Letnik 1910.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos VII. — Izdan in razposlan dne 26. januarja 1910.
Vsebina: Št. 13. Ukaz, s katerim se izpreminja z ministrstvenim ukazom z dne 23. junija 1891. 1. izdani „Carinski pravilnik za svobodni okoliš pri novem pristanu v Trstu*.
13.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 26. januarja 1910. L,
s katerim se izpreminja z ministrstvenim ukazom z dne 23. junija 1891. I. (drž. zak. št. 78) izdani „Carinski pravilnik za svobodni okoliš pri novem pristanu v Trstu“.
V porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma se povodom otvoritve svobodnega okoliša ob Franc Jožefovem pristanu v Trstu z veljavnostjo od tega časa počenši izpreminja z mini-strstvenim ukazom z dne 23. junija 1891. 1. (drž. zak. št. 78) izdani „Carinski pravilnik za svobodni okoliš pri novem pristanu v Trstu* tako:
Carinski pravilnik za svobodni okoliš v Trstu.
I.
Obča določila.
§ 1.
Svobodni okoliš v Trstu sestoji iz dveh s carinskim pristanom ločenih delov, in sicer iz starega svobodnega okoliša ob rivi proti Barkovljam in iz svobodnega okoliša ob Franc Jožefovem pristanu. Ves promet po svobodnem okolišu tržaškem, in pa
v skladovnicah, ki so se že aii pa se eventualno še napravijo tam, je zavezan določilom tega carinskega pravilnika.
§ 2.
Vstop v zaprti svobodni okoliš je po suhem dovoljen samo skozi vrata, v to določena.
Kdor hoče po suhem iz svobodnega okoliša iti v carinski okoliš, mora iti samo in edino skozi vrata, namenjena v to, in tu ga je moči po veljajočih predpisih telesno preiskati.
Po morju veljajo za promet dovoznih ladij in ladjic določila §§ 16, 17, 22 in 28; toda finančnim oblastvom je pridržano za ladjice (veslenice, motorne ladjice, majhne jadrenice itd.) predpisati še posebne kontrolne naredbe.
§ 3.
Vrata, ki držč v svobodni okoliš, so po noči pod zaporo carinske uprave in odpirati ter zapirati se smejo samo s posredovanjem kakega njenih organov. Finančna uprava določi, katera vrata so odprta za blagovni promet in katera samo za osebni promet.
Finančne straže organi morajo neprestano čuvati vsa vrata, dokler so odprta.
§ 4.
Svobodni okoliš z ondi obstoječimi skladovnicami vred (izvzemši kat a za zaloge carinskega
(8lovenisob.)
8
okoliša namenjena skladišča [§ 5]), se smatra za carinski izloček. V skladovnice se more vzprejemati vsako blago, katero se sploh sme vzprejemati po skladovničnem redu.
Monopolske reči se smejo vlagati v skladovnicah samo pod dohodarstvenim nadzorstvom.
Domače blago izgubi (izvzemši primer § 5), če se le vnese v svobodni okoliš, naj li se vloži v skladovnice ali ne, svojo narodnost; zategatelj ga ni moči brez carinske odprave voziti nazaj v carinski okoliš.
§ 5.
Ako bi se pokazala na to stran bistvena potreba prometa, je pooblaščeno c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu dovoliti, da se sme domače ter z ocarinje-njem podomačeno (nacijonalizovano) blago vkladati v določenih skladiščih, ki so v svobodnem okolišu, da pa vendar ohrani svojo domačo narodnost (svobodni sklad v zmislu § 2, lit. b zakona z dne 28. aprila 1889. 1. [drž. zak. št. 64]).
Skladišča, ki bi jih bilo morebiti odkazati v gorenji namen, potrebujejo odobrenja finančnega oblastva.
§ 6.
Tiste skladovnice v svobodnem okolišu, v katerih se smejo vlagati predmeti, ki izstopajo iz carinskega okoliša proti vračilu davka ali bonifikacij, se morejo določiti tudi le z odobrenjem finančnega oblastva.
§ 7.
Pri tistem blagu, ki uživa po vsakčas veljajoči obči carinski tarifi ali pa po pogodbah carinsko ugodnost ob uvozu po morju ali ob uvozu iz pogodbenih držav, je dolžna, da zadobi gori omenjeno ugodnost, uprava c. kr. skladovnic, oziroma stranke in zavodi, ki samostojno oskrbujejo vlaganje blaga, v svojih knjigah, oziroma tudi v skladovnih listih natančno narediti razviden izvir blaga, ki se vlaga, ter to, ali se je uvelo po suhem ali po morju.
§ 8.
Organom finančne uprave pristoji vsakčas pravica stopiti v skladovnice, zasebne kabine in druga obratovališča vsake vrste ter pregledovati jih, toda tako, da se kar najmanj moti promet, in vpogledo-vati v knjige in druge opravilne zapiske.
§ 9.
Za podružnice c. kr. glavnega carinskega urada v svobodnem okolišu veljajo uradne ure, ki jih določi finančno oblastvo po prejšnjem porazumu z upravo skladovnic.
Uradne posle, ki se zahtevajo izven navadnih uradnih ur, lahko dovoli c. kr. glavni carinski urad proti plačilu pristojbin, razglašenih v posebni tarifi.
Poštno blago in reči popotnikov pa je vsakčas odpravljati, ne pobiraje gori omenjenih pristojbin.
§,10.
Carinskouradne odprave more izprožiti c. kr. skladovniška uprava kakor tudi tisti, ki imajo pravico razpolagati z blagom, osebno ali po pooblaščenih zastopnikih.
§ H-
Pristojbina za tehtanje ali skladovnina se na račun carinskih dohodkov v skladovnicah ne pobira.
G. kr. uprava skladovnic priskrbi v posameznih skladiščih in carinskih podružnicah potrebne tehtnice in uteži in dâ vsa hlapčevska dela, ki so združena s carinskouradno manipulacijo, opraviti po svojih delavcih.
§ 12.
Kar je v svobodnem okolišu gostilnic (restavracij) ali kar se jih napravi pozneje, ter kar je posameznim osebam, stražnim oddelkom i. e. iz službenih ozirov odkazanih stanovanj, se smatra, da so v carinskem okolišu. Kolikor se tam rabi in potroša stvari in blaga, se mora torej prejemati iz carinskega okoliša, iz svobodnega okoliša (inozemstva) pa samo, če se prej carinskouradno odpravi, oziroma plača davek. Ti prostori so pod dohodar-stveno kontrolo. Poslovodje gostilnic so dolžni o prejemanju in trošenju vseh predmetov za hišno opravo in vseh porabnih reči natančno pisati knjigo in, ne braneč se, dovoliti finančnim stražnim organom, da pogledajo vanjo in da pregledujejo prostore.
G. kr. uprava skladovnic odtegne gostilničarju v primeru prestopkov zakupno dopustilo.
Po katerih pogojih smejo popotni (ambulantni) prodajalci domačih in ocarinjenih jestvin in okrepčil svoje blago, kar ga niso prodali v svobodnem okolišu, carine prosto prinašati nazaj v carinski okoliš, to določa c. kr. finančno ravnateljstvo.
Prav tako so zavezani carini za stavbne naprave vsake vrste v svobodnem okolišu določeno gradivo, nadalje v svobodnem okolišu postavljeni in v obratu tam se nahajajočih javnih ah zasebnih podjetij uporabljani motorji, stroji, tehtnice in uteži, opravni predmeti i. e. r. ter za obratovanje uporabljano gradivo, zlasti bencin, petrolej, mazalno olje itd., ako se dobivajo iz inozemstva ah iz svobodnega okoliša.
§ 13.
G. kr. uprava skladovnic bo skrbela za natančno izpolnjevanje predpisov tega carinskega pravilnika sè strani svojih uradnikov, nameščencev in delavcev.
§ 14.
G. kr. uprava skladovnic bo skrbela tudi za pravilnost carinskih in statističnih izjav, ki jih vlagajo njeni organi, bo poročala carinskemu oblastvu o dohodarstvenih prestopih v področju skladovnic, za katere izve, in uvede na prošnjo c. kr. glavnega carinskega urada disciplinarni postopek zoper tiste izmed svojih uradnikov, nameščencev in delavcev, ki se zakrivijo dohodkom škodljivih dejanj ali zanemarjanja.
Prav tako morajo ravnati tudi pamoplovstvena družba Avstrijskega Lloyda ter vsa ostala v svobodnem okolišu obstoječa podjetja, ki samostojno oskrbujejo vkladanje blaga, in na zahtevanje carinskega oblastva morajo krive uradnike, nameščence in delavce odstaviti od službe ali jih vsaj v svobodnem okolišu ne več uporabljati.
n.
Vstop blaga v svobodni okoliš, a) Po morju.
1. Promet ladij v svobodnem okolišu.
§ 15.
Ladjo, ki priplovejo v svobodni okoliš, izkla-dajo svoje blago brez posredovanja c. kr. glavnega carinskega urada.
če ladja vozi stvari državnega monopola, in če tega prevažanja ne vrši naravnost po naročilu in za račun dižavne blagajnice, se morajo omenjene stvari v 24 urah po dohodu v pristanišče oddati v uradno shrambo ter se tam pustiti, dokler se blago ne pošlje dalje. Ako bi ne bilo mogoče oddati jih v 24 urah, ima finančna uprava pravico, uvesti primerno nadzorovanje dotične ladje.
Blagovne razkaznice ladij se predlagajo po določilih redti za ladijske razkaznice.
2. Pomorski promet med carinskim pristaniščem in svobodnim okolišem.
§ 16.
Naklad ladij dovoznic in ladjic, ki prihajajo iz carinskega pristanišča, vštevši „Veliki kanal (Ganale grande)“, se morajo izkazati s carinskimi listi.
Pomorski prevoz, ki se mora vršiti nepretrgoma, je pod kontrolo c. kr. finančne straže na morju.
§ 17.
Če se blago iz mesta z dovoznicami ali ladjicami spravi v svobodni okoliš, se mora to blago odpraviti pri carinski podružnici v mestu. Dotična carinska podružnica opravi z inozemskimi neocarinjenimi pošiljatvami predpisani izstopni uradni posel, z domačim blagom pa izvozno postopanje. V prvem primeru se odkaže pošiljatev z izvirnimi carinskimi listinami dotični podružnici v svobodnem okolišu v izstopno potrdilo, v poslednjem primeru pa služi duplikat izvozne izjave za prevozno izkaznico.
Ako se domače blago iz mesta prenaša po morju v zaloge carinskega okoliša v svobodnem okolišu, se odpravlja pod zaporo tovorca ali prostora v okrajšanem poprevoznem postopanju.
Da se blago z ladij, ki stojé v carinskem pristanišču in s katerimi se ni še opravil carinski uradni posel, prenese v svobodni okoliš po ladjah dovoz-nicah, za to je potreba posredovanja carinskega urada. Če je to blago domačega izvira, opravi carinski urad izstopni uradni posel; pri inozemskem blagu pa vozniku tovora izroči izjavo o prekladanju v dvojni izdaji.
Odpravljajoča carinska podružnica naj v izjavi o prekladanju potrdi zunanji ogled in ujemanje z ladijsko razkaznico 1er pristavi prevozno potrdilo. Duplikat izjave o prekladanju se izroči vozniku tovora, unikat pa služi ladijski razkaznici za prilogo.
Voznik tovora mora duplikat izjave o prekladanju izročiti dotični carinski podružnicrv svobodnem okolišu, ki ga opremi s klavzulo o dostavi in ga mora v 48 urah poslati nazaj nakazujoči carinski podružnici, da ga odpiše od ladijske razkaznice in ji ga priloži.
b) Po suhem.
1. Z vozovi.
§ 18.
Blago, ki gre iz carinskega okoliša po suhem v svobodni okoliš, je dostaviti pred podružnico c. kr. glavnega carinskega urada, ki je postavljena blizu vhodnih vrat svobodnega okoliša. Če tu gre za domače blago, je ravnati uradno ž njim po predpisih, veljajočih za izvažanje blaga. Domače, za vložbo v zalogo carinskega okoliša namenjene pošiljatve naj carinska podružnica blizu vhodnih vrat pod zaporo odkaže v okrajšanem poprevoznem postopanju carinski podružnici v zalogi carinskega okoliša.
Inozemsko carini zavezano blago, ki se v carinskem pristanišču deva iz ladje z namenom, da se po suhem prenese v svobodni okoliš, naj dotična carinska podružnica v carinskem pristanišču pod zaporo tovorca ali prostora ali pa pod uradnim spremstvom odkaže podružnici carinskega urada pri vhodnih vratih svobodnega okoliša, ki odpravi to blago ob izstopu.
Ob nakazu blaga ni treba tehtati, ako ni suma kake nepravilnosti in ako se blago pošilja pod zaporo prostora ali z uradnim spremstvom.
Blaga, Čigar nakladanje na ladjo se mora potrditi, ni nakazati vhodni carinski podružnici, temveč tisti carinski podružnici, pri kateri se naj naklada na ladjo. Pri vhodni podružnici torej naj se ne vrši uradno dejanje.
Na tovornih kolodvorih prihajajoče, v prevoz skozi carinski okoliš preko tržaškega carinskega urada nakazano blago naj dotična carinska podružnica na tovornem kolodvoru dokončno izstopoma odpravi v svobodni okoliš in ga za to določeni podružnici svobodnega okoliša preodkaže v izstopno potrdilo, oziroma pri blagu, čigar nakladanje na ladjo je treba nadzorovati, pristojni podružnici svobodnega okoliša, da potrdi nakladanje.
2. Po železnici.
§ 19.
Po železnici prihajajoče blago naj se odpravlja v zmislu predpisa o carinskem postopku za promet po železnicah, ki se dotikajo carinske črte, z dne 18. septembra 1857. 1. (ukazn. št. 45).
O vsakem železniškem vlaku, ki pride, mora za to določeni železniški organ predati v to določenim carinskim organom glavni pregled z nakladnimi razkazi (nakladnicami) vred, ki jih sestavijo organi dotične železnice.
Železniški vlaki se smejo uradno spremljati od vhodnih vrat noter do mesta, namenjenega za
prevzemanje voz; tu naj carinski in finančnostražni organi za to določenih carinskih podružnic, katerim je to naročeno, vozove od zunaj pregledajo in jih, če mogoče, že končnoveljavno odpravijo. Ne odpravljene vozove je, ako bi se to ne bilo že zgodilo, deti pod plombo.
Železniške uprave naj c. kr. glavnemu carinskemu uradu (osrednjemu uradu ter carinskim podružnicam ob vhodnih vratih) naznanjajo vozne načrte vseh vlakov, ki prihajajo v svobodni okoliš. G. kr. skladovnice naj posameznim carinskim podružnicam svobodnega okoliša, ki prihajajo v poštev, naznanjajo vsak dan pismeno (s spomenico) vozove, ki se jim dostavijo. Podružnice, h katerim se dostavljajo v svobodni okoliš došli vozovi, se morajo prepričati, da so carinskouradne zapore nepokvarjene; nato je preskusiti spremne listine — kakor to ustreza namembi pošiljatve — ter po predpisih opraviti predpisano izvozno, prevozno itd. postopanje, ali pa blago položiti v zalogo carinskega okoliša.
§ 20.
Ko se v svobodni okoliš prineseno blago vklada v skladovnice, ko se tarn shranjuje, obdeluje in obravnava — če ne gre za vkladanje blaga v zalogo carinskega okoliša — ni potreba posredovanja c. kr glavnega carinskega urada.
Toda v prilogi A imenovano blago se mora hraniti v posebnih skladiščih, ki se lahko denejo pod dohodarstveni nadzor.
Položniki takega blaga morajo o tem pisati posebne zapiske, ki naj natančno izkazujejo, koliko je zaloge, in ki se morajo vsakčas, kadar se to zahteva, pokazati organom finančne uprave.
Finančna uprava si pridržuje pravico to prilogo dopolniti, ako treba, vzprejemši vanjo še druge predmete.
III.
Izstop blaga iz svobodnega okoliša, a) Po morju.
1. Promet iz svobodnega okoliša v inozemstvo.
§ 21.
Po morju se blago pošilja iz svobodnega okoliša v inozemstvo brez dohodarstvenega posredovanja. Vendar je dotični voditelj ladje dolžen, predem odplove, predati ladijsko razkaznico v zmislu določil redu o ladijskih razkaznicah.
2. Promet iz svobodnega okoliša v carinsko pristanišče ali drugam na obrežje carinskega okoliša.
§ 22.
Ladje dovoznice in ladjice, ki hočejo v carinski okoliš, smejo voziti samo blago, ki je carine prosto, ali za katero se s carinskimi listinami, ki spremljajo naklad, dokaže, da je ocarinjeno.
Tako ocarinjeno blago je po ministrstvenem ukazu z dne 2. maja 1880. L, št. 11967 (ukazn. št. 17) v okrajšanem poprevoznem postopanju eventualno pod uradno zaporo ali z dohodarstvenim spremstvom odkazati tisti podružnici carinskega urada v carinskem pristanišču, ki je pristajališču najbližja. Pri tej podružnici se vrši preiskavanje od zunaj, oziroma deloma tudi znotraj, in ako je vse v redu, se dovoli svobodni prestop črez carinsko črto.
Kadar je blago iz svobodnega okoliša naložiti na ladje, ki so v carinskem pristanišču, morajo do-tične ladje dovoznice imeti izjavo o prekladanju, ki obsega sumamo število tovorov in ki jo naj voznik tovora izroči pri bližnji podružnici v dvojni izdaji.
Dokladanje se more po potrebi deti pod uradno nadzorstvo ; isto je po vsi vsebini vzprejeti v odhodno ladijsko razkaznico.
§ 23.
Za blago, ki naj se iz svobodnega okoliša sicer po morju pošilja v carinski okoliš, veljajo določila §21, in carinskouradna odprava se opravlja samo za vhodno ocarinjevanje, poprevozna odprava pa za domače blago, namenjeno tja iz zalog carinskega okoliša, pri čemer se uporabljajo določila mini-strstvenega ukaza z dne 2. maja 1880.1., št. 11967 (ukazn. št. 17).
b) Po suhem.
1. Z vozovi.
§ 24.
Iz svobodnega okoliša se more blago v carinski okoliš po suhem pošiljati, če se carinskouradno odpravi. Dotično blago je v ta namen prinesti v pritlične prostore v skladiščih, ki so določeni za pregledovanje, in tu je ogledajo uradniki tiste carinske podružnice, kateri je skladišče odkazano, na podstavi oddanih blagovnih izrecil po sem merečih določilih carinskega redu in uradnega podučila.
Ko je zglašeno carinsko postopanje završeno in so plačane dolžne carinske pristojhine, je zahte* vati, da se odpravljene pošiljatve nemudoma odvedö, in do tega časa naj se neprestano uradno nadzirajo. Na podstavi dovršene uradne izdaje se mora dotično blago odnašati iz prostorov za odpravljanje in na. ravnost nakladati na vozove pod uradnim nadzorom-
Vozovi morajo biti uradno ošteviljeni in pripravni, da se na njih namesti zapora prostora. Za to uporabljene odeje morajo biti uradno odobrene, oznamenjene in imeti številke.
Na prevozu se blago pripravno carinskouradno nadzoruje od odpravljalne podružnice do podružnice ob vhodnih vratih, in sicer ali z zaporo prostora ali tovorov, z uradnim oznamenilom ali spremstvom finančne straže predpisujé pičlo odmerjen rok dostave.
Ob vhodnih vratih se pošiljatev primerja na podstavi uradne izdaje in če se najde brez spotike, se dovoli vstop vozila v carinski okoliš, ko so se vzeli podatki odpravljalnega vpisnika v razvidnost. Na carinskouradnih izdajah naj pregledujoči organ potrdi vstop v carinski okoliš s štampiljo, na kateri se lahko datum menjava, in s svojim podpisom. Razen tega naj c. kr. finančna straža carinsko listino dekupira ob neposrednjein vstopu blaga v carinski okoliš.
Če se pokažejo pomisleki, je treba, preden se dovoli vstop v carinski okoliš, naklad do dobra zunaj, eventualno tudi znotraj preiskati in dalje postopati po tem, kar se je našlo. Na tem mestu naj sosebno opravljajo nadpreglede v to odkazani višji uradniki.
2. Po železnici.
§ 25.
Za promet po železnici iz svobodnega okoliša v carinski okoliš je postopati v obče v zmislu predpisa z dne 18. septembra 1857. 1. (ukazn. št. 45). V posebnem pa se je držati tega :
V železniške vozove se mora blago nakladati vselej pod uradnim nadzorom, in najstrožje je paziti na to, da se ne prinaloži nikako blago, o katerem se izkazno ni opravilo carinsko postopanje. Ko je blago naloženo, je deti vozove pod uradno zaporo. Dolične carinske listine je vpisati v zabeležek voz, ki ga piše dotična podružnica, in na osrednjem uradu c. kr. glavnega carinskega urada dokončno vknjižiti;
stranke naj jih tam dvignejo in izroeé prometnemu oddelku c. kr. skladovnic.
V sumarnem napovednem postopku na podstavi nakladnih seznamkov c. kr. skladovnic vršeči se nakaz vagonov, izvzemši monopolne predmete in blago, naloženo na odprte vagone brez zapore prostora, se naklada brez posredovanja c. kr. glavnega carinskega urada. Ako naj se blago naklada na odprtih vagonih brez zapore prostora, je treba izposlovati dovoljenje središča glavnega carinskega urada, ako ne določajo že železniškouradni predpisi, da se mora nakladati na odprte vagone brez zapore prostora.
Praviloma se že ocarinjeno ali domače blago ne sme dokladah na voz, naložen z inozemskim na-kaznim blagom.
Železniške vozove, sestavljene v eden vlak, je postaviti, preden vstopijo v carinski okoliš, dotični carinski podružnici, da vlak pregleda. Železniške uprave morajo c. kr. glavnemu carinskemu uradu (osrednjemu uradu ter podružnicam ob vratih) pravočasno naznaniti vozne načrte vseh v carinski okoliš izstopajočih železniških vlakov. Za to določeni železniški organi morajo carinskim podružnicam na kolodvorih za razporejanje vlakov izročiti predpisani glavni pregled B kakor tudi nakladnice in carinsko-uradne listine.
Ko so spremnice preskušene in za dobre spoznane, se začne pregledovati vlak. Tisti vozovi, ki so oznamenjeni za prazne, kakor tudi lokomotive s tenderji vred, ki gredö morebiti v carinski okoliš, naj se do dobrega preiščejo, ali ni morebiti vanje naloženega kaj carini zavezanega blaga; uradne zapore na naloženih vagonih je preskusiti, koliko jih je, in če so nepokvarjene. Zapore ua vagonih, naloženih z inozemskim, neocarinjenim blagom, ter na tistih vagonih, ki jih je dostaviti drugim uradom ali organom, pustiti je, kakor so ; snéti pa je zapore na vagonih z blagom, s katerim se je že ob vhodu končnoveljavno uradno postopalo, ali pa na katerih je domače poprevozno blago.
Carinske listine, služeče za poverilo v svobodnem okolišu carine prosto odpravljenega ali ocarinjenega blaga, ter carinskouradne spremnice je vrniti dotični železnici. Železniški vlak je na to takoj pod uradnim nadzorom, eventualno s spremstvom odpustiti v tuzeinstvo. Da se je zgodilo to, ter da so se za prazne zglašeni vozovi znotraj preiskali, naj potrdé v glavnem pregledu, ki ga pridržč, pregledni organi z navedbo datuma in ure.
IV.
Prevoz blaga skozi svobodni okoliš.
§ 26.
Blago se sme skozi svobodni okoliš na vozeh prevažati samo z namenom, da se vloži v zaloge carinskega okoliša, v vseh drugih slučajih je torej to prepovedano. Železnicam je prevoz dopuščen in poprevozna odprava naj se pod zaporo prostora opravi pri tisti carinski podružnici, pri kateri vstopa blago v svobodni okoliš.
V.
Promet blaga med obema deloma svobodnega okoliša.
a) Po morju.
§ 27.
Promet trgovinskih ladij med obema deloma svobodnega okoliša se vrši brez carinskouradnega posredovanja in je navezan zgolj na predpise redu o ladijski razkaznici.
§ 28.
Ako se blago prepelje na ladjah dovoznicah po morju iz starega svobodnega okoliša v svobodni okoliš ob Franc Jožefovem pristanu ali narobe, se godi to, ako se dovaža podnevu, brez carinskouradnega posredovanja.
Ako naj se pa blago prevaža po morju z ladjicami ali sicer z ladjami dovoznicami, toda izven dnevnih ur, naj izroči voditelj ladje za to določeni carinski podružnici izjavo v dvojni izdaji, na kateri je sumarno število tovorcev, datum in ime in na katero naj urad postavi prevozno potrdilo, t. j. čas odhoda, dostavni rok, uradni pečat in podpis.
To izjavo je vknjižiti v zabeležku. Ob prihodu ladje dovoznice (ladjice) v drugi del svobodnega okoliša je prevozno potrdilo izročiti za to določeni carinski podružnici, ki ga zapiše v dostavni knjigi, ko je dognala, da se je izpolnil dostavni rok, in ga pošlje nazaj odpravljajoči carinski podružnici. Za te prevoze se lahko po potrebi uvede spremstvo finančne straže.
Pri monopolnih predmetih je treba predložiti podrobno izjavo, na koje podlagi se nakažejo.
b) Po suhem.
1. Z vozovi.
§ 29.
Inozemsko blago, ki je naloženo na dovoznih vozovih, se nakazuje iz enega dela svobodnega okoliša v drugi del praviloma brez tehtanja, na podlagi izjave stranke pod zaporo odeje ali tovorca z napo-vednico. V dvournih primerih se lahko stranka sili, da dokaže pravilnost navedbe teže s tovornimi listinami, fakturo i. dr., eventualno se lahko zahteva, da se tehta.
2, Po železnici.
§ 30.
Vse blago, ki ga je prevažati po železnici iz enega dela svobodnega okoliša v drugi del, se mora na podlagi nakladnice, ki jo izdado skladovniški organi, deti pod zaporo prostora in nakazati tjakaj z napovednico. Pri blagu, ki je naloženo na odprtih vagonih, je na pripraven način varovati identičnost.
VI.
Posebna določila za zaloge carinskega okoliša.
§ 31.
Tista skladišča v svobodnem okolišu, ki se v zmislu § 5 proglasé za zaloge carinskega okoliša, naj se smatrajo, da so v carinskem okolišu. V nja se sme torej vkladati samo domače ali pa tako inozemsko blago, ki se je podomačilo z vhodno ocari-nitvijo.
§ 32.
Blago domačega proizvoda, za katero se sme ob izstopu v carinsko inozemstvo po veljajočih predpisih zahtevati bonifikacija, se mora vlagati v posebne, od drugih oddelkov zalog carinskega okoliša prostoroma varno ločene odseke skladišč.
Ti oddelki zalog carinskega okoliša veljajo za svobodni sklad v zmislu § 44 cukrarinskega zakona z dne 20. junija 1888 1. (drž. zak. St. 97), oziroma v zmislu § 73 zakona z dne 20. junija 1888. 1. (drž. zak. št. 95); kar se torej tiče nakazavanja takih pošiljatev na dotične zaloge carinskega okoliša kakor tudi načina njih vkladanja in izstopa v carinsko inozemstvo, dalje v oziru na način njih nadzora, naj se
uporabljajo določila razpisa finančnega ministrstva z dne 9. julija 1888. 1. (drž. zak. št. 111), oziroma določila priloge C k razpisu finančnega ministrstva z dne 10. avgusta 1888. 1. (drž. zak. št. 133).
§ 33.
Zaloge carinskega okoliša so pod nadzorom in pod sozaporo c. kr. glavnega carinskega urada in, preden se aktivirajo, jih je treba komisijonalno preiskati, ali se dadö zapirati.
§ 34.
Za uradno sozaporo potrebne umetne ključal-nice omisli c. kr. glavni carinski urad na stroške c. kr. skladovnic. Vsakršna manipulacija v zalogah carinskega okoliša je odvisna od posredovanja carinskega urada. Carinski uradniki in organi finančne straže, katerim je naročena služba v skladovnicah, smejo vstopiti vsak čas v vse prostore zalog carinskega okoliša. Osebe, ki vstopajo v zaloge carinskega okoliša, so pod kontrolo ondi poslujočih finančnih organov in moči jih je tudi telesno preiskovati.
§ 35.
Blago se vnaša v zaloge carinskega okoliša na podstavi listov (voznih listov itd.), ki dokazujejo tuzemski izvir blaga, oziroma na podstavi carinskih listin, ki dokazujejo izvršeno ocarinitev; te listine je predati c. kr. skladovnicam, ki naj jih izročč carinski podružnici z izrecilom za vklad vred, izdanim v enoviti izdaji po stranki ali pa po c. kr. skladovnicah samih.
Podružnica bo izrecilo za vklad sprejemala samo za blago, katero so c. kr. skladovnice, prista-vivši svojo firmo na spremne listine, pripustile v vklad.
Blago, ki je bilo pri c. kr. glavnem carinskem uradu ali pri kaki podružnici njegovi na vhodu odpravljeno, naj se, če je namenjeno za vklad v zaloge carinskega okoliša, tjapreodkazuje poduradno zaporo prav tako, kakor je zaukazano za blago, ki dohaja iz carinskega okoliša in je namenjeno v zaloge carinskega okoliša po §§ 18 in 19 za vožnjo od vhoda v carinski okoliš do zaloge carinskega okoliša.
§ 36.
Ob vkladanju za zaloge carinskega okoliša namenjenega domačega blaga zadostuje praviloma vnanji ogled tovorcev in preskušnja, ali se po kako-
vosti, številu iu znamenju ujemajo z navedbami v izrecilu.
Ovedba teže, ki jo opravijo c. kr. skladovnice, velja praviloma tudi za carinsko upravo.
Ako pa se sumi, da bi utegnila biti kaka nepravilnost ali kako tihotapstvo, kar nastane posebno tedaj, kadar se blagovna izjava ne ujema z voznimi listi in spremnimi listinami, predanimi c. kr. skladovnicam, se mora pošiljatev preiskati znotraj.
§ 37.
O vsakem skladišču zaloge carinskega okoliša se piše dohodarstvena skladiška knjiga, v katero se blago zapisuje po tistem redu, kakor dohaja.
Ta knjiga mora biti v soglasju s skladovno knjigo c. kr. skladovnic, v katero morejo organi finančne uprave pogledati vsak čas.
V	primerih, ko bi ne bilo takega soglasja, se pregleda blago, in na to se, če se razlike pojasnijo prepričevalno, napačni vpisi v dotičnih skladovnih knjigah popravijo na podstavi pismenega preglednega izvida, eventualno se nadalje postopa po § 40.
§ 38.
Znotraj zalog carinskega okoliša je promet in obrat popolnoma svoboden in vsak položnik je pooblaščen, v mejah sem merečih določil obratnega pravilnika skladovnic storiti vse, kar pospešuje ohrano blaga in olajšuje prodajo ali pa meri na oplemeničenje.
Vsako početje pa, s katerim se premeni vklad, oddelek, omot blaga, kakor tudi njega teža ali ime, je pismeno naznaniti podružnici carinskega urada, da se dene v razvidnost v skladiški knjigi.
§ 39.
V	zalogah carinskega okoliša imajo c. kr. skladovnice dolžnost imeti, kar je blaga, vedno v redu tako, da se bode moglo brez ovir uradno pregledati.
Carinska uprava bo tako pregledovanje občasno opravljala v teku leta; svoje pregledovanje more raztegniti na vsa skladišča ali pa omejiti na posamezna skladišča in pošiljatve.
Kar je za to potreba težakov in orodja, morajo priskrbeti c. kr. skladovnice.
Zlasti je treba pri posameznih velikih oddelkih blaga, ki se prejemajo deloma, zdaj pa zdaj ovedeti
pravilnost ostale skladovne zaloge in vsako razliko, Id se pri tem pokaže, takoj dogovorno s c. kr. skladovnicami preiskati, oziroma postopali po določilih § 37.
§ 40.
Ako se ob pregledu ali ob izstopu blaga iz skladišč zalog carinskega okoliša najde blaga premalo, se ne izproži kazensko postopanje, ampak, kar je premalo blaga, se odpiše v skladiški knjigi.
Ako pa se ga najde več, in to nad pet odstotkov množine, ki jo kažejo skladiške knjige, je treba prebitek vhodno ocariniti; a tu je pri tistem blagu, ki se ocarinja po čisti teži, odbiti potarifno taro.
Kazensko postopanje se izproži tedaj, kadar se najde blaga preveč za 10 ali pa še več odstotkov množine, kakor jo kažejo skladiške knjige.
Za carino poroštvuje najprej vloženo blago, in pravica do njega gre finančni upravi pred vsemi ostalimi zahtevki.
§ 41.
Kadar naj blago, ki je v zalogah carinskega okoliša, izstopi v svobodni okoliš ali naravnost v inozemstvo, tedaj je prinesti izrecilo za izvozno postopanje, in dotična množina, ko je uradno obravnavana in izložena iz zaloge carinskega okoliša, se odpiše v skladiški knjigi.
Kadar je blago iz zalog carinskega okoliša po morju v poprevoznem postopanju poslati v carinski okoliš ali pa izvesti v inozemstvo na negotovo pro-/ dajo ali v kako dopustno plemeničenje, popravo ali obdelavo, tedaj je po predpisih, ustanovljenih za te posebne slučaje, izprožiti spremnično ali okrajšano poprevozno postopanje, oziroma postopanje za pona-merno prodajo ali zabeležno postopanje. Ako pa se blago po suhem vrača v carinski okoliš, se odkaže blago na pripraven način kakor po § 24 na carinsko podružnico pri izhodnih vratih svobodnega okoliša.
§ 42.
C. kr. skladovnice bodo po nasvetu carinske uprave osebam, ki so bile zaradi tihotapstva ali težkih dohodarstvenih prestopkov obsojene ali v preiskavo vzete in ne za nedolžne spoznane, prepovedala vstop v zaloge carinskega okoliša.
liilinskl s. r.	Weiskirchner s r.
Priloga A.
Seznamek
tistega inozemskega neocarinjenega blaga, cigar skladanje v svobodnem okolišu tržaškem
je dovoljeno le v posebnih skladiščih.
Ime carinske tarife	Jiazivalo predmetov
189 n in J, 4 in 5 190o in 6, 4 in 5 191 in 200, 201 a 208 b, 209 in 215 229 c, 230 in 236 247 in 260	) “S li 1 § Vsi manjši predmeti in taki predmeti, ki se dadô lahko skriti, kakor n. pr. J 2 rute, žepni robci, mreže za pohištvo, trakarsko, pasarsko, gumbarsko, na > a stanu delano blago, čipke, obrobni predmeti, kravate, rokavice iz I	g	sukna i. d. II {!
261 in 269 271 in 274	Umetne cvetlice, okrasna peresa, umetna kožuhovina iz peres, lasuljarska dela, klobuki in čepice vsake vrste (izvzemši fese), pahljače, dežniki in solnčniki, obrobni predmeti, oblačila, perilo in kožuhovine.
276 c in d, 281 d, 282 c, 283, 300 d, 303, 318, 319, 326 b, 327, 339 c, 342 b, 343, 354/, 355 d, 361 d, c, 362 b, 367, 388 d 2, 390, 409 c, 410, 426 c, 427, 486, 487, 522, 525	Manjše blago, ki se dâ lahko skriti, tarifnih razredov XXVII in XXXII in XXXIV in XXXIX v zvezi z najfinejšimi tvarinami ali z montacijami iz dragih kovin.
302	Kvarte.
317	Oblačila iz tvarin, imenovanih v t. št. 315 in 316.
436	Manjši predmeti iz kožuhovine, konfekcijonirani.
339 c, 361 c, d, e, 362, 468, 469, 480, 509 in 511	Galanterijsko blago (nippes, toaletni predmeti), lišp za gospode in gospe, igrače in e. dr. predmeti, ki se dadô lahko skriti.
383 c, 389	Posnemki pristnih biserov, umetni zobje.
479 c, d, e	Nožarsko blago.
499	Žice iz navadnih kovin in kovinskih zlitin, pozlačene ali z zlatom popločene.
486, 522 in 524	Železnina, potem blago iz navadnih kovin, pozlačeno ali posrebreno, buloni, bleščica in leonsko blago.
540 b, 542	Električni stroji, aparati, ki se dadô lahko skriti.
562 in 572	Polfabrikati in blago iz dragih kovin, dragi kamni in poldragi kamni.
573 in 576	Instrumenti, ki se dado lahko skriti, risalno orodje, toplomeri, kukala, očala in okovi k njim itd.
584 c in e	Strune.
585 in 590	Žepne ure, okrovi zanje, furniture za ure in kolesja.
620 b j	Hlip.
630	Zdravilno blago, pripravljeno.
631 b in 633	Octi itd., parfumirani, alkoholne, aromatične esence, vonjavno blago (parfumerijsko).
	
(Slorenisoh.)
9
Državni zakonik
za
kraljevine in dežete zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju. I. okraj Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1910.
v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumuuskem, maloruskeni in slovenskem jeziku.
Naročnina zâ celi letnik 1910 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se; ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker še državni zakonik ‘naročnikom oddaja, oziroma pošilja sàmô, Če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova slanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobijo:
Letnik 1849. za ... .	4 K 20 h i ,	1850.	„	....	10 „	50	„ „	1851.	„	....	2,	60, ■	„	1852.	„	....	5	„	20	„ I	»	1853.	,	...	0	,	30	, :	„	1854.	,	. .	.	8	„	40	„ „	1855.	4 „ 70 , »	1856.	„	....	4,	90	„ ,	1857.	 5 ,	70	„ „	1858.	„	....	4 „	80	,	Letnik	1870.	za	....	2	K	80	h .	1871.	.	....	4	„	—	„ „	1872.	,	....	6	„	40	„ ,	1873.	„	...	6	„	60	„ .	1874.	„	....	4	,	60	„ „	1875.	„	....	4	„	—	„	Letnik	1891. za	...	.	6	K	—	h „	1.892.	. . . 10 v— , .	1893.	„	.	.	.	.	0	„	—	, ,	.	1894.	„	.	.	.	.	6	„	—	„ »	1895	 7 , - „ -	1896.	,	.	.	.	.	7	„	—	„
	r	lx? / O.	r	• • • •	Oj,	„ .	1877.	,	....	2 „ —, ,	1878.	,	....	4 „60 , ,	1879	 4 „ 60 ,	»	189/	-	•	•	•	•	lo	„	—	„ .	1898	 6	„	-	„ ,	1899.	„		10	,	—	„ „	1900.	„	.	.	.	.	7	,	—	„
,	1859.	,	.	.	.	.	4	,	- , 1860.	3 „ 40 „ . ,	1861.	,	.	.	.	.	8,-, „	1862.	2	„	80 „ »	1863.	2	,	80 , „	1864	 2	„	80 „ ,	1865.	„	....	4	„	— „ ,	1866.	„	.	.	.	.	4	„	40 „	,	1880.	.	7	.	:	4	„	40	,. »	1881.	„	.	.	.	.	4	„	40	„ ,	1882.	,	.	.	.	.	ti	„	—	. „	1883.	 5	„	-	, ,	1884.	„	.....	5	„ „	1885	 3	,	60	r „	1886.	 4	„	60	„ „	1887.	_	_	.	„	.	5.	„	—	„	-	1901.	„	 6 „	- . ,	1902.	....	7 , 50. r »	1003.	9 „	— , ,	1004.	5., -	1905	On-, ,	1906.	12 „	- „ ,	1907.	„ . . . , 13 „	- , 1908. .	9
;	1867	 4 , — ;	,	1888.	8 „ 40 „ IQQO	n 1909. n . . . .	8 „ 50 ,
p	looo. „	.	1 v	J, ,	I860.	 6 „ — „	„	iOOJ. „	.	o „ -	1890	 5 „ 40 „	
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kako
nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kusi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemšiih izdaj najdalje v Šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omeiyeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostalne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.