SLIKAR MATEJ STERNEN 
OLJNO SLIKARSTVO
BREDA ILICH-KLANČNIK, MARIBOR
U V OD
že zdavnaj nam je prešlo v navado, da povezujem o im e um etn ik a 
M ateja S tern en a s predstavo o slovenskem im presionizm u. V endar je 
ta povezava le delom a upravičena, saj se n an a ša sam o n a k ratk o 
obdobje um etnikovega u stv arjan ja . P rav tak o nam im presionizem kot 
stiln a oznaka n e m ore opredeliti celotnega opusa p reo stalih tre h slo­
venskih im presionistov. R ih ard Jakopič, Iv a n G rohar, M atija Ja m a in 
M atej S tern en govore skupen jezik le m alo časa. S teletu se zdi zato 
potrebno razlikovati m ed »slovenskim im presionizm om «, ki je časovno 
grobo om ejen n a prvo d esetletje XX. stoletja, in »slovenskim i im pre­
sionisti«, ki im ajo vsi predim presionistično preteklost in dosežejo po- 
im presionistično osebno zrelost, oboje pa se logično vključuje v zgo­
dovino slovenskega im presionizm a.1
Im presionizem pom eni končno stopnjo u m etn o stn ih h o ten j, ki so že­
lela v sliki podati to, k ar je človeško oko dojelo v naravi. V bistvu je 
to zad n ja beseda realističn eg a ali, bolje, n atu ra lističn eg a slikarstva, 
ki skuša p red stav iti svet v zaporedju vtisov, svet, ki se n en eh n o sp re­
m in ja v odvisnosti od svetlobe in okolja. Im p resio n ističn a podoba do­
življa sprem em be predvsem v barvi, ki postane svetlejša in čistejša, 
te r v svetlobi, ki je kot fizikalna resničnost sprem enila trad icio n aln o 
gledanje predm etov. U m etnik, ki skuša u je ti n a p latn o tren u tek , je 
prisiljen k ar n a jh itre je zapisati sta n je narave, ki je časovno zelo 
om ejeno, to p a pogojuje tu d i nov teh n ičn i pristop. H itra poteza čo­
piča n alag a čiste barve n a p latn o drugo ob drugo in šele oko gledalca 
te barvne m adeže znova zlije v zaželeni to n barve. Do popolnosti se 
je razvil n au k o b arv n ih k o n trastih . Ugotovili so nam reč, da je n a j­
učinkovitejši k o n tra st dveh k o m p lem en tarn ih barv (ene osnovne in 
m ešanice dveh ostalih čistih barv), trad icio n aln o upoštevanje »lokal­
nega tona« pa je izgubilo svojo veljavo. T udi lin ije so doživele sp re­
m em bo: u ta p lja ti so se začele v b arv n ih lisah, ki so počasi zabrisale 
oprijem ljive oblike predm etov te r pozneje prešle v svobodno barvno
* Razprava je nastala kot diplomsko delo 1974 na oddelku za um etnostno 
zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Rabila je kot tem elj za pripravo 
in postavitev razstave Sternenovih del 1976 v M oderni galeriji v Ljubljani. 
Delo v razstavnem katalogu ni omenjeno. — Opomba uredništva.
1 France Stele: Slovenski impresionisti, L jubljana 1970.

igro. S tem pa je im presionizem že prestopil m ejo v erjetn e in m ožne 
podobe sveta te r izgubil pravico do tega naslova.
Iz svoje m atičn e dežele F rancije, k jer je dosegel svoj v rh že v sedem ­
d esetih letih 19. stoletja, se je im presionizem le polagom a razm ahnil 
po Evropi. P ariški im presionizem pa ni mogel neposredno vplivati n a 
slovenski k u ltu rn i prostor. Slovenci in prav tak o Srbi so prišli prej 
v stik s M ünchnom in tam posredno ali neposredno sprejeli francoske 
vplive.
P ri n as se je razvil im presionizem s če trtsto letn o zamudo, ki pa je 
n u jn a in logična posledica zgodovinskega, političnega in u m etn o st­
nega položaja našega m ajh n eg a naroda v okviru avstroogrske m o­
n arh ije. če označuje ta razm erom a velika časovna razlika v svetov­
nem m erilu n aš im presionizem kot zapoznel, m u m oram o v sloven­
skem m erilu priznati, da je v p rim eri s starejšim i obdobji precej 
izravnal čas v tekm ovanju z vodilnim i evropskim i središči.
Slovenska likovna u m etnost je dosegla v tem času presenetljivo kva­
liteto, ki pa ni osam ljen prim er. K njiževniki m oderne in glasbeniki 
Novih akordov te r ne n azad n je prvi p o u stv arjalci odrske besede so 
vtisnili tem u obdobju neizbrisen pečat. Z ato vrednotim o prvo deset­
letje našega sto letja kot najp lo d n ejši in n a jk v alitetn ejši v rh v kul­
tu rn i zgodovini Slovencev. »Bil je to hip naše zgodovine, ki se je 
čudno odlikoval po popolnosti življenja,« pravi Izidor C ankar, ki se 
m u ob tak o n enadnem vzponu po m nožici in kakovosti darov vsiljuje 
p rim erjav a s koncem 17. stoletja, obenem pa kom aj verjam e v n a ­
k ljučnost tega pojava.2
U m etnost četverice im presionistov, ki je tak o nen ad o m a vzniknila 
v sredini, k jer n i bilo sledu o kakem k u ltu rn em življenju in k je r je 
im ela glavno besedo politika, je m orala n u jn o n a le te ti n a odpor. Ko 
so se m ladi um etniki le ta 1900 prvič predstavili javnosti, se je n e ra ­
zum evanje še skrivalo za navdušenjem , le Jakopič kot n ajm o d ern ejši 
ni bil deležen pohvalne besede. Vse drugačno je bilo vzdušje dve leti 
pozneje, ko so ob Jakopiču izstopali še G rohar, Jam a in S te rn en te r 
si s svojo u m etn o stjo nakopali p rav cato sovraštvo občinstva. U m et­
niki, ki so p rih aja li iz širokega svobodnega sveta, so v stoječem je ­
zeru, ki je prispodoba ted an jeg a k u ltu rn eg a življenja, razburkali 
duhove. »Prinašali smo um etnost, govorili smo o um etnosti,« se je 
spom injal Jakopič, »toda jav n o st je bila kakor zak len jen a h iša — 
m rzla in negostoljubna . . . D om ovina je bila strašn o daleč od nas, 
nam reč dom ovina duhovnega življenja, ki m u je neposredno veljalo 
naše d e lo . . . V likovni u m etn o sti je bil G rilc m erilo in v red n o ta . . . 
P olitika je bila pravzaprav g lavna življenjska os — k u ltu rn i ta k ra tn i 
c re d o .. ,«3
Zgodilo se je, da je tu jin a dve leti zatem z navdušenjem sprejela 
um etnike, ki jih je dom ovina označila za tujce. R azstava p ri M ieth-
2 Izidor Cankar: Jakopičeve skrivnosti, Jakopičev zbornik, Ljubljana 1929,
p. 18.
3 Ferdo Kozak: Iz pogovorov z m ojstrom Jakopičem, Jakopičev zbornik,
p. 52.

keju leta 1904 je bila za D un ajčan e pravo presenečenje. V p latn ih 
m ladih Slovencev so odkrivali k ritik i globoko čustvo in nacionalni 
m om ent. Tako se je v dom ačih krogih vnel p rep ir o vlogi slovenskega 
v um etnosti in o tem , ali je im presionizem res prva zavestno sloven­
ska um etnost. To, kar je n ag lašala av strijsk a k ritik a, sta razum ela, 
občutila in lite rarn o poudarila C ankar in Župančič. V sestavku, ki je 
bil objavljen v Slovanu, p o u d arja C ankar slovensko »štimungo« in 
priznava tu d i »skici« um etniško vrednost, pejsaž pa se m u zdi enako­
vreden fig u raln i podobi. Pozneje pa skuša v članku »Naši um etniki« 
dognati, kaj je v um etn o sti im presionistov dom ačega, slovenskega. 
»Težko je z besedo povedati, kaj je n aro d n a um etnost,« pravi, »kdo 
n aroden um etnik. P onavadi sm atrajo za našo narodno um etnost 
stare ornam ente, risbe n a sk rin jah , p a n jih in p iruhih, avbe, peče, 
pasove itd. To je res bila n aša n aro d n a um etnost, to d a ni več. S tvar 
je po m ojem ta k a : vsaki narod, ki im a resnične um etnike, im a že 
zategadelj svojo narodno um etnost. R esničen u m etn ik poje, piše, sli­
ka, m odelira čisto nezavedno iz duše svojega n aro d a in svojega časa.«4 
N arodne um etn o sti torej ne pogojuje slikarska snov, tem več izvira iz 
slikarjevega čustvovanja, ki je najože povezano s časom in prostorom , 
v katerem u m etn ik u stv arja. Župančič pa je občutil v delih im p re­
sionistov » trep etan je slovanske duše in tu ro b n o m elanholijo«. Zdelo 
se m u je, da s ta čez n jih o v a dela razlita svit in otožnost dom ače 
zem lje.5 Te besede so Ž upančiču gotovo narekovale v prvi v rsti G ro­
h arjev e podobe, podprle pa so jih tu d i slike drugih, ne n azad n je tu d i 
Sternenove, čeprav je izmed vseh n ajm an j liričen.
Ne C ankar ne Župančič n ista m ogla s svojim i besedam i dokončno 
razrešiti problem a o n aro d n i slovenski um etnosti. H repenenje, tu ­
robna m elan h o lija in otožnost, te značilne poteze, ki jih n av a ja Žu­
pančič, so ob v red n o ten ju dediščine p re jšn jih stoletij, ki jo je skušala 
le ta 1922 zb rati in p red stav iti zgodovinska razstav a slovenskega sli­
karstva, odpovedale. »Turobna m elanholija«, pravi Izidor C ankar, »ob 
zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva, ko se je obravnavalo 
vprašanje, ali im a to slikarstvo kakšno n arodnostno posebnost, ni 
m ogla rab iti kot k riterij slovenstva, in kakor ted aj, m oram o tu d i 
danes odgovoriti n a ono v p rašan je le s ponižnim priznanjem svoje 
nevednosti.« Ko pa C ankar n a v p rašan je poskuša odgovoriti, si po­
m aga z Jakopičevim i besedam i: »U m etnost postane slovenska ted aj, 
k ad ar nam postane življenjska potreba, k ad ar bomo iskali sebe v 
njej.«6
R azstava pri M iethkeju je bila za slovenske im presioniste šele začetek 
p rizn a n ja in uspehov. Sledile so razstave v Beogradu, Londonu, Sofiji, 
T rstu, V aršavi in K rakovu. L eta 1909 so im presionisti v novo zg ra­
jenem Jakopičevem paviljonu spet razstavili svoja dela, to pa je po­
m enilo dokončno spravo z lju b ljan sk im občinstvom . To je obenem 
čas, ko so vsi štirje um etniki že izoblikovane osebnosti, ča s škofje­
loškega »Barbizona«, p rija te ljstv a in sorodnih p laten je za njim i, že
4 Ivan Cankar: Naši um etniki, Slovenski narod, št. 67, 24, m arca 1910.
5 Slovan 1903—1904, pp. 182—184.
6 Izidor Cankar: Jakopičeve skrivnosti, Jakopičev zbornik, p. 23.

po letu 1906 so k ren ili vsak svojo pot. Leto 1909 obenem v grobem 
zaključuje obdobje slovenskega im presionizm a. V endar je bilo vsem, 
razen G ro h arju , ki je že dve leti zatem končal svojo um etniško in 
življenjsko pot, n am en jen o dočakati razm erom a visoko staro st, tak o 
da so se lahko soočali tu d i z deli in pogledi novih generacij, ki so 
p rip ad ale različnim stilnim tokovom .
Ocene o m o jstrih slovenskega im presionizm a se več ali m an j ponav­
ljajo. Raziskovalci jih skušajo deliti v dvojice, potem spet ugotavljajo 
lastn o sti posam eznikov in jih, kot je pri n as že navada, skušajo p ri­
m e rja ti z lite rati. Cevc p o stav lja Jak o p iča in G ro h a rja kot novo- 
rom an tičn o u b ra n a m o jstra v skupino zase, ki je precej različna od 
Jam ove in S ternenove stv arn o sti. Po drugi s tra n i ga barvni svet n a ­
v aja n a drugo delitev, k jer se sreču jeta Jakopič in S tern en z žarenjem 
barv, Ja m a in G ro h ar pa se povezujeta v svetlobnih in atm o sfersk ih 
učinkih. S te rn en in Jakopič se m u zdita barvno polifona, Ja m a in 
G ro h ar pa svetlobno p režarjen a.7
Brez dvom a je G ro h ar n ajv ečji lirik — »poet slovenske krajine«, 
Ja m a n aj doslednejši im presionist in zavzet teo retik slovenskega im ­
presionizm a, Jakopič najbolj dinam ičen u m etn ik te r obenem tu d i 
id ejn i in organizacijski vodja, S tern en a pa odlikuje najbolj realistično 
razpoloženje. G ro h ar in Ja m a sta se izražala predvsem v k rajin i, ki 
im a tu d i v Jakopičevem opusu pom em bno m esto, S tern en a p a so n a j­
bolj zanim ali ljudje.
»Poetične vzporeditve so se pri n as že davno udom ačile,« m eni H er­
b ert G rün, že S teletu se zdi poezija km ečkega življenja značilna tako 
za G ro h a rja kot za M urna. P ri Jakopičevih d ekletih in ženah m ed 
brezam i, m ed borovci in gabri obuja G rü n spom ine n a Župančičeve 
verze iz »M ladih potov«, in ko pripoveduje C ankar o V rhniki, p re­
čudovitem k raju , se m u zdi, k akor da bi zagledal pred sabo Jam ovo 
pokrajino. »In k ad ar tru b a d u r K ette poje o svoji gospe — ali je ne 
vidim pred seboj, k akor da jo je naslikal ikonopisec Sternen,« je za­
ključil G rün.8
Tudi K arel Dobida p rim erja G ro h a rja z M urnom , Jakopiča z Ž upan­
čičem, Jam o s K ettejem , le za fig u ralik a S te rn en a ne n ajd e prim ere 
m ed štirim i velikim i književniki naše m oderne.9
N erazrešeno je končno ostalo v p rašan je o ustrezn o sti te rm in a »im­
presionizem « in v prašanje, ali pridevnik »slovenski« dovolj m odificira 
oznako »im presionizem «, ki združuje tak o različne um etnike, kot sta 
npr. Jakopič in S tern en .1 0 O znako im presionizem zasledim o že v zgod­
n jih k ritik a h okoli I. slovenske um etniške razstave, ko je beseda za 
te d a n je u m etn o stn o sta n je še n eu strezn a. T erm in pa se je kljub tem u 
uveljavil in dokončno obdržal, ko je tu d i a v strijsk a k ritik a le ta 1904 
p otrdila, da je svet slovenskih um etnikov občutje barv, »im presija«.
7 Em ilijan Cevc: Začetki slovenskega impresionizma, Ljubljana 1955, uvod v 
katalog, p. 12.
8 H erbert Grün: Iz dnevnika (Razstava slovenskih impresionistov v Mo­
derni galeriji), Nova obzorja, 1949, p. 280.
9 Karel Dobida: Zaeelki slovenskega impresionizma, Ljudska pravica, št. 114, 
17. m aja 1955.
1 0 Zoran Kržišnik: Rihard Jakopič, Katalog M oderne galerije, p. 27.

Predvsem Jakopič se je tem u izrazu u p iral in ljubši bi m u bil sicer 
posm ehljivi vzdevek »kozolčarji«. S tem je hotel poudariti, kako te r ­
m in »im presionizem « ne m ore označiti specifičnega slovenskega iz­
raza te r da je m ed francoskim in slovenskim im presionizm om ven­
darle kak razloček. Poleg teg a je bil m n en ja, da im presionizem sam 
ne m ore biti um etnost, k er je sp rejem an je vtisa, p o d ajan je pa je že 
ekspresionizem . P rav a u m etn o st je zanj im presionizem in ekspresio­
nizem skupaj.1 1 T udi S tern en je bil prepričan, da oznaka ni dovolj 
široka. »No, naslov je napačen, k ar se tiče m oje um etn o sti in tu d i na 
splošno,« pravi, »treba bi bilo n a jti kak bolj splošen iz ra z . .. Sicer 
pa je u m etn o st im presionizm a le u m etnost vtisa. Kdo pa ostan e le 
p ri tem ?«1 2
Tudi Cevc se sprašuje, ali sm em o slik arje naše m oderne k ar k ratk o 
im enovati »im presioniste«. B istveno razliko m ed francoskim i in n a ­
šim i slik arji teg a obdobja vidi v tem , da francoski im presionist u res­
ničuje n a p la tn u slikani objekt tako, k ot ga s svojim i očmi dojem a, 
slovenski pa tako, kot ga doživlja.1 3
F ran ce Stele je dal poglavju o im presionizm u v svojem O risu zgo­
dovine u m etn o sti p ri Slovencih naslov Im presionizem in njegovo 
območje«, v svoji knjigi iz le ta 1970 pa govori o »slovenskem im p re­
sionizm u« in »slovenskih im presionistih«, k ar pom eni le neznatno 
k o rek tu ro te rm in a »m ojstri slovenskega im presionizm a«, ki se je 
uveljavil v štirid esetih letih. Na vprašanje, ki si ga zastav lja K ržiš­
nik, ali pridevnik »slovenski« dovolj m odificira oznako »im presioni­
zem« s tak o različnim i predstavniki, kot sta Jakopič ali S ternen, pa 
odgovarja špelca čopičeva, da bi bila podobna pripom ba upravičena 
tu d i p ri francoskem im presionizm u ali pa im presionizm u kakega d ru ­
gega naroda. T udi francoski im presionisti so ob n asto p u veljali za 
ta k ra tn e k ritik e za zelo sorodne um etnike, kasnejše globlje raziskave 
p a so pokazale, kako se m ed seboj razlikujejo. P rav ta k a je bila tudi 
usoda slovenskega im presionizm a.1 4
Iv an G rohar, ki je um rl več kot trid eset let pred drugim i im presio­
nisti, že dolgo n i več uganka. Njegov opus je bil pregledan in ocenjen. 
Jakopiču sm o po retro sp ek tiv n i razstavi, ki je zajela skoraj popolno 
gradivo, za korak bliže. Jam i je že posvečena m onografska študija, n a 
retro sp ek tiv n i razstavi p a nam je u m etnik spregovoril še s svojim i 
deli. O staja S tern en : svojevrstna osebnost z m otiviko, ki se od drugih 
m očno razlikuje, in z barvnim svetom , ki bi ga vsaj včasih lah k o p ri­
m erjali z Jakopičevim . L ite ra tu ra o njem n i ravno bogata. O m enjajo 
ga zm eraj v zvezi s preostalim i trem i in več ali m an j p onavljajo 
sodbe, ki so se rodile še za časa njegovega življenja. Z apustil nam je 
vrsto del v različn ih te h n ik a h in m aterialih . Vrsto njegovih delovnih 
dni je napolnilo restav rato rsk o p o u stv arjan je, to d a kljub tem u ob­
1 1 Ferdo Kozak: Iz pogovorov z m ojstrom Jakopičem, Jakopičev zbornik,
p. 47.
1 2 Stane Mikuž: Pogovor s slovenskim slikarjem — 70-letnikom, Obisk, 1941,
p. 212.
1 3 Em ilijan Cevc: Začetki slovenskega impresionizma, Katalog, p. 9.
1 4 Počeci jugoslovemkog modernog slikarstva 1900—1920, Katalog, p. 50.

sega njegova zapuščina lepo število o ljn ih del. številka, ki je v k a ­
talogu, seveda še zdaleč ni popolna. Slike so razkropljene v veliki ve­
čini po zasebnih zbirkah, m noge pa je doletela usoda, ki bi jo težko 
uganili. P ri v rsti znanih, n e šteto k ra t om enjenih podob nisem im ela 
sreče: izginile so brez sledu ali pa so se pojavile težave z lastniki. 
T ako bodo po treb n e še k o rek tu re in n a d a ljn je iskanje.
K er je bila ta diplom ska naloga n ap isan a pred retrospektivno ra z­
stavo v M oderni galeriji, vanjo niso vnesene ustrezne korekture, ki 
jih ta razstav a p rin aša k obravnavi S ternenovega opusa.
UMETNIKOVA ŽIVLJENJSKA POT
U m etnik M atej S tern en (S trn en ) se je rodil 20. septem bra 1870 na 
V erdu št. 22 p ri V rhniki. Bil je pravzaprav Petkovškov sosed. T a so­
seščina in pa bližina V rhnike, C ankarjevega ro jstn eg a k raja, se m a r­
sikom u ni zdela le naključje. V avpotič je govoril o slikoviti vrhniški 
okolici kot o »srcu slovenstva«. P rofesor S tan e Mikuž p a pravi, da je 
to tisti konec slovenske zemlje, k jer so m en d a vsi lju d je skeptični in 
im ajo, k akor se pravi po dom ače, »svoj prav«.1 T ak je bil tu d i M atej 
S ternen.
O troštvo je S tern en preživel v številni družini gostača Jan eza in 
M arije (rojene šivic). Bil je en ajsti izm ed štirin a jstih otrok. V njem 
se je začel že zgodaj p re b u ja ti likovni čut. Posebno rad je risal, in to 
njegovo n ag n jen je je zbudilo pozornost očetovega delodajalca F ran ca 
K otnika, ki je fa n tu omogočil, da je po osnovni šoli obiskoval še m e­
ščansko šolo v K rškem . Pozneje m u je svetoval, n aj se odpravi v G ra ­
dec. T u je bil S tern en m ed leti 1888—1891 vpisan n a D ržavni obrtni 
šoli. Od tod ga je pot vodila n a D unaj, k jer je bil n ajp re j leto dni n a 
u m etn o o b rtn i šoli, n a to pa od leta 1893 do 1896 n a A kadem iji za upo­
dabljajočo u m etn o st pri p rofesorju 1’A llem andu. Z atem je v šolskem 
letu 1898/1899 absolviral še specialko za zgodovinsko slikarstvo pri 
P oljaku p rofesorju Pochw alskem . že v G radcu se je S tern en srečal 
z Josi,pom Plečnikom in skupaj sta risala n a č rte za a rh ite k ta T he- 
yerja, g ra d ite lja n ek a te rih lju b ljan sk ih hiš.2 T udi risan je ilu stracij in 
k o p iran je je pom enilo za štu d e n ta občasen vir zaslužka v počitnicah, 
ki jih je preživljal doma, pa so n a sta ja li prvi p o rtre ti (F ran c K otnik), 
n aročene cerkvene podobe (Sv. Cecilija) in diplome. L eta 1898 se je 
v S k aru čn i prvič srečal z re sta v riran jem fresk. S tern en je že m ed 
študijem v pogovoru s tovariši vneto zagovarjal novo sm er v slik ar­
stvu. Ko pa se je okrog leta 1893 ali 1894 n a D u n aju srečal z deli 
fran co sk ih im presionistov (v erjetn o gre za isto razstavo, ki jo je v 
M ünchnu videl Jakopič), je jasn eje spoznal svojo n a d a ljn jo pot. 
Im p resio n ističn a p la tn a Francozov so odkrivala tisto, k a r je m ladi
1 Dr. Stane Mikuž: Spom inu M ateja Sternena, Mladinska revija, 1949—1950, 
pp. 7—10.
2 F (ran) Šijanec: Matej Sternen, Slovenski poročevalec, št. 155, 5. julija 1949.

S tern en želel doseči in k ar je dosegel n a poseben n ačin šele veliko 
pozneje.
Sloves Ažbetove šole je leta 1899 privabil v M ünchen tu d i S ternena.
V Ažbetovem krogu je srečal Jakopiča, Jam o in G ro h arja, ki ga je 
poznal že iz G radca. T ukaj je preživel p et let ali pravzaprav pet zim; 
poleti so ga zaposlovala restav rato rsk a po to v an ja in delo za Cen­
traln o kom isijo, čep rav je im el S tern en za seboj dunajsko akadem ijo, 
je zah ajal v Ažbetovo p riv atn o šolo, ker so bili v n jej učencem na 
voljo modeli, ki bi jih sicer težko plačevali. V M ünchnu je spoznal 
ro jak in jo slikarko Rozo K lein in se tam z njo poročil (civilno leta 
1907). Po Ažbetovi sm rti leta 1905 je s Fritzom R adlerjem odprl ri­
sarsko šolo, ki pa zaradi gm otnih težav ni dolgo delovala. N ato se je 
preselil v L jubljano, v zim ah pa se je do le ta 1914 še vedno vračal 
v M ünchen. V poletnih m esecih od leta 1906 do leta 1908 je živel in 
slikal v okolici šk o fje Loke, G orenje vasi in v Godešiču. V tem ob­
dobju se je S tern en zbližal z Jakopičem in G roharjem . Slikali so sicer 
vsak n a svojem koncu, n a skupnih sestan k ih v k av arn i v Škofji Loki 
pa so obujali spom ine na m ünchensko preteklost, izm enjavali vtise 
in ocenjevali svoje dosežke. V tem obdobju so bila njih o v a dela tak o 
sorodna, da so se pozneje prepirali, kdo je avtor te ali one slike.3 Po 
tem kratk em obdobju pa so se n jihova p o ta razšla.
V jeseni leta 1907 je S tern en skupno z Jakopičem odprl zasebno r i­
sarsko in slikarsko šolo, leto zatem pa je zaradi gm otnih težav p re ­
nehal sodelovati. Pozno v tem letu je odpotoval v Italijo do Firenc 
in n ato v Pariz, k jer je leta 1909 preživel še zimo. Sam pravi, da ga 
je bolj zanim alo življenje m esta in ljudi kot pa fran co sk a um etnost, 
ki jo je poznal že prej z razstav. 1910. le ta se je z družino preselil 
v Devin, leta 1911 pa se je vrnil v L jubljano. Sledijo potovanja, ki so 
povezana z restav riran jem . V Šibeniku ga je p resen etila prva svetovna 
vojna, ki je začasno p rek in ila njegovo delo v L jubljani. T a čas je 
risal in fo to g rafiral n a fro n ti in v zaledju za vojni arh iv in vodil 
re stav rato rsk a dela v m inoritski cerkvi v B rucku ob M uri in Ennsu 
ob Donavi. Po vojni se je ustalil v L jubljani, k jer si je n a M irju po­
stavil hišo s svetlim ateljejem , že zdavnaj si je pridobil sloves odlič­
nega p o rtre tista. Poleg naročnikov, ki so želeli njegove portrete, so 
se oglašali v ate lje ju tu d i učenci, ki so se želeli izpopolniti v slik ar­
stvu in resta v riran ju . Od leta 1921 je bil h o n o rarn i učitelj risa n ja na 
oddelku za arh ite k tu ro teh n ičn e fak u lte te v L jubljani, le ta 1924 je 
postal redni profesor, h k ra ti pa je poučeval n a slikarski šoli Probuda. 
L eta 1934 je odpotoval v Benetke, leta 1937 pa do Rim a. V ečkrat je 
obiskal D unaj, m esto svojih štu d ijsk ih spom inov, poleti pa potoval 
in restav riral po Sloveniji, P rim o rju in D alm aciji. Dve leti (1934 do 
1936) je potreboval, da je s freskam i prekril strop v p rezb iteriju in 
glavni lad ji fran čišk an sk e cerkve v L jubljani. V letih 1939/1940 ga 
srečam o v M ariboru, k jer je bil zaposlen s freskam i v g rajski k leti in 
z re stav riran jem ta m k ajšn je viteške dvorane. F reskam pa vojna ni 
prizanesla, p rekrili so jih z beležem. D ruga svetovna vojna je spet
3 France Stele: Slovenski impresionisti.

p rek in ila slikarjevo teren sk o delo, v a te lje ju pa so n a sta ja li skoraj 
do sm rti p o rtreti, ak ti in druge podobe. S tern en sam pravi, da je 
v zad n jih letih postal »privatnik«, ali k ak o r prav ijo tem u ljudje, 
»slovenski um etnik«. Ko se je ob svoji sedem desetletnici ozrl n a p re ­
h ojeno življenjsko pot, je ugotovil: »Dela je bilo dosti, za eno člo­
veško življenje in še tr i v atle č e z ...« 4 P a v en d ar m u je bilo n am e­
n jen o še skoraj polnih devet let plodnega življenja. K ot zad n ji m ed 
slovenskim i im presionisti je um rl 28. ju n ija 1949 v L jubljani.5
K ratek oris S ternenove življenjske poti kaže n a razm erom a m irno 
življenje, ki ni bilo zaznam ovano s posebno b u rn im i dogodki. Veliko 
je potoval, k ar p a je bilo povezano predvsem z njegovim re sta v ra ­
torskim poklicem . V družbo ni zah ajal pogosto in p rijateljev v u m et­
niških krogih ni im el veliko. Zbližal se je z Ažbetom in pozneje z J a ­
kopičem , to d a tu d i n ju n o sodelovanje n i bilo posebno dolgotrajno. 
Z Jam o si n ista bila nikoli posebno blizu. V svojem p re d av an ju »To­
v ariši in jaz« ga je Jakopič označil kot zm ernega in trezn eg a človeka, 
ki ne ljubi fa n ta stič n ih a v a n tu r n e v življenju ne v um etnosti. O n je ­
govi u m etn o sti pa pravi, da tem elji v bistvu n a realnem g led an ju in 
n a izrazito slikarskem p rik azo v an ju življenjskih pojavov. Na koncu 
je še zapisal: »S preudarkom , upoštevajoč lepoto m a te ria la in te h ­
nik e te r ogibajoč se m alen k o stn ih podrobnosti, u s tv a rja z n jem u 
lastn o vnem o um otvore velike slikarske lepote.«6
OLJNO SLIKARSTVO
K ritik i p ri S tern en u ponavadi ne govore o fazah njegove u s tv a rja l­
nosti. Njegov razvoj se jim zdi nepregleden. R azlikujejo sicer njegove 
realističn e začetke in im presionistično obdobje, ki ga običajno raz­
širijo n a celo prvo d esetletje teg a stoletja, pozneje pa ga obravnavajo 
kot zrelo, svojsko razvito um etniško osebnost, ki se spet v rača k r e ­
alizm u ozirom a n atu ralizm u .
šp elca čopič je v B iografskem leksikonu časovno razm ejila S tern e- 
novo um etniško pot v štiri obdobja. 1. — Z godnja m ü n ch en sk a leta, 
ki tra ja jo od leta 1899 do 1904. V tem času zaznam uje S ternenovo 
delo m ü n ch en sk a realističn a trad ic ija, ki jo je doživel prek Ažbetove 
šole. 2. — Im p resio n ističn a doba, ki se razteza od le ta 1904 do 1911.
V tej fazi se je u m etn ik zavestno lotil rešev an ja slik arsk ih problem ov 
im presionizm a te r si prizadeval, d a bi dosegel p rip rav n o slikarsko 
teh n ik o za p o d ajan je op tičn ih vtisov, ki jih p o n u ja n a ra v a ozirom a 
in terier. 3. — Obdobje tik in m ed prvo svetovno vojno m ed leti 1913 
in 1918. V tem času se okrepijo k o n tra sti m ed svetlim i in tem nim i 
površinam i, k ar d aje podobam skoraj d ram atičen izraz, razkriva pa
4 Dr. Stane Mikuž: Pogovor s slovenskim, slikarjem — 70-letnikom, Obisk, 
1941, p. 212.
5 Življenjski podatki so vzeti povečini iz Slovenskega biografskega leksi­
kona, L jubljana 1971, II. zvezek, p. 476.
6 Rihard Jakopič: Tovariši in jaz, Ljubljanski zvon, 1931, p. 257.

nam tudi čustvo, ki je v Sternenovem slik arstv u sicer redko prisotno. 
4. — ča s m ed obem a v o jn am a — od leta 1919 do 1939 — je S tern e- 
nova zrela slikarska doba, polna m ladostne energije in veselja do 
ek sp erim en tiran j a.7
Med drugo svetovno vojno in po njej je naslikal S tern en še celo g a­
lerijo portretov, m a jh n ih in teriersk ih štu d ij in aktov, ki vedno znova 
odkrivajo slikarjevo zan im an je za človeško figuro in nove barvne 
problem e.
S ternenovi um etniški začetki so povezani z risbo in ilustracijo. Risbe 
ni um etn ik tu d i pozneje nikoli zanem aril. Za beleženje nen av ad n ih 
dom islic in vtisov je izrabil vsak kos p ap irja, kuverto, gostilniški 
raču n ali tram v ajsk o vozovnico. Njegove začetne študijske risbe raz­
kriv ajo realističn e upodobitve s p oudarjeno in trd n o m odelacijo. V 
m ünchenskem obdobju so risbo obogatila n a sp ro tja m ed svetlim i in 
tem nim i površinam i. U m etnik je uporabljal oglje, ki je m ehkejše od 
svinčnika te r zapušča n a p ap irju prašno in m egleno sled, kar u stv arja 
izredne vizualne učinke. S tršim i in m ehkejšim i potezam i te r vrsto 
vm esnih n ian s je dosegal posebno slikovitost (Na razstavi, 1902). Po­
zneje risba to slikovitost izgubi, še vedno p a živo in neposredno, v 
skopih, vendar m očno sto p n jev an ih obrisih, o h ra n ja vtis ob srečan ju 
s figuro ali k rajino. S tern en je gojil risbo, ki je čustvena in zadene 
značaj predm eta, njegovo razgibanost in kretnjo.
že sodobniki so S tern en a cenili zaradi izredne risarske sposobnosti. 
Ko je M atija Ja m a leta 1900 obiskal slovenske slik arje v M iinchnu, 
je rekel o S tern en u tole: »M atej S tern en je n ajm lajši slovenski u m et­
nik v M onakovem, a v endar uživa vsled svojih risb in ilu stracij te r 
n ek a te rih izloženih slik v dom ovini že prav časten ugled.«8
S tern en se je v štu d ijsk ih letih u k v arjal tu d i z ilustracijo, ki je bila 
v tistem času p ri n as še v povojih. Njegove prve ilu stracije srečam o 
v reviji Dom in svet, k sodelovanju pa ga je verjetn o p ritegnil te d a n ji 
u red n ik F ran čišek Lampe, ki si je prizadeval uv rstiti v revijo čim več 
ilu stracij dom ačih slikarjev. Med av to rji srečam o tu d i Iv an a G ro­
h arja , J u rija Šubica, Josipa G erm a, najpogosteje pa M atija Jam o. 
P rva S ternenova ilu stracija je bila n a tisn je n a v Dom u in svetu leta 
1890. G re za Izvirek Ljubljanice, ki ga je ured n ik označil kot »črtico 
po prirodi«. Z aradi slabega tisk a in m ajh n eg a fo rm a ta p a bi n jen o 
vrednost le težko ocenili.9 P et let zatem zasledim o v isti reviji ž a n r­
sko podobo Kraške kuhinje s podpisom M. Stržen. Stele pripisuje ilu­
stracijo S ternenu, čeprav v njegovo avtorstvo ni povsem p rep ričan .1 0 
Za X. letn ik D om a in sveta je S tern en prispeval naslovno stran . R isba 
za leto 1897 ne učinkuje sodobno, tem več se vrača v čas h isto ričn ih 
slogov. V arh itek tu ro , ki je bogato okrašena z girlandam i in ra stli­
njem te r ki jo p o d p irata ženska in m oška k ariatid a, je postavljena
1 Slovenski biografski leksikon, p. 477.
8 A rtifex (M atija Jam a), Slovenski slikarji v Monakovem, Ljubljanski zvon, 
1900, pp. 166—171.
a Dom in svet, 1890, p. 324.
1 0 Dom in svet, 1895, p. 604.

alegorija um etnosti, ki dviga desnico z lovorjevim vencem . Ob vznožju 
ji leži p aleta s čopiči, v krilo pa je po stav ljen a a n tičn a glava.1 1
Popolnom a u strezata ted an jem u okusu S ternenovi ilu straciji iz leta 
1900: Harfinistinja, podoba osam ljene um etnice, ki im a nasledstvo 
v G vajčevi Zapuščeni pevki iz leta 1893, in Prvo sveto obhajilo. C er­
kveno u sm erjeni list Dom in svet je toplo pozdravil zlasti drugo sliko.
V n jej cdkriva um etnikovo sposobnost za kako večje cerkveno delo.1 2 
Slika, ki je bila razstav ljen a n a prvi slovenski um etniški razstavi, je 
danes izgubljena. O stal nam je le Jam ov opis iz leta 1900. »Gospod 
S trn en izdeluje še žanrsko podobo: deklice pri prvem sv. obhajilu. 
Snov je zam išljena prav poetično; obrazki deklic se odlikujejo z n e­
izrečeno m ilobo in ginljivo nedolžnostjo. B elina n jih obleke s cer­
kvenim in terierjem d aje vrlo sim patično barveno harm onijo.«1 3 Od­
stavek o podobi je sicer skrom en, ne skriva pa Jam ovega občudovanja. 
Poleg tega Jam a ne želi ostati le pri n a štev a n ju in opisovanju, te m ­
več om enja tudi barvno harm onijo. V istem sestavku hvali Jam a tu d i 
cesarja Franca Jožefa I. na konju, ki ga je n aslikal S tern en po n a ­
ročilu M estne občine lju b ljan sk e za M estni dom. C esarjeva drža v p a ­
rad n i uniform i se zdi Jam i dobro pogojena in glava izvrstno k arak - 
teriz iran a.1 4 Tudi Aškerc govori o cesarju n a konju z velikim n av d u ­
šenjem .
F ig u raln a kom pozicija S tern en u očitno ni povzročala težav. Z nanje 
in sp retn o st v rešev an ju večjih fig u raln ih skupin si je gotovo pridobil 
v specialki za zgodovinsko slikarstvo p ri profesorju Pochw alskem .
že v devetdesetih letih p rejšn jeg a sto letja je S tern en opozoril nase 
z vrsto portretov. Na področju p o rtre ta sta v tem času blesteli im eni 
Ludvika G rilca (1851 do 1910) in A ntona G vajca (1865 do 1935), ki sta 
s svojim i akadem sko zajetim i realističn im i p o rtre ti povsem zadovo­
ljevala povprečen m eščanski okus. P roti koncu sto letja sta se uve­
ljav ila v p o rtre tira n ju tu d i M atija Jam a in Iv an G rohar, to d a n ju n 
prispevek n a tem področju je v prim eri s S ternenovim neznaten. 
Z načilen p rim er S ternenove p o rtre tn e um etnosti v tem času je po­
doba akadem skega k ip a rja Ivana Žnidarja, ki ga h ra n i N arodna g a­
lerija v L ju b ljan i in je po vsej v erjetn o sti n astal n a D unaju. Sli­
karjevi prvi p o rtre ti so n a k v alitetn i rav n i S ternenovih stare jših 
sodobnikov. P o rtre tu Ivana Žnidarja bi lahko m irno pripisali tudi 
drugega avtorja, n a p rim er F ran k eta.
R ealistično podani p o rtre t sicer ne skriva skrbne m odelacije in sli­
karjev eg a tru d a, da bi dosegel p o rtre tn o zvestobo. B arv n a skala je 
tem na, om ejena v glavnem le n a rjav e in sive odtenke. Za S ternenovo 
p o rtre tn o u m etn o st teg a časa je zgovorna tu d i njegova la stn a podoba. 
U m etnik se je postavil pred zrcalo in potem pred gledalca v m ajh n em
1 1 Dom in svet, 1897, naslovna stran.
1 2 Dom in svet, 1900, p. 329.
Harfinistinja je iz leta 1896, Prvo sv. obhajilo pa iz 1897.
1 3 Artifex: Slovenski slikarji v Monakovem, Ljubljanski zvon, 1900, pp. 166— 
171.
1 4 ibidem.

doprsnem izrezu skoraj popolnom a en face, le ram ena so obstala 
v lin iji triče trtin sk eg a zasuka, želel je odkriti do n ajm an jše podrob­
nosti vsako potezo, vsako senco — nič ni sm elo u iti ostrem u pogledu 
opazovalca in n atan čn eg a risa rja z razvitim posluhom za plastičnost 
oblik. Ob utrudljivem p re v erjan ju se m u je zarisala m ed obrvi guba, 
k ar še p o u d arja n ap eto st iskanja. Topla b arva in k arn a ta, ki se n a ­
d alju je v belino ovratnika, se ostro odraža od sivega ozadja in še 
tem nejše obleke. B arva kože je n a licih in ušesu m očneje rdeča, n a j­
tem nejši odtenek pa doseže na ustnicah. L okalna osvetljava p o u d arja 
senco slikarjevega nosu, še posebej pa u stv arja igro svetlobe in sence 
v laseh. Podoba kaže trd n o m odelacijo in izglajeno fakturo.
Portret Vide Avramovič iz leta 1900 kaže določene sprem em be in od­
kriva slikarjevo željo, da bi n a sliki pokazal kaj več kot le obraz, že 
tu k aj se srečam o s S ternenom kot zapisovalcem sodobne ženske noše. 
F o rm at in izrez slike se povečata, obdelava pa postane svobodnejša. 
B arvna skala se je le m alo obogatila. Velika površina bele obleke, ki 
je p rep red en a s številnim i sivo vijoličastim i sencam i, pa kljub tem u 
u stv arja občutek svetlobe. Obraz je pojm ovan še zm eraj realistično, 
poteza pa ni več izlizana kot poprej. Tudi ozadje ni več gladka m o­
n o to n a sivina, tem več jasn eje slutim o poteze čopiča, ki so nan ašale 
rjavo sive in tem no zelene odtenke. P red stav a m eščanskega in teri- 
erja je fotografsko skopa; v desni del slike je postavljen naslonjač, 
n a k atereg a je sedla upodobljenka. S tern en ni posadil m odela v sre­
dino podobe, tem več je z njegovo držo ustv aril diagonalno kom po­
zicijo, ki jo bomo srečali v um etnikovem opusu še pogosto. Posebno 
pozornost je posvetil ženski obleki. Ig ra svetlobe in sence v gubah n a 
bluzi se še sto p n ju je n a ženskem krilu. Svetloba še ni načela jasn ih 
obrisov figure. Sivo vijoličaste sence n a obleki in tem no zelene po­
teze čopiča v ozadju pa u stv arjajo novo barvno harm onijo. S ternenov 
razvoj šele slutim o. Stopnja, n a k ateri je bilo v tem času Jakopičevo 
slikarstvo, je bila za S tern en a še nekaj let nedosegljiva. V endar so 
občinstvo in k ritik i m islili drugače. Dokaz za to nam ponujajo ocene 
ob I. slovenski um etniški razstavi. Jakopičeve nedokončane slike je 
k ritik a odklonila, njegovo rav n an je z barvo pa je bilo za večino n e ­
razum ljivo. S tern en je bil n asp ro tn o deležen laskavih priznanj in 
obetali so m u lepo prihodnost. Aškerc ocenjuje Sternenov Grintovec 
kot k rajin o z lepo perspektivo in z n arav n im i barvam i. Nič m anj ni 
bil navdušen nad žanrsko podobo Med potjo.'5 D oktor Evgen Lam pe 
pa ugotavlja v Dom u in svetu, da je tu d i S tern en m alo podoben J a ­
kopiču, vdan novodobnem u im presionizm u, čeprav je m irnejši. N je­
gove barve se m u zde m nogokrat celo prem edle, zlasti v pokrajini. 
Tudi Lam pe hvali cesarja v M estnem dom u.1 6 M iljutin Z arnik pa se 
v Slovenskem narodu navdušuje zlasti nad Sternenovo tehniko. Franc 
Jožef m u n ajm an j u g aja in prav tak o odkriva pom anjkljivosti pri 
Grintovcu. D obra se m u zdita ozadje in »medlo sonce, ki sije skozi
1 5 A (nton) Aškerc: Prva slovenska um etniška razstava, Ljubljanski zvon.
1900, pp. 673—680.
1 6 Dr. E(vgen) L(am pe): Prva slovenska um etniška razstava, Dom in svet,
1900, p. 670.

razdeževane oblake«. »Ospredje pa je vsled p rehude polnozračne m a ­
n ire nekaj preplosko, n ajb ližje drevje nekako zm ečkano.« Posebej 
uspele se m u zdijo m ajh n e žanrske podobe.1 7
V katalo g u I. um etn o stn e razstave zasledim o več naslovov, ki govore 
o k ra jin a h (Cerkljansko polje, Vas Podgora, Za vasjo), toda Grinto­
vec je edini, ki nam danes lah k o pripoveduje o Sternenovem k ra ji­
n a rstv u v tem času. To je p len erističn a k ra jin a z n a ta n č n o to p o g raf­
sko označbo. V prvem p lan u je um etn ik uredil drevje v nekakšen 
okvir, ki se poglablja v ozadje do G rintovca. U branost zelenih tonov 
n am kaže, koliko je S tern en napredoval v osvetljevanju palete. U m ir­
jen o ra zp red an je zelenila n a slikarski površini še zm eraj prekriva 
n a d a h sivine, kljub tem u pa k ra jin a m aterialn o ni nič m an j p rep rič­
ljiv a in čvrsta. M ogočna gorska p o k ra jin a je rah el odm ev heroične 
k ra jin e 19. sto letja in je še m očno oddaljena od in tim n eg a izreza iz 
n arave, ki ga uveljavlja im presionizem .
Odmev plen erističn eg a žanra, ki ga srečam o v m iinchenskem okolju 
že v osem desetih letih p rejšn jeg a stoletja, se je d o taknil tu d i S te r­
n ena. V sakdanji svet z delavci, km eti in njihovim i opravili so vsak 
po svoje predstavili p ri F rancozih Courbet, M illet in J. B astien-L e- 
page. Z lasti zadnji si je v M ünchnu pridobil m nogo občudovalcev, 
m ed pom em bnejšim i F ritza von U hdeja, ki je pod Lepagevim vplivom 
zapustil zam olklo paleto in se predal rešev an ju k olorističnih proble­
mov svetlobe in atm osfere. B astien-L epagevo slikarstvo je vplivalo na 
našega P etkovška in tu d i n a Ivano Kobilco, vpliv, ki ga zasledim o pri 
S ternenu, pa je zelo k ra tk o tra je n . K asneje je zaživel spom in n a tega 
slik a rja in njegovo istoim ensko sliko le še n a p la tn u Ob košnji.
Plenerizem im a svoje zgodovinsko m esto m ed akadem skim realizm om 
in im presionizm om . Iz h aja to rej iz resničnosti, ki jo je obsijala ja rk a 
dnevna svetloba, obenem pa še zm eraj spoštuje risbo, ki n atan č n o 
opiše tisto, k ar je videlo oko. V izbiri m otiva im a svoje m esto tu d i 
žanr, ki se zdaj zadovoljuje tu d i z n ajm an jšim i izrezi; včasih m u 
zadošča le človeška glava. Z dnevno svetlobo p rih a ja n a p la tn a tudi 
bolj živa barva, ki pogosto omogoča veristični opis p red m eta — plein 
air je zato še korak d alje v razvoju n atu ralizm a. To p a še zm eraj ne 
pom eni im presionizm a, ki je svetlobo razstavil n a sp ek traln e barve 
in predstavil svet vtisov, ki so v nen eh n em g ib an ju in odvisnosti od 
svetlobe in okolice.1 8
Podobe z žanrsko vsebino sta k ritik a in občinstvo n a prvi slovenski 
u m etn o stn i razstavi ugodno sprejela. Povprečen okus obiskovalcev 
sta najbolj zadovoljila razum ljivost in p rik u p n a vsebina. Zato ni 
čudno, če si je m a jh n a skrbno n aslik an a S ternenova podoba deklice, 
ki se je m ed p o tjo ustavila, d a bi si zavezala čevelj, pridobila velik 
krog občudovalcev. D eklica v km ečki noši, z belo ru to n a glavi, v beli 
bluzi in belem predpasniku, je sam a napolnila m ajh n o platno. O d­
p rtem u pro sto ru sta odm erjeni le sten a v ozadju, razd eljen a v tri
1 7 M iljutin Zarnik: Prva slovenska um etniška razstava (Jakopič, Sternen), 
Slovenski narod, št. 230, 6. oktobra 1900.
1 8 Počeci jugoslovenskog modernog slikarstva, p. 9.

barvne ploskve, in peščena pot, ki jo je razgibala dekličina senca. Na 
sliki je p rev lad ala prazn ičn a bela barva, sprem lja pa jo sivo rjavo 
obarvano krilo in peščena b arv a tal. Bela b arv a je n ašla svoje m esto 
tu d i v ozadju m ed sivo m odro in rjavo sivo ploskvijo. Deklica, ki je 
v sklonjeni drži skrila pred gledalcem svoj obraz, je v odprtem pro­
sto ru zaživela popolnom a drugače. Slikarjevo zan im an je to k ra t torej 
ne velja obrazu, am pak um etn ik a zan im ata telo, ki je p ri določenem 
opravilu v posebni drži, in d rap erija. B arva, ki jo je presvetlila svet­
loba, n im a sam ostojne m oči — ob n jej sta še zm eraj o h ra n je n a to n ­
sko načelo in odnos svetlobe in tem e. N am az barve je postal pastoz- 
nejši, poteza čopiča pa je zaradi fo rm ata podobe precej k ra tk a in 
ozka. S ternenov svet p red stav lja n a tej sliki lite rarn o občuten žanr, 
ki je bil zanj v tem obdobju značilen. Zato, ker se več p laten s sorodno 
vsebino ni ohranilo in p a zaradi pozornosti, ki jo je podobi nam enila 
ta k ra tn a kritika, je slika dragocen dokum ent, časovno sodi v S ter- 
nenovo zgodnje m ünchensko obdobje, saj srečam o um etn ik a že leto 
pred prvo lju b ljan sk o u m etnostno m an ifestacijo v M ünchnu. L etnica 
njegovega prihoda v bavarsko prestolnico sicer še zm eraj n i n atan č n o 
dognana, k a jti S tern en sam, za n jim pa vsi pisci, n av a ja dve letnici: 
1897 in 1899. Bolj v erje tn a se mi zdi druga letnica, ki jo je S tern en 
le ta 1924 zapisal v spom inih n a Ažbeta v Zborniku za um etnostno 
zgodovino.
S tern en je torej prišel v M ünchen zadnji od slovenskih im presioni­
stov, ostal pa je tam n ajd lje — s presledki do Ažbetove sm rti leta 
1905 in pozneje v zim ah vse do le ta 1914.
V tem času je bil M ünchen, ki se ga je oprijel vzdevek »Izarske A te­
ne«, pom em bno u m etnostno središče. U trip m u je d ajala vesela sli­
k arsk a bohem ska druščina, ki so jo sestavljali p ripadniki n ajra zlič­
n ejših n aro d n o sti in u m etn išk ih sm eri. Poleg akadem ije je uživala 
velik sloves v rsta p riv atn ih slikarskih šol, m ed k aterim i si je prido­
bila zveneče im e tu d i šola našega ro jak a A ntona Ažbeta. U m etnost, 
ki se je rojevala v te h zasebnih šolah, je bila običajno m nogo n ap red ­
n ejša od tiste, ki je n a sta ja la v oficialnih delavnicah. Vzrok za veliko 
p rilju b ljen o st p riv atn ih delavnic pa bi lahko iskali tu d i drugje. S te r­
nen n a v a ja k ot glavne prednosti tak e šole p recejšn jo svobodo v po­
sta v lja n ju m odela in individualno svobodo v n asp ro tju z av to rita tiv ­
nim poukom n a akadem iji.1 9 S ternenova odločitev za Ažbetovo šolo je 
torej popolnom a razum ljiva. U m etnik, ki se je bližal svojem u trid e ­
setem u letu in je im el za seboj že d unajsko akadem ijo in specialko 
za zgodovinsko slikarstvo, bi se težko odločil za drugo pot.
M ünchensko obdobje je zapustilo v Sternenovem opusu izrazito sled. 
N anj ni vplivalo le vzdušje v Ažbetovi šoli, tem več je bil za um etnikov 
n a d a ljn ji razvoj še pom em bnejši stik z m ünchenskim slikarstvom , ki 
je končno sprejelo revolucionarne pobude francoskega im presionizm a. 
Nemški im presionizem pa im a svojo govorico in je pogosto le v a ria n ta 
plenerizm a. Sprva je bil M ünchen žarišče novega stila v Nemčiji, to d a
1 9 M. Sternen: Spomini na Ažbeta, ponatisnjeno v katalogu Anton Ažbe in 
njegova šola, p. 102.

še p reden je prišel tja S ternen, se je poglavitna tro jica nem ških im ­
presionistov M ax L ieberm ann (1847 - 1935), Loviš C orinth (1858- 
1925) in M ax Slevogt (1869—1932) — preselila v Berlin. V M ünchnu 
pa je še zm eraj živel spom in n a n je in njihov vpliv še ni izgubil svoje 
moči.
S tern en je prišel k Ažbetu z D u n aja že kot p ristaš im presionističnih 
gesel. U kvarjal se je z m islijo, kako bi naslikal atm osfero brez k on­
ture. To pa se ni ujem alo z Ažbetovimi principi.2 0 S tern en se je sp ri­
jaznil s poukom v tej šoli in je postal celo Ažbetov sodelavec, ki ga je 
m o jster nam enil za svojega naslednika v šolskem vodstvu, v endar je 
ubral svojo um etniško pot.
Ažbe je ostal do k ra ja realist m ünchenske sm eri. Njegove podobe 
odlikuje dovršena slikarska te h n ik a in sk rb n a m odelacija, ki uve­
ljav lja p lastičn o st glave. Ažbetova slikarska dediščina ni bogata, n e­
kaj slik je ostalo nedokončanih, veliko zam isli pa ni nikoli uresničil. 
N em ara je pom em bnejše njegovo pedagoško delo, ki ga je skušala 
ovrednotiti razstava, p rip rav ljen a v N arodni galeriji v L jubljani ob 
stoletnici slikarjevega rojstva. P ri slikarskem pouku se je Ažbe n a ­
slan jal predvsem n a dvoje: n a svoj princip krogle (»Kugelprinzip«) 
in k ristalizacijo barv (»Kristallisierung der Farben«.). Ažbe je učil, da 
se lahko naslika sleh ern a stv ar v prostoru, ki se plastično uveljavlja, 
po načelu krogle. »Vse plastično je oblo in je podrejeno zakonom 
plastičnega u p o d ab ljan ja idealnega oblega p red m eta — krogle.« Zato 
so se učenci n ajp re j učili slikati kroglo, n ato so lahko slikali glavo, 
akt, drevo, lonec, d rap erijo in tu d i oglate predm ete. V aje v slik an ju 
in risan ju so potekale istočasno, ker se je Ažbetu zdelo n u jn o po­
treb n o razviti pri učencu n ajp re j ostrino zazn av an ja barv. Da pa bi 
dosegli čim popolnejši barvni izraz, je učitelj zahteval uporabo čistih 
barv, ker n aj bi sam o tak o ostala b arv a tudi n a p la tn u lepa in bi 
vib rirala dalje, kot je prej vibrirala n a paleti. Ta zah tev a je bila 
v n a sp ro tju z do ted an jo akadem sko m aniro, ki je m ešala barve v ko­
lo b arju n a paleti.2 1
Ažbetov opus je glede n a m ünchensko okolje, v katerem je n astajal, 
konservativen. N jegova pedagoška načela pa se zdijo n ev erjetn o n a ­
predna. Ažbetov princip krogle so p rim erjali s Cezannovim i dognanji, 
da je tre b a n arav o o b rav n av ati kot valj, stožec ali kroglo, in sicer 
tako, da se vsaka stra n ic a kakega p red m eta ali ploskve perspekti- 
vično usm eri n a osrednjo točko. Ažbetov princip krogle je torej izra­
zito protiim presionističen in vodi tak o kot Cezannova d o g n an ja k po­
novnem u u v eljav ljan ju trd n e s tru k tu re predm etov v slikarstvu. Ažbe­
tova k ristalizacija barv, ki pom eni slik an je s čistim i, drugo ob drugo 
nanešenim i barvam i, pa je po drugi stra n i osnova im presionizm a.
Obdobje, ki ga je preživel S tern en pri Ažbetu, odpira v njegovem sli­
k arstv u novo m otiviko — ženski akt. še pred nekaj leti bi bil to za 
dom ače razm ere neo d p u sten greh. Spom nim o se samo, kakšno nego­
dovanje je izzvala Kobilca, ko je razgalila roke sestre Fani. F rančišek
2 0 F. Stele: Anton Ažbe — učitelj, Katalog, p. 18.
2 1 ibidem, p. 5.

Lam pe je leta 1897 v Domu in svetu povedal, kakšno je njegovo m n e­
n je o u p o d ab ljan ju golote. »Naga, n aslik an a ali vdolbljena človeška 
postava je po n aših pojm ih n arav n o slab um otvor, k er ni v tem izra­
žena nobena dobra m isel ali ideja. K akor zahteva spodobnost, da je 
človek pri nas popolnom a, v vročih k ra jih pa vsaj delom a odet, tak o 
zahteva tu d i nravnost, da je kip odet ali im a n aslik an a postava oble­
ko. Saj ne slika noben slikar in ne kleše noben k ipar svoje podobe 
sam o zato, da bi se učil n a n jej sestave človeškega telesa.«2 2
V tujem svetu, ki je živel brez predsodkov, pa se je lahko um etnik 
poglabljal v študij golega ženskega telesa, ki ga je im presionizem 
vključil m ed svoje tem e. R azgaljeno žensko telo je postalo S ternenov 
prilju b ljen m otiv. R azkrivalo m u je m ožnosti likovnega oblikovanja, 
ki so bile njegovim izpovednim hotenjem zelo blizu. To je bil svet 
n arav n ih sil, svojstvene barvitosti, ra sti in gibanja, ki je ponujal 
raznotere m ožnosti. Akti, ki so n astali v S ternenovem zgodnjem m ün- 
chenskem obdobju, pa so le n ekak uvod v obsežno galerijo golih žen­
skih teles. Postave razgaljenih žensk v n ajrazličn ejših izrezih in držah 
govore o slikarjevem n atan čn em štu d iju an ato m ije in prizadevanjih, 
da bi k ar najbolj zvesto prenesel n a p latn o plastično substanco gole 
gmote.
Večino S ternenovih aktov in polaktov iz Ažbetove šole h ra n i N arodna 
galerija v L jubljani. Dva izmed njih, Klečeči ženski akt in ženski pol- 
akt, sta d a tira n a v leto 1902, ženski akt do pasu v profilu in ženski 
polakt v postelji pa sta prvim a dvem a časovno zelo blizu. Tudi ženski 
akt z dvignjenimi rokami bi, če sodimo po paleti, uvrstili približno 
v ta čas. R azen ženskega p o lak ta v postelji (slika je v zasebni lasti) 
so vsi goli m odeli postavljeni v ateljejsk i prostor. V vseh podobah se 
nam odkriva o krasto rjav a paleta, fa k tu ra je še gladka in barva je 
n an esen a v ta n jši plasti. V d atiran em ženskem polaktu (1902) se je 
S tern en še posebej posvetil svetlobnem u problem u. Rdečelaska, m o­
del iz Ažbetove šole, ki so jo o h ran ila tu d i dela drugih učencev, je 
sedla ob okno in kaže gledalcu le h rb et z razpuščenim i lasm i. Del 
zidu n a levi, ki je ostal v tem i, je n asp ro tje osvetljenem u razgalje­
nem u telesu. Svetloba se je u prla v levi del telesa in ga poudarila. 
N asprotje m ed svetlobo in tem o pa p o u d arja ta poleg tem nega zidu, 
ki je kot nekakšen okvir, še sedež in rdeča d rap erija, s k atero si je 
ženska zakrila noge. H rbet, ki je v senci, p red stav lja spet tem nejšo 
partijo, ta pa se jasn o odraža od osvetljene stene v czadju. Rdeče 
blago z ostrim i, tem nejšim i gubam i še najm očneje kaže, kako vse 
d ru g ačn a snov je bleščeča površina kože. Podobna p aleta in obdelava 
se nam razkriva tu d i n a drugih ak tih iz tega obdobja. Tudi pri kle­
čečem ženskem ak tu služi kot podlaga rdeča drap erija, telo pa je v 
neobičajni klečeči pozi in m odelirano m alo trše, k ar kaže n a n ap eto st 
mišic, ženski polakt v postelji n as prestavi v drug, žanrski svet. Soba 
in belina rju h p ogojujeta drugačno paleto. O kraste tone je zam e­
n jala n ev tra ln a sivina. Bele rju h e s sivimi sencam i in bledi in k a rn a t 
ženskega telesa obrobljajo rjav e ploskve postelje, nočne om arice in
2 2 F. Lampe: Cvetje s polja modroslovnega, Dom in svet, 1897, p. 741.

odeje. Tu gre že za barvno lestvico z m očno p oudarjenim i sivim i od­
tenki, ki je prekrivala S ternenova p la tn a vse do leta 1904.
Zanim iv p rim er S ternenove p o rtre tn e um etn o sti v tem času, ki kaže 
obenem n a zahteve in vzore Ažbetove šole, je p o rtre t Arabke. Vse n a ­
loge Ažbetove šole so bile nam reč n am en jen e p roučevanju živega 
telesa. V program u je bilo risan je in slikanje glave, golega telesa in 
p o rtre ta . Ob srečan ju s Sternenovo Arabko se n ehote spom nim o na 
Ažbetovo Zamorko, ki je kot zgleden dosežek visela m ed »originali« 
v Ažbetovi šoli in služila učencem kot p rim er barvnega realizm a, ki 
ga je šola gojila. S tern en je to Ažbetovo podobo visoko cenil in po­
gosto je govoril o njej kot o najpopolnejši slikarski u m etn in i pri Slo­
vencih.2 3 S ternenova Arabka, Mulatka L ojzeta Šubica in Mulat, ki ga 
je naslikal Jakopič, so zgovorni dokazi, da je im el Ažbe v svojem a te ­
ljeju rad tem nopolte modele.
S tern en je naslikal svojo Arabko v triče trtin sk em profilu. O deta je 
v belo ogrinjalo, ki ji pokriva glavo, tak o da p rih a ja tem n i obraz 
s svetlečo poltjo še bolj do izraza. S krbna m odelacija in odlična risba 
govorita o S ternenovem izrednem zn a n ju in sm islu za p o rtret, živ ­
ljen jsk a neposrednost in občutek za eksotični obraz se n a podobi 
srečno sp ajata. N arahlo dvignjena glava s p rip rtim i očmi, izrazitim 
nosom in ču tn im i u stn icam i je u je ta v belo blago kot v okvir, ki se 
p ro ti spodnjem u robu slike razrašča kot piram ida. N asprotje, v k a­
terem živita obraz in tk an in a, pa ni le barvno n asp ro tje, ki m ora 
p o u d ariti tem nopolto žensko obličje, tem več kaže tu d i različne poteze 
čopiča. O braz je izdelan s skoraj fotografsko n atan čn o stjo , ki opisuje 
nadrobnosti, n a blagu pa po stan e poteza čopiča spet lahko berljiva 
in vodi s širokim i olivnim i sencam i gledalčev pogled spet navzgor 
p ro ti obrazu. T ako govori podoba z enostavno in m irno kompozicijo, 
ki je p ostavljena pred enotno rjav k asto ozadje.
Poleg golega ali tem nopoltega m odela je bil v Ažbetovem ateljeju 
skoraj zm eraj kak m oški m odel v m eniški h alji. P ri oblečenih fig u rah 
pa je Ažbe izbiral zm eraj preprosto široko obleko, ki je o bdajala telo 
v širokih, lepo položenih gubah. T udi S tern en je upodobil m eniha; 
o tem se lah k o prepričam o v katalogu II. um etniške razstave, slike 
pa žal nisem našla.
č e v letu 1902 zapustim o Ažbetov atelje in se preselim o v sam ozado­
voljno, provincialno L jubljano, smo priče pom em bnem u dogodku. 
D vajsetega sep tem b ra 1902 so v N arodnem dom u odprli za jav n o st 
II. slovensko u m etn o stn o razstavo. Severjeva napoved iz član k a »O 
secesiji in drugem «, da bodo n a razstavi prevladovale nove sm eri in 
da bo še tisto, k ar je bilo n a I. razstavi historičnega, izginilo, se je 
izkazala za resnično. Sever je skušal občinstvo n a to p rip rav iti in je 
po svojih n ajb o ljših m očeh n a dolgo in široko razložil pojem secesije, 
ki je bila ta k ra t p rim ern a beseda za oznako vsakovrstnih novosti.2 4 
Na I. razstavi je občinstvo p resen etila in zbodla predvsem Jakopičeva
2 3 F. Baš: M atej Sternen v M ariboru, ZUZ, nova vrsta I, 1951, p. 177.
2 4 R. Sever: O secesiji in drugem, Slovenski narod, št. 212, 16. septem bra 1902.

um etnost, zdaj, dve leti pozneje, p a m u s k ritik am i spet niso priza­
n ašali in so celo ugotavljali, da je najbolj osovražen um etnik. Obenem 
so opazili, kako m očan vpliv im a n a svoje kolege, S ternena, Jam o in 
G ro h arja, k a te rih dela so n a razstavi posebej izstopala. N jihova skup­
na prizadevanja, da bi ustv arili um etnost v »m odernem slogu«, so 
d ala po m n en ju kritikov razstavi enoličen videz. Vsi časopisi so m lade 
um etnike enodušno odklonili, n ajo strejše pa so bile Novice, ki so jih 
označile k ar za »tujce«, posebej Jakopičevo u m etn o st pa za izrodek 
mode, efem eren pojav, ki je tod in tam že opuščen in ki ni občinstva 
n ik jer ogrel. M alovrh končuje svoj članek v N ovicah z ugotovitvijo, 
da je uspeh II. slovenske um etn o stn e razstave m učno razo čaran je.2 5 
že ob I. slovenski razstavi, ki je izzvenela predvsem kot politična 
m an ifestacija, je bil govor o začetkih im presionizm a. Zdaj ko se je 
njegovo jedro pokazalo še v jasn ejši obliki, pa je bil odpor »vodilne 
družbe« do nove slovenske um etn o sti najm očnejši. P rizanesljivo k ri­
tiko je objavil edinole »Laibacher Zeitung«, ki je realno ocenil p ri­
zadevanja m ladih slovenskih slikarjev in skušal n a jti odgovor celo 
na negodovanje kritike. K rivdo je našel v pom anjkljivi jasn o sti in 
trd n o sti oblik, česar naj bi nezrelo občinstvo pač ne moglo n a m ah 
osvojiti. Ko je našteval posam eznike, se je n a prvem m estu ustavil 
ob S tern en u in dejal, da je ta poleg Jam e mogoče edini slikar, ki 
obliko popolnom a obvlada. K ritik opaža, da je S tern en izvrsten risar 
in da se izraža svobodno, skoraj drzno in velikopotezno. P ri izbiri m o­
tivov pa se m u zdi od vseh razstavljalcev najbolj raznovrsten.2 6 Tudi 
drugi časopisi p ri S tern en u niso skoparili s pohvalo in zdel se jim je 
n ajboljši in najbolj obetaven um etnik. Te ocene je gotovo pogojila 
S ternenova zadržanost. Njegovo slikarstvo v tem času še ni doseglo 
im presionistične stopnje in u m irjeno ateljejsk o ozračje, ki veje iz 
njegovih podob, je gotovo prijalo okusu gledalcev te sicer neuspele 
razstave.
Dr. Evgen Lam pe je v Domu in svetu zapisal: »Sternen slika s širo­
kim i drznim i potezam i in je jasen v oblikah. Njegove barve se ra v ­
n ajo po resnici in ne kažejo h lep en ja po posebnih izrednih efektih. 
Njegov ,Menih“ n a p rim er n as spom inja s ta rih italija n sk ih po rtreto v ; 
drugo staro m oško glavo je naslikal s širokim i, skoro sirovim i po te­
zami, v en d ar s krepko karak teristik o . En akvarel in vsč risb nam kaže 
njegovo sp retn o st tu d i v drugih slikarskih načinih.«2 7
Sim plicissim us, ki je v Slovenskem n aro d u označil Jakopiča za n a j­
bolj osovraženega um etnika, je našel za S tern en a pohvalne besede. 
»Sternen je izboren teh n ik , virtuoz v slikanju,« to pa se »najbolj kaže 
n a p o rtre tn i štu d iji stareg a gospoda (št. 95), ki je slik an a skoro b ru ­
talno, a s prepričevalno silo.« »Vsaka poteza je zadela, rezko in te ­
m eljito, k akor udarci sabljaškega m ojstra.« Poseben poudarek daje 
Sim plicissim us Sternenovim žanrskim slikam in se znova spom inja
2 5 R.: Tujci, Novice, št. 40, 3. oktobra 1902, p. 392.
2 6 II. slowenische Kunstausstellung, Laibacher Zeitung, št. 228, 4. oktobra 
1902.
2 7 Dr. E(vgen) L(am pe): Druga slovenska um etniška razstava, Dom in svet, 
1902, p. 694.

Deklice, ki si zavezuje čevelj, slike s I. um etniške razstave. Le častn a 
diplom a se m u ne zdi vredna pohvale, ker je slabo risan a in dolgo­
časno kom ponirana.2 8
V Slovanu pa je o slovenski um etn o sti n a II. razstavi spregovoril sli­
kar, cesarski svetnik prof. Ivan F ranke, še en k rat je skušal zbrati vse 
k ritik e in jih oceniti. Za njegovim i besedam i pa se skriva strokovno 
zavidanje in obenem n erazum evanje za drzno um etnost m lajše gene­
racije.
S tern en po njegovi presoji ne p otrebuje do dognanosti več, kakor da 
svoj drzni rokopis v slik an ju nekoliko ublaži, da barve in poteze bolj 
poenoti ali pa da postavi svoja dela v tak o daljavo, da bi se lahko 
združile v očesu gledalca. Pohvalil je portret starca, ki dosega učinek 
dodelanosti, sicer pa se m u zdi, da S tern en svobodno obvlada ra z­
lične predm ete, tak o figure kot pokrajino, te r da im a v oblasti oblike 
p red stav ljen ih stvari, n jih plastiko in telesnost. K ončno S tern en u 
svetuje, naj opusti »študije«, ker je doštudiral in bi se lahko lotil 
slike večjega obsega.2 9
Po neuspeli razstavi so se m ladi um etniki zagrenjeni um aknili z za­
vestjo, da se bodo lahko predstavili dom a šele ta k ra t, ko jih bo sp re­
jela tu jin a. Jakopič, G ro h ar in Jam a so se odselili n a deželo, S tern en 
pa se je prek zime spet vrnil k Ažbetu v M ünchen.
Iz n asled n jih let se nam je ohranilo nekaj portretov, ki že govore 
s svetlejšim i barvam i. L eta 1903 je n a stal p o rtre t slikarjeve žene Roze 
Sternen v naslonjaču. Slika se kom pozicijsko podreja diagonali, ki ji 
po drugi stra n i u stv a rja ta ravnotežje večja ploskev ženskega k rila in 
slika, ki visi nad p o rtre tiran k in o glavo. Drža sedeče ženske je popol­
nom a n ep risiljen a in zdi se, kot bi žena ne sedla n a stol zato, da bi 
slikar prenesel n jen o podobo n a platno. V m irnem razm išljan ju se je 
popolnom a sprostila in nam kaže obraz le v profilu. S klenjene roke 
počivajo n a krilu, od tod p a nam zdrsne pogled n a bogato nagubano 
in s sencam i razgibano krilo. P reseneča nas p re ta n je n a eleg an tn a 
barvitost, ki je že rah lo p rep o jen a s svetlobo. Le s sliko naznačeni 
m eščanski in te rie r se razlikuje od p o p rejšn jih n ev tra ln ih in n ezan i­
m ivih ozadij. Na sivo steno so legle zam olkle v ertik aln e zelene poteza, 
ob rob p a se je ujelo celo nekaj m adežev rdeče. Svečana bela bluza 
s žabojem in sivkasto krilo s ta dokum ent ted an je noše, za slik arja 
pa izv rstn a priložnost, da spregovori o življenju draperije. Bela barva 
je še zlasti občutljiva za sprem em be, ki jih u stv a rja okolje, saj vsr­
kava vase sleherni odtenek in zaznam uje tu d i n ajd ro b n ejšo senco. 
U poraba bele barve, n jen ih n ian s in n jen e globine te r študij m ed­
sebojnih odnosov m ed svetlobo in m odrikastim i sencam i sta še po­
sebej p riteg n ila slik arje im presioniste. S likar barve ne n an a ša več 
tak o previdno in neosebno kot prej, nam az je pastoznejši, poteza pa 
k rep k ejša in daljša, čeprav še zm eraj u rejen o drsi po p latn u . Podobo 
bi le težko uvrstili m ed S ternenova štu d ijsk a p latn a, pa čeprav se 
v tem času še zm eraj vrača v Ažbetovo šolo.
2 8 Simplicissimus: Naša druga um etniška razstava, Slovenski narod, št. 235, 
13. oktobra 1902.
2 9 Ivan Franke: Slovenska umetnost, Slovan, 1902—1903, p. 153.

K orak n aprej pom eni Portret gospe Müler, k jer se je um etnik spet 
odločil za m an jši izrez. B arvna skala p o n u ja že znane sivkaste in 
bledo vijoličaste odtenke, le da so k o n tu re izgubile del svoje trd n o sti 
in da odloča o b iv an ju obraza sam o ta hip, v naslednjem tre n u tk u 
pa se bo zdelo, d a ni bila podoba nič drugega kot privid ali sen. P o r­
tre t napoveduje S ternenovo im presionistično obdobje. P očakati je 
treb a le toliko, da bo slikar prenesel stojalo s platnom v n aravo in se 
odkrito spogledal s sončno lučjo.
Posebno pom em bno in srečno je bilo v um etnikovem u stv a rja n ju leto 
1904, pa ne zaradi razstave pri M iethkeju, ki m u je prinesla le za­
držane kritike, tem več zaradi popularne slike Rdeči parazol, o k ateri 
bi lahko rekli, da je podoba srečnega tren u tk a .
D unajski k ritik i S tern en a sicer niso prezrli, im eli so ga za um etnika, 
ki m nogo obeta, in sodili, d a je predvsem im en iten p o rtretist, pri k a ­
terem pa se najbolj čuti M ünchen. O pažajo tudi, da je Sternenov 
delik atn i n ačin v k ra jin i pravo n asp ro tje G roharjevi krepki potezi.3 0 
Iv an a C an k arja S tern en ni posebej navdušil. U gotavljal je, da na 
D unaj ni poslal svojih n ajb o ljših stvari. Izvrstno risan a in slikana 
sta se m u zdela p o rtre t dam e v sivi bluzi (verjetno p o rtre t Roze S te r­
nen v naslonjaču) in fino občutena m ala k ra jin a s kozolci, vse ostalo 
pa po njegovi presoji ni sodilo v odlično družbo. »Na sum u ga imam.« 
piše dalje, »da ni im el o n am erav an i razstavi že koj od začetka nič 
velikih m isli in da je pograbil, k ar m u je prišlo v roke te r poslal n a 
D unaj.«3 1
Tudi Župančičevo navdušenje je bilo n am en jen o bolj Jakopiču, Jam i 
in G roharju, m edtem ko pravi Župančič za Vesela in S ternena, da nič 
ne m otita.
S ternenov Rdeči parazol je prvo platno, ki vključuje v in tim n i izrez iz 
n arav e človeško figuro; v endar je ta le objekt, n a katerem se poigrava 
svetloba z barvitim i sencam i. Motiv dekleta s sončnikom je bil po­
sebej p rilju b ljen v klasičnem francoskem im presionizm u; srečam o ga 
pri M onetu v večjih kom pozicijah piknikov, kot sam ostojno upodo­
bitev pa n a p rim er pri R enoirju. Nove življenjske navade, ki jih je 
pogojevalo življenje n a prostem , n a plažah, prom enadi in vrtovih, je 
zahtevalo obvezen ženski rekvizit — sončnik; ta pa je znal p riča rati 
na ženske obraze m ikavno igro svetlobe in sence. B arva rdečega sonč­
nik a je S ternenovem u m odelu sprem enila barvo obraza, svojo senco 
pa je pridal še beli slam nik. M odelacijo, ki je sicer značilna za S ter- 
nenove figure, je tu k aj zam enjala ploskovita b arv n a shem a, čopič, ki 
n an aša barve, to k ra t v večjih in m an jših ploskvah, zapisuje obrise 
ženskega telesa. N ajm očneje sta izraženi ko m p lem en tarn i barvi: rd e­
ča, ki je zavzela veliko površino sončnika in se n ato ujela še na obrazu 
in delom a n a bluzi, te r zelena, ki se kaže v številnih svetlobnih sto p ­
n jev an jih , od rum ene do tem no zelene. Na k rilu pa je um etnik spet 
ponovil svojo skalo sivih in vijoličastih odtenkov. Sončnik je skoraj
3 0 I. R. Sever: Glasovi dunajske kritike o' razstavi slovenskih umetnikov, 
Ljubljanski zvon, 1904, pp. 510—511.
3 1 Ivan Cankar: Slovenski um etniki na Dunaju, Slovan, 1903—1904, p. 187.

en o tn a rd eča ploskev, n aslik an a z u m irjenim i potezam i čopiča, n a 
zelenih p ovršinah pa je po stala poteza nervozna in se giblje kot m i­
gotajoče ozračje poletnega dne. S sto p n jev an jem zelenih odtenkov, 
ki so n a trav n ik u svetlejši, v ozadju n a drevju pa tem no zeleni, je 
um etn ik dosegel vtis globine.
D ruga program ska im presionistična podoba je n a sta la v istem letu 
v P ostojni in prik azu je tam k ajšn jo železniško postajo, železniška 
postaja je m o d ern a slikarska tem a, ki so se je lotili skoraj vsi im ­
presionisti od M oneta do P issarroja. V endar S ternenova podoba ne 
zajem a iz sveta velem estnih kolodvorov. Slika odkriva prim orski, 
kraški svet z značilnim i n ev traln im i peščenim i toni, ki jih je im p re­
sionistovo oko zajelo v koloristično skalo.
P rehod S ternenovega tonskega slik arstv a v koloristično sp rem lja tu d i 
sp rem en jen a poteza čopiča, ki je zdaj daljša, gostejša, p a spet ožja 
in k rajša, tak o kot to zahteva h ip n a osvetljava.
V im presionistični re p erto ar sodi tu d i Ulica v Miinchnu. To je eden 
red k ih prim erov u rb an e k ra jin e v slovenskem slikarstvu. Oživil je 
spom in n a boulevarde, k a te rih podobo so želeli o h ra n iti francoski 
im presionisti, le da n as je prestavil v bavarsko prestolnico, ki je 
v ju tra n jih u ra h še n eobljudena in so n jen e visoke stavbe še zavite 
v meglo. B arvna skala spom inja n a Jam o (v m islih im am njegov 
Most čez Dobro), le d a p ri S tern en u ne srečam o tak o izrazitih o k ra­
stih p a rtij in ostro razm ejen ih ploskev. R ožnato vijoličasti in m o d ri­
k asti toni popolnom a prevladujejo: preplavili so ulico, fasad e z okni 
vred in še streh e se kopljejo v bledi m odri luči. Le n ajb ližja stavba 
ob levem robu slike je sprejela nase nežno ru m en k asto svetlobo in 
iz n je so pogledala okna, ki jih n a n asp ro tn i s tra n i ulice le slutim o. 
B arva je n an esen a v ten k i plasti in skoznjo tu in tam proseva s tru k ­
tu ra p latn a. S tern en je tu k aj m o jstrsk o zajel atm osfero m ünchenske 
ulice.
S podobno paleto se srečam o pri p o rtre tu Dekle s slamnikom, ki je 
d a tira n z letnico 1905. Podoba kaže značilen S ternenov pristop. R az­
položenje se je um aknilo ostrem u opazovanju in spoštovanju do ob­
jek ta. Tu ne gre sam o za optični vtis, tem več za m odelacijo objekta 
in p lastičn o st glave. U m etnik m odelira s pom očjo barve in risbe. 
P asteln e barve obleke, kože na obrazu In slam nika te r sivo m odrega 
ozadja se sp ajajo v h arm onično celoto. Model za to sliko n aj bi bila 
po pripovedovanju N ika žu p an iča W ally Ach, ki jo je S tern en srečal 
na Ažbetovem balu.
Ko se je S te rn en vrnil v domovino, se je v p o letnih m esecih naselil 
v okolici šk o fje Loke te r slikal v Godešiču in G orenji vasi. To je bilo 
v času m ed leti 1906 in 1908, ko se je p rijateljsk o srečeval z Jakopičem 
in G ro h arjem v po k rajin i, ki so jo poim enovali »slovenski Barbizon«. 
Veliko S ternenovih k ra jin iz tega časa, ki so bile tak o do nespoznav­
n osti sorodne Jakopičevim , se n i ohranilo. E na ta k ih je bržčas tu d i 
podoba z brezam i, ki jo danes h ra n i beograjski N arodni m uzej. Po­
tem se v rste slike s kozolci, zaradi k a te rih so si im presionisti p rislu ­
žili posm ehljivi vzdevek »kozolčarji«. V ta čas sodi podoba, ki jo je

S tern en im enoval Jutro, n a razstavi Z ačetki slovenskega im presio­
nizm a pa je bila razstav ljen a pod naslovom Zelnik. Pred n am i je 
k rajin a, zavita v ju tra n jo meglo, ki je zm ehčala obrise predm etov. 
P ojavlja se obvezni kozolec, v ospredju pa zeljna njiva, ki se kaže kot 
m lečno zelena ploskev z n ejasn im i obrisi. P o jav ljajo se značilne vijo­
ličaste sence, ki so legle v vrsto zelenih odtenkov od m lečno do m odro 
zelene. Z načilnejše za Sternenov tem p eram en t pa so k rajin e iz leta 
1907: Gozd, Pomladno sonce in Kozolec, ki razkrivajo um etnikovo 
značilno potezo čopiča, obenem pa barvno skalo s številnim i vijoli­
častim i sencam i.
Sternenov Gozd živi predvsem v barvah. M ajhen izrez, ki ga je slika 
zajela, ne p o n u ja veliko: nekaj debel v ozadju, skozi k a te ra si je p ri­
borila p ro sto r sončna luč, nekaj sm rekovega zelenja ob stra n e h in 
suho zveriženo deblo v ospredju. Rob slike odločno reže vrhove d re­
ves. Pod drevjem pa tisočero senc in n ešteto barv, ki so v krepkih 
vzporednih zam ah ih napolnile večino podobe. V ijoličasta v vseh od­
ten k ih , od rjav k a ste do sive, vm es pa zelena, ki ponekod p re h a ja 
v rum eno. Tople barve v ozadju pom enijo svetlobo, pom enijo sonce 
in im ajo moč, da ozadje približajo gledalčevim očem. O bčutje, ki ga 
vzbuja ta slika, še najbolj spom inja n a T rü b n erja, n a njegovo v ari­
an to nem škega kolorizm a v im presionističnem obdobju. T rübnerjevo 
slikarstvo je slikarstvo razum a, v k aterem čustva n im ajo prostora. 
Prav tak o je S ternenova značilnost razum sko spoštovanje objekta, 
k jer skoraj nikoli ne zaživi čustvo.
Pomladno sonce p o n u ja več o k rastih odtenkov, ki n eh o te spom injajo 
n a Jam o. O ker p a se spet druži s že znano sivo vijolično senco. Pred 
kočo v ozadju je postavljeno drevje, ki je razm etalo po beli steni 
svoje b arv ite sence, čopič n an a ša barvo spet v krep k ih vzporednih 
zam ahih.
Kozolec im a za ozadje širši razgled n a pokrajino, k jer se v valovitih 
b arv n ih pasovih kažejo n jiv e in trav n ik i. Ob kozolcu se po jav lja člo­
veška postava, ki p a jo zaznam ujejo le b arvne lise. Motiv, ki bi ga 
G ro h ar pesniško povzdignil, je p ri S tern en u le realn o st; podana je 
sicer z živo govorico barv, v endar pa ji m an jk a ču stvena prizadetost. 
Z ato je up rav ičen a M ikuževa m isel, da S tern en u k ra jin a nikoli tak o 
ne zapoje k ot njegovim tovarišem .3 2
M očneje od p o k rajin e je privlačila S tern en a figuralika, že leta 1907 
se je slikar spet odločil za in terier in n aslik al ženo pri mizi te r Jutro, 
žena pri mizi je vsa m odra, Roza S tern en n a Jutru pa se koplje v 
svetlo vijoličasti luči.
že n a v m odrem se sk lan ja n ad mizo in bere. Z m očnim i, širokim i za­
m ah i je S tern en zajel n jen o figuro, z belim i lisam i p a dopolnil vtis 
telesnosti. Obrisi so zrah ljan i, pa v en d ar sta bivanje in p riso tn o st te 
ženske v p ro sto ru resnična. O zadju je um etn ik nam enil le še nekaj 
m odrih b arv n ih lis, za p rt n a mizi m u zadošča le bela lisa, okoli nje 
pa je platno nepokrito. S likar je tem atsko blizu Jakopičevim razli­
3 2 Dr. Stane Mikuž: Matej Sternen, Ljudska pravica, št. 118, 21. m aja 1949.

čicam m otiva Pri klavirju, le da se je Jakopič odločal za drznejše 
eksperim ente in vključeval v svoje podobe svetlobna telesa, ki sp re­
m in jajo barve, h k ra ti pa povečujejo intenzivnost izraza. T udi in terier 
je pri S tern en u veliko m anj bogat — vso svojo pozornost je um etnik 
osredotočil n a človeško postavo, okolje pa je pri tem m anj pom em bno. 
Za S tern en a je značilno, da m alo m otivov ponavlja in da zm eraj iz­
bira nove izreze, nove drže in nove m otive. V ečkrat je predstavil sam o 
m otiv čitajoče, pa še tu k aj ni m oč govoriti o ciklu.
Podobo Jutro označuje san jav videz, žen sk a glava m ed blazinam i je 
zavita v prozorno meglico, ki jem lje obrisom njihovo trd n o st. P red ­
stav ljen je k ratek tren u tek , ki ga je zaznam ovala posebna svetloba, 
svetloba, ki jo sp rejem ajo oči sam o zju tra j, in to le m alo časa. U m et­
nik kaže v tem obdobju svojo sposobnost za h ite r in neposreden zapis: 
ju tro se tak o naglo prevesi v poldan in tre n u tk i tako h itro izginjajo 
v preteklost.
D robna S ternenova im presionistična u m etn in a je slika Golobi, k jer 
spet prevladujejo že znane barvne kom binacije: večinom a vijoličaste 
barve, ki se družijo z zeleno in modro. L inije so zabrisane, nam az je 
pastoznejši, m otiv pa je le pretveza za barvni in svetlobni študij.
V tem plodnem letu je S tern en naslikal še znani vortret Tončke 
Gaber, ki so ga že slikarjevi sodobniki visoko cenili. V ladim ir Levstik 
je zapisal: »P ortret ge. A. G. se v svoji krasni, sigurni zrelosti, m eh ­
kobi tonov in luči p o stav lja n ad vse, k ar je sličnega n a razstavi.«3 3 
Po velikosti fo rm ata bi sodili, da slika ni n a sta la v enem sam em za­
m ahu, pa v endar izdaja tak o neposreden in h ip en vtis, da bi nikoli 
ne pom islili, da je bilo zanjo potrebno m učno in dolgotrajno pozi­
ran je. U podobljenka se kaže gledalcu v običajnem m eščanskem oko­
lju. N jena drža je neprisiljena. S tern en je p o rtretiran cem ponavadi 
sugeriral obleko ali vsaj barvo in tu se je spet odločil za im presioni­
stom tak o ljubo belino, ki p ričara nežnost in svetlobo. U stv arjan je 
p o rtreto v ni lah k a naloga. Poleg risarske in koloristične sposobnosti 
zah tev a še m nogo več: približanje človeku, ne da bi ga zm otil v n je ­
govih m islih in ne da bi m u vsilil svojo voljo. S tern en dosega pri 
svojih m odelih izredno p o rtre tn o zvestobo, kaže se izkušenega psiho­
loga, obenem pa si privošči svoje razkošje —- stra st p rikazovanja bo­
g atih oblek v n ajrazličn ejših m aterialih . In ta m ožnost je p ri ženskih 
p o rtre tih neprim erno večja kot pri m oških. K oketno razkazovanje 
bogatih oblačil p o n u ja m ožnosti, ki jih um etn ik ne m ore nikoli do 
k ra ja izčrpati. Na p o rtre tu Tončke G aber se je začelo njegovo te k ­
m ovanje s tk an in am i, z njihovim življenjem v svetlobi in senci, ki ga 
je slik ar do popolnosti razvil m nogo pozneje.
Mehke, rah lo zabrisane lin ije so vsrkale vase vso svetlobo, ki jo po­
n u ja okolje. Slika dih a neko slovesnost, ki jo u stv a rja u m irjen a 
m o n u m en taln a ženska pojava. Ozadje je m alo zabrisano in nejasno, 
pa v en d ar s svojo bleščavostjo pom enljivo dopolnjuje podobo. T ukaj 
je S tern en dosegel vrh im presionističnega p o rtreta.
3 3 Vladimir Levstik: Slovenska um etniška razstava v Ljubljani, Ljubljanski 
zvon, 1909, pp. 524—528.

M edtem se je n ad aljev ala razstav n a dejavnost im presionistov, ki so, 
združeni v klubu Sava, želi nova in nova p rizn an ja. S tern en je z o sta­
lim i predstavil svoja p la tn a leta 1906 v Sofiji, n asled n je leto v T rstu 
in še leto zatem v Varšavi in Krakovu. Pom en vseh teh razstav, ki so 
sicer utrd ile veljavo m lade slovenske um etnosti v tu jin i, pa presega 
slovenska um etn išk a razstav a v novozgrajenem Jakopičevem pavi­
ljonu ob robu Tivolija leta 1909. V ladim ir Levstik ugotavlja, da so 
središče in užitno jedro te razstave kakor vedno Jakopič, Jam a, G ro­
h a r in S ternen, skupina zrelih, m očnih u m etniških osebnosti, poleg 
k aterih izginjajo vsi ostali, če izvzam em o T ratnikove risbe. N adalje 
opaža, da je fig u ralik a zdaj m očneje zasto p an a od k rajin e. U m etnike 
poskuša deliti v dve skupini: v prvo S tern en a in Jakopiča, ki jim a 
vse pom eni slikarski problem , v drugo pa lirsko n av d a h n je n a G ro­
h a rja in Jam o. Na koncu Levstik ugotavlja, da so se začeli um etniki, 
za k atere so tu ji k ritik i predpostavljali isto šolo, m ed seboj razliko­
vati. Posebej za S tern en a pravi, da se p red stav lja predvsem s portreti, 
čeprav je odličen k ra jin a r. Hvali podobo Somrak: fin in terier z dam o 
v beli obleki, ki sedi pred oknom, okoli n je pa se m ehko tope p red ­
m eti v sin jk astem m raku. »Sternenove krajine«, piše dalje, »se odli­
kujejo poleg odličnega zn a n ja s sim patično, objektivno poštenostjo.« 
Sadni vrt in Kozolce označuje kot p arišk a pejsaža v najboljšem po­
m enu besede.3 4 Na tej razstavi je S tern en pokazal tu d i svoje grafike.
V istem letu je naslikal S tern en podobo Na divanu (1909), ki je po 
b arv ito sti sorodna Jakopičevim Spominom. Njegova p aleta se je obo­
gatila. P latn o je kot prepredeno z b arv astim i sencam i, žen sk a v be­
lem oblačilu je pol legla pol sedla n a divan, ki ga obroblja b arv ita 
bordura, n a k ateri se spet sreču jeta kom plem entarni barvi: rdeča in 
zelena, čopič n a n a ša barvo v potezah, ki se zde prvi hip n eu rejen e in 
razm etane, v resnici pa v endar oklepajo figuro in divan te r u stv ar­
jajo plastično otipljivost. B elina ne pom eni brezbarvnosti, m arveč 
sprejem a v svetlobni tran sfo rm aciji nase barvne sence, ki se kot 
m avrica razlivajo od okra do vijoličasto m odre. T udi tu k aj p rih a ja 
do izraza S ternenova nak lo n jen o st telesnosti, čeprav bi se prvi hip 
m orda zdelo, da je bogastvo barv in potez uničilo plastičnost telesne 
oblike.
Sternenovo im presionistično obdobje zaključujejo p latn a, ki jih je 
um etnik naslikal v Devinu. Veliki Devin je u m irjen a kom pozicija 
z značilnim kraškim svetom, kam enjem in hišam i te r z m orjem , ki se 
v m očni m odrini v ozadju sp aja z nebom. B arvna lestvica s prevla­
dujočim i okrastim i površinam i, prav tak o kot večje enotno obarvane 
ploskve, spom inja n a Jam o. Vse drugačen pa se pokaže um ?tn ik v 
m ajh n i podobi Devina, ki jo odlikuje večja b arv n a p estro st in za 
S tern en a m nogo značilnejša poteza. P latn o so spet prekrile vijoličaste 
lise, ki se družijo z modro, rum eno in belo barvo. Na desni se dviga 
grad, n a levi pečina, v sredini pa spolzi oko do tiste m eje, k jer se 
stik a m orje s kopnim in kopno z nebom . T repetajoče ozračje je n a ­
rekovalo čopiču vijugaste poteze, ki se ponekod um irijo in se n a j-
3 4 ibidem, pp. 496—501.

ra h le je in v n a jta n jš i p lasti dotikajo p la tn a tam , k jer je dobilo svoj 
p ro sto r nebo. K repki zam ahi čopiča so jasno približali tisto, k a r je 
spredaj, u m irjen e poteze pa so odm aknile ozadje. P ro sto r je v S ter- 
nenovih k ra jin a h zm eraj določen in ločevanje planov po globini je 
jasno nakazano.
V to obdobje sodi še nekaj pokrajin, potem pa se je u m etn ik skoraj 
za celo d esetletje preselil v in terier; osnovna vsebina njegovega 
um etniškega sn o v an ja je znova postalo golo žensko telo.
Z velikim platnom Ljubljane, ki odkriva obširen razgled z gradom , 
hišam i pod njim in h rib i v ozadju, se je um etn ik še e n k ra t pom udil 
ob zapisovanju tega, k ar m u je ponujalo m esto. Velik fo rm at je n a ­
slikal z največjo lahkoto, ni se m udil v podrobnostih, am pak je podal 
tisto, k ar p rin aša določeni tre n u te k dneva, to je povsem določeno 
občutje in svojevrstno barvitost. M esto je zavito v prosojno rožnato 
m eglico in vse sprejem a nase to barvo, ki se v globini p re ta p lja v 
rah lo vijolični ton. O spredje kaže bogato lestvico zelenih odtenkov, 
ki pa v ju tra n je m ozračju ne dosežejo svežine jasn eg a dneva. R az­
ločna kom pozicija in b arv n a zgradba S ternenovih k ra jin je čisto p o ­
sebne narave. S form atom te r prav tak o izrezom te podobe ne sodijo 
m ed značilne im presionistične stvaritve, čeprav so izraz um etnikovih 
prizadevanj, da bi dosegel slikarsko tehniko, ki bi zm ogla zapisovati 
optične vtise.
Leto 1913 je prineslo v Sternenovo slikarstvo očitne novosti. Resda 
že v zgodnjem m iinchenskem obdobju slutim o slikarjevo posebno 
n ag n je n je do slik an ja ženskega telesa, to d a ta k ra t bi težko z goto­
vostjo trdili, da b o tru je tem platnom še k ak a globlja želja od tiste, 
da bi u m etn ik do n ad ro b n o sti posnel značilnosti m odela. N avsezadnje 
je šlo ted aj za štu d ijsk a p latn a, ki jih je označevala p re tira n a stro ­
gost, nedvom no povezana s potrebno vajo. Zdaj p a se je rodilo nekaj 
povsem novega, nekaj, čem ur bi v zgodovini slovenskega slikarstva 
zam an iskali podlago in tradicijo, še v 19. sto letju so razgaljene žen­
ske našle svoje m esto le v m itoloških zgodbah, vse drugo se je zdelo 
ljudem nespodobno, če ne celo opolzko. Strojevi ak ti so n a prim er 
prispodobe »štirih kontinentov« ali jih srečam o v Vilinskem plesu, 
p ri T om incu pa odkrijem o Venero s Kupidom. Tudi ak ti J u rija Šubica 
im ajo m itološko podlago, šele Ažbetova šola je dala slik an ju golega 
telesa poseben poudarek, S te rn en pa od vseh učencev, ki so iz n je iz­
šli, n a tem področju najpom em bnejši prispevek.
č u d n a zm es barve, ki ni n iti bela n iti rožnata, am pak vselej sp re­
m enljiva, ki vsrkava svetlobo in jo obenem odseva —• ta vznem irljiva 
lastn o st polti je zm eraj zastav ljala um etnikom nove in nove problem e, 
obenem pa jih je zm eraj privlačila, žen sk a golota je n av d ah n ila n e ­
šteto slik, po m n en ju K e n n eth a C larka pa so n je n problem uspešno 
rešili le trije u m etn ik i: Tizian, R ubens in R enoir.3 5
Vsaj za p rv a dva vemo zagotovo, da ju je S tern en visoko cenil. Njegov 
odnos do T iziana je v ečk rat m ejil n a odnos človeka do božanstva in 
n em alo k rat je S tern en p o u d arjal Tizianovo dognanost in učinkovitost
3 5 K enneth Clark: The Nude, London 1956, p. 137.

barve.3 R Med R ubensovim i slikam i pa si je v svojih zapiskih posebej 
označil tele ak te: Puščavnik in speča Angelika (D unaj), Venerin 
praznik (D unaj) in Helene Fourment (M ünchen). V Sternenovem 
opusu je zapustilo svoje sledi tudi občudovanje Velazqueza. V m islih 
im am Ležeči akt, ki pon av lja pozo Velazquezove Venere, še najbolj 
pa se je S tern en s svojim i ak ti približal um etnosti vzhodnega P rusa 
Lovisa C orintha. Tudi C orinthova u m etnost je docela navezana n a 
zem ljo: nikoli ne o staja n a površju in se ne zadovoljuje z videzom 
stvari, tem več hoče občutiti njeno snov. Z ato so nam njegova p latn a 
tak o blizu in vse, k ar je priklenil s svojim čopičem n a površino, je 
tak o telesno in prepričljivo. Navidez kaotično razm etan e b arvne lise 
oklepajo predm ete in p ričarajo njihovo resničnost. S sorodnim tem ­
peram entom se loteva vznem irljive naloge tu d i S ternen. Njegova 
um etnost je obvladana tu d i p ri slik an ju golih ženskih teles in čustva 
ga tudi p ri tem le redko zapeljejo. Z barvam i razm etava v m očnih in 
dolgih potezah, p ri tem pa je njegovo u stv arjaln o delo sam o zapiso­
vanje vidnih danosti. B arva vsebuje obenem jed rn a to st risbe. D a bi 
zajel bistveno in značilno, pa sta m u potrebni bliskovito presojajoče 
oko in urno rišoča roka. Oboje združuje S tern en v polni m eri. Bolj 
kot kjerkoli drugje čutim o pri njegovih golih ženskih podobah u m et­
nikovo prizadevanje, da bi z nekaj bogatim i potezam i dosegel vtis 
resničnosti.
Od »lautrecovsko« občutenega a k ta s črnim i nogavicam i pa do Akta 
iz le ta 1914 se sto p n ju je b arv n a napetost, ki doseže svoj vrh n a veli­
kem Aktu, k jer se spet srečata kom plem entarni barvi rdeča in zelena. 
Akt s črnimi nogavicami se bohoti n a belih rju h ah , črn a barva no­
gavic pa u stv a rja ob dotiku z okrastim pregrinjalom m očan barvni 
k o n trast. Sence n a tej podobi še niso vsrkale vase vse barvitosti, ki 
bo n a Malem Ležečem aktu že zasijala v vsem razkošju. Z načilna 
S ternenova k om binacija zelene in vijoličaste pride tu k aj spet do iz­
raza. Bela rju h a je pod m nožico b arv astih senc zgubila svojo osnovno 
barvo, n a n jej zleknjena ženska, ki je p ro ti gledalcu obrnila hrbet, 
p a s svojo poltjo spet odseva vse odtenke, ki jih je v prostoru sp re­
jela nase. Veliki Akt iz leta 1914 je barvno še bogatejši. Sled vijoličaste 
je n ez n atn a — slik ar jo je položil sam o n a boke in prsi — zato pa je 
toliko bolj oster spopad žareče rdeče in zelene barve, ki je p rek rila 
ozadje in noge. B arva se tu bohoti n a večjih površinah, še vedno pa 
izrisuje p lastičn o st objekta. M očnejši je postal tu d i k o n tra st m ed 
toplim i in hladnim i barvam i, obenem pa začenja slikar m odelirati 
tu d i s pom očjo črne barve.
V istem letu je naslikal S tern en svojo znano ženo s korzetom. U m et­
nik se je spet osredotočil n a model, ozadje pa je le barva, ki p o u d arja 
žensko figuro. B arvne lin ije om ejujejo objekt, obenem pa u stv arjajo 
njegovo plastičnost. Ožje vzporedne poteze zarisujejo obliko ženskega 
telesa, ki si zap en ja korzet, in v isti sm eri sprem ljajo telo v ozadju. 
B arvni svet podobe je u jet v okrasto rjav e odtenke v ozadju in zelen­
kaste sence n a ženskem perilu. Ob to barvno sožitje p a je postavljen
3 0 F. Baš: Matej Sternen v M ariboru, ZUZ, nova vrsta I, 1951, p. 177.

še k o n trast m očnejše okraste površine ozadja in vijoličaste tk an in e 
n a levi. Tudi n a obrazu in laseh govore b arv aste sence. Tako sta sv et­
loba in senca le še barva sam a in s tem je barva zadobila vrednost 
m aterije.
Posebno skrbno je S tern en n am estil d rap erijo in ozadje, svoje akte 
pa je postavljal v zm eraj nove poze. Pom em bna p ri n a sta n k u teh 
aktov, ki pod ajajo tren u tek , svetlobo in gib, je vloga fotografije. 
F o to g rafija fik sira tren u tek , prav tak o kot si to prizadevajo slikarji 
im presionisti. Z ato jim je dragocen pripom oček za štu d ij gibov in 
analizo n jih o v ih elem entov. S tern en sam je m odele večkrat fo to g ra­
firal. V njegovi zapuščini je nič koliko fotografij aktov, te pa kljub 
tem u, da so zvesta podoba življenja v določenem tren u tk u , ne p ri­
čarajo tisteg a občutja, ki ga je u m etn ik pozneje vnesel v svoja p la t­
na. S fo tografijo si je pom agal tu d i pri p o k ra jin a h in pri svojem zn a­
nem Hodniku z arkadam i.
Na X II. um etniški razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1916 je S te r­
n en razstavil večinom a akte. Izidor C ankar je ob tej razstavi zapisal: 
»Sternen ni nap rav il nam e še nikoli tako enotnega in krepkega v ti­
sa . . . je skladen v barvah, siguren v risbi, Magdalena pa im a tudi 
svojo teh tn o duševno vsebino.«3 7 Iv an Z orm an pa je videl v S tern e- 
novi »ekscentrični vervi p en d a n t kon cen tričn i um etniški sili Jak o ­
piča«.3 8 T udi on hvali predvsem M agdaleno, ki jo je S tern en tri leta 
zatem poslal n a jugoslovansko razstavo v P ariz in ki je bila edina 
od slovenskih podob rep ro d u ciran a v katalogu. Slovanov k ritik pa od­
kriva v M agdaleni le lite ra rn o vsebino.
L eta 1919 in v začetku d v ajsetih let se je S tern en spet posvetil k ra ­
jini. L eta 1919 je naslikal Mlin in Izvir Ljubljanice. Obe p latn i nas 
popeljeta v sveži zeleni svet, ki se razp ro stira v okolici slikarjevega 
ro jstn eg a k raja. U m irjena kom pozicija n a Izviru Ljubljanice sam o 
sto p n ju je lestvico zelenih odtenkov od najn ežn ejše n a trav n ik u do 
n ajtem n ejše v gozdu n a obzorju. Ob vodi se zrcali drevje, grm ičevje 
in ra stlin je je preraslo trav n ik . Nič se ne dogaja, u brano zelenje ne 
zb u ja drugega občutka kot m ir. Tudi p ri Mlinu u m etn ik n i im el d ru ­
gih am bicij kot zvesto podati podobo k raja, ki kaže v svojem izrezu 
le potok, ki se diagonalno poglablja, m lin ob njem te r drevje in hribe 
v ozadju. B arvna skala spet posnem a zeleno in »vlažno ozračje« do­
ločenega k raja.
Vse drugačne so slike, ki jih je S tern en n aslik al ob m orju. K olikor 
m u je čas ob restav rato rsk em delu to dopuščal, je slikal m an jša in 
večja p la tn a v M artinščici in n jen i okolici te r n a Rabu. V endar te 
obm orske k ra jin e ne p rin ašajo bistvenih novosti in sonce se zdi n a 
n jih m arsikom u m an j sončno in bleščavo, kot je v P rim o rju v resnici. 
Ob im presionistih, ki so še vedno u stv arjali s polno močjo, se je za­
čela po prvi svetovni vojni u v eljav ljati nova g en eracija — m ladi rod 
ekspresionistov, ki je sprva spet vznem iril slovensko javnost. T rd n a
3 7 Izidor Cankar: XII. um etniška razstava, Dom in svet, 1916, pp. 216—217.
3 8 I. Zorman: XII. um etniška razstava v Jakopičevem paviljonu, Ljubljanski 
zvon, 1916, pp. 381—382.

lin ija je dobivala v novem slikarstvu spet svojo veljavo, ploskovitost, 
deform acije n arav n ih oblik in barve pa so stopnjevale izraz podobe 
do sk ra jn ih m ožnosti. Izhodišče te um etn o sti je duhovno pom em bna 
resničnost predm eta in isk an je »absolutne forme«. Za skupino im pre­
sionistov je pom enil čas, ko so m erili m ladi um etniki, ki so se izšolali 
n a ak ad em ijah v P ragi ali Zagrebu, svoje moči pred občinstvom , po­
sebno preizkušnjo. V tu jin i živeči Jam a je o stajal im presionist in sku­
šal tudi s pisano besedo p rep ričati javnost, da im presionizem nikakor 
ni preživel pojav, pri Jakopiču pa so bile opazne ekspresionistične 
težnje, pa čeprav sam o v pojm ovanju barve, ki se sto p n ju je in odm ika 
od narave. Zato govorimo pri Jakopiču o posebni v aria n ti ekspresio­
nizm a — barvnem ekspresionizm u. S tern en pa o staja pri svoji in te r­
pretaciji realnosti, ki pa m u vendar odkriva nove izrazne m ožnosti. 
Predvsem je n asto p ila odločilna sprem em ba v slikarjevem barvnem 
svetu. U m etnik se je povrnil v in terier, v njem pa se m u je spet zbu­
dila želja po ek sperim entiranju.
Ko se je že zdelo, da je m lajša generacija trd n o zavzela svoje položaje 
in da je im presionizem le še zgodovina, s k atero se lahko srečam o 
v N arodni galeriji, je odkrival Stele pri im presionistih določene n o ­
vosti, ki pa v endar niso mogle b iti popoln um etniški izraz ted an je 
um etnostne situacije. Ob v red n o ten ju likovne žetve v letu 1926 je za­
pisal: »Pa še eno dejstvo je pom em bno za sedanje lice slovenske 
um etnosti, kakor ga je pokazalo leto 1926, to nam reč, da je vodilna 
g en eracija iz predvojne dobe doživela nedvom no pom laditev in o ja­
čitev svoje produkcije v novejših delih Jakopiča in S ternena. Tako 
je Jakopič u stv aril letos v svojem Slepcu eno svojih n ajzn ačiln ejših 
del, v S tern en u pa se je vzbudil nov stadij zrele produktivnosti, ki se 
jav lja v o ljn atih slikah in posebno tu d i v m onotipiji.«3 9
Ob velikem platnu, ki kaže celopostavno Violinistko v dolgi beli obleki 
s tančico (pred letom 1925), bi skoraj verjeli, da se je slikar um iril 
in da ga je začel zan im ati detajl, to d a že leto zatem je n asto p ila od­
ločilna sprem em ba. P aleta je ponovno odkrila črno barvo, ji odkazala 
m esto ob okru, rdeči in zeleni te r u stv arila v tej kom binaciji vzne­
m irljive k o n traste. N astala je v rsta značilnih platen, ki so si barvno 
sorodna, pa v endar živi vsako zase.
P latno Pred zrcalom iz leta 1926 je podoba, ki spet preseneti z barvno 
igrivostjo, čopič, ki je lah k o tn o drsel v vse sm eri, je prekril platno 
s črno in zeleno, ki v svoji tem ini vendar izžareva svetlobo in polno­
vredno živi ob o k rastih in m odro zelenih lisah. K ot bi oživele misli, 
ki jih lahko berem o m ed S ternenovim i zapiski: »če se dotakneš p a ­
p irja ali p la tn a s svinčnikom ali čopičem, n aj bi že n asta la um etnina. 
To se pravi, n aj bi bilo vse naslikano s polnim prem islekom in ob­
čutkom . Delali n aj bi tako, da bi sam o naznačili z nekaj pikam i ali 
linijam i in že bi bila pred nam i najbolj polna iluzija.«
Tudi p ri m otivu dekleta s knjigo (1927), ko je vse tem no pred o k ra­
stim ozadjem , slutim o, kako ovija figuro svetloba. Dekle pri b ran ju ,
3 9 Dr. F. Stele: Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti, Dom in svet, 1927, 
pp. 156—158.

to je že od nekdaj p rilju b lje n Sternenov m otiv. Prvič se je u m etnik 
z njim srečal ob k o p iran ju Petkovškovega Pisma, pozneje pa se je 
spet in spet vračal k n jem u z novim i dom islicam i. Dekle, ki se m irno 
sk lan ja n ad svoje bran je, u stv a rja vzdušje m iru in zbranosti. To 
zbranost še p o d črtu je tem n a barva. Sence im ajo še vedno svojo moč, 
pa čeprav se je n jih o v a b arv ito st skrčila le n a nekaj m odro zelenih 
in rah lo vijoličnih lis.
še nekaj o ljnih slik, u b ra n ih v tem n e barve, p riča o um etnikovem 
u stv a rja n ju v te h dveh letih. M otiv ležeče ženske, ki se ogleduje 
v zrcalu ali pa je zato p ljen a v b ran je, se pon av lja n a p la tn ih raz­
ličn ih razsežnosti. Z m eraj je p riso tn a črna, tem nom odra, tem nozelena 
ali tem novijoličasta barva, ki se povezuje z rum eno in oranžno ali 
rdečo v učinkovita n asp ro tja. V črnem je tu d i velika Maska (1927), 
ki jo je S tern en vpletel m ed bleščeče rdeče in oranžne poteze čopiča.
V bogatem izobilju barv, ki stopajo iz ozadja, se ogleduje v zrcalu 
ležeča tem n a dam a n a velikem p latn u , ki nosi naslov Dama pred 
ogledalom, žen sk a in ozadje, pred k atero je postavljena, sta kot p re­
nesen a v barvni m otiv in zred u ciran a n a barvni učinek. Slovenčev 
k ritik ugotavlja, da se je S tern en s tem i podobam i približal m oder­
nim — »k b ru ta ln i plastiki, ki jo danes išče oko, k statičn i kom po­
ziciji, celo v izbiri k o n k retn eg a n esen tim en taln eg a sujeta.«4 0 Stele pa 
je m n en ja, da odlikuje celo serijo slik, ki p rip ad ajo isti fazi, nepo­
srednost sp rejeteg a vtisa, podanega večinom a z osredotočenostjo na 
n ajv ažn ejši del m otiva, ostalo p a je sam o naznačeno.4 1
Sternenovo bogato in m ladostno snovanje so spet prekinile re sta v ra ­
torske naloge. L eta 1928 in 1929 je bil zaposlen v T urnišču.
G otovo je bilo S tern en u praznovanje 60-letnice leta 1930 povod za to, 
da je u m etn ik znova p rislu h n il svojem u obrazu in podobo, ki m u jo 
je pokazalo zrcalo, prenesel n a platno. T o k rat se srečam o s starejšim 
m oškim , ki je oblečen v bel delovni plašč, naslik an im v m ajh n em 
izrezu in triče trtin sk em profilu. M inilo je več kot trid eset let, odkar 
se je u m etn ik prvič srečal s sam im seboj in resnicoljubno preveril 
svoj obraz. T udi to k ra t se je lotil naloge z n ajvečjo strogostjo, čeprav 
je poteza čopiča, ki je v p retek lih letih oživila n a p la tn a nič koliko 
obrazov, p o stala lah k o tn a, gibkejša in zanesljiva. T ako kot p ri drugih 
S ternenovih m oških p o rtre tih barve tu ne kažejo tiste g a razkošja kot 
p ri ženskih likih.
P latn a, ki jih je S tern en n aslik al v D ubrovniku (1930), so podobna 
tistim , ki so n a sta la deset let prej v M artinščici. B arvno sozvočje 
zelenih, m odrih in bledo ru m en ih odtenkov te r ja sn a kom pozicija in 
še ta k o n a ta n č e n prepis resničnosti ne p ričarajo posebnega doživetja 
in razpoloženja. U m etnik sam je sicer čutil, d a m u k ra jin a n i tak o 
blizu kot človek, pa v en d ar ga je m orje znova in znova pritegovalo. 
L eta 1934, ko se je S tern en m udil v B enetkah, je n astalo šest platen, 
ki odkrivajo različne poglede n a k an ale in življenje ob n jih . B enetke 
ležijo severneje in im ajo popolnom a drug značaj k ot n a p rim er D u­
4 0 S. V.: XI. razstava Narodne galerije, Slovenec, št. 108, 14. m aja 1927.
4 1 Dr. F. Stele: Umetniško življenje v letu 1927, Dom in svet, 1928, pp. 90—91.

brovnik. V lažnost v ozračju je zadel S tern en m nogo prepričljive j e kot 
jark o južno sonce. V Benetkah je č u titi vlago in m igetajoče ozračje. 
M orsko gladino prekrivajo tra n s p a re n tn e sivo-zelene vodoravne po­
teze čopiča. M ed m orje in nebo, ki je sprejelo vase poleg svetlom odrih 
več ro žn atih odtenkov, se vriva silh u eta arh ite k tu re. Ob k an alu se 
zibljejo čolni, ki so n aslik an i s h itrim i in bežnim i potezam i čopiča, 
k ar u stv a rja vtis gibanja.
Z dolgoletnim reševanjem sta rih fresk in s sam ostojnim i deli si je 
S tern en poglobil teh n ičn o zn an je v tej slikarski zvrsti. Tako se je 
le ta 1934 lotil zahtevne naloge in jo do le ta 1936 uspešno rešil. S fre ­
skam i je p rek ril stro p p rezb iterija in glavne lad je v fran čišk an sk i 
cerkvi v L jubljani. V glavnem je oh ran il okvirno kom pozicijo svojega 
pred n ik a M ateja Langusa, v an jo pa je vnesel poznobaročni iluzioni­
zem Tiepolove tradicije, ki ga je prilagodil svojem u d ojem anju barve 
in svetlobe. Odločil se je za baročni iluzionistični princip in s tem 
oh ran il baročni značaj frančiškanov, v izročilo osem najstega sto letja 
pa je znal vplesti dosežke sodobnega slikarstva. S tem je dokazal, da 
je tu d i im presionizem zmožen u stv ariti m onum entalno delo, k a r so 
m u sicer odrekali.4 2
T em u velikem u delu sledijo predvsem p o rtre ti in p a ženske podobe, 
ki stopajo pred n as v vsej barvni bahavosti, ki jo zmore u stv ariti 
sp rem in jajo ča se svila.
Sedeča pred ogledalom (1938) im a obleko iz sp rem in jasteg a ta fta in 
n a njej se prelivajo odtenki zelene, m odre, rožnate in vijolične barve. 
Poteze čopiča so ujele blesk tk an in e, obenem pa podajajo tu d i njeno 
trdoto, ki je vse dru g ačn a kot m ehka polt n a obrazu ali m rzla glad- 
kost zrcala. S likar virtuozno obvlada barvne kom binacije in svoj­
stvene lastn o sti določene m aterije. T k an in a se je široko razm ahnila 
in živi enakovredno ob obrazu, ki se zam aknjeno ogleduje v zrcalu, 
č rn in a nogavic in čevljev im a svojo svetlobo in lesk, prav tak o kot 
tla, n a k a te rih je svetloba p o d črtala rjavo barvo, in ozadje, iz k a te ­
rega je izvabila zeleno ploskev. Slikar je spet posvetil večjo pozornost 
p rostoru: to k ra t okolje ni le barva, ki n aj bi sprem ljala življenje 
objekta, tem več im a svojo izpovedno moč. Zrcalo je postalo pom em b­
no pom agalo, ki p o n u ja u m etn ik u m ožnost, da opazuje svoj objekt 
z več s tra n i h k rati.
R azkošno obilje barv se kaže tu d i n a podobi V spreminjasti Židi, ki 
n a obleki pon av lja barvno skalo s p re jšn je slike, ženska, ki stoji pred 
zrcalom , je n aslik an a v n ad n a rav n i velikosti. Obraz v zrcalu ni tak o 
n atan čn o izrisan, pa v endar je ču titi vso polnost in življenje. Podoba 
je ob robu zajela še stoječo in peščeno uro, ki ob zrcalu m erita čas 
in o p o m in jata n a m inljivost, č a r m lade žene v razkošni dolgi obleki 
je znal slikar u jeti v b arv ah in svetlobi, v posam eznih b arv n ih lisah 
tak o kot v celoti. N o tran jščin a in življenje v njej, pa če je še tak o 
brezpom em bno in vsakdanje, brez vznem irljivih dogodkov, zadošča
4 2 F. Stele: M arijino vnebovzetje pri frančiškanih v Ljubljani, Kronika slo­
venskih mest, 1935, p. 226.

slikarju, da razgrne barve, ki im ajo svojo vsebino, ne da bi pripove­
dovale o velikih stvareh. S svojim slikarskim program om , človeško 
figuro v in te rie rju in prav tak o svojevrstno b arv ito stjo spom injajo 
te S ternenove podobe na francoske nabiste, ki u stv arjajo v post- 
im presionističnem obdobju.
Za ekspresionisti, ki so se združili v »Klubu m ladih« (1922), in za 
skupino, ki se je po im presionistični, vesnanski in ekspresionistični 
generaciji poim enovala » č e trta generacija« (1928), so nastopili leta 
1937 »Neodvisni«. Obe zad n ji skupini povezujejo v bistvu sorodna 
prizadevanja, ki se ozirajo za ideali povojne pariške ozirom a cezanske 
ali pocezanske evropske um etnosti. Te novosti in težn je m lajših ge­
n eracij pa se S ternenovega opusa niso m ogle več d o tak n iti. U m etnik 
je šel po svoji izhojeni poti. Z nič m anjšo energijo kot prej se je 
loteval novih kolorističnih problem ov. S prem injajočo se svilo so za­
m enjale tk an in e v svetlejših barvah. Sedeča v rožnati obleki je po­
stav ljen a v svet nežnih barv. R ožnata se veže z modro, po drugi stra n i 
p a p re h a ja v belo, v potezah, ki se tak o h itro m enjavajo, da jim oko 
kom aj sledi. Navidez razm etan e pa te poteze čopiča n atan č n o in jasno 
oklepajo objekt in obenem n ak azu jejo njegovo plastičnost. B arvno 
tkivo je prepojeno s svetlobo, ki se enakom erno razliva prek vse sli­
karsk e površine in zabrisuje ostre barvne prehode. P lastičn o st je 
dosegel slik ar z m odelacijo svetle barve in ne s sivim i sencam i. S p re ­
ta n je n o barvno lestvico se je tu približal Tiepolu, ki je izšel iz Tizi- 
anove in V eronesejeve tradicije.
S orodna je b arv n a govorica n a Rozah. Iz oblaka b arv n ih potez je 
vzcvetel šopek barv in rož. S leh ern a poteza, ki je n an esla barvo na 
platno, im a svojo osnovno vrednost. Zeleni listi in rožnatordeči cve­
tovi, k rh k a vaza in z barvnim i sencam i z a strta podlaga, vse je p re­
to pljeno v barvno govorico.
K ako drugačni so njegovi Maki, žareče rdeči cvetovi ob k o n trastn o 
zelenih steblih in listih, ali pa m aki n a nekem drugem platn u , ki jih 
je sk rb n a roka skupaj z belim i m arjeticam i u red ila v vazo. C vetlična 
p la tn a so v S ternenovem opusu redkost, pa še ta k ra t se nam dozdeva, 
da gre slik arju le za barvno doživetje.
V saka razstav a im presionistov je za k ritik e ponovna priložnost, da 
p rim erja jo in vrednotijo dela pionirske generacije slovenskega sli­
karstva. T ako je profesor M ikuž ob razstavi Jam ovih p laten leta 1940 
zapisal: »Izredno sk lad n a in zaokrožena je podoba, ki nam jo nudi 
delo tre h n ajpom em bnejših stebrov slovenskega im presionizm a in 
slovenske um etn o sti sploh. Jakopič in S tern en sta ekstrem a, Jam a 
s svojim i deli pa tvori nekako sintezo, nekak m ost m ed obem a sk ra j- 
nostim a. M ističen zanos, d aljn i odmev slovenskega baročnega ču ­
stvovanja, id ealističn a pom em bnost, patos, so znaki Jakopičeve u m et­
nosti. H laden, »znanstveno« im presionističen, le n ad čarom zunanje 
oblike predm etov, sklonjen in opojen koraka z železno doslednostjo 
k cilju M atej S ternen. In nek je n a sredi poti je Jam a .. ,«4 3
4 3 Dr. Stane Mikuž: M atija Jam a, član akadem ije razstavlja, Slovenec, št. 65, 
19. m arca 1940.

V teh letih se je pom em bno obogatil predvsem S ternenov p o rtre tn i 
opus. že v letih pred drugo svetovno vojno in m ed njo se vrstijo žen­
ski in m oški p o rtreti, ki bi lahko napolnili sam ostojno galerijo. U m et­
nik je m oral n a tem področju n em alo k rat p rislu h n iti željam m eščan­
skih naročnikov, pa vendar je velikokrat sugeriral p o rtre tiran cu vsaj 
barvo obleke. P o rtre tn i program m oških oseb je barvno m nogo bolj 
zadržan, skorajda skop. S ternenova poteza se zdi še bolj razum ska in 
obenem m anj krepka. K ot da si je u m etnik zastavil le en cilj: doseči 
p o rtretn o zvestobo in nič več. B arvna lestvica je n a te h p o rtre tih 
zam olkla; pretežno vsebuje le rjav e in sive odtenke, ozadja pa so kot 
splet značilnih S ternenovih naglih potez, ki so spoznavne kot u m et­
nikov podpis. T aki so p o rtre ti Jakoba Isopa (1938), Ivana Keržeta 
(1941), Alojzija Krajca (1942), dr.Vladimira šukljeta (1944) in v rsta 
drugih. R edkokdaj se je u m etnik p ri m oških p o rtre tih odločil za večji 
izrez in bogatejši in terier. Tako je prikazal profesorja Steleta (1928) 
v njegovem delovnem okolju m ed knjigam i in s kipcem v rokah, 
gospoda Weilgunyja (1938) pa s Putrihovo plastiko v ozadju, še večja 
redkost je skupinski p o rtret, ki vključuje tu d i um etnikovo lastn o po­
dobo. Na p latn u so upodobljeni profesor Stele, novinar G aber in S te r­
nen, slika pa je ostala žal nedokončana.
Tudi pri stare jših ženskih p o rtre tira n k a h je um etnikova b arv n a sk a­
la u m irjen a in u b ran a v rjav e in črn e tone. Poteza čopiča ni tak o 
vihrava, p rilag a ja se resnosti in staro sti p o rtretiran k e. O pisovanje 
človeka kot živega b itja se vselej sp rem in ja v skladu s čustvi, ki ga 
prevzem ajo ob srečan ju z neznanim i ljudm i. Spoštljiv, realističen po­
gled zapisuje tisto, k ar vidi, in se pri to v rstn ih p o rtre tih odloča celo 
za skrbnejšo obdelavo detajlov. Slovesne starom odne obleke, obrob­
ljene z belim i čipkam i in obogatene z žaboji, so kot korak v včerajšn ji 
svet, v m ladostne spom ine p o rtretiran k , ki kažejo zdaj svoje zrelo, 
staro lice. T aka sta n a p rim er portreta gospe Sonc (1935—1936) ali 
pa gospe Zorke Krajc (1942).
S tern en pa je bil predvsem m o jster m lajših ženskih portretov, k jer 
je lahko raztresel svoje barve n a oblačilih in v n o tran jščin a h v za­
pravljivem bogastvu. V svobodni im presionistični teh n ik i je p ričaral 
na p la tn a podobe m ladih žensk v b arv ah in luči, v neponovljivem 
tren u tk u .
Dama v modrem (1941) počiva v n aslo n jaču v svetlem in bogatem 
prostoru. B elina stene, pozlata n a okvirju in bogato žam etno oblačilo 
z vsemi finesam i gub podpirajo k arak terizacijo n aslik an e osebe in 
kažejo n a n jen o odličnost. P ri p o rtre tu Lidije Bahovec (1941), obleče­
ne v slovesno črnino, je slikar obogatil ozadje s špansko steno z ja ­
ponskim m otivom in bogato tapeto. T a aran žm a sprejem am o kot 
d aljn i odmev M anetovega p o rtre ta Z olaja in spom in n a ljubezen fra n ­
coskih im presionistov do japonske g rafične um etnosti. Portret Mare 
šuklje (1943) im a spet drugo barvno govorico. C elopostavna sedeča 
ženska je oblečena v dolgo vijoličasto obleko. V ijoličasta barva je bila 
u m etn ik u še posebej p ri srcu; tu se razg rin ja n a veliki površini in je 
m očno izrazilo teg a p o rtreta. V Sternenovem p o rtretn em opusu je n a ­
šlo svoje m esto tudi zrcalo z dvojno podobo, žena v naslonjaču (ok.

1943) se ozira k slikarju, za n jo pa je zrcalna podoba z vsem i odbleski 
n o tran jščin e in ob njej stena, značilno p re k rita z bogastvom barvnih 
lis. O um etnikovi koloristični sp retn o sti govori tu d i portret gospe Mal 
(1943—1944). S p rem in jasta ro žn ata tk a n in a obleke in bela tančica, 
ki si jo je p o rtre tira n k a ogrnila okoli ram en, se zlivata še z neštetim i 
barvnim i odtenki, ki p rep lav ljajo prostor.
Profesor S tan e Mikuž je ob teh ženskih podobah zapisal: »Upodob- 
Ijenke so oblečene v razkošne obleke, počivajo v bogatih naslonjačih, 
vse zato, da m ore slik ar do sk rajn o sti razviti študij svetlobe in barve. 
Nekaj m očnega je v teh ženah, kopajočih se v m orju luči in barv, 
zavedajočih se svoje pom em bnosti in moči. S tern en je v resnici v teh 
rep rezen tativ n ih p o rtre tih nadaljevalec naše baročne p o rtre tn e tr a ­
dicije.«4 4
Ob p o rtre tih se vrste m ajh n e štu d ije n o tran jščin s predvsem ženskim i 
figuram i, zaposlenim i z običajnim i opravili. S likar je zapisal njihove 
drže in k re tn je ob oblačenju, ob razgovoru ob kavi, ko se ogledujejo 
v zrcalu, ko berejo ali razm išljajo. Na m ajh n e fo rm ate je z bliskovito 
naglico prenesel značilno barvno in svetlobno občutje, štev iln e barvne 
skice, ki so osnova za večje p o rtre tn e upodobitve, so izraz u m etn ik o ­
vega prvega vtisa, ki hipom a preceni vrednost barve in linije.
Veselje do oblikovanja golega ženskega telesa je kazal S tern en tudi 
v staro sti. Sedeča gola ženska iz leta 1944 in serija dru g ih aktov k a ­
žejo um etnikovo sp retn o st v m o d eliran ju in sm isel za barvne učinke. 
D rap erija ig ra pom em bno vlogo kot zm eraj, v n jen e gube so legle b a r­
vite lise, ki odsevajo tu d i n a prosojni koži. U m etnik kaže večji smisel 
za d etajl in posveča več pozornosti kot prej pri teh ak tih obrazu. 
Z uporabo bogatih in p re fin je n ih kolorističnih sredstev te r skrbno 
m odelacijo dosega tu d i pri te h ženskih ak tih m očan realističen izraz. 
Od četverice slovenskih im presionistov je S tern en n ajv eč k rat upodo­
bil svoj obraz. N ajbolj svojstvena pa je Podoba žene z lastno podobo 
v zrcalu (1942), ki se navezuje n a slavno tradicijo, še posebej n a Ve- 
lazqueza. L ah k o tn a in zanesljiva poteza čopiča ponekod n i n iti p re ­
k rila p latn a, barve pa v tan k em nam azu žare v vsej presvetljenosti. 
Izrazili te podobe sta plastičnost objektov brez o strih obrisov in sto p ­
n jev an a barvitost. P red nam i je vsa pisana p aleta barv od rdeče, ki 
žari n a gladki ploskvi zrcala, do zelene in rum ene, ki je posijala skozi 
okno, te r h lad n ih m o d rik astih senc n a um etnikovem delovnem p la­
šču, pa m odrih in vijoličastih potez na okvirjih slik in ro žn atih te r 
rjav ih lis n a tleh. Poleg telesno otipljivega m odela, ki se ogleduje 
v zrcalu, se nam to k ra t p redstavi ob robu n a ogledalu še sam um etnik. 
Njegovo telo se je ob tem , ko preverja, kako se u jem ata resničnost 
v pro sto ru in n a p latn u , nagnilo nazaj, p ri tem pa smo priče njego­
vem u teh tajo čem u pogledu, še en k ra t srečam o slikarjev obraz kot 
zrcalno podobo ob naslikanem p o lak tu (ok. 1944), n ato pa se je u m et­
n ik še n e k a jk ra t upodobil v m ajh n em izrezu v značilni delovni halji, 
tak o da bo podoba njegovega življenja sklenjena: od m ladeniškega 
a v to p o rtre ta pa tja do zadnjega srečan ja s svojim lastn im staran jem ,
4 4 Dr. Stane Mikuž: Matej Sternen, Ljudska pravica, št. 118, 21. m aja 1949.

z vsemi vm esnim i p ostajam i od zrele m oškosti do konca plodne in ži­
lave starosti, ko je tre b a s h itrim i zam ahi čopiča še en k ra t povedati 
nekaj o sebi, o svojem času in prostoru, o tren u tk u , ki se ne bo več 
ponovil.
S ternenova sm rt pom eni sk rajn o m ejo slovenskega im presionizm a.
SKLEP
Med štirim i slovenskim i im presionisti je M atej S tern en sam osvoja 
u m etniška osebnost. V prvi v rsti ga razlikuje od ostalih tre h izbira 
tem atike. K ra jin a in tih o žitje ig ra ta v Sternenovem opusu obrobno 
vlogo, človeška fig u ra pa je ves čas v ospredju. Brez p re tira v a n ja bi 
lahko trdili, da je S tern en rojen p o rtretist. Obenem je nadvse po­
m em ben slikarjev doprinos n a področju slikanega ak ta. človeška fi­
gura, bodisi gola ali pa oblečena, je dosledno povezana z notranjščino. 
Rdeči parazol je osam ljeno platno, ki bi m u lahko dodali nekaj sku­
pinskih p o rtreto v n a prostem (n a p rim er Bahovčeve otroke, 1941), 
vendar pa ti ne dosegajo njegove izjem ne kvalitete.
Sternenov oblikovni svet o staja do k ra ja v m ejah realn o sti in u m et­
n ik u je vselej p o treb n a p riso tn o st m odela. Slikar in risa r sta v n je ­
govem bogatem in seveda nikakor vseskozi enakovrednem delu glede 
pom ena v ravnotežju. B arva in lin ija enakovredno u stv a rja ta njegove 
podobe. P riso tn o st risbe občutim o v S ternenovi dolgi potezi, s katero 
slik ar barvo tak o rekoč »nariše« n a platn o .4 5
U m etnik se nam razkriva kot p re ta n je n kolorist, ki z barvo m odelira 
p lastičn o st figure, obenem p a zapisuje optični vtis. P o d ajan je čistega 
optičnega vtisa pa p ri S tern en u ne izh aja iz znanstvene osnove, te m ­
več je plod n atan č n eg a opazovanja in izkušenj. V letih od 1904 do
1907 se je S te rn en teh n ičn o pa tu d i tem atsk o približal prostalim slo­
venskim im presionistom , m alo pred prvo svetovno vojno pa je ubrala 
njegova u m etn o st svojo pot. B arva m u p o staja vse pom em bnejše iz­
razno sredstvo. V določenih obdobjih je u porabljal značilno barvno 
lestvico. V letih 1926 in 1927 ga je p riteg n ila črn a barva, ob katero 
postavlja oranžno, rdečo in rum eno. D eset let zatem pa ga je vzne­
m irila sp re m in jasta svila z zeleno-vijoličnim i k o n trasti. Sicer pa je 
vsak p o rtret, vsaka podoba n o tran jščin e barvni svet zase, le značilna 
poteza čopiča izd aja u m etnika. Navidez brez reda razm etan e barvne 
lise p riklepajo n a p la tn a ženske obraze, n jihova gola telesa ali bogata 
oblačila, ki zažive v p rostoru z vso plastičnostjo.
S tern en pa ni slikal le z oljnim i barvam i, am pak se je u k v arjal tu d i 
z grafiko (jedkanico, crayonom , m onotipijo), zgrafitom in fresko.
V stenskem slikarstvu je brez dvom a n ajpom em bnejša poslikava fra n ­
čiškanske cerkve v L jubljani. Doma, v ateljeju , pa je izdeloval tu d i 
prenosne freske (z dvem a tak im a fresk am a se je predstavil leta 1937 
n a svetovni razstavi v Parizu).
4 5 Špelca čopič: Slovensko slikarstvo, p. 133.

Na koncu om enim o še Sternenov prispevek v pisani besedi. U m etnik 
je m alokdaj začutil potrebo, da bi povedal svoje m n en je o um etn o sti 
in u m etn ik ih — bil je slikar, in to scela.
Med članki, raztresen im i po sočasnem časopisju, odkrijem o le nekaj 
polem ičnih vrstic z Jakopičem v Slovencu iz leta 1911, ki so povezane 
s problem i kluba Sava. Z anim iva je k ritik a XIX. u m etn o stn e razstave 
v Jakopičevem p aviljonu iz le ta 1921, ki kaže Sternenovo odklonilno 
stališče do nove um etnosti. S lik arja F ran c eta K ra lja je označil kot 
d iletan ta, četudi se poslužuje v svojih delih izključno le fu tu rističn ih 
oblik. »Njegova poslikana platna,« pravi, »ne dod ajajo n aši um etnosti 
nič bistvenega. So le ig račk an je z dekorativnim i sredstvi.« T udi nad 
T ratnikovim slikarstvom se ne navdušuje. H vali le Portret dame G. A. 
Kosa in pa Vavpotičev p o rtret, »katerem u je u m etn ik vdah n il več 
duše, nego m ore ves ekspresionistični a p a ra t K raljev, ki je zgolj li­
te ra re n ali pa isk an a poza T ratnikova.«4 6 D okum entarno vrednost pa 
im a tudi spis »Spomini n a Ažbeta«, ki je bil prvič objavljen v Zbor­
n iku za um etn o stn o zgodovino leta 1924.
Tudi sicer S tern en ni našel skupnega jezika z m lajšo generacijo, tako 
kot n a p rim er Jakopič. Le z n ek aterim i učenci, ki so obiskovali njegov 
atelje n a M irju, je o h ran il tu d i pozneje p rijateljsk i stik (F rance G o­
dec, Jelica žu ža). Ekspresionizem , ki nasilno sp rem in ja podobo figur, 
je zavračal, približal pa se je barvnem u realizm u m lajšega rodu m ed 
obem a vojnam a.4 7 T ako je ostal do k ra ja zvest zapisovalec tistega, k ar 
je sprejem alo njegovo oko.
PREGLED RAZSTAV
1899 Berlin
1900 L ju b l'an a , M estni dom ; I. slovenska u m etn išk a razstav a
1901 Zagreb, U m jetnički paviljon; D ruga izložba D ruštva h rv a t- 
skih u m jetn ik a (Izložba slovenskog um jetničkog d ruštva)
1902 L ju b ljan a, Izložbeno okno pri S ch w en tn erju (skupaj z 
Vavpotičem )
Ljubljana, M estni dom ; II. slovenska um etn išk a razstava
1903 München, G lasp alast
1904 D unaj, G alerie M iethke; A usstellung der K ü n stlerv erein ig ­
ung »Sava«
Beograd, I. jugoslovenska u m etnička izložba
1906 Sofija, II. jugoslovenska u m etn ičk a izložba (»Lada«)
1907 T rst, N arodni dom ; P rva slovenska um etn išk a razstav a
1908 Varšava 
Krakov
1909 Ljubljana, I. u m etn išk a razstav a v paviljonu R. Jakopiča
4 6 M atej Sternen: XIX. um etnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, Ve­
sna, 1921, p. 15.
4 7 France Stele: Slovenski impresionisti, Ljubljana 1970.

1911
1912
1913
1915
1916
1917
1918
1919 
1922
1925
1926
1927
1930
1931
1934
1935
1936
1937
1938
L jubljana, U m etniški paviljon R. Jakopiča; 80 let u podab­
ljajoče um etnosti n a Slovenskem (U m etniška razstav a v 
proslavo 80. ro jstn eg a leta N jega V eličanstva cesarja F ra ­
n a Jožefa I.)
Hannover
Beograd, IV. jugoslovenska u m etnička izložba 
Ljubljana, U m etniški paviljon R. Jakopiča; Slovenska 
um etniška razstava
Ljubljana, U m etniški paviljon R. Jakopiča; Slovenska 
u m etniška razstava
München, M ednarodna um etn išk a razstava 
Ljubljana, U m etniški paviljon; Božična razstava 
Ljubljana, U m etniški paviljon; XII. um etn išk a razstava 
Ljubljana, U m etniški paviljon; XIV. um etniška razstava 
Ljubljana, U m etniški paviljon; XV. u m etniška razstava 
Pariz, P e tit P alais; E xposition des a rtistes yougoslaves 
Beograd, II. beogradska gim nazija; V. jugoslovenska u m et­
nička izložba
Ljubljana, Jakopičev paviljon; R azstava p o rtretn eg a sli­
k arstv a n a Slovenskem od XVI. stol. do danes 
Philadelphia, M ednarodna razstav a
Zürich, Sankt Gallen, Basel; R azstava jugoslovanske g ra ­
fike in m ale plastike
Plzen; razstava m oderne jugoslovanske grafike SHS 
Ljubljana, Jakopičev paviljon, XI. razstav a N arodne gale­
rije; R ihard Jakopič, M atija Jam a, M atija Sternen, Ferdo 
Vesel
Ljubljana, L jubljanski velesejem , Paviljon K; II. razstava 
u m etn in n a ljubljanskem velesejm u 
Novi Sad; VI. jugoslovenska u m etnička izložba 
London, N ational G allery, M illbank; E xhibition of Y ugo­
slav S culpture an d P ain tin g
Celje, Ljudski dom ; Ilu stra tiv n a razstav a ob priliki poseta 
m o jstra R ih ard a Jakopiča v Celju 
Škofja Loka; R azstava m esta šk o fje Loke 
Maribor; R azstava lju b ljan sk ih likovnih um etnikov 
Ljubljana; I. razstava sodobne cerkvene um etnosti 
Celje, dvorana hotela »Union«; R azstava likovnih u m etn i­
kov (prenos razstave v Maribor)
Ljubljana, Velesejem, Paviljon G; R azstava slik in kipov 
Pariz, Jugoslovanski paviljon; Svetovna razstava 
Maribor, Prva rep rezen tativ n a slovenska razstav a likovnih 
um etnikov
Ljubljana, L jubljanski velesejem , P aviljon G; »L jubljana 
v jeseni«
Ljubljana, Jakopičev paviljon; O trok v sliki in plastiki 
Ljubljana, Jakopičev paviljon; Ju b ilejn a u m etn o stn a ra z­
stava ob priliki štirid esetletn ice I. slovenske um etn o stn e 
razstave leta 1900 v M estnem dom u v L jubljani

1943
1944 
1946
1949
1950
1952
1953
1955
1956
1962
1963
1965
1967
1968
1969 
1972 
1972
Ljubljana, G alerija O bersnei; R azstava Jakopič, Jam a, 
S ternen, Vesel
Ljubljana, Jakopičev paviljon; U m etniška razstav a n a ­
v d ih n jen a od šp o rta
Ljubljana, G alerija O bersnel; P rodajno trgovska razstava 
■1948 S likarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije XIX . in XX. 
sto letja
Beograd (U m etnički m uzej), Zagreb, Ljubljana (N arodna 
g alerija), Moskva (Muzej P u šk in a), Praga (M anes), Var­
šava (M uzeum Narodow e), Budimpešta 
Ljubljana, M oderna g alerija; R azstava del slovenskih im ­
presionistov
Ljubljana, M oderna g alerija; R azstava slovenskega slik ar­
stva v dobi realizm a
Ljubljana, M oderna galerija, N arodna g alerija; Slovenski 
im presionisti (prenos razstave v Zagreb)
Ljubljana, M oderna g alerija; P etdeset let jugoslovanskega 
slikarstva — 1900—1950 (razstava v Beogradu, Zagrebu, 
Ljubljani, Skopju)
Ljubljana, Jakopičev paviljon; Z ačetki slovenskega im pre­
sionizm a
Ljubljana, Jakopičev paviljon; L ju b ljan a v podobi 
Celovec, K ü n stlerh a u s; Slow enische Im pressionisten 
L jubljana, N arodna g alerija; A nton Ažbe in njegova šola 
Celje, Likovni salon; Ivan G rohar, R ih ard Jakopič, M atija 
Jam a, M atej S tern en
čačak, U m etnička galerija »Nadežda Petrovič«; M em orial 
prve jugoslovenske izložbe 1904 (prenos razstave v Beograd 
in Ljubljano)
Krško, G alerija K rško; Jakopič, Jam a, S tern en 
1969 Ljubljana, M oderna g alerija; Slovenski im presionisti (raz­
širjen a zbirka slovenskih im presionistov iz fu n d u sa Mo­
d erne galerije)
štandraž, žu p n ijsk i prosvetni dom ; Slovenski um etniki v 
goriških zasebnih zbirkah
Beograd, N arodni m uzej; Im presionizam iz zbirki naro d - 
nog m uzeja
Od baroka do im presionizm a (potujoča razstav a N arodne 
galerije v L ju b ljan i v letu 1972):
Škofja Loka, Loški m uzej 
Kostanjevica, L am utov likovni salon 
Žalec, Spom inska h iša R ista Savina 
Zagorje, S teklena dvorana 
Ptuj, P o k rajin sk i m uzej
Murska Sobota, R azstavni paviljon ing. F ran c a Novaka
1973 Beograd, Muzej savrem ene u m etn o sti; Počeci jugosloven- 
skog m odernog slik arstv a 1900—1920

1973 Od baroka do im presionizm a (potujoča razstav a N arodne 
galerije v L ju b ljan i v letu 1973):
Sevnica, G alerija Sevnica 
Slovenj G radec, U m etnostni paviljon 
M aribor, U m etnostna galerija 
R ogaška Slatina, R azstavišče Pivnica 
Celovec, K ä rn tn e r Landesgalerie
1974 Od baroka do im presionizm a (potujoča razstav a N arodne 
galerije v L ju b ljan i v letu 1974):
A jdovščina, G alerija A jdovščina 
Nova G orica, G oriški m uzej 
Novo m esto, D olenjski m uzej 
Brežice, Posavski m uzej
1975 Od baroka do im presionizm a (potujoča razstav a N arodne 
galerije v L ju b ljan i v letu 1974):
R ibnica, P etkova galerija
K ran j, g alerija v Prešernovi hiši in g alerija v M estni hiši 
K rško, G alerija K rško
L jubljana, G alerija L ab irin t; »Razstava u m etn in sta rih 
m ojstrov«
V rhnika, Dom JLA; R azstava del M ateja S tern en a iz zbir­
ke N arodne galerije v L jubljani
1976 Slovenski im presionisti (potujoča razstav a N arodne g ale­
rije v L ju b ljan i v letu 1976):
V rhnika, Dom JLA 
Tržič, P aviljon NOB, G alerija 
Krško, G alerija K rško 
Ajdovščina, G alerija Vena Pilona
Od baroka do im presionizm a (potujoča razstav a N arodne 
galerije v L ju b ljan i v letu 1976):
Velenje, K u ltu rn i center, G alerija
R ogaška S latina, R azstavni salon; R azstava del M ateja 
S tern en a iz zbirke N arodne galerije v L jubljani 
Sevnica, G alerija Sevnica; R azstava del M ateja S tern en a 
iz zbirke N arodne galerije v L ju b ljan i 
Žalec, R azstavni salon R ista Savina; R azstava del M ateja 
S tern en a iz zbirke N arodne galerije v L ju b ljan i 
L ju b ljan a, N arodna g alerija; Nove pridobitve N arodne g a­
lerije 1965—1975
LITERATURA O UMETNIKU
1890 1 Izvirek L jubljanice — R etovje pri V rhniki [ I l u s t r a c i j a ]
Dom in svet, III, 1890, p. 324
1895 2 K rašk a k u h in ja [Ilu stra cija]
Dom in svet, VIII, 1895, p. 604
1897 3 N aslovna stra n v Domu in svetu
Dom in svet, X, 1897

4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
P ri m alici [Ilu stra cija]
Dom in svet, XI, 1898, p. 329
A rtifex (M atija JA M A ):
Slovenski slik arji v M onakovem,
Ljubljanski zvon, XX, 1900, pp. 166—171 
an (A nton AŠKERC):
S ternenov cesar n a konju
(v ru b rik i »U podabljajoča um etnost«),
Ljubljanski zvon, XX, 1900, pp. 261—262 
A (nton) AŠKERC:
Prva slovenska u m etn išk a razstava,
Ljubljanski zvon, XX, 1900, pp. 625—630, 673—680 
Sodbe d ru g ih časopisov o naši um etniški razstavi 
(v ru b rik i »U podabljajoča um etnost«),
Ljubljanski zvon, XX, 1900, pp. 707—710 
Prvo sveto obhajilo [Ilu stra cija]
Dom in svet, X III, 1900, p. 329 
D r.E (v g en ) L(AMPE)
P rva slovenska u m etn išk a razstava 
(v rubriki »Um etnost«),
Dom in svet, X III, 1900, pp. 694—695
P rva razstav a slovenskega um etniškega društva,
Glasbena zora (L ju b ljan a), II, št. 9, 16. septem bra 1900, 
p. 35
Die K u n stau sstellu n g in Laibach 
(v ru b rik i »Feuilleton«)
Laibacher Zeitung, letn ik 119, št. 226, 3. oktobra 1900 
M iljutin ZARNIK:
P rva slovenska u m etniška razstav a (Jakopič, S tern en ), 
Slovenski narod, X X X III, št. 230, 6. oktobra 1900 
V atroslav HOLZ:
U m etniška razstav a v L jubljani (im enik razstavi]alcev), 
Edinost (T rst), XXV, št. 229, 6. oktobra 1900 
M ilan MARJANOVIČ:
U L ju b ljan i koncem septem bra 1900. P rva slovenska u m jet- 
nička izložba, 15.—28. septem bra 1900,
Nada (S arajevo), VI/1900, št. 22, 15. novem bra, 346- 347 
PLAVŠIČ:
Slovenska um etnost, 
život (Z agreb), 1900, p. 144 
(Iso) KRŠNJAVI:
D ruga izložba d ru štv a h rv a tsk ih um jetn ik a
I. Slovenski slikari,
Narodne novine (Z agreb), 1900, št. 299, 31. decem bra 1900
R ajko PERUŠEK:
I. slikarska izložba,
Nova iskra, 1901, p. 303

19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
F ran GOVEKAR:
Z L ublane (Prvni slovlnska um elecka vystava),
Slovenski/ Pfehled, III, 1901, p. 88 
Ljuboje TUGOM IRSKI (F ran jo š o ja t? ) :
D ruga izložba d ru štv a h rv a tsk ih um jetn ik a. I. Slovenski 
um jetnici,
Hrvatska (G lasilo stran k e p rav a), 1901, št. 18, 22. ja n u a rja
1901
V ladim ir LUNAČEK:
Slovenska um etnost,
život (Z agreb), III, 1901, ja n u a r—ju n ij, št. 1, pp. 6--12 
Občni zbor »slovenskega um etniškega društva«
Slovenski narod, XXXIV, št. 253, 4. novem bra 1901 
čita jo č a deklica [Ilu stracija, po Petkovšku],
Dom in svet, XIV, 1901, p. 120
Slikar S tern en dovršil svoja slikarska dela v predm estni 
cerkvi trnovski v L jubljani,
Ljubljanski zvon, XXI, 1901, p. 866
an (A nton AŠKERC):
Naši slik arji: I. V avpotič in M. S tern en (sta bila razstavila 
preteklega m eseca p ar svojih slik),
Ljubljanski zvon, X X II, 1902, p. 142 
A (nton) A (ŠK ER C ):
II. slovenska u m etn išk a razstava v L jubljani 
(v rubriki »Upodabljajoča um etnost«),
Ljubljanski zvon, X XII, 1902, pp. 714—715 
Beležka o Sternenovem p o rtre tu 
(v ru b rik i »Domača um etnost«),
Dom in svet, XV, 1902, p. 126 
Dr. E(vgen) L(A M PE ):
D ruga slovenska um etniška razstava,
Dom in svet, XV, 1902, pp. 694—695 
Iv (an) FRANKE:
Pism a: Slovenska um etnost,
Slovan, I, 1902—1903, št. 4, pp. 75, 153 
D ruga slovenska u m etn išk a razstava 
(v rubriki »Dnevne vesti«),
Slovenski narod, XXXV, št. 213, 17. septem bra 1902 
D ruga slovenska um etn išk a razstava,
Slovenski narod, XXXV, št. 216, 20. septem bra 1902 
D ruga slovenska u m etn išk a razstava,
Slovenec, XXX, št. 222, 27. septem bra 1902 
R. (M iroslav M ALOVRH):
»Tujci« (II. slovenska um etn išk a razstav a),
Novice, LX, št. 40, 3. oktobra 1902, p. 392
II. slow enische K u n stau sstellu n g
(v ru b rik i »Local-und P rovinzial-N achrichten«),
Laibacher Zeitung, letn ik 121, št. 228, 4. oktobra 1902

35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
Sim plicissim us:
N aša u m etn išk a razstava,
Slovenski narod, XXXV, št. 235, 13. oktobra 1902
R azstava slovenskih um etnikov p ri M iethkeju n a D u n aju 
(beležka v ru b rik i »Um etnost«),
Slovan, II, 1903—1904, p. 126
R azstava slovenskih um etnikov n a D unaju
(beležka v ru b rik i »U m etnost«),
Slovan, II, 1903—1904, p. 159 
Oton ŽUPANČIČ:
Naši slik arji v tu jin i,
Slovan, II, 1903—1904, pp. 182—184 
Iv an CANKAR:
Slovenski um etniki n a D unaju,
Slovan, II, 1903—1904, pp. 185—187 
A nte GABER:
Slovenska u m etniška razstav a n a D unaju,
Ljubljanski zvon, XXIV, 1904, pp. 243—246 
J. R. SEVER (Josip R E G A L I):
Glasovi d u n ajsk e k ritik e o razstavi slovenskih um etnikov, 
Ljubljanski zvon, XXIV, 1904, pp. 445—447, 510—511, 571 do 
573
Dr. Hugo HABERFELD,
Die Zeit (W ien), 28. fe b ru a rja 1904 
(STERN)
Neues Wiener Tagblatt, št. 60, 29. fe b ru arja 1904
S. (F ranz SERVAES),
Neue F reie Presse, 2. m arca 1904 
Dr. ABELS,
Wiener Morgen Zeitung, št. 59, 29. fe b ru a rja 1904 
Eisenm enger, R eichsw ehr, 5. m arca 1904 
Fremdenblatt, 8. m arca 1904 
A (n tu n ) G (ustav) MATOŠ:
Jugoslovanska u m etn išk a razstava,
Slovan, II, 1903—1904, pp. 382—384 
J. R. SEVER (Josip R E G A L I):
Jugoslovanska u m etn išk a razstav a v B elgradu 
(v ru b rik i »U podabljajoča um etnost«),
Ljubljanski zvon, XXIV, 1904, p. 637 
Josip REGALI-SEVER:
P rva jugoslovanska u m etn išk a izložba v Belgradu, 
Ljubljanski zvon, XXIV, 1904, pp. 730—746 
Slovenska u m etn išk a razstav a n a D unaju 
(v ru b rik i »To in ono«),
Dom in svet, XVII, 1904, p. 284
Die erste südslavische K unstausstellung,
Laibacher Zeitung, letn ik 123, št. 216, 22. septem bra 1904 
O tvoritev jugoslovanske um etniške razstave,
Slovenski narod, XXXVII, št. 215, 21. septem bra 1904

54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
0 .K .:
P rodane slike slovenskih um etnikov v B eogradu 
(beležka v ru b rik i »Splošni pregled«),
Ljubljanski zvon, XXV, 1905, pp. 62—63
R azstava v Sofiji
(v rubriki »Splošni pregled«),
Ljubljanski zvon, XXVI, 1906, p. 576 
ARTIST:
Jugoslovanska um etniška razstava v Sofiji,
Slovan, V, 1906—1907, pp. 51—52
V (ladim ir) LEVSTIK:
R isarska in slikarska šola 
(v ru b rik i »U m etnost«),
Slovan, V, 1906- 1907, pp. 318—319 
V ladim ir LEVSTIK:
Z asebna risarsk a in slikarska šola Rih. Jakopiča in 
M. S tern en a
(v rubriki »Upodabljajoča um etnost«),
Ljubljanski zvon, XXVII, 1907, pp. 574—575 
D r.Iv (a n ) MERHAR:
P rva slovenska u m etniška razstav a v T rstu 
(v rubriki »U podabljajoča um etnost«),
Ljubljanski zvon, XXVII. 1907, p. 697 
Dr. H enrik TUMA:
U m etniška razstav a v T rstu,
Naši zapiski, V, 1907, pp. 190—192
O tvoritev prve slovenske um etniške razstave v T rstu
(v ru b rik i »Dnevne vesti«),
Edinost (T rst), X X X II, št. 290, 20. oktobra 1907 
-tu v i-:
P rv a slovenska u m etniška razstava v T rstu,
Slovenec, XXXV, št. 246, 24. oktobra 1907 
ARTIST:
1. slov. um etn išk a razstav a v T rstu,
Slovenija, I, št. 2, 24. oktobra 1907 
A. H. O.:
P rva slovenska um etniška razstav a v T rstu in m isli ob njej 
(v rubriki »U podabljajoča um etnost«),
Ljubljanski zvon, XXVII, 1907, pp. 761—763
H. H.:
B ilderausstellung slow enischer K ü n stler 
(v ru b rik i »Lokal- und P rovinzial-N achrichten«),
Laibacher Zeitung, letn ik 126, št. 249, 29. oktobra 1907 
Slovenska u m etn išk a razstava 
(v ru b rik i »K njiževnost in um etnost«),
Edinost (T rst), XX X II, št. 297, 27. oktobra 1907 in št. 316, 
16. novem bra 1907

67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
-avi-:
K aleidoskop: N ekaj rem iniscenc s I. slovenske um etniške 
razstave v T rstu,
Slovenec, XXXV, št. 278, 2. decem bra 1907
V košnji (Ilu stra cija),
Dom in svet, XX, 1907, p. 387
Slovenski u m etn ik i n a tu jem 
(v ru b rik i »U podabljajoča um etnost«),
Ljubljanski zvon, XXV III, 1908, p. 122 
Sava,
Tygodnih illustrowani (W aršava), 7. m arca 1908 
Dr. L(eopold) L(EN A R D ):
R azstava kluba slovenskih um etnikov »Sava« v V aršavi 
(v ru b rik i »To in ono«),
Dom in svet, XX I, 1908, pp. 574—576 
F r(a n ce) K (O B A L ):
Dve novi sliki Prim oža T ru b arja,
Slovenski narod, XLI, št. 91, 17. ap rila 1908
M ilan PUGELJ:
U m etniška razstav a 
(v ru b rik i »Listek«),
Slovenski narod, XLII, št. 131, 12. ju n ija 1909
Slovenska u m etn išk a razstava. O tvoritev um etniškega 
paviljona,
Slovenec, XXXVII, št. 131, 12. ju n ija 1909 
K u n stau sstellu n g
(v ru b rik i »Theater, K u n st u n d L iteratu r« ),
Laibacher Zeitung, letn ik 128, št. 132, 14. ju n ija 1909
F r(a n ce) KOBAL:
R azstava slovenskih um etnikov,
Slovenski narod, XLII, št. 143 in 176, 26. ju n ija in
6. avgusta 1909
Die K u n stau sstellu n g in Pavillon R ichard Jakopič in 
Laibach,
Laibacher Zeitung, letn ik 128, št. 146, 1. ju lija 1909 
V ladim ir LEVSTIK:
P rv a u m etn išk a razstav a v p aviljonu R. Jakopiča:
Slovenski um etniki,
Ljubljanski zvon, XXX IX, 1909, pp. 496—501, 524 528
N akup um otvorov iz slovenske um etniške razstave
v L ju b ljan i za državo
(beležka v ru b rik i »Splošni pregled«),
Ljubljanski zvon, X XX IX , 1909, p. 768 
R azstava slovenskih um etnikov 
(v ru b rik i »To in ono«),
Dom in svet, X X II, 1909, p. 286

81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
Josip REGALI:
P rva razstav a v Jakopičevem um etniškem paviljonu: 
Slovenski um etniki,
Dom in svet, X X II, 1909, pp. 326—330, 369—375 
-e-:
III. slovenska u m etniška razstava v L jubljani 
(v ru b rik i »Um etnost«),
Slovan, VII, 1909, pp. 288, 289 
H inko SMREKAR:
I. u m etn išk a razstav a v Jakopičevem paviljonu:
Slovenski um etniki,
Naši zapiski, VI, 1909, zv. 9, pp. 205—209
I. H. Z. (Ivan ZORM AN):
I. u m etniška razstav a v paviljonu R. Jakopiča:
Slovenski um etniki,
Omladina, VI, 1909—1910, pp. 99—103 
F r(a n ce) KOBAL:
Ju b ilejsk a um etn išk a razstav a v Jakopičevem paviljonu 
v L ju b ljan i
(v ru b rik i »U m etniška poročila«),
Ljubljanski zvon, XXX, 1910, p. 759 
Iv an CANKAR:
Naši um etniki,
Slovenski narod, X LIII, št. 65, 67, 69, 74, 79 in 89,
22., 24. in 26. m arca in 2., 9. in 21. ap rila 1910 
K e-:
Die R estau rieru n g alte r Frescogem älde in der F ilialkirche 
zu Bodešče,
Laibacher Zeitung, letn ik 129, 1910, št. 228, 1. oktobra 1910 
(š):
P ren a v lja n je s ta rih fresk v Bodeščah,
Slovenec, XXX V III, št. 233, 13. oktobra 1910
V. PODGORC:
U m etniška razstav a v L jubljani,
K oledar družbe sv. M ohorja 1910, pp. 76—77
Izidor CANKAR:
Ju b ilejn a u m etniška razstava 
(v ru b rik i »To in ono«),
Dom in svet, XXIV, 1911, pp. 41—42 
Slovenski u m etn ik i v tu jin i,
Dom in svet, XXIV, 1911, p. 288 
A nte GABER:
VI. u m etniška razstav a v paviljonu R. Jakopiča,
Dom in svet, XXIV, 1911, pp. 323—324
M. S ternenov p o rtre t (rad iran k a) Prim oža T rubarja,
Edinost (T rst), št. 123, 5 .m aja 1911
L ju b ljan a (u m etn išk a priloga v tro b arv n em tisku)
Slovan, IX, 1911

95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
R. JAKOPIČ:
V odgovor gospodu slik arju M. S ternenu,
Slovenec, XXXIX, št. 217, 22. septem bra 1911
R (ih ard ) JAKOPIČ:
IV. jugoslovanska u m etn išk a razstav a v Belgradu, 
Ljubljanski zvon, X X X II, 1912, p. 391—392 
Joso JURKOVIČ:
U m etniška razstav a v Jakopičevem paviljonu, 
Ljubljanski zvon, X X X II, 1912, pp. 612—614 
F ra n GOVEKAR:
Slovenska u m etn išk a razstava,
Slovan, X, 1912, pp. 377—378 
Dr. V lad(im ir) R. PETKOVIČ:
č e tv rta jugoslovanska izložba um etn o sti u B eogradu, 
Delo (B eograd), 1912, knj. 63, zv. 1, pp. 446—454 
M (oša) S. P (IJA D E ):
Kroz jugoslovensku izložbu,
Mali žurnal (B eograd), 21. m a ja 1912, št. 138;
22. m a ja 1912, št. 139; 23. m aja 1912, št. 140 
N adežda PETROVIČ:
č e tv rta jugoslovenska izložba u Beogradu,
Bosanska vila, 1912, št. 17—18, pp. 250—251, št. 19—20, 
pp. 274—275 
F r(a n ce) STELE:
IV. jugoslovanska u m etn o stn a razstav a 
(v ru b rik i »To in ono«),
Dom in svet, XXV, 1912, p. 350 
A (nte) G (A B ER ):
Jesen sk a u m etn išk a razstava,
Slovenec, XL, št. 224, 30. septem bra 1912 
Die K u n stau sstellu n g im Pavillone R. Jakopič 
(v ru b rik i »Lokal- u nd P rovinzial-N achrichten«), 
Laibacher Zeitung, letn ik 131, št. 263, 15. novem bra 1912 
F ra n GOVEKAR:
Slovenska u m etn išk a razstava,
Slovan, X, 1912, pp. 377—378
Dr. Vojeslav MOLE:
Ju n ijsk a slovenska um etn išk a razstav a v Jakopičevem 
pav iljo n u v L jubljani 
(v ru b rik i »U m etnost«),
Ljubljanski zvon, X X X III, 1913, p. 390 
M ilan P U G E L J:
U m etniška razstav a 
(v ru b rik i »Um etnost«),
Slovan, XI, 1913, p. 253 
Dr. F r(a n ce) STELE:
Slovenska u m etn išk a razstava,
Dom in svet, XXVI, 1913, pp. 37—38

1915
1916
1917
109 J (osip) DOSTAL:
Slovenska u m etn išk a razstava,
Dom in svet, XXVI, 1913, p. 319
110 Iv an VAVPOTIČ:
Jesenske m isli ob letošnji »pomladni« razstavi 
v Jakopičevem paviljonu,
Veda (G orica), III, 1913, pp. 432—433
111 U m etniška razstav a v Jakopičevem paviljonu 
(v ru b rik i »Dnevne vesti«),
Slovenski narod, XLVI, št. 128, 7. ju n ija 1913
112 Die slow enische K u n stau sstellu n g im Pavillon Jakopič 
(v ru b rik i »Theater, K u n st u nd L iteratu r« ),
Laibacher Zeitung, letn ik 132, št. 172, 29. ju lija 1913
113 Iv an ZORMAN:
Božična razstav a v Jakopičevem paviljonu,
Ljubljanski zvon, XXXV, 1915, pp. 127—128
114 F r(a n ce) KOBAL:
W einachtausstellung,
Laibacher Zeitung, letn ik 134, št. 8 in 9, 12. in 13. ja n u a rja 
1915
115 I(v a n ) ZORMAN:
X II. um etn išk a razstav a v Jakopičevem paviljonu 
(v ru b rik i »U m etnost«),
Ljubljanski zvon, XXXVI, 1916, pp. 381—382
116 P.:
D v an ajsta u m etniška razstava 
(v ru b rik i »Listek«),
Slovan, XVI, 1916, p. 237
117 M. S tern en : Prim ož T ru b ar [Priloga Doma in sveta],
Dom in svet, XXIX, 1916, priloga št. II
118 Izidor CANKAR:
X II. u m etniška razstava 
(v ru b rik i »To in ono«),
Dom in svet, XXIX, 1916, pp. 216—217
119 V um etniški razstavi,
Slovenski narod, XLIX, št. 138, 17. ju n ija 1916
120 I(v a n ) ZORMAN:
XIV. u m etniška razstav a v Jakopičevem paviljonu, 
Ljubljanski zvon, XXXVII, 1917, pp. 664-666
121 F r(a n ce) KOBAL:
Nove dom ače um etniške razglednice 
(v ru b rik i »Listek«),
Slovan, XV, 1917, p. 141
122 G (ABER) A (n te ):
XIV. u m etniška razstava 
(beležka v ru b rik i »Listek«),
Slovan, XV, 1917, p. 253

1918
1919
1920
1922
1923
1924
123 Izidor CANKAR:
XIV. u m etn o stn a razstav a 
(v ru b rik i »To in ono«),
Dom in svet, XXX, 1917, pp. 353—354
124 XIV. u m etn išk a razstava,
Slovenski narod, L, št. 216, 21. septem bra 1917
125 K u n stau sstellu n g
(v ru b rik i »Lokal- und P rovinzial-N achrichten«), 
Laibacher Zeitung, letn ik 136, št. 216, 21. septem bra 1917
126 J(a n ez) ZORMAN:
XV. u m etn išk a razstava,
Ljubljanski zvon, X XX VIII, 1918, pp. 801—805
127 E. A. PITTERMANN-LONGHEN:
U m etniška razstav a v Jakopičevem paviljonu,
Slovenski narod, LI, št. 299, 17. decem bra 1918
128 Exposition des artiste s yougoslaves, Pariz,
12. IV.—15. V. 1919
(katalog razstave, P e tit Palais, Paris)
Uvod A ndrč MICHEL; prevod P avla B reznika objavljen 
v Ljubljanskem zvonu, X XX IX, 1919, pp. 591—598
129 Dr. J o s (ip) REGALI:
XV. slovenska u m etn išk a razstav a v L jubljani,
Dom in svet, X X X II, 1919, p. 47
130 I(v an ) VAVPOTIČ:
Epilog »Jugoslovanski razstavi« v Parizu,
Ljubljanski zvon, XL, 1920, pp. 14—20
131 Slovenska m o derna um etnost, I. S likarstvo 
L ju b ljan a, N arodna g alerija (1922), besedilo 
Izidor CANKAR (repr. XX, X X I)
132 K arel DOBIDA:
Naše um etniške razglednice,
Svoboda (L ju b ljan a), 1919—1922, 13—15 in 35 36
133 K (arel) DOBIDA:
Slovenska m o derna um etn o st: I. Slikarstvo, N arodna 
g alerija v L ju b ljan i 1922 (ocena),
Ljubljanski zvon, X LIII, 1923, p. 525
134 F r(a n c e ) STELE:
U m etnost in Slovenci: b) Im presionizem in njegovo 
območje,
Dom in svet, XXXVI, 1923, pp. 287- 290
135 F ran ce STELE:
O ris zgodovine u m etn o sti p ri S lovencih: K u ltu rn o 
zgodovinski poskus,
L ju b ljan a 1924, nova izd aja L ju b ljan a 1966
136 Im en o v an ja n a lju b ljan sk i univerzi,
Narodni dnevnik, št. 188, 28. avgusta 1924
137 N. N.:
Razvoj slovenskega slik arstv a do n ajm o d ern ejše dobe, 
Mladost II, 1924, broj 10, p. 226

1926
138 F (ranče) MESESNEL:
M oderno slovenačko slikarstvo,
Nova Evropa (Z agreb), 1924, p. 217
139 S lavnostna otvoritev p o rtretn eg a slik arstv a na 
Slovenskem ,
Narodni dnevnik, št. 175, 31. avgusta 1925
140 R azstava p o rtre tn e g a slikarstva n a slovenskem ozemlju, 
Ilustrirani Slovenec, št. 37, 6. septem bra 1925 [repr.]
141 S t(an k o ) VURNIK:
Od im presionistov do zastopnikov n ajm lajše stru je 
(K p o rtre tn i razstavi pri Jakopiču),
Jutro, VI, št. 224, 27. septem bra 1925
142 Jo s(ip ) MANTU ANI:
R azstava p o rtretn eg a slikarstva (razm išljan ja in 
refleksije),
Slovenski narod, LVIII, št. 229, 230 in 231, 30. septem bra,
1. in 2. oktobra 1925
143 K (arel) DOBIDA:
R azstava p o rtre tn e g a slikarstva n a Slovenskem,
Ljubljanski zvon, XLXI, 1926, pp. 40—48
144 D r.F r(a n c e ) STELE:
P o rtre t: Povodom zgodovinske razstave p o rtretn eg a 
slik arstv a n a Slovenskem ,
Dom in svet, XXX IX, 1926, pp. 85—89
145 M. S tern en : Podoba deklice z violino [repr.],
Dom in svet, XXX IX, 1926
146 Dr. F ran ce STELE:
Die bildende K u n st in Slowenien,
Morgenblatt (Z agreb), letn ik 41, št. 152, 26. ju n ija 1926
147 Slovenska upodabljajoča u m etn o st: M atej S ternen, 
Ilustrirani Slovenec, II, št. 18, 1. m a ja 1926, pp. 140, 144 
[9 repr.]
148 STRAJNIČ K osta:
Jugoslavija i filad elfijsk a izložba,
Jugoslavenska njiva, X, 1926, št. 13, pp. 100—105
149 Božo LOVRIČ:
R azstava kolegija jugoslovanskih grafikov v Pragi,
Jutro, VI, št. 222, 26. septem bra 1926
150 S ternenove re stav racije starin sk ih slik v dubrovniški 
katedrali,
Jutro, VI, št. 222, 26. septem bra 1926
151 Dr. F r(a n ce) STELE:
Leto 1926 v razvoju slovenske um etnosti,
Dom in svet, XXXX, 1927, pp. 156—158
152 K arel DOBIDA:
Prošlogodišnja u m etnička sezona u Slovenačkoj,
Letopis Matice Srpske (Novi Sad), 1927, knj. 311, 
zv. 3, p. 433

153 Slovlnskž m oderni m alirstv i »Manes«, Praga, 
septem ber—oktober 1927
[katalog razstave, Obecni düm, P raga],
Uvod dr. F ran ce MESESNEL, pp. 9, 10, 11
154 K (arel) DOBIDA:
R evija slovenskega im presionizm a: XI. razstav a N arodne 
galerije,
Ljubljanski zvon, XLVII, 1937, pp. 442 447
155 A (nte) G (A B E R ):
Ob X I. u m etn o stn i razstavi N. G.,
življenje in svet, I, 1927, št. 18, 14. m aja, pp. 498—501
[fo to g rafija n a naslovni str., 1 repr.]
156 S (tanko) VURNIK:
U m etn o stn a razstav a Jakopiča, Jam e, S tern en a in Vesela, 
Jutro, VIII, št. 91, 16. ap rila 1927
157 F (ranče) MESESNEL:
š tirje m o jstri našega im presionizm a.
Jutro, VIII, št. 103, l.m a ja 1927
158 S t(an k o ) V (U RN IK ):
XI. razstav a N arodne galerije,
Slovenec, LV, št. 108, 14. m aja 1927
159 A (nte) G (ABER):
R azstava u m etn in n a velesejm u,
Jutro, VIII, št. 161, 10. ju lija 1927
160 Slovenski u m etn ik i v srbskem tisku.
Jutro, VIII, št. 161, 10. ju lija 1927
161 V.:
K II. velesejem ski razstavi 
(v ru b rik i »K ulturni pregled«),
Slovenec, LV, št. 159, 19. ju lija 1927
162 Boško TOKIN:
šesta jugoslovenska izložba u Novom Sadu,
Letopis Matice Srpske (Novi Sad), 1927, knj.312, zv. 1, 
p. 108
163 M ih(ailo) S. PETROV:
Aprilske izložbe n aših u m etničkih cen tara,
Letopis Matice Srpske (Novi Sad), 1927, knj.312, zv. 2/3, 
p. 364
164 M (ilan) KAŠANIN:
U m etnički pregled: še sta u m etnička izložba,
Srpski književni glasnik, Nova serija, XXI, št. 6, 1927, 
p. 452—453
165 Srbska k ritik a in slovenski um etniki 
(v ru b rik i »K ulturni pregled«),
Jutro, št. 202, 28. avgusta 1927
166 Slovensko m oderno slikarstvo v Pragi,
Slovenski narod, LX, št. 210, 17. septem bra 1927
167 Slovensko m oderno slikarstvo,
Slovenec, LV, št. 219, 28. septem bra 1927

1928
1929
1930
168 R azstava slovenskega m odernega slikarstva v Pragi, 
Zbornik za umetnostno zgodovino, VII, 1927, p. 193
169 V.:
P etdeset let slovenskega slikarstva 
(v ru b rik i »Prosveta«),
Slovenec, LV, št. 277, 7. decem bra 1927
170 A (nton) PODBEVŠEK:
R azstava slovenskega m odernega slikarstva v Jakopičevem 
paviljonu,
Slovenski narod, št. 278, 8. decem bra 1927
171 Dr. F r(a n ce) STELE:
U m etniško življenje v letu 1927: Splošni položaj,
Dom in svet, XXX XI, 1928, pp. 90—91
172 M atej S tern en : M lin (repr.),
Dom in svet, XXXXI, 1928, p. 165
173 F ran ce MESESNEL:
P etdeset let slovenskega slikarstva,
Dom in svet, XXXXI, 1928, pp. 145—148
174 VI. jugoslovenska um etnička izložba,
Letopis Matice Srpske (Novi Sad), 1928, knj.317, zv. 3, 
p. 352
175 Jakopičev jubilejni zbornik,
L ju b ljan a 1929
176 Beležka o Sternenov! skici za sončno uro n a grofiji 
Slovenec, LVII, št. 223, 1. oktobra 1929
177 F (ra n ce) S (T E L E ):
M atej S tern en ;
Prof. S. Stanojevič: N arodna enciklopedija srp sk o -h rv at- 
sko-slovenačka, Zagreb 1929, IV. knjiga, p. 485
178 E xhibition of Yugoslav S culpture and P ainting, London, 
10. IV.—31. V. 1930
(katalog razstave, N ational G allery, M illbank)
179 R azstava jugoslovanske um etn o sti v Londonu,
Slovenski narod, LXIII, št. 10, 14. ja n u a rja 1930
180 Slovenski udeležniki um etniške razstave v Londonu, 
Slovenec, LVIII, št. 50, 1. m arca 1930
181 K onservator F r(an ce) STELE:
S likar M atej S tern en 60-letnik,
Slovenec, LVIII, št. 213, 18. septem bra 1930 (fo to g rafija)
182 (A nte) GABER:
S lik arju M ateju S tern en u ob 60-letnici,
Slovenski narod, LXIII, št. 214, 20. septem bra 1930 (foto­
g rafija)
183 šestd esetletn ica ro jstv a slik arja M ateja S ternena, 
Mariborski večernik »Jutra«, IV, št. 214, 20. septem bra 1930
184 Slikar M atej S tern en šestdesetletnik,
Jutro, XI, št. 219, 21. septem bra 1930 (fotografija)
185 Ob priliki 60-letnice,
Ilustrirani Slovenec, VI, št. 40, 5. oktobra 1930 (fotografija)

186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
F (ran ) š(IJA N E C ):
M atej S tern en (ob šestdesetletnici),
Jugoslovan, št. 108, 5. oktobra 1930
R (ih ard ) JAKOPIČ:
Tovariši in jaz (p red av an je v C elju),
Ljubljanski zvon, LI, 1931, pp. 250—259
P o n atis v knjigi R. Jakopič v besedi, L ju b ljan a 1947
R ajko LOŽAR:
Slovensko slikarstvo v letu 1930 
(v ru b rik i »Likovna um etnost«),
Dom in svet, XXXXIV. 1931, p. 90 
K arel DOBIDA:
Dekle s knjigo (besedilo ob S ternenov! b arv n i prilogi), 
Mladika, X II, 1931, št. 7 
F rst (F rance ST E L E ):
R azstava m esta šk o fje Loke,
Zbornik za umetnostno zgodovino, XI, 1931/1932, zv. 1—4, 
p. 115
A (nte) G (A B ER ):
R enovirana m estn a hiša. Pod roko našega velikega u m et­
n ik a M ateja S tern en a je zopet oživelo delo njegovega slav­
nega p red n ik a (s fotografijo),
Slovenski narod, LXIV, št. 202, 7. septem bra 1931
I(v a n ) KOS:
R azstava jugoslovanskega slikarstva in k ip arstv a v Lon­
donu,
Zbornik za umetnostno zgodovino, X II, 1932/1933, zv. 1—4,
p. 108
A (nte) G (A B E R ):
Pred sezono p o m ladanskih slik arsk ih razstav. Po obisku pri 
slik arju M ateju S ternenu,
Slovenski narod, LXVIII, št. 63, 16. m arca 1935 
A (n te) G (A B ER ):
M ojster S tern en slika fran čišk an sk o cerkev (1. repr.), 
Glas naroda, I, št. 88, 28. ju lija 1935 
A (nte) GABER:
S ternenov stro p v fran čišk an sk i cerkvi je gotov,
Glas naroda, I, št. 143, 1935 
R (ajk o ) LOŽAR:
S ternenov strop pri F ran čišk an ih ,
Slovenec, LX III, št. 225, 1. oktobra 1935 
D -J. R -l (Josip R E G A L I):
Veliko slovensko slikarsko delo,
Slovenija (K ran j), IV, št. 33, 18. oktobra 1935, p. 3—4 
F r(a n ce) STELE:
M arijino vnebovzetje p ri F ran čišk an ih v L jubljani, 
Kronika slovenskih mest, II, 1935, št. 3, pp. 221—226 (2 sliki)

199
200
201
202
203
204
205
206
207
208
209
210
211
F r(a n ce) STELE:
Muzej kneza P avla v Belgradu,
Slovenec, LXIV, št. 15, 19. ja n u a rja 1936 
K (arel) DOBIDA:
Novo slikarsko veledelo (5 slik),
Mladika, XVII, 1936, pp. 389-390
Ju b ilejn o delo m o jstra S tern en a (s fotografijo),
Slovenski narod, LXX, št. 185, 14. avgusta 1936 
D -J. R -i (Josip R E G A L I):
Velika slovenska ustvaritev,
Slovenija (L ju b ljan a), V, 21. avgusta 1936, št. 34, p. 1—2 
MIKUŽ S tane:
K novi freski M. S tern en a v fran čišk an sk i cerkvi,
Slovenec, LXIV, št. 202 a, 4. septem bra 1936 
S tern en M atej (s sliko),
Leksikon Minerva, Zagreb 1936, kolona 1340 
F. K. KOS:
R azstava lju b ljan sk ih likovnih um etnikov v M ariboru, 
Zbornik za umetnostno zgodovino, XIV, 1936/1937, zv. 1—4, 
p. 71
F. K. KOS:
R azstava sodobne cerkvene um etnosti,
Zbornik za umetnostno zgodovino, XIV, 1936/1937, zv. 1—4, 
p. 73
F ran ce STELE:
M arijino k ro n an je p ri F ran čišk an ih v L jubljani,
Kronika slovenskih mest, IV, 1937, št. 1, pp. 32—39 (14 slik) 
K (arel) DOBIDA:
K pariški razstavi 
(v ru b rik i »K ritika«)
Ljubljanski zvon, LVII, 1937, pp. 392—393 
S tan e MIKUŽ:
Dva p o rtreta,
Slovenec, LXV, št. 297 a, 30. decem bra 1937 
L jubljanski tisk a r M andeljc izroča m ecenu K ieslu odtis 
prve slovenske knjige. T iskar Egger p rin aša b aro n u Zoisu 
in njegovem u krogu k rtač n i odtis V odnikovih »Lublanskih 
Noviz«
(repr. dveh osnutkov za freske), 
življenje in svet, X, 1937, pp. 164, 165
A nte GABER:
R azstava slovenskega novinarstva,
Kronika slovenskih mest, V, 1938, št. 1, p. 31 (2 repr., p. 32) 
M atej S tern en : Ju rij Vega (u m etn išk a priloga),
Kronika slovenskih mest, V, 1938, št. 3, p. 176 
S (tan e) MIKUŽ:
U m etnostna razstav a n a velesejm u,
Slovenec, LXVI, št. 209, 11. septem bra 1938

214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
F r(a n ce) STELE:
S tern en M athaus,
T h iem e-B eck er: Künstler-Lexikon, X X X II, Leipzig 1938, 
p. 10
F. K. K O S:
R azstava likovnih um etnikov v Celju,
Zbornik za umetnostno zgodovino, XV, 1938, zv. 1—4, p. 103 
M otiv v um etnosti,
Umetnost, III, 1938/1939, p. 81
M ilan KAŠANIN:
L’a rt Yougoslave des origines ä nos jours,
Beograd, M usee du P rince Paul, 1939, pp. 60, 82 (tab la 134) 
F r(an ce) STELE:
K ako n a sta n e p o rtret,
Kronika slovenskih mest, VI, L ju b ljan a 1939, pp. 138—143 
N otica o im enovanju S tern en a za podpredsednika U m et­
nostnozgodovinskega društva,
Umetnost, IV, 1939/1940, p. 90
F (ranče) MESESNEL:
Sedem desetletnica M ateje S ternena,
Sodobnost, VIII, L ju b ljan a 1940, pp. 525—526 
F (ranče) MESESNEL:
M atej Sternen,
Umetnički pregled, lil, Beograd 1940, k n j.III, br. 10, pp. 
289—293 (v cirilici)
P o n atisn jen o v Umetnost in kritika, L ju b lja n a 1953, pp. 
184-191 
-1.:
Slovenska u m etn o st po štirid esetih letih 
(v ru b rik i »K ulturni pregled«),
Jutro, XXI, št. 13, 30. m arca 1940
V Jakopičevem p aviljonu je bila danes o d p rta ju b ilejn a 
u m etniška razstava,
Slovenski dom, št. 74, 1. ap rila 1940 
MIKUŽ S tan e:
Ju b ilejn a u m etn išk a razstav a v Jakopičevem paviljonu, 
Slovenec, LXVIII, št. 81, 10. ap rila 1940 
F. K. KOS:
S ternenove freske v m ariborski G rajsk i kleti,
Kronika slovenskih mest, VII, L ju b ljan a 1940, št. 3, pp. 
166—172 (8 slik)
F ran jo GOLOB:
Sodobni in zgodovinski M aribor v freskah,
Večernik, XIV, št. 135, 17. ju n ija 1940 
S likanje grajske k leti končano,
Slovenec, LXVIII, 4. avgusta 1940 
Ob 70-letnici m o jstra M atije S ternena,
Slovenski narod, LX X III, št. 214, 19. septem bra 1940 (fo to ­
g rafija)

1941
1943
229 S edem desetletnica M ateja S ternena,
Jutro, XX, 20. septem bra 1940
230 F r(a n ce) ST (ELE):
S likar M atej S tern en — sedem desetletnik,
Slovenec, LXVIII, št. 216, 20. septem bra 1940 (slika)
231 S likar M. S tern en 70-letnik,
Večernik, XIV, 21., 22. septem bra 1940, št. 214
232 K (arel) DOBIDA:
M atej S tern en — sedem desetletnik,
Ljubljanski zvon, LX, 1940, pp. 522—523
233 Dr. S (tan e) MIKUŽ:
M atej S tern en — sedem desetletnik,
Dom in svet, L il, 1940, pp. 569—570
234 M atej S tern en (3 repr.),
Umetnost, V, 1940/1941, pp. 82, 83, 208
235 K. Tr.:
R ojak S tern en — sedem desetletnik (s fotografijo), 
Močilnik, I, 1940, št. 2, p. 42—43
236 N. O.:
S tern en M atej,
Ottuio slovnik naucny, D odatky, V I/I, p. 375, P rah a 1940
237 Dr. MIKUŽ S tane:
Pogovor s slovenskim slikarjem — 70-letnikom ,
Obisk, II, L ju b ljan a 1941, št. 7—8
238 Dr. S tan e MIKUŽ:
Im presionisti. Ob razstavi Jakopič — Jam a — S tern en — 
Vesel v »galeriji Obersnel«,
Slovenec, LXIX, št. 283 a in 294 a, 3. in 17. decem bra 1941
239 -m ir-:
Razgovor z R ihardom Jakopičem : S edanja razstav a u m et­
n in Jakopiča, Jam e, S tern en a in Vesela je pravzaprav spo­
m in n a stare čase,
Slovenski narod, LXXIV, št. 281, 5. decem bra 1941
240 R ajko LOŽAR:
M ojstri slovenskega im presionizm a,
Umetnost, VI, L ju b ljan a 1941/1942, pp. 168, 176 (5 repr.)
241 M otiv v um etnosti,
Umetnost, VI, 1941/1942, pp. 78, 79 (1 repr.)
242 F ra n ŠIJANEC:
Slovensko slikarstvo in kiparstvo od im presionizm a do no­
vejše dobe,
Umetniški zbornik, I, L ju b ljan a 1943, p. 148
243 M atej S ternen,
Umetniški zbornik, I, L ju b ljan a 1943, pp. 245—246
244 U m etniki o um etn o sti in življenju: M atej S ternen, 
Umetniški zbornik, I, L ju b ljan a 1943, pp. 273—274
245 P o rtre tn a razstav a m o jstra S tern en a (s fotografijo) 
Slovenec, LXXII, št. 99, 30. ap rila 1944

246 F r(an ce) STELE:
S likar M atej S tern en
[K atalog razstave portreto v M ateja S ternena, L jubljana, 
m aja—ju n ija 1944, Jakopičev paviljon]
247 Gospod p rezident — pokrovitelj S ternenove razstave,
Jutro, XXIV, št. 111, 14. m aja 1944
248 Za Sternenovo razstavo,
Slovenec, LXXII, št. 116, 21. m aja 1944
249 F r(a n ce) STELE:
Slovenski im presionisti,
Slovenec, LXXII, št. 119, 25. m aja 1944
250 A nte GABER:
Pred 40 leti (Spom ini),
Slovenec, LXXII, št. 119, 25. m aja 1944
251 t. d.:
Pogovor z m ojstrom Sternenom ,
Slovenec, LXXII, št. 119, 25. m aja 1944
252 R azstava p o rtreto v M ateja S tern en a
(v ru b rik i »K ulturni pregled«, s fotografijo),
Jutro, XXIV, št. 121, 27. m aja 1944
253 F r(a n ce) STELE:
S ternenova razstav a
(v ru b rik i »K ulturni obzornik«),
Slovenec, LXXII, št. 132, 29. m a ja 1944
254 S likar M atej S tern en
[odlom ki iz razstav n eg a kataloga],
Jutro, XXIV, št. 124, 30. m aja 1944
255 Ob razstavi p o rtreto v M ateja S tern en a 
(v rubriki »K ulturni pregled«),
Jutro, XXIV, št. 132, 11. ju n ija 1944
256 S ternenov p o rtre t g. prezid en ta L. R upnika (repr.), 
Slovenec, LXXII, št. 137, 17. ju n ija 1944
257 Na S ternenovi razstavi,
Jutro, XXIV, št. 137, 17. ju n ija 1944
258 S ternenovi cerkveni m ojstrovini v L jubljani,
Slovenec, LXXII, št. 132, 11. ju n ija 1944
259 V rhničani n a S ternenovi razstavi,
Jutro, XXIV, št. 138, 18. ju n ija 1944
260 P risrčn a slovesnost v Jakopičevem paviljonu. V rh n ičan i so 
izročili m o jstru S tern en u diplom o častn eg a občanstva v rh ­
niške občine,
Slovenski narod, LXXVI, št. 25, 19. ju n ija 1944
261 V rhnika ro jak u — m o jstru S tern en u (o podelitvi častne 
diplom e),
Slovenec, LXXII, št. 139, 20. ju n ija 1944
262 M ojster S tern en n a p rag u 75. leta,
Slovenec, LX XII, št. 215, 20. septem bra 1944

1949
263 R azstava portretov M ateja S ternena,
Umetnost, IX, L ju b ljan a 1944/1945, pp. 28—30
(p. 39 b arv n a priloga U m etnosti: D am a v m odrem )
264 Ju b ilejn a razstav a m o jstra M. S ternena,
Dom in svet, LVI, 1944, p. 160
265 Slikarstvo in k iparstvo narodov Jugoslavije XIX. in XX. 
stoletja, L jubljana, m arec—april 1947
[katalog razstave N arodne galerije]
266 R azstava del slovenskih im presionistov,
L jubljana, april—m aj 1949
[katalog razstave M oderne galerije, te k st F ran ce STELE, 
pp. 7—10, 21—23] (4 repr.)
267 O dprta je razstav a slovenskega im presionizm a,
Slovenski poročevalec, X, št. 88, 14. ap rila 1949 
(ponatis uvoda v katalogu)
268 F (ran ) ŠIJANEC:
Slovenski im presionisti,
Tovariš, V, št. 16, 22. ap rila 1949, p. 288 (p. 296 fo to g rafija 
in repr.)
269 Dr. S tan e M IKUŽ:
P razn ik v M oderni galeriji. Ob razstavi slovenskih im pre­
sionistov,
Ljudska pravica, X, št. 97, 24. ap rila 1949
270 č(o ro ) SKODLAR:
R azstava slovenskih im presionistov,
Slovenski poročevalec, X, št. 101, 1. m a ja 1949 (repr.)
271 Dr. S tan e MIKUŽ:
M atej Sternen,
Ljudska pravica, X, št. 118, 21. m a ja 1949 (repr.)
272 K (arel) DOBIDA:
Slovenski im presionisti: Ob razstavi v lju b ljan sk i M oderni 
galeriji,
Novi svet, IV, II. knjiga, 1949, št. 7—8, pp. 791—799
273 H erb ert GRÜN:
Iz dnevnika (R azstava slovenskih im presionistov v Mo­
derni galeriji),
Nova obzorja, II, št. 6, 1949, pp. 280, 282, 289, 290 (2 repr.)
274 M atej S tern en (um rl),
Slovenski poročevalec, X, št. 150, 29. ju n ija 1949 (fotogra­
fija)
275 Um rl je slik ar M atej Sternen,
Ljudska pravica, X, št. 152, 29. ju n ija 1949 (fotografija)
276 M atej S tern en — um rl,
Delavska enotnost, št. 26, 1. ju lija 1949
277 F (ran ) ŠIJANEC:
M atej S ternen,
Slovenski poročevalec, X, št. 151, 5. ju lija 1949

1950
1951
1952
278 F. S.:
Slovenski im presionisti — slik arji P rim orja,
Ljudski tednik (T rst), št. 169, 170, 10. in 17. ju n ija 1949 
(repr.)
279 M atej S ternen, zad n ji p red stav n ik s ta rih im presionistov, 
je um rl,
Ljudski tednik (T rst), št. 173, 8. ju lija 1949
280 Dr. S tan e M IKU Ž:
O slovenskem im presionizm u (ob razstavi v M oderni gale­
riji),
Obzornik, 1949, št. 6—7, pp. 246—247 (2 repr.)
281 M atej S tern en n as je zapustil,
Tovariš, V, št. 28, 15. ju lija 1949 (5 fo to g rafij)
282 F r(a n ce) STELE:
Slovenski slikarji,
L jubljana, Slovenski k n jižn i zavod 1949, pp. 112 113, 154 
(z bibliografijo in 3. fotografijam i, 13. repr. in 1 barvno 
prilogo)
283 M atej S tern en je um rl,
K oledar osvobodilne fro n te Slovenskega n aro d a za tržaško 
ozem lje 1950, T rst 1949, p. 100 (s sliko)
284 Dr. S tan e MIKUŽ:
Spom inu M ateja S ternena,
Mladinska revija, 1949/1950, V, št. 1, pp. 7—10 
(repr. in p o sm rtn a m aska S ta n e ta D rem lja)
285 F ran ce STELE:
Slovenački im presionist,
Jugoslavija, B eograd 1950, pp. 71—76 (2 repr.)
286 F r(a n jo ) BAŠ:
M atej S tern en v M ariboru,
Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., I, L ju b ljan a 1951, 
pp. 176—184
287 F ran ce STELE:
M atej S tern en : slik ar in restav rato r,
Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., I, L ju b ljan a 1951, 
pp. 194—197
288 Slovenski im presionisti G ro h a r — Jakopič — Ja m a — S te r­
nen, Zagreb 1952
[katalog razstave, M oderna g alerija] 
besedilo dr. F ran ce STELE (4 repr.)
289 D .B.:
P red izložbu slovenskih im presionista,
Narodni list, VIII, 2137, 4. m aja 1952
290 M .:
Nova izložba u M odernoj galeriji,
Naprijed, IX, 9. m aja 1952
291 D .B.:
Povodom o tv a ra n ja izložbe slovenskih im presionista, 
Narodni list, VIII, št. 2143, 11. m aja 1952

292 L. A. (K arel DOBID A ):
Slovenski im presionisti v Zagrebu,
Slovenski poročevalec, X III, št. 117, 18. m aja 1952
293 -a -:
(M atej S tern en : D ekliška glava — repr.),
Ljubljanski dnevnik, II, št. 187, 9. avgusta 1952
294 -a -:
(M atej S tern en : Ležeče dekle — repr.),
Ljubljanski dnevnik, II, št. 193, 16. avgusta 1952
295 -a -:
Iz risarske zbirke N arodne galerije 
(M atej S tern en : žen sk a glava),
Ljubljanski dnevnik, II, št. 199, 23. avgusta 1952
296 Nove pridobitve N arodne galerije,
(M atej S tern en : D ekliška glava — repr.)
Ljubljanski dnevnik, II, št. 305, 27. decem bra 1952
1953 297 Pola vijeka jugoslavenskog slikarstva 1900—1950, Zagreb 
9. V.—9. VI. 1953
[katalog razstave, M oderna galerija]
besedilo dr. F ran ce STELE, pp. VII, X, X V III (5 repr.)
298 F r(a n ce) STELE:
C ontem porary P ain tin g in Slovenia,
T he Studio (London), 146. knjiga, št. 724, julij 1953, pp.
2, 8 (repr.)
299 P etd eset let jugoslovanskega slikarstva 1900—1950, L jub­
ljan a, septem ber 1953
[katalog razstave, M oderna galerija], 
uvod dr. F ran ce STELE
300 Dr. F ran ce STELE:
50 le t jugoslovanskega slik arstv a v M oderni galeriji, 
Slovenski poročevalec, XIV, št. 220, 17. septem bra 1953
1955 301 Vida VIDMAR:
Sava, klub slovenskih im presionistov,
Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., III, L ju b ljan a 1955. 
pp. 7—54
302 Z ačetki slovenskega im presionizm a, L jubljana, m aj 1955 
[k atalo g razstave, N arodna galerija],
uvod dr. E m ilijan CEVC, pp. 8, 10, 12, 13, 15, 27 (fo to g rafija 
in 3 repr.)
303 K (ar el) DOBIDA:
Z ačetki slovenskega im presionizm a,
Ljudska pravica, XVI, št. 114, 17. m aja 1955
304 Jelisav a ČOPIČ:
Im presionizem n a Slovenskem,
Socialistična misel, III, L ju b ljan a 1955, št. 4, pp. 178 184 
(2 repr.)

1957
1958
1959
1960
305 B (ran k o ) RUDOLF:
Slovenski im presionisti — M atej S ternen,
7 dni, Večerov družinski ted n ik (M aribor), VI, št. 27,
20. ju lija 1956
306 Slow enische Im pressionisten. Aus der M odernen G alerie 
in Laibach, Celovec, julij 1956,
[k atalo g razstave, K ü n stlerh au s], 
besedilo dr. F ran ce STELE (4 repr.)
307 M elita STELE:
Izm en jaln i razstavi m ed Koroško in Slovenijo,
Naši razgledi, V, št. 15 (110), 11. avgusta 1956, p. 370
308 M omčilo STEVANOVIČ:
Vrem e im presionizm a od beogradske izložbe do 
sarajevskog a te n ta ta ,
Jugoslavija, B eograd 1957, zv. 14, pp. 17—25 (repr.)
309 Dr. K runo PR IJA TELJ:
Slike slovenskih im presionistov v Splitu,
Zbornik za umetnostno zgodovino, Nova v rsta IV, 
L ju b ljan a 1957, pp. 233—238
310 A vtoportret n a Slovenskem , L jubljana, oktober 1958 
[katalog razstave, M oderna g alerija],
besedilo Luc MENAŠE, pp. 29, 30, p. 102 (življenjski podatki 
in bib lio g rafija), p. 141 (seznam del), (4 repr.)
311 Fr. STELE:
S ternen, M atthäus,
Allgemeines Lexikon der Bildenden Künstler des 
XX. Jahrhunderts von H ans Vollmer, L eipng 1958
312 M atej S tern en : 12 b arv n ih reprodukcij,
Koledar Ljudske pravice za leto 1959
313 Dr. Niko ŽU PA N Ič:
Spom ini n a slik arja A ntona Ažbeta,
Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v., V, VI,
L ju b ljan a 1959, p. 608
314 F (ra n ce) S(T E L E ):
Im p resio n izam : Slovenija,
Enciklopedija Jugoslavije, 4, Hil — Jugos, Zagreb, 
L eksikografski zavod FNRJ 1960, pp. 359—360 (repr.)
315 Dr. F ran ŠIJANEC:
Sodobna slovenska likovna um etnost,
M aribor, Založba Obzorja 1961, pp. 66—67, 501 (repr.)
316 K arel DOBIDA:
Sprehod po N arodni g aleriji: Im presionizem ,
L jubljana, Mladinska knjiga 1961, p. 38 (repr.)
317 Luc MENAŠE:
Zahodnoevropski slik an i p o rtret,
M aribor, Založba Obzorja 1962, (sl. 90)
318 W ojslaw MOLE:
S ztuka Slow ian poludniow ych,
W roclaw W arszaw a- K rakow 1962

1965
1966
319 A nton Ažbe in njegova šola, L jubljana, N arodna g alerija 
1962 (katalog razstave), pp 18, 102 -106 (4 repr.)
320 M oderna g alerija: Vodnik, L ju b ljan a 1964,
besedilo L jerka MENAŠE: seznam del 13—18, (3 repr.)
321 Joža MAHNIČ:
Zgodovina slovenskega slovstva, V, Obdobje m oderne, 
L jubljana, Slovenska matica 1964, pp. 381, 382
322 S te rn en M atej,
E nciklopedija leksikografskog zavoda, 7, Sind — žu,
Zagreb 1964, p. 190 (repr.)
323 Vojeslav MOLE:
U m etnost ju žn ih Slovanov,
L jubljana, Slovenska matica 1965, pp. 373, 401, 408 (repr.)
324 Muzej savrem ene u m etnosti: Vodnik, Beograd 1965, 
besedilo D raga PANIČ: S likarstvo od 1900—1945, p. 23, 
(repr.)
325 Muzej savrem ene u m etn o sti: K atalog izložbenih dela, 
B eograd 1965
326 Aleksa ČELEBONOVIČ:
Savrem eno slikarstvo u Jugoslaviji,
Beograd, Jugoslavija 1965, pp. IX, LIX
327 F ran ce STELE:
Oris zgodovine um etnosti p ri Slovencih: K ulturno 
zgodovinski poskus (druga izdaja),
L jubljana, Mladinska knjiga 1966, pp. 125, 131 132, 133,
134, 135, 137 in repr. 124
328 Slovensko slikarstvo,
L jubljana, Cankarjeva založba 1966, pp. 132—136, 241 -242, 
(besedilo špelca ČOPIČ, biografski in bibliografski podatki 
M elita STELE-MOŽINA, 3 barvne repr.)
329 E m ilijan CEVC:
Slovenska um etnost,
L jubljana, Prešernova družba 1966, pp. 176, 177, 178 
(1 b arv n a priloga)
330 L (uc) ME (NAŠE):
P o rtre t: Slovenija,
Enciklopedija likovnih umjetnosti, 4, Zagreb 1966, p. 4
331 F (ranče) ST (E L E ):
Slovenija: Slikarstvo,
Enciklopedija likovnih umjetnosti, 4, Zagreb 1966, p. 238
332 J. čč. (Jelisava ČOPIČ):
S tern en (S trn en ) M atej,
Enciklopedija likovnih umjetnosti, 4, Zagreb 1966, p. 325 
(z lit., 1 repr. in 1 barvno prilogo)
333 L. S. ALEŠINA — N. V. JAVORŠKA J A :
Iskusstvo Jugoslavii,
Moskva 1966, pp. 224, 225, 309, 310

1967
1968
1969
1970
1971
334 Nace ŠUMI:
L ikovna m o derna in slovstvo,
Problemi, V, 1967, pp. 1537—1542
335 B reda M IŠJA:
Im presionizem (barvni diafilm ),
L ju b ljan a, Sava film 1967
336 T inea STEGOVEC:
Slovenski im presionisti v M oderni g aleriji: M atej Sternen, 
Pionirski list, X X II, 1968/69, št. 20. 1. fe b ru arja 1968
337 Tom až BREJC:
O m odelu slovenskega im presionizm a,
Sodobnost, XVII, št. 10, 1969, pp. 994—997
338 Tom až BREJC:
O m odelu slovenačkog im presionizm a,
Umetnost, Beograd, oktober—decem ber 1969, št. 20, 86—92
339 R eprodukcije Ricordi,
L jubljana, Državna založba, Zagreb, Naprijed, M ilano 1969, 
(besedilo o jugoslovanskih u m etn ik ih n ap isala 
L jerk a MENAŠE),
M atej S tern en : R deči parazol, p. 38, 1541
340 F ran ce STELE:
Slovenski im presionisti,
L jubljana, Državna založba 1970, M ilano (18 b arv n ih repr.)
341 R ih ard Jakopič, re tro sp ek tiv n a razstava, L jubljana, 
M oderna galerija, 23. m a ja —5. ju lija 1970 
(razstav n i k atalo g ), besedilo Z oran KRŽIŠNIK
342 J. čč. (Jelisava ČO PIČ ):
S tern en (S trn en ) M atej,
Enciklopedija Jugoslavije, 8, S rb ija—ž, Zagreb, 
L eksikonografski zavod FNRJ 1971, pp. 148—149 (repr.)
343 Tom až BREJC:
Legenda o srečnem im presionizm u: »K rajina kot 
tihožitje«,
Problemi, V III, št. 98—99, fe b ru ar—m arec 1971, pp. 31—32
344 (špelca) ČOPIČ:
S te rn en (S trn en ) M atej,
Slovenski biografski leksikon, III, 11. zv., L ju b ljan a 1971, 
pp. 476—479 (z lit. in bibl.)
345 Luc MENAŠE:
S tern en M atej,
Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, L jubljana, 
M ladinska k n jig a 1971, kolona 2051 (z lit.)
346 Tom až BREJC:
Slovenski im presionizem v p rem en ah m odernega okusa: 
od im presionizm a in ekspresionizm a do inform ela,
Sinteza, septem ber 1972, št. 24, 25, pp. 86—88

1973 348 
349
1974 350
1975 351 
352
1976 353
354
355
356
357
358
359
360
361
362
Počeci slovenačkog m odernog slik arstv a 1900—1920, 
Beograd, decem bar 1972 — ja n u a r 1973 
(katalog razstave, Muzej savrem ene um etnosti) 
besedilo šp elca ČOPIČ, pp. 46—55, 81, 246—247 (z lit.,
7 repr.)
S ternen,
Leksikon Cankarjeve založbe, L ju b ljan a 1973, p. 925 (repr.) 
M iodrag B. P R O T Ič:
Jugoslovensko slikarstvo 1900—1950,
B eograd 1973, pp. 14, 33, 36, 37, 43, 56, 153 (2 repr.)
Božo PODKRAJŠEK:
N a obokih S ternenove freske,
Večer, XXX, št. 7, 10. ja n u a r 1974
A kadem ija za likovno u m etn o st L ju b ljan a 1945—1975, 
L ju b ljan a 1975
[ju b ilejn i alm an ah ob 30-letnici] pp. 42—43
K atalog u m etn in s ta rih m ojstrov
[razstav n i katalog, L abirint, L ju b ljan a], fsb ru a r 1975,
(3 repr.)
Nove pridobitve N arodne galerije 1965—1975,
L ju b ljan a 1976
[razstav n i katalog, N arodna g alerija] Anica CEVC, K senija 
ROZMAN, pp. 15, 63—70, 136—144 (življenjski podatki in 
izbor iz bibliografije, 23 repr.)
S ternenove um etnine,
Dolenjski list, št. 16 (1395), 15. ap rila 1976 
Vabilo lastnikom S ternenovih del,
Delo, X V III, št. 90, 16. ap rila 1976 (repr.)
(P ro šn ja lastnikom S ternenovih del).
Dnevnik, XXVI, 16. ap rila 1976 (repr.)
R azen tega še:
G abrovo gradivo v M oderni g aleriji v L jubljani 
Veselovo gradivo, R okopisni oddelek N arodne in 
u n iv erzitetn e knjižnice v L jubljani 
(S ternenova pism a Veselu, izrezki iz časopisja in 
fotografije)
Steletovo gradivo, Slovenska ak ad em ija zn an o sti in 
u m etn o sti v L jubljani, sekcija za u m etnostno zgodovino 
S ternenova korespondenca S teletu, Slovenska akadem ija 
zn an o sti in um etn o sti
D okum enti in rokopisi o restav rato rstv u , zapuščina 
slikarjeve hčerke Rozi S ternen, L ju b ljan a 
F o to tek a N arodne in M oderne galerije v L jubljani

DODATEK K LITERATURI 
O UMETNIKU
Zloženke, ki jih je izdala N arodna galerija v L jubljani ob svojih 
p o tu jo čih razstav ah :
1973 1 Od baroka do im presionizm a, G alerija Sevnica,
7. 2.—21. 2.1973
2 Od baroka do im presionizm a, U m etnostna galerija 
M aribor, 2.—23. m arca 1973, besedilo Anica CEVC
3 Od b aroka do im presionizm a, Celovec, K ä rn tn e r 
Landesgalerie, 9.11.—9.12.1973
1974 4 Od b aro k a do im presionizm a, Brežice, Posavski muzej,
25. 10.—20. 11. 1974
1975 5 Slovensko slikarstvo od baroka do im presionizm a, K ranj.
G alerija v Prešernovi in M estni hiši, 2. 7.—31. 7.1975, 
besedilo dr. Anica CEVC
6 Slovensko slikarstvo od baroka do im presionizm a, Krško, 
G alerija K rško, 19. 9.—10. 10. 1975, besedilo dr. Anica CEVC
7 R azstav a del M ateja S tern en a iz zbirke N arodne galerije 
v L jubljani, 10.12.—15.12.1975, besedilo Polonca VRHUNC
1976 8 Slovenski im presionisti, V rhnika, Dom JLA,
6. 2,—12. 2.1976, besedilo Polonca VRHUNC
9 M atej S ternen, Sevnica, G alerija Sevnica, 9. ap rila do 
22. ap rila 1976, besedilo Polonca VRHUNC
10 R azstava del slovenskih im presionistov, Tržič,
P aviljon NOB, 23. ap rila do 23. m aja 1976, besedilo 
Silva RAKOVEC
11 Slovenski im presionisti, K rško, G alerija Krško,
3. 9.—19. 9.1976, besedilo Polonca VRHUNC
12 Slovenski im presionisti, A jdovščina, G alerija V ena Pilona, 
24. 9.—17.10.1976, besedilo Polonca VRHUNC
IZ UMETNIKOVE BIBLIOGRAFIJE
1 O polem iki G aber — Jakopič,
Slovenec, XXX IX, št. 204, 6. septem bra 1911
2 Med um etniki, V odgovor slik arju g. R. Jakopiču,
Slovenec, XXXIX, št. 229, 6. oktobra 1911
3 X IX . u m etn o stn a razstav a v Jakopičevem paviljonu,
Vesna, 1921 — 1, št. 3, pp. 14—17
4 Spom ini n a Ažbeta,
Zbornik za umetnostno zgodovino, IV, 1924, pp. 14—18 
(p o n atisn jen o v k atalo g u A nton Ažbe in njegova šola, L ju b ljan a 
1962, pp. 102— 106)
5 Tabor, št. 106, 9. m aja 1924

6 R estavratorjevo potovanje po D alm aciji,
Zbornik za umetnostno zgodovino, VI, 1926, pp. 214—222
7 Slovenski um etniki v srbskem tisku,
Jutro, VIII, št. 167, 17. ju lija 1927
8 K dr. C ankarjevem u poročilu,
Slovenski narod, LX III, št. 121, 28. m aja 1930
9 Slovenstvo in oblikujoča um etnost,
Slovenija, I, L jubljana, 1932, št. 24, 29. decem bra 1932
10 še en k ra t »Sternenov strop p ri frančiškanih«,
Slovenec, LXVIII. št. 233 a. 10. oktobra 1935
r e s u m e
Dans le patrim oine artistique des quatre «impressionnistes slovenes» la part 
du peintre Matej Sternen represente un apport specifique, pour deux rai­
sons surtout. En prem ier lieu, Sternen se distingue des autres trois par le 
choix de ses motifs. Le paysage et la nature m orte ne jouent dans son oeuvre 
qu’un role secondaire, tandis que le prem ier plan est occupe toujours par le 
portrait et la figure hum aine, soit nue, soit vetue, et faisant presque sans 
exception partie d’un interieur. Ce qu’il faut souligner surtout, ce sont les 
qualites exceptionnelles de Sternen dans le domaine du nu. En second lieu, 
son oeuvre pictural se m aintient entierem ent dans les lim ites de la realite, 
et il ne peut jam ais se passer de la presence du modele.
Si on voulait definir la creation artistique de Sternen dans toute son eten- 
due, le term e «im pressionnism e Slovene» ne p o u rra it designer q u ’ une p artie 
de ses efforts lim itee ä une periode assez breve. En parlant de Sternen, les 
critiques, tout en trouvant son evolution assez confuse et ses phases peu 
distinctes, discernent dans son oeuvre neanmoins ses debuts realistes, sa 
periode im pressionniste — com prenant ä peu pres toute la prem iere decennie 
du XXeme siecle — et son retour aux principes realistes ou bien naturalistes. 
Les debuts artistiques de Sternen sont m arques par la tradition realiste 
munichoise qu’il a connue surtout par l’interm ediaire de l’ecole de peinture 
d’Ažbe. Plus im portant encore est son contact avec la peinture munichoise 
qui a fini par accepter les impulsions revolutionnaires de 1 ’impressionnisme 
fran^ais. Entre 1904 et 1907, Sternen se rapprocha, par sa technique ainsi 
que par ses themes, des autres im pressionnistes slovenes. L’artiste se revele 
comme un coloriste raffine qui sait modeler avec la couleur le plastique de 
la figure et enregistrer en meme temps son impression optique. La presen­
tation de l’im pression optique pure ne resulte pourtant pas d’une base theo- 
rique; elle est le fruit de l’experience et d’une observation minutieuse. Au 
cours de cette periode, la palette du peintre s’epanouit d ’ une m aniere luxu- 
riante, elim inant presque entierem ent les nuances sombres. A la veille de la 
prem iere guerre mondiale, l’art de Sternen s’oriente dans une voie tout indi­
viduelle. La couleur devient un moyen d ’expression encore plus im portant, 
et le contraste entre les surfaces claires et sombres s’accentue, ce qui donne 
aux images une expression presque dram atique. Au cours de certaines pe- 
riodes, le peintre utilise une echelle des couleurs caracteristique. En 1926 et 
1927, il est attire par la couleur noire qu’il oppose ä l’orange, au rouge et 
au jaune. Dix ans plus tard, il se passionne pour la soie changeante aux 
reflets verts et violets. D’ailleurs chaque portrait, chaque image d’un inte­
rieur est un monde des couleurs distinct, l’artiste n ’est revele que par le 
trait caracteristique de son pinceau, reconnaissable com m e une signature. 
Des taches de couleur jetees 5a et la apparem m ent sans ordre fixent sur la 
toile des visages de femmes et leurs corps nus entoures de riches vetem ents 
en etoffes eclatantes qui s’anim ent dans l’espace avec un effet saisissant. II 
est vrai que Sternen est alors dejä en pleine m aturite, ce qui n ’exclut pour­
tant pas une energie toute juvenile et une grande joie d’experim enter. Sa

legerete particuliere et son aisance etonnante unies aux effets decoratifs se 
m anifestent surtout dans la galerie de ses portraits. Par son interet pour la 
figure hum aine qui anime toute une serie d’interieurs, et par sa recherche 
des problemes de couleur nouveaux, le peintre nous fait penser plus d’une 
fois aux efforts des nabis frangais.
Dans l’oeuvre si riche de Sternen, dont la qualite bien entendu n ’est pas 
toujours egale ä elle-meme, les roles du peintre et du dessinateur sont en 
equilibre. La couleur et le trait ont une part equivalente dans la creation 
de ses images. La presence du dessin se m anifeste dans le trait long si carac- 
teristique de Sternen qui, pour ainsi dire, «dessine» la couleur sur la toile. 
Sternen n ’a pas pednt seulem ent ä l’huile, il a fait aussi des gravures (eaux- 
fortes, crayons, m onotypies), des sgraffites et des fresques. Dans le domaine 
de la peinture murale, son oeuvre la plus im portante sont sans doute les 
compositions dont il a decore Feglise des franciscains ä Ljubljana. Son oeuvre 
litteraire est modeste. L’artiste n ’a senti que rarem ent le besoin d’exprim er 
par ecrit son opinion sur l’art et les artistes: il n’etait que peintre, mais il 
l’etait totalem ent.



2 Matej Sternen: Deklica si zavezuje čevelj, 1899(?). 
Ljubljana, Elza Majaron





5 Matej Sternen: Podoba žene z lastno podobo v zrcalu, 1912. 
Ljubljana, Akademija za likovno umetnost



7 Matej Sternen: Izvir Ljubljanice. Ljubljana, Pavel Erzin

9 Matej Sternen: V sprem injasti Židi, 1937. 
Ljubljana, Narodna galerija