poštnina plačana v gotovim 1 Leto XIV. 1 [štev. 157 | TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U»RAVC: 25-67 In 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: <6-91 Maribor, ponedeljek 15. julija 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali 00 Doitl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tniina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena 1 din 1.— j Napad na Anglijo že ta teden Pričel se bo v sredo ali petek - Istočasno se bo pričela tudi italijanska ofenziva na Sredozemlju, pred vsem proti Egiptu - Glasovi o zasedbi Irske kot baze za nadaljnje operacije proti Angliji RIM, 15. julija. Ass. Press. Na vprašanje, kdaj se bo pričel veliki napad na Anglijo, odgovarjajo dopisniki italijanskih listov v Berlinu: »Odločitve sil osi so prišle doslej vedno v pravem času. Odmori med eno in drugo fazo vojne so imeli vedno svoj strateški in moralni razlog. Vsekakor na ofenzivo proti Angliji ne bo treba dolgo čakati. V Berlinu pravijo, da je treba čakati le še nekaj minut, ko bo udarila dvanajsta ura tega napada. Koliko teh minut je še treba, pa vesta smo Hitler in Mussolini. Nemčija je med tem popolnoma prepričana, da bo izločila Veliko Britanijo prav tako iz vojne, kakor je Francijo. .BERN, 15. julija. Ass. Rress. Po poročilih iz Berlina se zdi, da je treba pričakovati pričetek nemškega napada na An-8'’io že tekom tega tedna, in sicer v sre-d°> ali najkasneje v petek, dne 19. t. m. Istočasno se bo pričel tudi napad Italije na angleške postojanke na Sredozemlju, Predvsem pa v Egiptu. Italijani pričakujmo, da se jim bo posrečilo osvojiti Egipt Jn s tem ne samo likvidirati glavno an-Sleško sredozemeljsko oporišče, ampak dobiti s tem v roke tudi Sueški prekop, s čemer bi jim bila nato odprta pot do Vzhodne Afrike in Indije. Kako se bo Pričel napad na Anglijo, ni mogoče izvedeti, krožijo pa najrazličnejše kombinacije. Trdovratno se tudi vzdržujejo dalje vesti, da bo Nemčija zavojevala najprej Irsko in ustvarila tam svoje pomorske ‘n letalske baze za nadaljevanje napadov na Anglijo samo. 'MOSKVA, 15. julija. Tass. Madžarski list »Magyar Nemzetl« piše, da se vrše v Italiji intenzivne priprave za ofenzivo proti Angliji. V Rimu računajo s tem, da bo vojna zaradi tega končana še to poletje. Na drugi strani pa se Anglija pripravlja na protiofenzivo. DUBLIN, 15. julija. Reuter. Južnoirski vojni minister je po radiu svaril narod, naj se zaveda, da bo Južna Irska kmalu v »kozjem rodu«, ako ne bo pazila. Zapomni naj si glasove lastnih napovedovalcev na radiu in naj se ravna le po navodilih teh glasov, ker bi se znali kmalu pojaviti tuji napovedovalci, ki bi narod zapeljali. LONDON, 15. julija. Reuter. Včerajšnji tisk se bavi z možnostjo generalnega napada na Anglijo. »The Economist« piše: S političnimi uspehi Nemčije je bilo naše orožje blokade nekoliko odvrnjeno, toda strateško je to orožje ostrejše, ka- kor kdaj koli preje. Z zasego materiala in rezerv v državah na kontinentu sl je Nemčija res nekoliko opomogla. Dobila je precej vojnega materiala, precej premoga, železa in živil. Nikakor pa ni prišla v posest niti niklja niti kroma niti mangana, kar so vse nujne predpostavke za jeklo, ki igra pri vojnem materialu odločilno važnost. Vojni material se bo torej porabil. Nadomestila ne bo. Vojna se lahko zavleče. Toda to so le kratkoročni dobički. Pri računanju na dolge roke, kar zmore Anglija, pa se bodo računi nasprotnika izjalovili, kajti naša blokada bo trajala še dalje. Ta pa se oslanja na naše brodovje, ki vrši kontrolo nad oceani. Nemčija mora torej, če hoče dokončno uspeti, zasesti naš otok, uničit! naše letalstvo in naše brodovje. Bitka za Anglijo je torej bitka za oceane. »The Spectator« pa.posveča pozornost položaju na Sredozemlju. Ako hoče Italija zmagati, mora njeno brodovje prevzeti iniciativo in priti iz htk. Do danes pa je tudi naše sredozemsko brodovje nedotaknjeno. Dokler to ne bo uničeno, se Italija ne bo mogla ganiti. LONDON, 15. julija. Reuter. Znani vojni dopisnik Olliver Stanley ocenjuje položaj pred bitko za Anglijo sledeče: Nemški letalski napadi na naše ladje v Kanalu se m nože iz dneva v dim. To naj bi NEKJE V ITALIJI, 15. jul. Stefani. Hitri italijanski bombniki nadaljujejo z bombardiranjem Malte. Posebno velika je škoda, ki so jo bombniki prizadejali letališčem in pomorskim oporiščem. Sodelujejo uspešno tudi lovska letala, bitke se končavajo z italijanskimi uspehi. Angleška lovska letala posežejo v ogenj tedaj, ko so italijanski bombniki že opravili svoj posel. RIM, 15. julija. Steiani. Neka italijanska podmornica je torpedirala angleški rušilec. Ena italijanska podmornica se ni vrnila. Uvodni spopadi za veliko bitko Letalske bitke in letalski napadi oznanjajo z obeh strani priprave za velik dokončni spopad med Nemčijo in Italijo na eni ter Anglijo na drugi strani NEMŠKO POROČILO BERLIN, 15. julija. DNB. Vrhovno pohištvo je izdalo včeraj sledeče poro-lil°; Neka naša vojna ladja je na Ocea-Potopila za 18.500 ton angleških trgovskih ladij. Nad Rokavskim prelivom 80 naša letala napadla več konvojev ter z o°mbaml močno poškodovala štiri trgovske ladje. Pri tem so se razvili tudi etalski spopadi, v katerih so naša letala Ju*\ sovražni premoči sestrelila 10 an- plesČ letal* Mi smo en0* An' vem aJetala 80 skušala prileteti nad se- Tei™ ^Čijo, a so izgubila dva aparata. nipto«”1 n°Č' so sovražna letala zopet aia bombe v severni In zahodni Nem-a so povzročila le malo škode. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri so-VT1až"® Skupno je izgubil covraž- nlk 15 letal, ml pa pogrešamo 3. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 15. julija. Reuter Sinoči je 'etafeko ministrstvo objavilo, da so bili v soboto ponoči in v nedeljo zjutraj izvršeni siloviti bombni napadi na Nemčijo, Belgijo. Holandijo in Francijo. Bombardirane 80 bile pristaniške naprave, ladjedelnice in doki na Rujani, Borkumu in Norder-neyu. Bombardiranje Bremena je trajalo «elo uro ter so bile vržene visokoeksplo-£iyne «ix>mbe. Letalska tovarna v Delchs-pusenu je bila 5-krat direktno zadeta. ^tlustrijske naprave v Monheimu so predle enako težk0 škodo. V polno je bila *adeta munlcljska tovarna severno od K°lna. Na otoku Syltu so poprejšnja le-?aIa tako temeljito opravila svoje delo, er so povsod divjali požari, da je zadnje pta!o uvidelo, da je koristneje odložiti ’°mbe drugje. Bombardiralo je zato že- ’e*n!Ske naprave v Lippstadtu. Razrušene ___________________ .... bile nadalje pristaniške naprave v Bel- j jalo, se ni posrečil. Zbito je bik) sovražili v Brugeu in v St. Pierreu, industrijska j no letalo. skladišča pa v Haarlingenu na Holandskem. Razven tega je bilo težko poškodovanih štirinajst letališč, mnogo letal pa obstreljevanih s strojnicami. I Lockheed-Hudson je s svojim topom razbil sovražni žaromet. Utrpeli smo dve letali. LONDON, 15. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo davi, da je bilo nekaj nemških letal v teku noči nad južno in jugozapatdno Anglijo. Zmetala so nekaj bomib, ki pa niso napravile posebne škode. Lastni lovci so nato sovražne bombnike pregnali. LONDON, 15. julija. Reuter. Včeraj je bilo nad Anglijo sestreljenih sedem nemških letal: 5 lovcev in 2 bombnika. Eno letalo je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala pa lovci. Poškodovanih je bilo 5e več nemških letal, vendar ta niso padla na tla ali v morje v območju britanskih sil. LONDON, 15. julija. Reuter. V teku sobote je bilo nad Anglijo sestreljenih 12 nemških Wtal o priliki napadov na konvo-jg. Lastne izgube so znašale 1 letalo. ITALIJANSKA POROČILA RIM, 15. julija. Stefani. Včerajšnje 34. poročilo vrhovnega vojnega poveljstva se glasi: Tekom včerajšnjega dne je naša hrabra aviacija uspešno bombardirala britanske vojne ladje, ki se umikajo v sme rl proti Aleksandriji. Nekaj ladij je bilo zadetih z bombami velikega In srednjega kalibra. Zbiti so bili štirje sovražni bombniki. Eno naše letalo se ni vrnilo. Italijanska letala so uspešno bomhardirala Malto. Ob tej priliki se je razvil spopad s sovražnim letalstvom in sta biH zbiti dve angleški letali. Vsa naša letala so se s tega poleta vrnila na svoja oporišča. Neka naša torpedovka je potopila sovražno podmornico. Poizkus sovražnega letalstva, bmbardiratl v Vzhodni Arfikf Mo- bila nemška blokada. To pa je verjetno le uvod k splošnemu napadu, ki bo največji zračni napad In sploh največji napad v zgodovini. Lahko pride ta napad vsak hip. V smislu nemške sistematičnosti, je gotovo, da bo ta množestveni napad kar najskrbneje pripravljen do najmanjših podrobnosti. Pa še en drug pomen Ima nemško napadanje na naše ladjevje v Kanalu. Odvrniti hočejo verjetno našo pozornost drugam, kakor pa na kraje, trenutek In ozemlje, odkoder bo napad res prišel. Na srečo raste naše letalstvo iz dneva v dan. Kvaliteto naših letal in pilotov pa'priznavajo Nemci sa« mi. Toda če kdaj, topot ne bomo nasprotnika podcenjevali. Pripravljamo se najskrbneje tudi mi. Računamo z nasprotnikovo zvitostjo, pa tudi brezobzirnostjo. Bodimo pripravljeni, kajti danes smo v strelski črti mi! VVASHINGTON, 15. julija. Reuter. Ameriška vlada je prejela poziv nemške vlade, naj do jutri nemudoma odpokliče vse konzule in diplomatske predstavnike na Norveškem, Danskem, v Holandiji in Belgiji. Zaradi te zahteve so se sestali diplomatski predstavniki USA v Španiji, Holandiji in Poljski na nujen posvet v Madridu. Ameriška vlada še ni izdala odločitve. AFRIKA IN SREDOZEMLJE KAHIRA, 15. julija. Reuter. Bitka okoli Moyala še vedno divja. Angleška posadka se še vedno drži. četudi bi Izgubili to obmejno postojanko na abesinsko-kenij-ski meji, bi sovražniku v bližnjih mesecih veliko ne koristila, ker se bo pričelo veliko deževje, nakar bo kraj za ta čas itak odrezan od prometa. Na drugi strani pa se je napor Italijanov, da bi rešili trdnjavo Capuzzo, izjalovil. GIBRALTAR, 15. julija. Reuter. Včeraj so bili izvršeni na luko 3 letalski napadi, toda protiletalski zaporni ogenj je napade odvrnil, škode ni. MALTA, 15. julija. Reuter. Trije letalski napadi so bili včeraj izvršeni na Malto. Vržene so bll$ zažigalne bombe, ki pa niso napravile nobene škode. Romunsko - madžarska pogajanja BUKAREŠTA, 15. julija. Rador. Generalni štab je izdal poročilo, v katerem pravi, da se je s 14. t m. začela delna demobilizacija častnikov, podčastnikov in vojakov rezervistov. RIM, 15. julija. Ass. Press. Sklep romunskega generalnega štaba o delni demobilizaciji se spravlja tu v zvezo s skorajšnjimi romunsko-madžarskimi diplomatskimi pogajanji, za katera so konference v Berlinu in Mbnakovem pripravile teren. Ob tej priliki beležijo italijanski listi informacijo neke tuje poročevalske agencije, da diplomatski krogi v Bu- karešti trdno računajo s teni, da bo romunska vlada sedaj, ko je popolnoma preoricntirala svojo politiko, lahko brez večjih težkoč pričela reševati teritorialna vprašanja, od katerih zavisi mirna ureditev odnožajev do njenih sosedov. MOSKVA, 15. julija. TASS. Bolgarski listi poročajo o vedno bolj zamotanih notranjih razmerah v Romuniji. »ZORA« piše o kaosu v Transilvaniji. Romuni so spravili iz Transilvanije In Dobrudže vse zlato in dragocenosti v Bukarešto. Do-brudža je kakor izumrla. Angleške pomorske Izgube LONDON, 15. jul. Reuter. Admlraliteta javlja izbgubo rušilca »Escort«. Potop. Ijen je bil od torpeda v zahodnem Sredo, zemlju. s tem se je povzpelo število angleških izgub na rušilcih na 22. O vstopu v vojno je Anglija razpolagala s 185 ru. Šilci. Danes še s 163. Ako pa se prištejejo zavezniški, razpolaga danes Anglija z več jim številom rušilcev, kakor ob začetku vojne, če pa naj bi se verjelo nasprotni propagandi, bi bilo potopljenih do danes že 20 angleških linijskih ladij (dasi je ob začetku vojne razpolagala le s 15), 8 nosilcev letal, 77 križark, 78 rušilcev In 44 podmornic. Potem takem bi imela po teh podatkih angleška mornarica le še 18 pod morolc. Anglija se bo vojskovala do konca Govor ministrskega predsednika Winstona Churchilla po radiu - Churchill je napovedal skorajšnji napad na Anglijo in dolgo vojno do leta 1942 LONDON, 15. julija. Reuter. Sinoči je govoril po radiu ministrski predsednik C h u r c 'h H1, ki je uvodoma opisal nujnost in uspehe akcije proti francoskemu bojnemu brodovju, katerega Anglija nikakor ni mogla in smela prepustiti Nemcem, ker s tem ne bi bila ogrožena le sama, ampak tudi Amerika. Toda skupnost najvišjih interesov med Anglijo In Francijo je kljub temu dalje ostala. Ostal je tudi skupni cilj. Anglija bo pospešila obstanek in razvoj onih francoskih prek-tnorskih posesti, ki so sklenile vojno nadaljevati. Anglija se bo pa bojevala dalje ne le zase in za vse druge, ampak tudi za Francijo. Churchill je izrazil prepričanje, da bo sedanja vojna dolga in huda, toda eno je gotovo, Nemčija ne bo več dolgo vladala nad Evropo in svet ne bo podlegel nemški nadoblasti. Trenutno stoji Anglija nasproti Nemčiji in Italiji še sama 'n mora vsak trenutek pričakovati splošni naskok nase. Ta naskok se lahko prične danes, jutri, ta teden ali pa tudi nikdar. Toda Anglija je na udarec pripravljena in se ne bo nikoli vdala. Naši prijatelji v Evropi in preko morja se boje za nas. ko vidijo, koliko držav je bilo uničenih. To pa se je zgodilo zaradi tega, ker Nemčija doslej še ni naletela na narod, ki bi se ji bil zoperstavil z vso trdnostjo svoje volje. Doslej so bile mnoge države uničene zaradi notranjih intrig. Mi pa stojimo trdni. Končno je za nas čast, da smo ostali sami glavni in največji nemški sovražnik. Načrti za napad na nas, ki so bili izdelani kdaj prej, morda tudi šele pred dvema mesecema, sedaj niso več uporabljivi in so potrebni novi. Tedaj so stale močne angleške sile z orožjem in muni-cijo še v Franciji, sedaj pa so vse doma. Še nikoli v svoji zgodovini ni imela Anglija na razpolago tako veliko vojsko, kakor jo ima sedaj. Pod orožjem je poldrug milijon vojakov in poldrug milijon je domače garde. Za opremo te vojske je bilo žrtvovano vse, kar je bilo potrebno. Ta vojska se ne bo dala zlomiti. Bojevali se bomo za vsako mesto, vsako vas in vsako hišo. Bojeval se bo tudi London hiša za hišo. Raje bomo pustili da se zruši London v razvaline in pepel, kakor da bi bili zasužnjeni. Potrebno je, da se to dejstvo pove, da bo naš narod in ves svet vedel, kakšni so naši nameni. Zadnji dnevi so prinesli našemu orožju že pomembne uspehe. Sovražne letalske izgube so petkrat večje kakor naše. Toda vse to so šele uvodni napadi v veliko letalsko bitko, ki nas še čaka. Tudi naša vojna mornarica z več nego tisoč ladjami je vsak čas pripravljena poseči v boj koder koli bo treba, kakor bo tudi vzdrževala naše zveze z Ameriko in ostalim svetom. Po desetih mesecih vojne imamo večje zaloge živil, kakor ob začetku in več bojnih ladij, kakor kdaj koli. Toda pripraviti se moramo ne samo za poletje, ampak tudi za zimo, za leto 1941. in tudi za leto 1942., ko naša vojna ne bo več defenzivna, ampak že ofenzivna. Mi imamo sedaj vlado vseh strank, ki zastopa vse razrede ob svobodnem parlamentu in svobodnem tisku. Vse nas ra veže le ena sama volja in vedno večja odločnost, da stopnjujemo svoje napore do skrajnosti in do konca. Vse zavisi od življenjske sile angleške rase po_ vsem svetu. Sedanja vojna ni vojna za interese dinastij ali princev, sedanja vojna je vojna narodov in načel. Sedanja vojna je vojna neznanih junakov. Naj vsak stori svojo dolžnost, in sovražnik bo premagan. laponska je po vojni s Kitajci oslabljena Izjava maršala Cangkajska — Poziv na skupen odpor proti Japoncem — Angleži in Japonci je rešena komaj sedmina sporov Med MOSKVA, 15. julija. Tass. Ob priliki triletnice japonsko-kitajske vojne je maršal Cangkajšek dejal, da boj Kitajske ni le boj za lastno svobodo, marveč za svobodo vseh svobodoljubnih narodov, ki streme za.novim redom vsega človeštva. Današnja Japonska ni v stanu, izmučena kakor je, voditi še kako drugo vojno. Naj bi zatorej drugi narodi proti katerim so naperjene japonske grožnje, letem ne verjeli, ker so samo napihovanja, s katerimi žele Japonci Izsiliti zase ugodne kompromisne rešitve. Grožnje proti Holandski Indiji, francoski Indokini in angleškemu Hongkongu so prazne. Treba je, da vsi ti narodi skupno nastopijo v svrho uresničitve kolektivne varnosti. MOSKVA, 15. julija. Tass. Centralni komite kitajskega Kuomintanga, ki se je sestal v Čungkingu, je sklenil nadaljevanje in poostrenje odpora proti Japonski. SINGAPORE, 15. julija. Reuter. Ob pri-iliki sklenitve angleško-jaiponskega trimesečnega sporazuma je guverner Ma-laye po radiu dejal, da se je s spora- zumom rešila komaj ena izmed sedmih spornih točk med Anglijo in Japonsko. Za enkrat bo ustavljen prevoz orožja preko Birme. Ker pa je sedaj nastopilo veliko deževje, ki traja 4 mesece, se na stvari itak veliko ne spremeni, ko traja prenehanje dovažanja materijala le tri mesece. Upati je, da se bodo nadaljnji razgovori čez ta čas vodili že pod bistveno drugačnimi okolnostmi. V oficiel-nih krogih pa poudarjajo, da Anglija pred napadom na lastno ozemlje ni mogla ris-kirati še vojne na Daljnem vzhodu. Delo sovjetov na Daljnem vzhodu TOKIO, 15. julija. United Press. Sovjetska zveza smatra vojno Kitajcev proti Japoncem za »pravično vojno« in je zato sklenila okrepiti svoje vojaške in pomorske baze na Daljnem vzhodu. Sovjeti zbirajo močne vojaške sile v primorskih pokrajinah Sibirije in delajo noč In dan v pospešenem tempu, da bi čimprej zgradili tam lastno industrijo. Dopisnik agencije United Press pravi, da vlada sedaj v vzhodnih pokrajinah Sovjetske zveze tak zalet, kakor je vladal v Zedinjenih državah Severne Amerike za časa kolonizacije zahoda. Vzroki francoskega poraza MOSKVA, 15. julija. Tass. Znana ameriška revija »LIFE«, razpravlja o vzrokih francoskega poraza! Pisec Benu je mnenja, da je bila temu kriva demokratska, aii bolje rečeno: neumna, brezbrižna, neokretna, podkupljiva miselnost ljudi v francoski upravi. Na drugi strani pa je nepobitna resnica, da se je večina francoske armade borila z levjo srčnostjo, kar pa ni zaleglo, ker je bila tehnična priprava za nič. Industrija, kapital, politiki, vsj tl so preko noči sramotno zbežali in prepustili ljudstvo samemu sebi. In še tedaj, ko so se s svojimi avtomobili prerivali skozi milijonske množice beguncev, so nesramno odrivali ljudi in povsod zahtevali prednost pri razdeljevanju bencina in prepustnic. Nemci grade Nemški Przemysl KRAKOV, 15. julija. DNB. Generalni guverner in minister rajha dr. Frank je s svečanim aktom otvoril gradnjo nemškega mesta na zahodni obali reke Sane, nasproti Przemyslu. Novo mesto se bo imenovalo Nemški Przemysl, Guverner Krakova dr. Wachter je pozdravil dr. Franka in naglasil nemški značaj, ki ga je imel Przemysl že stoletja. Dr. Frank je omenil važnost nove nemške posto- janke na vzhodu države ter zaželel razvoju Nemškega Przemysla srečno bodočnost. Mesto naj bi bilo temeljni kamen generalnega guvernementa v narodno-socialističnem vzponu. Meja med Rusijo in Nemčijo deli dosedanji Przemysl na dva dela, vsak je na enem bregu reke Sane. Ustanovitev Nemškega Przemysla je tedaj zagotovilo stabilnosti te meje. Francosko brodovje v Aleksandriji BERN, 15. julija. DNB. O razorožitvi francoske vojne mornarice v Aleksandriji poročajo naknadno, da je angleški admiral zahteval od francoskega poveljnika, da s svojo eskadro pristopi k Angležem in se skupaj z njimi bori proti sovražniku, ali pa da ladje razoroži. Francoski admiral je odklonil sodelovanje in je hotel z eskadro odpluti iz Alek-sandriie. Ko w francoske ladie hotele iz notranjosti luke na odprto morje, so opazili, da je angleško ladjevje v znatni premoči. Boj proti njemu bi bil brezuspešen, zato se je francoski admiral odločil, svoje ladje razorožiti. Stroji so bili uničeni, topovi demontirani. Del topov so spravili v klet francoskega konzulata v Aleksandriji. Posadke vojnih ladij so ostale v mestu. Poljaki in Cehi v Angliji LONDON, 15. julija. Reuter. Ob dovršeni prepeljavi poljskih in čeških čet in njihovega vojnega materiala iz Francijc v Anglijo, jih je pozdravil vojni minister Eden, poudarjajoč skupnost vojnih ciljev. KARELSKO-FINSKA UNIVERZA MOSKVA, 15. julija. TASS. Svet narodnih komisarjev je sklenil, da se v Petro-zavodsku ustanovi univerza za karelijsko-finsiko republiko. Univerza bo imela zgodovinsko, filološko, fizično, matematično, biološko in geografsko fakulteto. Za potrebe univerze in študentov je določena vsota 1,590.000 rubljev. Letos bo sprejetih na zavod 420 študentov. SPREMEMBE V ŠPANIJI MADRID, 15. julija. Stefani. Ministrski svet je imenoval generala Batista Sanche-za za podtajnika v vojnem ministrstvu. Načelnik generalnega štaba španske vojske je postal general Martin Moreno. ODMEV V AMERIKI LONDON, 15. julija. Reuter. Sinočnji Churchillov govor je na ameriško javnost napravil kar najboljši vtis. Med ameriško javnostjo se je popolnoma utrdilo prepričanje, da se Anglija za nobeno ceno ne misli vdati, ampak nasprotno, sprejeti boj do konca. Ako je obstajal kje še kak dvom o tem, je bil sinoči razpršen. Najbolj se je dojmil oni odstavek Churchillovega govora, ki pravi, da Anglija ni koruptna in notranje gnila, da je vojna, kakor trgovska mornarica močnejša, kakor ob začetku vojne, da sovražno podmorniško delovanje ni izdatno, predvsem pa da bodo Angleži branili London in branili vsako cesto in ulico ter ga raje pustili razrušiti, kakor da bi ga in se predali. Malodušje, ki j3 nastalo v USA po porazu Francije, je včerajšnji govor Churchilla pregnal in vzpostavil novo ero zaupanja in samozavesti. VTIS V KANADI LONDON, 15. julija. Reuter. V Kanadi se je sinočnji Churchillov govor slišal nadvse jasno. Poslušali so ga mnogi milijoni ter ga sprejeli z navdušenjem, ker je v deželi dvignilo pogum. Torontski »Globe and Mail« piše, da je dal Kanadi novega poleta. MNENJE V TURČIJI ANKARA, 15. julija. Reuter. Turška javnost je Churchillov govor zelo ugodno sprejela. Turški tisk primerja Churchilla s Kemaloin Ata-Turkom. Pravtako je Churchill vodja angleškega naroda, ki ga bo vodil do zmage. Zmaga sovjetov v baltskih republikah MOSKVA, 15. julija. TASS. Včerajšnje volitve v vseh treh Baltskih republikah so v redu potekle. Dasi podrobnosti še niso znane, so postavljeni kandidati delovnega ljudstva povsod dosegli ogromno večino. SOVJETSKO POSOJILO MOSKVA, 15.-julija. TASS. V enajstih dneh je bilo podpisanih že devet milijard notranjega posojila; eno milijardo torej več, kakor je bilo razpisano. NEZGODE NA KITAJSKEM PEKING, 15. julija. DNB. V raznih delih Kitajske se javljajo prirodne katastrofe. Tako je okolico Pekinga zatemnil oblak kobilic, ki je uničil vso setev. V oblasti Tientsina so velike povodnji preplavile polja. Boje se, da bodo letošnje poplave mnogo večje, kakor so bile v mi-nilih letih. IZJAVA KARADŽOVA SOFIJA, 15. jul. Stefani. Novi bolgarski poslanik Dečko Karadžov je dospel v Bern. Pred odhodom v Italijo je izjavil dopisniku agencije Stefani, da je zelo srečen, ker odhaja v Rim. Fašistično Italijo že pozna, vanjo se vrača v zgodovin-skidneh. V prestolnici velike prijateljske države bo vložil vse svoje sile za plemenito star italijansko.bolgarskega prijatelj stva. Borza. C u r i h , 15. julija. Devize: Beograd 10, London 16.25, Ne\vyork 4.41, Milan 22.30, Berlin 176 tri ostninke. Mariborska napoved. Deloma oblačno in nekoliko vetrovno vreme. Včeraj je bila uajvišja toplota 25.2, danes najnižja 11.6, opoldne 24. Poštni avtobus padel v Savinjo PRI LUČAH JE SINOČI ZGRMEL V SAVINJO POŠTNI AVTOBUS S 15 POTNIKI, KI SO NA SREČO LE LAŽJE RANJENI Celje, 15. julija. Poštni avtobus, ki vozi ob 18.45 iz Logarske doline k večernemu vlaku v Šmartno ob Paki, je sinoči s 15 potniki zdrsnil s ceste ter zgrmel v Savinjo. Šofer je bil precej vinjen, kar je menda slavni vzrok nezgode, ki bi lahko končala s tragičnimi posledicami. Že med vožnjo je sinoči avtobus dvakrat zadel v obcestne mostičke. Ko pa je privozil do gostilne »Robnik« pred Lučami, kjer se odcepi stranska struga Savinje, je šo- fer izgubil oblast nad vozilom. Avtobus je po levi strani zdrsnil s ceste ter strmoglavil v Savinjo. V strugi je bilo nad 60 cm vode, ki je takoj vdrla v avtobus. Vsi pomniki so bili iaže ranjeni. Na kraj nesreče so takoj prihiteli domačini, ki so nesrečo opazili, odstranili vrata ter pomagali potnikom, ki so se mokri, prestrašeni in laže ranjeni kobacali Iz avtobusa. Močno pa je poškodovan avtobus. Potniki so morali ostati v Lučah oziroma Šmartnem ob Paki ter so se šele danes vrnili v Celje oz. druge kraje. tf-;® . t2Bg?JHCSB353 e #9 rje 81 i s bor Pokojninskega. zavoda v Ljubljani '• dvorani Delavske zbornice je imel 'včeryj Pokojninski zavod za nameščence svoj .19, redni občni zbor ob številni udeležbi delegatov iti predstavnikov oblaste'/ ter raznih ustanov. Za tk cbčni zbor izdaia uprava PZ obširna poročilo o dveh poslovnih letih 1938 In 19,39, ki daje nazoren in zanimiv pregled o stanju m delovanju te največje slovenske socialne ustanove; Zadnji dve leti sta bili za PZ •V.marsičem zelo pomembni, postavivši ••Sa ;pre.d nove obsežne naloge. S !. janu--aneni 1938 je bilo namreč razširjeno ob-vfezno pokojninsko zavarovanje za vso clržfivp in jc ljubljanski PZ dobi! nalogo, da organizira nove pokojninske zavode v Beogradu. Zagrebu in Sarajevu ter vrši njihove posle, dokler se novi zavodi ne etablivajo s samostojnnirni upravami. y Poročilu ie zlasti obširno p o s'a v. e. ki .opisuje težavna pogajanja glede prenosa pokojninskega zavarovanja v Dalmaciji iz dosedanjega podtnočia ljubljanskega PZ ha : zagrebški PZ. Zadnji dve poslovni leti izkazujeta tudi razširjenje kroga zavarovancev in sicer na novinarje, strojnike in zobne tehnike, ter trgovske sotrudnike. Predlanskim je štel PZ 12.607, lani pa 13.184 zavarovancev. Lani je odpadlo na prve štiri, t. j. na najnižje plačilne razrede 35 odstotkov zavarovancev, kar se pravi, da dobra tretjina zavarovancev v Sloveniji zasluži na leto le do 17.230 din. Skupaj je na prvih šest plačilnih razredov (letni prejemki do 27.000 din) odpadlo lani 62.6 odstotkov zavarovancev. Upravičencev na invalidske, starostne in druge rente je bilo ob koncu lanskega leta 2510 in je zavod na rentah izplačal blizu 17 milijonov din. Premijska rezerva oziroma obveznost zavoda do zavarovancev in rentnikov je znašala lani 473.350.090 din in se je od predlani zvišala za nad 32 milijonov din. Bilanca PZ izkazuje 61,965.036 din primanjkljaja. ki bi bil znatno nižji od predlanskega, če bi se vrednost državnih papirjev ne zmanjšala. Ta primanjkljaj pade na oddelek za obvezno zavarovanje, oddelek za neobvezno zavarovanje pa izkazuje dobiček nad 4 milijone din. Premoženje PZ znaša blizu 522 milijonov aktiv. Od te vsote odpade 199 mi’i-jonov na posojila, 99 mliijonov na nepremičnine, 96 milijonov na obveznice, vrednostne papirje in drugo. Čisti dohodki nepremičnin so znašali lani 2.7 milijonov din in so se obrestovale povprečno s 3.2%. Lani je bilo danih za 20 milijonov din novih posojil, vrnjenih je pa bilo za 16 milijonov, obrestovala so se povprečno po 8%. Poročilo prinaša tudi obširen pregled o gradbeni akciji PZ v letih 1937-1939, ki je bila zelo živahna, in omenja tudi gradnje v letu 1940. Za Maribor pravi, da bo zavodova hiša v Krekovi ulici popolnoma dodelana in uporabna za vselitev s 1. avgustom t. 1. Nadalje poroča o nakupu Tavčarjevega posestva ob Frančiškanski in Kopališki ulici za vsoto din 1,540.000, in pripominja, da stoje na tem zemljišču štirje stanovanjski in obrtni objekti, tako da zemljišče do takrat, ko ga bo zazidal PZ, ne bo ležalo brez donosa. c Tovorni avto se je zvrnil v prepad na ovinku na banovinski cesti onkraj Si ar. Avto sta šofirala brata Novak, M sta dobila nekaj poškodb po rokah, hujše ne-sreče pa ni bilo. c Štirje vlomi* V noči na soboto je no znani vlomilec vlomil v Slosslovo hišo y Razlagovi ulici, od koder je bil prepoden, Nato je poskusil vlomiti v trafiko Has pri voglajnskcm mostu, kar se mu ni po-srečilo. Sedaj je poskusil vlomiti zopet v Slosslovi hiši v trgovino Kropič, Kar mu tudi ni uspelo. V Gosposki ulici je nato vlomil^ v čevljarno Zontič, v čistilnico Leskovšek in v Tačkovo brivnico, vse v eni hiši. Iz blagajne v brivnici je odnesel manjšo vsoto denarja, pri Zon tiču in Leskovšku ni odnesel ničesar, pač pa je v obeh lokalih vse premetal. Iskal je oči-vidno samo denar. Vlomilcu, ki je najbrž eden in isti, je policija že na sledi. — V noči na nedeljo sta bila zopet izvršena dva vloma v GabejJu. c Električna ura na stolpu Marijine fcerk-ve je inštalirana. Po dolgih letih imamo na tem stolpu zopet turo, stara ura že več let ni funkcionirala. V nočnih urah je stolp prav lopo razsvetljen na vse štiri strani. Poiat uničil žrebčarno na Cvenu V nedeljo, 14. t. ril., okrog pol 12. ure ie nenadoma pričela goreti žrebcema na CvCiui. Ogenj je nastal v hlevu in se je '■ bliskovito naglico razširil na celo poslopje. V zadnjem trenutku so rešili ‘) žrebcev in 22 žrebet, ki so se že duŠHi v gostem dimu. Močan veter je še pripomogel, da se je ogenj hitreje širil. Na >*ee mesta so prispeli gasilci iz Ljutomera, Križevcev, Mote, Krapja Cvena in Babincev, Radi pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo oiežkočeno in niso mogle vse čete stopiti v akcijo. Ogenj je uničil vse, razen malega poslopja. Škoda je ogromna in jo cenijo na 200.000 din ter je le deloma krita z zavarovalnino. Zgorel je poleg poslopja skoraj ves inventar ter nad 120 metrskih stotov letošnje krme. Kako je prav za prav nastal ogenj sredi opoldneva, še ni ugotovljeno, sumijo pa, da je nastal iz neprevidnosti. Prisotnosti osebja In sosedov gre priznanje, da živina ni postala žrtev plamenov. Zadruga rabi sedaj nujno pomoč, da še pred zimo poslopje pozida In nabavi krmo. Živino so prevzeli kmetje na Moti in Cvenu, dokler odbor ne bo ukrenil potrebno. Popravljajte in vzdržujte siovenjgoriške ceste kakor je treba! . Vzdrževanje cest po Slovenskih yor: Cah je jako pomaujkljivo. Nekatere ceste so v tako slabem stanju, da bodo prav .kmalu nerabne za vsakršni promet, če se ceste za enkrat že ne morejo dovolj temeljito popraviti in urediti, pa bi se dali za prvo silo vsaj tisti nepotrebni ovitikj in prehude strmine' odpraviti... Ponekod, najbolj na močno vijugastih m?-siili," ti pregosto in previsoko obcestno srmičevje jemlje pogled po cesti, kar lali-ko povzroča tudi največje prometne ne--Sr§če, Neoskrbovano grmovje kvari tudi c©sitie jarke, ne da bi kako drugače kaj 1’fida koristilo. Škoduje traviščem in posevkom vzdolž ceste. Nudi ustrezno zavetišče mnogoteri golazni in škodljivcem, ne pa — radi vednega nemira — n. pr. koristnim pticam, ki so bolj plahe. Da ni še več prometnih nesreč, se je zahvaliti previdnosti vozačev, ki omenjene pomanjkljivosti poznajo in pametno upoštevajo. Menda vendar nismo preveč neskromni, ako želimo in nujno priporočamo takojšnjo odstranitev zanemarjenega obcestnega grmičevja. Pa bo ves promet Sigurnejši in prijetnejši. Na nekaterih križiščih še manjkajo ustrezni kažipoti, S smotrnim popravljanjem in urejevanjem naših cest zlasti tudi po Slovenskih goricah služimo v veliki meri tujskopromet-ttim in gospodarskim potrebam naše obmejne dežele a—že. Smrtna nesreča na rogaški železnici V soboto se. je Zgodila v bližini Roga* Slatine na progi težka nesreča, ki zahtevala smrtno žrtev.. GOletni.pos^st-■‘'k Avgust Lovrenčič iz Tekačeva pri ^ogaški Slatini se je vračal domov. Na ^iezniški progi je postal fn pričel predevati denar. V štetje zatopljen, n: opa- zi, vlaka, ki je privozil po progi. Vlak ga jC podrl, mu odrezal obo nogi pod ko-.;enonr ter ga. tudi po ostalem telesu tež-ifO poškodoval. Lovrenčiča so prepevali v celjsko bolnišnico,kjer je kntalu po prevozu izdihnil. Lepa manifestacija Včeraj dopoldne je priredil »Trboveii->ki slavček« na dvorišču vojašnice Kralja Petra koncert. Prireditev je bila prvotno namenjena le vojaštvu celjske garnizije. Ta prvi in edinstveni slučaj,, da sapote mladina vojaštvu, je zbudil v celjssi, javnosti tolikšno pokornost in zanimanje da ie komandant 39 p.p. ugodil splošni želji 'javnosti, da se je lahko udeležila koncerta. Na dvorišču vojašnice se ie. poleg vojaštva zbralo še nad 1000 'jud;. -.okc da je bilo prostrano dvorišče sko':ai premajhno. Po državni himni se ie mladina ob spomeniku' poklonila soatninu padlih koroških borcev, Danica Gračnerje-, v a je Mihela lep nagovor, nakar je bil Pred spomenik poidžen šopek' ? trobojnico Mah pevci so nato zapeli »Gor čez 'žaro« Poklonitev' ki se ie izvršila ob navzočnost1 komandanta polkovnika g. D e farju «roske(ra tiačelni-ka iti meslijega župi.fia.' je zelo ganila navzoče občinstvo.. Pod vodstvom dirigenta g. Avgusta Šuligoja se j s nato nadaljeval. Spored koncerta, pri katerem je sodelovala tudi vojaška godba pod taktirko kapelnika g; Pera F a t> i a n o -vica. ivliadj pev,ci so odpeli več narodnih in s ovanskih pesmi, ki jih je delno spremljaia vojaška sodba. Izvajanje programa je bilo brezhibno in je silno zadovoljilo m navdušilo publiko, ki ni šte-aila s priznanjem in burnimi aplavzi Prireditev je bila lepa patriotfčna manifestacija. ki bo udeiežeijcem ostala prav gotovo V; nepozabnem spominu. Po koncertu so bili mlad' oevc: gostje Oficirskega doma in so mrn zapeli v veselem razpoloženju še ljekaj pesmic. c lz Celja odhaja te dni na svojo novo službeno mesto poveljnik celjskega 39. pp. g., polkovnik ,1-iberat Dcfar. V soboto jc bil v oficirskem domu poslovilni večer, ha katerem se je g. polkovnik poslovil od svojih oficirjev. Gospodu polkovniku, ki je bil v Celju zelo priljubljen, želimo na njegovem novem službenem mestu mnogo srečo in zadovoljstva. c Inkasanli mestne elektrarne v bodoče ne bodo več obiskovali strank po Večkrat. Če inkasant ne bo dobil denarja pri prvem obisku, bp izbočil stranki nesaldiran račun, ki ga mora stranka v tekli največ 8 dni sama poravnati pri blagajni mestne elektrarne. Ge inkasant stranki iz kakršnega koli vzroka obvestila ne. bo mogel vročiti, prav tako, če stranka po osmih dneh računa ne poravna, bo mestna elektrarna brez posebnega obvestila ukinila nadaljnjo dobavo toka. Ponovni priključek se bo izvršil šele po popolni ureditvi dolga in po plačilu vseh stroškov za odklopitev in zopetno priklopitev instalacije. Stranke naj prihranijo nepotrebne sitnosti sebi in elektrarni. e Notno lekarniško službo ima od 13. do 19. t. m. lekarna;,,Pri Orlu" na Glavnem trgu. c Srčna kap je zadela v soboto popoldne na cesti od Sv. Jpžefa na mestno pokopališče 50 letnega slikarja Alojza Bcz-govška iz Creta pri Celju. Ko so ga našli je bil že mrtev. Truplo so prepeljali tv mrtvašnico mestnega pokopališča. Ljubljana a Vpisovanje v počitniški ponavljalni te-ca j za popravne izpite, ki ga prireja Dru-stvo brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani, bo v torek, 16. t. ni., dopoldne na I. drž. realni gimnaziji, Vegova ulica, vhod z dvorišča. Tečaj sc začne v sredo, 17. t.m. ’ a PoSta Ljubljana C na Cesti 29. okto-,la j1^, ho poslovala s strankami od 15. do 21 t. m. zaradi popravila uradnih prostorov. Stranke naj se ta čas po-služujejp drugih ,pošt. a Obvezni zdravniški pregled vseh oseh, zaposlenih v obratovalnicah z živili, to je. v mlekarnah gostilnah, javnih kuhinjah, kremah, izknhih, trgovinah, sploh v vseh obratovalnicah, kjer se živila pridelujejo, predelujejo m prodajajo, bo v prostorih mestnega iižikata v dneh od 17, do 21. 1. m. od 8. do 13. tire. V mesecu avgustu pa bo komisijski pregled vseh teh obratovalnic glede na njihovo higiensko uredi-tov in snago. Upamo, da bo ta revizija povsod zelo natančna hi kazni za kršitelje zdravstvenih predpisov zelo stroge. NADZORNIK NAD CENAMI V SLOVE* NIJI Ministrstvo trgovine in industrije je te dni imenovalo g. Filipa Uratnika, glavnega tajnika Delavske zbornic® za prvega nadzornika nad cenami v dravski banovini. Novi nadzornik bo danes pričel poslovati. Nadzoroval bo cene, koitr trollral zaloge in pazil na izvajanje uredbe o varčevanju z živili. Posloval bo v nekdanjih prostorih ravnateljstva za goz-dove na Bleiweisovi cesti. Spomnite se CMDI Krstna predstava nove mladinske spevoigre v Ljutomeru e ležita ite>r Ča. h> jelni jvmli posestnik toze Ronnh iz Uistrlce pri Pilštanju je padel 7. voza m si pri p-.uldn prebil lo-1'anjo. V rcsncji] stanju so g;i prepeljali v celjsko bolnišnico. Preteklo nedeljo jc bila sokolska dvo rana v Ljutomeru zopet polna občinstva. Odzvali so se vabilu agilnih Kolašic, ki so vprizorile novo mladinsko spevoigro g. Marka Golarja »čarobno zdravilo«. Igro je igrala naša mladina iz ljudske in meščanske šole pod spletnim vodstvom režiserke učiteljice Apihove. Gospod Manko Golar hodi po stopinjah svojega popularnega očeta. Mnogim lepim mladinskim pesmicam, s katerimi nas je seznanjal po raznih mladinskih revijah, ie sedaj sledila mladinska igra, ki je doživela svoj krst baš v Ljutomeru, kjer jc avtor doma. Igra sama obravnava snov iz ctroškega življenja ter^ nas povede v bajne pravljične sanje naše mladine. Poleg resnih iri dostojanstvenih sccn, prepleta dejanje mnogo humorja. Posebno nekatere seene so zelo pestre, polne sijaja m razkošja. Preko 00 oseb spdeluje in so posebno' popečeni Skupinski nastopi. Manko Golar je pri ustvarjanju igrie; podčrtal posebno psihološki moment s tem, da je postavit na oder tipe, katere deca najbolj obožuje in nas’ fe s tem po- vedel na ono stopnjo doživljanja, kakor ga ima mladina v svoji pravljični dobi. Da omenimo nekaj prav posrečenih likov, kakor kraljice palčkov, vzornega dečka Janeza, čarovnika in njegovo ženo Jago-babo, skrbno mater itd. Vse dejanje prepletajo lepe melodije, plesi, rajanje palčkov, eksotičnih metuljčkov in planinskih cvetlic. Le eno bi še omenili, da sc nam igrica zdi nekoliko predolga. Š skrajšanjem nekaterih prizorov bi bilo dejanje bolj homogeno in bi odpadli onj deti, ki igro zavlačujejo. Vse pevske točke je zelo spretno uglasbil učitelj g. Skok. Lepe melodije, ki so moderne, segajo zelo globoko in vplivajo blagodejno. Krstna predstava tt; Golarjeve prve igre je bila zelo lepa fn uspešna in je dala mlademu avtorju novih pobud za nova ustvarjanja. Pri predstavi jc sodeloval domači orkester pomnožen z nekaterimi učitelji iz Prekmurja. Prirediteljice pa so nabrale nekaj sredstev ra letošnjo božičnico. Pomanjkanje koruze v severni Sloveniji 1 Zato so že vse žaloge koruze pošle in iti s tem prizadeto ne le delavstvo, ampak tudi kmetje, ki sami ne pridelujejo dovolj koruze. Spričo tega je Zbornica za TOI poslala na trgovinsko ministrstvo m na Prisad nujno vlogo z zahtevo* naj se spremeni naredba o maksimiranju koruzne cene. če ni mogoče drugače urediti dobave potrebne koruze za Slovenijo. Zbornica zn 101 v Ljubljani je prejela od mariborskih veletrgovcev dopis, v katerem sporočajo, da je mariborsko področje že zdaj popolnoma brez vsa* h za* log koruze :ij koruznih mlevskih izdelkov. Cena koruze je bila maksimirana na 170 din franko nakladalna postaja Med tem pa zahtevajo vsi dobavitelji v Vojvodini in na Hrvatskem za k.oruž) 220 do 230 din. Razumljivo je. da ua.št trgovci rte morejo kupovati koruze po tej ceni. i M at*&or Uspešno socialno delo za železničarje Včerajšnji občni zbor Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru je pokazal, kako veliko je bilo zlasti letos socialno delo tega društva. Kritične razmere so prisilile društvo, da je še podvojilo svoje delo. Društvo spada med največja v državi, saj ima 12.592 članov in 112 poverjeništev v vsej državi. Samo v Mariboru ima 12 stanovanjskih hiš, kupilo pa je še parcelo v Celju. Železničarski nabavljala! zadrugi je stavilo Podporno društvo na raz- polago pol milijona din za gradnjo nove I stavbe, ki je v delu. Bilančna vrednost! vseli stanovanjskih hiš znaša okoli 6 in 1 pol milijona din. Lani je društvo prejelo na članarinah 1,769.000 din, najemnine pa so vrgle din 407.205. Posmrtnin in odpravnin je društvo izplačalo 1,052.850 din. podpor ubož-nim članom pa 3.985 din. Letos je bilo izplačanih 184 podpor, kar predstavlja v društvenem delovanju rekord. O uspešnem društvenem delovanju v ^obrobit železničarjev je poročal predsednik g. Simon Lorger, o podrobnem poslovanju pa je. poročal tajnik g. Henrik Frangež, bilanco pa je prikazal blagajnik g. Ivan W u r z i n g e r. Stanje hiš, v katerih je 139 zdravih stanovanj, je orisal gospodar g. Ivan Ternovšek, nadzorstveno poročilo pa ie imel g. Karl Reberšek. Ker še ni potekla funkcijska doba, letos ni bilo volitev. Tragična nesreča nedeljskih izletnikov Včerajšnje krasno poletno vreme je marsikoga zvabilo na celodnevne izlete. Tako se je podala večja družba iz Maribora na avtomobilski izlet v Rogaško Slatino. Družba se je peljala z avtomobilom g. Vindiša iz Maribora. Vse je šlo po sreči do cerkvice sv. Jožefa pri Slovenski Bistrici. Znano je, da je tam ce- sta v izredno slabem stanju, kar je nesrečo še pospešilo. Na sprednjem levem kolesu je počila pnevmatika. Avtomobil je trčil v brzojavni drog. Posledica so bile strahovite. Vozilo je hudo poškodovano. Teta polkovnika in komandanta 45 pp. g. Božoviča Ljubica Davidovič je bila na mestu mrtva, sam polkovnik si je zlomil nogo in na glavi precej poškodoval. Lažje ranjena je bila tudi polkovnikova soproga ga. Olga in sinovi Aleksander, Miroslav in Borislav. Polkovnika g. Božoviča so nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico, ostalim pa so na mestu nudili prvo zdravniško pomoč. Nova pridobitev za trg v Studencih Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« je imela pod vodstvom svojega agilnega predsednika, g. okrajnega šol. nadzornika Močnika, v nedeljo dobro obiskano sejo članstva v deški ljudski šoli v Studenoih pri Mariboru. Glavna točka je bilo vprašanje, kako bi organizirali društveno prodajalno na studenškem trgu. Podružnica Vrtnarskega in sadjarskega društva v Studenc:h ima namreč po svojih pravilih pravico vnovčiti pridelke svojih članov, odnosno članov drugih podružnic omenjenega društva. Članstvo je načeloma sklenilo, da bo društvena prodaja sadjarskih in vrtnarskih pridelkov organizirana. Izkušnje kažejo, da je povpraševanje za razne pridelke na studenškem trgu od dne do dne večje, navadno primanjkuje dobrega blaga, kupcev pa je vedno več. Pomanjikanje blaiga izrabljajo podjetni ljudje in delajo Otroško sankališče na koncu Koroščeve ulice ne bo nič več nudilo zabavo mariborski mladini. Ono globel pri bivši gostilni Košič zasipajo z materialom, ki ga izkopavajo pri zgradbi Hutterjevega stanovanjskega bloka. Komaj nekaj dni vozijo kolone voznikov žemljo in gramoz in že je izginil oni breg, ki je nudil otrokom toliko zabave hi zdrave igre, ko so so sankali po njem navzdol in še malo v drug breg, pa spet nazaj v dolinico. To je bil živžav mladih ssporfcnikov, ki so jih vneto občudovale skrbne mamice, pa tudi prijatelji mladine. Marsikateri te dni z žalostjo zre Da uničevanje zimske radosti. iMaribor nima v neposredni bližini, ki |p lahko m hitro dosegljiva otrokom, nobenega drugega sankališča. In še tega bodo izgubili! Lastnik travnika jim je že Vsako leto kvaril veselje, ko je polival beli sneg z gnojnico. Brez padcev vendar ni bilo prave zabave, pa magari v *o»dečo brozgo. Sedaj bo vsega konec! Aii je bik) res treba zasuti prav to globel? Saj je v predmestju dovoli opuščenih gramoznic, ki kričijo po zasipu! Ne-JcoT&o večji izdatek za daljši odvoz pri tako visoki gradbeni vsoti gotovo ni mogel biti odločilen. Prej zelo rodoviten (ravnik bo za dolgo let uničen, mnogo iradk in gnojenja po treba, preden bo tesla spet trava. Kam naj se bo hodila Sankat mariborska mladina, ko nima naj-bfižjega zimskega raja? Morda na sankališče nad Tremi ribniki, kjer jih tud: preganjajo? Treba je več uvidevnosti za ftadebudni naraščaj! A V. Zaprite Vrbansko cesto! T<> je tisti del ceste, ki sc odcepi od fcorošoeve ulice v Maribora in nas po-taclie ob drevoredu košatili divjih kosta-Mev tja proti Kamnici. O tej potrebi so ie. mnogo govorili in tudi pisali. Nekdaj šo bili že prepovedali vse vožnje |*> njej r. motornimi vozili- I prepoved pa, zal. M dolgo držala, Takratni* že davno umrli na račun konsumentov neutemeljene do- j bičke. Poskušajo doseči in tudi dosežejo J boljše cene, kakršnih dovoljuje prodajalcem na primer trg v Maribora. Na ta način so oškodovani domači konsumenti, ker morajo plačevati pretirana cene. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva bo nastopila kot regulator cen. Prinašala bo na trg najboljše blago za zmerne cene in s tem prsilila prodajalce, da enako postopajo. Studenške gospodinje odslej ne bodo šle radi pretirano visokih cen na mestni trg, povpraševanje za blago bo tedaj raslo in bodo imeli vsi dobromisleči producenti na studenškem trgu dobro priliko za vnovče-nje svojih pridelkov. Želeti bi bilo le, da bi vsi Studsnčani pravilno pojmovali početje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, to se pravi, da bi podprli na domačem trgu domače producente. okrajni glavar, jo jc pokopal in s tem naprtil ubogim pešcem veliko nadlogo. Zato ponovno zahtevamo, da odločilni črni; telji to cesto takoj zaprejo za splošni motorni promet. Razlogi za to so vsem znani. Vozači motornih vozil ne bi bili s tako prepovedjo stvarno prikrajšani, oblast pa bi bila deležna velike hvale skromnih pešcev. Rešilci in gasilci naj seveda tod lo vozijo, kadar jih kličejo na pomoč, brezobzirni „dirkači“ pa se naj sami spametujejo, še preden pride prepoved, ki jo pričakujemo tudi 3/. zdravstvenih razlogov in zaradi tujskoprometnih interesov. a-žc. m \očn<£ di'u:'.iu od lo. do vključno 1‘J. t. m. lekarna pri sv. Arehu, Glavni lr§ 20, tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. m Mojstrski izpi! iz kiparske stroke jo te dni uspešno opravil g. Anton Je-zovšek iz Maribora. m Nezuanofeam je izginil že pred dnevi 03 letni viničar r.uuc Petrovič iz Vrhov-dola. Ker je izginil proti Pohorju, slutijo, da se je kaj pripetilo. m »Ljudska samopomoč" v Mariboru, zavarovalna zadruga z o. j. je imela v nedeljo dne 11. t. m. svoj redni občni zbor potoni izvoljenih delegatov, ki je pokazal razveseljivo napredovanje te naše domače institucije v letu 1939. Iz poročila zadružnih funkcionarjev je razvidno, da je imela Ljudska samopomoč koncem leta 1939 nad 7 Lisoč elanov, ki so zavarovani za več kakor 53 milijonov din. Bilanca izkazuje nad 37 milijonov prometa. Aktiva znaša čez 8 milijonov din, matematične rezerve 7,310.OS I din, varnostni Sklad ■112.275 din. Dosedanji odbitek za pogrebnino sc je znižal od 18 na 15 odst., veljaven od 15. julija 1940. Zavod poseduje na Aleksandrovi cesti svojo palačo in v Kolodvorski ulici, dve stanovanjski liiši po bilančni vrednosti nad 4 milijone din. Dosedanji predsednik g. dr. Ivo Šorli je radi preselitve v Kranj izstopil iz odbora. Za njegove nevenljive zasluge za procvit zavoda, ga je občni zbor izvolil za častnega predsednika. Vsled Lqga so se izvršile dopolnilne volitve upravnega odbora. * Vabi Vas gostilna Merdaus, Koroška 172. Krasen izpreliod. Vsak dan po ceni kurja obara po 4 din, tudi za časa brezmesnih dni. NEDELJA V KOPALIŠČU RDEČEGA KRIZA V STUDENCIH Včerajšnja nedelja, ki je bila po dolgem času izredno lepa, je privabila v kopališče RK v Studencih ogromno kopalcev in kopalk, tako da so bile že v prvih popoldanskih urah razprodane vse kabine. Dokaz temu je, da se kopališče RK vedno bolj uveljavlja med prebivalstvom, posebno pa med otroci, ki vedo, da jc v glavnem namenjeno njim. V kopališču pa se najdejo tudi vse ugodnosti, kakor nizka cena, ki je samo 2 din za odrasle in 50 para za deco, ima pa tudi lino temperirano prho. Nadalje dobite za okrepčilo po normalnih gostilniških cenah vse pijače ter mrzle jestvine, s katerimi vas postreže podjetni oskrbnik Zalaznik. Starši sedaj vedo, da imajo na tem prostoru njihovi otroci ob Dravi varen prostor za sončenje in kopanje, za igranje pa jim 1m> v najkrajšem času ob orjeno novo otroško igrišče. MLAD VLOMILEC ZA ZAPAHI V Račah je bil aretiran 19ietni Ivan, ki je zagrešil že več drznih vlomov in tatvin. Tako je priznal vlom v stanovanje Jurija Dobnika na Pobrežju p-ri Ptuju, kjer je odnesel 3400 din in vlom v stanovanje trgovca Alojza Megliča v Vinšku, kjer je napravil 4000 din škode. Mladega vlomilca so odpremlii v mariborske sodne zapore. m Premeščeni so iz mariborske kurilnice tehnični uradnik Vilko Šager v kurilnico v Kraljevu; oficial Rudolf Slauber iz mariborske žel. delavnice v Kraljevo; oficial Milan Fantini iz Kraljeva v kurilnico v Mariboru. m Pri magistratu ukinjeni dopusti. Obveščeni smo, da so v magistratni službi do nadaljnjega ukinjeni vsi dopusti. m Drva so se podražila od lanskih 90 din na sedanjih 150 din za kubični meter. m Pregled meril In merilnih priprav. V smislu zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih bo letos ponovni pregled in žigosanje meril in merilnih priprav za stranke, ki bivajo na področju mesta Maribora, in sicer v času od 15. t. m. do 15. avgusta. Temu pregledu sc morajo odzvati razen trgovcev, obrtnikov in branjevcev tudi lastniki mlatilnic, ekonomi ter privatniki, ki s svojimi merili kupujejo ali prodajajo lastne izdelke odnosno uporabljajo v javnem prometu kakršno koli merilo ali merilno pripravo. Stranke so dolžne, da prinesejo vsa merila v čistem stanju k oddelku kontrole mer, Frančiškanska ulica 11 na dan, ki jim bo določen' v posebnem pozivu. Pregledu podležejo sledeča merila: 1. Tehtnice: decimalne, centezimalne, brze, avtomatske, ena-koročne, z nagibno napravo, balančne itd. 2. uteži: trgovske in preciznc; 3. tekočinske mere; 4. votle mere za suhe predmete; 5. dolžinske mere; ti. debelinske mere; 7. okvirji za merjenje drv; 8. aparati za merjenje tekočin: olja, petroleja, bencina itd.; 9. bencinske črpalke; 10. kangle za mleko. Proti vsem, ki se ne lx>do odzvali temu pozivu, se bo najstrožje postopalo v smislu določb zakona o merah. m Karambol pri Mariboru. V Dolgošah jc trčil 25 letni kovaški pomočnik Franc Lešnik od Sv. Miklavža z motorjem v neki osebni avtomobil in dobil nevarne poškodbe na glavi. Zdravi se v bolnišnici. m Na poti od bule ta do Smetanove ulice 38 je bila sinoči mod 20.30 in 21.30 izgubljena zlata zapestna verižica. Pošteni najditelj se naproša, naj jo odda v uredništvu „Večernika“. Kino * Grajski kino. Do vključno torka Nesmrtni valček". Paul Horbiger kot Johan Strauss. — Od srede dalje »Sumljive žene". * Kino Un.on, Do vključno torka »Kralj športa", najsijajnejša komedija z mojstri komikov Jules Berry-jem in Lisetto Lau-vin v glavnih vlogah. * Esplanadc-kino. Najnovcjši nemški sen-zacijski film aktualne vsebine ,;Požar na Oceanu". Hans Soenker in Vinni Markiss. m Seja mestnega sveta mariborskega bo v sredo, 17. t. m., ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu jc volitev delegata mestno občine za volitve v Kmetijsko zbornico. Knjige „Mladinske matice" Mladinska matica v Ljubljani je izdala svoje redne publikacije za leto 1940. Izšle so tri knjižice, in sicer: Amošta Adamiča povest o koncu vojne z naslovom »Ljudje v viharju«. To knjižico, ki obsega skoraj 100 strani, jc ilustriral Božidar Jakac. Dniga knjiga obsega Josipa Ribičiča povest iz življenja čebel z naslovom »Upornice«. Povest je ilubirala Marija Trčkov a. V tretji knjigi »Zakladi sveta« prikazuje Pavel Kunaver med drugim bombaževe plantaže v Združennih državah, gumijeve nasade v Južni Ameriki, gojitev čajne rastline na Kitajskem, nasade dateljnovih palm, ogromne avstralske pašnike, riževa polja v Zadnji Indiji, nordijske gozdove, oranžne nasade v Italiji in Španiji 1. dr. Tudi ta knjižica je ilustrirana. Redne publikacije, kakor tudi glasilo Mladinske matice »Naš rod«, so izšle v nakladi 21.500 izvodov. 0 Udeležba naše države na mednarodnih sejmih. Ministrstvo trgovine in industrije, 1 rgovinski muzej v Beogradu obvešča, da s? ... ua^a država udeležila jeseni naslednjih mednarodnih sejtnskili prireditev: V Smirni od 20. 8. do i>0. 9.; na Dunaju od 1. 9. do 7. 9. in v Solunu od 15. 9. 1 , • 10- Vsp podrobne informacije glede udeležbe daje Trgovinski muzej. Tvrdke, ki se. željjo udeležiti navedenih sejmov z vzorci blaga, naj prijavijo to muzeju (Beograd, Miloša Vel. 29) najkasneje do 20. Im-. Sličice iz mestnega parka Zdaj sc je beli jasmin že razcvetel in deliti sladko skozi park, travnik so že pokosili in kupi sena se svetijo v soncu. Sveži vonj lega na živce kakor dišava in se razliva naokoli. Kakor z dalje prihajajo do mene glasovi kvartačev ob belih mizah »Monte Carla« in slišim zadirčen gias, ki venomer ponavlja: »Moj je ,as, čuj, moj!« To je stari penzionist, dobro vem, čeprav ga ne vidim. Iz tega polsna me vzdrami krik otrok. Na klopi zraven sede priletne gospe in pletejo, pred njimi pa se igrajo otroci. Gredo se »vojake«. Eni na eno, drugi na drugo stran, z bombami v obliki kamenčkov in plini v obliki peska, potem pa se poženo drug v drugega, hm, prava bitka na suhem. Tedaj sem se spomnil svojih otroških let. Mati me je posadila takrat zraven na klop, jaz pa sem odprl od radovednosti usta in sem celo pozabil na jed, ko je začela svojo pravljico: »2ivel je nekoč, v davnih časih, dober kralj...« Ali bi ne bilo bolje, da bi tudi danes matere pri-[povedovale svojini malčkom pravljice, pa i bi se ne tepli, ne jokali I Mar jjm ne bo surovost z mladih let ostala potem v življenju? Kmalu so otroci odšli. Sonce se je umaknilo v pisanih barvah v polmraku, ki je spreletel drevesa. Zdaj prihajajo počasi parčki, ki si zaupno šepetajo... Na klop nasproti meni se vsede skupina dijakov in dijakinj, najbrže maturantov, •n slišal sem naslednji zanimiv pogovor-. »Zdaj bomo pa lenuharili,« pravi debel dijak. Potem sc nekdo# oglasi: »človek, ne živimo od kruha in vina, ampak od vsake pametne besede!« Na to krohot. »Ti seveda, ki boš šel za filozofa. Saj ie zdaj tvoje kosti šklepečejo!« »Ubogi pacienti, ki jih boš zdravil!« se oglasi spet tretji. »Saj boš ves honorar pojedel!...« »Dajte no mir!« se oglasi dekle. »O, za nežno srce ni zabavljanja!« se oglasi spet nekdo. »Da ti povem Aškerčevo pesem,v nadaljuje prvi in prične deklamirati — Prešernovo pesem. Ustrašil sem se. Zaman sem iskal po spominu, nisem se mogel spomniti kake knjige, kjer bi stalo, da jc Aškerc »preplankal« Prešerna! Potem se je spustil mrak. Tiho je postalo v parku. — kv. Zanimivosti Ni se mogla pomiriti v samostanu Epilog afere francoske markize Rennee Moric de Rola pred sodiščem v Trstu Pred tržaškim sodiščem je bil, kakor Poroča »Jutamji List«, epilog afere francoske markize Rennee Moric de Rola, ki se je nasitila aristokratskega življenja in se zatekla v samostan sv. Vincenca Pav-lanskega v Radečah. Po samostanskih pravilih se je morala odpovedati vsemu Posvetnemu imetju. Markiza je ostala nekaj časa v samostanu, toda kmalu se je spet vrnila v posvetno življenje. Preselila se je v Italijo, živela je v Vidmu in Trstu. Pri vstopu v samostan je obljubila, da bo vse svoje premoženje prepustila zavodu. Nastala je afera, s katero so se bavila sodišča v Ljubljani, Novem mestu in zdaj v Trstu. Po poročilih italijanskih listov sc je bila markiza de Rola predstavila opatici radeškega samostana kot francoska legi-. timistka, ki jo je bila francoska vlada aretirala in zaprla ter ji odvzela večji del premoženja, med drugim tudi dvorec Boute. Zato je pobegnila iz Francije in se zatekla v Radeče. Nune so ji verjele in jo vzele v samostan. Markiza je izjavila, da potrebuje kavcijo za francoskega konzula, če hoče rešiti svoje premoženje, vredno več milijonov. Upraviteljica samostana je postopala po predpisih svojega reda m markiza se je obvezala, Prepustiti svoje premoženje samostanu. Zaupajoč v markizine obljube ji je opatinja dala 11 menic, vsaka po 300.000 din. Kmalu za tem se je začela markiza pripravljati na odhod iz samostana. Prepričevala je upraviteljico, da se nima česa bati, ker je 199.000 funtov svojega imetja že spravila iz Francije v Italijo. Kot dokaz za to je pokazala markiza neko dovoljenje za prenos tuje valute v Italijo, ki pa ni bilo pravo. Lažno dovoljenje je izročila markiza samostanu, za-i daj pa še pripisala, da poklanja 199.000 funtov zavodu. Kmalu za tem je odšla markiza v Italijo. Z menicami samostana v Radečah je sklenila v Trstu in Vidmu razne kupčije. Med drugim je vzela v najem tudi PIERRE LA VAL Podpredsednik francoske vlade, je po do- palačo Caiselli, prepričajoč, da bo menice kupila, čim bo prejela 199.000 funtov. Medtem je bila lažna igra razkrinkana, uprava radeškega samostana je markizo tožila. Obtožbo pred tržaškim tribunalom je prevzel odvetnik Cozattini. Sodišče je razveljavilo vse podpise na menici, ki jih je dal samostan markizi. Ta je sprva trdila, da je izročila 199.000 funtov samostanu v škatli za klobuke, potem je vztrajala pri izpovedi, da je dala omenjeno vsoto shraniti neki opa-tinji na trgu sv. Marka v Benetkah, ki da jo je tja poslala uprava radeškega samostana. Zdaj bo prišla markiza še pred tribunal v Vidmu, kjer je več oseb prijavilo proti njej tožbo, češ da so bik; prevarane. Čez 10 let bo Italija 50milijonska država Demografsko gibanje ima v Italiji velik pomen. Tisk, radio in druga propaganda je v službi prizadevanj, da se čimbolj poveča število rojstev. Seveda niso uspehi izostali, čeprav niso tolikšni, kakor so jih zabeležili zadnja leta Nemci. Slednjim se je posrečilo, znova dvigniti odstotek rojstev na precejšnjo višino od one, ki je že grozila narodu, da bo počasi hiral. Leta 1861. je znašala gostota prebivalstva v Italiji 87.2 na 1 km3, zdaj znaša že 141.6. Problem gostote postaja obenem vprašanje ekspanzije naroda, pravijo italijanski listi. Italija je med najbolj obljudenimi državami, zato išče mož nosti novih naselitev. Po statistiki agencije »Gea« je bilo leta 1881. v Italiji 28,953.480 ljudi, 1911 že 35,845.048 duš. Po vojni se je 1931 dvignilo prebivalstvo Italije na 41,651.617 duš, zdaj jih je 44 milijonov 446.000. V tem je pa všteta tudi Libija, če bo prebivalstvo naraščalo v dosedanjem razmerju, bo štela Italija čez 10 let že 50 milijonov duš. WINSTON CHURCHILL angleški ministrski predsednik, je bil pri zadnjih letalskih napadih v smrtni ne- varnosti. Po nekaterih vesteh je bil celo lahko ranjen. V svojem velikem govoru po radiu je naglasil, da »se bo Anglija borila do skrajnosti in raje pustila porušiti London, kakor pa da bi klonila«. Mrtvec in 70 ljudi se zrušilo v klet V vasi Braliči na Vrsarštini v Istri je družini Grge Popovviča umrla najstarejša hči, zelo lepa 20-letna Marija. Popovič je bil vdovec, Marija mu je pri sedmih otrocih pomagala pri delu in nadomeščala mater. Nenadoma je pa zbolela in umrla za pljučnico. Vsa vas je sočustvovala z nesrečnim Popovičem. Na dan pogreba se je zbralo v hiši vse polno ljudi. Vsak je hotel še enkrat pokropiti Ijubez-. njivo pokojnico, ki so jo vsi radi imeli. Ko je pa bilo v sobi 70 oseb, odraslih in otrok, so se trami naenkrat vdali. Bela. krsta z rajnico, sveče, venci, vsa mrliška oprema in vseh 70 ljudi je zgrmelo v klet. Prihiteli so sosedje, spravili krsto na dan, več težko poškodovanih ljudi so morali prepeljati v bolnišnico v Pulj. Pogreb je bil nenavadno žalostna slika, ki je napravila na vse prisotne globok vtis. Visoke pete izginjajo Iz mode Nizka peta s povezanimi podplati je začela osvajati svet. Noga, zibajoča se na skoraj 15 cm visokem zobotrebcu, postaja nekaj pretiranega in smešnega. Pretirano visoka peta tudi ni praktična in udobna. Dandanes ženska ne igra več vloge sprehajajoče se princese, temveč mora v službo, po opravkih itd. V čevljih z visoko peto ji je nemogoč normalen, kaj šele nagel korak, a noga trpi, ker je stalno v nenaravni legi. Poleg tega pa je zelo grdo videti žensko, ki hiti na takšnih hoduljah. ločbah nove ustave postavljen za na-•h^stnika maršala Petaina, če bi bil ta kakor koli zadržan. s*fgiufz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 47 Roman Iz tlhotapskaga življenja na bivši poljsko-ruskl meji ‘Skopuh!« jc dejal Lord na ulici. »Ti 1 mu obvaroval toliko tisočev, pa ti da iamo stotak!« Po kratkem molku je še dodal; »Prav zaradi tega jih ukanjamo z našimi »potezami«! Skopuh rajši vse 'zgubi, kot bi pošteno plačal delo!« Zavili smo h Ginti. Ko sem vstopil v nas salon, sem opazil vesele obraze fantov. Ko so me zagledali, so pričeli vpiti: »Hura.... Naj živi!... Dajte ga sem!« Za mizo so bili stalni gostje: Bolek Komet, Felek Louda, Mamut in Krisa. Med njimi je bil tudi Havranek, mlad tihotapec, ki je na zabavnem večeru pri Saši Igral z menoj karte ter udaril Alfreda s steklenico po glavi. Poleg Kometa je sedel Jurtin, prosluli tihotapec in vodja krdel. Bil je širokopleč in stasit petdesetletnik. Sedajle je bil precej pijan. Na vse grlo se je smejal ter neprestano ponavljal: »Bodite tiho!« V kotu je dremal harmonikar Tonda. Ko sem pristopil k mizi ter se pozdravljal s tovariši, je Bolek Kornet povzdignil roke in dejal: »Pravim vam, fantje, iz tega razloga moramo piti iz steklenic, ne, ne, kar iz veder!« »Imenitno!« je vzkliknil Lord. »Bodite tiho!« je spet ponovil Jurlhi. Pričeli smo piti vsevprek. Jaz sem pil Film, ki ne gori, so iznašli v Rusiji. Je cenejši in varen pred ognjem. Nad 100 vagonov holandske zelenjave gre vsak dan v Nemčijo. 650 danskih brezposelnih, po večini zidarjev je prišlo na delo v Nemčijo. 600 letonskih oseb je brez strehe. V majhnem mestu Aluksne je izbruhnil požar in vpepelil 67 stanovanjskih hiš, 54 trgovin in 20 delavnic. Rešitev križanke št. 81: Vodoravno: mahagonij, Rab, loj, lev, alibi, napor, zatorej, ta, ilo, as, on, siv, re, koza, iver, saninec, karat, oko, ena, sin, raj. Navpično: Milan, tok, nos, zanos, ki, Jana, zakon, ar, Latisana, Galipoli, Iran, Ob, boro-vina, lire, veter, jarek, na, javor, ser, maj. samo pivo, a še tega prav malo. Nisem se čutil še popolnoma zdravega. Tonda je igral harmoniko. Danes sem plačal jaz za vse... Splošen trušč, ki je vladal v sobi, me je močno utrudil. Z Julkom sem se kmalu vrnil domov in legel. Izvedel sem, da je Jožef Trofida odsedel kazen in se vrnil v mesto. Julka sem naprosil, naj me zbudi zvečer ob osmih. Pa sem se sam prebudil četrt ure prej. Z Julkom sva šla k Jožefu. Precl hišo sva se ustavila. »Ti, Julek, pojdi domov; sam se bom vrnil.« »Varuj se, da znova ne zboliš!« »Zdrav sem vendar. Sicer pa grem samo k Trofidovim.« Julek se je vrnil, dočim sem jaz liagio stopil na dvorišče. Vse jc bilo kot prej. Odrinil sem vrata in stopil v sobo. Na mizi je bila svetilka z modrim senčnikom. Za mizo je sedela Janinka. Dolgo mi je gledala v obraz; slednjič je odložila knjigo in dejala: »Pričakovala sem vas!« »Da. Toda kako si vedela, da pridem?« Zasmejala se je. »Vedela sem. Mačka mi jc naznanila. Ko je danes lovila pri mlinu ribe, se je neprestano umivala...« Res je, da nosijo nekatere samo zato pretirano visoke pete, da bi bile večje. Te naj ne pozabijo pregovora, ki pravi: »Vse, kar je majhno, je privlačno — veliko pa nerodno. Ne izplača se zaradi nekaj centimetrov limet no pridobljene višine mučiti svojih nog. Ohranila pa je visoka peta svojo vodilno vlogo pri večernih oblekah, K plesni obleki se nizka, športna peta ne poda. Na večernih prireditvah pa morajo tudi tiste, ki niso vajene visokih pet, nekoliko potrpeti, ker za lepoto se pač vse stori. V sobo je vstopil Jožef. »Ah, ti si! Pričakoval sem te! Izvedel sem, da si se vrnil. Tako je prav. Na-pijva se vodke; morda želiš čaj?!« »Rajši čaj.« Jožef je odšel v kuhinjo. Začudil sem se, ker nikjer ni bilo Helene, toda sodil sem, da je bržčas odšla v mesto. Ko sva sedla k čaju, sem jel izpraševati Jožefa, kako je živel, odkar se nisva videla. Potem sem mu pripovedoval svoje dogodivščine. Janinka naju je poslušala, a se niti z besedo ni vmešala v najin pogovor. Slednjič sem še vprašal Jožefa: »Kako se godi Heli?« Jožefov obraz je zasenčila bolest. Dolgo je zrl vame, ne da bi mi odgovoril. Janinka je tiho zajokala in odšla iz sobe. Vse se mi je zdelo tako zagonetno. Zakaj ju je le moje vprašanje tako silovito zadelo. Naposled mi je Jožef rekel: »Ti torej... Ti torej zares ne veš ničesar?« »Ne, ne vem. Pa kaj sc je vendar zgodilo?« »Helene ni,« je dejal Jožef tiho in sklonil glavo. »Helene ni več...« »Ali je umrla?« »Ne,« je Jožef zasukal glavo kot bi ga težko dušilo, nato je vstal in tiho rekel: »Obesila se je...« »Obesila?« »Da. Na hruški...« Ta novica me je težko zadela. Čutil sem, kako mi klecajo noge. Ta hip sem se spomnil na Heleno, kako je stala na lestvi, ob njej pa Alfred z bičem v roki... Napačen alarm: — Vidite, to je napravil otrok. Ne pustite, da bi mu vzeli telefon iz rok... »In zakaj je to storila?« sem vprašal Jožefa. Jožef mi je dolgo zrl v oči. Zdi se mit, da ni razumel mojega vprašanja. Ponovim ga. »Zakaj?« je tiho dejal Jožef. Nato je naglo odgovoril: »Ker je bila noseča! Zato torej 1« »Ali!« »Da. Noseča je bila, pa se je zbala, da se ji bodo ljudje posmehovali. O, kako neumna je bila! Neumna! Nihče bi ji ne skrivil lasu na glavi, dokler sem jaz tu* kaj..., toda ona!« Kasno zvečer sem se vračal proti do* mu. Jožef mi je predlagal, naj bi še naprej stanoval pri njih, pa sefu mu dejal, da se bom zavoljo tega še posvetoval s Petrikom in Julkom. Zelo neprijetno mi je bilo. V duši mi je rasel srd proti Alfredu. Zatopljen v misli sem zašel s ceste. Pred neko Hišo sem se ustavil. »Kam grem vendar?« sem pomislil. »Aha,- tukaj stanuje Josifek Husar!« Pristopil sem k vratom in močno potrkal. »Kdo je?« »Jaz. Vlado...« »Aha, takoj!« Naglo je odprl vrata ter me potegnil v vežo. Soba pa je bila prazna. Na mizi jc ležala hebrejska knjiga, na njej pa očala. »Ali bi pil?« me jc vprašal Josifek. »Izvrstno višnjevko imam. Pripravila jo je moja žena, ki ima za take reči lakore* koč zlate roke!« (Dalje.) t 1 Soefž SEcvenska teniška ekipa v Beogradu PRISRČEN SPREJEM SLOVENSKIH GOSTOV V PRESTOLNICI — MINISTER DUŠAN PANTIČ POZDRAVLJA NAŠE BELE MUŠKETIRJE V soboto in nedeljo je bil ves športni Beograd v znamenju teniškega dvoboja med zastopniki belega športa iz Slovenije m Srbije. Našim igralcem, ki so bili deležni prisrčnega sprejema že v petek zvečer ob svojem prihodu, so priredili res impozanten sprejem. Sam minister za telesu,) vzgojo Dušan Pan lic je prišel v soboto popoldne na igrišče in se z vsakim našim igralcem dalj časa ljubeznivo raztovarjal. /Jasli se je minister zanimal za potrebe slovenskega športa. Dvoboj med Srbijo in Slovenijo, čigar rezultati še niso povsem znani, je končal s pričakovano zmago beograjskih reprezentantov, ki pač razpolagajo z mnogo večjim kadrom igralcev in z neprimerno drugačnimi gmotnimi sredstvi. Rezultat 8:2 pa je posledica lega, da je slovensko moštvo nastopilo nepopolno. Rezultati so bili: Škapin—Berta 0:6, 0:6, Albaneže—Radovanovič 1:0, 4:0, Eza Ser-nec-Maire- Smerdu — Milie-Bogdanovič 1:0. 1:0, Tončič—Ristič 2:0, 1:0, Boris in Egon Smerdu—Branovič-BogdanOvie 1:6, 2:0, Boris Smerdu—Branovič 0:2, 0:0, 2:6. Eza Sernec-Maire—Mitič 2:0, 3:0. Ostali rezultati še niso znani. * Druga garnitura ISSK Maribora je včeraj nastopila v prijateljski igri proti SK Slaviji iz Varaždina. Pepo Kirbiš je ob tej priliki izvojeval pomembno zmago nad prvakom Varaždinu Mohrom s 0:3, 7:5. Tudi drugi prvak Briksi je izgubil proti Vutcju s 1:0, 5:7, tako da so domači vodili že z 2:0. Toda gostje so nepričakovano odločili ostalo igro v svojo korist in zmagali s 4:2. Rezultati: Takač—Bergant 2:6. 6:2, 6:1, Briksi IE—Podlesnik 0:0, 0:2, Brikši I.-Takač—Ivirbiš-Voglar 2:6, 6:3, 7:5, Briksi II.-Mohr—Vute-Kodrič 0:0, 6:2. Železničar - nogometni prvak Slovenije Včerajšnja tretja tekma med ISSK Mariborom in SK Železničarjem se je končala z zmago Železničarja, ki je postal prvak SNZ z rezultatom 2:0 (0:9) Včeraj se je odigrala na stadionu SK tretja tekma med finalistoma za časten naslov nogometnega prvaka Slovenije. Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje, saj se je zbralo okoli 1300 gledalcev, ki sij nervozno sledili poteku igre. Saj ni čudno, igrala se je zlasti v drugem polčasu v ostrem tempu in višek je dosegla takrat, • ko so zabili Železničarji vodilni gol. Začelo se je prerekanje in posledica jc bila, da je moral igralec Maribora Gajšek zapustiti igrišče. O lepih akcijah ali o kaki smiselni kombinaciji se ne da govoriti/ Igralo sc'je vse preveč v sredini, krili obeh moštev pa sta bili premalo zaposleni. Železničarji so imeli posebno v drugi polovici več od igre. Najboljša je bila obramba; krilska vrsta je kolikor toliko podpirala napad. Pod kritiko pa je bil napadalni kvintet, čeprav je poslal dvakrat usnje v mrežo. Kakor pri Železničarju, jc bila tudi pri Mariboru napadalna vrsta najslabša. Naravnost odlična pa je bila obramba z vratarjem na čelu. Oba gola za Železničarje je zabil Lešnik. S sodnikom sta bila kolikor toliko oba tabora zadovoljna, posebno železničar. Pred tekmo je bila mala svečanost v častitev igralca ISSK Maribora Gomola, ki je odigral 100 tekmo za barve svojega kluba. Magistralni ravnatelj g. Rodošek mu jc izročil spominsko darilo. V predtekmi sta odigrali juniorski moštvi prijateljsko tekmo, ki je končala neodločeno 2:2. s. Atletski reprezentanci Zagreba in Splita bosta održali ta teden medmestni dvoboj. s. Finalni tekmi za SE-cup v Jugoslaviji? Na seji SE-komiteja še niso določili termina za ostali dve finalni tekmi med Ferenczvaro-som in Rapidorrl, ker so igrali Romuni v nede Ijo v Nemčiji. Pač pa je možno, da se bosta odigrali v Jugoslaviji, in sicer ena v Beogradu, druga v Zagrebu. s Nemčija—Romunija 9:3 (4:0). Včeraj se je odigrala v Frankfurtu mednarodna tekma med reprezentancama Nemčije in Romunije. Nemci so zmagali z 9:3 (4:0). s V kolesarskem prvenstvu mesta Zagreba jc zmagal Davidovič Drago. s Teniški turnir je bil včeraj v Roga- vški Slatini, Najzanimivejše je bilo srečanje med Punčecom in Strokom, ki je končalo 6:2, 6.1, 6:0 za Punčeca. V igri v dvoje sta se predstavila para PunčCc-Klajnšek ter Strok-Solelšek. Obisk jc bil dober. s Drugi sestanek športnih predstavnikov jc bil včeraj v Zagrebu. s Juniorski utletski dvoboj, ki je bil včeraj v Ljubljani na telovadišču Sokola v Tivoliju 'med Ilirijo iti Celjeni', se je končal v razmerju 52:40 za Ljubljančane. Prireditev je pokazala, da vlada med mludi-no vedno več zanimanja za to panogo. Kultura Popotnik" za bodočo ljudsko šolo Kljub vznemirjenju, ki sunkovito valovi skozi ves svet ter pretresa posebno Evropo, so naši učitelji z mirno preudarnostjo nadaljevali svoje delo za prerod slovenskega šolstva, ki je z nameravano decentralizacijo splošne in pa tudi prosvetne uprave na vidiku. O tem nam priča letošnji časopis za sodobno pedagogiko »Popotnik«, ki ga izdaja slovenska učiteljska organizacija za svoje številno članstvo. Pod novim, pedagoško močno izobraženim urednikom Ernestom V ranče m, šolskim nadzornikom za laški okraj, se je v teku letošnjega leta tako dvignil, da mu v evropski revialni pedagoški literaturi ni sovrstnika. Zadnja dvojna številka je posvečena bodočnosti slovenskega šolstva, ki bo s popolno notranjo reorganizacijo in decentralizacijo predstavljalo važen obče-narodni problem, pri katerega rešitvi bi morali sodelovati' vsi slovenski kulturni, krogi in starši šolske mladine. Letošnji »Popotnik« je obravnaval važne šolske probleme, in sicer tako, da so štiri dvojne številke bile posvečene dosedanjemu razvoju slovenskega šolstva, pedagogike in njenih pomožnih ved. Zaključna, peta dvojna številka pa je usmerila pogled v bodočnost, hoteč z različnimi mnenji sodelavcev vzbuditi v slovenski javnosti zanimanje za ta važni obče narodni problem. Uvodni esej »Primum vivere« je napisal univ. prof. dr. K. Ozvald. Martin Mencej analizira v svoji razpravi »Naš Vljudno naznanjam, da sem odprl vFprVrViFV v Slovenski ulici št. 20. Nudit bom dnevno sveže fino pecivo, kakor tudi okusni polbeli in črni kruh. Sprejema se tudi domači kruh v peko. Cenj. odjemalcem se toplo priporočam ANTON GLAS, pekarna. narod in ljudska šola« naše dosedanje šol stvo v zvezi s perečo narodno problematiko ter prihaja do zaključkov in temeljev nove slovenske šole. Vladko Majhen dodaja v svoji »Organizaciji reformnega slovenskega šolstva« še nekaj misli k obrisom bodoče ljudske šole. Matija Senkovič podaja didaktična navodila začrtana v »Smernicah za reformo slovenske ljudske šole«. V imenu mlajše generacije pedagoških publicistov podaja zdrave in jasne misli Ivo Švare v svojem članku »Pogled v šolo bodočnosti«. »Bodočnost višje ljudske šole na vasi«, prikazuje Mirko Vauda. Boris Debevc, znani statistični strokovnjak, priporoča v razpravi »Statistika kot znan stvena pomoč pri delu za temelje nove šoile« statistiko kot važno pomožno vedo, ki je ne smemo podcenjevati. V poglavju o šolski praksi je Julij K on 11 e r podal zelo posrečeno odrezek praktičnega dela »V šoli bodočnosti«. Miloš L e-d i n ek dodaja »Nekaj o možnostih in mejah znanja v ljudski šoli«, Avgust R o-ztnan pa priporoča zdrave misli in pred loge za »Računico bodoče šole«. Ernest Vrane navaja načela za organsko celoto »Naših novih čitank«. Dolfe Prešern govori o »Temeljnih načelih za načrt novega šolskega zakona v banovini Hrvat-ski«. Temu sledi še književni pregled ter dodatek Antona Ferlinca »K vprašanju reforme računskega pouka«. Letošnji »Popotnik« je vsekakor dosegel svoj smoter. -gu* V zmoti je naročnik, ki je ob naročbi »Večernika« morda plačal naročnino za kak mesec vnaprej, potem pa ne več, a je list še dalje prejemal do odpovedi ali ustavitve lista, ne da bi — navzlic tudi večkratnim opominom -r zaostalo naročnino poravnal. Kajti zaradi reda in tudi v interesu mnogih tisočev naročnikov, ki naročnino točn^ poravnavajo, bomo dolžno naročnino, žal, morali brez Izjeme od vsa kega takegdmaročnika izterjati na način in s sredstvi, ki nam jih nudi zakon. Uprava »Večernika«, Maribor, USODA S JU D KARMAM ' EKSP£R)ME,NT. PUHOCRlUblOC ZNAMENITI GRAFOLOG F. T. KARMAH se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ne glede na razdaljo meji na čudovitost. Grafolog KARMAH Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, • trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečnjc. Ne bodite otožni in ne jadikujte, vse se o pravem času obrne na bolje. F. T. KARMAH, ki se sedaj nahaja v Mariboru, sprejema obiske v hotelu »ZAMORC« vsak dan od 9,—12. ure in od 3.-7. ure zvečer. Kupci knjige NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«, imajo pravico na brezplačne nasvete. N. B. Ostane samo par dni! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 paf. nalmanjia pristojbina za ic oglase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženltovpnjskl oglasi din t.~ po besedi, Najmanjši znesek za te oglase Je din 12,— , Deb