v štirih letih ne smeš pustiti, da bi si ustvaril družino! Žena pa ti mora biti seveda družbeno in umsko povsem enakovredna, in kar se tiče izvora...« »Mogoče pa sploh nočem čakati štiri leta! Razen tega tuhtam, da bi obesil svoj dvomljivi pravni poklic na klin. Prepričan sem, da mi bo mama pri tem pomagala. Morebiti bo prepisala name del svojega premoženja...«. »Kaj t!i pride na misel!« je planil Gisenius. »Si se z mamo že kaj pogovarjal?« »Še ne, rad pa bi se že zaradi tebe.« »Zaradi, mene,?« 51 »Da... če se namreč poročim, bi mama lahko stanovala pri nas! In ti bi imel proste roke za svojo politično kariero. Bi ne bila to čudovita rešitev?« »Največja predrznost, ne pa rešitev!« Gisenius se je dvignil. »Takšne kriminalne misli si lepo izbij iz glave! Ne pustim, da bi me pri skrbi za mojo bolno- ženo kdorkoli prekosil...« »Najbrž od danes naprej!« Klaus se je moral nehote smejati. Gisenius je že stal pri vratih. »Med drugim bi bilo najbolje, če bi se v naprej pripravljal za državni izpit v drugem kraju. Tu te očividno vse preveč reči ovira. Mama, tisto dekle... tega ne trpim več!« Zvečer tega dne — in sicer malo pred polnočjo, sta bila dva teiefonsika po- govora, ki nista ostala brez posledic. Ko so ju pozneje skušali obnoviti, so se pokazala precejšnja protislovja. Pri tem pa sta zvenela tako nedolžno. Prvi pogovor — direktor hotela Hirsch kliče stanovanje advokata Giseniusa — čas 23h, 44’ do 46’. Hirsch: »Nujno moram govoriti s tabo!« Gisenius: »Na žalost še študiram akte. Saj veš, podnevi človek od same politike ne pride do ničesar. Mogoče mi povej po telefonu, kaj se je zgodilo.« Hirsch: »Tvoj detektiv, tisti gospod Tantau, je bil pravkar pri meni. Povedal mi je, da moški, ki sem ga imel zadnjič v kavarni Pariz za Meinersa, bržkone sedi ob tem času v restavraciji »Črna mačka«. Toda zatrdno se zdi, da ta mož sploh ni Meiners. Pisal bi se naj Siegert... Kaj bi storili?« Gisenius: »Premislil bom. Hvala ti, da si me poklical« Drugi pogovor — Gisenius s Framm-lerjem — čas: 23h 48’ do 23h 51’. Gisenius: »Dragi moj prijatelj... rabim pametnega in tudi odločnega moža...« Frammler: »Torej mene!« Gisenius: »V restavraciji: »Črna mačka« naj bi sedel možakar, ki ga je Hirsch imel zadnjič v kavarni »Pariz« za Meinersa. Ime — Siegert. Treba je seveda točno ugotoviti, kdo v resnici je. Morda s pomočjo njegove osebne legitimacije, ali dokumentov ... Bi te veselilo, da bi si ga od bliže pogledal?« Frammler: »In kako! »Črna mačka« je ravno pravi kraj.« Gisenius: »Lahko pokličeš Benrlickena! Pelje naj te in spremlja v lokal.« Frammler: »Velja.« Gisenius: »Skušaj se spustiti z rhoža-* kar jem v pogovor! Mogoče boš lahko videl njegovo legitimacijo. In če res ni Mei- Tovariši 52 ners... morebiti ima vzrok, da se izdaja za Meinersa. Morebiti so tu zakulisniki .,. Frammler: »Ugotovil bom.« »Konec dela!« je rekel Frammler lastniku »Črne mačke«. »Policijska ura.« »Gotovo nisif čisto priseben,« je odgovoril gospodar Mačke. »Policijska ura je pri meni ob enih.« ■»Zdaj je ena!« Frammler se je smehljal. Pri tem je predrzno otipaval ročno uro, ki je kazala četrt čez polnoč. »Pošlji k vragu svoje umazane goste — razen enega, ki ti ga bom opisal. Plačam zaslužek, ki se ti s tem izmužne.« Krčmar je premišljal. »Ludwig, tako dobri gosti... To je malodane že sodček piva... »Sklenjeno.« »No — pa dajmo!« ' »Še trenutek. Najprej bi si rad pogledal, kdo vse poseda pri tebi.« V sobi je bilo več ko deset ljudi, sedeli so ob lesenih mizah, ki se jim je poznalo da so jih ribali le v velikih presledkih. Na stenah plakati za pivo, zastavica združenja in skupinske slike. »Tisti tam,« je pokazal Bennieken in dvignil svoj robati podbradek. »Človek,« je pričel Frammler, »ta ima po vedenju nekaj skupnega z Meinersom. Sicer je pa nemogoče, da bi bil Meiners ...« »Bova videla... , Frammler je razumel. Stopil je k točilnici. »Poslušaj, ljubi moj bezniški krčmar — zdaj boš postavil svoje goste na sveži zrak. Ostal bo na žalost samo eden, h katerega mizi bomo prisedli. Ta ima potem toliko kot neomejeno policijsko uro. Razumel?« »Frammler,« je prigovarjal lastnik, »upam, da me ne boš spravil v težave?« »Molči,« je dobrohotno odvrnil Frammler. »Naj morda osvežim tvoj spomin?« Vprašanje je zadostovalo. V temačnih letih po 1945. sta Frammler in gostilničar skuhala marsikatero reč, za katero sta izraza kot »tvegano« in »krivo« nedolžni besedi. Temu je sledilo povojno tovarištvo, pri katerem ni bilo kaj pretresati in modrovati. Medtem, ko je krčmar razlagal svojim gostom, da je napočila policijska ura, sta se Frammler in Bennieken napotila k mizi, pri kateri je sedel dozdevni Meiners. Zdaj sta ugotovila oba: v resnici ima neke podobnosti z Meinersom! Na primer ono bledo, otožno zamišljenost, s katero je gledal na svoja kozarca s pivom in žganjem. »Saj dovolite?« je vprašal Frammler, potem ko je že sedel k tujcu. »Zakaj ne ...« je zamrmral moški. »Kaj je rekel?« je hotel vedeti Bennieken. »Dobrodošla sva mu iz vsega srca«. Frammler se je muzal. »Kar gori, da bi poklepetal z nama.« - »Se lahko zgodi!« Bennieken je pokroviteljsko pokimal. Mož se je s težavo zravnal, premotril oba nepovabljena gosta ob svoji mizi in vprašal z opletajočim jezikom': »Kaj pravzaprav hočeta?« »Dovolite — Frammler moje ime,« se je predstavil lastnik ZEMLJE IN OGNJA. »No, in?« Možakar je do dna izpraznil kozarec piva. »In to tu,« je nadaljeval Frammler, »je moj prijatelj prevo-znik Bennieken.« »Tako je!« je pritrdil Bennieken. »Ta sem jaz.« Tovariši 53 »Uboga para,« je odvrnil moški'in izpil tudi brinjevec. »Krčmar!« je zaklical z raskavim glasom. »Še enkrat isto!« Frammlerjevi očesci sta se jeli svetlikati. Pogledal je Bennickena in opazil, da sta istih misli. Gostilničar je medtem opravil vse delo. Poslednji gostje so se odpravljali k izhodu in puščali za sabo v majhnem prostoru vonj po pivu in oblake tobakovega dima. »Prinesi našemu prijatelju, kar zahteva,« je Frammler dejal gostilničarju in pri tem s palcem pokazal na moža, ki je kot zagozden sedel med njim in Bennickenom. »Majhno okrepčilo mu prav gotovo ne more škoditi.« »Hvala,« je rekel moški. »Zdaj pa pojdite že h kaki drugi mizi! Zdaj je v sobi vendar dovolj prostora!« »Čil dečko — najin novi prijatelj,« je zadovoljno ugotavljal Frammler. »Ne več dolgo,« je pristavil Bennieken. Krčmar je tujcu prinesel pivo in dvojni brinjevec. Frammler je dobil svoj viš-njevec v kozarcu za vodo, Bennieken pivo Rheine-Bergen-Pils. Frammler se je obrnil h krčmarju: »Kolikor te poznam, bi rad zdaj obračunal. Tamkaj v sosednji sobi te ne bomo motili.« »Ze dobro...« Gostilničar se je podvizal in umaknil. Poslednji pogled, ki ga je vrgel na tri pivce, mu je nudil podobo ugodne prisrčnosti. Toda lastnik »Črne mačke« je vedel — kaj takega se more kaj hitro sprevreči. Preden je izginil v sosednji prostor, je iz varnosti vklopil še nekaj luži. »Nekaj pač želite od mene?« je vprašal zagozdeni možakar. »Zdaj mi končno pač povejte, kaj hočete!« Mar ni prijeten takle izlet v dvoje? Zdaj, ko je TOMOSOV COLIBRI postal vozilo za dva, si še vi lahko privoščite tak užitek. Ne pozabite: tudi COLIBRI je ena tistih trdnih vezi, ki druži dva prijatelja! TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER »Vi pa tudi vse opazite!« je zategnjeno dejal Frammler. »Se pravzaprav pišete Merker?« »Prekleto! En drek vas briga, kdo sem,« je odvrnil moški. »Karte na mizo! Kaj hočete od mene!« Frammler je uživajoče položil roke na svoj trebuh. »Najprej bi rada vedela, če se pišete Merker — ali kako drugače? Očividno vam je ušlo, da sva se vam predstavila, kot se to spodobi med civiliziranimi ljudmi. In v takem primeru kaže vzgojenemu možu, da prav tako pove svoje ime — ali ne?«' »No, lepo,« je dejal mož za mizo, »pišem se Siegert. In zdaj se lepo poberite k vragu, če smem prositi.« »Bennieken, ‘si slišal? Tale dobri se piše Siegert! Mu naj verjameva, ali ne?« »Saj se lako prepričava?« Bennieken si je mel velikanske, dlani kot si jih dvigalec uteži pred vajo. »Morebiti lahko celo dokažete, da se pišete Siegert?« je vprašal Frammler. »Ste morda s policije?« »Ne...« se je smejal Frammler, »gospod Brahmvogel na srečo nisem! Mogoče pa se ne pišete Siegert, temveč Meiners?« »Dajte mi že končno mir s temi neumnostmi!« »Nikar vendar, ne v tem tonu, če smem prositi,« je odvrnil Frammler. »Cenim lepo vedenje. Zdi se mi, da prijazno vprašanje ’ zasluži tudi prijazen odgovor. Torej — se pišete Meiners ali ne?« »Pišem se Siegert!« »Toda proti gospodu Hirschu ste se vendar vedli kot neki Meiners?« »Nesmisel!« je vzkliknil Siegert. Skušal je vstati. »Poznate me ...« Siegertu se je posrečilo dvigniti zgolj za nekaj centimetrov. Vtem ga je Bennieken udaril. Njegov robati obraz hrestača je ostal popolnoma brez izraza, toda iz- Tovariši 54 tegnjeni pesti sta udarjali natančno. Najprej po glavi, potem v sredo obraza. Sie-gertova glava je poplesavala kot krogla v igralnem avtomatu. »Pomoč!« je grgral Siegert. »Pomoč!« Bennieken gai je vsakokrat udaril, slednjič s plosko roko in od zgoraj navzdol po sredini glave. Pokalo je kot oddaljeni streli iz revolverja. Siegert se je zgrudil z neizmerno začudenimi očmi. Glava mu je klecnila na mizo v mlako piva. »V dobri formi si,« je s priznanjem dejal Frammler. »Malenkost,« je razumno odvrnil Bennieken in popil Siegertov dvojni brinjevec. »Naučeno je pač naučeno.« »In zdaj poglej, če ima dokumente!« Bennieken je izvlekel temu na stolu visečemu človeku denarnico in pričel razgrinjati listič za lističem: osebno legitimacijo, vozniško dovoljenje, zadnje potrdilo o plači, privatna pisma. »... Siegert... Siegert... Siegert...« je glasno bral Bennieken. »Zaposlen pri mestnem podjetju za odvažanje smeti v Kolnu. .. Ga pustiva ležati?« »Počasi,« je opozoril Frammler. »Najvažnejše morava zvedeti od njega! Zakaj se je proti Hirschu sprenevedal?« »Da se je?» »Hm...« Frammler je razmišljal. »Najmanj, kar je, da je dopustil, da so ga zamenjali z Meinersom. Zakaj pravzaprav? Samo tako za šalo? Oglej si ta obraz! Bi ga kdaj koli imel .za Meinersovega?« »Nikoli!« je s prepričanjem dejal, Bennieken. »Spravi ga k sebi,« je ukazal Frammler, »daj že, končno ne bova tu prenočevala.« Bennieken je pograbil Frammlerjev kozarec piva in ga s krepkim zamahom zlil polmrtvemu v obraz. Ta je trznil, se pričel stresati in odprl oči. »In zdaj nama povej, zakaj si se izdajal za Meinersa,« je strogo ukazal Frammler. »Tega pač nisem ...« jez naporom zapel Siegert. »Pri najboljši volji ne vem, kdo je ta Meiners.« »Mislim, da naju skuša nalagati,« je z žalostjo opozoril Frammler. Bennieken je bliskovito zamahnil z desnico v Siegertove prsi, ga pograbil, dvignil in mu prisolii udarec v višini trebuha. »Kaj naj torej povem?« je zajecljal Siegert. »Povedal vam bom vse, kar vem.« Frammler se je priklonil. »Naju dva seveda poznaš?« »Ne...« »In imena kot Schulz, Gisenius in Kerze še nisi slišal nikoli?« »Nikoli...« »Toda ime Hirsch ti je znano? Hirsch ... Direktor hotela »Tri krone«?« »Da ... znano ...« »In zakaj mu nisi povedal, da si Siegert?« »Me ni... vprašal...« • »No torej,« se je oddahnil Bennieken in si v robček brisal roki. »Zakaj ne takoj?« »Postrežba!« je dobre volje zaklical Frammler. »Rundo dvojnega brinjevca z malim svetlim! Vsi smo si zaslužili dober požirek.« 2e je prišel krčmar in nalival pivo. Vtem je zagledal potolčenega Siegerta. »Je gospod morda padel?« "■Natanko tako,« je odvrnil Frammler. "Spotaknil se je in padel. Je bilo tako, Siegert, ali imam prav?« lova riši 55 "Da, tako ‘je bilo,« je vdano povedal Siegert. »Siegert, ti nisi slab človek,« je čustveno povedal Frammler, »samo včasih izgubiš ravnotežje in padeš. Toda midva sva človekoljuba ... Te bova že naučila, kako se človek obdrži pokonci. Končno ne bi bil prvi, ki sva mu pripomogla k boljši vzgoji.« Bilo je golo naključje, da se je Bennieken mlajši poslužil enakega načina zvonjenja kot Karl Schulz, kadar je pozabil stanovanjske ključe: dvakrat na dolgo. Eva je stala pomanjkljivo oblečena v svoji sobi. Delo v hiši je končala, krompir je vrel na štedilniku. Napočil je čas preoblačenja. Čez četrt ure bi naj prišel Karl k večerji. Toda videti je bilo, da se je danes vrnil prej, kot sta se domenila. Povsem njegov način zvenenja. Eva Je smuknila v kopalni plašč, si omotala pas v površen vozel, stekla k vratom in jih odprla. "Gromska strela!« Bennieken mlajši 3e občudujoče strmel v presenečenje in se prerinil mimo dekleta, ki je ostalo brez besed, v predsobo. »Kdo ste?« je zajecljala Eva. »Mislila sem... Saj ne morete kar tako enostavno...« "Morem!« Bennieken mlajši ji je vzel roko s kljuke in zaprl vrata. "Jaz sem Bennieken. Kje pa je Schulz, ta stari vojščak?« "Mojega brata ni doma« "Vi ste torej njegova sestra. Sem že nekoč slišal, da živite. Bolj sem si predstavljal ženski primerek Schulza, njegov letnik, njegovo postavo: bolj široko kot dolgo. T°" da to tukaj...« Po zraku je narisal ženske obline in se zastrmel v izrez kopalnega plašča. Kdo pije in kdo plača? Problem je star, da ga mati Apolonija že ne pripo-feduje več tako pogosto kot Pred leti. Na šport se sicer ta mati Apolonija ne razume kaj prida, o gradnji športnih objektov pa vendarle ve dosti povedati. Kadar potlej govoriva o Napakah, ki nastajajo v zve-z) z gradnjami športnih objektov, tedaj mi mati Apolonija prain: »Da, da, saj sem ti pravila, sinko. Nič dobrega ne bo iz vsega tega. Gradijo takole eno leto, mi-ne jih pet, pa stvar še ni tiotova, med tem je že desetletje proč in tedaj ugoto-Pijo, da tisti stadion, ki so 90 vse doslej gradili (in ga morda še niti ne dogradili), Pravzaprav ne odgovarja več. Da je zastarel. Ali kot Pravi mati Apolonija — za-nič. Potlej mi še pove primer iz Kranja in me takoj Potolaži, češ, saj tam vedo, da niso osamljeni, da je njihov primer pravzaprav mrno nadaljevanje v vrsti Nepravilnosti, ki se pri nas dogajajo, kadar pač sem pa Va gradimo športne objekte. »Povem ti, še stopila nisem na tisti novi stadion p Kranju, ko mi pravijo: Kič ne bo mati Apolonija, Igrišča so neuporabna. Komisij a, da je tako ugotovila.« »Pa se kaj razburjajo v Kranju?« vprašam mati Apolonijo. »Kaj bi se razburjali? Koga pa naj primejo za vse te nepravilnosti? Mar projektante? Ni Oovora. Naj zdaj za vse te nepravilnosti krivijo gradbince?« , »Ne lomite ga. mati Apo-l°nija! Ne bodite vendar smešni. Pustimo vendar v miru vse te projektante pa Gradbince in morda še ko-9®, saj bo vse te nepravilnosti tako plačala družba.« »Ja, družba, saj to smo Nendar mi. Vsi mi,« se čudi mati Apolonija, ki vsega tetin ne razume docela. »Pa kaj bi,« jo tolažim. *saj ta družba je vendar mko dobra in potrpežljiva. Kaj zato, če imajo Kranj-titi-ni lep nov stadion (na °ko seveda) in če so ponosni nun j. Kot kaže, ga bodo lmeli le za gledanje in mor-dn ga bodo komu tudi ponosno p0kazali, češ, poglej-e, kaj imamo. Ali imate pri ®0s kaj podobnega? Kaj za-°> če bodo Kranjčani-nogo-metaši in rokometaši igrali rn ze igrajo) tekme na sta->enh odsluženem igrišču on-j’’aJ Save. Glavno je, da fmai° na drugem bregu lep Predvsem moderen) sta-5r)°n» lepa igrišča, za katera ' Ugotovili, da so za zdaj tivzaprav še neuporabna.« Mati Apolonija pa vsega( . 9® ne razume. Zato vpra-' n' »Praviš, da bo vse te pravilnosti in malomar-£sti plačala družba? Vse e,« pravim. rn l aj Se rnati Apolonija pburi. Rdeča postane v H*az in z rokami krili. »Bi lom t*c^a tem projektan-P1,« pravi na moč jezno, porabila bi jih za hlače nr-?radbince, in bog mi je step’ ne bi prišli dobro rrp.tivzaprav mi je žal, da (i ” Apolonija nima te mo-b' Zal mi je, ker besed ne btf.rnogla uresničiti. Pa bi P-Potrebni ti gradbinci in j^lektanti... ne samo ti, da h-a •? nirmi še kdo drug, in .} jih zagrabili za hlače iz-Prn za te nepravilnosti roznili žene. i ; ■ WM ime : ; ■ f,/. Bi ■iisii nsiiHa mm e si ogledamo statistiko nesreč pri nas, bomo M ’ opazili, da so po Štern vilu na prvem mestu 'S. j prometne nesreče, ta-ko| za njimi pa — utopitve. Vsaka tretja smrtna nesreča nastane zaradi neznanja plavanja, zaradi »plavalne nepismenosti«. Ce razen tega tudi vemo, da utone pri nas vsako leto povprečno tisoč ljudi in da predstavlja voda trinajstim milijonom naših državljanov še dandanes smrtno nevaren element (namesto prijetnega osvežila in vira radosti), potem nas obseg sedemletne plavalne akcije res ne sme čuditi. Letošnja kopalna sezona je danes tako rekoč že za nami. Kar je bilo, je bilo — kar smo napravili, smo napravili. Sedaj lahko delamo samo še obračun. Zanesljivih podatkov seveda še ni. Za to smo še malce prezgodnji. Na voljo pa so že nekateri rezultati, ki dajo vedeti, da so številne odgovorne organizacije in zveze Zadovoljivo pristopile k reševanju vprašanja »plavalne nepismenosti«. Sicer pa, poglejmo, kaj pravijo o tem ljudje na terenu: PLAVALNA ZVEZA SLOVENIJE, FRANEK TREFALT Kot vsako leto, je organizirala naša zveza tudi v letošnjih poletnih mesecih začetniške tečaje za neplavalce. Vsakega tečaja — priredili smo jih 16 — se je povprečno udeležilo 80 mladih ljudi, ki dotlej še niso imeli priložnosti seznaniti se s plavalno abecedo. Razen teh tečajev je letos organiziral plavalni klub Ilirija še dva tečaja za starejše neplavalce in poseben tečaj za delavsko mladino. Zanimivo je, da je bil pri starejših ljudeh razmeroma skromen odziv na vabilo za poučevanje plavanja, medtem ko je vladalo pri mladini precejšnje zanimanje za plavalno akcijo, saj je bilo v slehernem tečaju najmanj po 40 mladih ljudi. Točnih podatkov o končnih rezultatih akcije še ni, vendar menim, da se je naučilo plavanja vsaj štiri petine tečajnikov. Poudariti moram, da pomeni letošnje leto komaj pripravo za delo v naslednjih šestih letih, saj se je letos pričelo vse skupaj zares malce pozno. V načrtu je, da bomo izdali že pred začetkom naslednje plavalne sezone brošuro z vsemi napotki za poučevanje neplavalcev ter gradnjo najpreprostejših kopališč na rekah, jezerih in potokih. Dalje imamo v načrtu, da bomo v prihodnje vsako leto priredili dva tečaja za plavalne inštruktorje. Tečajnike bi črpali iz vrst učitelj iščnikov-absolven-tov. Vsak tečaj naj bi imel približno po 40 ljudi. Ker na zvezi menimo, da je ključni problem plavalne nepismenosti v pomanjkanju strokovnih kadrov, smo se tudi ogreli za pravkar omenjeno akcijo. Seveda pa je vprašanje, koliko bodo pozneje pripravljene razne kolonije, kampi, počitniški domovi, kopališča, turistična društva in drugi te ljudi nastaviti in za njihovo delo tudi plačati. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, SEKRETARKA MARTA BIZJAK Plavalna akcija se,je pričela malce pozno in temu primerni so tudi rezultati. Ko smo zvedeli zanjo, smo takoj razložili v svojem glasilu njen smoter ter sporočili vsem organizacijam in zvezam, ki imajo v poletnih mesecih opravka z mladino, naj poskrbe za organiziran plavalni pouk. Preko svojih okrajnih in občinskih zvez smo tudi posredovali inštruktorje, tako da so imeli v letošnjem poletju res vsi pionirji na letovanjih možnost, da se nauče plavanja. Točnih podatkov o rezultatih še nimamo. Vemo pa, da je v letošnjih poletnih mesecih letovalo približno 28 tisoč pionirjev. Iz mariborskega okraja se je na primer udeležilo kolonij več kot 4 tisoč otrok, od tega 500 neplavalcev, in komaj 12 se jih je vrnilo domov, ne da bi se naučili plavati. Vsekakor zadovoljiv uspeh, mar ne? Kot poseben ukrep za naš doprinos k letošnji plavalni akciji smo imeli v načrtu seminar za vodilne ljudi po kolonijah, na katerem bi bil velik poudarek na metodiki poučevanja plavanja. Predvideni seminar pa je zarfidi tragedije v Skopju za letos propadel, tako da smo ga bili prisiljeni preložiti na prihodnje leto. ObZTK RADOVLJICA, ALEKS ČEBULJ Ker sem sekretar na tukajšnji zvezi komaj nekaj dni — doslej smo bili brez profesio- PO PRVIH KORAKIH PLAVALNE AKCIJE ZADOVOLJIV UVOD IN BOLJŠE PERSPEKTIVE nalca — vlada trenutno v poslovanju zveze še vedno nered. Potrebno bo še nekaj dni, da bomo na tekočem. Glede plavalne akcije je napravila komisija za plavanje pri zvezi meseca junija razpis, v katerem poziva za telesnokulturne organizacije, turistična društva in druge družbene organizacije, da skušajo organizirati za vse neplavalce, neglede na starost, kratke plavalne tečaje. Odziv na razpis ni bil najboljši. Plavalne tečaje so organizirali na Bledu ter tu v Radovljici, medtem ko za Kropo, Lesce, Bohinj in Begunje še nisem prejel nobenega poročila, oziroma ne vem, da bi priredili takšne tečaje za neplavalce. V našem kraju je približno 40 odstotkov otrok neplavalcev. To vem iz statistik, ki sem jih delal na tukajšnji šoli. V letošnji tečaj za pouk plavanja se je prijavilo 80 ljudi. Imeli smo pet inštruktorjev, ki so delali na bazenu od 3 do 4 ure dnevno. Sam sem prevzel 16 neplavalcev in moram povedati, da so v nekaj dneh že vsi plavali. Celotna akcija je trajala ' pet do sedem dni in povsem uspela, saj se le redki posamezniki niso priučili plavalne abecede. Zanesljivih podatkov še nimam. Gotovo ima levji dežel za tolikšen uspeh tečajev individualno delo z ljudi, na katerem je slonel ves naš pouk. Vem, da je pomenila letošnja kopalna sezona le uvod v sedemletno plavalno akcijo, ven- dar sem prepričan, da bi se dalo z malce več dobre volje in razumevanja napraviti še mnogo več. V mislih nimam samo krajev, kot so Kropa, Bohinj in Lesce, temveč tudi Radovljico z njeno bližnjo okolico. Komisija za plavanje pri zvezi je imela na primer dve seji, vendar je bilo tam govora le o pionirskem gorenjskem prvenstvu. V načrtu pa »je, da bomo takoj na pomlad organizirali seminar za plavalne inštruktorje, da bomo prihodnjo sezono imeli na voljo potreben strokovni kader. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE BLED, PREDSEDNIK PETER NUK Zveza prijateljev mladine Bled je v letošnjih počitnicah organizirala štirinajstdnevno kolonijo v Piranu, kjer je letovalo 120 naših otrok. Nekaj jih je bilo še iz Bistrice in Radovljice. Tudi sam sem bil v Piranu — kot upravnik kolonije. Ob prihodu smo ugotovili, da je v naših vrstah 36 neplavalcev. Takoj smo vse otroke razdelili po skupinah, glede na veščine v vodi, ter potlej vsak dan prebili precej ur na morju, kjer šmo posvečali seveda največjo pozornost prav učenju plavanja. Pri tem se je izredno izkazala tovarišica Leševičeva, učiteljica telovadbe na blejski osemletki, pa tudi tamkajšnji osmošolci, ki so pomagali pri delu z mladino, zaslužijo vso pohvalo. Opazil sem, da je imelo precej otrok nekak odpor do vode, oziroma da se so je bali. Najbolj spretni in neustrašeni so seveda kmalu splavali, nekateri že po treh, štirih dneh. Tisti pa, ki jim je bila voda najbolj tuja, so splavali šele nekaj dni pred koncem kolonije. Sicer pa, od 36 neplavalcev se nihče ni vrnil domov, ne da bi se znal držati na vodi. Zadnji dan kolonije smo priredili celo tekmovanje ... Menim, da so razna letovanja, taborjenjaNoziroma kolonije ob vodi najboljša priložnost, da seznanimo otroke z mikavnostjo vodnih športov. Razumljivo, v prvi vrsti s plavanjem. Če je ta oblika združena še z razmeroma nizkimi izdatki, potem je še toliko bolj privlačna. Za naše letošnje štirinajstdnevno letovanje v Piranu so prispevali starši po 5 tisoč dinarjev za otroka, Zveza prijateljev mladine pa po dva tisočaka,-Seveda je bil prav zaradi neprevelikih izdatkov odziv otrok v kolonijo precej večji, kot pa smo jih mogli sprejeti. BLEJSKA OSEMLETKA, TELESNOVZGOJNI PEDAGOG ALBIN ZAVRŠNIK Akcija »spraviti z dnevnega reda plavalno nepismenost« za Bled ni nova. Že vrsto let prirejamo na jezeru skozi vso plavalno sezono v sodelovanju šole in Partizana organizirano plavanje, združeno s poukom za neplavalce. Uspeh ne izostane, saj že več let ugotavljamo, da je na primer na naši osemletki od 5. do 8. razreda komaj vsak deseti učenec neplavalec, medtem ko znajo po končanem šolanju plavati prav vsi, lahko rečem, brez izjeme. Letos smo imeli precejšnje težave s kopališčem, saj je tukajšnje turistično društvo zahtevalo za vstopnino naših otrok na kopališče tolikšna sredstva, da jih naša šola ni zmogla. Tako smo bili primorani sklicati sestanek s SZDL, Zvezo prijateljev mladine, Partizanom, da bi rešili problem kopanja in plavanja šoloobveznih otrok na Bledu — vendar brez uspeha. Turistično društvo pravi, da bi šlo vsako znižanje vstopnin na kopališču na račun plač njihovih uslužbencev. Sedaj delamo načrte, da bi si sami zgradili dostop do vode pred Zako in tako omogočili blejski mladini nekakšno organizirano kopanje, združeno s plavalnim poukom. Ob koncu naj še povem, da s prvimi dnevi v septembru pri nas še ni zaključena plavalna sezona, saj imamo v okviru šole plavanje tudi v zaprtem bazenu v »Toplicah«, kjer se nauči plavanja marsikateri naš učenec. Direktor »Toplic« ima za naše potrebe veliko razumevanje in nam gre v tem pogledu rad na roko. * Torej, nikakor ne moremo trditi, da je ostala za letos plavalna akcija samo na papirju, kot to govorijo nekateri. Res pa je, da smo pričeli vsi skupaj s pripravami za akcijo malce pozno, da smo začetek kopalne sezone krepko zamudili. Vendar, kljub vsemu smo »krst« dobro prestali in kar je še bolj pomembno, perspektive za v prihodnje so močno spodbudne ... A. ULAGA Aktivnost štorskih železarjev Komisija za rekreacijo pri Sindikalni, podružnici Železarne v Štorah, je tudi letos poskrbela za športno rekreacijo članov kolektiva. -S pomočjo referenta za rekreacijo pri podjetju in športnih organizacij v Štorah, je priredila medobrat-na športna tekmovanja v šahu, streljanju, kegljanju, rokometu, namiznem tenisu, atletiki m nogometu. Tekmovanja, ki^ se „3 je doslej udeležilo že 280 članov kolektiva, bodo trajala skozi vse leto. J- M- ♦ |\V\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\XXXVV^VV^^^^ 10. komuna NOVA GORICA Revija gospodarskih dosežkov v novogoriški komuni komuna VELENJE' komuna IDRIJA 3. komuna JESENICE 4. komuna KRANJ 5. komuna KAMNIK 6. komuna SEŽANA - 7. komuna NOVO MESTO 8. kc-muna SEVNICA 9. komuna LOGATEC Napredek na slehernem koraku Dvajset |et je minilo odtlej, ko je kapitulirala fašistična Italija in so se vsi domoljubi složno postavili v bran proti sovragu na goriški fronti • Primorsko ljudstvo je tedaj množično odhajalo v partizane in volilo svoje narodnoosvobodilne odbore kot prve organe ljudske oblasti • Odtlej je minilo dvajset let • Dvajset let bojev za svobodltev izpod tujega jarma in za osvoboditev iz gospodarske zaostalosti • Starejše in mlade generacije zdaj z ramo ob rami izgrajujejo gospodarstvo in si ustvarjajo temelje za lepšo prihodnost • Prvi sadovi tega prizadevanja so obrodili: dogaja se, da marsikatero do nedavna še majhno obrtniško podjetje postaja industrija ® Pred dvema letoma še neznatna tovarna avtoeiektrike »Iskra« Šempeter že prerašča renomirane industrije, kot so Tovarno, pohištva Nova Gorica in druge ter se po doseženem in planiranem brutoproduktu že kosa z doslej nedoseženo velikanko — Tovarno cementa in salonita v Anhovem • Na Biljenskih gričih nastaja kmetijski veleobrat, ki bo do leta 1970 dajal stotine vagonov gfozdja, breskev in hrušk • Arhitekti in projektanti SGP »Gorica« iri Projekt biroja ustvarjajo podobo novogoriškega mesta in drugih središč v komuni ter spreminjajo nekdaj nenaseljene komplekse v prijetno urejena in z javnimi objekti ter naprav&tni bogata bivališča • Velik napredek so zabeležili tudi promet, obrt, komunalna dejavnost, šolstvo in zdravstvo • Vse gospodarske ir, negospodarske organizacije ter ustanove pa prav ta čas pripravljajo programe sedemletnega perspektivnega razvoja, ki jih bo v kratkem proučila in o njih razpravljala občinska skupščina • V že izdelanih programih sedemletnega razvoja je vidna težnja po nadaljnji širitvi kapacitet zlasti v kemični industriji, industriji gradbenega materiala, proizvodnji avtoeiektričnega pribora, prometu, kmetijstvu in storitveni obrti • Občinski praznik novogoriške komune torej poteka ne le v mislih na boljšo sedanjost, marveč predvsem v znamenju načrtov za prihodnost. Tako ljudje na Goriškem brišejo meje prostoru in času. Herojska preteklost, katere se na praznik spominjajo, sega prek sedanjosti v obetajočo prihodnost ® Vmes so sadovi opravljenega dela, na katere je misel prijetna in zadoščujoča. PRIRODNE KARAKTERISTIKE Novogoriška komuna obsega Goriška Brda, del Posočja, Banjško in Trnovsko planoto, zahodni del Vipavske doline in del Krasa. Ta predel je jedro Posočja in Goriške sploh ter naravno zaledje mesta Gorica, ki je po drugi svetovni vojni pripadlo Italiji, Na območju gorjške komune, se stiskata Soška in Vipavska dolina, ki cd tod prehajata v Goriško in dalje v Furlansko nižino. Relief"površir ne komune je gričevnato ravninski, razen Banjške in Trnovske planote ter deloma Krasa. Tu prevladuje zmerno toplo podnebje, na katerega vpliva mediteranska klima. Območje - občine obsega 60:441 ha, površin. Na njem živi po zadnjem popisu 46.843 ljudi. S kmetijstvom se ukvarja 34 % vsega prebivalstva, z drugimi gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi pa 66 %. kmečko prebival-' stvo se povprečno letno zmanjšuje za 1 %. Aktivnega prebivalstva je bilo po zadnjem popisu 51 %, vzdrževanega pa 49 %, GOSPODARSKI RAZVOJ Mirovna pogodba s sosednjo državo je presekala to*"zaokroženo gospodarsko celoto na dvoje; na eni strani je ostalo zgoščeno mestno prebivalstvo s sorazmerno razvito industrijo, na drugi strani pa obširno in bpgato agrarno zaledje brez mestnega centra. Nastala sprememba je narekovala gradnjo novega centra za to področje — Nove Gorice in industrijskih objektov, ki naj bi zaposlili delavce, ki so prej delali onstran meje. Skoraj vsa industrija, razen industrije gradbenega materiala, je bila zgrajena po priključitvi k Jugoslaviji. Za hitrejši.razvoj gospodarstva je bilo. v zadnjih letih investiranih nad 12 milijard dinarjev. Približno polo-. vico vloženih sredstev je bilo potrošenih v industriji; za modernizacijo in rekonstrukcijo Tovarne cementa in salonita Anhovo, Tovarne pohištva Nova Gorica, Solkanske industrije apna ter podjetij. »Gostol«, Vozila »Gorica«, »Istok« Miren in Tovarne čevljev »Jadran« Miren. Nadalje je bila zgrajena in razširjena Tovarna avtoeiektričnega pribora »Iskra« Nova Gorica, tako da danes industrija ustvarja 6,8 milijona dinarjev narodnega dohodka, oziroma je soudeležena v skupnem dohodku s 47 %. /.Podobne uspehe so dosegle tudi druge gospodarske dejavnosti kakor kmetijstvo, gradbeništvo, promet itd. Kljub tolikšni rasti in razvoju gospodarstva v zadnjih letih pa novogoriška komuna še vedno spada med gospodarsko manj razvite občine v Sloveniji. Leta 1962 je znašal narodni dohodek na prebivalca v komuni 269.000 din, v SR Sloveniji pa 346.400 din. Čeprav še niso izdelane splošne zamisli o nadaljnjem gospodarskem razvoju, je moč napovedati, da bo ta razvoj temeljil na nadaljnji razširitvi sedanjih industrijskih objektov in graditvi novih obratov, ki naj bi dopolnjevali sedanji asortiment proizvodnje. Med industrijskimi panogami naj bi industrija gradbenega materiala še nadalje obdržala vodilno vlogo zaradi odlične surovinske osnove. Zgraditi bi bilo treba tudi večji kemični obrat za predelavo žganega apna. Ugodni prirodni pogoji za pridelovanje zelenjave in povrtnin ter sadja narekujejo tudi gradnjo večjega objekta za predelavo in konzerviranje le-teh. Z nedavno rekonstrukcijo so bile povečane zmogljivosti tovarna pohištva »Nova Gorica« v prihodnje pa bo treba kapacitete še izpopolniti in proizvodnjo modernizirati. Zelo hiter razvoj bč> doživela kovinska industrija. V podjetjih »Gostol« in »Vozila« Gorica bi lahko s pritegnitvijo širokega kroga kooperantov nadalje razvijali kapacitete in specializirali proizvodnjo. Po svojem obsegu in značaju bo postala tovarna avtoeiektrike »Iskra« Nova Gorica najmočnejši industrijski objekt na področju komune. Tovarna bo v prihodnosti zaposlovala 1000 ljudi in letno proizvajala za okrog 10 milijard din vrednosti avtoeiektričnega materiala. V kmetijstvu bo treba preiti na večjo specializacijo kmetijske proizvodnje (sadjarstva, vinogradništva in proizvodnje zelenjave in povrtnin ter živinoreje) in pritegniti v kooperacijo činiveč zasebnih proizvajalcev. Nadaljnji razvoj terciarnih' dejavnosti pa naj bi dopolnjeval razvoj industrije in kmetijstva. MALOOBMEJNI PROMET Od sklenitve Videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu pa do danes je prekoračilo mejo že več milijonov imetnikov prepustnic, kar kaže na izredno odprtost meje na tem področju. Samo v zadnjih petih letih je število prestopov naših in italijanskih državljanov doseglo okrog 6 milijonov samo na območju novogoriške občine. Povečan maloobmejni promet je mnogo prispeval k živahnemu razvoju turizma. Devizni dotok od maloobmejnega prometa se je v prvem ob- polletju letos, z ozirom na isto dobje lani, povečal za 70 %. Območje občine se razteza na ozemlju, ki je s turističnega vidika izredno pomembno. Tranzitni značaj tega območja in maloobmejni promet s sosednjo državo dajeta izredne možnosti za nadaljnji razvoj izletniškega turizma. -S povečanim izletniškim turizmom, zlasti iz sosednje Italije, je pričakovati, da se bo obseg turističnih storitev v prihodnje še povečal. Za hitrejši in uspešnejši razvoj turizma je treba usposobiti nekatere objekte, ki že sami po sebi pomenijo turistično atrakcijo, kakor so Kromberški grad in grad v Braniku. Na Skalnico pa naj bi ^gradili žičnico in adaptirali obstoječe prostore, v hotel. Z asfaltiranjem ceste Nova Gorica—Lokve se bodo nadalje izboljšali pogoji za razvoj stacionarnega turizma na Lokvah. IZGRADNJA NOVE GORICE Nenaravna meja je bila vzrok, da smo takoj po priključitvi začeli graditi Novo Gorico kot gospodarsko kulturno središče širše Goriške. Gradnja je v začetku potekala brez izdelanega, širše zasnovanega urbanističnega načrta. Tako nenačrtna gradnja novega mesta, je pri nadaljnjem razvoju povzročila številne težave. Komunalnih naprav niso gradili vzporedno s stanovanjskimi objekti. Po prvptnem urbanističnem načrtu naj bi Nova Gorica štela 15.000 prebivalcev. Toda sedaj . so urbanistični načrt razširjali in ga priredili" za mesto okrog 25.000 do 30.000 prebivalcev. Hkrati s tem proučujejo tudi možnost graditve novih industrijskih objektov v predmestju. S tem bi zagotovili zaposlitev prirastka mestnemu prebivalstvu. Izredno hiter razvoj mesta je v zadnjih dveh letih povzročal številne komunalne probleme. Predvsem manjka kompleksna ureditev kanalizacije v Novi Gorici in Šempetru. Dosedanja, začasno speljana kanalizacija po potoku Koren v sosednjo državo ni v skladu z "mednarodnimi pravili. Ta problem zahteva takojšnjo in ustrezno rešitev. Izdelani so urbanistični načrti in vse priprave za kompleksno ureditev kanalizacije v Novi Gorici in Šempetra. Načrt predvideva usmeritev kanalizacije po posebnem kanalu v Šempeter in Spomenik prvemu slovenskemu letalcu v Novi Gorici postavitev 1 čistilnih naprav v začetku Vrtojbe. Sredstva za komunalne naprave ne zadoščajo, letno bi jih potrebovali*okrog 180 do 200 milijonov.. Lani je znašal komunalni prispevek okrog 90 milijonov. STANOVANJSKA GRADNJA Stanovanjska izgradnja se je posebno razživela v zadnjih letih. V petih letih je bilo zgrajenih okr°^ 1116 stanovanj v skupni vredn°s. 2,8 milijarde din. Večina stanov^ je bila zgrajenih v Novi Gorici. P. tos računajo na dograditev nadriJ njih 322 stanovanj in je za to nad* njenih 870 milijonov din. Če bi 11 teli omiliti stanovanjsko stisko v n slednjih letih, bi morali letno diti okrog 500 stanovanj. Pogled na Novo Gorico, Sočo, solkanski most, Kostanjevico in Gorico --------„-------......--- Hilli na cementa in NITA ANHOVO SALO- ■ DELO, Bodočnost in Rekreacija v ;Ustrtja gradbenega materiala letošnjem prvem polletju do-lv Pomembne proizvodne uspehe, i .rPs cementa in salonita Anho-16 fizični „iS . ---- obseg proizvodnje v 6nem obdobju povečala za C. m tako izpolnila letni proiz-W P^an z 51 %. Proizvodnjo ce-je'tovarna povečala za 15%, Jfet , ■ pa cef° za 29 % — tako iil.av'[.ia poročevalec občinske skupil j® Nova Gorica o Tov.arni cemen- K * un OVMln "v T A v, V, 1 — Z-. 1 - 1> M r, , • ala polletne proizvodne Ičk'%6 industrije gradbenega ma-la v novogoriški občini. Navedene ugotovitve smo nato t „ - z izvlečki iz polletnega „cijaa tovarne v Anhovem, iz kale razvidno, da je od planira- li “tac Jih kijtoe proizvodnje 170.000 ton ce- !>i? * hita v letošnjem prvem polletju kolektiv Tovarne cementa in Snedel 81.380 ton,*ali 47,87 % dtl tesane celoletne proizvodnje, 6,8 V°n- saf°nifa Pa je izdelal 1 3,7 milijona tovarniških m*, Iznese 54,89 % celoletne planske tjC® Prvi pogled zbode v oči so-ern° nizka polletna proizvodnja ki kvari tudi povprečje četi L6 Proizvodnje v prvem polletju, Si bilo lahko višje od doseženih ie J' Vendar je treba upoštevati, da letošnja planska zadolžitev tako v tj Zv°dnji cementa kot tudi saloni-ki i^tao višja od lanskoletne in da ijj R zaradi letošnje ostre zime in tJ®1 izrazito sezonskega značaja W~?0dnje cementa izpad proiz-sPoznatno večji, če kolektiv titlJ^čano proizvodnjo zlasti v spo-Sijj aPsltih mesecih ne bi nadome-hjv.postankov, ki jih je povzročila a zlasti v februarju. tesba je opisane zastoje kolektiv v j|,u.ci nadomestil z večanjem pro-kov nosti dela, je videti iz podat-Jii)j 0 proizvodnosti dela, izračunala osnovi delitve vrednosti prošnje z efektivnimi delovnimi 5hw Rar, je nedvomno mnogo reto v*s* pokazitelj za opravljeno de-Pa izračun, ki ga dobimo, če V«l° vrednost proizvodnje s števi-ZaPosfenih. Prvi, realnejši izra-tiv Namreč kaže, da se je produk-lsK°st dela v letošnjem prvem pol-t><5 Z- ozirom na isto obdobje lani, 'Va,a za 21,46 %, upoštevajoč iste ki so veljale lani. Dvig prožnosti dela je bil dosežen kljub ‘0;-h erno neugodni strukturi de-ae sile. “Videni razvoj 1964—1970 V LETIH »i^tanovitno pomanjkanje salonit-t)5 Plošč tako na domačem kot tudi %ž^nanjih trgih terja povečanje h tujega obsega proizvodnje plošč ■00 ton, oziroma za 27 %. Po-h “.Pje proizvodnje salonitnih cevi Nrpu narekujejo čedalje večje % e°e domačega trga po vodovod-tg ’ kanalizacijskih ceveh in ceveh fbiakanje, kot tudi povpraševa-l^JPozemskih kupcev po tovrstnih 0ta jka in kupne moči v Sloveniji v4Wla od 200 na 300 kg na prebi- 'V* ® čimer se bo šele približala ravni potrošnje v srednje % deželah (visoko razvite de-r°$ijo letno 500 kg cementa na hjj ^alca). To bi ustrezalo potrošilo,^ °-000 ton cementa na trgu v Voo^il. medtem ko bi preostanek 8« f ton namenili prpdaji v dru->Ublike. ^ A^toomniti velja, da tovarna v *%t1k)Veitl razP°1^8a z izredno kvali-snrovino, laporjem. Raziskane tin Zadostujejo za dvojno seda-apaciteto tovarne. Medtem ko ^ SUrovine za cement še nadalje Notnj6’. pa bo treba za proizvodnjo 'h-0r, n'h izdelkov zaradi nizke pro-1° surovin ustrezne kvalitete ^ količine azbesta uvoziti. aie v Ustrezno povečanje proizvod-x Programiranem obdobju 1964 'Nj,. bo podjetje primorano za na-6? izgradnjo kapacitet investi-6 milijard dinarjev. Med b0 v ^4» bo v navedenem razdobju '6ba Povečanih potreb po surovini .'•‘i toehanizirati kamnolom, zgra-%6t, ,°s za cement in parkirko, s V i odstranili sezonska nihanja, 'l6taVit°ra biti cement odležan, in * vsa pripravljalna dela za Nho Jukcijo salonitnega obrata % Pru8ih, M jih bo treba prav konstruirati. Anhovo Anhovo KULTURNOPOLITIČNA DEJAVNOST IN ŠPORT V sklopu tovarniških organizacij deluje »Svoboda« s svojimi sekcijami, godbo na pihala, pevskim zborom, dramsko sekcijo in bogato knjižnico. Priložnosti za kulturno izživljanje je torej na pretek. Prav tako ugodne možnosti za rekreacijo nudi članom kolektiva športno društvo, v katerega okrilju uspešno delujejo nogometna, odbojkarska, šahovska in strelska jsekcija, balinarska sekcija in fotoklub. Letps 1. septembra so izročili svojemu namenu dyostezno balinišče ter ploščo za ko-talkarski šport, za košarko in ples ter družbeno zabavne prireditve pri Kulturnem domu v Desklah. Prostovoljna dela pri gradnji omenjenega objekta (razen kvalificiranih del) so opravili člani sindikalhe organizacije skupaj s člani LMS. V prihodnosti nameravajo člani kolektiva prav tako s pomočjo mladincev zgraditi še sodobno kegljišče, njihova največja želja pa je v Desklah, prav tako blizu Kulturnega doma, zgraditi nujno potrebni stadion z nogometnim igriščem, ki bi zadovoljil ne le domače nogometaše, marveč vse prijatelje okroglega usnja, ki si žele gledanja nogometnih tekem. Za industrijski kraj, kakršen je Anhovo, takšen stadion prav gotovo ne bi bil razkošje, saj so kraji, ki imajo tovrstne športne objekte in tedaj tudi možnosti prirejanja nogometnih in drugih športnih tekem precej oddaljeni, zaradi česar si je obisk tamošnjih tekem skoroda nemogoče privoščiti. TOVARNA POHIŠTVA NOVA GORICA: NADALJEVANJE REKONSTRUKCIJE — POGOJ ZA VEČJO PRODUKTIVNOST Naključje je hotelo, da smo pa dan našega obiska v Tovarni pohištva Nova Gorica lahko zapisali razveseljivo novico, ki jo zdaj posredujemo javnosti: 10. avgusta letos je kolektiv Tovarne pohištva dosegel proizvodnjo leta 1962 in lanskoletni izvoz. Kdor pozna in spremlja rezultate, ki jih kolektiv Tovarne pohištva dosega že vse letošnje prvo polletje — kljub za 58 % višjim proizvodnim obveznostim z ozirom na minulo leto so v Tovarni pohištva že v začetku leta krepko presegali proizvodni plan in začetni start iz meseca v mesec stopnjevali — tudi ni pričakoval drugega kot tako uspešno nadaljevanje zastavljenega starta. Preko kronista, ki piše pričujoče vrstice, pa se ni moglo upreti skušnjavi, da ne bi o tem izrednem uspehu Tovarne pohištva požrtvovalnemu kolektivu zaželelo delovnim uspehom primerno praznovanje občinskega praznika. Do neke mere so proizvodni uspehi Tovarne pohištva, doseženi v letošnjih prvih sedmih mesecih, tudi ugodna posledica rekonstrukcije obratov v minulem letu. Rezultati bi bili nedvomno še ugodne j šiv če bi rekonstrukcija zajela že nekatere oddelke, ki niso bili obnovljeni, kot na primer oddelek površinske obdelave in oddelek montaže, skladišča, kotlovnica in še nekateri drugi prostori. Podjetje se namreč kljub proizvodnim uspehom, ki jih dosega, spričo obremenjenosti s krediti za rekonstrukcijo znašlo v položaju, ko ni več mogoče povečavati proizvodnje in s tem dohodka z obstoječo mehanizacijo, marveč je zaradi odplačevanja posojil, najetih za dosedanjo rekonstrukcijo, primorano nadaljevati investiranje v rekonstrukcijo, predvsem lakirnice in končne montaže. Analize so namreč pokazale, da je bančne obveznosti moč kriti bodisi z znižanjem materialnih stroškov za 5 %, bodisi z zvišanjem prodajne cene za 12 %, ali, kar bi bilo najugodneje, s povečanjem obsega proizvodnje na nad 4 milijarde, kar je za 66 % več kot predvideva investicijski program. Kolektiv se je odločil za kombinacijo vseh treh variant tem prej, ker nobene izmed njih ni moč posamič realizirati v krajšem času. Prvi varianti — zniževanju materialnih stroškov — je kolektiv Tovarne pohištva v veliki meri zadostil s tem, da je ves uvozni material, ki so ga do leta 1963 v njegovem imenu uvažala eksportna podjetja, začel nabavljati sam. Tako je dosegel „ prihranke na račun provizije, ki so jo bila doslej deležna uvozna podjetja, razen tega pa je pri nabavi dosegel nižje cene. Nadaljnji dvig proizvodnje je nadalje moč uresničiti s skrbnim študijem tehnologije oziroma izboljševanjem organizacije dela, kar pa je spričo očitnega vrhunca, ki je bil letos zabeležen v produktivnosti dela, moč doseči le z nadaljnjo rekonstrukcijo navedenih obratov. Nadaljnja rekonstrukcija bo vsekakor pripomogla, da podjetje ne bo krilo le stroškov proizvodnje, temveč tudi ustvarjalo sredstva za odplačilo anuitet. Po programu perspektivnega razvoja 1963 — 1970 bo tovarna proiz- -vodnjo pohištva povečala za 87 %, vrednost proizvodnje tapetniških izdelkov pa za več kot 120 %. V ta namen bo potrebnih okrog pol milijarde din investicij, predvsem za dokončanje rekonstrukcije oddelkov površinske obdelave, končne montaže in kotlovnice, za nabavo nekaj osnovnih strojev in za zgraditev skladišča za surovine ter za zgraditev prototipne delavnice. Novih obratov podjetje v naslednjem sedemletnem obdobju, ne bo gradilo, pa tudi proizvodni program se ne bo spremenil. Le sortiment pohištva bo prej ko slej odvisen od razvoja potrošnje tega artikla po svetu, tem prej, ker je Tovarna pohištva eden porpembnih jugoslovanskih izvoznikov pohištva. Ožji in trajnejši proizvodni program bo vsekakor moč določiti šele tedaj, ko bo izdelana temeljita analiza razvoja potrošnje pohištva po svetu. Tudi v prihodnje bo tovarna razvijala in spodbujala čim širšo kooperacijo z drugimi podjetji lesnopredelovalne stroke, kot na primer z mizarstvom Trnovo, Čepovan, Branik in podjetjem STIL Koper. Omenjena in še morebitna druga k sodelovanju pritegnjena podjetja bodo izdelovala sestavne dele oziroma kompletne izdelke za dopolnjevanje pohištvenih garnitur. Po vsej verjetnosti pa bo treba kako podjetje pridobiti za izdelovanje manjših serij pohištva. Poglavitni činitelj povečanja produktivnosti bo uvedba sodobne organizacije dela, ažurnost tehnoloških postopkov in organizacija prodaje. Zaradi tega v podjetju razmišljajo o ustanovitvi pohištvenega instituta, ki bi na znanstveni osnovi reševal oblikovanje, interno standardizacijo ter raziskoval konstrukcije in material in opravljal podrobne tehnološko-analitične tržne študije in raziskave. Tovarna pohištva Nova Gorica bo v naslednjem sedemletnem razdobju pospešila obdelavo zahodnoevropskih tržišč in proučila možnosti za razširitev plasmaja svojih izdelkov v deželah Severne Afrike in Bližnjega vzhoda ter v deželah vzhodne Evrope. Poleg tega podjetje predvideva organizacijo lastnih predstavništev v Zahodni Nemčiji, Franciji in Švici in sodelovanje na vseh pomembnejših , mednarodnih sejmih. Tako zastavljeni organizacijski prijemi naj bi omogočili povečanje izvoza pohištva od sedanjih 900.000 na nad 1,5 milijona dolarjev v letu 1970 in povečanje izvoza surovin in tapetniških izdelkov od sedanjih 100.000 na 300.000 dolarjev, pri čemer bi bil izvoz s 75 % usmerjen v zahodnoevropske dežele in ZDA ter s 25 % v dežele Afrike in Bližnjega vzhoda ter države Vzhodne Evrope. V istem času naj bi se prodaja vseh vrst izdelkov Tovarne pohištva na domačem trgu povečala- za nekaj manj kot 100 %. Plasma na domačem trgu bo podjetje pospeševalo z boljšo kvaliteto svojih izdelkov, razširjanjem asortimenta in s pomočjo kooperantov, pri čemer je perspektivno predvidena • razširitev sodelovanja s trgovskim podjetjem »Lesnina« in Slovenijales v Ljubljani ter razširitev lastne prodajne mreže. Za uspešnejši plasma pohištva in drugih izdelkov se bo podjetje posluževalo tudi sodobne reklame in propagande, uvesti pa namerava tudi učinkovito Servisno službo. »ISKRA« ŠEMPETER 20 MILIJARD BRUTO-PRODUKTA V LETU 1970 Proizvodni program tovarne »Iskra« Šempeter je povsem zaokrožen, saj proizvaja izključno avtoelektič-ni pribor, diname, zaganjalnike, napetostne regulatorje, vžigalne tuljave in magnetne vžigalnike za mopede »Tomos«. Četudi proizvaja samo izdelke avtoelektrike, je »Iskra« pomemben kooperator jugoslovanske avtomobilske industrije in, kot kaže, bo v prihodnosti odigral pomembno vlogo tudi kot izvoznik. V sodelovanju s tovarno »Tomos« namreč pripravlja »Iskra« izvoz 30.000 zaganjalnikov za potrebe francoske. avtomobihlske industrije »Citroen«, Prva velika pošiljka zaganjalnikov bo, kolikor bo ugodno sprejeta, odprla možnosti nadaljnje razširitve plasmaja avtoelektrične opreme na inozemskih trgih. Po bruto produktu »Iskra« Šempeter — letos bo dosegla vrednost bruto proizvodnje 4,5 milijarde din — že prekaša večino drugih industrijskih podjetij v goriški občini. Leta 1970, ko bo predvidoma dosegla 20 milijardni brutoprodukt, pa bo »Iskra« največje industrijsko podjetje na Goriškem. Zakasnele dobave opreme in prav tako zakasnel prenos proizvodnje iz Kranja v Šempeter — v skladu s specializacijo tovarn kot enot podjetja »Iskra« — je v letošnjem prvem polletju povzročil nekaj zastojev v proizvodnji. Vendar bo izpad proizvodnje kolektiv nadomestil v drugem polletju, ko bo prispela oprema iz uvoza in se bo nadaljeval prenos proizvodnje avtoelektičnega pribora v tovarno v Šempetru. Interni pokazitelji kažejo, da je vrednost sestavnih delov iz Kranja v celotnem brutoproduktu tovarne v Šempetru udeležen s čedalje manjšim odstotkom. Medtem ko je lani ta delež znašal še 25 %, se je v letošnjem prvem polletju znižal na vsega 8,6 %. Vrednost bruto proizvodnje na zaposlenega se je tako dvignila za malone 150 %. Tovarna pohištva Nova Gorica — brušenje površin v oddelku za površinsko obdelavo Tovarna pohištva Nova Gorica — tapetniški obrat v kovinskem oddelku J ,\\\\\s.\\»\\vx\\\v&\v»\\\ft\\\\\a\\vv,\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\v\\\\\\\\^^^ \m\v\\\\\\\\\\\vx IZVOZ LIVARSKE OPREME »GOSTOL« V ITALIJO »Gostol«, Goriške strojne taverne In livarne se ukvarjajo' s proizvodnjo strojev, Spočetka je podjetje izdelovalo le pekarske stroje, kasneje pa tudi obdelovalne stroje za lesno, industrijo, stroje za živilsko industrijo, oziroma živilsko-gostinsko stroko. V zadnjem času pa se najbolj širi proizvodnja strojev za opremo livarn, ki ima v »Gostolu« že desetletno tradicijo, Zadnje leto so vse razpoložljive razvojne kapacitete podjetja zaposlene pri širitvi sorti-menta tovrstne proizvodnje. Tudi v naslednjem sedemletnem razdobju bo proizvodnja opreme za livarne poglavitna dejavnost podjetja »Gostol«. Peskalne naprave, ki jih nadalje spopolnjujejo, bodo osnova za perspektivni razvoj. Prihodnje leto bo podjetje dalo na trg 5 novih izvedb tovrstnih naprav, poleg dosedanjih treh standardnih. Se letos bodo začeli proizvajati 2 različna tipa peskometov, medtem ko bodo prihodnje leto izdelali kompletno pripravo peska za livarne. Prihodnje letoi bodo v »Gostolu« mehanizirali livarniški obrat z opremo lastne proizvodnje. Tako bo livarna nekakšen eksperimentalni obrat, v katerem bodo preizkušali in po potrebi spopolnjevali doma proizvedeno opremo in jo usposobljali za prodajo na domačem trgu in za izvoz. Kapacitete livarne se bodo po mehanizaciji povečale od dosedanjih 1000 ton na 3000 ton odlitkov v letu 1964. Letos je »Gostol« prvikrat prodrl na zunanji trg. V Italijo je za 12 milijonov lir prodal dve peskalni napravi. Eno od teh je »Gostol« razstavljal na letošnjem velesejmu v Milanu. V Bolgarijo in Afriko pa je izvozil obdelovalne stroje za lesno industrijo. Skupna vrednost izvoza znaša 40 milijonov dinarjev. UGODNE PERSPEKTIVE PODJETJA »POLIGALANT« Ustanovljen decembra 1956, je »Poligalant«, industrijsko podjetje za predelavo plastičnih mas v Volčji dragi sprva izdeloval le konfekcijo iz polivinila. Kasneje, po preselitvi v nove prostore, je svojo proizvodnjo podjetje usmerilo v štiri grupe: izdelavo polietilenske embalaže z brizganjem, izdelavo tehničnih artiklov, predelavo trdega polivinila v razne vrste ventilatorjev in za oblaganje zob za potrebe protetike. z-Konec avgusta letos je ^Poliga-lant« dosegel raven lanskoletne proizvodnje in vse kaže, da bo letni proizvodni plan prekoračil za 20 % ter dosegel vrednost nad 300 milijonov dinarjev bruto proizvodnje. »Gostol« — montiranje čistilnih strojev za livarne »Poligalant« — obdelava umetnih plastičnih zob V naslednjem sedemletnem razdobju bo podjetje zlasti razvijalo zobni oddelek, tako da bo v celoti zadovoljilo potrebe -trga po akrilat-nih zobeh. Sestavljen pa je tudi že elaborat za razvoj predelave plastičnih mas za potrebe gradbeništva in kmetijstva. Po rekonstrukciji, ki jo bo podjetje izvedlo deloma z lastnimi, a deloma z družbenimi sredstvi, se bo leta 1970 vrednost bruto proizvoda povečala na 1,7 milijarde din, kar je nedvomno velik uspeh, če upoštevamo, da je vrednost bruto proizvodnje podjetja »Poligalant« v letu 1957 znašala komaj 40 milijonov din. DOSTAVNI FICKO POLEG CISTERN — VELIKANK Osnovna dejavnost podjetja »Vozila« Nova Gorica je proizvodnja tovornih prikolic in transportnih cistern za vse tekočine in pline. »Vozila« zaposlujejo danes okrog 260 ljudi. Od leta 1961 dalje se proizvodne kapacitete letno povečujejo za 70 %, tako da bo letos po vsej priliki podjetje preseglo realizacijo v vrednosti l milijarde dinarjev. Organsko zraslo iz potreb trga, podjetje namerava povečati zlasti kapacitete v proizvodnji prikolic in usvojiti proizvodnjo vseh sestavnih elementov, ki so deloma že usvojeni, pa jih je podjetje zaradi premajhnih kapacitet primorano še uvažati, Mednje sodijo krmilne oso-vine, križna pesta, platišča in razni podvozni elementi, namenjeni za gradnjo specialnih prikolic, po ka- terih je povpraševanje izredno veliko tako doma kot v inozemstvu. Kot posebnost bodoče proizvodnje velja poudariti kooperacijo s tovarno avtomobilov »Zastava« v izdelovanju malega dostavnega vozila »Zastava 750« z nosilnostjo 450 do 500 kg. Novi dostavni avto je izredno stabilen - in ga bodo »Vozila« izdelovala v treh konstrukcijskih verzijah kot klasično dostavno vozilo, kot turistični avtobus ali taksi in kot ambulantni voz. Nadaljnja novost v programu »Vozil« sta avtoeisterna za prevoz tekočih plinov propan-butan kot prvo vozilo te vrste, izdelano v Jugoslaviji, in cisterna za prevoz mleka, ki jo »Vozila« konstruirajo v sodelovanju z Mlekarskim inštitutom v Beogradu. BOMBAŽNE TISKANE TKANINE IZ VOLČJE DRAGE Leta 1957 je v Volčji dragi s starimi generalno popravljenimi tkalskimi stroji začela obratovati Tekstilna tovarna Okroglica. Delovni kolektiv, ki danes šteje 85 članov, je v šestih letih svojega obstoja tako razvil svojo dejavnost in izboljšal kvaliteto tkanin, da ne more sproti zadovoljiti vseh kupcev, oziroma realizirati številnih naročil. Povečane možnosti plasmaja artiklov — tekstilna tovarna Okroglica v Volčji dragi izdeluje večidel tiskane boffl' bažne tkanine, predvsem kuhinj sk® 1 zavese in brisače — so kolektiv kaj-pade spodbudile, da se je odločil zidati nove obratne prostore in povečati število zaposlenih, tem prej, ker so na tem območju še občutni pr®1 sežki zlasti ženske delovne sile, ki jo tovarna pretežno zaposluje. Tekstilna tovarna Okroglica-Volčja draga, se bo v prihodnje specializirala izključno za tkanje lahkih tiskanih tkanin iz bombaža. »MIZARSTVO ISTOK« — 1970 LETA 7200 GARNITUR SPALNIC Mizarstvo »Istok« Miren pri Gorici, v sedemletnem programu razvoja ne predvideva povečanja svojih kapacitet. Dopolnjevalo bo le mehanizacijo in si prizadevalo bolje izkoriščati obstoječe kapacitete, tako, da bi ob 33 % povečanju delovne sile leta 1970 doseglo dvakratni obseg sedanje proizvodnje. Upoštevajoč dokaj nizko sedanjo potrošnjo pohištva na prebivalca v Jugoslaviji in pričakovano povečanje kupne moči v obdobju 1964—1979) bo podjetje v okviru predvidene jugoslovanske proizvodnje 200.000 gar-nitur spalnic v letu 1970 proizvedi® 7200 garnitur furniranih spalnic, za izdelovanje katerih se je podjetje specializiralo. Takšno proizvodnjo bo omogočila nadaljnja mehanizacija obratov tudi v prihodnje bodo izdelovali 1® dva tipa pohištva. Tako bi se izkoriščenost kapacitet, ki je zdaj 45 % povečala na 70 do 75 %. PROJEKTANTSKA ORGANIZACIJA S ŠIROKO DEJAVNOSTJO Projekt biro Nova Gorica opravlja v glavnem projektiranje visokih zgradb in regulacij. Doslej je podjetje, samostojno od leta 1950, ko se je odcepilo od SGP Primorje, izdelalo že vrsto pomembnih projektov kot na primer za Tovarno cementa in salonita Anhovo in za številne druge naročnike, oziroma investitorje na Goriškem, Tolminskem, v Brdih in na Krasu. Projekt biro je med drugim izdelal projekte za zgraditev Kulturnega doma in velikih stanovanjskih blokov v Desklah, za stanovanjsko-komunalni objekt v Cerknem in Dobrovem, za zgradbo elektro gospodarstva, gasilski dom 1° vrsto drugih javnih zgradb v Nov* Gorici, za izletniško kočo »Kekec*! za šolo v Kanalu, stanovanjske blok® v Prešernovi ulici v Novi Gorici^ te' za pošto in avtobusno postajališče » Ajdovščini itd. , Poudariti velja, da v dejavno®* Projekt biroja Nova Gorica sodi tu®1 priprava urbanističnih načrtov in ®9 je bila podjetju pri obnovi Skopi® poverjena zelo odgovorna naloga 5 tem, da je prevzelo vsa statična del®> na osnovi katerih naj bi izvajalci o®' navijali od potresa prizadete zgra®' be, ki so primerne za obnovo. GORIŠKE OPEKARNE: NEPREKINJENO OBRATOVANJE VSE LETO »Vozila* Nova Goric* — nov tip dostavnega vozila Zastava 750 »ČISTILKA« — ZAMETEK BODOČE KEMIČNE INDUSTRIJE Dvojna proizvodna usmeritev podjetja »Čistilka« Renče — njen program obsega proizvodnjo in predelavo živilskih artiklov in proizvodnjo ter predelavo drugih surovin na kemični bazi — kaže, da imamo opraviti z zametki bodoče živilsko-kemične industrije na Goriškem. Tudi njen razvojni program za obdobje 1964—1970 razodeva takšne težnje, saj bo »Čistilka« v naslednjih sedmih letih povečala proizvodnjo masovnih čistilnih sredstev, kot je varekina, za 106 %, proizvodnjo varekininega ekstrakta za 217 % in pralne sode za 43 %. Dalje bo povečala proizvodnjo solne kisline za 69 %, proizvodnjo kisa za 213 %, kislega zelja za 200 %, kleja za 178 % in svežih gob za 335 %. V skladu s takšnim programom razvoja predelovalnih kapacitet ima podjetje v načrtu tudi izgradnjo nekaterih bazičnih kemičnih zmogljivosti ter kapacitet za proizvodnjo umetnih mas na osnovi klora in acetilena. MIRNSKO USNJE ZA AMERIKO Tovarna usnja Miren pri Gorici, specializirana za proizvodnjo podplatnega usnja in predelavo kož drobnice, je od septembra dalje začela izdelovati nov artikel iz jag-nečje kože, »ševret«, ki bo po predvidevanjih kolektiva usnjarne povečal realizacijo izvoza za najmanj 200 %, Zdaj izvaža usnjarna'večidel podplatno usnje, ševrete in mexiko okrajce, tretjino za zahod in dve tretjini v vzhodnoevropske dežele, Letošnji proizvodni plan je za 31 % viž ji od lanskega, realizacija pa je v letošnjem prvem polletju presegla lansko za 35%. V naslednjem sedemletnem razdobju bo usnjarna obnovila zastareli in iztrošeni strojni park, kar bo povečalo vrednost izdelkov. - Goriške opekarne, podjetje z dvema obratoma in štirimi pečmi v Biljah in Renčah, izdelujejo vse vrste opečnih Izdelkov za gradbeništvo. Proizvodnja v teh opekarnah teče neprekinjeno vse leto že od leta 1960 dalje, medtem ko jo druge opekarne, kakor je bilo objavljeno pred nedavnim, Ljubljanske opekarne, uvajajo šele danes. Po programu sedemletnega razvoja bo podjetje med drugim preuredilo žganje opeke od premoga na mazut, v dveh obratih bo zgradilo zorilnice za opeko, mehaniziralo pa bo tudi notranji transport po Keller-jevem sistemu, s čimer bodo dosegli prihranke fizične sile in izboljšali kvaliteto izdelkov, ker je s tem transportnim sistemom moč odpraviti tresenje. Dalje bodo zgradili obrat za izdelovanje polmontažnih in montažnih gradbenih elementov. Med objekti družbenega standri' da, ki jih bo podjetje gradilo, velJ" omeniti sanitarije in stanovanja delavce. Tovrstne investicije naj ® pripomogle k zmanjševanju fluktuaj cije delovne sile in odpravi niha®' v proizvodnji, ki so za industrd gradbenega, materiala nasploh zn® čilna. Ugodna lokacija opekarne bi primernem stimuliranju pogojev perspektivi, zlasti še z ozirom ® razpoložljive kapacitete opekat®^ omogočila tudi plasma opečnih a® na bližnjem italijanskem trgu. V omenjenem obdobju podjedj? predvideva tudi prehod na sedemur delavnik, kar bo moč doseči z n . daljnjim investiranjem v proizv® njo in transport ter s povečam®'^ produktivnosti dela za 22,4 % ®[li celo zmanjšanem številu zaposlen Goriške opekarne — bager v glinokopu Tekstilna tovarna Okroglica — fibuski tisk na tkanino mi 'J»**^\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\V\\^^^^ XVCXX>X\\V\W>W\\SS\\\\\\\WNV\\ft\\VAVV\\V\\\V\\\V\XWWCA\TO\\\\\\\\WVV\\\\\\\\V\V\\\\\\Vv\V<\\\V^^^ V maju 1952. leta se je dokončno konstruiralo podjetje Avtopromet Gorica, ki je združevalo avtobusni in tovorni promet in dobilo sedež v Novi Gorici. Mlado podjetje je podedovalo številčno zadovoljiv vozni park: 29 avtobusov, 15 tovornjakov in 10 prikolic. Nobenega zavidanja pa ni bila vredna kvaliteta. Od avtobusov — bili so vsaj 10 različnih znamk, jih je' bila običajno polovica v popravilu. Kljub temu, da je primanjka-valo tudi rezervnih delov in avto-plaščev, je podjetje upostavilo 21 avtobusnih prog v skupni dolžini 1356 km. Kvaliteto tedanjih vozil, ki so bila vsa predvojne izdelave, prikaže tudi podatek, da je vožnja od Ljubljane do Gorice trajala polnih 5 in pol ure, medtem ko jo današnji avtobusi zmorejo s postanki v treh urah. Kolektiv, vajen naporov, se težav ni ustrašil. Prvi delavski svet je sestavil zahteven, toda realen razvojni načrt. Za utrditev podjetja je bila nujna tipizacija vozil, zgraditev in oprema sodobne delavnice ter garaž in nazadnje upravnih prostorov. Na poti k izpolnitvi tega načrta so se delavci marsičemu odrekli. Vedeli so, da bo prav iz žrtev zraslo trdno podjetje s kar najboljšimi pogoji za nadaljnji razvoj. Domneve so bile pravilne. Ko je kolektiv izpolnil načrte prvega delavskega sveta, se je pogumno lotil novih nalog. Lani je pričel v. Novi Gorici graditi moderno avtobusno postajo, največjo in najlepšo v Jugoslaviji, in jo v istem letu tudi dogradil. V Rožni dolini je , bila zgrajena sodobna in lepa čakalnica, v Bovcu pa lep turistični biro. Vse od ustanovitve podjetja naprej se je postopoma, v okviru možnosti, moderniziral tudi vozni park. Sedaj podjetje razpolaga s 67 avtobusi, 27 tovornjaki in 14 prikolicami znamke FAP, DEUTZ in FIAT. Pri vsem tem pa ni bilo pozabljeno na človeka. Organi delavskega samoupravljanja so s številnimi ukrepi izboljšali življenje delavcem. Podjetje je kupilo precej, stanovanj, redno pa skrbi za rekreacijo in izboljšavo delovnih pogojev. Vsa prizadevanja so usmerjena v nadaljnjo krepitev podjetja. Razvojni plan predvideva, da bo podjetje imelo leta 1970 100 avtobusov in 60 tovornjakov. Poleg tega je v razvojnem planu poudarjena potreba po živahnejšem razvoju turističnih dejavnosti. - ■ — . - — Kaj daje oporo tem postavkam? Predvsem nekatera dejstva. Letos bo kolektiv Avtoprometa Gorica prvič ustvaril več kot milijardo bruto proizvoda. Če pomislimo, da je bilo šele leta 1960 500,000.000 din bruto realizacije je uspeh res izreden. Pot do tega rezultata je bila trda. In prav napori so bili tisti, ki so seznanili delavce z racionalnim gospodarjenjem. Lahko trdimo, da je v podjetju že veliko delavcev-upravlj avcev v pravem pomenu besede. Delno je to prizadevanje plod stimulativnega nagrajevanja, delno pa želje, da bi gospodarska organizacija postala rentabilna in organizirana do take meje, da bo sposobna spoprijeti se z vsakim problemom. Veliko so prispevale tudi subjektivne sile z močno organizacijo ZK v podjetju. Kolektivu s tako zavestjo razvojni plan ni nekaj neizvedljivega. Že pred pričetkom izvajanja si je postavil nekatere naloge. V Ajdovščini bo kot investitor gradil sddobno avtobusno postajo, udeležil se bo gradnje podobnega objekta v Idriji, po Primorski pa bo zgradil več tipiziranih garaž za avtobuse, ki bodo voznemu parku znatno podaljšale življenjsko dobo. Še nadalje pa bodo skrbeli za stanovanja delavcev in za rekreacijo. V ilustracijo še dva podatka. Avtobusi Avtoprometa Gorica bodo letos prevozili nad pet milijonov 300.000 potnikov, tovornjaki pa nad 110.000 ton tovora. Ti dve številki kažeta, da je podjetje dobro - proučilo tržišče, odpirajo pa se še nove možnosti. Vse rezerve še niso izkoriščene, vendar že znane. Kolektiv se zaveda, da bo število potnikov in ton naraslo le pod pogojem, če bodo prevozi udobni, varni in hitri. Zato so napori usmerjeni prav v te zahteve. Da pa se bo prevoz kar najbolj približal željam potrošnikov, bo podjetje med njimi izvedlo posebne ankete, ki bodo dale napotke za hitro odpravo morebitnih napak. Vsekakor kolektiv vidi največjo razvojno možnost v še nerazvitem turizmu. Zato s posebno skrbjo usmerja prav v to vejo gospodarske dejavnosti znatna sredstva. Preko poslovalnic turistične agencije Izletnik v Novi Goriči in Bovcu je že dosegel lepe uspehe. Možnosti so pa seveda še velike. V prihoditje bo Avtopromet posvečal pozornost predvsem področju med Alpami in Jadranom. Propagiral pa bo tudi tiste lepe predele Primorske, ki so bili doslej ali zaradi nepoznavanja ali zaradi slabih prometnih zvez malo obiskani. Pri proučevanju turizma se pri Avtoprometu Gorica ne nameravajo ustaviti samo pri razširjanju prometne mreže. V načrtu so tudi ne- kateri drugi objekti, med njimi je ■najbolj zanimiv projekt žičnice na Skalnitio, znano izletniško in razgledno točko ttad Novo Gorico. S tako politiko bo tako vitalen, »Agromotor« Šempeter — remont enoten in discipliniran kolektiv dosegel še lepše in večje uspehe ter tako opravičil svoj obstoj v splošno zadovoljstvo potnikov, turistov ter ostalih koristnikov prevoznih uslug. BOGAT POSLOVNI PROGRAM PODJETJA »AGROMOTOR« »Agromotor«, podjetje za kmetijske strojne storitve in popravila motornih vozil, je bilo ustanovljeno 1. januarja 1960, po spojitvi treh gospodarskih organizacij, in sicer podjetij »Agroservis«, »Vinerol« in »Av-toobnova« iz Šempetra. Spojitev treh podjetij s sorodnimi dejavnostmi je dala novemu podjetju osnovno usmeritev: delovati za potrebe kmetijstva in dejavnost z ozirom na razpoložljive zmogljivosti razširiti še na remont in servis. Letos investirana velika sredstva naj bi utrdila takšen poslovni program in pospešila usmeritev v terensko-obnovitvena dela z lastno težko mehanizacijo, remontno dejavnost, servisno-remontno dejavnost za popravila kmetijske in nekmetijske mehanizacije ter prevoznih sredstev in, končno, v razširitev proizvodnje motornih kosilnic. Podjetje izvaja vsa zemeljska kmetijska d.ela in obnovitvena dela na cestah in drugih javnih prometnih zvezah, pri čemer s svojo težko mehanizacijo sodeluje tudi pri gradnji prekopa Donava—Tisa—Donava. Osrednja dejavnost podjetja je remont lastnih strojev in servisno-remontna dejavnost, namenjena popravilom kmetijske mehanizacije nasploh. Poudariti je treba, da je bila remontna delavnica podjetja »Agromotor« v zveznem merilu priznana za delavnico I. reda, kar zadeva popravila kmetijske mehanizacije, in ima potemtakem pravico do uveljavljanja regresa na vsa generalna popravila predvsem motorjev znamke »Perkins«, ki jih razen v traktorje zaradi izredne ekonomičnosti vgrajujejo tudi v avtobuse in težja prevozna sredstva. cestnega prometa. Imenovanje za delavnico I. reda remont podjetja »Agromotor« tudi zavezuje h kooperiranju z velikimi proizvajalci kmetijske mehanizacije in težkih vozil nasploh, kot so FAP, ITM Beograd, »Zmaj« Zemun in drugi." Zato ni naključje, da je- »Agromotor« kot pooblaščeni zastopnik prevzel servisna popravila proizvodov vseh omenjenih tovarn, kot tudi servis prevoznih sredstev »Crvena zastava«. Tako široko servisno in remontno dejavnost podjetju narekuje med drugim tudi razvoj cestnega prometa, zlasti še z ozirom na maloobmejni promet. Dodatne investicije bo podjetje vložilo še za večanje servisnih in remontnih kapacitet za popravila vseh znamk avtomobilov. V ta namen bo podjetje gradilo nove obratne prostore ter se trudilo upostaviti tudi trgovino z rezervnimi deli, ki bo glede na ,to, da je »Agromotor« pooblaščen zastopnik velikih industrij, te dele lahko nabavljala mnogo ugodneje kot trgovina. Nadaljnja .razvijajoča se dejavnost podjetja »Agromotor« je proizvodnja motornih kosilnic »Triglavka MK-1«, za katero so načrti že usvojeni in je remont podjetja že izdelal nekaj posamičnih kosilnic. Ker so bile motorne kosilnice med potrošniki nadvse ugodno sprejete in so analize proizvodnje pokazale, da je ta dejavnost rentabilna, bo podjetje konec leta 1964 in v začetku leta 1965 poslalo na trg serijo 800 tovrstnih motornih kosilnic, pri čemer je računati, da bo proizvodnja v serijah nedvomno znižala tudi proizvodne stroške. ŠIROK PROGRAM RAZVOJA SOLKANSKE INDUSTRIJE APNA Solkanska industrija,apna je prav tako presegla proizvodna predvidevanja za I. polletje. Pomanjkanje moške delovne sile ovira hitrejše povečanje proizvodnje, tako da je povpraševanje po apnu večje od proizvodnje. Proizvodnja je bila v I. polletju za 20 c/o večja, proizvodni plan pa je Solkanska industrija apna prekoračila za 4 odstotke. Povpraševanje po živem in hidri-ranem apnu stalno narašča. To narekuje povečanje proizvodnih kapacitet povprečno letno za okrog 10 %, v naslednjem sedemletnem planskem razdobju skupno za 60 Takšno povečanje proizvodnje pa bo seveda terjalo dodatna investicijska sredstva za proizvodnjo živega apna in rekonstrukcijo obrata za proizvodnjo hidrata. Povečana proizvodnja bo terjala mehanizacijo kamnoloma, izgradnjo nove sedemdesettonske jaškaste peči in rekonstrukcijo hidrarne, za kar bo podjetje potrebovalo 327 milijonov dinarjev. Mehanizacija kamnoloma -naj bi potekala vzporedno z gradnjo jaškaste peči, ki bo namesto premoga za pogonsko sredstvo uporabljala mnogo bolj ekonomični mazut. S postavitvijo sedme jaškaste peči bi pro- izvodnja živega apna porasla na 200 ton dnevno, vrednost bruto proizvodnje pa bi se po investiranju povečala na 550 milijonov dinarjev. Rekonstrukcija hidrarne bi nadalje omogočila uvedbo pakirnega sistema kot v cementarnah, kar je zlasti pomembno spričo predvidenega izvoza apna oziroma hidrata na italijanski trg. Sejalne naprave, ki bi jih izdelali v skladu z rekonstrukcijo hidrarne, bi omogočile namensko ločevanje apna po zrnatosti. To bi hkrati pomenilo izboljšanje kvalitete apna za morebitno proizvodnjo karbida kot osnovo za nadaljnji možni razvoj bazične kemične industrije v smeri apno—karbid—PVC oziroma razvoj bodoče industrije plastičnih mas na Goriškem. Za tak razvoj kemične industrije na Goriškem obstajajo vsi tehnični pogoji za začetek gradnje karbidne peči v letu 1967 z dograditvijo v letu 1970. Ker pa gre v tem primeru za milijardno investicijo, je razumljivo, da podjetje v sedanjem obsegu ne more samo sprejeti tako odgovorne odločitve in da bo o tako zastavljenem konceptu razvoja nedvomno razpravljala ne le občinska skupščina, marveč tudi širši krog strokovnjakov. SOŠKO PROGO USPOSOBITI ZA VEČJI OSNI PRITISK Zgrajena leta 1905, je soška proga povsem dotrajana. Rekonstruirati so jo začeli tako rekoč' šele po minuli vojni, vendar je bilo v remontu le kakih 3 do 4 kilometre letno. V okviru načrta za postopno rekonstrukcijo in modernizacijo soške proge bo letos rekonstruiranih in za večji osni pritisk usposobljenih nadaljnjih 13,5 km proge na odseku Avče-^Plave. Medtem ko je doslej ŽTP Gorica remonte proge izvajalo samo, je letos zaradi težavnosti odseka obnovitvena dela na dolžini 9 km prevzelo podjetje za obnovo prog Ljubljana — remont tega odseka proge je že končan — sekcija za vzdrževanje prog ŽTP Gorica pa bo obnovila preostale 4,5 km proge. Dela so v teku in bodo predvidoma končana še pred koncem tega leta. ŽTP Nova Gorica skuša z omenjenimi remonti izrazito tranzitno soško progo usposobiti za večji osni pritisk. Proga je bila namreč grajena zgolj za 16-tonski osni pritisk, leta 1961 je bila usposobljena za 18-ton-ski osni pritisk, težnja pa je, progo ■ usposobiti še za večji, 20-tonski osni pritisk, kar pa je izredno težavno m tudi zelo drago, ker je soška proga znana po številnih velikih objektih oziroma mostovih z jeklenimi konstrukcijami, ki jih je treba zaradi usposabljanja proge za večji osni pritisk primerno ojačati. Seveda terjajo tako zahtevna dela dodatne investicije, ki jih bo podjetje zmoglo le s pomočjo sredstev, združenih v okviru skupnosti železniških transportnih podjetij v Ljubljani. Polaganje tira blizu Anhovega _ Obrat Industrije apna — apnenica in kamnolom KOMUNALNA USTANOVA NOVA GORICA: NOVA GORICA — MESTO SONCA IN CVETJA Ce so nastajanju mesta Nova Gorica v začetku botrovali bolj ali manj politično-gospodarski vzroki, ki jih je narekovala predvsem ločitev Gorice od, njenega naravnega zaledja in je tedaj ob obisku mesta celo nepoučeni obiskovalec dobil vtis, kot da gre za središče, ki nastaja bolj zaradi tekmovanja s svojo sosedo na italijanski strani kot pa zaradi dejanskih potreb, se je ta občutek zdaj, ko se mesto razrašča, razblinil spričo spoznanja, da postaja rast novega mesta vse bolj utemeljena, tem prej, ker so bili z izgradnjo industrije postavljeni gospodarski temelji za nadaljnjo urbanizacijo. Še več: nenehna rast industrije in gospodarstva v oočini nasploh odpira nekatere probleme, ki jih prvotni urbanistični načrt sploh ni mogel predvideti, niti ne docela rešiti. Večanje industrijskih, gradbenih in obrtnih kapacitet terja zaposlitev nadaljnje, zlasti kvalificirane delovne sile, ki jo je moč pridobiti le, če ji komunalno gospodarstvo lahko zagotovi primerne življenjske pogoje, stanovanja, objekte družbenega standarda, trgovine, zabavišča, igrišča in podobno. Stanovitno pomanjkanje stanovanj zlasti v mestnih središčih, kot ^ Nova Gorica, .kaže ne le, da so mesta začela organsko rasti in se kor^pleksno vraščati v občinski gospodarski organizem, ampak da s svojimi naraščajočimi potrebami zlasti po komunalnih podjetjih in napravah že celo preraščajo možnosti. Ce lahko trdimo, da so bili veliki večini prebivalstva že zagotovljeni ustrezni življenjski pogoji, z izjemo stanovanj, ki jih -bo treba graditi vsaj 500 letno, če naj bi zlasti z ozirom na prirastek prebivalstva v prihodnosti rešili ta problem, pa tega ni moč trditi še o nekaterih drugih pogojih materialne in zlasti nematerialne narave, ki z večanjem življenjskega standarda postajajo čedalje neogibnejši imperativ sodobnega življenja. Pri vsem tem, kot rečeno, ne gre le za komunalne naprave, kot so tolikanj. potrebna kanalizacija, vodovod, elektrifikacija, asfaltiranje ulic in podobno — naglasiti velja zlasti potrebo po kompleksni ureditvi kanalizacije v Novi Gorici in Šempetru ter graditvi komunalnega vodovodnega omrežja in asanaciji podeželja — marveč tudi za številne rekreacijske in športne objekte, ki jih mestom primanjkuje. Semkaj naposled sodijo tudi investicije za komunalno urejevanje mest, za večanje in vzdrževanje mestnih kompleksov pod. zelenimi površinami ih gojitev hortikulture, ki bolj ali manj označujejo kulturno stopnjo mesta, prispevajo k olepša-nju njihovega izgleda in pospeševanju rekreacije in turizma. Prav s tega vidika pa je potreba po tovrstnih nematerialnih dobrinah v Novi Gorici tem večja, saj gre za mesto i izrazito tranzitnim turističnim obeležjem, katerega prebivalcem ne more biti vseeno, kako je urejeno okolje stanovanjskih blokov, kako so Urejeni mestni nasadi in kako vzdrževani komunalni objekti nasploh. Končno pa ima Nova Gorica spri-io hotrikulturne tradicije — saj jo že zdaj imenujejo sončno in cvetoče mesto oziroma mesto v botaničnem parku — neomejene pogoje in možnosti za še lepši izgled. Ko govorimo o Novi Gorici kot sončnem in cvetočem mestu, se nikakor ne moremo in ne smemo izogniti ugotovitvi, da je k njeni cvetoči podobi nemajhen delež prispevala Komunalna ustanova Nova Gorica, ki velja za inicia-torja in realizatorja večine pobud v komunalnem urejanju mesta, tem Prej, ker v njeno dejavnost sodi ne le vzdrževanje občinskih cest, kanalizacije, parkovnih nasadov, pokopališč, snage, tržnic, kopališč in igrišč, marveč tudi vrsta drugih storitev, ki delajo mestno življenje Polnejše in prijetnejše. Semkaj pri-š te j mo, na priliko, vrtnarstvo in kamnoseštvo, plakaterstvo in še mnoge druge komunalne dejavnosti. Na vlogo v razvijanju estetskega čuta in potreb po nematerialnih dobrinah nasploh opozarjajo perspektivni načrti Komunalne ustanove Nova Gorica. Tako namerava ustanova bled drugimi urediti tudi vzoren nasad vrtnic, edinstven v Jugoslaviji, ki bo dostopen vsej javnosti in ki ga bo skupaj s sejmom vrtnic kot turistično atrakcijo prve vrste Komunalna ustanova Nova Gorica pripravila v sodelovanju z novogoriško Vrtnarijo »Lada«. Dolgoletna vrtnarska tradicija Nove Gorice In Šempetra je nedvomno zadosten pogoj in hkrati jamstvo, da bosta oba nameravana načrta uspela iri da bosta v znatni meri prispevala k nadaljnjemu razvoju hortikulture in ljubezni do cvetja pri nas in v tujini. Na tem področju uspeva rastlinstvo srednjeevropskega in mediteranskega porekla zaradi specialne ‘'Ume. Vseh nasadov je na področju fove Gorice 162.000 m’. Od tega je 152.000 m* zgradila Komunalna ustanova. v upravljanju kolektivov je 120.000 m!, 42.000 m2 pa v upravljanju hišnih svetov, Komunalna ustanova Nova Goriča Posveča obilo pozornosti tudi šiv-Uenjski ravni in delovnim pogojem svojih delavcev, saj se bo kolektiv na priliko v kratkem preselil v nove delovne prostore, ki jih gradi z lastnimi sredstvi s preko 100-milijonsko investicijo. Obsegali bodo delavnice in prostore za zdravstveno in tehnično zaščito zaposlenih — jedilnica, kopalnica, shramba za obleke in rekreacijski prostori. Razen tega bo občutno povečala strojni park in dvignila raven produktivnosti dela in raven osebnih dohodkov zaposlenih, Z ozirom na to, da novogoriška 'komuna vzporedno z večjim vlaganjem v stanovanjsko graditev v prihodnje predvideva tudi znatno večja sredstva za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov, ni dvoma, da bo Komunalna ustanova Nova Gorica lahko uresničila svoje načrte in s svojim nadaljnjim delovanjem prispevala svoj delež k povečanju družbenega standarda nasploh, , Nadaljnje asfaltiranje ulic in kompleksna ureditev mestne kanalizacije, kot tudi nadaljnji razvoj olepševalnih društev, ki bodo s Komunalno ustanovo tesno sodelovala zlasti v pospeševanju hortikulture, bo Komunalno ustanovo nedvomno zavezovalo k nadaljnji širitvi dejavnosti in k opravljanju estetsko-vzgoj-nih nalog, ki jih je že doslej uspešno izpolnjevalo. NADALJNJA AVTOMATIZACIJA PTT SLUŽB Avtomatski telefonski centrali v Novi Gorici in v Dobrovem sta osnova, na kateri bo PTT podjetje Nova Gorica v prihodnje izgrajevalo avtomatsko telefonsko omrežje na Goriškem. Podjetje si prizadeva doseči isto raven kot Koper, tako da bi naročniki prek glaVne tranzitne centrale lahko klicali tudi druge kraje z avtomatskimi centralami v republiki. Kolikor bodo na razpolago investicijska sredstva — ptt podjetja jih združujejo v okviru Skupnosti podjetij v Ljubljani — bo ta povezava ostvarjena že prihodnje leto. V okviru plana lokalnih investicij je zdaj na vrsti avtomatizacija Ajdovščine. Gradnja novega poštnega poslopja z ustreznimi prostori za avtomatsko telefonsko centralo odprtega tipa v Ajdovščini je tik pred začetkom. Nujna je nadalje telefonska avtomatizacija vseh večjih centrov na območju bivšega soriškega okraja, kot na primer Kobarida, Bovca in morda še Vipave. Podjetje ima v načrtu tudi montažo telegrafske centrale z izpostavitvijo avtomatskih daljnopisnikov. Tako bi PTT podjetje dobilo tudi telegrafske naročnike, ki bi bili vklju-, ceni v splošno jugoslovansko telegrafsko mrežo. POMOČ V NESREČI Ko misliš na svoje življenje in prihodnost, upoštevaj tudi nevarnosti, ki te lahko vsak čas in povsod doletijo. Tudi narodni pregovor pravi: nesreča nikoli ne počiva. Želiš pomoči v nesreči? Kdo ti lahko pomaga? Pomni: če zavaruješ, v nesreči tudi dobiš. Zavaruješ pa lahko: — svoje imetje proti požaru in drugim prirodnim dogodkom, ki so kriti z zaverovan jem; proti vlomni tatvini; steklo proti razbitju; pridelke proti toči in slani; živino za primer pogina; motorna vozila za avtotakso, avto jamstvo in regres; zavaruješ razne civilne odgovornosti, lom, strojev, montažo, garancijo, gradbeno dejavnost; zavaruješ se sam proti nezgodam; skleneš lahko življenjsko zavarovanje in druge pogodbeno dogovorjene rizike. Vsa ta zavarovanja sklepajo: GORIŠKA ZAVAROVALNICA Nova Gorica, na območju občine Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin in Idrija; ZAVAROVALNICA POSTOJNA V Postojni, na območju občine Cerknica, Postojna, Ilirska Bistrica in Se- ZAVAROVALNICA PIRAN v Piranu, -na območju občine Koper, Izola in Piran. Za pojasnila se obračajte na gornje naslove ali na zastopnike, ki so v vseh večjih krajih. Erjavčeva cesta in nasadi v Novi Gorici Pogled s Kostanjevice na Novo Gorico Zaradi nujne pospešitve hitrih poštnih pošiljk bodo predvidoma že leta 1967 upostavljene direktne poštne avtobusne zveze z Ljubljano. Med Novo Gorico in Sežano hitre pošiljke že potujejo z avtobusi. POTREBE PO PITNI VODI Čedalje veCje Večina prebivalstva na območju občin Nova Gorica in Ajdovščina se oskrbuje s pitno vodo iz Goriških vodovodov, ki pitno vodo začasno-dobavljajo tudi občini Gorica v Italiji. Med pomembnejšimi investicijami v letu 1963 je II. etapa rekonstrukcije hubeljskega vodovoda, ki povezuje Dornberk z Vogrskim. Letos bo zgrajenih 2500 m vodovoda z akvaduktom prek reke Vipave pri Dornberku. Druga še nedokončana investicija je graditev vodovoda Bukovica— Bilje v dolžini 2100 m. Gradi ga uprava Goriških vodovodov s sodelovanjem odbora SZDL v Biljah in zainteresiranih gospodarskih organizacij na tem območju. Ce ' bodo na razpolago potrebna investicijska sredstva, bo uprava Goriških vodovodov v skladu s 7-letnim planom rekonstrukcije zgradila oziroma rekonstruirala hubeljsko-vitov-ski vodovod, ki bo zajel območje od Ajdovščine (Hubelj) pa do Mirna pri Gorici in bo terjal nad 1 milijardo investicij. V sedemletnem planu razvoja vodovodnega omrežja je predvidena investicija 480 milijonov dinarjev za kompletacijo oziroma razširitev vodovodnih napeljav na območju Šempeter, Vrtojba in Miren, kjer so potrebe po pitni vodi zlasti zaradi širitve industrijskih kapacitet čedalje večje. REKORDNO STANJE HRANILNIH VLOG Komunalna banka Nova Gorica je samostojna bančna ustanova, ki obsega območje štirih občin: Idrija, Ajdovščina, Tolmin in Nova Gorica, Najpomembnejša naloga KB Nova Gorica je kreditiranje gospodarstva na območju občin, ki jih banka poslovno zajema. V zvezi s tem si je banka postavila nalogo, $ krediti podpirati zlasti nadaljnjo rast podjetij v razvoju in bedeti nad smotrnim in gospodarnim poslovanjem gospodarskih organizacij, Krepitev in pospeševanje gospodarstva z in- vestiranjem iz vseh možnih finančnih virov je nadaljnji smoter, ki ga skuša dosledno uveljavljati Komunalna banka Nova Gorica. Banka se zaveda, da je območje, ki ga zajema, specifično zlasti zato, ker gre za potrebo po krepitvi in nadaljnjem 'razvijanju gospodarstva v krajih, ki so dolga leta trpeli pod fašistično okupacijo in so bili zaradi raznarodovalnih teženj gospodarsko docela zapostavljeni. Že s tega vidika so potrebe po čim večjem investiranju v tamošnje gospodarstvo tem večje in tembolj utemeljene. Denarno varčevanje na območjih, ki jih zajema banka, je izredno razvito. Komunalna banka Nova Gorica je kljub dokaj kasni ustanovitvi — ustanovljena je bila šele leta 1958 — doslej ■ zajela nad 1,5 milijarde dinarjev hranilnih vlog. Razen tega pa imajo še hranilno-kreditni odseki pri kmetijskih zadrugah nad pol milijarde hranilnih vlog, kar je celo v slovenskem merilu doslej nedosežen rekord. »LADA« IN CVETLICE Vrtnarija »Lada« v Šempetru je dedič bogate In dolgoletne vrtnarske tradicije na Goriškem, kjer zelo ugodne podnebne razmere dopuščajo Še nadaljnji razmah hortikulture. Idealni klimatski pogoji dopuščajo zlasti vzgojo ranega cvetja in vrtnin v rastlinjakih s sedanjo površino 12.000 m* na območju enote Šempeter in vzgojo rezanega cvetja, rastlin v posodah, za dekoracije in zimskega zelenja za rezanje v enoti Rožna dolina. Program razvoja vrtnarije predvideva razširitev pridelovalnih po- . vršin za nadaljnjih 20 do 25 ha na Vrtojbskem polju, ki je zlasti primerno za ceneno in mehanizirano pridelovanje rastlinja. »Lada« bo tudi v prihodnja ostala introdukcijska razpošiljevalna vrtnarija. V ta namen v njej že danes opazujejo okrog 400 novejših sort vrtnin, od katerih bodo za reprodukcijo odbrali najboljše. Razen tega bodo nadalje gojili parkovno rastlinje in razširili sortimente rastlin lončnic. Ker je zanimanje sosednjih, zlasti severnih držav za naše cvetje veliko, bo vrtnarija povečala proizvodnjo zlasti rezanega cvetja, pri čemer bo v kooperaciji z zasebnimi pridelovalci do leta 1965 vzgojila 70.000 in do leta 1970 že 200.000 sadik rož. Podjetje gradi sodoben vrtnarski objekt, v katerem bo redna proizvodnja stekla že prihodnje leto. Zgradili bodo tudi okrog 300 m' zaprtih gred in rastlinjakov, kar bo povečalo pridelek sadik in podaljšalo možnosti vzgoje. UMRLJIVOST NOVOROJENČKOV NIŽJA KOT NA DANSKEM Odlična preventivna zdravstvena služba Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Nova Gorica je pripomogla, da je nalezljivih bolezni, kot so tifus, paratifus, griža in da-vica, čedalje manj. Hkrati pa se območje, ki ga zajema zavod, ponaša z manjšo umrljivostjo^ novorojenčkov kot na Danskem. Preventivna služba je dosegla, da se vse porodnice vsaj dvakrat med nosečnostjo javljajo v dispanzerjih in se poslužujejo zdravstvenih storitev, kar je vzrok, da je umrljivost novorojenčkov, tako nizka, kljub_ temu, da so razmere za hospotalizacijo pri porodu izredno težavne, saj pol žena še zmerom rodi doma. Pozornosti, ki jo zavod posveča higiensko-tehnični zaščiti v podjetjih, je nadalje pripisati, da je težina nesreč pri delu čedalje manjša in da v letošnjem prvem polletju lažje in hujše nesreče stoje nasproti v razmerju 4,4:1, medtem ko je bilo lani to razmerje še 3,4:1. S tem se je zmanjšalo število dni delanezmož-nosti od 21 na 15. Nadaljnja naloga zavoda je, da spričo povišanja cene oskrbnega dne V bolnišnici in spričo višjih stroškov za posarhezne vrste zdravstvenih storitev v ambulantah zahteva izboljšanje kvalitete zdravstvene službe, jo analizira in spremlja njeno dejavnost v korist zavarovancev. Vrtnarija »LADA« Šempeter — sodobni pokriti rastlinjaki ! ENOTNEJŠE GOSPODARJENJE V KZ BRDA Z novim letom 1963 so se vse bivše zadruge Brd, Liga in Kambreške-ga vključno s posetvom Zadružno vinarstvo združile v novo nastalo Kmetijsko zadrugo »Brda« s sedežem v Dobrovem. Nova zadruga zategadelj združuje vinogradniško, sadjarsko in živinorejsko dejavnost na skrajnem zahodnem področju Slovenije, ki leži na desnem bregu Soče. Odveč je ugotovitev, da je bila omenjena združitev kmetijskih zadrug v eno samo močno zadružno kmetijsko organizacijo gospodarsko utemeljena in nujna, zlasti še, ker je na enotnem kmetijskem območju, ki ga novo ustanovljena zadruga zajema, moč voditi enotno in smotrno kmetijsko in gospodarsko politiko. Enotno vodenje bo tem uspešnejše, ker je združitev sredstev hkrati omo-' gočila enotno investiranje, zlasti v panoge, ki so doslej zaostajale. Medtem, ko je vinarstvo uspešno napredovalo, bo treba v prihodnje mnogo več pozornosti posvetiti sadjarstvu oziroma obnavljanju raznoterih nasadov, zlasti nasadov češenj, ki rapidno propadajo na privatnem sektorju in bi bile lahko še donosnejši izvozni kmetijski artikel, kot so sedaj, saj so dani vsi naravni pogoji. Nadaljnje področje, ki ga bo treba v prihodnje skrbneje razvijati, je živinoreja. Dosedanje nizke odkupne cene mleka niso bile stimulativne za to gospodarsko panogo. Prenizke cene mleka in živine so vplivale na to, da se je sta-lež živine zlasti v privatnem sektorju v zadnjih letih občutno zmanjšal. Občutno se je zmanjšalo število krav, zaradi Česar je čutiti tudi zmanjšanje ponudb za pitano živino in teleta za nadaljnje pitanje. Prav to je vzrok, da nima' Kmetijska zadruga v celoti izkoriščenih svojih hlevskih kapacitet. Kar zadeva prodajo vina iz svoje moderne kleti, je Kmetijska zadruga »Brda« dosegla zadnje čase lep napredek. Vidne uspehe je dosegla zlasti v nadaljnjem osvajanju tržišča s priznano kvaliteto merlota, solidnim trgovanjem ter sodobnim kletarjenjem. Letošnja ugodna letina obeta dober pridelek, tako da bo letošnja proizvodnja grozdja, če vreme ne bo pripravilo kakih neljubih presenečenj, dosegla okoli 400 vagonov tržnih viškov, to je okrog 500 vagonov grozdja. Predvideno je, da bo zadruga odkupila okrog 95 % tržnih presežkov. Letos bo namreč prvenstveno sprejemala grozdje. Zadruga Brda bo tudi v prihodnje pospeševala stekleničenje vin kot sodobni način prodaje, da bo potrošnik pil res originalna vina. Že letos namerava povečati stekleničenje vina za okrog 800 tisoč steklenic, v prihodnjem letu pa en milijon petsto tisoč steklenic in bo zaradi tega treba povečati steklenični obrat. V treh oziroma štirih letih pa bo zadruga stekleničila že nad 80 % vseh tržnih presežkov. Med nadaljnjimi investicijami KZ Brda velja omeniti namero, izvesti arondacijo zemljišč na območju potoka Reka od meje do vinarskih kleti, pri čemer bo treba regulirati potok, meliorirati zemljišča ter urediti namakalni sistem. Elaborat za regulacijska, melioracijska dela in arondacijo z-emljišč na tem območju KZ kz BRDA — Dobrovo — najmodernejša vinska klet z nasadi trt in češenj PIŠČANCI V KOOPERACIJI IN JUNIJSKI PARADIŽNIK Težišče dejavnosti KMETIJSKE ZADRUGE ŠEMPETER je kooperacija, nato lastna proizvodnja in končno odkup kmetijskih pridelkov, razne strojne in agrotehnične storitve itd. Dejavnost zadruge bo v bodoče usmerjena v dopolnjevanje lastne, tako rastlinske kot živalske proizvodnje, s kooperacijo. Že lani je KZ Šempeter sklepala kooperacijske pogodbe za proizvodnjo večjih količin paradižnika. Uspeh pi izostal, ker je zadruga kmetom pogodbeno garantirala odkupne cene in s tem zagoto- Trgovski in komunalni objekti v Dobrovem — Brda »Brda« je že v delu. Računajo, da bodo z navedeno ureditvijo zemljišč na območju potoka Reke pridobili 80 % obdelovalnih površin, ki jih bodo posadili s trto in 20 % z nasadi breskev. 70 °/o zemljišč bo pripadalo socialističnemu sektorju, 30 % zemljišč pa je v lasti privatnega sektorja. V sedemletnem perspektivnem planu razvoja KZ »Brda« je predvidena letna obnova 25 ha vinogradov in 10 ha sadovnjakov. Najperspektivnejše območje KZ »Brda« so kmetijske površine ob že omenjeni Reki, dalje območje med Dobrovim in Vipolžami ter območje med Humom in Cerovim. Izven navedenih območij bo prepuščena iniciativa zasebnemu kmetu. Tudi na področju živinoreje imajo briški zadružniki obširne načrte v Ligu, saj nameravajo v prihodnje graditi dva hleva za skupno okrog 300 glav živine sivorjave pasme in še nadalje razvijati pitanje živine v kooperaciji z zasebnimi kmeti. V ta namen tudi že naročajo teleta za vzrejo in pitanje. Vinska klet v Dobrovem s pomožnimi prostori vila redno oskrbo kupcev v večjih potrošnih središčih. Zadruga stoji na stališču, da je le s pogodbeno jamče-nimi minimalnimi cenami moč pospeševati pridelovanje zlasti vrtnin v kooperaciji z zasebnimi kmeti. Le na področju vinogradništva minimalnih cen ni mogoče vnaprej fiksirati, ker se cene grozdja oziroma vina običajno formirajo šele tik pred -trgatvijo. Tudi premiranje kmetov za pogodbeno pitanje se je izkazalo za zelo uspešno. Zadruga pravkar pripravlja večjo akcijo, ki bo nedvomno med najbolj uspelimi z ozirom na strukturo zaposlenih na obmbčju Šempetra in okolice. Ker je ondi največ tako imenovanih polovičarjev, ljudi zaposlenih pol v industriji in obrti, in pol v kmetijstvu, bo zadruga še razširila pogodbeno vzrejo piščancev-brojler-jev v sodelovanju s piščančjima farmama v Neverkah in Zalogu. V kooperacijski proizvodnji brojlerjev bo zadruga sodelovala tako, da bo zasebnim kmetom-kooperantom nudila osnovna sredstva, material, pitalni-ke, krmo in enodnevne piščančke, ki j jih bodo kmetje krmili. S tem bo zadruga dopolnila kapacitete lastne farme piščancev in dosegla, da letna proizvodnja piščancev v eni partiji ne bo manjša od 10.000 brojlerjev. Pomembna dejavnost KZ Šempeter je tudi vrtnarstvo, v okviru katerega je pomembnejše pridelovanje »belušev« na novih površinah v Renčah. Letos začenja obratovati tudi rastlinjak s površino 4000 kv. metrov. Jedro programa bodočega razvoja KZ Šempeter je nadaljnje razvijanje kooperacije v proizvodnji piščancev-brojlerjev in širjenje kooperacije na področju vrtnarstva. V rastlinjaku bo zadruga med drugim vzgajala sadike paradižnika in to dovolj rano. TRGOVSKO PODJETJE »BRDA« ?-XXXXXXXXXXXVvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXX\S>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXVMXXXXXXVVVXX>XVXXXXXXXXXXX\^VlXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXVvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^--------------------------------------------------------------- DELAVSKA ENOTNOST - Št. 36 - 14. septembra 1963 Rastlinjak Kmetijske zadruge Nova Gorica Leta 1958 ustanovljeno TRGOV-SK OPODJETJE »BRDA«, DOBROVO V BRDIH se ukvarja s prpdajo na drobno, in sicer živil, gospodinjskih potrebščin, konfekcije in gradbenega materiala. Njegove poslovalnice so V Dobrovem, Neblem, Medani, Višnjeviku, Kožlani, Golem Brdu, Vipolžah, Kozani, Šmartnem, Vedrijanu, Kojskem, Humu in Cerovem. Realizacija Trgovskega podjetja »Brda« se je od leta 1959, ko je znašala 160 milijonov dinarjev, povečala na 330 milijonov v letu 1963, kolikor je. predvideno. Vse poslovalnice TP »Brda« so opremljene s hladilniki. V prihodnje namerava podjetje adaptirati trgovska lokala v Vipolžah in Medani. Pripomniti velja, da v okvir TP »Brda« spada tudi bencinska črpalka v Dobrovem, ki posluje neprekinjeno noč in dan. VEČ KRMSKE BAZE ZA POVEČANJE STALEŽA ŽIVINE Glavna panoga KZ NOVA GORICA je živinoreja z mlečno proizvodnjo. Zadruga oskrbuje z mlekom v glavnem Novo Gorico, medtem ko gredo presežki mleka prek mlekarne v Vipavi na Reko. Samo lani je proizvodnja mleka znašala okrog 2 milijona 300 tisoč litrov. Razen v živinoreji, kjer je razvito pitanje prašičev, telet in goveda v kooperaciji in pitanje živine v lastnih pitališčih v Kanalu, Grgarju in Cepovanu KZ Nova Gorica z večjim uspehom spodbuja tudi kooperacijo v rastlinski proizvodnji, a zlasti kooperacijsko proizvodnjo semen. Po stanju z dne 31. januarja 1963 je zadruga z žasebnimi kmeti sklenila 185 kooperacijskih pogodb za proizvodnjo pšenice na 50 ha, 589 pogodb za kooperacijsko proizvodnjo -koruze na 232 ha, 642 pogodb za proizvodnjo krompirja na 120 ha, 32 pogodb za pridelovanje povrtnine na 3 ha, 28 kooperacijskih pogodb za proizvodnjo detelje na 21 ha, 405 pogodb za kooperacijsko proizvodnjo sena na 288 ha travniških površin, 8 pogodb za kooperacijsko proizvodnjo sadja na 3 ha in 149 pogodb za proizvodnjo grozdja na 33 ha vinogradov. Kooperacijska proizvodnja sena je bila že lani precej uspešna, saj je KZ Nova Gorica v letu 1962 prodala okrog 2500 ton sena deloma iz lastne in deloma iz kooperacijske proizvodnje. Letos sklenjene pogodbe za proizvodnjo sena naj bi ustvarile pred- vsem potrebno krmsko osnovo za pitanje živine v lastni režiji in v kooperaciji, pri čemer si bo zadruga prizadevala povečevati tudi lastne površine pod travniki. Zadruga bo s tem v zvezi še nadalje izboljševala oskrbo z reprodukcijskim materialom in pospeševala uporabo umetnih gnojil, ki se je že v prvem polletju 1963 povečala za 20 % z ozirom na minulo gospodarsko, leto. Osnovni poudarek v programu perspektivnega razvoja je na nadaljnjem pospeševanju pitanja živine v lastni kot tudi kooperacijski pro-vodnji. V okviru razvoja rastlinske proizvodnje velja kot najpomembnejšo investicijo1 poleg novih nasadov jablan navesti obnovo češnjevega nasada na površini 35 ha in že urejeni nasad višenj, ki bo rodil že prihodnje leto. Dalje bo zadruga povečala ribezov nasad na skupno 10 ter breskov nasad na skupno 8 do 10 ha. Nadaljnje investicije bo zadruga uporabila za ureditev travniških površin, zgraditev skladiščnih prostorov in hlevov za govejo živino, katere stalež naj bi se v naslednjem sedemletnem obdobju povečal za najmanj 200 %. Preostanek investicij naj bi šel za izpopolnitev kmetijske mehanizacije, za nabavo motornih kosilnic in priključkov za traktorje, kot na primer grabelj, obračalnikov, sušilnikov itd. PERSPEKTIVA 1970: SADJE IN VINO Z BILJENSKIH GRIČEV KMETIJSKO GOSPODARSTVO »GORICA« Šempeter je bilo ustanovljeno 1. 1960, po združitvi Splošnega kmetijskega gospodarstva Ajševica, KDZ »Simon Gregorčič« Bukovica in proizvodnega obrata KZ Šempeter »Biljenski griči«. Ob združitvi je gospodarstvo »Gorica« premoglo 535 ha 38 a zemljišč, kasneje pa je z arondacijskim postopkom in odkupom pridobilo še 768,703 ha. Od tega je 864,44 ha obdelovalnih površin, in , sicer 222,50 ha njiv, 379 ha travnikov, 39,8 rodnih in 80 ha nerodnih vinogradov, 36,28 ha rodnih in 89 ha nerodnih breskovih nasadov ter 4,86 ha mešanih nasadov (kaki in češnje) in 43 ha nerodnih nasadov hrušk. Sedanje stanje gospodarstva »Gorica« dopušča rejo 900 glav živine. Medtem ko sedanja proizvodnja breskev znaša 40 vagonov, jih bo kmetijsko gospodarstvo »Gorica« v letu 1970 pridelalo že 210 vagonov; pridelek vina se bo v istem obdobju povečal od sedanjih 30 na 110 vagonov in pridelek hrušk na 942 vagonov. Računati je namreč treba, da bo podjetje na največjem objektu, imenovanem »Biljenski griči«, pridobilo nasade 196 ha vinogradov, 120 ha breskev in 80 ha ravninskega nasada CESTNO PODJETJE GORICA Cestno podjetje je med najmlajšimi gospodarskimi organizacijami v novogoriški komuni. Nastalo je januarja 1962 iz direkcije za ceste OLO Gorica in Uprave za ceste LRS — tehnična sekcija Ajdovščina. Po svoji ustanovitvi se je moralo boriti z velikimi težavami zaradi velikega pomanjkanja in zastarelosti mehanizacije, ki jo je podjetje prevzelo od svojih predhodnikov. Posebno primanjkuje mehanizacije za zimsko službo, ker upravlja podjetje z mnogimi takimi cestami, ki so pozimi močno zasnežene in pod stalnim udarom burje. Za učinkovito vzdrževanje teh cest pozimi bi bila potrebna moderna mehanizacija. Podjetje pa ima le zastarel in drag rezkalni stroj. Avtomobilski park je potreben obnove, primanjkuje tudi strojev za gradnje in rekonstrukcijo cest. Rešitev vseh navedenih problemov je le v rokah kolektiva in odvisna v celoti od lastnih sredstev. Kljub vsem navedenim težavam je podjetje v preteklem letu ustvarilo nad 600 milijonov dinarjev bruto proizvoda, letos pa se bori, da bi doseglo milijardo. Za ta cilj je kolektiv mnogo žrtvoval. Cilj podjetja je, da se po obstoječem perspektivnem načrtu opremi z najpotrebnejšo mehanizacijo za gradnjo in vzdrževanje cest ter si s tem postavi solidno osnovo za nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje nalog, ki mu jih postavlja družba. KOMUNALNO PODJETJE DOBROVO KOMUNALNO PODJETJE DOBROVO, ustanovljeno v začetku leta 1962, združuje gostinsko dejavnost- s tremi obrati v Dobrovem, n® gradu v Vipolžah in v Medani, dalje . stavbeno in pohištveno mizarstvo, zidarstvo, ki opravlja stavbna dela in nizke gradnje, avtomehanično dejavnost in ključavničarstvo, čevljarsko delavnico in mlin v Vipolžah. Zaposluje 54 delavcev, od tega 40 kvalificiranih, ,ki so vsi Brici. Nadvse uspešno je tudi avtoličarstvo, k> opravlja storitve po nizkih cenah ip je zato povpraševanje po tovrstnih delih izredno veliko. n : *fm**rm £ * L 1 GORIŠKA GOSTIŠČA VABIJO Območje novogoriške občine se razteza na ozemlju, ki je s turističnega vidika izredno pomembno. Maloobmejni promet z Italijo in tranzitno obeležje tega območja dajeta izredne možnosti za razvoj zlasti izletniškega turizma. Minulo leto so spričo povečanega maloobmejnega prometa in spremenjenega tečaja lire v menjalnicah turističnega društva Nova Gorica in drugih menjalnicah menjali okrog 234 milijonov lir, v letošnjem prvem Polletju pa se je devizni dotok iz maloobmejnega prometa še povečal, saj so menjalnice menjale kar 145 milijonov lir, ali za okrog 70 % več kot v povprečju lanskih prvih šest mesecev. Stanje gostinstva z ozirom na tako Porasli maloobmejni in tranzitni Promet ne ustreza potrebam. Tako je obnova nekaterih lokalov kot na primer restavracijskih prostorov v Šempetru in zaključitev del v kavarni Soča v Novi Gorici nujnost, kateri' se ni moč izogniti. Dalje bi bilo treba kot zanimivost oziroma turistično atrakcijo z malenkostnimi sredstvi, ki bi bila v ta namen potrebna, preurediti Kromberški grad ih grad v Braniku. Grad v Kromberku bi preuredili v turistični objekt s točilnico, v kateri bi gostom stregli z izvrstnim vinom iz okoliških vinogradov in z domačimi jedili, ki so Značilna za ta del Goriške. Grad v Braniku bi pridobil na pomenu z dograditvijo asfaltirane Ceste čez Kras. Prav tako bi kazalo izboljšati Prometne zveze z Lokvami, ki imajo od vseh krajev v občini najboljše pogoje za razvoj stacionarnega turizma. Iztržek gostinskih podjetij je bil v letošnjem prvem polletju za 11 % višji kot lani, čeravno se je količinski promet zaradi poraslih cen, zlasti hrane, nekoliko zmanjšal. Razdrobljenost in šibka investicijska moč gostinskih podjetij terjata formiranje večjih gostinskih organizacij, ki bodo z večjimi lastnimi sredstvi in s pomočjo komune sposobne razvijati in modernizirati gostinstvo tako, da bo ustrezalo zahtevam potrošnikov in predvsem turistov. Naštete pogoje izmed vseh gostinskih podjetij najuspešneje izpolnjuje • PARK HOTEL v Novi Gorici, ki s svojim udobjem, moderno restavracijo in kavarno, lepimi sobami, izvrstno kuhinjo in glasbo na prijetnem vrtu privablja številne goste s te strani in onkraj meje. Po izvrstni kuhinji, izbranih jedilih in s solidnimi prenočišči slovi tudi hotel »Sabotin« v Solkanu, kjer je nadvse prijetno posedeti tudi na senčnatem vrtu. V Kolodvorski restavraciji, samostojnem gostinskem podjetju, ki šteje 150 abonentov, so dobfo postreženi tudi prehodni gostje. Zaradi povečanega prometa podjetje predvideva večje adaptacije, med temi, preureditev in povečanje kapacitet kuhinje, preureditev garderobe itd. Po solidni postrežbi in številnih abonentih je znano tudi Gostinsko podjetje v Šempetru z gostilno, kavarno in hotelom v Šempetru ter kavarno in gostilno v Vrtojbi. Na poti iz Nove Gorice navzgor po Soški dolini pa je prijetno počivati tudi v Gostinskem podjetju v Kanalu. NADALJNJI RAZVOJ TRGOVINE V NOVOGORIŠKI OBČINI Po razpoložljivih statističnih podatkih se je blagovni prometna drobno v' letošnjem prvem polletju Povečal za Tl %, na debelo pa za 10 %. Blagovni promet na zaposlenega se je povečal za 5 %, število Prodajaln pa od 204 na 210, ali za 3 %. Za dograditev novih trgovskih lokalov in adaptacije obstoječih lokalov bo letos predvidoma porabljenih okrog 210 milijonov dinarjev. Kljub Velikim sredstvom, ki jih trgovina vlaga v graditev in obnovo lokalov ter kljub povečanemu prometu na Zaposlenega pa trgovina še zmerom he zadovoljuje potreb potrošnikov, ker še zmerom primanjkuje sodobnih trgovinskih obratov ne le v središčih, kot so Nova Gorica, Šempeter in Kanal, marveč tudi na podeželju. Organsko združevanje in nadaljnja rast trgovskih podjetij bosta nedvomno povečala investicijsko sposobnost trgovske mreže. Združevanje hianjših 'podjetij v večja je že pokazalo prve rezultate, saj številna podjetja z združenimi -sredstvi obnavljajo svoje lokale in grade nove trgovine in skladišča. Zelo širok program adaptacij in gradenj je predvidelo TP »Potrošnja« Nova Gorica, ki bo povečalo Prodajne in skladiščne prostore v desetih izmed 34 poslovalnic, le-te Pa opremilo delno s klasično opremo, a delno usposobilo za samopostrežno tehniko prodaje. Razen tega bo nabavilo 2 hladilna pulta za poslovalnice v Solkanu in Šempetru, 14 hladilnikov od 150 do 2001, 20 avtomatskih tehtnic itd. Po programu Perspektivnega razvoja se bo promet letno povečal za 7 % na realizacijo ®00 milijonov, kolikor je bo podjetje predvidoma doseglo letos. »TP Goriška«, ki ima v svojem sklopu 32 poslovalnic, večidel živilske stroke, bo svojo dejavnost v prihodnje razširilo še na mešano indu» strijsko blago oz. galanterijsko gospodinjske' potrebščine in drogerijsko blago. Deloma z lastnimi, a deloma z občinskimi sredstvi bo podjetje v na-slednjem sedemletnem obdobju odmrlo poslovalnico s 60 m2 v Prvačini, ?nnko poslovalnico v Mirnu ter v r»ovi Gorici (slednjo s; površino tOo m2)„ dalje samopostrežno trgovi-j10 206 m3 z mesnimi izdelki prav mko v Novi Gorici, poslovalnico z S*vili na Grčni (80 m2), samopostrežbe1 trgovino v Šempetru (150 m2) in trgovino z živili v Renčah (80 m2). Nujna bo tudi preureditev oziro-ttla modernizacija vseh obstoječih poslovalnic, razširitev priročnih skladišč in nabava ustrezne opreme klasičnega tipa, za samopostrežno in polsamopostrežno tehniko prodaje. Blagovni .promet na drobno se bo leta 1964 povečal na 1 milijardo in leta 1970 na 1,7 milijarde dinarjev. TP »Manufaktura«, ki razpolaga zdaj z 8 trgovinami in 474 m2 prodajnega in 146 2 priročnega skladiščnega prostora, bo predvidoma letos septembra z novim trgovinskim lokalom v Novi Gorici pridobilo nadaljnjih 550 m2 prodajnega in 48 m2 priročnega skladiščnega prostora. Leta 1966 bo podjetje v Ajdovščini in Tolminu gradilo- dve konfekcijski prodajalni, 1. 1970 pa blagovnico v Novi Gorici (500 m2), specializirano prodajo konfekcije, trikotaže in pletenin. Razen tega bo podjetje leta 1964 adaptiralo poslovalnici v Šempetru in Kanalu, pri vseh večjih trgovinah pa uredilo popravljalnice konfekcije. V tem obdobju se bo nadaljevala tudi specializacija V okviru TP »Manufaktura«. Realizacija blagovnega prometa, ki bo letos -predvidoma dosegla 586 milijonov, se bo letno povečevala za okrog 7 %, tako da bo leta . 1970 -znašala 1124 milijonov dinarjev. Podjetje »Žlvinopromet«, ustanovljeno leta 1950, ima v svojem sklopu 28 prodajaln mesa, V razdobju od leta 1952 do leta 1962 se je mesna proizvodnja povečala od 34 na 271 ton, odkup od 1055 na 3094 ton, število mesnic od 12 na 28, število zaposlenih od 100 na 124, realizacija od 103 na 937 milijonov din in storilnosti za 83 %. V tej dobi je podjetje »Žlvinopromet« adaptiralo in na novo zgradilo 22 mesnic, za kar je porabilo okrog 42 milijonov din, za nabavo prevoznih sredstev pa namenilo okrog 17 milijonov din. Podjetje razpolaga z novo sodobno klavnico, ki je veljala 200 milijonov din. Letna zmogljivost osemurnega obratovanja je 1300 ton predelanega mesa in 400 ton mesnih izdelkov. V perspektivi bo podjetje v glavnem obnavljalo in sodobno uredilo mesnice, predvsem v Kanalu, Biljah, Solkanu in Šempetru. Z drvmi in premogom oskrbuje potrošnike v Novi Gorici podjetje »Kurivo«, ki vrhu tega prodaja tudi gradbeni material na drobno. »Voče« export-inmport Zagreb, predstavništvo Šempeter pri Novi Gorici se ukvarja z nakupom in prodajo sadja in zelenjave ter gozdnih sadik. Podjetje velja za uspešnega izvoznika in ima lastne hladilnice s kapaciteto hlajenja 100 ton. Planinska postojanka »Kekec« — najlepša razgledna točka v Novi Gorici »PARK HOTEL« v Novi Gorici »HOTEL SABOTIN« v Solkanu Med manjša, toda uspešna trgovska podjetja tudi uvrščajo TP »Branik«, ustanovljeno leta 1958. Upravne prostore ima v hiši, kjer je od leta 1873 do 1881 bival pesnik Simon Gregorčič. ' Podjetje obsega območje Ajdovščine in Nove Gorice in je promet od ustanovitve do danes povečalo za 100 %. Z lastnimi sredstvi je TP »Branik« uredilo novo delikatesno trgovino v Dornberku. Po cenah, in storitvah je konkurenčno in posluje z najmanjšo maržo na območju' občine. Končno velja omeniti tudi podjetje »Tobak« Nova Gorica-Solkan, ki zalaga trgovsko mrežo in trafike z bogatim sortimentom tobačnih izdelkov. Podjetje »Sadje-zelenjava« Nova Gorica preskrbuje mesta in njegov širši okoliš s sadjem in zelenjavo. Pod njegovo okrilje spada 6 poslo- valnic v Solkanu, Šempetru in Novi Gorici. V prihodnosti namerava podjetje adaptirati oziroma modernizirati poslovalnice ter še izboljšati oskrbno potrošnikov in izbiro blaga z nakupovanjem pri zadrugah in zasebnih kmetih. TP »Vino« Nova Gorica prodaja na debelo in na drobno vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Od vin ima stalno na zalogi vipavsko in briško ter druga kvalitetna vina. Podjetje bo glede na dosedanjo realizacijo preseglo letni plan 500 milijonov din. Podjetje obsega naslednje poslovne enote: Nova Gorica, Most na Soči, skladišče likerjev v Solkanu, in kleti v Vipolžah in Dornberku ter 8 tako imenovanih »točilnic čez cesto«. Med bodočimi petletnimi investicijami velja omeniti nameravano gradnjo lope za embalažo, sodarske in mehanične delavnice ter garaže. Samopostrežna trgovina v N^vi Gorici »TP Grosist« Šempeter »GROSIST« IN »PRIMORKA« ODSLEJ ENO PODJETJE Z letošnjim 1. julijem sta se dve trgovski podjetji »Grosist-Gorica«, Šempeter pri Gorici, in trgovsko podjetje na debelo in na drobno »Primorka«, Nova Gorica-Solkan, združili v eno podjetje, ki odslej posluje pod firmo Trgovsko podjetje na debelo in na drobno »Grosist-Gorica« s sedežem v Šempetru pri Gorici. Združeno podjetje »Grosist-Gorica« združuje. pod svojim okriljem glavno skladišče za živila, tekstil in galanterijo, železnino, gradbeni material, pohištvo, barve, lake, kemikalije in električni material ter skladišče za vnetljive snovi. Razen tega obsega široko razpredeno mrežo trgovskih poslovalnic, med katerimi velja omeniti »Elektron« Nova Gorica, »Usnje«, Nova Gorica, dalje poslovalnice »Železooprema« Nova Gorica, »Trgometal« Nova Gorica-Solkan, »Metal« Nova Gorica, »Železnina« Šempeter pri Gorici, poslovalnici v Kanalu in Anhovem, samopostrežno delikatesno trgovino v Novi Gorici, novo specializirano trgovino zraven občinske skupščine »Foto-ura« in. druge, ■ • Podjetje si vsestransko prizadeva za razširitev sortimenta zlasti tehničnega blaga, kar mu zdaj omogočajo koncentrirana sredstva in še neposredne j ša nabava blaga pri proizvajalcih. RAST ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI Temelji bodoče grafične industrije na Goriškem so bili postavljeni z ustanovitvijo Časopisno-založniškega podjetja »Soča«. Letos CZP »Soča« nadaljuje širitev tiskarne v Šempetru, pripravlja pa ustanovitev obrata za izdelavo kartonske embalaže in otvoritev nove knjigarne v središču Nove Gorice. ZNATNO VEČJI IZVOZ PREKO PODJETJA »PRIMORJE-EXPORT« Nadvse pomembno vlogo v menjavi blaga zlasti v okviru regionalnih obmejnih sporazumov že vsa leta odigrava renomirano izvozno-uvozno podjetje »Primorje-export«, ki si prizadeva izkoristiti vse obstoječe možnosti za menjavo, a predvsem za izvoz blaga po regionalnem sporazumu, sklenjenem med sosednjo Italijo in Jugoslavijo. Z vse večjo prizadevnostjo in zlasti s temeljitimi analizami zunanjega trga skuša podjetje zadostiti potrebe po artiklih, ki so iskani obakraj meje. Čeravno je . podjetje za letos predvidelo celo manjši izvoz, kot je bil lani, je izvoz prek »Frimorja-export« v letošnjem prvem polletju dosegel razveseljiv porast za 40 % z ozirom na isto obdobje lani. V Italijo je podjetje izvozilo za okrog 3,4 milijarde lir blaga (okrog 5,4 mililijona dolarjev), kar kaže, da se plasmaju našega blaga v Italiji obetajo še nadaljnje možnosti, ki jih bo podjetje pri nadaljnjem usmerjanju zunanje trgovine s pridom upoštevalo. Znano je, da podjetje »Primorje-export« obmejnemu italijanskemu trgu posreduje zlasti blago, ki je značilno za tamošnjo prehrano, kot tudi industrijsko blago, ki je zaradi svoje specifičnosti ondod zelo iskano. Trgovosko podjetje »Grosist Gorica« v Šempetru pri Gorici '\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\V\\V^\\\^^ STORITVENA OBRT ŠE ZAOSTAJA ZA POTREBAMI Obrt v novogoriški občini je letos zaznamovala nadaljnje povečanje proizvodnje. Po stopnji porasta pa storitvena obrt sicer venomer narašča, vendar ne dohaja potreb široke potrošnje. Obseg proizvodnje in storitvene obrti se je letos z ozirom na lansko prvo polletje povečal za več kot 18 %. Ugodno, čeprav prepočasi, se razvija specializacija proizvodnje in kooperacija obrtnih podjetij z industrijskimi in združevanje »brtnih kapacitet kot poglavitni pogoj za nadaljnji razvoj obrti. Storjeni so bili prvi koraki združevanja obrtno-gradbene remontne stroke, ki bodo odpravili sedanjo razdrobljenost obrtne gradbene operative. Nadaljnja delitev dela naj bi še poglobila proizvodno kooperacijo med lesnoindustrijskimi podjetji Trnovo, Čepovan in Branik ter Tovarno pohištva v Novi Gorici. Razvoj obrti v okviru stanovanjskih skupnosti kot tudi zasebno obrt bo treba prav tako še nadalje pospeševati, zlasti pa bo treba krepiti zmogljivosti storitvene obrti oziro-ra servisne dejavnosti, namenjene popravilu tehničnih industrijskih izdelkov. Od proizvodnih obrtnih podjetij je pomembnejše uspehe zabeležil Splošni gradbeni servis z upravnim sedežem v Solkanu, ki je pod svojim okriljem združil večino obrtno-re-montnih strok, ki imajo opraviti z zaključnimi deli na zgradbah. Črko-slikarstvo in polaganje suhega tlaka (podelita) sta novi uspešno uvedeni dejavnosti. V perspektivi pa namerava servis razširiti steklarski obrat, ki bo zadovoljeval potrebe Tovarne pohištva in Mizarstva »Istok« iz Mirna. Povezovanje faz zaključnih del je nadaljnji uspeh, ki ga je Splošni gradbeni servis prvikrat požel na novi šoli v Desklah, kjer je začel s steklarskimi in končal s parketarskimi deli, brez prekinile, ki je pri zaključnih delih sicer običajna in ki navadno močno zavleče dograditev stavb. Perspektivna obrtna organizacija je tudi Splošno obrtni servis, prej ZAVOD ZA POKLICNO REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Gorica, ki v razdobju 1964 do 1970 predvideva povečanje kapacitet kovinske dejavnosti za 100 % ter povečanje kapacitet galvanike za nadaljnjih 25 %. Letos bo dograjena poslovna zgradba in je predvidena združitev obeh galvanskih obratov v Gorici; povečale se bodo kapacitete v kovinski, galvanski, radiotelevizijski in konfekcijski dejavnosti, predvidena pa je tudi nabava orodja in strojev za industrijsko proizvodnjo otroških vozičkov, po katerih je povpraševanje izredno veliko. V servisu se usposablja trenutno 10 invalidov za nove pokliče, redno pa je zaposlenih 45. Spričo uveljavljanja oblačilne konfekcije ih čedalje večjih potreb po bogatejšem sortimentu in izboru primernih številk konfekcije se ugodne perspektive obetajo tudi konfekciji »8. marec« in podjetju za izdelovanje oblačil »Ideal«, ki sta se že uveljavila kot dobavitelja konfekcije v vseh velikih trgovskih hišah v republiki. Tudi ti dve podjetji naj bi letos prispevali svoj delež k povečanju obsega proizvodne obrti v goriški občini za nadaljnjih 44 %. Obrtno podjetje za lesne izdelke Čepovan z lastno žago in predelovalnim obratom v kobperaciji s Tovarno pohištva v Novi Gorici med drugim izdeluje tudi standardne artikle, kot kavče in mizice. V okviru podjetja posluje obratna menza, ki z izdatno in ceneno prehrano skrbi za zmanjšanje števila obolenj. Kolektiv šteje 50 ljudi, domačinov iz Čepovana, Vrat, Lokovcev in Poštarja. V perspektivi naj bi se kolektiv povečal na 160 ljudi, realizacija pa naj bi dosegla vrednost 140 milijonov din. V novih obratnih in upravnih prostorih, ki jih je zgradilo z lastnimi sredstvi, v strojnem obratu za površinsko obdelavo lesa ter v obratu za razrez, stiskanje in montažo furnirja nastajajo lični mizarski izdelki podjetja Branik, ki namerava do leta 1970 nabaviti še več novih strojev ter zgraditi skladišče končnih izdelkov. Tako krajevno mizar- . stvo iz Branika, kot tudi obrtno podjetje »Mizar« iz Volčje drage planirata dopolnitev tehnološkega procesa z nabavo strojev, le da »Mizar« iz Volčje Drage kot proizvajalec stavbnega pohištva namesto z lesnopredelovalno industrijo sodeluje z gradbenimi podjetji v občini in s »Kraškim zidarjem« iz Sežane v opremljanju stavb z okni, lesenimi roletami, platnenimi zavesami in drobnim pohištvom. Podjetje, ki je v glavnem mehanizirano, zaposluje 106 delavcev. • Mizarsko, ključavničarsko in kovaško podjetje Trnovo pri Gorici (prvotno »Mizarstvo Trnovo«), ustanovljeno leta 1948 iz krajevnih potreb za obnovo vasi, ki je bila v vojni hudo prizadeta, pogodbeno proizvaja-sobno pohištvo, fotelje in kavče za kooperanta, Tovarno pohištva v Novi Gorici. Naročil je dovolj, podjetje lepo napreduje. V kratkem bo gradilo novo skladišče za shrambo lesa. __ Obrtno gradbeno podjetje Kanal (prej »Remont«) opravlja gradnje in popravila cest in mostov ter izdeluje vse vrste cementnih izdelkov, Teracerska in armaturna dela so njegova nadaljnja dejavnost. Podjetje mimo omenjehih vključuje še druge dejavnosti, kot na primer pleskarstvo, pečarstvo in stavbno mizarstvo. Od pomembnejših del velja navesti popravilo ceste Plave—Dobrovo, večje remonte v soških elektrarnah ter graditev stanovanjskih blokov v Šempasu in Kanalu. Podjetje zaposluje večinoma žensko delovno silo in je doseglo realizacijo nad 300 milijonov din. Stanovanjska skupnost Deskle je svojo dejavnost pravilno usmerila v razvijanje storitvene obrti. Tako je od podjetja »1. maj« Most na Soči leta 1961 prevzela čevljarsko delavnico, dalje je ustanovila šiviljski servis,' obsega pa tudi storitveno gradbeno dejavnost, namenjeno vzdrževalnim delom in manjšim adaptacijam ter ličarsko in pleskarsko dejavnost, ki so vse uspešno zaživele in zadovoljujejo večidel potrebe delavcev, zaposlenih v Tovarni cementa in salonita Anhovo. V okvir te skupnosti spada tudi obrat družbene prehrane v Tovarni cementa, ki šteje 130 abonentov in pripravlja po tri obroke dnevno. Stanovanjska skupnost v Desklah je glede na to, da je v tovarni v Anhovem zaposlenih okrog 600 žena, dala tudi pobudo za ustanovitev zavoda za otroško varstvo, vendar je ta koristna zamisel, žal, propadla. Skupnost se poteguje tudi ,za ureditev vodovoda v Soški dolini. Oskrba s pitno Vodo je, namreč tod zelo primitivna, saj na primer prebivalstvo Anhovega pije vodo iz Soče. »Pecivo« Nova Gorica s pekarnami v Novi Gorici, Solkanu, .Kojskem, Mirnu in Desklah ter s poslovalnicami za prodajo kruha in peciva v Novi Gorici, Solkanu, Mirnu in Dobrovem zadovoljuje vse potrebe potrošnikov na območju s pekarnami in poslovalnicami ter na območju Šempetra in Renč. Bržkone že letos bo podjetje začelo graditi novo pekarno, ki bo s svojo zmogljivostjo nadomestila zastarele pekarske kapacitete na omenjenem območju. V prihodnje naj bi podjetje poleg kruha in peciva proizvajalo tudi kekse. Pohvalno je, da bo promet podjetja od leta 1960, ko je znašal 176,6 milijona, na-rastel na 310 milijonov v letu 1963, sredstva na skladih pa so se povečala od 570.000 din v letu 1960 na 23 milijonov v letu 1963. Zdi se, da je spričo tega sleheren komentar o smotrnem gospodarjenju • podjetja »Pecivo« odveč! Stanovanjska skupnost Nova Gorica s pleskarskim in mizarskim ser- Stanovanjski blok v Kanalu, ki ga je zgradilo obrtno gradbeno podjetje »Kanal« Obrtno podjetje »Mizar« Volčja draga Visom, kemično čistilnico, servisom za vodno inštalaterska dela, dvema čevljarskimi delavnicama, pralnico, servisno službo snažilk in računovodskim servisom za nad 80 hišnih svetov, je. v lastni režiji zgradila tudi otroški vrtec in igrišče, pri čemer je prihranila nad 7 milijonov din. Tako, široko razvejana dejav- nost obrtne servisne dejavnosti in otroškega varstva nujno terja graditev poslovnih prostorov, v katerih bi bilo tajništvo skupnosti in storitvena obrt že navedenih servisov in mnogih drugih, ki jih bo skupnost v skladu z naraščanjem potreb po obrtnih storitvah še v Novi Gorici ustanovila. »Almiro«, obrat Nova Gorica, bomo obravnavali tedaj, ko bo na vrsti radovljiška komuna. Takrat bolno namreč pisali o Alpski modni industriji »Almira« Radovljica in bomo hkrati obravnavali tudi delež novogoriškega obrata v proizvodnji in izvozu te znane tekstilne tovarne. Obrtno gradbeno podjetje Šempeter pri Gorici je nastalo iz bivšega remontnega podjetja. Proizvodne storitvene dejavnosti, ki jih podjetje obsega so: visoke in nizke gradnje, izdelava cevi, umetnega kamna, mizarstvo, pleskanje, slikanje. Podjetje je zgradilo oziroma gradi stanovanjski blok v Braniku, električni daljnovod Gradišče—Kromberk, kovaško delavnico uprave Goriških vodovodov, s slikarskimi in pleskarskimi deli pa je doslej sodelovalo pri ureditvi Zdravstvenega doma v Tolminu, Alp-hotela v Bovcu itd. Podjetje razpolaga tudi z lastno mehanizacijo. Razvilo se je z lastnimi sredstvi in ima glede na povpraševanje po storitvah, ki jih opravlja, nadvse ugodne razvojne perspektive. Kot druge stanovanjske skupnosti v novogoriški komuni tudi Stanovanjska skupnost Šempeter pri Novi Gorici opravlja obrtne storitve, kot so šiviljstvo, krojaštvo, frizerstvo in čevljarstvo. Tudi ta stanovanjska skupnost se je razvila iz potreb in z lastnimi sredstvi. Obrate ima v komunalnih prostorih, ki že postajajo pretesni, zlasti še, ker ima skupnost v načrtu ustanovitev splošnega servisa. Ker se bo v kratkem preselil interni oddelek bolnišnice iz Vipave v Šempeter, se Stanovanjski skupnosti obetajo še obsežna obrtna dela pri preurejevanju šempetrske bolnišnice. Skupnost zaposluje pretežno domačine, med njimi številne invalide. REMONTNO OBRTNO PODJETJE SOLKAN-NOVA GORICA je bilo ustanovljeno kot prvo tako podjetje na Goriškem leta 1947. Ustanovitev podjetja je bila nujna, ker je prevzelo zelo odgovorno nalogo pri obnovi porušenih hiš in gospodarskih objektov v vojni in dobi okupacije. Zaradi razširjene dejavnosti se je leta 1949 preosnovalo v Remontno obrtno podjetje, ki je poleg popravil in adaptacij pričelo izvajati tudi nizke gradnje. Zaposluje 55 večinoma kvalificiranih delovnih moči z območja Solkana in Nove ^Gorice. 2e doslej opravlja podjetje svojo nalogo zelo uspešno, s popolnejšo mehanizacijo, ki je v perspektivnem planu, bo pa lahko še povečalo svoje storitve in jih pocenilo. Važno je, da ima podjetje svojo mizarsko delavnico, ki je mehanizirana in zaenkrat povsem ustreza potrebam. Vse, kar podjetje premore, je zgradilo in izpopolnilo z lastnimi sredstvi, kar je dokaz,1 da se kolektiv dobro zaveda svoje odgovornosti do družbe. Spomenik NOB v Solkanu — Nova Gorica Zli OBČINSKI PRAZNIK NOVE GORICE ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET' OBČINSKI ODBOR ZB OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE, TER V PRIČUJOČI REPORTAŽI PREDSTAVLJENA PODJETJA, ZADRUGE, ZAVODI, SKUPNOSTI, UPRAVE IN ZNANSTVENE, PROSVETNE, KULTURNE, ZDRAVSTVENE, SOCIALNE IN FIZKUL-TURNE USTANOVE. OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZMS Čestitkam se pridružujejo še: SGG Tolmin, gozdni obrat Trnovo SGP Primorje, 'Ajdovščina Kraški zidar Sežana Globus špedicija Ljubljana Intereuropa Koper Gorica-avto Nova Gorica ZMO Nova Gorica-Solkan TP Planika Tolmin — prodajalna Anhovo KVZ Vipava — poslovalnica Lesnina Ljubljana — poslovalnica Delamaris Izola —- poslovalnica Peko Tržič — poslovalnica Alpina Žiri — poslovalnica TP Bistra Most na Soči — poslovalnica Kanal Klavnica Tolmin — prodajalna Solkan »Jelen« Tolmin — prodajalna Kanal Borovo — poslovalnica ODPAD Ljubljana — poslovalnica KOTEKS Ljubljana — odkupna postaja SLOVENIJA SADJE Ljubljana — poslovalnica PETROL Ljubljana KAVARNA SOČA — Solkan GOSTILNA ZVEZDA — Solkan Gostilna PRI HRASTU — Nova Gorica Gostilna FAJTOV HRIB — Kostanjevica BIFE — Rožna dolina Gostišča planinskega društva: Lipa gostilna JEZERO Šempas, LIJAK — gostilna pod HRIBČKOM Volčja draga BIFE — Anhovo-Deskle, hotel POLDANOVEC Lokve PLANINSKO DRUŠTVO — Nova Gorica VALJČNI MLIN — Grgar, Ozeljan in Solkan TT Okroglica Mizarska delavnica ŠPORT Solkan ELEKTROMONTERSKO podjetje Nova Gorica Lokovško kovaštvo — Lokovec KINO podjetje Nova Gorica KMETIJSKI Z^VOD VODNA SKUPNOST ZAVOD ZA POGOZDOVANJE KRASA Uprava upravnih poslopij VSE OSNOVNE ŠOLE, GLASBENA ŠOLA, VAJENIŠKA ŠOLA ZA KOVINSKO STROKO, ADMINISTRATIVNA ŠOLA, IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA POHIŠTVENO STROKO, TRGOVSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER in GIMNAZIJA Zavod za statistiko, za prosvetno in pedagoško službo, zavod za spomeniško varstvo in zavod za zdravstveno varstvo VSE ZDRAVSTVENE USTANOVE IN USTANOVE ZA SOCIALNO VARSTVO AVTO-MOTO DRUŠTVO NARODNA BANKA Nova Gorica TURISTIČNO DRUŠTVO