Poilnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poalaae knjig« itd. je pošiljati aa uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravniitvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 2312. V Llubllani, 16. februarja 1928. stev. 31. Letnik unmi. <šoi. umi/m.) UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Na delo za Mladinsko Matico! Delo za Mladinsko Matico je v polnem teku. Ponekod se že pobira naročnina, nekateri društveni odbori so že razpravljali o naši akciji in tudi pri društvenih zborovanjih se je že govorilo o nabiranju članstva. Optimisti in pesimisti se oglašajo, toda mi vemo le eno, da moramo zbrati desettisoč naročnikov. Ali je to mogoče? Je! A je mogoče le, če se zgane vse učiteljstvo, če se ogreje za stvar. Ali bo dovolj ognja v naših vrstah ? Bo dovolj gorečnosti, dovolj vztrajnosti? Tri mladinske knjige v letu, to je malo. Malo, če tudi mislimo na revščino našega mladinskega književnega trga. A če imate pred očmi, da ne gre le za tri knjižice, ampak za začetek podjetja, ki ima vse pogoje, da se razvije v veliko zalogo našega mladinskega slovstva, potem ne boste oklevali, temveč se boste lotili važnega dalekosežnega dela. Mladinska Matica je ustanova, ki zasluži največjo podporo vsega slovenskega učiteljstva. Prosvetni načelstvi obeh oblasti priznavata pomen ustanove, zato sta priporočili učiteljstvu, naj se zavzame zanjo. Mislimo, da bo učiteljstvo storilo vse, da se Mladinska Matica razvije, zakaj v njegovih rokah fe njen razvoj: Saj to niso nikakršne žrtve, ako propagiramo nekaj tednov novo ustanovo in zbiramo naročnike in naročnino. Poverjeništvo pričakuje, da se učiteljstvo loti dela z vztrajnostjo in z voljo, ki jo zasluži dobra stvar. V olajšavo nabiranja naročnikov med mladino pošljemo v prihodnji številki Učiteljskega tovariša naslovno sliko „Zgodbe z južnega morja" (v dveh barvah) in s propagandnim besedilom. Tovarišice, tovariši! Dajte te propagandne letake otrokom, seznanite jih vse z Mladinsko Matico in njenim plemenitim namenom! Istočasno bomo razposlali vsem šolam tudi nabiralne bloke in prosimo, da greste takoj na delo, ker moramo čim prej ugotoviti število naročnikov. Zavedajte se, da ustanavljate kulturno institucijo, ki bo lahko razširila med našo mladino stotisoče lepih, dobrih del domače in tuje književnosti! Zavedajte se, da je od vašega prvega nastopa odvisna usoda znamenite in prep otrebne ustanove! Na delo, da bomo spet lahko pokazali, kaj zmore naš stan! rak naprej ter se je dalo mesto na deški šoli stalno — učiteljici po § 71. Torej mesto, da bi se bila popravila svoječasna krivica na isti šoli, se je storila nova, še večja. To imenovanje je pa tudi protizakonito, ker je bilo oddano mesto na začasni vzpo, rednici, katera obstoja komaj pol leta, stalno. Vsak nadaljnji komentar se nam zdi ne* potreben. Sodbo naj si ustvari vsak sam. Šolska uprava — kakor tudi politične stranke — pa naj pomislijo, kakšne i»koristi« jim bode prinašalo tako prakticiranje njim sa» mim in tudi naši šoli ter po njej vzgoji na« šega naroda. —ski. Andrej Skulj, poverjenik. Za poverjeništvo UJU — Ljubljana dne 14. februarja 1928. Josip Kobal, tajnih. O premeščanjih po § 71. v mariborski oblasti. Drugi temelj, ki je tako zelo potreben, je, da se iz vseh uradov v državi iztira politika in stran« karstvo. V uradu sme biti in mora biti samo en gospodar: Ta gospo« dar se imenuje zakon. Drugega gospodarja ni ... Uradniki se naj nastavljajo po sposobnosti in iz« obraženosti, ne pa po tem, h kaki stranki kdo pripada; kajti v uradu se ne sme služiti političnim stran« kan, temveč zakonu in s tem redu in zadovoljnosti v državi. Depoli« tizacija in razstrankanje uradov je ena poglavitna točka med na« logami, ki si jih bo stavila bodoča vlada... Dr. Korošec na volinem shodu v Kamniku, 4. sept. 1927. Dovolj je znana bor)ba slovenskega uči« teljstva proti zlorabi znanega § 71., kateri mu je zadal toliko ran, da še danes niso za« celjene. Zato je nepotrebno vzbujati rekri« minacije iz one žalostne dobe in naštevati kopico naravnost kričečih slučajev; saj se jih vsi še predobro spominjamo. Prav tako je dovolj znano stališče naše organizacije v tem vpogledu; saj je bilo neštetokrat po« vdarjeno. Če smo odkriti, moramoi tudi na« ravnost priznati, da je v tem oiziru opaziti zadnjih par let prav izdaten napredek. V splošnem vrši učiteljstvo svoj poklic mirno in brez tiste moreče negotovosti, ki je svoj čas visela nad njim liki Damoklejev meč, da lahko zapiha vsak trenutek veter, ki te za« nese v druge kraje, ali pa kar enostavno vrže na cesto. Zato pa je tam bolj naša dolž« nost, da na vse take posamezne slučaje, ki se še sedaj dogajajo, posebno opozarjamo ter jih pribijemo kot nezdrave pojave; ne« zdrave za prosvetno upravo in nezdrave ter naravnost kvarne za šolo in učiteljstvo, pa naj bode na krmilu Peter ali Pavel. In nekaj takih slučajev se je v zadnji dobi pripetilo v Mariboru. Že jeseni je bilo nekaj slučajev, ko so bile po § 71. (in na lastno prošnjo) premeščene nekatere učne osebe z več službenimi leti na prav ugodna mesta. Naravno, da so take premestitve iz« zvale med učiteljstvom ostro kritiko, ki ni bila ravno častna za našoi prosvetno upravo. Saj se je videlo, da se po kratkem odmoru vračajo zopet stare zloglasne metode in se oddajajo prav dobra mesta po § 71. med tem, ko so slabša mesta često nezasedena in bi bila v marsikakem oziru mnogo bolj potreb« na njihova zasedba nego takozvanih boljših mest. Seveda je pri teh premestitvah nastala govorica o vplivu in sodelovanju političnih strank, morda celo več, kakor pa se je vpliv faktično sam pokazal. — Komaj pa se je na te slučaje malce pozabilo, že sta se zgodili dve premestitvi, ki naravnost bijeta v obraz ne samo stališču naše organizacije in ogrom« ne večine slov. učiteljstva, ampak tudi stali« šču šefa vladajoče stranke SLS, kakor ga je označil v programatičnem svojem govoru v Kamniku. Pa da smo konkretni! Januarja je bil premeščen po § 71. tov. Petrun iz obmejne Kaple v Maribor na III. deško šolo. Tov. Petrun ima 3 službena leta. Prav takrat pa je bila premeščena tovarišica Pečnikova iz Prevalj v Maribor na IV. deško šolo, in sicer kot stalna učiteljica s kraljevim ukazom. Če imata ta dva obe lastnosti spo« sotbnosti in izobraženosti v toliki meri, da je prišlo to pri premestitvi v poštev, kakor je povdaril dr. Korošec v svojem govoru., po« tem nas to veseli in moramo njima le časti« tati. Zdi se pa, da se je premestitev zgodila po strankarski pripadnosti, kar je javno ob« sodil sam voditelj vladajoče stranke. Zakaj tov. Petrun je bil svoj ^as načelnik Orla v Mariboru in tovarišica Pečnikova je prišla na svojem prejšnjem službenem mestu v tako službeno navzkrižje z upraviteljem in z vsem učiteljskim zborom, da je vsa poučena jav« nost najmanj pričakovala objektivne disci« pllinske preiskave po nadrejeni oblasti, nc pa premestitve po § 71. v Maribor na deško šolo. Zato je z njenim imenovanjem priza« dejana javni stanovski morali, za katere dvig se trudi zlasti slovensko učiteljstvo potom svoie organizacije — krepka zaušnica. Da smo si pa docela na jasnem! Poli« tična pripadnost an izvonšolsko delovanje, dokler se giblje v postavnih mejah, ne sme nikoli in nikjer ovirati premestitve, še sto« krat manj pa sme biti njen vzrok. Torej: »uradniki (in seveda tudi učiteljstvo!) se naj nastavljajo po sposobnosti in izobraženosti, ne pa po tem, h kaki stranki kdo pripada.« Zato ne vidimo nikake krivice v tem, ako imata imenovana dva svoje svetovno iin po« litično naziranje in ga skušata luveljaviti kjerkoli, čeprav se ne sklada recimo s pre« pričanjem in naziranjem večine slovenskega učiteljstva. To je njuno osebno najprimitiv« nejše pravo in bi bil največji nesmisel jima ga odrekati. Krivda oblasti leži v tem, če ju je premestila iz politično strankarskih ozi« rov. In nihče ne more trditi, da tega videza v teh slučajih ni. Njuna krivda je pa v tem, če sta se poslužila politično strankarskih in osebnih zvez v dosego teh premestitev. S tem sta trenutno sebi koristila, obenem pa sta zadala občuten udarec stanovsk morali. Ta slučaj pa je obenem donesel politični stranki več škode nego koristi. Je pa še drugi vzrok, ki po vsej pravici izziva ogorčenje v uveljavljanju takih metod potom šolske uprave. Znano je, da je zunaj na deželi mnogo prvovrstnih učiteljev, ki so obenem rodbinski očetje, katerih otroci štu« dirajo v Mariboru. Kako je mogoče v da« našnjih razmerah vzdrževati dvoje in troje otrok v mestnih šolah, o tem ni potreba iz« gubljati besed. Pa ti pride šolska uprava in stalno namesti učiteljico na deško šolo v me« stu! To je brezobzirnost in naravnost briški« ranje dobrih in zaslužnih učiteljev očetov, ki morajo v takih razmerah izgubiti vsako ve« selje do šolskega, še bolj pa do izvenšolskega dela. Že pred leti smo protestirali proti temu, da se je stalno mesto na deški šoli v Mari« boru po razpisu oddalo učiteljici, ker bi bilo po vsej pravici pripadlo moškemu, oženje« nemu prosilcu. Pa takrat je bilo vsaj razpi« sano tako, da se je zamoglo na ta način od« dati, dasi tak razpis ni bil v prav 'ničemer utemeljen. Zdaj se je pa šlo še izdaten ko« Ravnatelj F. KADUNC, Maribor: Reforma učiteljišč. Ako pogledamo okoli selbe, ! vidimo ! v Sloveniji lepo falango solidno izozbraženega in delovnega osnovnošolskega učiteljstva, ki je v svoji požrtvovalnosti in samoizatajeva« nju storilo vse mogoče in doseglo, da je šte« vilo analfabetov v naši pokrajini reducirano na minimum. Učiteljišča, osnovana na temelju držav« nega osnovnošolskega zakona iz leta 1869. so v polni meri izpolnjevala svoje dolžnosti. Ali prišel je povojni čas, ki stavlja na uči« teljstvo in s tem tudi na učiteljišča nove, večje naloge in radi tega je nastala želja in zahteva, da se učiteljišča ne samo pri nas, ■nego v celi Evropi reformirajoi Za stara učiteljišča moremo mirno reči, da so dovršila svojo nalogo. Povojni čas pre« življamo v znaku preureditev, poizkusov in malih reform, a sedaj izgleda, da se bo cela stvar vzela defimitivno in radikalno v roke. — Te dni sem čital nove, v januarski šte« vilki dunajskega ped. mesečnika »Der neue Weg« izišle: »Smernice za preureditev uči« teljske izobrazbe v Avstriji«. Ne bo škodo« valo, ako jih pregledamo, posebno z ozirom na to, ker se bodo v prihodnjih mesecih se« stale tudi pri nas tozadevne anketne komi« sije v Beogradu in Ibo prišel zakon za učite« ljišča pred parlament. Današnja učiteljišča se bodo zvala v Avstriji učiteljske akademije, ki bodo ali moške ali ženske; v zadnjih dveh letnikih bo pouk event. lahko skupen. Trajanje študij se bo razširila na šest let, in sicer bodo slu« žila prva štiri leta splošni izobrazbi v obse« gu višjih razredov drugih srednjih šol in se bodo še posebno ozirala na bodoči poklic gojencev. Višja dva letnika bosta pa služila pedagoškosdddaktični izobrazbi. ' Vsaldi uči« teljski akademiji ibo dodeljena za praktično izobrazbo ena osnovna šola, na kateri mo« rajo biti otroci iz različnih družabnih plasti. V to svrho bodo služile event. tudi meščan« ske išoile (Hauptschulen) in okoliške osnovne šole. Učiteljski akademiji bo moral biti do« deljen, ali z njo sipojen otroški vrtec. V učiteljske akademije se bodo spreje« mali na temeljiu sprejemnih izpitov učenci in učenke srednjih- in meščanskih šol. Da se pa pomaga onim siromašnim kmetskim učen« cem in učenkam, kjer ni niti srednje niti me« ščanske šole, se bodo osnovali na učiteljskih akademijah pripravni razredi za vse one do« bro nadarjene nosilce, ki so dovršili sedem razredov osnovne šole. Obligatni predmeti, ki se bodo pouče« vali na učiteljskih akademijah v nižjih štirih letnikih so sledeči: verouk, nemščina, en tuj jezik (event. latinščina), logika in psihologija z uvodom v zahteve učiteljskega poklica, zgodovina, zemljepis, prirodopis, kemija, fi« zika, matematika, prostoročno risanje z le« popisom, ročna dela, petje, muzika in telo« vadba. Na ženskih učiteljskih akademijah se mora pri ročnemu delu posvetiti osobito paž« nja šivanju in gospodinjstvu. Razen tega Ibo na teh akademijah tudi več neobligatnih predmetov, da se da talentiranim gojencem prilika za večjo samoizobrazbo. V gornjih dveh letnikih bodo obligatni predmeti: zgodovina in obča teorija pedago« gike, uvod v filozofijo, mladinoslovje, šolska praksa in metodika, osnovne šole, zdravstvo, priprava za izobraževalno delo v nadaljeval« nih šolah, šolska higijena, mladinsko skrb« stva, ustavoznanstvo in šolsko zakonoslovje, domovinoznanstvo, prirodopis s posebnim ozirom na ožjo domovino in telovadba. Razen tega bodo v višjih dveh letnikih poučevane tudi skupine od treh predmteov tkzv. »Wahlpflichtfächer«, od katerih si ma« ra izbrati vsak gojenec vsaj pa eno skupino v svrho intenzivneje samoizobrazbe in štu« dija, da more pozneje eventuelno polagati tudi izpite iz te skupine za njihove glavne šole (Hauktschulen). Absolventom drugih srednjih šol bo do« voljen vstop v peti letnik učiteljskih aikade« mij, ako dokažejo svojo muzikalnoist in do« voljno znanje ročnih del in risanja. Po absolviranju šestletne učiteljske aka« demjje bo moral kandidat polagati prvi (te« oretični) del usposobljenostnega izpita, t. j. današnja matura. Spričevalo tega izpita usposablja absolventa (»grundsätzlich«) tudi za vstop na univerzo. Nastavniki učiteljskih akademij morajo biti samo sposobnejše učne osebe s popolno akademično izobrazbo; poučevali bodo event. tudi vseučiliški profesorji in docenti, ako jih bo mogoče dobiti. — Te akademije bodo imele tudi poselbne enoletne, poilletne, več« mesečne, enomesečne in tedenske tečaje in predavanja, ki bodo služila izobraževanju že v službi stoječih absolventov učiteljskih aka« derrtij in jih tako pripravljali za drugi (praks tični) del usposobljenostnih izpitov, ki jih bodo kandidati polagali pred za to odločeno komisijo po dveh letih osnovnošolske služ« be. Tu se bodo pripravljali za svoje izpite tudi kandidatje za glavne šole. Izpit za glav« ne šole položi lahko vsak učitelj po poilože« nem praktičnem usposobi j en oistnem izpitu. Na učiteljskih akademijah se bodo osno« vale tudi specialne šole in tečaji za odgojo učiteljev, ki bodo pozneje delovali na šolah za slepe, gluhe, manj nadarjene itd. Na žen«, skih akademijah se bodo pa osnovali po po« trebi tečaji za otroške vrtnarice, za učite« ljice ženskih ročnih del itd. To so torej v kratkih potezah nove smernice za avstrijske •učiteljske akademije. Na vsak način velik napredek v primeri s starimi. Seveda se bo še vse to v parlamen« tarnih odsdkih popravilo in izboljšalo. Sedaj obstoječa učiteljišča, katerih je v Avstriji 33 — in siceT 15 državnih in 18 privatnih — se bodo po naredbi sedanjega avstrijskega naučnega ministra g. Sohmitza postopoma spremenila v učiteljske akademije. Na koncu svojega članka se oibračam na vse one činitelje, ki bodo sodelovali v naj« bližji bodočnosti na reformi naših jugoslo« venskih učiteljišč, z željo, naj dobro pazijo, da ne ostanemo tudi tokrat na pol pota. Re« formirajmo radikalno, ne ženirajmo se vzeti od naših kulturnih sosedov vse, kaT je v nji« hoivih smernicah dobrega in kar se da p rila« goditi našim razmeram! Mi smo po prevratu že mnogo, mnogo popravljali, a to so bili samo malenkostni poizkusi, ki se niso ob« nesli, največkrat zato, ker so jih dekretirali iz različnih pisarn brez predhodnega spo« razuma z zastopniki narodnega učiteljstva in drugih merodajnih faktorjev. Dal Bog, da bi bili pri novih poizkusih srečnejši in, da bi dobili učiteljišča, ki bodo odgovarjala duhu časa in praktičnim potrebam našega naroda! ^—______________ Največja Ubira krasnih blns in otroških obleke KRIŠTOFIČ-BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. > ZARADA. Že iz navedb sledi, da ne delamo južnim krajem krivice, ko jim očitamo zarado. Oglej« mo si še to zaradno polje posebej! Pri nas jemlje zarado v obliki malenkostne napitnine natakar, brivski pomočnik, pekovski vajenec, ko prinaša kruh, doli na jugu pa se vse na« ravnost peha za zarado: uradnik, advokat, agent. Zarada in partija, to sta dve vsemo« gočni, vse obvladujoči gesli. Nekaj slučajev zarade: Inženjerji, nad« zirajoč v imenu države državne ali sploh jav« ne zgradbe, prejemajo za to dvojno odškod« nino, in sicer od države ali javne korporacije, obenem pa še od stavbne tvrdke, ki jo nad« zirajo. Za vso naklonjenost se ta po kolav« daciji izkaže še s posebnim darilom 20.000 do 40.000 Din. In potem se čudimo, če so te gradbe za drža/vo drage, če se mostovi pri normalni obtežitvi podirajo. Sresk.i načelnik se tem bolj požuri z zaključitvijo »istrage« proti krivcem in s predajo istih rednemu so« dišču, čim večja nagrada se mu nudi. Dr« žavni uradi v Srbiji — morda tudi kje drugje — prejemajo dvakrat do petkrat toliki pav« šal za stvarne potrebščine, kakor n. pr. v Sloveniji in Dalmaciji. Tu bi se event. pre« ostale pare točno vrnile državni blagajni, do« li pa tvori presežek, znašajoč tisoče dinar« jev, zarado. Kar mora izplačati država na potnih stroških, ostane večinoma v Srbiji, tam se razdelijo tudi dispozicijski fondi, v kolikor ne gredo morda — to bo prav mali del — v inozemstvo. Zarada je tekla pri re« ševanju prošenj za naše državljanstvo, za« rada bo tekla — ta zlati vrelec ne sme usah« niti — pri podeljevanju dovoljenj za prenos lastnine med državUjani na nepremičninah ob meji. Kakega drugega smisla predmetna do« ločba v novem proračunu ne more imeti. Pa nehajmo z naštevanji! — (»Naš Glas«, glasilo Zveze drž. nam. za Slovenijo). S KORUPCIJO IN ZARADO SE NE ŠTEDI! Ako preudarimo podatke, potem se ni čuditi da je uprava draga. Saj se ceni, da požre vsa ta neupravičena zarada in korup* cija letno do 2 milijardi dinarjev! In plača jih posredno ali neposredno država. Hic Rhodus, hic salta! Hic saltate vsi oni, ki lis cemersko zavijate oči in kričite: V upravi je treba štediti, treba še znižati število držav* nih nameščencev. Prav res, toda tiste pokra* jine so — srbijanske. Zakaj pa tega ne po* veste in ne izvedete? In še nekaj! Zarada, dostikrat izsiljena, pokvarja dušo, ubija nravnost, rodi zahrbt* nost in lokavost. Dokler se ne iztrebi ta in korupcija, toliko časa ne bo duševnega pre* poroda, ne bo poštene uprave in pravega napredka in razvoja. Teh izrodkov mora biti konec, nehati mora tudi neenakoprav* nost med državljani in pokrajinami (zakon o izenačenju davkov je le etapa k temu sta* nju), zlasti pa je izenačiti tudi uradništvo ši* rom države v pravicah in dolžnostih. Škan* dal je, da se v 10. letu ujedinjenja pusti še vedno zaslužiti državnemu nameščencu v srbijanskih krajih 8 do 20.000 Din mesečno (večinoma na račun držajve), onemu v se* vernih pokrajinah pa se nudi mesečne pre* jemke 1000, 2000 in le redkim 3000 Din ali par stotin več. Ako je dokazano, da potre* buje danes družina 3—5 članov mesečno 5 do 6000 Din, zakaj plačujete potem slovenske* mu in deloma prečanskemu uradniku le go* renjo miloščino? Ali zato, da mu ubijate te* lesno in duševno silo, ker mu vzamete vse veselje do dela in navdušenje za državo? Škandal!!! Namesto, da bi kdo pokazal voljo in energijo, da prištedi država z iztrebljenjem korupcije dve milijardi letno, se pa išče po ■vseh mogočih drugih potih novih dohodkov za dTŽavo. Proč z dvojno mero, proč s ko* rupcijo, pa bo denarja dosti, da sie bodo iz* bofljšale državne finance, a se ¡bo obenem lahko plačal tudi prečanski uradnik tako, da mu bo imelo življenje in delo kak pomen. •Srbi so res največ žrtvovali za to državo, toda ne sme biti več neenakosti in izkari* ščanja. Da moremo odpraviti vse grajane nedo* statke, moramo pa vedeti, kdo jih je zakri* vil, kdo vzdržuje koruptni sistem. Odgo* vor: Deloma vse politične stranke, največ pa srbijanske stranke. Od prevrata do da* nes — z eno izjemo — so bile vedno na vla* di in zasedale najvažnejša ministrstva; od prevrata do danes vzdržujejo od Subotice do Skoplja upravni sistem, ki mu je glavno delo agitacija za stranko, a upravno delo je usmerjeno po zaradi; od prevrata do danes so dale te stranke živeti in zaslužiti stoterim in tisočerim agentom, posredovalcem in plač* kašem, skrbno jih čuvajoč pred kaznijo po zakonu. Dobro vedo to vse stranke, toda navzlic temu gredo z njimi. Kaj jim mar, da delajo v celoti proti interesom države in naroda, osebnim in strankarskim koristim je pa le zadoščeno! Kako bi se mogel zlomiti obstoječi sistem za vedno, to je mislečemu človeku jasno. Edini pravi izhod pa bi bila nevtralna urad* niška vlada, v kateri pa ibi smelo biti le po* lovica srbijanskih uradnikov. Toda prej se bo začelo podirati nebo nad nami, kakor da bi pri nas izpustili mogotci jasli in korita iz rok. — (»Naš Glas«, glasilo Zveze drž. nam. za Slovenijo). POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE, ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477. Splošne vesti. Za Jugoslov. Djački Dom/ Članstvo pozivamo, da pošlje nabrane vsote po odbitku stroškov za poštnino poverjeništvu UJU Ljubljana, z označbo, da je prispevek za Djački Dom. Apeliramo na članstvo, da se tudi samo odzove klicu Izv. odbora in s tem pokaže svojo solidarnost. Poverjeništvo UJU, Ljubljana. — Za Djački dom v Beogradu. V 29. številki »Učiteljskega Tovariša« z dne 2. fe* bruarja je izdalo pov. UJU Ljubljana poziv, naj bi se po vseh šolah nabirali prispevki za Dački dom v Beogradu. Ker je bila ta zbirka dovoljena tudi od prosvetnega mini* strstva, pozivamo ponovno vse članstvo, da res pokaže zmisel za našo skupno stvar in vpliva na učence, da bi prispevali za skupen dom šolskih otrok iz vse kraljevine v Beo* gradu. Ako bo vsak šolski otrok v Jugosla* viji prispeval le po en dinar, pa bode imela šolska mladina in naša centrala UJU v Beo* gradu svoj dom. Šolske upravitelje prosimo, da pošljejo nabrane prispevke, po odbitku stroškov za poštnino, na naslov poverjeni* štva UJU v Ljubljano, z označbo, da je pri* spevek za Dački dom. — V zadevi kmetijskega in gospodinj* skega nadaljevalnega šolstva sta se zglasila 4. februarja poverjenik tov. Skulj in tovariš Mencin pri predsedniku in finančnem refe* erntu oblastnega odbora v Mariboru in do* bila enako kot prej v Ljubljani zagotovilo, da bo oblastni odbor posvečal vso Skrb po* klicni izobrazbi naše kmetske mladine ter upošteval naše predloge glede organizacije nadaljevalnih šol in usposabljanja učiteljev in učiteljic za pouk na njih. — Proslava šestdesetletnice gospe Franje Tavčarjev^. »Narodna Prcsveta« rprinaša pod gornjim naslovom sledečo notico. Slo* venska ženska udruženja so prevzela prijet* no dolžnost, da proslavijo 8. februarja tega leta šestdesetletnico rojstva velike Slovenke g. Franje Tavčarjeve. S tem hočejo sloven* ska ženska udruženja pokazati, kako cenijo velike zasluge te velike slovenske gospe n\i kulturnem in nacionalnem polju ter da. do* kumentirajo velik uspeh njenega doseda* njega dela, želeč ji, da posveti svoje nadaljno življenje istim idealom. S tem pa proslav* lajo slovenske ženske zveze tudi svoje lastno delo, ker ga ni slovenskega'ženskega društva, v katerem gospa Tavčarjeva ne bi sodelovala. — Udruženje učiteljic in zabavilj iz Beograda se s svojimi pododbori pridru* žuje slovenskim gospem in gospodičnam pri tej redki slavnosti, želeč slavljenki najiskre* nejše dolgo in srečno življenje» zahvaljujoč Božji previdnosti, ki je dovolila gospej Tav* carjevi, da vidi plodove svojega dela in bla* godejen učinek svoje humanitarne in nacio* nalne akcije: ujedinjenje Slovenk, Hrvatic in Srbkinj v eni državi, uresničen sen gospe Tavčarjeve. Živela velika Slovenka v ponos svojih sester Slovenk, Hrvatic in Srbkinj. — Iz te notice razvidimo, kako spoštujejo vse' ženske naše države gospo Tavčarjevo in pri* poznavajo in slavijo njeno delo vsa ženska udruženja Jugoslavije. Slavlju dr. Tavčar* jevc so se posebno pridružile tudi slovenske učiteljice, ki delujejo pri Kolu Jugosloven* skih Sester in v drugih društvih. — Pri šefu mariborskega prosvetnega oddelka se je 4. februarja zglasil poverjenik tov. Skulj radi nekaterih aktualnih zadev. — Koncert pevskega zbora učiteljstva UJU. V ponedeljek, dne 6. februarja se je vršil v Ljubljani v Unionski dvorani koncert našega pevskega zbora. Bil je to drugi na* stop tega zbora v Ljubljani po njegovi usta* novitvi. Minilo je od prvega nastopa skoraj dve leti — zbor se je v zadnjem času oprijel dela z najtrdnejšo voljo in dosegel kakor v Zagrebu tako tudi v Ljubljani zares lep uspeh. Kritika ljubljanskih dnevnikov se v glavnem strinja s kritiko zagrebškega časo* pisja, katere glavne točke smo priobčili že po koncertu v Zagralbu. Vsi kritiki so edini v priznanju, da je zbor v glavnem zelo do* ber in da malenkostni nedostatki niso niti omenjanja vredni. — Obisk koncerta je bil zelo dober in je bila Unionska dvorana sko* raj nabito polna — le v prvih vrstah je bilo nekaj praznih prostorov, kar je v primeri z drugimi koncerti naravnost rekorden obisk. Opazilo se je poleg ljubljanskih tudi veliko število naših tovarišev iz dežele. Tudi ljub* ljanska koncertna publika je bila polnošte* vilno zastopana. — Uspeh koncerta je v mo* raličnem in gmotnem oziru zelo dober. —-Vse učiteljstvo Slovenije udruženo v UJU se mora radovati, da je dolbilo v svojem oev* skem zboru tako dobrega reprezentanta. ki nosi njegovo ime in ga častno zastopa lahko tudi pred najodlienejšo javnostjo. — Nova redukcija! V zadnjih časih se vedno bolj množe slučaji, da se v ministr* stvu izstavljajo dekreti o prevedbi na višjo položajno plačo z datumom, ki ne odgovarja resnični dospelosti. V smislu znane razsodbe Državnega Saveta, da teče povišica od dne podpisa in ne od dne taktične dospelosti, je dotičnik brez vsake krivde prikrajšan ,na svojih, po zakonu mu pripadajočih pravicah in oškodovan za zanj znatne zneske, ne da bi mu bila dana sploh kaka možnost pri* tožbe. Ali pa: Dobi dekret podpisan za 1—2 dni prekmalu. V tem slučaju ga Glavna kon* trola toži pri Drž. Savetu in se mu izstavi naknadno — mogoče čez pol leta — nov de* kret z novim, za pol leta prekasnim datu* mom, povišica pa se mu odtegne ne samo za oni eden ali dva dni, kolikor mu je bil de* kret prezgodaj podpisan, temveč za ves čas do novega podpisa, iko mu je povišica že davno pripadala! Zakaj še zdaj ne velja ona slavna razsodba?! Zakaj ta razsodba nikdar ne velja za državnega parijo, temveč vedno samo za delodajalca? Je to sistem? Nove vrste redukcija?! Centrala UJU v Beogradu naj izposluje, da se položajne plače nakazu* jejo brezizjemno takoj takrat, ko dospejo, ker ni ničesar, s čemer bi se dalo opravičiti kulturne države nevredno dejstvo, da mora plačevati za netočnost beograjskih gospodov točni in vsikdar vestni državni uradnik. Po* verjeništvu naj se pošljejo Obvestila o toza* devnih slučajih, da na podlagi točnih podat* kov ukrene potrebne mere v odstranitev. — Poročilo o sestankih pov. UJU glede delovne šole v Ljubljani, o gospodinjskem šolstvu v Celju in nadaljevalnem šolstvu v Mariboru smo morali zaradi prostornih tež* koč preložiti še za eno številko. — Šolski nadzorniki. (Piše Albin Čebu* lar.) (Konec.) Stvar smo premotrili iz per* spektivičnega stališča ter motivirali slučajno lepopisje, ki se lahko odraža v nazornejših varijacijah. Nekateri šolski nadzorniki so zopet na stališču, da se piše pri pismenem množenju majpreje množitelje, za tem proti levi ostalo, drugi zopet Običajno itd. Seveda pa imajo ob tem vsi šolski nadzorniki naj* boljše mišljenje kakor ga ima vsak posame* zen učitelj, ker dela vsak brezdvomno po zaključku, ki se je porodil v njemu kot naj* boljši, najtočnejši. Omenili smo le ono za* devo, da se tudi prepričajo šolski nadzor* niki predno izrečejo sodbo o nepravilnosti učiteljev» — '^Hike, ali je to njih lastna ali od njihc ika podana; in če je sled* nje, Pr> letni oceni v sla* bo, ^^aBjB vv^ti1 nasvet in dela po njem.i*WH|Bi|4Sg*'o učitelju ocena tudi poter ^^slučaju, če si je on v sv-" dveh do treh letih oljani. s Za oglasni d ini. s Tiska »Učiteljska se šele dodobra spoznajo učitelji z nadzor* nikom, in to v vsem dolbrem ter si utirajo pota. Pogosto premeščanje šolskih nadzor* nikov je pa jako na kvar stvari. Za vršitev svoje dolžnosti so pa tudi šolski nadzorniki na jako slabem stališču. Najprej sc morajo boriti za stanovanje, katerega nekateri celo ne dobe in se morajo dnevno voziti v svoj urad, poleg obilnega pisarniškega posla ima* jo poverjeno nadzorovanje šol, kar seveda ni kar tako, če pomislimo, da so nekatere šole oddaljene od urada skoraj po ves dan hoda. Dijet ni, poročil je treba. Velikokrat se žrtvujejo in to na lastno škodo v gmotnem in zdravstvenem oziru. Šolski nadzorniki tudi pri nas niso plačani, da bi se morda luksuzno vozili na inšpekcije, ampak dopla* čujejo celo iz svojega. Velikokrat vidiš, da se zadovolji nadzornik s skorjo kruha in mrzlim mesom, kar si je prinesel s seboj; to je njegovo kosilo, da, večkrat celo ve* čerja... Učitelj — svoboda tvoja! Upravi* telj — križ s teboj, posebno če je večraz* redna šola in če vleče vsak učitelj na svojo' stran «jli pa če se tabore partijsko. Nadzor* nik — mučenik, kajti k njemu se stekajo vse pritožbe. On naj bo najpravičnejši sod* nik in »mora« razsoditi vse tako, da je vsa* kemu prav...! Če ne, zamera. In tu niso samo ene vrste zadeve, pridejo ljudje, uči* teljstvo, krajni šolski odbori in vse mogoče resnično in neresnično. Velikokrat bi moral biti sreski šolski nadzornik res Bog, pa bi še komaj, komaj izhajal. Ne smemo si pa mi* sliti, da se pobira šol. nadz. ob nastavljanju kar po cesti! To so iz stotine učiteljev iz* brani možje, so eni izmed najboljših šolni* kov časa! Ne mislimo niti najmanj zapo* stavljati šolskih nadzornikov, učiteljev pa tudi ne povzdigovati, ampak podati nepri* stransko mišljenje kot diagonalo v izboljša» nje obojih odnošajev, za katerimi streme v "vsakem narodu; in če hočemo stopati vzpo* redno z drugimi velikimi narodi, moramo proučevati njih gibanja. Upogled v te nas je dovedel do tega, da pogledamo tudi malo v ta svet ter obravnavamo zadevo. Posebno ame* riško šolstvo je v teh ozirih že jako na do* brem, zato ni čuda, da je tam šolstvo na taki stopnji, kot je. — t Albina Lasbacherjeva v Rušah, uči* teljica v pok. je preminula minulo nedeljo po Večletni mučni bolezni. Pogreb je bil v torek popoldne. Udeležilo se ga je dokaj tovarišev in tovarišic, ki visoko cenijo trpko •izkušano rodbino Lasbacherjevo. I Tako je naš zaslužni tovariš Lasbacher izgubil zad* njega svojega otroka. Sam pa životari že ne* kaj let zadet po mrtvoudu. Vrlemu in težko preizkušenemu tovarišu naše iskreno sožalje! — V zabavo. Učenec, ki je izpolnil 13. leto se preseli na Hrvaško. Vstopil bi rad v osnovno šolo, a ga ne sprejmejo, ker je po njihovem osnovnem šolskem zakonu že šole prost. Pri nas pa ne dobi odpustnice, ker ni hodil do 14. leta v šolo. Kje jo naj išče, če jo rabi? Pl. — Prosvetni biro. Glavni Čin. Savez je na opozorilo Zveze drž. nam. za Slovenijo glede delovanja tega prosvetnega biroa spo* ročil sledeče: U odgovor na Vaše pismo od 15. dec. 1927 povračajuči Vam prilog, ko j i ste nam uz Vaše pismo dostavili, izveštavamo Vas da po našem mišljenju pitanje »Pro* svetnog Biro*a« treba sada ostaviti u stanju u kome je. Vi ste vrlo dobro učinili, što ste Vaše članove obavnstili, da se za potrebne intervencije ne obračaju nikome drugome nego samo Glavnom Čin. Savezu, preko svo* je orespekt. organizacije odnosno preko toga Saveza. I iu buduče u svakoj prilici obavešta* vajte Vaše članove u istom smislu. Za pred* uzimanje nekih koraka protiv »Prosvetnog Biro*a« nema mogučnosti, jer se je taj Biro zaista registrovan t kod vlasti kao naročito posredničko preduzeče, i tako se je prijavio in za porezu. (Davke tudi plačuje! Kaj pa še hočeš! — Ur.). —• »Naš Glas«, glasilo Zveze drž. nam. za Slovenijo). — Odlikovani prosvetni delavci. Andrej Skulj, nadzornik v Ljubljani; Anton Pore* kar, šolski upravitelj v pok. na Humu; Va* lentin Pulko, šolski nadzornik v pok. v Gor* njem gradu; Ivan Glinšek, šolski upravitelj v Rogaški Slatini; Ivan Zoter, šolski upra* vitelj v pok. na Gomilskem; Domicijan Se* rajnik, šolski upravitelj v pok. v Konjicah; Miloš Levstik, učitelj v pok. v Celju; Marica Sader * K!leinmayer, išolska upraviteljica /v Ljubljani; Maks Hočevar, ravnatelj meščan* ske šole v Ljubljani; Radoslav Knaflič, šolski upravitelj v pok. v Radvanju; Tomo Kurbus, šolski upravitelj v pok. v Rogaški Slatini; Fran Kranjc, učitelj v pok. v Celju; Fran Brinar, šolski upravitelj v pok. v Gotovljah; Henrik Schell, bivši oblastni šolski nadzor* nik, sedaj v Konjicah; Ana Leibar, učiteljica v Ljulbljani; Alojzij Novak, ravnatelj me* ščanske šole v Ljubljani; Miroslav Pretnar, šolski nadzornik v Ljubljani, Kornelij Iglič, šolski upravitelj v pok. pri Sv. Trojici; Ivan Benedičič, šolski upravitelj v Mirnu; Ferdo Juvanec, šolski ravnatelj v pok. v Ljubljani; Davorin Matko, šolski upravitelj v Novem, mestu; Avgust Pire, učitelj v pok. v Ljub* ljani. — Strokovno društvo učiteljev obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol za ljubljansko oblast vabi učiteljstvo na zborovanje, ki bo dne 24. t. m. ob 19. uri na II. deški osnovni šoli v Ljubljani. — Zadeva je zelo važna, zato vabi k obilni udeležbi — odbor. — Moderna galerija v Ljubljani. Odbor Moderne galerije v Ljubljani apelira tem potom na p. n. učitelje in učiteljice, da se priglasijo za člane tega društva, ki je za upo* dabljajoeo umetnost velepomembno. Smo* ter, ki si ga je izvolila Moderna galerija, je stalno posredovanje med občinstvom in so* dobno umetnostjo. V okvir njenega delova* nja spada vzdrževanje stalne razstave so* dobnih umetnin, ter na ta način ustvariti ga* lerijo, ki naj sproti zrcali razvoj slov. likov* ne umetnosti. Zraven tega hoče Moderna galerija širiti smisel ter razumevanje za so* ddbno umetnost potom pulblikaciij, preda* vanj ter drugih sličnih prireditev in bo raz* širila svoje delovanje tudi na književnost, glasbo, gledališče itd. Do sedaj je v njeni lasti že 200 del priznanih slovenskih slikar* jev in kiparjev. Z deli so zastopani: Fran Tratnik, France in Tone Kralj, Fran Zupan, Drago in Nande Vidmar, Miha Maleš, Tine Kos, Fran Stiplovšek in Serajnik. Članarina znaša za to leto 48 Din, ki se lahko plača tudi v štirih obrokih. Člani dobivajo po zni* žani ceni društvene publikacije, imajo pra* vico do brezplačnega obiska društvenih raz* stav in prejmejo vsako leto po eno original* no graf. sliko v dar. Opozarjamo posebno na slednje — zakaj v nekaj letih si lahko vsakdo pridobi lepo zbirko originalnih del slov. slikarjev. Kdor pa je pripravljen nalbi* rati člane, dobi za vsakih 5 novih članov za nagrado še po en original. Prijave sprejema tajnik Moderne galerije Tone Seliškar, Ljulb* ljana, Cesta v Rožno dolino 5. — Iz Slovenske Šolske Matice. Knjige Slov. Šolske Matice so dotiskane in prične še ta teden ekspedicija istih na posamezna poverjeništva. Vsak član prejme: 1. Dr. K. Ozvald: Kulturna pedagogika, 2.' H. Druzo* vič: Posebno ukoslovje šolskega pouka. Se* znam članstva in olbičajno poročilo izide morda kasneje, ker je še šest poverjeni* štev, ki se doslej niso odzvala, da bi poslala Matici članske izkaze. Vse te naknadno po* zivljam, da izkaze čim preje dopošljejo, si* cer ostanejo brez knjig. Ljubljanske člane, odnosno posamezna šolska vodstva obveščam tem potom, da dobe Matične publikacije v knjigarni Učit. tiskarne. — Blagajnik. — Pedagoška centrala v Mariboru ima v nedeljo, dne 4. marca ob 10. uri svoj redni občni zbor v risalnici deške meščanske šole s sledečim vzporedom: 1. Poročila odbora in nadzorstva. 2. Eventualne izpremembe pravil. 3. Volitve. 4. Smernice bodočega dela. 5. Slučajnosti. Pismeni predlogi naj se poš* ljejo en teden pred občnim zborom Peda* goški- centrali v Maribor — Deška meščan* ska šola. — Lipski vzorčni velesejem traja od 4. do 14. marca. Za obiskovalce velesejma je nemški vizum brezplačen, če ga posreduje častno zastopstvo Stegu — Ljubljana. Brez* plačen nemški vizum je veljaven za 4 tedne. Sejmska legitimacija stane 70 Din. Na vseh nemških državnih železnicah imajo obisko* valci Lipskega velesejma 25% popust. Vozni listki se ddbe samo v pisarni Stegu, Ljub* ljana, Gledališka ul. 8. Ti vozni listki so ve* ljavni za vožnjo v Lipsko od 28. februarja do 7. marca (oba datuma vključno), za vož* njo iz Lipskega od 4. marca do 17. marca (oba datuma vključno). Vožnja se lahko tje in nazaj po enkrat prekine. Na jugosloven* skih železnicah je dovolilo ministrstvo vsem obiskovalcem Lipskega velesejma 25% po* pust. Ta popust je veljaven za vožnjo v Lipsko od 1. do 12. marca, za vožnjo iz Lip* skega od 6. do 18. marca. Isto velja tudi za avstrijske in čehoslovaške ždeznice, na ka* terih je tudi 25% popust. Skupni stroški za 5*devno bivanje znašajo okroglo 1806 Din. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse* buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri* like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode. — Kupimo posamezne Stev. letošnjega „Popotnika". Poziv vsem onim, ki lahko pogrešajo posamezne številke „Popotnika" letošnjega letnika. Uprava jih nujno rabi in jih odvzame proti plačilu. Dalje prosim vse one, ki so neopravičeno prejemali omenjene številke, da jih nemudoma vrnejo. Posamezne številke naj se naslove na upravo UJU, pov. Ljubljana. drogerlja, parfumerija Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. — Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccoll-ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju. Pralnico, likalnico ¡Ü vrstnega perila, kakor tudi nogavic in žepnih rut priporoča po nizkih cenah Hed. Šare, LJubljana, Šelenburgora ulica SteT. 5. Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladla, Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča M. Podkra]šek \m za dame in gospode, Ljubljana Sv. Petra cesta 12. Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam! Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo I KAZUMNA MICA Metoda izvenšoiskega dela učiteljic v dekliških krožkih. (Predavala na prvem Izobraževalnem tečaju pov. UJU tov. Josipina Dolganova. — Snov za obravnavo v krožkih okrajnih učit. druitev.) Glavni smoter ženskega gibanja je ¡bilo že od nekdaj ženska izobrazba. Sprva so ženske zahtevale tako izobraz« bo, ki bi jih pripravila za javne poklice. Sila življenja jih je privedla do spoznanja, da je potrebna tudi za ženske vsestranska izobraz« ba za vsakdanje življenje. Spočetka je bilo žensko izobraževanje konfesijonalno ali pa strankarsko politično. Politične organizacije so vzgajale žensko sa« mo za politične svrhe. Ženska verska udru« žen j a so imela več smisla za žensko izobraz« bo, ki jim ni bila le sredstvo. Strankarske organizacije so imele namen, da so si ljud« stvo politično prikrojile v duhu njihovega svetovnegal naziranja. Organizacije pa bi imele več uspeha, ako bi se združili njihovi strankarski cilji z bistvom ženskega življenja. To nam je dokaz, kako velike važnosti je izobrazba za ženske, da je izobrazba njena notranja, bistvena potreba in da je hvaležna osebna naloga za vsakogar, kdor hoče po* moči tej njeni potrebi. Tudi kmetska in de* lavna žena ima tako naravo in naša dolžnost je, da se s to naravo združimo in ji po svo« jih močeh pomagamo se razvijati. Ni inaša naloga, da samo razmotrivamo in govorimo o teh prdblemih, pač pa je naša dolžnost, da se takoj lotimo dela, t. j. izobra« ževanja kmetskega ljudstva, še najbolj iz* obraževanja kmetskih deklet. 2e letošnje leto bodi naša naloga, da začnemo zlbirati mladenke izven šole. Priva« biti jih hočemo k sebi, postati jim hočemo prijateljice, svetovalke. (Malodušne, bojaz« ljive tovarišice se bodo izgovarjale, potem ni« smo nič proste, druge zopet, jaz hočem biti po šoli prosta, tretja, kdo bo občeval s kmet» skimi dekleti. Proč z malodušnostjo, proč z vsemi izgovori, ker niso upravičeni!) Pokaži« mo, da ljubimo res svoj narod, da znamo ce« niti narodno svobodo, objemimo z enako ljus beznijo mlada dekleta brez razlike, ne glede na to, ali so bogata ali so uboga, objemimo mladino, ki nas potrebuje, ki nima nikogar, da bi dal zmisla njenemu življenju. Narodna zavest, brez ljubezni do pripro« stega naroda, ni narodna zavest. Vsaka iz« med nas mora postati že letos socialna mati vse ženske mladine izven šole, katera je pri« puščena sama sebi, ki nima gmotnih sred: stev, da bi obiskovala nadaljevalne šole in učne zavode. Dajmo tej mladini resnega po-, uka za življenje, da si bo lahko pomagala v vsem, kar ji pride v življenju nasproti. Vzgo« jimo narodu dobrih mater in gospodinj in srečen bo. Najvišja naloga žene je, da daje življenje in ga ohrani. Največje kulturno poslanstvo pa je, da ščiti življenje in mu da vzvišenejši smisel. Vsi se teoretično zavedamo te svoje na* loge ali potrebno je, da se domenimo, kako bi te svoje dolžnosti uresničili in udejstviili, in sicer takoj že letos. Kako naj privabimo dekleta in jih zdru« žimo v izobraževanju? Tega ni mogoče kar naravnost določiti! V posameznih krajih bo začetek tega zbiranja različen, morda neza« dovoljiv, morda celo ponesrečen, a ne obu« pati. Narava je žensko obdarila z iznajdljiv vostjo. Le malo poguma, zavesti, požrtvoval« nosti in ljufbezni in uspeh je gotov. Več je načinov s katerimi združujemo dekleta, naj« bolj važni so pa sledeči trije: a) Privajbimo dekleta v svojo bližino s tem, kar jih najbolj zanima, n. pr. ročna dela itd. Dandanes so kmečka dekleta vsa navdušena za ročna dela, z njimi jih Ibomo najprej privabile. Kadar so okrog nas, za* čnimo z njimi razgovor. Kmalu bomo spo« znale iz njihovega razgovora njihove želje in zanimanje. Odgovarjajmo jim na njihova vprašanja ljubeznivo, dostavimo še vse ono, kar še spada neposredno k predmetu o ka« terem se suče razgovor. Ko smo si tako pris dobile vsaj nekaj deklet, povabimo po teh še druge. b) Poizkusimo priti v stik z dekletom, ki ima pri drugih največ veljave in vpliva. Povabimo jo v nedeljo popoldne z vsemi nje« nimi prijateljicami v šolo ali kam drugam, mogoče na kak vrt, na kratek razgovor. V tem slučaju jim razložimo svoj načrt, po« vejmo jim o ženski samoizobrazbi, ki je po« trdbna vsakemu dekletu, če hoče postati kdaj dobra mati in gospodinja. c) Poizvejmo pri najbolj uglednem de« kiletu, kaj dekleta najbolj zanima. Povabimo jih po tem dekletu v šolo, podajmo jim o tU stem predmetu nekako sliko, razgovarjajmo se potem še o tem predmetu z njimi. Pova« bimo jih drugič. Same naj določijo čas in snov za prihodnji razgovor. V navadnih raz* merah bo drugi način najuspešnejši Tako bi se ustanovili dekliški krožki, ki bi se sestajali poleti redno v nedeljo po večernicah, ker takrat so vaška dekleta res prosta. Izogniti se moramo vsakemu nespo« razumljenju, misliti moramo na vse ovire, ki nam lahko pridejo nasproti z našimi na* meni, da jih odstranimo. Izogniti se moramo vsakih osebnostnih razgovorov. Najbolj primeren prostor za krožke je razred v katerem poučujemo. V krajih, kjer so učiteljice priljubljene, se bodo dekleta ta* koj odzvala. V krajih pa, kjer je prepad ali celo odijoznosti med učiteljicami in ljud« stvora, tam je delo nemogoče, kjer ni spošto« vanja tudi ni zaupanja. Ljudstvo sodi učiteljico po njenem ob« čevanju z. ljudmi, po njenem smislu za ljud« sko življenje in potrebe, po prijaznem rav« nanju z otroci, po uspehih v šoli,1 ki jih upo« števajo ljudje, ni pa treba, da bi jih upošte« vala uradna inšpekcija. Sodijo jo pa tudi po njeni morali, po njenem razumu, ter po vseh njenih zmožnostih in svojstvih, ki naj bodo lastna zdravi, delavni ženski, ki. ne živi le zase, ampak ki so ji tudi mar ljudski interesi. Obsojajo nedemokratično učiteljico, ki je brezbrižna za ljudske interese. Učiteljica, ki bo hotela uživati spoštovanje, ne sme ni« koli rabiti izraza: »Meni se ne ljubi,« kar se včasih sliši. Naše kmetsko ljudstvo visoko ceni resnost in zaničuje vse, kar ji nasprotuje. Marsikatera učiteljica ima ddbro voljo, tudi zmožnosti ima, ali s pretepanjem in pso« vanjem otrok, ki ga izvršuje v svojem ner« voznem stanju, si pokvari priljubljenost in ime. Kako naj zaposlimo dekleta? Spočetka se moramo ozirati na njihove želje. Iz njihovih razgovorov in iz njihovih vprašanj bomo posnele, kaj jim je najbolj pri srcu, kaj jih najbolj zanima. Vzemimo to podlago, dopolnimo vse to z vsem, kar spada š_c zraven, da bo podavanje snovi sistema« tično in dovršeno. Po podavanju se začne razigovor. Pri tem dobimo že novo snov za prihodnje podavanje. Po podavanju naj de» kleta takoj spoznajo, da prihaja iz notranjega prepričanja, doživetja in izkustva, da ni sa« mo abstrakcija brez krvi. Le čutstva zbude zopet čutstva in osebnost zopet osebnost. Glavni namen nam je izobrazba, ki se udej« stvuje, ne pa okorelo znanje. Kakšen naj bo ton? Priprcst, ne šolski, ne pridigarski, pač pa družinski in dbčevalni, tako da ga razume vsaka članica krožka. Izogibajmo se tujk in preprostemu ljudstvu nedostopnih izrazov iin fraz. Po podavanju sledi razgovor. Odgovarjajmo na vprašanja s iprijaz« nostjo in prisrčnostjo. Vsakokrat vzemimo kako ročno delo, o katerem jim povemo, kakšno mora biti, da odgovarja okusu in praktični uporabi. Pripovedujmo jim o bar« vah, priporočajmo jim domače slovenske uzorce. Ne zaničujmo, ali bolje rečeno, ne kritikujmo, ako si je ddkle izbralo prežive, neokusne barve, ampak skušajmo jih usme« riti s prijazno in dostojno besedo v estetsko smer. Docela naj izgine izraz: »to je krneč« ko« ali »to so kmečke barve«, ker s takimi in podobnimi izrazi jih odbijemo za vedno. Vaška dekleta so zelo oibčutljiva ob takih izrazih, imajo dober čut in znajo tudi preži« rati in celo na grdb način. Svetujem vam, da se izognemo visake prezirljive besede, vse se da obrniti na lep in takten način. Ko si de« kleta pridobimo, nam bodo vse potrdile in storile kot bomo hotele in rekle. Z netakt« nimi besedami obudimo v njih upornost, mržnjo in krožek je lahko razdrt z odijoz« nostjo učiteljice. V jesenski dobi smo si pridobile dekleta, v tem času so se vršili krožki le ob nedeljah in praznikih. Potem pa pride zima. V tem času priredimo sistematičen tečaj, ki bi se vršil tudi ob delavnikih. Število ur tedenskega tečaja naj se ravna po številu učiteljic, ki bodo sodelovale. Kako naj bi se dekleta vzgajala v krožkih? Vsa podavanja, razgovori, delo, čtivo se mora sukati okrog njihovega doma. Zainte« resirati jih moramo za njihovo ibodoče živ« ijenje. Predočiti jim moramo, kaj je mati v hiši, njene dolžnosti, vzgojo otrok, kakšna mora biti dobra gospodinja, kaj vse mora vedeti in znati, če hoče biti kos svoji nalogi, dolžnosti do poslov, pravilno razdelitev dela, red v hiši, negovanje dojenčka in bolnikov. Prvo naj bi bilo podavanje snovi, temu sledi, diskusija. Potem naj bo ročno delo. Vmes čita učiteljica kak zanimiv ¡odstavek iz gospodinjstva, iz ženskega časopisa ali o stva« ri, ki spada k predavanju. Pozneje naj se uvede tudi čtivo literarne vrednosti, primer« no in koristno zanje. Čitajmo z njimi gospodarske liste: »Kmetovalec«, »Sadjar«, »Zdravje«, »Mati in gospodinja« itd. Razložimo jim to, česar ne razumejo Zelo važna je razlaga neznanih pojmov in besed, ker le na ta način jih do« vedemo do tega, da se bodo uživele v vse« bino gospodarskih in gospodinjskih listov, ki jim donašajo veliko lepih naukov. Veliko kmečkih hiš ima te liste, ampak polovica jih morda niti ne čita, ker jih ne razume. Ker je takih listov v vasi več, ilahko vzamemo enega izmed teh listov kot skupno čitanko ter pri« nese vsaka list s seboj. List se čita skupno in razpravlja o stvari. Prvi list, ki ga bomo čitale z njimi, nam bo dal mnogo dela, ker foo dosti pojmov in besed nejasnih. Čtivo v ljudski šoli je tako prikrojeno, da nima ni« kake zveze z poznejšim življenskim čtivom. Zato pa tudi pošolska mladina nima veselja do strokovnega čtiva, ker ga ne razume. Učna snov, ki naj bi se jemala v dekliš« kih krožkih, mora biti taka, da daje navodila delu in življenju kmetske ženske v določe« nem času. Prva podavanja naj bi bila usmerjena po njihovi želji. Te njihove želje se bodo vedno širile in naposled zedinile s tisto snovjo, ki smo si jo začrtale v svojem programu. Takoj v jeseni prilagodimo svoja preda« vanja in svoje razlage konkretnemu življenju in delu kmetske žene. Strokovni časopisi so temu primerno usmerjeni in nam bodo dobro došli kot čtivo ter za podavanje. Po konča« nem sestanku se določi snov za drugo nede« ljo, obenem se ponudi učiteljica, da je pri« pravljena razložiti tudi posameznim dekle« tom stvari, ki jih potrebujejo, a ne razumejo. Ako hočemo imeti uspeh pri naših krož« kih, je treba da se uživimo v razmere kraja. Poznati moramo pomanjkljivosti in napake v družinah, socialne in gospodarske razmere, čutiti moramo vse življenje deklet. Šele po* tem bomo sestavile lahko krajevnim razme« ram primeren, za nas uspešen načrt, za ob« iskovalce krožka pa zanimiva podavanja. Od začetka ne moremo imeti za vse kraje ena« kega načrta. Glavna ovira je, da so nekateri kraji vsled slabih šolskih uspehov popolno« ma kulturno zaostali. Kraji pa, kjer imajo dekleta podlago iz osnovne šole, tam bo za« četek lahek. Znanstvena podavanja v kul« turno zaostalih krajih na prvi mah ne bodo uspela, v takih slučajih morajo biti podava« nja priložnostna in za družine življenskega pomena. N. pr. Porabimo kako priliko kuž« nih bolezni, ki istočasno vznemirjajo dru« žine in pa bolezni, ki smo jih opazili pri otrocih in dajejo skibi materam. Ko smo opisali bolezen, dotaknimo se tudi znanstve« ne strani. Od tod preidemo lahko na člo« veške organe in splošno zdravje. S tega lahko preidemo potem na zdravju škodljive elemente. (Alkohol, nikotin). Vzemimo po« tem elemente, ki so zdravju neobhodno po« trebni — kakor zrak, prezračevanje, snaga, hrana. Vsako podavanje rodi že temo za novo podavanje. Pri vsakem podavanju vze« mimo kako ročno delo, ki Ibi bilo potrebno za kmečko hišo. N. pr,. vzemimo zavese, kakšne naj bodo zavese, da ne ovirajo pre« zračevanja, da ne vzamejo sobi preveč svet« lObe, kakšne zavese so primerne za majhna kmečka okna, iz kakšnega blaga naj bodo, da se lahko perejo in kako jih okrasimo? Drugič zopet prte ... itd. Jesen bo prinesla sadje, uporabimo tudi to priliko. Pri vsakem podavanju povejmo nekaj o rabi sadja. Prvo bi bila češpljeva marmelada, preprosto sušenje sadja na šte« dilniku, kjer ni češpdlj povemo lahko kaj o jabolčni marmeladi, shranjevanju sadja čez zimo itd. Pri tem pristavimo tudi o gnilob« nih glivicah, o njihovem postanku in širje« nju. O plesnivih omarah, o vlagi, kako za« tremo plesnobo z žvepljanjem, osuševanjem in prezračevanjem. Pri vsaki uporabi in pri vsakem gospodinjskem opravku se moramo dotakniti tudi znanstvene strani, vendar ne več in ne manj, kakor daleč sega znanje deklet. (Konec prihodnjič.) Pokret učiteljic. —ž 1. t. m. se je vršil v Ljubljani na šentjakobski šoli sestanek poverjenic »Dru« štva učiteljic«, kojega glavni namen je bil okrepiti organizacijo ženske prosvete: 1. uči« teljic samih, 2. ženske mladine in 3. odrasle» ga ženstva. V kolikor nam niso dane smer« niče po programu ljubljanskega poverjeni« štva UJU, se je določilo sledeče: Iz primerno izbrane literature naj si učiteljice pripravijo predavanja za samoizobraževalne tečaje uči« teljic, za samoizobraževalne krožke učitelj« stva, za dekliške krožke in gospodinjske te« čaje ter za sestanke z odraslim ženstvom. Dolžnost poverjenic je, da v svojih okrajih skrbijo za izvedbo sprejetega delovnega na« črta. Za velikonočno Zborovanje naj si vsaka poverjenica, oziroma njena namestnica pri> pravi kratko poročilo o vsem, kar se godi pomembnega v življenju in delovanju učite« ljic dotičnega okraja. Zato prosimo sodelo« vanja vseh ter opozarjamo posebej tovari« šice iz brežiškega, litijskega in logaškega okraja, odkoder pogrešamo odziva, da ob priliki učiteljskega zborovanja ali na krožkih tudi v tem pogledu kaj pozitivnega ukre« nejo. Uverjene smo, da je dovolj idealno stremečih, delavnih učiteljic povsod, vemo pa tudi, koliko ima učiteljica pretrpeti in sc boriti ob neugodnih razmerah. Tem večja škoda, če se kljub temu velika večina naših tovarišic ne zaveda pomena organizacije in samopomoči. Ni škoda organizacije »Dru« štva učiteljic«, škoda je stotin učiteljic, sto* t in inteligentnih žetn, ki razdvojene, same hodijo svojo težko pot, mesto da bi si zdru« žene v medsebojni pomoči lajšale in lepšale to pot v korist in srečo sdbi in drugim. Opo« zarjamo pa tudi one tovarišice, ki morda danes ne čutijo potrebe pridružiti se nam, da pride lahko čas, ko se bodo kesale, da so zapuščale naš prapor in se odvračale od na« ših skupnih idealov. in na smuk. Ne hodite pa brez pristnih Brajerjevih smuških čevljev ali pa brez pristnih Brajerjevih „gojzarjev*! J. BRAJER, Ljubljana, Breg štev. 1. Naše izvenšolsko delo. MLADINSKI KROŽKI. Dasi samoizojbraževalno delo učiteljstva veselo napreduje, ni pravega toka v razvoju naše kmetiske delovne šole in v oživljenju dekliških in mladeniških krožkov. Razen ne* katerih redko sejanih nastavkov ne moremo ničesar pokazati v tem pogledu. Šele prvi pionirji so poskušali 'zastaviti prve ilopate v zemljo. Kakor so njih uspehi razveseljivi in spodbujajoči, vendar se število teh novih tvorb izgubi spričo popolne nedelavnosti ogromne večine učiteljstva v tej smeri. S trditvijo, da je šola vse in da ima v šoli učitelj več kot dovolj dela, se marsikdo izogne vsakemu drugemu udejstvovanju med ljudstvom. Nočemo razpravljati, ali je res tako s šolo. Nekaj pa moramo priznati brez ovinkov: osnovna šola je otrok svoje dobe. Tega otroka je rodilo zmagujoče meščan» stvo in mu je vtisnilo svoj pečat Zato pa osnovna šola ni taka koti bi morala biti, se ne izplača tako, kakor ibi bilo želeti že zaradi velikih izdatkov zanjo. Osnovna šola je po* sebno na deželi tako tuja vsemu življenju, tako nepraktična, tako malo v zvezi s potre« bami ljudstva, da je klic po reformi vedno glasnejši. 'Poglejmo samo, s kako vnemo prihajajo mladeniči in dekleta h kmetijskim oziroma gospodinjskim sestankom, kjer jih prirejajo naši najpožrtvovalnejši tovariši(ice), pa bo« mo razumeli, kako nedostatna je osnovna šola v današnji obliki. Naša važna naloga je, da pomagamo razlbiti staro šablono, ker po« staja škodljiva. Utreti moramo novo pot, (biti moramo pravi reformatorji, praktični ljudje, ki se ne drže starih oblik. Preliti moramo staro vino v nove posode. Nič ni večnega na svetu, še bogovi so padli. Človeštvo ubira nove poti, išče izhoda iz vsega, (kar ni v tesni zvezi s potrebami življenja. Tudi propaganda za šolsko reformo ni nič drugega kot posle« dica nujne potrebe, da bodi pouk praktičen, to se pravi, da posegaj v ono življenje, ki človeku omogoča in lajša obstanek, posegaj torej v produkcijski proces. Šola ni nedo« taki ji v malik, šola ni sama sebi namen, am« pak mora biti v službi človeka. Preko naj« bolj izumetničenih učnih metod, preko naj« bolj abstraktnih psiholoških eksperimentov vstajajo tu novi problemi, ki jih ne bo mo« goče vedno prezirati. Na deželi se nedostatki osnovne šole kažejo v smislu, ki ga ima mladina za mla« deniške in dekliške krožke. Ista mladina, ki jo je bilo treba prej s pritiskom in z zako« nom tirati v osnovno šolo, prihaja navdu« šena prostovoljno k predavanjem in razgo« vorom o kmetijstvu, o gospodinjstvu, o vzgoji itd., kjer se o vsem tem učiteljstvo zanima Dekliški krožek v Slivnici pri Celju je obiskalo prvič 5, drugič 15 deklet Zdaj jih je čez 30 in naši tovarišici, ki tečaj vodita, se bojita novih priglašenk, ker bi jih bilo treba odsloviti. V Grahovem (logaški okraj) obiskuje tak krožek 8 deklet, dasi je tudi tukaj šele začetek. Tudi ponekod drugod vidimo iste pojave. Mislimo, da so to stvari, mimo katerih ne moremo več. Med našim ljudstvom so nujne potrebe. Ako jih nihče ne čuje, jih mora čuti učiteljstvo. Če se še ni odtrgalo docela od naroda, če ni le plačan dninar, mora ljudstvu na pomoč. Ako ni nikogar, ki bi ljudstvu pomagal, moramo smatrati mi to za svojo sveto dolžnost. Osnovna šola ne zadošča več. Osnovna šola se mora preure« diti in korak k temu je, da začnemo z onim delom, ki je nekoliko drugačne koristi kot pa — recimo — popisovanja... pasje dlake. Nikakor nočemo prevreči malikov čez noč in tudi osnovne šole nočemo podreti. Toda gluhi ne moremo biti več za nova vprašanja ljudske prosvete, ki silijo na dan. Kdor se skriva za šolo, ne dela tega vedno le radi svoje velike v est ii os ti. Ljudskemu učitelj« stvu se odpirajo nova področja in prej ali slej bomo morali reševati nastajajoče pro« bleme. Vse teži v preuredbo<, vse kaže, da po starih, izvoženih kolovozih ne bo mogoče več naprej. Šablona se bo morala umakniti resničnemu življenju. Temu življenju se bodo morali prilagoditi ne le osnovna šola, ampak tudi učitelj in učiteljišče. Veliko bo« lje je, da te stvari sami preiskujemo in sku« šamo rešiti, kakor pa da se prej ali slej re« šujejo preko nas in da stojimo ob strani ka« kor ljudje, ki vidijo, da nekaj ni v redu, pa ne vedo, kje in kako bi prijeli in pomagali v kaosu. K nam prihaja s trdimi koraki reforma šole. Obstoječa osnovna šola ne odgovarja več današnjim potrebam, kmetijske šole se ne snujejo v zadostni meri, zato vstaja med nami dalekosežno prosvetno vprašanje. To vprašanje bomo morali rešiti — uvod k temu so mladinski krožki, kakršni so se začeli snovati in s katerimi bomo morali v nekaj letih posejati slovensko zemljo.. Kar je bilo za razvoj Danske ljudsko vseučilišče, to bo za nas organizacija kmetijskih in gospodinj« skih vzgojnih krožkov. To je važnejše pro« svetno vprašanje našega ljudstva. Priprav« ljajmo se na njegovo rešitev. I. S. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. NAŠI KROŽKI. Vsa skepsa, ves pesimizem in omalova« ževanje, meječe ponekod skoro do zle volje, ni moglo ustaviti samoizolbraževailnega dela med učiteljstvom. Krožki se razvijajo in po« slujejo z večjo ali manjšo vnemo, ponekod naravnost vzorno in preko vsakega priča« kovanja. Le redka so društva, v katerih se ne bi eden krožek že sestal na delo. Poročila osrednjemu odseku kažejo, da smo imeli v januarju že okrog šestdeset krožkovih se» Stankov, torej že dva na dan, med tem ko jih je bilo v decembru šele okrog trideset. Ako tudi prezremo dejstvo, da so se v neka« terih naših samoizobraževalnih stanicah sto« rili samo prvi, začetni koraki, vendar lahko trdimo, da misel že zmaguje. V krožkih, kjer so prešli k sistematičnemu delu, je ideja naše samoizobraževalne akcije že toliko pro« drla, da je ne bo več mogoče izkoreniniti. Število tistih, ki so videli v novem prizade« vanju stanu napihnjen balon, ki mora počiti čim prej na veliko radost vseh pesimistov, se manjša, naši delavni tovariši(ice) doživ« ljajo vzlic prehodnim razočaranjem zado« ščenje, da gremo nevzdržno naprej. Že dav« no smo prekoračili prvo'stotino sestankov in nekateri krožki se sestajajo redno vsak mesec, saj imamo tu in tam že po šest, se« dem sestankov za seboj. Kar vidimo, ima svojo vsebino. Kdor je menil, da se je med učiteljstvom spet en« krat dvignil slavnostni vik in krik, prenasi« čen bombastičnih fraz, ki bodo izboibnele v praznino, se je motil. Učiteljstvo, ki je mi« sel olbjelo, je imelo trdno voljo, da jo vtelesi, da ji da življenje. Tu ni gruče frazerskih zanesenjakov, ki bi vpili v javnost radi vpitja, tu so realisti, ki vidijo razločno in ki imajo voljo. Ni še povsod naše delo v pra« vem tiru in ponekod še davino ne bo, toda drugod gre učiteljstvo naprej in dosega uspehe, ki jih nismo pričakovali. Ako pa se samoizobraževalno delo raz« vija ugodneje kot je bilo pričakovati v dneh, k® so gromovniki vstajali, da je vse prezgo« daj, vse prenagljeno, vse premalo premiš« ljeno, kar se je nameravalo, je to znak, da je bilo potrebno in da se je pričelo nekaj, kar je samo čakalo, da se že sproži. Prav« zaprav je bil temu dokaz že I. naš sarnoiz« dbraževalni tečaj, h kateremu je prihitelo toliko udeležencev z vseh strani slovenske zemlje, da je že udeležba sama prevpila glasnike impotentne skepse. Ako ne bi stan živo čutil potrebe samoizobraževalnega dela, se ne bi bil odzval prvemu klicu v akcijo. Poverjeništvo ni le izvršilo sklepa, ki mu ga je naložila delegacija, ampak je dalo izraza onemu, kar je že podzavestno živelo v širo« krh plasteh našega stanu, v vseh onih, ki jim ni zajel duha dih okostenelosti in preura« njene ostarelosti. Mislimo, da se danes učiteljstvo bolj in bolj zaveda pomena svojega novega dela. Stremljenje po poglobitvi našega znanja pri« naša novega življenja v stan. Osveževalni kisik presnavlja organizacijo, dviga stanov« sko zavest in samozavest. S samozavestjo se dviga tudi volja do udejstvovanja, volja, ki je bila trdo povezana spričo korupcije in gnilobe med nami samimi v polpretekli dobi. Hvala Bogu, zdaj smo že preko mrtve točke in bomo vsak dan bolj. Krožki pa ibodo ob« rodili sadove, ki jih pričakujemo. I. S. —oio Krožkove sklicatelje prosimo, da nam vrnejo navodila za delo po krožkih, če jih več ne potrebujejo. Imamo namreč nekatere krožke, ki jih nujno potrebujejo, nam je pa zaloga popolnoma pošla. Istotako se obračajo tovariši iz Srbije in Hrvatske s prošnjo, da jim predložimo ves dosedanji naš materijal za izobraževalno delo, ker vla« da za to našo akcijo tudi pri njih veliko za« nimanje. —oio Za uredništvo »Učit. Tovariša« ni treba pošiljati posebnih poročil o krožkovih sestankih, ker oskrbi to »Oio« sam. —oio Delo po krožkih: 124. Ljutomer: II. 26. januarja. O rene« sansi in fevdalizmu. Prisotnih 12. 125. StogovcisApače: II. 29. januarja. Od 8 članov 6. O liberalizmu ter o delu na pri« hodnjem sestanku dne 23. februarja. 126 Litija: II. 19. januarja. Od 21 članov 10. O liberalizmu — in kritika liberalizma po Ušeničnikovi »Sociologiji«. 127. Sv. Ana v Slov. goricah. I. 12. janu« arja. Od 9 članov 8. Navodila in politični liberalizem. Prihodnji sestanek 12. februarja. 128. Sv. Rupert v Slov. goricah. I. 26. ja« nuarja. Od 10 članov 7. O izvenšolskem delu učiteljev, zlasti učiteljic, o obravnavi šolskih zamud po novih predpisih ter o delovnem programu krožka. 129. Novo mesto: I. 4. februarja. Od 45 članov 16. Navodila o delovni šoli. 130. Št. Vid nad Ljubljano: IV. 5 febru« arja. Od 28 članov 8. Politični in kulturni li« beralizem in o delovni šoli. Prihodnji sesta« nek 14. marca. 131. Črensovci: I. 5. februarja. Prisotnih 5. Radi prepičle udeležbe se skliče prihodnji sestanek v najkrajšem času. 132. Muta; III. 9. februarja. Od 14 članov 7. Zgodovinski razvoj liberalizma ter o rene« sansi in fevdalizmu. 133. Sv. Lovrenc na Pohorju: I. 9. febru« arja. Od 10 članov 5. Navodila ter štiri po« glavja iz prve brošure. 134. Ptuj: IV. 8. februarja. Od 27 članov 20. Gospodarski liberalizem. 135. Borovnica: III. 31. januarja. Od 17 članov 12. Renesansa in fevdalizem ter poli« tični liberalizem. Uiiteliski pravnik. —§ Ekskurendni pouk — nagrada. Iz« vršni odbor UJU v Beogradu nas je na našo urgenco obvestil, da je ministrstvo prosvete že otvorilo kredit za nagrade za ekskurendni pouk, Prizadeti tovariši (2) prejmejo v par dneh pripadajoče zneske za čas od 1. aprila do 30. junija 1927, ker smo Obveščeni, da je računovodstvo že izvršilo nakazilo. Prijave za nagrade za eksikurendni pouk za čas od 1. spetembra 1927 dalje so se predložile mi« nistrstvu prosvete in upamo, da se tudi za ta čas otvori kredit v kratkem. i p«*»*»*«*»*** Galerija naših mož se je pomnožila s sliko Otona Župančiča ob petdesetletnici njegovega rojstva Velikost kakor drugih slik. Cena 10 Din za izvod, z odpravo in poštn. 4 Din več. * Naročila sprejema in izvršuje —■♦« V LJUBLJANI — Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljskemu doimu v Mariboru je daroval v spomin umrlega tovariša in sošolca Toneta Draščeka 50 Din tov. Hren v Stu« dencih. Stanovska organizacija UJU POGAJANJA MED UJU IN EDINSTVOM. Skupna seja pooblaščencev UJU in Edinstva se vrši v četrtek 16. t. m. ob 15. uri popoldne. O rezultatu tega sestanka poro« čamo v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. Zborovanja krožkov: = NOVOMEŠKI KROŽEK se sestane v nedeljo, dne 26. februarja 1928 olb % 14. uri na deški osnovni šoli v Šmihelu Pridite vsi! = SREZ ŠMARJE PRI JELŠAH. Šent« vidski krožek ima svoj tretji sestanek dne 19. t. m. ob 10. uri v šoli v Šent Vidu. Vabila: = SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO zboruje dne 3. marca ob X>10. uri na Pragerskem in ne ob 10. uri v Slovenski Bistrici. Predaval bo tov. Vrane o deškem ročnem delu. Je to sklep zadnje od« borove seje. — Pl. Poročila* + CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 5. januarja t. 1. v Celju. I. Situacijsko poročilo. Učiteljstva v okraju 164, članstva 160, udeležeencev 128. a) Tov. predsednik se spominja umrlega izredno priljubljenega okrajnega šolskega nadzornika vip ok. Josipa Zupaneka. b) Poroča o zadnji seji širjega sosveta v Celju in o množici aktualnih vprašanj, ki za» devajo šolstvo in učiteljstvo. c) Sklepi in predlogi (tov. Volavšek). Dogaja se, da oblastva silijo upravitelje k nabavi gotovih knjig in učil. Prosimo po« verjeništvo, da ukrene vse potrebno, da se ta praksa ne izvaja več in se odločanje o nalbavi prepusti učiteljski konferenci, ki je zato p > še veljavnem § 140. avstr. šol. in učnega reda edina kompetentna. Ministrska prepoved nuj onemogoči špekulantom nadlegovanje pro« svetnih oib'asti za razpečavanje svoje robe, ki cesto ne odgovarja niti smotru, niti ceni. Kdor hoče popularizirati svoje blago, naj se poslužuje svobodne konkurence. Protestiramo proti omalovaževanju uči« teljstva s tem, da ni bil pozvan v komisijo za reorganizacijo učiteljske izobrazbe niti eden osnovnošolski učitelj, čeravno osinovnj. šolsko učiteljstvo najboilj poizna dosedanja hibe in ima na povoljni rešitvi tega vpraša« nja največji interes. Rekonstrukcija učiteljišč je polovična re« šitev vprašanja. Zahtevamo odpravo učite« ijišč in kot splošno izobrazbo popolno sred« njo šolo z maturo. Izražamo priznanje oni skupini komisije, ki je zastopala to načelo. Izkustvo je pokazalo, da ni koristno pre« veliko število delegatov na glavni skupščini. Združeno pa je to tudi s stroški, ki jih malo društvo težko utrpi. Zato predlagamo zmanj« šanje števila delegatov na ta način, da vo« lijo delegate okrožja. Poverjeništvo prosimo, da predlaga ključ, izdela načrt spojitve dru« (štev v okrožja in da to društvom v pretres. Potnino delegatom naj bi poravnala društva po številčni moči. Sklep glede Čin. Saveza se odpošlje Zve« zi državnih nameščencev v izjavo in pride na prihodnjo sejo širjega sosveta, da zavzamejo društva enotno stališče. (Sklep eksekutive pov. UJU). Enako društveni sklep v zadevi postopka po čl. 13. poslovnika pov. UJU. (Sklep ekse« kutive pov. UJU). Društvo »klene poslati pozdrav učitelj« skemu društvu Kragujevac, ki zastopa isto načelno stališče. Pridružujemo se resoluciji Kosmajskega učiteljskega društva, objavljeni v br. 84. »Na« rodne Prosvete«: »Odilučno se izjašnjavamo protiv svih parada, praznih manifestacija, orientalske lenosti i drugih vrlo često besmi« slica govora o stvarima, ko je nisu na dne v« nome redu, i tražimo, da se na učiteljskim skupštinama raspravljaju samo aktualna pi« tanja staleške i stručne prirode.« Enako pride na sejo širjega sosveta dru« štveni sklep v zadevi Djačkega Doma, ker je pov. zavzelo v 29. številki »Učit. Tov.« dru« • gačno stališče. (Sklep eksekutive pov. UJU). Jasni računi so predpogoj dobrega pr« jateljstva. Zato zahtevamo načeloma in ne morda iz kakih drugih vzrokov, da pregledo« valci računov tudi na glavni skupščini ne podpišejo ničesar na slepo vero, ampak na« tančno pregledajo račune in premotrijo kri« tično vsa dokazila. Da bo pa to mfogoče, moia biti zadevi odmerjeno dovolj časa. Da« lje zahtevamo, da priobči »Učit Tovariš« računski zaključek in proračun centrale UJU vsaj 14 dni pred glavno skupščino s potreb« nimi pojasnili, da bo na jasnem tudi tisti, ki ni vešč knjigovodstva. Resolbcije naj bodo dokument volje članstva in neobhodno potrebne informacijo poverjeništvu. Zato priporočamo društvom, naj jih dajo na razpravo, dokler članstvo še ni utrujeno, in naj jim odmerijo dovolj časa. Resolucije niso privesek, ampak glavna stvar, zato ne hitite ž njimi! II. Samoizobrazba (tov. Gobec). Izmed 7 krožkov so zborovali doslej šele 3. Poziv« lja k intenzivnejšemu delu, III. Šolska reforma (tov. Kodrič). Nekaj misli o delovni šoli. IV. Izvenšolsko delo (tov. Hajnšek) Na« vodila k izpolnitvi pol, ki naj podajo sliko tega dela v okraju. V. »Poglavje iz individuelne psihologije« je podal v obširnem, nazorno podanem pre« davanju tov. G. Šilih. Osvetlil je rezultate novih psiholoških raziskavanj, ki jih vzgoja mora upoštevati. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUB« LJANOsOKOLICO je imelo 7. januarja svoj redni občni zbor. 1. Situacijsko poročilo. Tov. predsednik poroča o seji širjega sosveta v Celju. Nato poda na njegovo željo tov. strokovni tajnik nekaj pojasnil o stanju Učit. tiskarne in o pogajanjih med pov. UJU in Edinstvom Slede letna poročila predsednika, tajni« ško in blagajniško. Sprejme se predlog učit. društva za kranjski okraj, naj bi priredila okrajna društva Kranj, Kamnik, Litija in Ljubljana«oko!ica skupno pomladansko zbo« rovanje, na katerem naj bi se razpravljalo o delovni šoli. • 2. Statistika. V okraju je ? učiteljstva, v društvu je včlanjenih 222 tov., navzočih 158. 3. Samoizobrazba. Ker od društva doslej še ni bil določen zastopnik za samoizobrazlbo, je poročal o delovanju krožkov tov. pred« sednik Oio. Omenja, da je doslej začelo de« lovati 5 društvenih krožkov, 3 se še niso zbrali. Pojasnjuje tudi pomen in delovanje krožkov. 4. Izvenšolsko delo. Tov. J. Grad je pri« poročal v obširnem in toplem referatu/ delo med ljudstvom. Tov. Lužar F. pa opozarja učiteljstvo na Mladinsko Matico. Tov. Kržiš« nik želi, naj bi se izdale knjige letos še pred zaključkom šolskega leta. V Ibodoče naj se pa izdajajo knjige do Božiča, da bo imel ko« ledarček, ki se namerava izdati, tudi kako vrednost. 5. Volitve. J. Macarol, predsednik; L. Kosova, tajnica; K. Likarjeva, blagajničarka; L. Tavčar, referent za samoizobrazbo; J. Grad, za izvenšolsko delo; J. Pleničar, za re« formo šole; Cenit, odbornik; preglednika ra« čunov Kristan in Golobova. 6. Slučajnosti. Iz društvenega obramb« nega fonda se votira za tov. Moderndorferja 1500 Din in za sirote umrlega tov. Čeha 500 Din. Vsled krivice, ki se je zopet zgodila neki tovarišici po § 71., se sprejme sledeči predlog: Poverjeništvo UJU se naproša, da na« stopi takoj z vso odločnostjo in strogostjo proti krivicam, katere zadevajo neprestano člane po § 71. Končno priporoča tov. strokovni tajnik čim večjo udeležbo pri prihodnjem občnem zboru Zveze državnih nameščencev za Slo« venijo. Delikatese, špecerija in vinarna f Jll + GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 28. jan. 1928 na Rečici ob aSvinji. 1. Situacijsko poročilo poda predsednik Dolinar. a) V gornjegrajskem okraju je brez Šmartnega db Paki in samostanske šole v Nazarju 37 učiteljev(ic). b) V našem društvu je včlanjenih 29 tovarišev(ic). c) Pri zboro» vanju navzočih 21 članov, drugi so se opras vičili. Na novo bosta vstopila 2 člana, č) Po podavanju predsednika o seji širjega sosveta v Celju se razvije debata, pri kateri povdarja tov. Rainer, da treba z učiteljsko tiskarno pretrgati vse vezi. Do soglasnega sklepa ni prišlo, ker so pogajanja med UJU in tiskarno še v teku. d) Sklene se pozvati poverjeništvo, da intervenira pri oblastnih šolskih odborih, naj se sedanji pravilnik o oteiravnavnju za« muid ukine, ker je rok za obravnavanje pre* kratek, poslovanje predrago na deželi, efekta pa ne bo, ker obravnavajo stvar politične občine. Društvo je pristopilo k ček. računu, ker se mnogokrat članarine ni moglo izter* jati, ker so zamudniki dolgovali že privisoke zneske ter so raje izstopali. 2. Samoizobrazba. Poroča predsednik. Na dopis UJU poverj. Ljdbljana štev. 787 se osnujejo krožki v Lučah, sklicatelj upravi* telj Franc Lužnik za šole: Ksaverij, Ljubno, Luče, Solčava; v Šinartnem olb Dreti, skli* catelj upravitelj Jože Poberaj za šole: Šmart* no, Bočna, Gornji grad, Nova Štifta; v Mo* zirju, sklicateljica učiteljica Pavla Pistotni* kova za šole: iMozirje, Lepanjiva, Šmihel, Rečica ob Savinji in Gorica. 3 Šolska reforma. Poroča tov. sreski šol* ski nadzornik Valentin Pulko. Obravnava nov pravilnik zamud in kako se je upravite* ljem ravnati. Pokazal nam je dobre, pa tudi slabe strani pravilnika. Za njegovo temeljito strokovno razlago se mu predsednik prisrčno zahvali. 4. Izvenšolsko delo. Predsednik poziva upravitelje, da mu najpozneje v 14 dneh pošljejo sezname, kje in kako deluje učitelj* stvo dotične šole na izvenšolskem polju. 5. Slučajnosti. Med zborovanjem je do« šla vest, da je naš priljubljeni tovariš sreski šolski nadzornik Valentin Pulko upokojen. Predsednik na kratko očrta njegove zasluge na šolskem in narodnoprosvetnem polju. On je bil žal med tistimi, ki so bili preganjani,